Poitnina plafut v
Leto XXI., št. 304
LJubljana, nedelja 29« decembra I940
Cena t Din
JpiavLusivo i^juDijana. Hnalijeva b — reietoD Štev. 3122, 3123, 3124, 3125 3126.
lnseratni oddelek: Ljubljana, Šelenburgova Ul — Tel 3482 UB 3392.
Podi upnica Maribor. Grajska trg St. 1 — Telefon 2455.
Podružnica Celje: Kocenova ulica 2. Telefon ŠL 190.
Računi pri pošt ček. zavodih: Ljubliana §t 17 74».
Izhaja vsak dan razen ponedeljka. Naročnina znaša mesečno 30 din. Za inozemstvo 50 din.
Uredništvo: Ljubljana, Knafljeva ulica 5, telefon 3122. 3123. 3124, 3125. 3126; Maribor, Grajski trg St J, telet od St 2455, Celje, Strossmajrerjeva ulica štev. 1, telefon St 65
Rokopisi se ne vračajo
Velesile cb zatonu drugega vojnega leta
Drugo letov vojni se bliža zaključku in po svetu bodo delali obračune o spremembah, ki jih je prineslo. Ogromno gradivo se nudi za takšno obračunavanje, ogromno vrednotenja je potrebnega, a osnove za presojo so silno zapletene in nerazčiščene. 2e sedaj pa se vidi razpoloženje, da se jemljejo v poštev samo velesile, v domnevi, da so odločilnega pomena vendarle moči, s katerimi razpolagajo vodilne države na svetu, dasi se v določenih pogledih srednje in manjše države nikakor ne zanemarjajo.
Od lani je Italija spremenila svoje zadržanje, ko je stopila v vojno Toda zato je Francija izločena iz nje, kar pomeni, da je danes znova večina velikih sil izven dejanske vojne, kakor je to b io ludi pred letom dni. Ni zato čudno, da vlada še vedno negotovost glede bodočega razpleta vojnega dogajanja v neštetih pogledih.
Najbolj jasne obrise kaže položaj v Zedinjenih državah. Tamkaj so v teku leta uredili vprašanje predsedstva ki je poprej močno razburjalo duhove Roosevelt je v tretje predsednik in s tem je dobila notranja in zunanja politika Amerike svoje trdno obeležje. V mednarodn h odnošajih je to razmerje vs-mu svetu znano in v Washingtonu ne storijo prav ničesar, da bi ga prikrivali, marveč nasprotno vse, da ga še bolj razkrijejo in uveljavijo Pomoč Veliki Britaniji v največji možni meri, razen z dejansko udeležbo, je postavljena ns. program in predstavlja glavno geslo. s katerim se Amerika podaja v novo leto.
Na podoben način se je opredelila Japonska, vendar v nasprotni smeri. Z berlinskim trojnim pakiom se je še bolj pr;druž:la velesilama osi. Toda zadržanje Japonske je od ameriškega bistveno različno. Medtem ko Amerika zalaga Anglijo z orožjem in raznovrstnimi z;; veno in življenje potrebnimi snovmi.
Velesili osi ne prihaja v poštev Vendar to niti ni bil namen trojnega pakta, saj s od obeh delov osi opozarja, da Italija in Nemčija take pomoči sploh ne potrebujeta, ker razpolagata sedaj z ogromnimi sirovinami in industrijskimi napravami od njih kontrolirane Evrope Pač pa je Japonska še vedno zapletena v vo.ino s Kitajsko in je nerazčiščeno t ud: njeno razmerje z Rusijo Zaradi tega m pa zaradi nezadostne lastne skibe s surovinami, potrebnimi za vojno industrijo, je utesnjena tudi glede svoje politike do Zedinjenih držav, ki bi bile njen glavni in najresnejši nasprotnik če bi se zapletla v vojno Zato so mnogi opazovalci prepričani, da bodo Japonci tudi v novem letu nadaljevali svojo dosedanjo politiko nevojeva-nja.
Močno sta se v potekajočem letu okrepila stališče in ugled Sovjetske Rusije. Pred letom dni je Rusija stala še sredi finske vojne, ki ji do takrat ni prinesla ne vojaških ne drugačnih uspehov, vrednih podjetja. Šele pozneje proti koncu rusko-finske vojne si je popravila tudi svoj vojaški ugled, saj je bila prva velesila, ki je prodrla severno »Maginotovo« črto z modernimi vojnimi sredstvi. Zadnje čase naglašajo nevtralni listi, celo švicarski, ki Moskvi niso naklonjeni, kako je politika Molotova od finske afere dalje vrnila sti menijo, da se je to pokazalo v zad-Sovjetski zvezi mednarodni ugled. Zla-njih mescih, ko se je več, nego je b.;o pričakovati, upoštevala sovjetska zainteresiranost na nespremenjenem položaju v področjih, ki jih v Moskvi smatrajo za svoje varnostno območje.
Z najbolj kritičnimi, neizčiščenimi razpoloženja stopa čez mejo leta Francija. ona velesila, ki ni ne vojujoča. ne nevtralna, ne nevojujoča, se država. Njena notranja, pa do neke mere vsekakor tudi zunanja problematika se je posebno očitno pokazala ob priliki še vedno v kopreno zavite izločitve Lavala. ki je veljal do takrat za skoro neomejenega gospodarja poražene Francije Vendar kažejo razna znamenja, da se začenjajo Francozi polagoma dramiti iz otopelosti in obupanosti, v kateri so zapadli po svojem katastrofalnem polomu Očividno po navodilih vlade, v veliki meri pa seveda tudi na lastno pobudo se v listih vseh vrst množe bo-drilni sestavki, ki opozarjajo na eni strani na slavno francosko zgodovino in na veliko vloeo. ki so jo igrali Francozi v razvoiu Evrope in vsega sveta. Obenem sponvnjaio na dva slična poraza, k' ju je doživel francoski narod v preteklem stoletju po strmoglavljenju Napoleona I in po katastrofi v francosko-nemski vojni 1 1871. pa se je obakrat zopet znašel in kmalu zaigral na mednarodni pozornici zopet važno vlogo Na take in slične ugotovitve so francoski listi zlasti v božičnih izdajah tudi sedaj gradili nove optimistične poglede v bodočnost Francije in francoskega naroda.
Med velesile štejejo mnogi tudi Vatikan Čeravno nima ne mornarice ne letalstva in ne drugačne oborožene sile, mu priznavajo tudi nekatoliške države
Os in Petainoua Francija
Nemčija in Italija silita k razčiščenju odnosov do nezasedene Francije — Nepotrjene vesti o novih zahtevah, ki pa se jim vlada v Vichyju upira - Po mnenju londonskih krogov je baje že v kratkem pričakovati odločilnih dogodkov
Washington, 28. dec. b. (United Press) Informacije, ki prihajajo iz Vichyja kažejo. da je postal položaj nezasedene Francije zelo kočljiv. Razširile so se vesti, da je bil že pred tednom dni vladi v Vichyju predložen ultimat, ki bi v mno-gočem spremenil mednarodni položaj nezasedene Francije in njene obveznosti na osnovi pogodbe o premirju z Nemčijo in Italijo. Povod za napetost med Franrijo. Nemčijo in Italijo, ie dala baje Lavalova izločitev iz Petainove vlade. Vesti doslej sicer še niso bile službeno potrjene ker se vsi razgovori in stiki med Vichviem in nemškimi oblastmi v Parizu razvijajo po strogo diplomatskih metodah. Poleg tega so se pojavili tudi že znaki, da bo morda spor vendarle še v zadnjem trenutku razčiščen.
Kar se tiče nemškega ultimata vladi v Vichyju. je bilo mogoče zvedeti, da je veleposlanik Abetz. ko se je pred dnevi mudil v Vichyju, izročil maršalu Petainu naslednje zahteve-
1.	Francoska vojna in trgovinska mornarica se stavita na razpolago Italiji.
2.	Pomorski oporišči v Toulonu in Mar-seilleu preideta pod nemško oblast in hkratu pride pod nemško vojaško kontrolo tudi poseben koridor med imenovanima lukama in zasedeno Francijo.
3.	Pomorsko oporišče Bizerto prevzamejo začasno Italijani.
4.	Vojska generala Weyganda v Afriki in francoska vojska v Siriji se demobilizirata.
Francoska vlada naj bi na te zahteve pristala v določenem roku. V okviru francoske vlade so se tem zahtevam odločno zoperstavili. Posebno velja to za notranjega ministra Peyrouthona in še za nekega drugega člana vlade, glede katerih je veleposlanik Abetz posebej izrazil žepa Japonska kot dobaviteljica za j Ijo, da bi se izločila iz kabineta. Laval
naj bi se na vsak način znova pritegnil v vlado.
Maršal Petain do nemških zahtev še ni zavzel dokončnega stališča. Izvedelo se je celo, da so se v Vichyju malone že odločili, da dokončno odklonijo nemške in italijanske zahteve. V pripravljenosti naj bi bilo več letal, s katerimi bi se člani francoske vlade v skrajnem primeru umaknili iz Vichyja v Afriko in prepustili nezasedeno Francijo nieni usodi. Nemci naj bi bili po teh informacijah postavili omenjene zahteve v takem smislu, da bi v primeru njihove odklonitve preostalo Francijo okupirali.
Misija francoskega mornariškega ministra Darlana v Parizu je imela v tem okviru še poseben pomen. Darlan naj bi bil Hitlerju, ki je tik pred božičem odpotoval na francosko obalo k svoji vojski, izročil posebno pismo maršala Petaina, v katerem se je francoski državni poglavar ponovno izrazil za sodelovanje Francije z Nemčijo in Italijo v okviru pogedb o premirju. Kakšna je bila odločitev nem- : škega državnega poglavarja na to gesto ; maršala Petaina, zaenkrat še ni znano. Vesti iz nezasedene Francije pa kažejo, da je treba že v najbližjih dneh vsekakor
botažo. Tako so v enem dnevu tri izmed
20 lovskih letal, ki jih je izdelala neka letalska tvomica v Parizu, strmoglavila pri poskusnem poletu. Isti list javlja, da je bilo v Citroenovih tovarnah v oktobru zaradi sabotaže ustreljenih 28 delavcev.
Goebbelsov načrt proti de GauUovi akciji
New York. 28 dec. j. (AR) Po informacijah iz nezasedene Francije 1e nemški propagandni minister dr Gobbele pripravil načrt za da'ekosežno propagandno kampanjo proti akcijam pristašev generala de Gaullea v obeh delih Francije. Kampanja bo šla v glavnem preko vseh tistih radijskih postaj, ki jih kontrolirajo nemška okupacijska oblastva. Preko radia bodo govorile razne francoske osebnosti, njih govori oa bodo nato objavljeni v posebni knjigi pod naslovom »Francozi Francozom!«.
Japonska ne bo izrabila stiske Francije
Vfchy, 28. dec. s. (Tass.) Agencija Ha-vas javlja, da se bodo v Tokiu v kratkem pričela važna japonsko-francoska pogajanja. V glavnem bodo ta pogajanja imela sicer samo gospodarski značaj, bodo pa vplivala tudi na splošne odnošaje med Francijo in Japonsko pa tudi na odnošaje med Francosko Tndok«no in Sfamom.
V Tokiu se trenutno mudita kar dve francoski delegaciji. Ena je pri snel a iz Hanoja ter štele 16 članov. Ta delegacija se bo pogajala predvsem glede gospodarskih in finančnih vprašanj, ki se tičejo
Francoske Indokine. Druga delegacija, ki je prišla naravnost iz Francije, pa je sestavljena tudi iz strokovnjakov francoskega generalnega štaba in vodi jo bivši guverner Francoske Indokine Robin.
Tokio. 28. dec. j. (Domei) Japonski zunanji minister Macuoka je izrazil francoski gospodarski delegaciji, ki se trenutno mudi na Japonskem, simpatije japonskega naroda do Francije v njeni sedanji težki stiski. Ob tej priliki je Macuoka naglasil. 'da Japonska nima niti najmanjšega namena, kovati zase kapital iz trenutnih težav, v katere je zašla Francija. Na /ajutrku, ki je bil prirejen francoski gospodarski delegaciji, ki ji načeljuie bivši francoski generalni guverner v Indokini Robin. je zunanji minister Macuoka dodatno naglasil da ne bi bilo v skladu z japonskim značajem, ako bi hotela Japonska ustreči svojim ambicijam, izkori-ščujoč slabost! drugih Japonrka bi stavila večje zahteve, ako bi bHa tudi Francija močnejša, kakor je. Glede na trenutno oslabitev Francije pa Japonska ne bo stavila nikakih nesprejemljivih predlogov.
francoski poslanik
pri Sumner Wellesu
Washington 28. dec. s. (Tass) Zunanji minister Hull je izjavil na konferenci tiska, da sta podtajnik za zunanje zadeve Sumner Welles in francoski veleposlanik Haye ob priliki svojega nedavnega razgovora razpravljala o važnih vprašanjih. Hull pa ni hotel dati nobenih podrobnih podatkov o vsebini razgovorov. Hull je dalje dejal, da so odnošaji med Zedinje-nimi državami ter oblastmi na Martini-
queu kakor tudi odnošaji z vlado v VI-
chyju popolnoma zadovoljivi.
★
Ruski glas o pomenu petroleja v vojni
Mo&kva, 28 dec. s. (Reutsr.) O gan ruske vojske »Krasna i a Zvie.-;da« razoravlia o položaiu vojujočih se držav g ede preskrbe s tekočim gorivom. Pravi, da nobena izmed velesil, ki so trenutno v vo ski. sama ne proizvaia dovoli Detroleia Anglija je zato odvisna od prevoza petro eja po morju Mnoge angleške oetroleiske ladje. ki so bile v pomorski vojni poškodovane. so že DODravljene in zala a~>ie Ang ije s petrolejem nikakor ni Dren. halo. Nemčija si pomaga s proizvajanjem sintetičnega tekočega goriva, deloma Da tudi z zalogami. ki iih ie dobila v zasedonih pokrajinah.
Težavne j ši je problem za Italijo Vzhodne Afrike Italija skoro sploh ne more zalagati s tekočim goriv um. ker kentro ira-jo Angleži vse Drometne zveze Italija sama zooet ie navezana v ela nem samo r.a dobave iz Rumuniie. List op:za;ia da je. da bo vDra"anie preskrbe s tekočim gorivom še pridobilo na važnosti, či sa bodo vojne oneraciie razširile. Prav zaradi te^a oa so bencinski skladišča, rafinerija itd. najvažnejši cilji za le*a!ske napide. zaradi česar so zlasti napadi an Jl:š':ih letal naperjeni D~av prot: ta'dm ciliem. Cim daiie bo trojaa v ina tem več > bodo vojaške onera ii? in tem te"av^e;; bo vprašanie preskrbe s tekočim gouv*.m.
SRDIT NAPAD MA L
mi
V mci ed petka na ssboto so nemški bsmbnllrf pa tr'dnevnem mira štiri ure neprenehoma zasipavali London z rušilnimi in zailpfelmi
bombami
London, 28. dec. j. (Ass. Press). Po treh j zaporednih nočeh popolnega miru je Lon-; dnn v petek zvečer doživel spet strahovit , letalski napad ki je bil mogoče še hujši od vseh poprejšnjih Že zgodaj zvečer je bil v Londonu dan letalski alarm, ki so mu kmalu sledilli oglušujoči treski bombnih eksplozij ob svitu neštetih svetlobnih raket, ki so jih nemš.ka letala spustila nad mesto. Prvim skupinam nemških letal so sledili neprestani valovi nadaljnjih skupin nemških bombnikov, ki so se vrstili nato nad Londonom s,koraj neprenehoma štiri ure. Na mesrto je bilo vTŽeno zelo veliko števillo zažigalnih in rušilnih bomb. Med rušilnimi bombami so morali biti, sodeč po silnem razdejanju, tudi projektili najtežjega kalibra Bombe so padale enako računati s tem. da se bodo dnošaji med na mestno središče, kakor tudi na vzhodna Francijo ter državama osi na kakršenkoli industrijsika predmestja, kjer je bilo poleg način razčistili.	i industrijskih objektov zadetih tudi zelo
London, 28. dec. j. (AFI) V pooblaščenih veliko število stanovanjskih zgradb. V cen-angleških krogih izjavljajo, da nimajo ni- tru> kakor tudi na periferiji so bombe po-kakega službenega potrdila za vesti iz rušile tudi več javnih lokalov, trgovin in Lizbone, po katerih naj bi bil kancelar j zabavišč. Poškodovana so b<la tudi ncka-Hitler poslal francoski vladi v Vichvjn j tera poslopja dobrodelnih ustanov. Na več ultimatum glede zahtevanega pristanka na nemške zahteve.
K temu pripominjajo v poučenih londonskih krogih, da se Nemčija doslej že več mesecev trudi, da bi bodisi z grožnjami, bodisi z dobrikanjem pripravila vlado v Vichyju k temu, da bi pristala k sodelovanju v nemških vojnih načrtih. Po mnenju londonskih krogov pa postajajo odnosi med Vichyjem in Berlinom zadnji čas posebno kritični in je mogoče pričakovati, da bodo morda že v prihodnjih dneh z vso naglico sledili odločilni dogodki.
London, 28. dec. s. (Columbia B. S.) Tu se širijo govorice, da Nemčija še vedno izvaja pritisk na maršala Petaina. da bi Francija odstopila Nemčiji vsaj del svojega vojnega brodovja za uporabo v vojni proti Angliji. Vse te govorice pa nimajo nobenega uradnega potrdila. Tudi po angleških podatkih ni mogoče dobiti nobenih točnih informacij o trenutnem stanju nemško-francoskih pogajanj.
Sabotaža v zasedenem delu
New York, 28. dec. s. (Reuter) »New York Maily Miror« poroča iz Pariza, da je v tovarnah v Franciji, ki izdelujejo vojni material za nemško vojsko, opažati sa-
velik moralni vpliv in zato pozorno spremljajo njegovo politiko. Papežev božični nagovor je pokazal, da se ta politika ni spremenila in da vidi svoje smernice slej ko prej v načelih bratstva, pravičnosti in medsebojnega upoštevanja med narodi, kakor jih je zastopal Vatikan tudi ob začetku vojne.
Med temi aktivnimi in pasivnimi pri-pravliajočimi in zbira ■'očimi se činite-lji trepeta svet za svojo bodočnost, ko zaključuje drugo leto v vojni in se pripravlja za prestop v kritično novo leto, ko se bo, kakor premnoga znamenja kažejo, vojna vihra še stopnjevala.
mestih so bille pretrgane vodovodne in plinske naprave tei poškodovani električni kabli, tako. da je več okrajev ostalo v temi. Na mnogih točkah širom londonskega področja so izbruhnili požari, katerih se je gasilstvo lotilo še med tem. ko so na mesto treskale nemške bombe ter jih slednjič v pretežnem številu tudi omejilo. Ostali požari so billi omejen- do jutra.
Nenvki napad je bil končan nekoliko pred polnočjo Skoda je zelo občutna ;n število človeških žrtev nad povprečno veliko. Napad je* bil nedvomno eden najhujših. kar jih je doslej nemško letalstvo izvršilo nad angleškim otočjem.
Razen Londona so bili bombardirani še posamezni daleč vsak sebi ležeči ciflji v vzhodni Angliji ter v jugovzhodnih grofijah. Bombe sc bile vržene tvdi na posamezne ciiie na južni angleški obali. Vsi ti napadi pa sc bili le manjšega obsega.
Nemška službeno
vojno poročilo
Berlin. 28. dec. br. (DNB.) Vrhovno poveljstvo nemške vojske ie objavio opoldne naslednje službeno vojno poročilo:
Neka podmornica, ki ie že ob »ričetku svoje poslednje akcije doseala pomembne uspehe, je javila, da ie potc.-p.la 4 sovražne oborožene trgovinske ladie s skupno 24.340 tonami. Neka nadaljnja podmornica je potopila 12.823 tonsko angleško oboroženo trgovinsko ladjo *Waiotiro«.
Po premoru o božičnih dneh je nerr.ško letalstvo 27. decembra srcet nadaljevalo svojo izvidniško in napadalno akcijo. Neko izvidniško letalo ie vzhodno od istja Temze napadlo neko 8000 do 10 000 tonsko sovražno trgovinsko ladio in io zadelo z dvema bombama težke sa kalibra.
V noči na 28. december so večie skuoi-ne nemških bombnikov nanadle London in odvrgle nanj številne eksplozivne in zaži-galne' bombe vseh kalibrov. Hude eksp1o-i zije in veliki požari v centru ter ob
vzhodnem robu mesta so nričali o silnem učinku napada
Daljnostrelno tonništvo voiko in voire mornarice ie oonoči obstrelievalo sov až-ne ladje, ki so se skušale približati Dun-kerqueu in jih prisililo, da so se umaknile Droti severu.
Sovražna letala so prodrla nad ' bilno področje, ni jim pa uspelo pril-jteti nad nemško državno ozemMe Na Severnem morju so sovražna letala brez usprha napadla nemške prednje ln stražne ladje. Sestreljena so b;la tri sovražna letala Protiletalsko tormistvo ie sestreMo še neko nadaljnje sovražno letalo Eno nemško letalo se nI vrnilo na svoje oporišče.
Podvigi angleškega letalstva
London. 28. dec. s. (Reuter.) Lstaisko ministrstvo javlja: Preteklo noč so angleški bombniki izvedli močan napad n3 letališče sovražnih Fokker-Wulffovih letal tipa »Condor« v Bordeauxu Ta letala slu-žiio za nanade na angleške ladje v Atlantiku. Napadeno letališče ie bi'o popolnoma zatemnieno. tako da je bilo učinek naDada težko opaziti. Bombe so zabele v bližini hangarjev Druga letala so napadla doke v Cherbourgu ter skladišča voiašii-ce. suhe doke in elektrarno v Lorentu. Dve letali se nista vrnili z vseh teh poletov.
Včerai podnevi je letalo obalnega poveljstva tipa Hudson napadlo neko 40 0-tonrko sovražno trgovsko ladio v E^ger-sundu južno od S+avangeria na Norveškem Tri bomue so direktno zade e cilj Na ladji je nastal požar, ki mu je sledila močna eksplozija.
Strmoglave! vejne mornarice ti na »S-.-uar« so včerai napadli laue in p i a-niške naprave Dri Hau..esundu mej Bar-genom in Stav::ngerjem na Norveškem. Neka 4003tonska s?v ažni vojaš a tovorna ladia. ki ie bila za-idrana ob Domo'u. le bila zadeta ter ie izbruhnil na njaj požar. Zadeti so bili tudi pomoli v pristanišču. Z o.Tniem ptroin!c ie bil eden izmed sovražnih protiletalskih topov prisiljen k
molku. Vra angleška letala so se vr v la s tega poleta.
Pogreb 72 tov
v Manshestru
London. 28. dec. s (Reuter). V M.inche-stru se je danes vršil skupni javni pogreb 72 smrtnih žrtev redavnega velixega nemškega letal&kcga napada na me-to. Krste žrtev so bile pokrite z angleškimi zastavami. Častno stražo so tvoril oddelki civiJ-ne zaščite v uniformah Pri pogrebu so bili navzoči mache.sterski župan n mnoge druge ugledne osebnosti. Cerkvtne obrede so opravili zastopniki vseh cerk^nih sekt, nagrobni govor pa je imel manehestrski škof.
Veleposlanik Majski prvi pri Ete
London, 28. dec. j. (United Press). Angleški zunanji minister Eden je včeraj sprejel več poslanikov tujih držav. Prvi je Edena po&etil nosilanik Sovjetsike unije Majski, ki je nalašč v ta namen prekinil svoj dopust. Zunanji minister Eden je poslanika Majskega posebej povab;l na obisk, nakar se je Majski takoj vrr.ill v London.
Angleški pritisk na Irsko
Omejitev angleškega uvoza, ker Irska noče dovoliti Angliji pomorskih oporišč
London, 28. dec. J. (United Press). An- trgovinskega ministrstva zelo hud udarec gleški trgovinski minister je napovedal, da i za Irsko, ker jo prizadeva ravno v poljedel stopijo s 1. januarjem 1941 v veljavo znat- j skem in živinorejskem značaju njenega
ne omejitve v uvozu raznega angleškega blaga na Irsko. V prvi vrsti bo omejen izvoz živinske krme, umetnih gnojil, surovega tobaka, oranž in citron. Kakor poroča agencija »International News Service« iz nesiužbenih, toda dobro informiranih angleških krogov, pomeni ta ukrep angleške vlade represalijo proti Irski zaradi trdovratnega vztrajanja vlade na tem, da ne odstopi Angliji zaželenih pomorskih oporišč na zapadni obali irskega otoka.
V merodajnih angleških krogih naglašajo, da dekret trgovinskega ministrstva, s katerim se uvajajo omejitve Izvoza nekaterih vrst blaga iz Anglije na Irsko, ne pomeni nikakega izrednega ukrepa, ki naj bi bil naperjen proti Irski, marveč da je sistem uvedbe licenc že nekaj časa v veljavi v izvozu določenih vrst blaga v vse angleške domlnione ln kolonije. Irska je uživala doslej privilegirano stališče, dočim bo zdaj Izenačena z drugimi deželami. Nedvomno pa je, da pomeni novi ukrep
gospodarstva. Težko je reči, kako se bosta mogli poljedelstvo in živinoreja, ki tvorita poglavitni Irski izvoz, v bodoče še obdržati na sedanji višini.
London, 28. nov. j. (United Press). V zvezi z represalijami angleške vlade proti Irski, ki so zaenkrat našle konkretno obliko v izvoznih omejitvah na Irsko, se v angleškem tisku ponavljajo ostri komentarji o nerazumljivem stališču, ki ga hoče Irska vzdrževati napram Angliji. Splošna sodba je, da tako po svojem zemljepisnem, kakor tudi po gospodarskem in demografskem položaju Irska pač ne bo mogla v nedogled voditi proti Veliki Britaniji sovražne politike. Angleški kritiki imenujejo sedanjo politiko Irske politiko ptiča in noja, ki jo Irci smatrajo kot edino pravilno, dokler »irsko vprašanje« ne bo urejeno. V resnici pa je to po mnenju merodajnih angleških krogov preveč »luksuzna politika«, da bi jo mogla Irska dovolj dolgo vzdržati.
TOPOVSKI OGENJ PRED BARDIO
Priprave za napad se nadaljujejo — Po poročilu angleškega poveljstva je bilo dosedaj v Zapadni puščavi ujetih 38.114 vojakov, med
njimi 24*845 Italijanov
Kairo, 28. dec. j. (AFI) Vojaške jakcije okrog Bardie imajo še zmerom značaj pripravljalnih operacij za pričetek splošnega napada na to italijansko trdnjavo. Dočim se pehota in tankovski odredi omejujejo na najpotrebnejše patruljne akcije, pa je še zmerom v polni meri aktivno angleško topništvo, ki neprestano obstreljuje Italijanske utrdbe v širokem utrdbenem pasu pred Bardio. Italijansko trdnjavsko topništvo odgovarja na angleški ogenj, vendar je njega učinkovitost brez večjega pomena, ker Angleži nimajo v svojih bojnih črtah nikakih pomembnejših objektov, ki bi jim mogel topovski ogenj resno škodo-vatj. Angleško letalstvo je tudi včeraj sodelovalo v rušenju italijanskih postojank pred Bardio, vendar je moralo zaradi neugodnega vremena svoje delavnost, nekoliko omejiti. Italijansko letalstvo poskuša s svoje strani motiti transporte angleških re.»zerv, ki neprenehoma v velikem številu prihajajo na fronto v ojačenje sedanjih »ii pred ofenziva
Kairo, 28 dec. s. (Reuter) Poveljstvo angleške vojske na Bližnjem vzhodu javlja lr svojem današnjem komunikeju:
Zbiranje angleških čet. ki obkoljujejo Bardio. se gladko nadaljuje, med tem ko naše topništvo še nadalje vznemirja sovražno posadko v Bardii. Operacije gibljivih edinic, ki čistijo ozemlje zapadno od Bardie, se nadaljujejo. Južno od Bardie smo zajeli zopet štiri sovražne topove.
Število sovrafnlh vojnih ujetnikov v zapadni puščavi, v koHkor so bili doslej prešteti. znaša 38.114. Med njimi je 24.845 Italijanov.
Ob mejah Kenije in Sudana so se zopet udeistvovale angleške izvidnice.
Poveljstvo angleškega letalstva na Bliž-
njem vzhodu javlja v svojem današnjem komunikeju:
Nad Zapadno puščavo je bila včeraj letalska aktivnost majhna. Naša letala so izvedla več izvidniških poletov. Lovska letala so se udejstvovala v ofenzivnih pa-trolnih poletih, ne da bi pri tem srečala sovražna letala.
V Vzhodni Afriki so angleški bombniki napadli vojaška skladišča in velike transportne koncentracije v Asabu.
Južnorodezijski bombniki so z bombami in strojnicami napadli sovražne postojanke pri Kasali ln v Eritreji. Neko južnoafriško letalo je pri Gedarefu srečalo dve sovražni lovski letali tipa CR 42 in Je eno izmed njih sestrelilo
Nobeno angleško letalo ni bilo Izgubljeno pri teh operacijah.
Italijansko službeno vojno poročilo
Rim, 28. dec. br (Štefani) O borbah v Afriki je objavilo vrhovno poveljstvo italijanske vojske v svojem današnjem 204 službenem vojnem poročilu:
Na obmejnem področju Clrenajke topniško streljanje na fronti pri Bardii. V kombinirani akciji z letalstvom je neka naša brza kolona uničila sovražen motoriziran oddelek in ara ujela. Neka vojna ladja je obstreljevala številne oklopne oddelke ob obali in razprSHa več skupin sovraž-nlka, eno motorizirano baterijo pa razdejala Naši bombniki so včeraj in v pretekli noči še nadalje učinkovito napadali neko sovražno prednje oporišče in motorizirane čete. Naša lovska letala so se ponovno in uspešno spopadla z nasprotnimi. Neko naše letalo je na Sredozemskem morju na-
padlo in s torpedom potopilo neko 5000 tonsko ladjo. Skupno so bila sestreljena tri sovražna lovska letala. En nai bombnik se ni vrnil na svoje oporišče.
V vzhodni Afriki ni bilo nikakih posebnih dogodkov.
Neka nafta podmornica se ni vrnila t Atlantskega oceana.
»Messagero« o izgubah letalstva
Rim, 23. decembra. AA (Štefani) Izgube sovražnega in Italijanskega letalstva v prvem polletju, ki se je končalo 26. decembra, so naslednje:
Sigurno sestreljenih ali na tleh uničenih je bilo 577 sovražnih letal, protiletalska obramba na suhem in na ladjah pa jih je sestrelila 128, torej vsega skupaj 705 letal; 190 sovražnih letal le bilo najbrž sestreljenih med letalskimi bitkami.
Italijanskih letal, sestreljenih v poletu ali pa od protiletalske obrambe, oziroma uničenih na zemlji med sovražnimi napadi, je bilo 291.
To so podatki, kl Jih objavlja v »Messa-geru« letalski strokovnjak Vinzenzo 1.1-duo. Člankar poudarja, da znaša številka verjetno sestreljenih letal eno četrtino, kar dokazuje, kako obzirno so sestavljena italijanska uradna poročila, ki šele naknadno objavljajo, da so bila letala sestreljena, poprej pa so bila že omenjena, da so bila najbrž sestreljena. Velik odstotek sovražnih letal, sestreljenih med poletom (približno 65 odstotkov) pa je treba pripisati delovanju lovskih letal. Največji del letal je bil sestreljen na ozemlju, ki je pod sovražnim nadzorstvom ali pa nad morji, ki so pod sovražnim nadzorstvom
Pogreb ge. Grujičeve
Beograd, 28. aec. p. Ob veuki udeležbi meščanstva je bil danes pogreb pokojne dvorne dame in znane nacionalne delavke ge. Mirke Grujič. Pogrebu je prisostvoval tudi zastopnik kralja polkovnik Tomič. Na zadnji poti so Jo poleg množice drugega občinstva spremili številni zastopniki raznih nacionalnih ln kulturnih organizacij, zlasti Kola srbskih sester. Pogrebu so prisostvovale tudi delegatke iz Ljubljane.
Na grobu je spregovoril v imenu patriarha episkop Arsenije, ki je slavil zaslužno domoljubno delo pokojnice. V imenu Zveze srbskih kulturnih društev se je poslovil od pokojnice univ. prof. dr. Corovič. Na grob je bilo položenih nešteto vencev, med katerimi so se posebno odlikovali venci Nj. Vel. kralja ter Nj. Vis. kneza namestnika Pavla in kneginje Olge.
PETROLEJA NI
pa v en dir krasna io prijetni tvetloba l aULLPUT« SVEIILKO z
80 SVEČAMI 1 licet ipirita gori 22 ari Svetilka tehnične popolno-•ti! Brez kompliciranih vijakov ko« pri podobnih rve-tilkah. Dokler traja zaloga ie cena din 295.— « kompletnim priborom. Varujte k zablodi Ni podobnega fabrikata za co ceno in s to jakostjo
»vetlobe. PETRO-I.UX K. D., za-GRI-B. RADlSINA UL. 9.
Prospekti brezplačno in franko! Tel. 72-60. IJčcmo agilne zastopnike in preprodajalce!
Posveti z latinsko Amerike
glede Izgradnje letališč, kl bi bila na razpolago tudi letalom Zedinjenih držav
Z grško-italijanskih front
Krajevne borbe brez bistvene izpremembe položaja
Atene, 28 dec. j. (Reuter) Načelnik štaba grške vojne mornarice admiral Sa-kellariou. je za b< žične praznike poslal vr-hovnemu poveljmku angleškega sredozemskega vojnega br^dovia admiralu siru An drewu Cunninghamu brzojavko v kateri mu čestita vesele bož čne prazn;ke in srečno novo leto, želeč da bi Grčiji in Anglija kmalu videli uresničene svoje skupne vojne cilje.
Rim, 28. dec br. (Štefani). V svojem današnjem 204. službenem vojnem poročilu pravi vrhovno poveljstvo italijanske vojske o dogodkih na albansko-grški fronti:
Spričo naše odločne reakcije so bili na gr ki fronti odbiti sovražni napadi. Ujetih je bilo nekaj vojakov in zaplenjeno nekaj avtomatičnega orožja. Skupine naših bombnikov m lovskih letai so napadale čete, bombardirale vojaške naprave in cestna križišča. Bombardirano je bilo tudi sovražno pomorsko oporišče Preveša in zadetih je bilo nekaj ladij v luki.
Grška poročila
Atene, 28 decembra. AA. (Aten. ag.). Službeno sporočilo št 62 glavnega stana gr ke vojaške pravi:
Včeraj so se nadaljevale krajevne borbe in operacije, ki so se uspešno končale. Ujetih je bilo 200 vojakov in več častnikov, zaplenjena pa večja količina avtomatskega orožja in rovovskih možnarjev. Sovražnikovo letalstvo je bombardiralo neko mesto v Epiru ne da bi pri tem povzročilo gmotno škodo Bilo je tudi več človeških žrtev.
Grški prestolonaslednik Pavle ie pregledal čete na bojišču in vojaške bolnišnice v bližini bojišča Vojaki so prestolonasledniku povsod priredili prisrčne pozdrave.
Atene, 28 decembra AA (Ruiter). Z uradnega mesta je bilo snoči objavljeno, da so grške čete na ntkaterih delih albanske fronte tudi včeraj napredovale in zlasti izboljšale svoje prednje postojanke severno vzhodno od Himare. Na osrednjem bojišču so grške čete ujele gotovo število sovražnih vojakov Ns severnem odseku, kjer je zelo visok sneg so bili odbiti italijanski napad' in so grške čete zavzele še nekaj vasi Sovražna letala so bombardirala Preveso
Vrhovni poveljnik angleškega sredozemskega brodovja admirala Cunningham je odgovoril v obratni brzojavki v kateri izraža svoje prepričanje, da bo leto ki prihaja, rešilo Grčijo in Anglijo do kraja vsake nadaljnje sovražnikove aklivaosti v Sredozemskem morju.
Z naše meje
Ohrid, 28. dec. p. Po poročilih z grško-albanske freote se vodijo kl;ub hudemu mrazu ogorčene borbe. Posebno hude so borbe pri Linu. koder so zbrali Italijani velika ojačenia in skušajo znova zavzeti izgubljene pozicije. Doslei so bili vsi nii-hovi poskusi zaman. Prav tako traia pri Podgradcu že več dni hud topniški dvoboj. Grške čete ponoči jurišajo ital jan-ske postojanke. Ena grška kol na prodira proti Čukusu, da doseže glavno cesto Podgradec—Elbasan. Druga kolona prodira z obale Ohridskega iezera proH Cafi-sanu. V italijanskem zalediu ie bilo danes slišati hude detonacije. Vzrok d slej še ni znan. Snoči so dobile italijanske čete rova ojačenia. ker se ie baie oosr^č:'o očistiti glavno cesto iz Elbasana o- t; Podgradcu. tako da so lahk^ uporabili avtomobile. Hude borbe se vo^iio t"di pri Mumulištu. kjer imajo Italijani z->1o utne-ne oostoia^ke V glavnem ie ostal položaj neizpremenjen.
Bolgarija bo nadaljevala politiko nevtralnosti
Zunanjepolitični odbor sobranja z veliko večino odklonil pristop Bolgarije k berlinskemu paktu treh velesil
stvu. ki je bi' leta 1937 podpisan med Sofijo in Beogradom. Ocnos* med ooer.ia državama vstopajo vs* bu'j in bo"j v obdobje konkretnih ostvaritev. Ka^oT se ie izrazil zunanji minister Popov v svojem velikem govoru pred narodnim sobranjem, smo mi v odnosih napram Jugoslaviji stopili v obdobje večjih, praktičnih rezultatov. Nedvomno je. da pomeni včerajšnji dogodek spričo posebnih težav ki spremljajo danes razvoj medsebojnih odnosov, ki bi naj dali bolj otipljive rezultate velik korak naprej. Prijateljstvo med obema bratskima državama posta ia vedro bolj raznovrstno po vsebini in to še bolj prspeva k ojačitvi zvez med Bulgari in Jugoslove-ni.
Petrolejski — ne pa vojaški vlaki
London, 28. dec. j. (United Press.) Kakor poroča današnji »Dailv Sket-h«. so se vesti o transportih nemških čet v R mu-nijo resnično izkazale samo kot nemški propagandni manever, ki nai odv n3 pozornost od angleškega otočia. Zdai ie ugotovljeno. da so bili »volaiki tran po.tni vlaki«, ki so vozili preko Madžarske, samo petrolejski vlaki, ki se uh mora Nemčija t>osluževati za zasilne transporte ru-munskega petroleja, odkar ie Dan a v zamrznjen. Nekai dodatnih comcžnih peiro-lejskih vlakov ie bilo po lanih tudi preko Jugoslavije v Rumunijo d g vorno med Rumuniio ln Jugoslavijo. Po tem dogovoru se ie Rumunija obvezala doba/Iiati Jugoslaviii določene količine p troleja. toda s pogojem, da bo v Jugoslaviji urejenih več petrolejskih skladišč, ki b">do za primer potrebe na razp la o tudi državama osi. Petrolejski transporti v zasilnih tovornih vagonih so bili pd mneniu londonskega lista na berlinska navodila izkoriščeni v omenjene propagandne svrhs.
MexlcO City, 28 dec s. (Tass ) »Associated Press« poroča, da se zastopniki ameriškega vojnega in mornariškega ministrstva že posvetujejo z raznimi latin-sko-ameriSkimi državami glede izgra nje letaliSč. ki bi bila na razpolago tudi ameriškim letalom Ameriška vlada pri teh načrtih sodeluje s civilnc letalsko družoo »Panamerican« Airways«. Po teh načrtih j naj bi bilo več letališč razširjenih ter bi dolila ta letališča betonirana vz.etišča in večje hangarje. Nekaj letališč bi bilo tudi na novo zgrajenih. Računajo da bo v to svrh porabljenih 100 de 200 milijonov dolarjev.
V Mehiki sami naj bi dobili ameriški bombniki in lovska letala možnost, da bi | na poletu iz Zedinjenih držav k Panamskemu prekopu pristajali na nekem letališču v provinci Veracruz.
Matico 28. dec j. (United Press.) Mehiški senat je pristal na prošnjo vlade Zedinjenih držav da bi smeia ameriška vojaška letala na poletih med ozemljem Zedinjenih držav ii. Panamskim prekopom po potrebi pristajati tudi na ozemlju mehiške republike
VVaMhingion, 28. dec. j (AR.) Predsednik Zedinjenih držav Roosevelt bc imel jutri govor ki ga t>odo prenašale vse tri velike skupine ameriških radijskih postaj. Govor se bo pričel ob 9 uri vzhodnega ameriškega časa. Kakor je bilo javljeno lz Bele hiše. bo Roosevelt v okviru tega govora verjetno naznači) osnovne točke programa, ki bo predlržen kongresu ob pričetku novega zasedanja po novem letu. V tem programu
Sofija, 28. dec. j. (United Press). Zunanjepolitični odbor bolgarskega sobranja je imel v četrtek zelo važno sejo. Čeprav o seji ni bilo s službenega mesta podano ni-kako poročilo, je bilo vseeno mogoče iz zanesljivega vira zvedeti, da se je na seji obravnaval tudi načrt pristopa Bolgarije k berlinskemu paktu treh velesil. Razprava je bila mestoma zelo burna in je bil slednjič ta predlog z veliko večino odklonjen. Kakor je bilo mogoče zvedeti, je zunanji minister Popov kar najodločnejše nastopil proti načrtu bolgarskega priključka k berlinskemu paktu. Svoje nasprotstvo je utemeljeval s tem, da pristopa Bolgarije nikakor ne bi bilo mogoče spraviti v sklad z željo po ohranitvi bolgarske nevtralnosti ter z vsemi dosedanjimi prizadevanji vlade, da obdrži bolgarski narod izven vojne. Vsi videzi koristi ki bi jih imela Bolgarija od pristopa k paktu tieh velesil, ne morejo odtehtati nevarnosti, v katero bi se Bolgarija s tem podala, nevarnosti pred vojno.
Softfa. 28. dec j. (DNB) Bolgarski vladni list »Večer« objavlja včeraj komentar, ki ga je sofijski radio podal v četrtkovi izjavi zunanjega ministra Popova pred zunanjepolitičnim odborom sobranja. V tem komentarju je označena omenjena seja zunanjepolitičnega odb« ra kot izredno velikega pomena, ker sc ji pnvjstvovali vsi fllani tega odbora, in ker je skoraj štiri ure trajajoči razpravi prisostvoval tudi ministrski predsednik F;lov
O sam' izjavi bolgarskega zunanjega ministra pravi komentar d* je biia zelr. nujna m prepričevala Poslane sc zlasti prišli do prepričanja, d& sc zunanjepolitič-
ni odnošaji Bolgarije normalno razvijali in da popolnoma ustrezajo interesom Bolgarije. Na splošno je biiio na scj< ugotovljeno, da je politika bolgarske vlade deležna priznanja tako s strani sosedr^h kakor tudi oddaljene iših drža\ re- dn to priznava tudi tuji tisk Na seji je župan M minister dobil od članc\ zunanjepolitičnega odbora zagotovilo, da odbor odobrava njeaovc politiko miru, ki je ob^nen: tud' politika skrajne pozornosti kar se tiče možnosti zavarovanja bolgarskih pravic
»Večer« še enKrat po"-ebe: ptdčriava tiste misli, ki se tičejo politika miru in nevtralnosti, ki jih smatra Kot posehno važne.
Značilno je. da je sofijsk -aii^o prinesel komentar k nekemu govoru bo'garskega zunanjega ministra, o čigar vsebini doslej še ni bilo ničesar objavljenega.
Ojačenje prijateljskih odnosov z Jugoslavijo
Sofija, 28 decembi-a. AA Vladni list »Dnes« prinaša na prvi strani članek pod naslovom »Med Bolgarijo in Jugoslavijo« in pravi naslednie:
Včeraj dopoldne je bila v zunanjem ministrstvu izvršena izmenjava ratifikacij-skih dopolnilnih protokolov k trgovinski pogodbi med Bolgarijo in Jugoslavijo, ki so bili podpisani letos 12. februarja Izvedba tega diplomatskega dejani« pomeni ne sporno nov znak za pravo pot oo kateri gredo danes bolgarsko-jugosIovensJci odnosi. Zveze med obema sosednima državama se nadaljujejo in razvijajo v sk'adu » duhom in v okviru pakta o večnem prijatelj-
Kako je bil napaden otok Nauru
Melb°urne, 28. doc. j. (Reuter) Avstralski mornariški minister Hughes je danes v službenem sporočilu objavil, da je neka tuja ladja v petek obstreljevala otok Nauru. Po dosedanjih poročilih, ki so brezžično prispela z Nauruja, je dejal minister Hughes, napada ni izvršila nikaka vojna ladja. Preden je ladja pričela obstreljevati objekte na otoku, je dvignila nemško nacionalno zastavo. Ladja se je pojavila pred Naurujem tik pred zoro ter je z žarometom oddala z morsejevimi znaki tamkajšnji radijski postaji naslednjo opozorilo: »Ne uporabljajte brezžične postaje, aH pa vam bomo razstrelili radijaki spoj. Obstreljevali bomo samo skladišča ter naprave v industriji fosfata.« Osebje br^zž'čne postaje se je ravnalo po opozorilu in je tuja ladja radijsko postajo ros pustila pri miru, obstreljevala pa je skladišča in potrolejske tarke. Plivatna poslopja niso bila prizadeta.
Predsednik vlade Menzlcs je v zvezi z napadom na Nauru izjavil! da bo njegova vlada stori-a potrebne korake, c"a bo lahko dokazala da je tuja ladja, ki je obstreljevala Nauru uporabljala jap-jnsko zastavo. O tem bo japonska vlada nato službeno obveščena.
T°kio, 28 dcc. j. (Reuter) Zastrpn k japonskega zun.-ureja ministrstva je danes izjavil, ča v ministrstvu še nimajo nikakega rlužbenega potrdila o izjavi predsednika avstralske vlade Menziesa, da bi se bila tuja ladja, ki je v petek obstreljevala Nauru, posluževala jeponske zastave.
Gripa v madžarski vlaži
Budimpešta. 28. d2;embra AA (DNB) Finančni minister R menv Sch^e le in pravasedni minister Ra oc av s'a zb l^la na gripi Zaradi tega včerai ni bib vladne seje.
Odstop madžarskega
kmetijskega ministra
Budimpešta, 28. dec. 1. (DNB ) Madžarski poljedelski minister erof Telski ie podal ostavko. O vzrokih niegjveea od t oa ni bilo pedano nikako pojasnilo. , Kakor se dodatno dc»znava so bila Izredna oolnomočia madžarske vlade podali šana do 2. maja 1941.
Mladi kraljevi gesti govsrijo po radiu
Beograd. 28 dec. p. Mali gestie kraljevskega doma so obiikaii danes b.ograislri Aercklub. kjer so jih sprejeli ia t>p iki civilnega in vojaškega leta it va. Po pozdravu so se odoeiiali na letališče, kier so si ogledali z največjim zanimanjem vse naprave. Zlasti so iih zanimala m derna vojaška letala Vojaški piloti so nato predvajali razne vaie in akr^ba iie v zraku j Po letališču so si gostie ogledali teo-grajsko radijsko oddaino postajo, kier so imeli zastopniki posameznih skupin dj radiu kratke nagovore. V im^nu Ljubljančanov ie spregovoril čet t^clec Pirj. ki se ie v toplem govoru zahvalil kraljevskemu domu za povabiio na o le i Beograda. Zahvalil se ie tudi beog ajske-mu županu in ostaUm beograjskim predstavnikom. kl so 1ih tako Driiazno sprejeli ter iim dali priliko, da so si ogledali prestolnico. J Opcldne Jim 1e bilo prirejeno kosilo v Avtoklubu. Tam so dobili vsi tudi leoa darila, med drugimi vsak zavarovalno polico zavarovalnice »Ba'kan«. Porold^e so prisostvovali sokolski akadsmi i. O p i-llki jutrišniega materinskega dne bodo | sprejeti na dvoru.
| Šsle danes so pr:speli gostje iz C^in^a ■ Zaradi snežnih žametov nisn m-srli P a-i vrča-no na pot in so š? D:tem potovali cei dan več kakor običa;no.
Objavljene uredbe
Beograd, 28. dcc. p. Današnje »Službene Novinec objavljajo uredbo o taksah in pristojbinah za uradno poslovanje diplomatskih in konzularnih zastepstev v inozemstvu, nadalje načrt za amortizacijo 3 odstotnih obveznic za likvidacijo kmečkih dolgov za proračunsko leto 1949/41, uredbo o kontroli gozdnega gospodarstva s strani direkcije za zunanjo trgovino, uroA-bo o spremembah gle e nakaznic za bencin in končno od'ok mcnopolske uprave glede sajenja in cdkupa tobaka za leto 1941.
C^Iilcoveni profesorji
Beograd, 28. dec. p. Na predlog prosvetnega ministra so odlikovani upokojeni profesorji: z redom Jugoslovenske krone 4. stopnje Ivan Grafenauer iz Ljubljane, Alfonz Vales iz Maribora, Ljudevit Var-gas iz Ljubljane, Filip Gasparin iz Maribora, Fran Fink iz Maribora in Anton Koželj iz Ljubljane, z redom sv. Save 5. stopn e pa upokojena učitelja veščin Adolf Schaub iz Maribora in M rko Govekar iz Mnr bora ter Fran Grobelnik iz St. Vida pri Ljubljani.
tftsvi se-S zagrebške policije
Zagreb, 28. dcc. o Za novega ravnatelja policije v Zagrebu je imenovan R.kard Vi-kert, ccs"ej upravnik policije v Sarajevu. Vikert je že danes prevzel pooe od dosedanjega upravnika policije dr. Josipa Vra-govlča.
Velik vlom v Zagrebu
Zagreb, 28. dec. o. V pretekli noči je bil izvršen vlom v prodajalnico mineralnega olja in tehničnih proizvodov Star ' Oil Co. v Ilici št 63. Vlomilci so navr-tali blagajno ter odnesli iz nje malo ročno blagajno, v kateri je bilo gotovine za približno 150.000 din.
Paeenitev masti in svinjskega mesa v Slavoniji
Vlnkovci. 28. dec. o. Zaradi padca cen oitanih prašičev ie mestno Daila/a stvo znižalo cene masti ln mesa D »131 so v Vinkovcih orodaiali mast oo 24 din ke odslel po bo cena masti oo 22 din P.a-šičie meso. ki so ga prodajali do 20 do 22 din. bo odslej do 18 do 20 din.
so vključeni najbrže tudi razni predlogi za organizacijo pomoči Angliji, ki jo je Roosevelt obljubil sredi decembra.
V tukajšnjih političnih krogih, ki so v stikih z vla.niml osebnostmi, zatrjujejo, da bo predsednik Roosevelt na svojem jutrišnjem govoru morda podal tudi kako pojasnilo k novemu proračunskemu osnutku, ki bo predložen kongresu takoj ob začetku zasedanja. Preračun za bodočo fiskalno leto določa 17 milijard dolarjev izdatkov Med Izdatki tvorijo najvišjo postavko stroški za narodno obrambo, ki znašajo približno 10 milijard dolarjev.
Fcrpedirana ameriška ladfa
N"ew Vork. 29 dec. s (Columbia BC.)
V	bl žini zapadne afriške obale je bila včeraj potopljena petroleiska ladja ameriške družbe Standard Oll Co Ladja je plula pod panamsko zastavo in sicer iz neke angleške luke v Afriki Podrobnosti o potopitvi še niso znane. izg'eda pa, da je ladjo torpeširala nr-ka podmorn'oa. Dva člana posadke ladje sta izgubila življenje.
Znižanje zavarovalnih premij
Noiv Tork, 28. dec. j. (Unitei Press.) Vse ameriške zavarovalne družbe objavljajo sklep o znižanju premij na zavarovanja za vejni riziko v pomorskem prometu. To znači, da se je strogost pomorske vojne omilila, odnomo da izgu'-e v pomorski vejni niso bile tako vf'ike, kakor se je prvetno pričakovalo.
Cbs^Shz sar:JI psnt-re]an]ja pststofakav
Zagreb, 28. dec. o. Danes je okrožno sodišče v Zagrebu izreklo razsodbo v procesu proti družbi, ki je v neki baraki v Brozovi ulici v Zagrebu uredila tvGr-nico za ponarejanje novčanic po 500 d:'n. Vodja družbe Konrad Bez.iak je bil obsojen na 3 leta ječe in 120 din globe. Franc Polajzar na leto dni ječe in 600 din globe, Viktor Marine pa na 1 leto in 2 me e~a ječe ter 600 din globe. Vsi ti trije obsojenci so Mariborčani. Fran Galič, ki je najel barako in ki je vedel, da se v njej ponarejajo novčanlce. je bil obsojen na eno leto in 2 meseca ječe in 1200 din globe. Njegova soproga Pavla je bila oproščena.
Obsojeni ponarejevalci so izdelali 23 novčanic po 500 din, vendar pa niso še nobene razpečali. Bezjak in Polajzar sta se z obsodbo zadovoljila, ostali pa so si pridržali tridnevni rok za prenrslek. Državni tožilec je prijavil revizijo in priziv.
Tragična tisc£a
umetnika bsSiema
Vlnkovci, 28. dec. o. Žrtev huc'eza mraza ie dostal nekdai sloviti in ta entirani portretist Jchann Schelbert iz M .rib r. a.
V	sosednem Novem selu so ga na;li zmrznjenega v tovornem vagonu, v katerem ie prenočeval s svoio oriiateliico ciganko Mešo Štefanovič. S:heb3rt je že dalje časa živel kot pravi bohem ter ie potoval iz kraia v kraj. zalivajoč se z alkoholom. da bi p-zabii svoje težke življenjske skrbi.
FiihsrSa Jakopiča
Ljubljana, 28. decembra.
V	banskem dvoru je priredil ban dr. Natlačen čajanko na čast starosti slovenskih likovnih umetnikov in članu naše Akademije Rihardu Jakopiču. Danes je namreč izšla prva knjiga obsežne monografije o Jakopiču iz peresa A. Podbevška, obenem pa je g. ban izročil slavljencu red Jugoslovenske krone druge stopnje — visoko odlikovanje, kakor ga ni bil doslej deležen še noben slovenski umetnik. Za to priliko je bilo povabljenih v banski dvor okrog trideset kulturnih delavcev, med njimi zastopniki tiska, kulturnih revij in zavodov, ki so sodelovali pri izdaji monografije o Jakopiču.
V	oficielnem delu prireditve je prvi govoril Anton Podbevšek, ki je orisal postanek svoje monografije in pomen Riharda Jakopiča za slovensko likovno umetnost. Nato jc izročil slavljencu in banu po en izvod krasotne izdaje te pomenljive knjige. G. ban je v svojem govoru poveličeval pomen kulture za Slovence in umetnosti za našo domačo kulturo in se je pri tem z velikim priznanjem spominjal dela in zaslug Riharda Jakopiča. Ob koncu je izročil častitljivemu umetniku insignije visokega reda. Umetnik se je ganjen zahvalil za izkazane mu časti in izjavil, da jih spreiema v imenu vseh slovenskih likovnih umetnikov, ki delujejo za povzdigo narodne kulture.
Navzočni so z iskrenimi čestitkami stiskali roko uglednemu slovenskemu umetniku, čigar mogečna slika »Slepec« je prav v teh dneh zavzela častno mesto v umetnostni zbirki, ki krasi stene banskega dvora.
Nato je bil povabljenim gostom serviran čaj z zakusko in Rihard Jakopič Je bil ves čas deležen prisrčne pozornosti.
Zemunska vremenska napoved: Pretežno vedro v severozapadnih krajih in primor-ju. V ostalih krajih bo prevladovala oblačnost. ponekod bo nekoliko snežilo. Toplota ce bo lahno dvignila.
Zalivala Bitolja
Naš ožji rojak g. inž. J. Skober ne, ki že dolga leta biva v Bitolju, se nam je spet oglasil s pismom. Kakor smo nedavno beležili, smo na naslov g. inž. Skoberneta poslali 18.000 din, kolikor se je dotlej pri »Jutru« zbralo pri-spevkov za žrtve letalskega napa da v Bitolju. G. inž. Skoberne nam zdaj sporoča: Spoštovano uredništvo! Poslani denar 18.000 din sem takoj izročil predsedniku občine g. Vladi Rizeviču. Bil je naravnost ginjen ob prejemu te vsote in me je prosil naj se vam In vsem darovalcem v njegovem imenu zahvalim. Posebno zahvalo pa bo občina bitoljska sama poslala vam kakor tudi drugim darovalcem. Celotna naša zbirka za bitoljske žrtve je dala 25.000 din. Med časom, ko je bilo to pismo na poti, smo poslali v Bitolj še razliko, to je 7000 din. — Uredništvo »Jutra«.
da smo v
nas besni
sedanjem življenju v Bitolju in vobče v bližini albanske fronte nam naš bitoljski konzul g. inž. Skoberne navaja v pismu med drugim: »Tu se venomer pozna, bližini fronte, pa da nedaleč od vojna. Pred nekaj dnevi so ujeli
čpo}tuni$em v novi i$daii
Popolnoma nepričakovano za francosko in ostalo svetovno javnost je prišla odstranitev Pierra l.avala z mesta zunanjega rninstra vichyjske vlade in kar je še važne šz, z mesta naslednika šefa fiancoske države. Še niso pojasnjene vse mahinacije, ki jih je zakrivil ta tip oportunista med francoskimi politiki, toliko pa je sedai znano, da je še' Laval morda le piedaleč v svoji želji, da ustvaii mir med Francijo in Nemčijo za vsako ceno ter se obdrži na oblasti. V vlad: maršala Petama je prišlo do velikih načelnih nesporazumov m dasi je imel Laval močne zaveznike v zasedenem delu Francije, ga ie moral maršal vendar cdstavitt z njegovega važnega m vplivnega mesta. Dalekosežnost Lavaiovih po-
litičn h pod.igov izhaja tudi iz dejstva, da je bla vlada prisiljena spraviti Lavala celo v p: i por, da se ob aru je njegovih sa-molastn.h ukrepov. V čigavem interesu je bilo Ia c'ovo delovanje, izhaia morda tudi nekoliko iz dejstva, da je bil designira-n: nasledn:k šefa države že pc enem dnevu ra tuje posredovanje izpuščen na svo-b 'do. Vendar ie morala vichvska vlada z tzprsmembo začasnega osnovnega zakona cd. tranti Lava'a tudi z mesta naslednika šefa d.žave, ki ga je prej določal t>am maršal, sedaj je pa ta pravica prešla na vlado, dn izbere d žavi šefa za primer, da bi maršalovo mesto postalo izpraznjeno
Namesto Ln- aia je stopil v vlado Pierre Et:enne Flandn m mu je bila poverjena listnica zunanjih zadev. Angleška javnost se je ob tem imenovanju zadcvolj~la z ugotovitvijo.. dr Fl-ndin vsekakor ni tako zagrizen nzrvrotnk Anglije kakor Laval in na Angleškem so iz tega sklepali, da se v Franciji vrši polagoma velika izprememba v dosedenj usmerjenosti širokih slojev francoskega naroda Novi francoski zunanji minister pa ima vkljub vsemu preteklost, ki se ne razločuje bistveni, od opor-tunistične polit ke njegovega prednika. Flandin je član francoske zborn ce od leta 1914., ponovno je upravlja1 razna ministrstva v razn!h. vladah, po odstopu Doumer-gueovega kabineta je Flandir sam sestavil svojo vlado, ki pa ni imela dolgega življe-nia. V naslednji Lavalovi vladi ie bil Flandin minister brez listnice, v Sarrcutovi pa Je upravljal zunanje ministrstvo.
Sprva je Flandin p-iptdai Republikanski uniji, nakar je prestopil v Demokratsko zvezo, ki je bila nekaka nadstrankar-ska skupna vplivnih desničarskih politikov in gospodarstvenikov Kot predsednik te zveze je ščitil interese domačega kapitala, zlasti koristi onih znanih 2G0 družin, o katerih ie bilo često govora v boju proti Blu-mo\i liud.-.ki fronti Dočim je tedaj Flandin zastopal pretežno domači kapital, je I^aval varoval koristi tujega, oba pa sta silovito napadala gospodarsko poliiiko Blu-move vlade. Osnovna črta Flandinove politike je enaka Lavalovi■ Sporazum z za-padnim sosedom in odmaknitev od zveze z Anglijo. To tudi vsposablja Flandina za nasledstvo Lavala v zunanjem ministrstvu vichviske vlade L 1938. je Flandin naslovil na francosko iavnost poseben letak z naslovom: Francoski narod varajo te! V ni-m se ie močn<? zavzemal za prijateljstvo z Nemčijo ter odklanjal dotedanjo politiko Francije, ki s> je ustvarile močne za-vernike v Angliji in na vzhodu Evrope Letak ie vlada sicer zaklenila vendar je napravil v javnosti mnogo krika. Z njim je Flandin udaril temelje oni veliki antipatiji do Angležev, ki se ie tako usodno pokazala takoi cb začetku b'tke v Flandriji ter se v teku dogodkov stopnjevala do odkritega sovraštva
Za oceno Flandino\ ih pogledov na evropsko politiko snloh je treba vsekakor omeniti, da ie mož po monakovskih razgovorih v vznešem bizoja-ki čestital Hitlerju Mussoliniiu in Chamberlainu ter se jim zahvalil za ohranitev miru v Evropi. S tem je Fland n pokazal natanko tako ogromno nepoznan ie in nerazumevanje položaja, ki je postalo tako usodno za Anglijo pod Chamberlsinovim vodstvom Novi francoski zunanji minister je nazora, da se morajo zapadne demokracije približati avtori-ta-nim režimom, pa naj bo ta problem se iako nehvaležen in težak...
naši vrli letalci-lovci grški bombnik, ki je bil s precejšnjim tovorom bomb namenjen na Elbasan. V megli pa je zgrešil smer in je priletel čez Bitolj. Naša letalska služba je zdaj stroga in neizprosna in naši lovci brž snamejo z zračnih višav vsakega tujca, ki prileti nad naše ozemlje. že nekaj časa imamo mnogo snega in hudo zimo. še neprimerno hujše je seveda v albanskih planinah.
Ing. J. Skoberne
Dokler je gospodovala jesenska megla ln mraz še ni prehudo pritiskal, nam je venomer grmelo streljanje topov na ušesa. Nekoliko redkeje je bilo pokanje letalcev, vsaj v bližini naše meje. Zdaj pa je ob občutnem mrazu solnčno ln vedro in se po ves dan razlega prasketanje letalskih bomb, ki onkraj naše meje treskajo v velikih množinah na tla. Zlasti italijanski bombniki hočejo za vsako ceno onemogočiti oskrbovanje grške vojske, ki je zavzela postojanke
llMMllllffiM'1;:«' 'li
na planinah ln hoče prodreti v smeri od Podgradca proti Elbasanu. Italijani kar zasipljejo z bombami pot Podgradec—Le-rin. Gotovo je vse to v veliko škodo grški vojski, ki mora pogostokrat vztrajati v snegu in mrazu brez hrane ln s skromno zalogo streliva. Vendar se ne umakne.
Doslej nismo imeli najugodnejše sodbe o grški vojski. V sedanji vojni se je ta reč precej obrnila. Predvsem je grški vojak prevzet od čisto drugega borbenega duha ker je napadena njegova domovina, med tem ko se mora njegov nasprotnik boriti na tujih tleh. V Južni Srbiji se mnogo govori, kako zdaj v Grčiji ves narod dela in živi samo za vojsko. Vsak sodeluje po svojih močeh. Za domovino se trudi in mlado, žensko in moško, bogati ln siromašni, vse je zedinjeno pri delu za domovino. Vse to je lahko tudi nam v dober zgled. Sploh pa lahko rečemo, da se pri nas na jugu zlasti čuti, kakšen duh je zavel po vsej Jugoslaviji in kako se je domovina strnila po enem samem zgrešenem letalskem napadu na Bitolj. Kadar Se domovino prerodi m o v socialnem pogledu in za-tremo vse kar je gnilega, potem se nam ni ničesar bati ne tu na jugu, ne vam bratje ln sestre v ožji domovini na severu. Za zgled naj spet omenimo Grčijo. Kdor je prej poznal orientalski trgovski duh in smisel za špekulacijo v Grčiji, se mora zdaj čuditi, kako je to prenehalo.
G. inž. Skoberne zaključuje svoje Informativno pismo z besedami: Prilagam vam pobotnico izdano od občine na 18.000 din En tisočak odpošlie bitoljska občina našemu ožjemu rojaku iz Maribora g. Oskarju Miljavcu, ki zdaj leži v bolnišnici v Skop-lju. Prt letalskem napadu je bil težje ranjen. vendar bo okreval. Košček bombe mu ie prebil hrbet od strani in poškodoval hrbtenično kost. na srečo pa ni ranjen mozeg, niti kak drug organ. Njemu je komisija že prej prisodil? oc.škodnino 20 000 din. tako da bo s prispevkom 21 tisočakov imel v prvi sili vse potrebno za ponolno okrevanje, kar mu vsi Iskreno želimo.
Zadn
J
«-Y> eliki del srbske vojske ie že bil
\ / j da.eč proti jugu. ko ie šu^b II
\ / i armije — v kateie ses.au s-m
V bil — prispel v Skader Računa-
--—I joč do starem koleoariu. ie to
bilo 1. decembra 19io Tu se ie tedai na-hajaia tudi vrhovna komanda srbske vojske. i>iaš štab se je uasuujii v uuvi neuo-
končani guvernerski zgradbi, nasproti bivše avstro-ogrske kasarne v kateri oa so biii takrat nastanjeni črnogorsk; vojaki Na naše negodovanje so nam Crnog rd vsako noč ob veukem ogn.iu pred to kasarno peli svoje enolične pesmi. Za tem ognjem so se jasno videla črno-rum:ne barve Avstrije, s kater.mi so bila pr^ple-skana vhodna vrata v kasarno, ki ie s.u-žila bataljonu štajerskega 87 pešpolka za bivališče, ko ie bil detasiran v Skader.
Skader leži ob Skadarskem jezeru — Črnogorci ga imenujejo »bkaaarsKo mato«. — in ima napol orientalski izgled. Večje hiše so zidane v »evropskem« slogu. mani-še pa v turškem. ULce so bile oz a -na v več jezikih, na prvem mestu v fran.o-ščini. Skadersko prebivalstvo pa je biio s svojimi simpatijami orientirano pac po
množini zlata, katerega ie katera od v Albaniji interesiranih držav daia njim na razpolago. Vidno ie prevladoval ital janski vpliv, kajti Italijani so v Skadru vzdrževali italijanske šoie in tudi prebivalci Ska-dra so znali po večini itaiijan ki jez.k. Pretežna večina prebivalcev ie kat.liške vere. Mesto ima veliko in lepo cerkev, katero ie posečalo poleg prebivalstva Skadra tudi mnogo srbskih vojakov, kar ie nemalo začudilo skadrske meščane, ki so menili, da so vsi srbski vojaki zag zeni pravoslavci Vsekakor ie napravilo to na njih dober vtis.
Dnevna pojava na skadrskih ulicah je bil črnogorski general Vukctič s sv.jim oboroženim spremstvom Pred niim ie jahalo šest vojakov s karabinko na koenih na belih konjih, za niim pa šest voiakov s karabinko preko rame na črnih konjih. Ko se ie vračal domov, ie bil red obraten, torej čmi konji spredai in beli zadaj. Črnogorci so mi pravili, da pomeni ta red oboroženi mir Arnavtom' ali pa smrt. Gorje Arnavtom, če se je ta red spremenil
Komandant mesta v Skadru ie bil takrat
naš primorski rojak general Stibil-Vuka-sovič Jarko. ki je vršil težko nalogo prehrane in zbirania razpršenih srb-kih vojakov, ki so v trumah prihajali v masto. Vsaki edinici ie določil mesto kier se mora zbirati. Vse te odločbe so bile pisane na roko in nalepljene oo telefonskih in električnih drogovih. Koliko so imele uspeha, ne vem.
Takrat so bila zbrana v Skadru tudi skoro vsa ministrstva. Nekega dne me pozove — nikdar nisem zvedel na kako pobudo — k sebi minister Ljuba Jcvano-vič. Dejal mi ie. da moram takoi naprej in čim preie v Rim. kjer bom dobil na srskem poslanstvu nadaljna navedi a. Ko sem mu povedal, da sem vojak, i a takoi zahteval za mene od komandanta II. armije razrešnico in me stavil na razpoloženje ministrstva zunanjih zadev za propagando v inozemstvu. Se isti dan, t. i. 8. decembra 1915. sem bil razrešen vojne dolžnosti in postal civilist v vojaški uniformi Treba ie bilo čim prei kreniti na pot
Slovencev nas ie bilo v Skadru kakih deset. Edini slikar Smrekar. ki ia imel s seboi ženo in otvoka. je imel od nas stanovanje. Pri niem smo se zbrali, da napravimo načrt za nadaljnji p:h xl. Bili smo to: Miseli. Marušič. Jeras. Lušin. neki orožnik rodom iz Celja, trije Smrakarji in iaz. Prvo kar smo ugotovili, ie bilo. da si je treba preskrbeti kakršnekoli hrane, da vsaj lačni ne poidemo na pot S i smo v mesto, da iztaknemo kar koli. Tobaka smo
dobili vsi. za hrano oa ie izmaknil Miselj nekai moljavesa fižola, ia^ pa Dr:kajeno i ribo. Sklenili smo. da si skuhamo ribo v ! fižolu. Vsi smo bili p-lnoštevilno zbrani in verno sledili kuhar ki poc^duri. Sline ( so se nam zbirale v ustih in komai smo čakali, da bo večeria gotova. Soli nismo , imeli in smo morali računati, da bo vsa
večerja
ied neslana Toda bolie le neslana kot nič Preskrbeli smo si tudi par ok vina katerega ni bilo težko dobiti. Med kuh niem smo določili, da gremo Marušič. Miselj, Jeras in iaz ob ena isti ponoči na oot Droti Sv. Ivanu Meduanskem. kakor nam je naročil minister Ljuba Jovanovič o tali pa nam bodo sledili ob svitu ali oa drugi dan. Naše četvorice naloga ie b'l i se vkrcati na neko italijansko ladio in piti čim preje v Rim Miseli je bil ranien in imel prestrel:eno roko.
Naše načrtovanje je bilo prekinjeno s prihodom gospe Srnrekarieve. ki nam je prinesla velik lonec naša žal i no prič kovane večeria. Vsak ie izv ekel svojo žlico in slovesno smo počepeli kroa lonca. Pai žlic gornie iuhe ie še šlo toda ko smo segli malo globlje do eosteiše. se nam ie da jed popolnoma ustavila. Bali smo se ne-slane iedi. toda prekaiena r ba. ki ie bila ne da bi bili opazili, nasoljena, nam je našo ied tako presolila, da ie bila čisto neužitna. Od polnega lonca smo se lačni odmaknili. Mcrali smo si še nabaviti vina. da smo sledečo žejo gasili.
Ob enajstih, ko se je luna pojavila na nebu. se ie naša četvorica odpravila na pot. katero ie opisal Jeras v svoji knjigi »Planina smrti«. Pri luninem sv tu o polneči smo se gazili do vratu Bojana Na nadaljnem maršu me je popadla huda groznica. ki ie izvirala od oboj.stranika^a vnetja pljučnih vrškov. Pr sipe'i smo sicer v Sv. Ivan Meduanski vsi. v Rim pa la Marušič in jaz. Jeras in Miseli pa sta prišla na Korziko, odnosno v Marseille.
Ernest Krulej, Sevnica.
neguj svoje zobe!
S tako važno stvarjo kot Je nega In čiščenje zob zares ne bi smeli odlašati. Uporabljajte redno Sargov Kalodont In ostanite pri njen*. Sargov Kalodont ima to prednost da temeljito čisti zobe, obenem pa odpravi zobni kamen in prepreči njegovo zopetno tvorbo, čistite zato zobe vsako Jutro in vsak večer s Sargovim Kalodontom.
SARO'!?

TEDEN DNI PO NAPADU
Sušak, 28. decembr«
Z današnjim dnem je potekel rok za prijavo škode, storjene po letalskem napadu na Sušak. Skoda znaša nad 3 milijone dinarjev, ker je več zgradb neuporabnih in so se moral prebivalci izseliti. Kakor navajajo »Primorske Novine«, znaša samo škoda povzročena gimnaziji okrog četrt milijona dinarjev. Razbite šipe so bile vredne 150.000 din. Streho bo treba temeljito popraviti, kar bo veljalo okrog 50 tisoč dinarjev. Prav tako so potrebna mizarska dela na poškodovanih oknih in vratih. Sušaški župan je zaprosil hrvatskega bana, naj se tudi za Sušak uvede pomožna akcija. Odgovor se pričakuje vsak čas. Prvi so započeli zbirko sušaški športniki. Banovina je s svoje strani prispevala 50 tisoč dinarjev za prvo pomoč prizadetim. Pričakuje se, da bodo sledila posamezna mesta.
Vojaška komisija, ki si je takoj drugi dan ogledala vse posledice napada, se je s potrebnimi podatki vrnila v Zagreb. Zaenkrat še ni znano, kako sodi komisija o poreklu bomb in o pripadnosti letala. Vsekakor pa se bo to dalo točno dognati, ker so na ostankim bomb številke in črke. Mestno načelstvo je po napadu izdalo ponoven oklic na prebivalstvo, s katerim opozarja na davno izdana navodila, kako se je treba obnašati v primeru letalskega napada. Čeprav smo nevtralni, nam je stvarnost dokazala, da moramo biti povsod na vse pripravljeni. Na Sušaku že lahko opazite trgovine kakor tudi zasebne hiše. ki imajo izložbe in okna preleplje-ne s papirnatimi pasovi
Sušačani so seveda s posebnim zanimanjem sledili odmevu letalskega napada na Sušak v tujih listih, posebno še v italijanskih. »Vedetta d'Italia«, ki izhaja na
Reki, doslej še ni omenila bombardiranja Sušaka. Drugi listi so prinesli poročilo agencije Štefani iz Beograda. Večina teh poročil pravi, da so štiri bombe padle na Sušak, in sicer na kraj, kjer zidajo nekaj hiš. (medtem ko je resnica, da so tam, kamor so padle bombe, sama nova poslopja, ne zidajo pa nobene nove stavbe). Prav tako ni v poročilih navedeno, da so hudo poškodovane hiše, marveč, da so prizadete električne napeljave in vodovodne cevi ter da so se razbile šipe. Italijanski listi navajajo, da so bombe vrgli angleški letalci. Italijansko vojno poročilo št. 198. je poročalo o bombardiranju Reke. Z italijanske strani pa vest še ni bila de-mantirana. V resnici gre za pomoto, ker Reka ni bila prizadeta od nobene bombe.
Na Sušaku in v okolici je stara navada, da ljudje v znak veselja streljajo na dan starega in novega leta. Spričo izrednih razmer je letos streljanje najstrožje za-branjeno.
Tobak proti nikotinu
Poljedelski poskusni postaji v Ken-tuckyju ie uspelo vzgojiti tebačno rast.:no brez nikotina, ne da bi sa izdelek iz nje po okusu razlikoval od izdelko/ drugih tobačnih rastlin. Msd tem ko v.ebuie tobak povprečno 2 odstotka, tobak iz za-padnega Kentuckyja oa celo 3 do 7 odstotkov nikotina, vsebuje novi tobak komaj 0.02 odstotka te strupene snovi, tako da ta praktično n«e prihaia več v po-; ev. Novi tobak so vzgojili po pstletnih poskusih in križanjih vseh mogočih tobačnih vrst. Lotos so ga pridelali prv č v nekaj večja količini, tako da bo v novem le.u že na prodaj.
Na Sušaku po
letalskem
PrloMnJemo tri slike, ki najcg ovonnje pričujejo • učinku dveh eksplozivnih bomb, vrženih nedavno noč od neznanega letalca na Sušak. Večja slika kaže najbolj prizadeto Štirinadstropno hišo inženjerja Marinoviča. Zgornja manjša slika kaže učinek bombe, Id Je padla med gimnazijsko ln občinsko palačo. Spodnja slika pa kaže posledice bombe, ki Je padla med Štirinadstropno htto inž. Marinoviča in dvonadstropno hišo g. Snflaja ter Je poroSila betonska
stopnlfiče
Gospodarstvo
Aprovlzacijam, pekam in trgc icem b^do dodeljeni kontingenti za moko
V petkovi Številki smo objavili odredbo bana o maksimalnih cenah za pšenico in moko v dravski banovini. Na osnovi člena 2. uredbe o ureditvi blagovne prodaje je ban dravske banovine sedaj izdal odredbo o prometu z moko in kruhom v dravski banovini, ki je objavljena v »Službenem listu« od 28. t. m. in je s tem dnem stopila v veljavo. Uredba določa naslednje:
Prijava zalog žita in moke
Vsi mlini in trgovci na debelo v dravski
banovini ter občinske aprovizacije morajo najkasneje do 5. januarja 1941. javiti svoje zaloge žita in mlevskih izdelkov s točno navedbo količin za posamezne vrste, po stanju dne 31. decembra 1940, ln sicer na poštni dopisnici Banovinskemu prehranjevalnemu zavodu (Prevodu) v Ljubljani. Do istega dne morajo tudi pekarne in obrati, ki prodajajo žito ter mlevske izdelke na drobno javiti svoje zaloge žita ln mlevskih izdelkov po stanju z dne 31. decembra 1940. na enak način pristojnemu o. činskemu preskrbovalnemu uradu.
Obrati, ki trgujejo z žitom in mlevskimi izdelki na debelo in drobno morajo ločiti svojo zalogo na oni del, ki je namenjen za prodajo na debelo, ln na oni del, ki je namenjen za prodajo na drobno. Ta ločitev zalog se mora izvršiti tudi le knjižno.
Prijava novih nakupov
Vsi mlini, uvozniki ln veletrgovci, ki kupijo po 1. januarju 1941. žito ali moko. morajo na enak način prijaviti prejem vsake nove količine žita in moke z natančno navedbo količin za posamezne vrste na poštni dopisnici Prevodu. Občinske aprovizacije, ki ne oddajajo blaga na drobno ln detajlisti, ki nabavijo več blaga, kakor ga za svoje odjemalce redno potrebujejo, prijavijo nove nabave enako, kakor veletrgovci.
Vsi trgovci na drobno naročajo po 1. fe-nuarju 1941. žito ali mlevske izdelke z
Kova naredba o kontroli Izvoza losa in gozčstiSi proizvodov
Kakor smo že poročali, so se na seji direkcije za zunanjo trgovino in stalne delegacije lesnega gospodarstva (na kateri sta zastopala lesno gcepodarstvo lesni odsek Zveze industrijcev in lesni odsek Zveze trgovskih združenj) sporazumeli o spremembi naredbe o izvozu lesa in gozdnih proizvodov, kakor tudi o registraciji izvoznikov. Dosežen je bil sporazum, da se kontrola izvoza ne bo nanašala na rezani les. Sedaj poročajo iz Beograda, da je trgovinski minister Andres predpisal predvideno novo naredbo o kontroli lesa in gozdnih proizvodov. Po tej naredbi bo od 1. januarja dovoljen izvoz drv, lesnega oglja, železniških pragov, žira, divjega kostanja, smole, katrana in ekstraktov za strojenje le z izvoznim potrdilom, ki ga izda direK-clja za zunanjo trgovino odnosno njena ekspozitura v Ljubljani ali banska oblast v Zagrebu. Za to blago se bodo izvozna potrdila izdajala z veljavnostjo treh mescev. Naredba vsebuje tudi predpise glede registracije izvoznikov gornjih predmetov, vreme
naročilnicami, spisanimi v dveh izvodih.
Obrati pri katerih je bilo blago naročeno, pošljejo Prevodu po izvršitvi naročila en izvod naročilnice, opremljen s pripombo o izvršitvi.
Po 10. januarju morajo biti vse te naročilnice opremljene s pripombo pristojnega občinskega preskrbovalnega urada: »Naročilo je v skladu z mesečno količino, ki pripada tvrdki in občini za tekoči inesec« — Pečat in podpis.
Trgovci na debelo, ki imajo obenem trgovine na drobno morajo prijaviti predhodno na način, kakor je predpisan za trgovce na drobno (z naročilnico) občinskemu preskrbovalnemu uradu ln Prevodu vse količine, ki so jih določili za trgovino na drobno. Dodelitev po 10. januarju se sme izvršiti le, če je na prijavnici pripomba pristojnega občinskega preskrbovalnega urada, da je naročilo v skladu z mesečno količino, ki pripada tvrdki in občini za tekoči mesec.
Dodelitev moke
Prevod mora do 1. januarja 1941. sporočiti vsem občinskim preskrbovalnim uradom, kakšna mesečna količina moke in posebej pšenične moke je določena za njihovo območje. Občinski preskrbovalni itradi pa morajo do 10. januarja določiti, kakšne količine mlevskih izdelkov, zlasti pšenične moke, pripadajo posameznim pekarnam tn trgovskim obratom na drobno, ki oddajajo na njih območju mlevske izdelke potrošnikom. Pri tem je upoštevati. kje se bodo posamezniki potrošniki po izraženi želji oskrbovali oziroma, kje so se doslej oskrbovali. Prekrški določil te odredbe se kaznujejo po členu 2. uredbe o ureditvi blagovne prodaje v veletrgovini z zaporom do 6 mesecev in z globo do 100 tisoč din. v nadrobni trgovini pa z zaporom do treh mesecev in z globo do 25.000 din).
Mezdna tariSa za delavstvo v mizarski stroki
Ker zahteva več nego polovica delavcev, zaposlenih v mizarskih podjetjih v dravski banovini, sklenitev kolektivne pogodbe in ker na poziv delavskim in delodajalskim predstavnikom ni prišlo do sklenitve tarifne pogodbe v določenem roku, je banska uprava dravske banovine na osnovi 2. odstavka čl. 14. uredbe o določanju minimalnih mezd, sklepanju kolektivnih pogodb, poravnavanju in ra-sodištvu predpisala tarifno lestvico delavcev v mizQrski stroki. Ta tarifna lestvica, ki je objavljena v »Službenem listu« od 2. t m., velja za plačevanje mezd de'avcev mizarske stroke v mizarskih podjetjih v dravski banovini, izvzemši delavce, zaposlene pri izdelovanju upognjenega, vrtnega in podobnega mno-žk)sk°ga pohištva.
Višina mezde je določena ne glede na spol po kvalifikaciij delavca, po kraju, kjer je pod;'etje, po značaju podjetja, pri kvalificiranih delavcih pa vrhu tega po dobi zaposlitve v mizarski stroki. Za učence lestvica ne velja.
Pomožno oseh le se deM po kvalifikaciji na: a) kvalificirane delavce, b) strojne delavce in c) nekvalificirane de'avce. Kvalificirani delavci so vsi oni, ki so se Izučili mizarske obrti in napravili pomočniški izpit, in osebe, ki sicer pomočniškega izpita nimajo, pa so dovršili učno dobo pred 9. m. 1932. Strojni delavci so oni, ki so brez pomočniškega izpita pa se uporabljajo pretežno pri specialnih delih na strorih.
Podjetja. Po značaju (Industrijska in ro-kode^ka) in po kra-u se podjetja delijo v tri krajevne skupine: I. skupina: m'zar-ska in rokodelska podjetja v Ljubljani in Mariboru. Celju (mestu) in vsa mizarska podjetja industrijskega značaja ne glede na kraj; n. skupina: rokodelska mizarska podjetja na Jesenicah, v Radovljici, na Bledu, v Tržiču. Kraniu, škofii Loki. Kamniku. Domžalah, Mengnu, Vrhniki, Logatcu, Kočevju. Novem mestu. Brežicah. Laškem. Trbovljah Litiji, šmartnem pri Lititt Slovenjem Gradcu Dravogradu. Slovenski Bistrici. Konjicah, šmarni pri Jelšah. Ptuju, Ljutomeru. Murski Soboti, Do^ii Lendavi ln v občinah ki mejilo na mestne občine v Ljubljani. Celju in Mariboru: m. skupina: rokodelska mizarska podjetja v ostalih kraj'h.
Doba zaposlitve se upošteva samo pri kvalificiranih delavcih ln se šte^e od dneva opravljenega pomočniškega izpita. Upošteva se samo dejansko v stroki odslužena doba ki se dokaže s snričevall odnosno s podatki v poslovni kn-lžici Strokovna zaposlitev v času vo'a®ke<ra službovanja se ne Ste-ie. Po dobi zaposlitve spada v 1. skupino delavstvo ki še nima 6 mesecev zaposlitve, v 2. skupijo delavstvo, ki ima do S let zaposlitve, v 3 skupino pa delavstvo, ki ima več kakor 3 leta zaposlitve v mizarski stroki.
Urne mezde so določene takole:
Za kvalificirano delavstvo znaša urna mezda v prvih šestih mesecih za pomočni-
ške zaposlitve v I. krajevni skupini 4 73 din, v H. in III. skupini pa 4.50 din; pri zaposlitvi do 3 let v I. krajevni skupini 5.50 din, v n. skupini 5.25 din in v III. skupini 4.75 din; po treh letih zaposlitve pa znaša urna mezda v I. krajevni skupmi 6.25 din, v II. skupini 5.75 din in v III. skupini 5.25 din.
Za strojne delavce je določena urna mezda v I. krajevni skupini na 6 din, v II. skupini na 5.50 din in v III. skupini na 5 din.
Nekvalificirani delavci pa dobe v I. krajevni skupini 4.75 din v H. in III. skupini pa 4 50 din. V mizarskih rokodelskih oratih v občini I St. Vid n»d Ljubljano znaša urna mezda za kva-lificirane delavce po treh letih zaposlitve 6 din. Za osebe, ki dobivaio plačo mesečno, se izračuna dnevna plača s 25 delom mesečne p'ače. Hrana, ki jo dobiva delavec od delodajalca, se sme uračunati pri preračunavanju prejemkov po tej lestvici z 12 din na dan, stanovanje pa z 2 din na dan.
Ta tarifna lestvica stopi v veljavo 1. 1a-nuarja 1941 in velja do prek'ica. Prekrški te tarifne lestvice se kaznujejo po čl. 23. ods. I/b, uredbe o določanju minimalnih mezd s kaznijo od 100 do 10.000 din.
! niči tako zadolžena kakor sedaj. Po računih g. Focka bi občina s prodajo obeh hiš in inventarja ter od nekaterih vrednostnih papirjev dobila 6 milijonov dinarjev Poudaril je tudi, da razen dveh postavk ni verjetnosti za izgubo, ki bi znašal največ 50.000 din.
Pogodba o fuziji vsebuje 11 točk. Banovinska hranilnica bo prevzela hranil-nični hiši z inventarjem za 3.3 milijona din. Občina bi dobila poleg tega še rezervni fond za tečajne razlike ter nekatere vrednostne papirje (avstrijske predvojne rente in avstrijsko vojno posojilo v nominalni vrednosti 6.3 milijona kron). Ti papirji niso vneseni v bilanci, verjetno pa je, da bo država te papirje odkupila.
G. Fock je poudaril, da oblina potrebuje teh 6 milijonov za ureditev mestnih ulic in gradnjo meščanske šole. ke. b morala v nasorotnem primeru mis.iti na posojilo, za katero oa ie dvomil, da bi ga sploh kie dobila. Fuziia se bo izvrši.a tako. da bo Banovinska hranilnica s 1 januarjem prevzela vsa aktiva in pa>iv3 Mestne hranilnice in bo zav d vodila naprej kot svoio podružnico Občina prevzame do konca likvidaciie od -ovornost za vse posle, ki iih bo vodil likvidacijski odbor sestavlien iz sedanjih članov ravnateljstva Vse varne terjatve bo Banovinska hranilnica prevzela na svoi račun Premoženie hranMnice se bo unorabilo za odpis občinskega di'ga ali oa za n've in vesticije Glede dolga Nar^dneea dom- v višini 1.27 milijona din k' se oo sklepu Mestne hranilnice smatra kot brez brest-no posojilo ie določeno da ea bo Banovinska hranilnica v primeru nenlačla e-dirala občini, ki nai potem zadevo sama uredi Isto velia glede dolga Sol"o'skega društva v Stražišču v višini 141.010 din glede katerega teče oravda Odort^ ostane tudi vorašanie naložb Mestne hranilnice Pri raznih denarnih zavodih ki so pod zaščito Te naložbe s° obrestdeio le Po 2° o Banovinska hranilnica bo vs«5 te naložbe prevzela oo 1 1u'iju pa b"> morala občina plačati Ranovinski hranilni^ na te vloge 20/n razliko ori obrestih če dotične vloge ne bodo dotlei oproščene zaščite Banovinska hranilnica prevzame tudi uradništvo razen dveh k; b->sta upokojena Industrijsko o-^ovlo 2 8 milij na din osta-ne ood kuratoriiem. dokler šola ne bo amortizirana
Po?oii fuziie so bili dani na ^asnvanie brez debate in iih ie občinski odbor sprejel z izjemo 2 glasov.
Mestno hranilnico v Kranju prevzame Banovinska hranilnica
Kranj. 28. decembra.
Ze dalje časa so se po Kranju širile vesti o nameravani fuziji Mestne hranil- i niče z banovinsko hranilnico. Da bi občina kar na lepem likvidirala denarni zavod, ki je 48 let uspešno deloval in je prinesel mnogo koristi mestni občini, ni nihče jemal resno. Zato je izzvala presenečenje obiava obč'"nske uprave, ki je stavila na dnevni red petkove seje likvidacijo Mestne hranilnice in fuzijo z Banovinsko hranilnico. Vsi, ki zasledujejo gospodarsko pplitiko občinske uprave, vedo, da je bilo v zadnjih letih storieno mnogo neodnustljiv;h pogrešk. zaradi katerih je občina zašla v težaven pobožal in v velike dolgove. Da bi se iznebili teh dolgov, pa so pričeli z nenrimern'mi poizkusi. Od nekdaj velikega občinskega premoženia danes ni ostalo več mnogo, ker je občina odprodala mnoge občinske nepremičnine, ki pa so le delno krile dolgove. Odgovorni činitelj! bi morali uvideti. da se s takim postopaniem ne da rešiti vprašanje razdolžitve. Občina je tudi zamudila priliko nakupa Maierieve elektrarne, ki bi občini lahko donašala lene dohodke. Elektrarno pa je zaradi tef?a odkupila banovina. Zato pa je občina zvišala obč;nske doklade. ki so pri davkoplačevalcih izzvale samo nezadovoljstvo. O usodi zadnjega večiega premoženja občine, to je mestnega denarnega zavoda, pa je občinska uprava odločila v pe*ek.
Ugotoviti je treba, da je padla ta važna odločitev brez tehtnega preudarka in proučitve od strani občinskih mož. saj so bili pogoji likvidacije odnosno fuzije pre-čitani šele na občinski seji. Občinskemu odboru moramo zameriti, da je brez vsakega razmotrivanja in pomisleka glasoval za stvar, ki bi zahtevala temeljite proučitve. Občina bi morala vsaj teden dni pred sejo dati občinskim odbornikom na razpolago celoten načrt z vsemi pogoji, da bi občinski odborniki lahko predlog temeljito proučili.
Na občinski seji je predsednik Mestne hranilnice g. Fock navedel kot glavni vzrok za likvidacijo ustroj regulativnih hranilnic, ki zahteva jamstvo občine za vloge in eventualno izgubo z vsem občinskim premoženjem in davčno močjo. V primeru, da bi zavod imel izgubo, bi morala občina to izgubo prevaliti na ramena davkoplačevalcev, kar bi zahtevalo povišanje davčnih doklad. Nova davčna bremena pa bi lahko dala industriji povod za izselitev, kajti že lani so podjetja ob povišanju doklade pričela s tem groziti. To je sicer res. toda zakaj ravno sedaj bojazen glede izgube, ko je vendar občinski denarni zavod na trdnih nogah. Predsednik g. Fock je sam omenil, da stoji hranilnica 48 let in je danes v njel 48 milijonov dinarjev. Omenil pa je tudi, da občina še nikdar ni bila pri svoji hranil-
Nove karte za bencin
Za prihodnje leto je uprava državnih monopolov natisnila potrebno število kart za na!kup bencinske mešanice ter jih dostavila banskim upravam, da jih bodo izročile lastnikom motornih vozli. Pri teh kartah sta naslednji dve bistveni spremembi:
1.)	Vse karte so numerlrane in na vsakem kuponu je številka, ki jo nosi karta Numerlranje je bilo izvršeno zato da bi se onemogočile zlorabe ln da bi se olajšala amortizacija slučajno uničenih kart.
2.)	Karte za nakup bencinske mešanice za avtotaks'je za reden in nereden prevoz blaga ter za tovorne avtomobile kot pomožno sredstvo imaio dvojno število kuponov. Namesto dosedanjih 48, ima vsaka karta r»o 96 kuponov. Dvojno število kuponov je bilo natisnjeno zato, ker so zainteresirane osebe prosile, da se iim omogoči nakup bencinske mešanice, ki jim pripada na kupon lz dveh delov zato, ker pogosto ni mogoče v avtomobilske rezervoarje spraviti ono količino bencina, ki jo lastnik lahko naenkrat vzame na en kupon.
Od 1. januarja 1941 pa do nadaljne naredbe se bodo Izdajale na vsak posamezni kupon naslednje količine bencinske mešanice:
1)	na karte z eno vodoravno rdečo črto: na kupon s črko »A« 15 1. na kupon s črko »B« 20 1, na kupon s črko »C« 25 1 ln na kupon s črko »D« 30 1;
2)	na karte z dvema vodoravnima rdečima črtama: na kupon s črko »Ac 10 1. na črko »B« 15 1. na kupon s črko »C« 20 1 In na kupon s črko »D« 25 1;
3)	na karte s tremi navpičnimi rdečimi črtami: na kupon s črko »A« 7 1, na kupon s črko »B« 10 1, na kupon s črko »C« 151, na kupon s črko »D« 20 1;
4)	na karte z eno vodoravno zeleno črto: na kupon s črko »A« 20 1, na kupon s črka »B« 3 l, na kupon s črko »C« 35 1, na kupon s črko »D« 45 1;
5)	na karte z dvema vodoravnima zelenima črtama: na kupon s črko »A« 15 1, na kupon s črko »Bc 20 1, na kupon s črko »C« 25 1 in na kupon s črko >D« 33 1;
6)	na karte z eno vodoravno črno črto: na kupon s črko >A« 2 1 in na kupon 8 črko »B« 4 1;
7)	na karte z dvema vodoravnima črnima črtama: na kupon s črko »A« 1 1 ln na kupon s črko »B« 2 1;
8)	na karte z označbo »Avtobus«: na kupon s črko »A« 40 1. s črko »B* 60 1, a črko »C« 105 1 in s črko >D« 150 1.
Blagovna tržišča
r= Manjša dodelitev petroleja v januarju.
Na podlagi sklepa upravnega odbora, ki ga je odobril finančni minister, je uprava državnih monopolov določila količine petroleja za razsvetljavo, ki se bodo smele procajati v januarju 1941. Po tem odloku bodo dobivali: 1) diužine z 1 do 3 člani po 1 liter petroleja (za december 1 Vi 1). 2) družine s 4 do 6 članov po 1V4 litra, (za dec. 2 1), 3) družine s 7 do 10 člamov po 2 litra (za dec. 2Vfe 1), 4) družine s več kot 10 člani po 2% litra (za dec. 3 1). 5) vsi drugi potrošniki bodo dobili za vsak oddelek (sobo), ki jo morajo razsvetljevati po 1 liter petroleja (za december 1 liter).
■ Pred podražitvijo monopolskega blaga. Kakor smo že poročali, bodo s 1. januarjem povišane tudi cene za monopol-sko blago. Nove cene bodo objavljene v prihodnjih dneh. Predvsem se bodo podražile vžigalice od 1 din na 2 din za škatlico, cigarete pa se bodo podražile za okrog 20%.
= Nova delniška družba. Banska uprava dravske banovine je dovolila Vladimlr-ju Prem rovu in Izl Premrovovi iz Martl-njaka pri Cerknici ustanovitev delniške družbe z Imenom: Fr. Premrov & sin, lesna Industrijska d. d. a sedežem v Ljubljani. Delniška glavnica znaša 980.000 din.
= Tvrdka Hrovat & Co, ustanavlja tvornico olja v Pančevu. Iz Beograda poročajo, da je trgovinsko ministrstvo odobrilo znanemu ljubljanskemu industrijskemu podjetju za proizvajanje olja Hrovat A Co. ustanovitev slične industrije v Pančevu. Dela pri gradnji tvornice se bodo pričela prihodnji mereč.
Ljubljanski trg
Kakor ic uu z-vi-s,^ tr^ d.-a prjzniki ra/^iban in živanen. tako ie vladalo v petek in soboto oravo mrtvilo, v ture«. je bil tre v znamenju mesa ln peiUimne. naivečia gneča ie bila okoii mesarskih stojnic. 2.vahna ie bi a šj ved.io kup. ja s perutnino, čeprav ie b.la cena n.k li.co zvišana. Občutno so posrečile cene pita-nim puranom in piščancem.
V soboto oa niti ob mesarskih stojnicah ni bilo kupcev. Deloma zaraui hud.ga mraza, deluna zaradi praznih dena.-nic so gospodinje rajši ostale doma. Konč.io je pa marsikak želodec potreben posta. Se naiboli so se gospodinie za :ima e za kislo zeiie. kar ie po praznik.h že trc.di-cija. zato s a ie bilo tudi največ naorodij
Na kmečkem prostoru za perutnino ni bilo niti ene outke naprodai kme.ice so prinesle le nekai surovega masla in fiž)-la Tudi iaic ie bilo orav malo še mani svežih. Od mraza jih je precej popokalo in so jih prooaiale oo 1 75 din S'alne prodajalke so ime'e nekai žive nerutnine toda tudi one niso bile zadovoljne - t*-ž nim dnevom P^ecei boli so se ljudje zanimali za zaklano perutnino Cene za zaklane piščance so od 30 do 32 din kg. za kokoši in race 23 din za gasi 26 din. za ourane od 30 do 34 din. za kapune in nu-'arie 34 do 40 din.
Proda alke malih ml°vskih izdelkov nam ostaneio zveste ob vsakem vremenu če-orav tudi one trepečejo od mraza Stalne orodajalke zelenjave in sadia nudiii oo praznikih še dovoli rozin in oretvvih ie-derc Razen te?a se oričpnia sedai sezona limon in nomaranč in uo°mo da nam bodo v ceni doseTMive Uvožena endivija ki Da ni prvovrstna ie po R din kg radii" Po 16 din Jabp'ka so v sob~t^ Dr>'la:a'e p stalne prodaialkp oo 6 do in din k-*
Pričakovali smo. da se bodi oo praznikih neko'iko znižale cpip mlčnim izdelkom vendar zaman. Surovega ma;ia ln
Pri aSekciji želodca aH črevesja v začetnem stadiju
zelo dobro kkoristi vrelec Tempel ali Styria.
tudi drugih mlečnih izdelkov ni manikalo.
V trgovini ie oomanikanie moke vedno boli občutno Tudi bele moke je P ičelo primanjkovati, ker smeio peki peči sedaj kruh iz rajnih mešanic Trgcvci se jarito-žujeio nad zastoiem prometa, kar :ma za posledico, da ie tudi za sol in sladkor že stiska.
Najboljši dokaz,
kako petreben je gospodarskim in poslovnim ljudem »Trgovski list«, je dejstvo, da se je število naročnikov na »Trc. lis1« v zadnjih mesecih zvišalo za nad 25»/»- In to ni čudno.
Kajti »Trgovski lis>t« prinaša poleg strokovno-gospodarskih razprav vse najvažnejše zakonske predpise, uredbe in informacije. Dalje v posebni rubriki »Davčne nasvete«, tržna poročila itd. itd. List izhaja 3 krat na teden in stane celoletno samo din 180.—.
»Trjjovskl list« je planilo tTg°vccv in gospodarskih stanov spl^h in zato ne bi smel manjkati v nobenem še tako maih-nem podietiu Saj lahko samo ena pravočasna °p°zoritev, nasvet ali opozorilo prihrani lOkratno naročnino Naročite »Tr-eovski list« še danes in opozorite nanj tudi *?voie poslovne tovariše.
Naslov: »Trgovski list«. Ljubljana — Trg. dom. (—)
4umi UL* K 5K
Jugoslavija vse in nai vse!
Službeno glasilo naših gasilcev »Gasilec« objavlja uvodnik »V resnih časih« in pravi med drugim:
»Danes smo pred Bogom ln ljudmi odgovorni in obvezam čuvati in ohraniti našo Jugoslavijo. Jugoslavdja je bila bojni klic sredi vihre zadnje svetovne vojne. Jugoslavija je bi a tista nezlomljiva sila, ki je vodila srbskega vojaka skozi vse peripetije borb za zedinjenje. Jugoslavija je bila eno samo fanatično upanje naših žena Ln deklet leta 1917, ko so nabirale podpise na majsko deklaracijo. JugoSiavija je bila sen na/lh očetov in fantov v sovražnih strelskih jarkih. Jugoslavija je bila tista moč. ki je ustvarjala iz avstrijskih vojakov jugoslovenske dobrovoljce. Jugoslavija je danes naša trdna ln neomajna vera. naše nezlomljivo zaupanje, naša življenjska moč v teh uso.nih časih evropske zgodovine. Jugos'avija je bila ustvarjena zato, da bo-dd na veke srečna domovina našega naroda. Danes moramo biti pripravljeni na vse žrtve. Z Jugoslavijo stojimo in z njo pademo. Z Jugoslavijo smo povezani na življenje in smrt. Izven nje za nas Slovence ni narodnega, ne državnega obstoja. Samo v Jugoslaviji je Slovencem zajamčen svoboden verski, narodni, gospodarski in prosvetni napredek«
Vprašanje dohodkov
banovine Hrvatske
»Hrvatski dnevnik« posveča včerajšnji uvodnik novemu proračunu banovine Hrvatske. ki znaša 1.831 milijonov dinarjev in je za skoraj 500 milijonov večji od sedanjega. Proračun bo stopil v veljavo s 1. januarjem. Glasilo dr. Mačka opozarja v zvezi s tem velikim povišanjem proračuna na potrebo novih dohodkov za banovino. Pri tem odločno pobija stališče »Dela«, glasilo ministra pravde dr. Lazarja Markoviča. ki se je izreklo proti temu. da bi država prepustila banovini Hrvatski Se nadaljnje vire državnih dohodkov k onim, ki jih je že odstopila. »Hrvatski dnevnik« piše med drugim:
»Država Je prepustila banovini celo vrsto važnih poslov, katerih opravljanje hudo obremenjuje banovinske finance. Zato zahteva banovina Hrvatska povsem upravičeno nove dohodke na račun skupnih prejemkov države. Hrvati vemo, da ima država v secanjih izrednih prilikah tudi izredne izdatke, vemo pa tudi, da prejema država še naprej dohodke, a katerimi je svoj čas pokrivala Izdatke za posle, ki so bili prenešeni na banovino. Treba bo zato temeljito proučiti problem financiranja hrvatske banovinske samouprave in ga rešiti tako. da bo zajamčeno neovirano poslovanje banske obLasti. Hrvati zahtevajo samo toliko dohodkov, da bo lahko pravilno poslovala banovinska samouprava. Vlada bo to vprašanje rešila gotovo prav tako v redu, kakor je rešila druga vprašanja na podlagi trezne razprave in upoštevanja stvarnega stanja stvari.«
Draginjske doklade za monopolske upokojence
Finančni minister je odobril sklep samostojne uprave državnih monopolov, po katerem se vsem osebn-m upokojencem, bivšim mcnopol&kiir delavcem, dolcči draginj-ski dodatek po naslednji lestvici. upokojencem do 15 let službe 60 din mesečno, do 20 let službe 84 din, do 25 let sllužbe 88 din. do 30 let službe 92 din. do 35 let službe 120 din in preko 35 let službe 125 din mesečno. Pri rodbinskih pokojninah, določenih po smrti upokcjcnca. se izplača dodatek po naslednji lestvici za rodbinske pokojnine po umrlem inonopolskem delavcu, ki je imel do 15 Jct službe, 100 din mesečno. do 20 let službe 105 din. do 25 let službe 110 din. do 30 let službe 115 din,, do 35 let službe 120 din in preko 35 let službe 125 din mesečno. Te dodatke bodo upokojenci prejeli od 1 decembra t. L
Obračun z zgagarji
med Hrvati
Glavni tajnik Hrvatske seljačke stranke dr. Juraj Krnjevič Je napisal uvodnik v j božični števPki »Seljačkega doma«, služ- j benega glasila Hrvatske seljačke stranke. Med drugim piše:
»Letošnje leto Je bil postavljen hrvatski 1 narod pred težke preizkušnje. Treba se je bilo odločiti o njegovi orientac;jl do velikih dogodkov, ki so dogajajo okoli njega. Dvignili so preko noči svoje glave *'Sl pritajeni sovražn ki hrvatskem km-čk^gi pokreta. Nadejali so se, da se jim bo posrečilo zaradi težkih mednarodnih prilik
zrušiti Rad'čevo Hrvatsko. Uporabljali so pri tem vsa mogoča sredstva m se niso i ustrašili niti terorja, niti izdajstva. Med nami so se pojavili krivi preroki in propo-vedniki ter pričeli zastrupljati narod. Ob zavednosti naroda pa so se izjalovili vsi njihovi črni naklepi. Razvoj dogodkov je odkril vso njihovo bedo. lažnjlvost in pokvarjenost. Vsečloveška načela hrvatskega kmetskega pokreta so se pokazala močnejša od vseh ostalih ideologij. Kar se pa tiče nes Hrvatov še posebej lahko rečemo, da so se razblinile v nič vse iluzi e onih naivnežev, ki so pričakovali, da nas bo nekdo tretji »osvobodil« vseh težav in ne-prilik in nas popeljal v nekak raj. Hrvati bomo Imeli toliko in pomenili toliko, kolikor si bomo znali sami pridobiti s svojimi lastnimi močmi.«
Ofclctssfsa organizacije f:llcč in radost"
V Nemčiji so pred Božičem svečano proslavili sedemietnico obstoja znane organizacije »Moč in radost« (Kraft durch Freude), katere naloga je skrbeti za duševno in telesno razvedrilo in okrepčilo nemškega delavstva. V vojni je organizacija prevzela še skrb za razvedrilo vojakov, tako onih tik za fronto, kakor posebej še onih na dopustu. Od izbruha vojne dalje ie organizacija priredila samo za pripadnike vojske okrog 180.000 kulturnih in zabavn h prireditev, od tega preko 50.000 v zasedenem ozemlju. Tečajev za tuje jezike se je letos udeleževalo več ko milijon moških Ln žensk.
Nova brintfa
proti podmornicam
Ameriški listi poročajo, da so bile nedavno končane poskušnje z novim tipom bombe za borbo proti podmornicam, vrh tega pa bo veljala komaj eno tretjino tega, kar velja sedanja bomba

Brezplačno vaša usoda
Ta veliki dobrotvor človeštva popu-larno-znani raziskovalec na področju grafološko-okultističnih ved daje brezplačno velika senzacionalna prerokovanja vaše usode.
Pomagal vam bo in vi boste srečni. Napovedal vam bo vzbudljiva dejstva. ki bodo menjala vaš tek življenja, in pomagal, da dosežete vsak zaželeni smoter, dobitek ln uspeh. Ugotovil bo In očrtal vse glavnejše smernice vaše bodoče poti življenja.
Napoveduje vsakomur bodočnost, preteklost, sedanjost, uspeh in srečo v karieri, službi, znanasti, politiki, obogatenju, ljubezni, zakonu, loteriji, doti, dediščini, na potovanju, pri špekulacijah, v zdravju in nenadnih dobitkih.
Tolmači vaše pomembnejše sanje, odkriva tajne namere vaših prijateljev m neprijateljev. Ugotavlja v naprej razne opasnosti, nesrečne primere in podobno. Daje strokovne pismene nasvete, ki bodo vsakomur koristili vse življenje. Odgovarja tudi na vsa ostala vprašanja, ki vas zanimajo.
Mnogoštevilne dnevne Izjave hvaležnosti dokazujejo izredno sigurnost v napovedih.
Pošljite svojeročno čitljivo napisan naslov, spol, dan. mesec ln letj vašega rojstva in deset dinarjev v denarju s položnico (ali petnajst dinarjev v poštnih znamkah) za stroške.
Naslov Oraf. RADOSAVLJEVIC, Sopot, donavska banovina
•V V
msce
bala Albanije, ki drži od naše obmejne reke Bojane na severu do Butrinskega zaliva na t jugu, nudi prav malo od priro-de danih točk. ki bi bile primerne za modernim potrebam odgovarjajoče prirtane in negovane luke. Izmed vseh najlepša pa je vsekakor Valona. Albanci jo Imenujejo Vlore.
Valonski zaliv se zajeda kar 15 km globoko med dva gorska odrastka Akroke-ravnijskih hribov, ki se dvigajo neposredno nad morsldm bregom Jonskega morja mimo pristanišča Santi Quaranta in dose-zrio 2000 m višine. Po tej legi o gor-
ke do velikega petka 1939, t. j. do zasedbe cele Albanije.
Valonski zaliv je ob svojem vhodu zelo plitev, le ob akrokeravnijskem bregu se spušča njegovo dno v obliki 40 m globoke brazde, v notranjosti pa kar do globine 51 m. Ob plitvem vzhodnem pasu zaliva leži nekoliko bolj znotraj valonski pristan. Od dveh tamkajšnjih pomolov se uporablja največ vzhodni Ker pa je morje ob njem globoko le 3.4 m, se morajo večje ladje zasidrati pred njim. Tu stoji mesto Valona, ki ima ob obali značaj srednjemorskih mest, dočim je njegova notranjost ohranila lice preproste albanske vasi.
............,......r>
ski soteski je dobil od starih Grkov ves kraj ime Anion Zaliv je izvrstno sidrišče za ladje. Pred vetrovi od južnega vzhoda in zahoda ga varujejo na eni strani primorske gore nad Lugaro na drugi pa sli-Čen gorski pcmol in otok Saseno. ki brani zaliv tudi proti zahodniku. Tako je valonski zaliv izložen samo vetru maestralu ter je zaradi tega dragoceno zavetje za ladje, ki zapuščajo Jadransko morje.
S strategičnega stališča je Valona ena najdragccenejših to'-k vzhodne obale Jadranskega moria. Akrokeravnijski poloto-ček z otokom Saseno je namreč tečaj velikih vrat. ki zapirajo in odpirajo prav vse Jadransko mcrje. Zahodni tečaj vrat stoji na italski strani morja, ki je tukaj na najožjem mestu široko 71 km. torej dvakrat več ko med Ca'aisem in Dovrom.
Važnost teh vrat je vedela ceniti najbližji velesila Italija že 1. 1914 ko se je hitro podrvizala in spremenila Jadransko morje v zapito jezero na ta način da je poslala svojo vojno mornarico v Valono. Ves čas tedanje voine ji je Valrna služila za oporišče vojnih operacij na Balkanskem poloto kir šele 1. 1920 je zaliv in mesto zopet vrnila mali Albaniji, pridržala pa si je Saseno ralb. Pasan), 5.7 kvadr. km veliki ot^k ore-1 rnlivom. visok 331 m. Ta ctok je bil Italiji izhodišče njene balkanske politi-
Mesto je za Albance važno ker so v njem v balkanski vojni 1. 1912. oklicali albansko narodno svobodo po 400 letih turškega jarma. L. 1930. je štelo 9106 prebivalcev. je pa od tega časa precej napredovalo. Okolica pridela dosti vina. smokev tn oliv. Pri Valoni ležijo tudi soline. Sicer pa uporablja valonsko pristanišče vse prostrano porečje južnoalbanske reke Vojuše, ki se izliva v Jadransko morje nekoliko dalje na severu.
V zalivu. 3 km dalje od mesta, je urejen pristan za alkansko nafto. Italijani so namreč našli pri Crioneru (Ujt e ftoftl v dolini Devolija ležišča te danes tako dragocene tekečine, jih navrtali za črnanje ter napravili v letih 1933/36. okoli 120 km dolg podzemski cevovod (pipe line) do Valone. Od prvotnih tisoč ton na mesec se je do lani pridelek nafte dvignil na mesečnih 15.000 ton Prvi parnik z nafte je odrinil v Italijo 1. 1936. V Valoni lahko črpajo parni ki nafto s pomočjo na morje napeljanah cevi v tanke, ki sprejmejo do 30 000 kubičnih metrov tekočine. Zdaj je nevarnost pred angleško mornarico uvoz nafte v Italijo zaustavila. Ker pa je pričel v zadnjih dneh v vojni metež sam Crionero, je bilo tudi tam ustavljen ves obrat. S tem ie seveda nafta prenehala dotekati v Valono.
Dr. Jože Rus
-iisiiiiiiuiiiKimimiini-
dlce mraza
Ljubljana, 28 decembra
Mraz je davi pritiskal skoraj z nezmanjšano silo kakoi prejšnja jutra in je živo srebro še vedno tičalo 20 stopinj pod ničlo. Proti poldnevu pa se je ozračje nekoliko omehčalo in popoldne je stalo živo srebro 10 stopinj pod ničlo, kar je še vedno to iko občutna mera, da je bil osebni promet po ljubljanskih ulicah čez dan še vedno precej redek.
Iz južnih krajev še nadalje poročajo o hudih tegobah zaradi žametov in mraza. Zaradi novega snega je promet na državni cesti, po kateri se vzdržuje avtobusna zveza med Skopljem, Debrom in Ohridom, še vedno močno oviran Nadalje trpi promet na črnogorskih cestah, uspelo pa je obnovit) zvezo na cesti iz Kotora na Bud-vo in Cetinje. Iz Bosne poročajo, da je sneg prignal v dolinske predele volkove, ki ogražajo posamezne vasi Bosanske Krajine in kradejo drobnico iz staj. V Dalmaciji je v zaledju še vedno precej cest za-metenih. da Split nima zvez z večjimi kraji v dalmatinski Zagori. Burja na morju je ponehala in je parniški promet zopet v redu. Pač pa imajo še vedno precejšnje zamude vlaki na progi skozi Liko. V Splitu samem se še vedno nud^o nenavadni prizori, ko so posamezni predeli mesta pod snegom in je poledenel tudi sneg na ri-oiikih barkah. Dubrovnik je brez elektrike, ker je strela treščila v napeljavo.
V hrvatskih krajih nadloge niso manjše. Iz Karlovca poročajo o velikih zametih na cestah ki vodijo proti Zagrebu. Slu-nju, Bihaču in Žumberku. Zameti so ponekod visoki do dva metra. Iz Sremske Mitrovice poročajo, da plavajo po Savi velike plošče ledu, da je bilo treba razkleniti ondotni pontonski most V Beogradu je sicer mraz nekoiiko popustil, toda na rekah je mnogo ledu. Na Savi se led naglo premika, na Dunavu pa sc je ustavil pri Pazovi. Vendar je reka dovolj močna, da ga bo odnesla dalje proti Železnim vratom. Iz Osijeka poročajo, da je začela Drava po dolgotrajnem vpadanju naenkrat naglo naraičati. Z asti v božičnih dneh je narasla pri Osijeku kar za 152 cm. Vzrr-k nara čanja je v kopičen-t ledu, ki se je najprej nagrmadil pri Aljmašu na Dunavu takoj nato pa tudi pn mihovljan-skem mostu na Dravi.
Mraz jMi|»u§ča
Zvest vremenski opazovalec nam poroča:
2e v petek zvečer je kazalo, da hudi mraz ki je /ajel Ljubljano nekoiiko popušča Toda v soboto, je v zgodnjih iu-tmjih urah barometer spet močno padel. Barometer pred pošto je kazal takrat četo —17.7' V petek zjutraj je bila najnižja temperatura na istem mestu —17 torej bi kazalo na prvi poaied da mraz še vedno raste. Vendar je povsod drugod hlad nekoliko popustil Barometer v vremenski hišici v Zvezd: je kazal —15 in tudi pred pnito se ie dvignil v dopoldanskih urah na _io. Na letališču sc, zabeležili davi v soboto. —21 V petek za kar 24 4'
Okna so še vedno zastrta z ledenimi rožami, vendar pa se zdi, da te čudovito le-
pe naravne zavese ki se od časa do časa spreminjajo, le niso več tako debele. Sneg še vedno škriplje pod nogami in kcdlesi, kakor da bi bile ljubljanske ceste posute s steklenimi drobci. V petek je sonce zopet krvavo rdeče zahajalo, kar bi sicer pomenilo jasno vreme, toda v današnjih časih moremo pričakovati obratno. Nekateri strašijo s prerokbami, da bo letošnja zima še hujša kakor je bila 1929. leta. Tako huda pa letos še vedno ni in kakor kaže, tudi ne bo Priznati pa je treba, da ima letošnja zima hujše zobe od lanske Zadnje dni peči po ljubljanskih stanovanjih niso najale prave toplote Marsikod so zmrzovaili, čeprav je bila potrošnja premoga m drv zelo velika. S soboto pa je že nekoliko bolje. Nekateri znaki kažejo, da bo mraz kmalu popustil.
i
Ob grobu matere dobroveSfsa Frana Bračlea
Maribor, 28. decembra V nedeljo je v Mariboru za vedno za-tisnila oči blaga gospa Marija Bračičeva, vdova po šolskem upravitelju in mati šest vzgledno vzgojenih hčera ter sina edinca Franja, ki je kot dobrovoljec-oficir izkrvavel v strahovitih borbah v Dobrudži.
Gospa Bračičeva je bila hčerka zdravnika ter se je v mladosti zvezala v srečnem • zakonu z zglednim nadučiteljem Franiem Bračičem ki je užival pri Sv. Vidu nad Planino 36 let neomajno ljubezen vsega prebivalstva ter je ob vstepu v pokoj pre-
jel častno članstvo vseh Štirih tamošnjih
občin. Z letom 1916. je legla težka senca na vso družino Bračičevih, zlasti na gospo Marijo. V enem letu je Izgubila soproga in edinca. Kolikokrat so ji misli pohitele tja daleč na sever, v Rusijo, k beguncu Fra-nju! Kako ji je srce trepetalo, ko je zvedela, da se sin bori v Dobrudži! Naša osvoboditev pa je terjala najtežje žrtve. Nesebične, junaške matere so bile one, ki so jim srca krvavela, ko so sadovi njih teles postajali nesmrtni. Bilo je tem materam usojeno, da so morale žrtvovati svoje sinove na bojnih poljanah Dobrudže in Južne Srbije, a da ne bodo videle ne vedele, kje je ruša, ki se pod njo skrivajo posmrtni ostanki njim najdražjih sinov ... V častno priznanje za to žrtev je bila go-
spa Marija odlikovana z zlato medaljo sa
civilne zasluge, ki ji je bila na izredno svečan način izročena dne 7. marca 1937.
Svoja poslednja leta je živela v bližini svojih hfierk. Njihova iskrena ljubezen in skrb sta ji solnčili jesen življenja. Kakor v materi ni mogel umreti spomin na sina Franja, »kladivarja Jugoslavije«, tako živi on in njegov neomajni nacionalni duh v družini Bračičevih. Vse hčerke zavzemajo odlične položaje v našem javnem življenju in delajo neumorno na nacionalnem, kulturnem in človekoljubnem področju. Naj nam bo v teh usodepolnih časih gospa Marija v svetel zgled! Spoštovani družini Bračičevi ob težki izgubi izrekamo iskreno sožalje.
Avtomatična telefonska podcentrala
y ŠkcSji Loki
Gorenjskemu telefonskemu omrežju se obeta velik
napredek
Skofja Loka, 28. decembra.
Med uradi, ki naj bi se vselili v bodoči Občinski dom v škcfji Loki. je tudi pošta, ki Ima sedaj svoje uradne prostore v Kapucinskem predmestju v Balantovi hiši. Težko je reči, kdaj bo do selitve prišlo. O! na upa, da bo mogla v prihodnjem letu uresničiti svoj načrt po postavitvi Občinskega doma na Mestnem trgu. potem pa bi se lahko selila tudi pošta Potemtakem leta 1942.
Pošta bo zavzela v novem Občinskem domu dvakrat več prostora nego ga ima v sedanjih prostorih. V prvem nadstropju bo telefonska podcentrala, v pritličju pa uradni prostori pošte. Zgolj avtomatična telefonska podcentrala bo zavzemala toliko prostora kolikor ga ima vsa pošta doslej. Zaenkrat je zamišljeno, da bi bila podcentrala prirejena za 50 naročnikov Zelo verjetno pa je. da bodo to številko dvignili, ker nI nikakih dvomov, da bo število telefonskih naročnikov s postavitvijo avtomatične podcentrale močno poskočilo Tako pošta sama kakor podcentrala bosta imeli moderno urejene prostore. V zvezi z ureditvijo telefonske podcentrale bo
speljan kabel, po vsej verjetnosti bo njega pričetek nekje na periferiji mefta, pa do podcentrale. V pogledu telefonske podcentrale bo Skofja Loka docela samostojna. IzvzemSi obračunavanja, kar bo opravljal sosednji Kranj. Iz škofje Loke bo z modernizacijo in ojačenjem telefonskega omrežja mogcč razgovor z vso Gorenjsko ln verjetno tudi z Ljubljano samo. Vzporedno z ureditvijo telefonske podcentrale v mestu samem, je na vidiku izboljšanje telefonskega omrežja v vsem loškem srezu. Z vseh sedežev pošt in od povsod bo mogoč telefonski pogovor s škofjo Loko. število žic se bo povišalo od "sedanjega para morda na štiri pare. s čimer bo podana veliko večja možnost hitrih in vsakokratnih telefonskih pogovorov.
Preureditev telefona je na vidiku tudi v ostalih delih Gorenjske. Kakor škofji Loki, se obetata avtomatični telefonski pod-e^ntrali Podnartu ln Tržiču Pa tudi Kamnik pride na vrsto. Telefonska mreža in nje razpredenost obeta dobiti povnem drug razmah, vse pa bo na korist splošnemu razvoju in napredku Gorenjske, ki se bo tako okoriščala z izumi nove dobe.
Nova vlomilska družba na Murskem pol ju
Za božič je oplenila dve družini
Ljutomer, 28. decembra.
Prebivalstvo Murskega polja se je nekoliko odahnilo, ko je zvedelo o aretaciji vlomilske aružbe v Kokoričih. A že so se pojavile nove tatvine z drznimi vlomi. Nova" tatinska družba je izvršila dva vlonia, prvega v Lukavcih, drugega v Noršincih, dočim je bila na nekaj mestih pregnana.
Preteklo soboto zvečer, ko so se spravili pri Senčarjevih v Lukavcih k počitku, so šli tatovi na delo. Skozi okno so se splazili v sobo, kjer domači niso spali, ln so tu pobrali vse. kar jim je prišlo pod roko. Med drugim so odnesli perilo, obleke in obutev. Na sveti večer pa so tatovi poskušali srečo v Noršincih pri posestniku Mihaelu Belecu, kjer so v polni meri uspeli, vendar so svoj posel morali zasadi domačih, ki so bili pokonci do 2. zjutraj, vršiti še le na sam božič med 2. in pol četrto uro zjutraj. Ko so domači pogasili luči in legli k počitku, so vlomilci odstranili šipe, polk-
nice, lesene križe in notranje šipe. Tako jim je bil vhod v večjo sobo lahek. Tu ni spal nihče, imeli pa so Belečevi tam omare z obleko ln pokrite postelje. V sobi so tatovi vse prebrskali. Iskali so gotovo denar, posteljno opravo so razmetali po tleh. Pobrali so štiri moške obleke, večje število moških srajc, dvocevno lovsko puško, samokres, nov dežnik, ženske nizke ln visoke čevlje, svilene ženske robce ln naboje za puško. V sosedni sobi sta spala gospodar in gospodinja, ki pa tatov nista čula. Prestrašila sta se, ko sta na božič hotela k maši, a nista našla nobene obleke, drugo pa vse razmetano. Kdor bi o ukradenih predmetih kaj vedel, naj to javi orožnikom v Ljutomeru, da se vlomilska tolpa čimprej polovi in se prebivalstvu omogoči mr pred njo. Gotovo Ista družba je poskušala srečo še pri dveh posestnikih isto noč in na božič, a je bila povsod pregnana.
Zimski šport na Pohorju
Blizu 30 km doigo Pohorje ima najideal-nejši smuški svet v svojem zapadnem delu, in sicer v območju Črnega vrha ter Velike in Male Kope. Ves ta smuški svet leži v višini okrog 1500 m in se razprostira preko blagih kop in širokih planin s krasnim razgledom na vse strani; smučar bo našel
tu možnost za dolge in položne spuste, blagi vzponi mu ne bodo de'ali težav, dober sneg bo našel tu še do pezne pomladi; ves ta predel je nepogozden, smučarju torej ne delajo zaprek drevesa in ne nagaja mu skalovje, tudi nevarnosti plazov ni; skratka, ta smu ki svet na zapadnem Po l
2ena je ona, ki določa okus m kulturo svojega časa. Za sodoben dom si Izbere
4-ELEKTRONSKI SUPER SPREJEMNIK
RADIO d. t o. LJIBLJANA,
Miklošičeva cesta 7.
RADIOV AL, LJUBLJANA, Dalmatinova ul. 13.
ANTUN BREMEC, CELJE: Miklošičeva ulica 2.
L. LlfiKKV, MARIBOR, Koroška cesta 1L
horju je ono. kar vsak smučaT imenuje smuški raj.
V območju tega krasnega smux-kega sveta stojita dve priljubljen' plan nski postojanki, Scnjorjev dom in Koča pod Kopo. Senjorjev dom (1522 m) leži na samem Jezerskem sedlu, sredi divnih smuških poljan in je tudi središče zimskosportn h prireditev. Izdelani so v tem območju posebni smu ki tiri. standardne proge za smuk in za slalom Najprimernejši dostop do Se-njorjevega doma ie od postaje Brezno-Rib-nica, odkoder pelje redna avtobusna zveza do prijaznega turističnega kraja Ribnice na PohoTju in odtod ima smučar še 2 uri pehoje do doma. Dom sam je lepo urejen, ima električno razsvetljavo in nudi dobro oskrbo pc zmernih cenah Koča pod Kopo (1377 m) stoji na sedlu Pungart. v sončnem zatišju Velike Kope Tudi ta koča je udobno in prijazno urejena ter izredno priljubljena med Ictoviščarji in prav posebno tudi med zimskimi športu'ki. Krasen je razgled s te postojanke no širnem rfovenskem planinskem svetu S Pungarta vodijo smuška peta na vse strani, proti Dravski dolini v Ribnico. Vuhred in Vuze-nico, proti Mislinjski dflin: v Mislinjo, Dovže, Šmartno in dalje v Slovenj Gradec. Najprimernejši dostep dc Koč? pod Kopo je iz Dovž, komaj 2 ur. Vsi dostopi in vsa pota na zapadnem PohoTju so dobro markirani in opremljeni s posebno zimsko markacijo Lepo izpeliana Je smuška pot od Koče pod Kopo do najbolj zapadne planinske postojanke na Pohorju, Koče na Krem zarje vem vrhu (1161 m), odkoder je krasen spust v Sloveni Gradec.
Smučarji, ki še ne pozna4* zapadnega Pohorja, pridite in oglejte si ta k-asni smuški svet, prav gotovo vam ne bo žal!
Veliko lafčnsko-rimsfco grcMSče v Formlnu
Med najzanimivejše !eto?nje pridobitve ptujskega muzeja spadajo brez dvoma latenske najdbe iz Formina pri Sv Marjeti niže Ptuj3 Ptujsko polje je bilo že v mlajši kameni m halštatski dobi dokaj naseljeno, le sledovi keltske ah latenske kulture so billi tukaj kakor drugod v Sloveniji ze'o skromni Šel? zadnja leta so odkrili po'eg že znanih grobišč v Skorbi in Pobrežju pri Mariboru tudi nove latenske najdbe v Stojncih. Skorbi. na Panorami v Ptuju >n slednjič v Fornvnu.
Sredi rodovitnih njiv na nizkem pobočju ob potoku Zvirinčice, tik ob kolovozu, so zadeli v gramoznici ložeia n Terez;je Kolarič na Forminu na veliko latensko-nm&ko grobišče. V globin1 pol do tričetrt metra so doslej izkopali, žal brez strokovnega vodstva večje število grobov, deloma žarovnih. deloma skeletnih z bogatimi pridatki.
Celotni inventar obsega doslej v glavnem 12 železnih mečev nekater izmed njih so izvrstno ohranjeni, tako da še vidimo na pločevinastih nožircah bogato gravirano ornamentiko Nekaj mečev je bilo ukrivljenih v obliki črke S aH tudi zvitih v Spiralo. Lepe so železne osti sulic, ki jih je bilo devet, neko deseto so pa pred leti izorali in takoj zavrgli. Ohranjeni so tudi njihovi okovi. Zanimive so osti puščic, ki so jih v tej obliki le redko-
kdaj na"h Tudi nožev je nekaj n pr te-žek že'ezen udarni nož. majhen nožič ter dve razmeroma tanki britvi Zelo dobro so ohranjene verige za obe anje mečev na opa-sač. Dve sta posebne lepi ip puncirani ter so celo njihovi členk; še gibljivi. V splošnem opažamo da ie želez, iz katerega je večina predmetov izdelana izvrstne kakovosti V grobovih ,e bilo tud' nekaj značilno keltskih lesenih ščitov katerih okovje se ie tudi ohranilo. Že'e/ne fibule ali zaponke pripadajo raznim oblikam, so včasih lepo okrašen" tei ie tudi njihova velikost različna Izmed bronastih fibul sta dve majhni v filigranski izdelavi posebno lepi, enak-,, tudi bronasta zapenjača za pas. Ravno po finih zaponkih in zapestnicah sklepamo, da so bde nnbov- lasMice ženske. Zanimiva je nada'je že czna zapestnica, na ka*e". Jt nanizanih mnogo majhnih obročkov Skoda da sta dve sklediča-sti zapestnic' iz brona ohranjeni le v koscih. Še neka druga b-onas+a zapestnica 9 profiliranimi gumbiči je enako zanimiva. Izvrstna keramika, črno ah siv. grafitira-ne žare, lonci ir sklede, k, s< izdelani že na lončarski plošči, spada i< kako-T ostale najdbe v srednjo oziroma pozno latensko dobo.
Še iz drugega vid:ka sc forminske najdbe zelo pomembne. Ponovno sc že na bližnjih njivah zadeli na rimske ostanke. Prav
blizu so odkopali že pred pol stoletjem veliko rimsko grobnico, ki je bila tlakovana z majhno šesterokotno opeko ter so v njej našli žaro in lonec z novci. Mnogo opek. ki so jih ob priliki izorali, ima pe-| čate razn;h tvrdk, a našli so celo košček ! m ;za;ka. Tudi rimske novce često najdejo ; pri pojskih delih, med njinn celo zlatnike. Del teh najdb je v lepem zasebnem muzeju gospoda Vladimirja Makla, trgovca pri Sv. Marjeti niže Ptuja, ki je z hvalevrednim razumevanjem odstopil vse najdbe novo odkritega grobišč* ptujskemu muzeju. kjer so zdaj razstavljene in se bodo v najkrajšem času strokovno konzervirale.
Zelo važno jc odkritje rimske ceste, ki vodi od Sv. Marjete niže Ptuia proti Forminu. Po vsem tem in da sc istočasno ;n v istih plasteh latenske nekropole zadeli na zgodnje rimsko grobišče, lahko sklepamo. da je tukaj ali v bližin s*a!a večja rimska naselbina, morda rimska Remista, ki jo arheologi že dolgo iščejo v bližini Zavrča. ki leži nasproti Formina na desnem bregu Drave. Vidimo, da so latensko grobišče uporabljali še nadalje v rimski dobi, kar opažamo zlasti na rimskih zaponkah, ki kažejo jasno še na latenske izvirnike. Zali tudi tukaj nimam > natančnejših podatkov o grobovih, zate naj omenim !e nekaj pomembnejših rimskih najdb, kakor žare. čaše, vrče. sklede oljenke in skodelice najrazličnejših oblik in velikosti. Zastopana je tudi boljša keramika tako imenovana »terra sigillata« rdeče in črne barve. Dalje so zelo pomembni stekleni izdel- . ki, kakor stekleničice in odlomki dveh ze- j
Io dičnih in dragocenih krožnikov, večji je iz pisanega stekla »millefiore«. Poleg rimsko provincialnih zaponk so še izkopali dve lepi profilirani igli, večjo z verižico, dve kovinasti zrcali, dve žlički in še obilo drugih drobnarij. To rimsko grobišče sega še v prvo stoletje, latensko ali keltsko pa še v tretjo stofletje pred Knstom. Pojav, da najdemo istočasno latensko in rimsko grobišče ali naselbino, ni redek v ptujski okolici. Mnogokrat opažamo tudi na rimskih nagrobnikih še keltske priimke ali na oltarjih imena kelstskih božanstev. Med tem ko se je prehod iz keltske kulture v rimsko vršil razmeroma hitro, je ohranila na-roina no"a na nuriško panonskih nagrobnikih še dolgo vso svojo keltsko značilnost. Znano je, da se je mo-ki svet prav rad nosil po rimsko, v togi. a ženski je še do'go, tja do začetka srednjega veka, ohranili kelstsko narodne nošo. frizuro in nakit. Brez dvoma vidimo v tem pojavu nadaljevanje starih tradicij, predvsem iz keltske dobe.
Dalj"a razprava o tem pomembnem latenske m grobišču bc v najkrajšem času izšla v prihodnji številki mariborskega »Časopisa za zgodovino in narodopisje«. Izvrstno nam služi pri ogledu bogatih rimskih in keltskih najdb ptujskega muzeja »Vodnik Poetovio« ki ga je napisal ravnatelj arheološkega muzeja v Splitu dr. Mihovi! Abramič Dobiva st v muzeju po izredno znižani cen 15 dinarjev za izvod v slovenskem in nemškem jeziku.
A. S.
JNAO JUGOSLAVIJA
Adamič-Broadway
jiubiiilejnu
11. JANUAR - TABOR
SLOVANSIKI VEČER
n f f e t
B
DomaČe vesti
• Nad direktor g. ar. Albert Kramer je dobil — deloma naravnost na Golnik, kjer ae zdravi, deloma s posredovanjem naše redakcije *— toliko božičnih in novoletnih voščil od prijateljev in znancev, da mu je pri najboljši vel ji nemogoče, zahvaliti se vsakomur posebej. Zato izreka po tem potu vsem, ki so se ga spomnili, prisrčno zahvalo in jim tudi sam želi vso srečo in za-dovoljnost v prihajajočem letu Ko izvršujemo to njegovo naročilo, smo veseli, da lahko ob tej priliki tudi s svoje strani sporočimo vsem njegovim somišljenikom, znancem in prijateljem, da je zdravstveno stanje g. dr. Kramerja v vsakem pogledu zadovoljivo, tako da se bo lahko že čez nekaj tednov vrnil k svojemu delu.
poiKičena s KujizevniKom g- Milanom Be-gavičem, gospa Zori ca pa z g. Rihardom Wolfom. Pokojna gospa Je bila splošno znana po svojem blagem značaju. Njen oče Casarec je bil navdušen zagrebški narodnjak, po njem je gospa Zora dedovala plemenito srce. Zadnji čas jo je napadla hripa in je bila zaman vsaka pomoč v zdravilišču. Umrla je v starosti 62 let Pokopali so jo včeraj popoldne v Mirogoju. Uglednim družinam tudi naše iskreno sožalje! ■
• prosiva 700ietnlce trogirske katedrale se bo vršila na današnjo nedeljo. V preddrvorju katedrale, ene izmed najznamenitejših v Jugoslaviji, bodo odkrili spominsko ploščo mojstru Radovanu. slavne-
TRGOVSKO OPRAVO POCENI PRODA Partnmerija Venus, Tyrševa c. 9.
•	promocija. Dne 21. t. m. je bil v Za-
grebu promoviran za doktorja vsega zdravilstva g. Herbert VVutti iz Ljubljane.
*	Oficirji in vojaki garnizije na Rakeku so svečano praznovali sveti večer v svojih prostorih. Ker živi naše obmejno prebivalstvo v najožjih stikih z vojaštvom, se je prebivalstvo tudi tokrat rade volje odzvalo prijaznemu povabilu. Ko so prižgali božično drevesce, je prvi spregovoril poveljnik kapetan Bauer, ki je pozdravil goste, oficirje, podoficirje in svoje vojake ter jim želel blagoslovljene praznike* Zatem je spregovoril domači župnik g. Novak, ki je z navdušujočimi besedami naglašal dolžnosti do domovine in posebej še pomen svetega večera ter je vsem prisotnim voščil zadovoljne in prijetne božične praznike. Po tem lepem slavnostnem uvodu, ki ga beležimo za vzgled, je bila pogostitev, ki je potekla prav tako v najdostojnej-šem razpoloženju.
SenskI sod daje
fired/UUSt našim elegantnim, lahkim, robuprostim očatam, katerp se nabavite pri
fiiplj&i LJU 8 LJANA
PASAŽA
NEBOTIČNIKA
*	PoručiIa sta se v nedeljo 22. t. m. v Mariboru g. prof. Blaž Tomaževič in ga. prof. Hedi Dergančeva, hčerka pok. pri-marija dr. Fr. Derganca. Priči sta bila za ženina g. prof. Stane Mihelič, nevesti pa brat g. dr. Franc Derganc- Poročne obrede je izvršil gimnazijski katehet g. prof. Ivan Bombek. (—)
Zoper trdo stoiico, zlato žilo in črevesne katarje je naravna Franz-Josefova grenčica, večkrat na dan užita, dobro sredstvo.	Reg. S. br. 15485/35.
*	Novi grob°vL Umrla je ga. štefi Ličar j e v a roj. Jamnik, soproga zemljemerskega svetnika banske uprave. Pogreb bo danes ob pol 15. iz kapelice sv. Marije na Žalah k Sv. Križu. — V št. Vidu nad Ljubljano je umrl posestnik ln pekovski mojster g. Valentin Korošec. Pogreb bo v ponedeljek iz hiše žalesti v št. Vidu S na farno pokopališče. — V Namršlju so 24. t m. pokopali g. Brvina pl. Adamovi t c h a, računovodjo Auerspergovega veleposestva »Turjak«. — Pokojnim blag spomin, preostalim svojcem naše iskreno sožalje!
Starinske predmete, pohištvo, porcelan, steitlo, Kipe. lustre, nakit itd. stalno kupuje trg. Dorotheum, Ing Rovšek, Ljubljana. Miklošičeva 12, vts-a-vis hotela »Unlona«
*	Nagrado najmanj 500 din dobi tisti, Id bo prvi povedal, čigav avto se je v torek 17. t m. med 18. in 19.30 zaletel v eno-vprežni voz zapravljivec, ki je vozil ta čas iz Kamnika do Radomelj. Pri karam-bolu se je veznik voza hudo ponesrečil in zaradi posledic še isti večer umrl. Informacije na žandarmerijsko postajo. Mengeš.
V borbi za svojih 82 zob uporabljajte zdravilno PARADENTIN pasto za masiranje dlesni in čiščenje zob Paradentin pasta izredno desinficira usta, učvrščuje majave zobe in prepreča lahno krvavenje iz dlesni. Dobiva se v drogeriji Oregorlč, po din 16. Glavno skladišče: Laboratorij »Vis-Vit«, Zagreb, Langov trg 3.
*	Lesp knjižni dar. Zveza kmetskih fantov ln deklet, v Llubljani je nrelela od Odbora za postavitev spomenika dr. Ivanu Lahu 103 knjisre njesrovih snorninov. 7,a lep knfžni dar se na teim mestu nafemše zahvalitije. Zvezi ln v njej včlanienim Društvom kmetskih fantov in deklet je imenovani odbor storil leno uslugo, saj je kmetnka mladina željna lene kniisre. le sredstev fi m*>nlka za dovoljno izpopolnitev svofh Tmiižnlc!
*	Opeklinam je podlegel v ptujski bolnišnici 31etni posestnikov sinček Petrovič Fran iz 2?atoličja dečko se je grel pri štedilniku, pri tem pa se mu je vnela obleka ta je skoraj vsa zgorela na njem. Ko so prihiteli starši, je bil otrok že ves opečen.
*	Smrt goSpe Zore JutrišCv-c. v Zagrebu je po kratki bolezni umrla gospa Zora Ju-triša, zvesta življenjska družica g. Slavka Jutriše, našega uglednega novinarskega tovariša. Ko je g- Slavko Jutriša pričel csvojo novinarsko kariero pri Supilcvem »Riječkem Novem listu«, mu je stopila ob stran in je znjim zvesto delila vse tegobe pa tudi radostne dogodke, kl jima jih je življenje naneslo na pot. Sin Rudolf je umrl že v mladih letih, hčerka Nadica je
mu graditelju portala, ln bodo blagoslovili nove orgle. Svečanosti bo opravil splitski škof dr. Bonefačič.
* žareče železo ga je »asfupilo. Tragične smrti je umrl v Zenici 401etni delavec Ilija Jurešič, oče štirih otrok. Bil je pri delu v železarni. Nenadno mu je padel na nogo velik kos žarečega železa in mu Jo prelomil Siromaka so takoj odpravili v bolnišnico, toda med tem je že nastopilo zastrupljenje krvi in je Jurešič po treh urah trpljenja izdihnil.
• Dve veliki ponarejevalski m lihotap-skl družbi je odkrila policija v banatskem mestecu Mokrinu in v Glini. O slednji smo že poročali. Glavni krivci so: kavarnarja Nikola Arbutina in Mile Relič ter trgovec Mirko Baždar, ki so jih prepeljali na Su-šak. Ti trije so ponarejali dolarske čeke io si »prislužili« nad 3 milijone dinarjev. Zadnji čas so razmetavali denar in nakupili nekatere nepremičnine. V Mokrinu pa je policija razkrinkala kot tihotapce valut in dragotin trgovca Rajka Radosavljeviča, hotelirja Jakoba Sedmakova in nekatere njihove pajdaše, ki so bili v zvezi z veleposestnikom Josipom Mundlekam. Policija je dobila v roke zanimive spiske udeležencev beograjske črne borze ln tako se pričakujejo nadaljnje aretacije v Beogradu, Novem Sadu, Subotici in Petrovgradu.
11 Liubllane
u— Smučarski vlak na Dolenjsko. železniška direkcija je ugodila predlogu Tuj-skoprometne zveze ter bo z oziram na velik naval smučarjev radi ugodnih snežnih razmer na Dolenjskem vpeljala v nedeljo 29. t m. lo na novo leto poseben vlak za smučarje, ki bo odhajal iz Ljubljane kot drugI del vlaka št. 9213 z odhodom ob 8. zjutraj. Smučarji naj se poslužujejo tega drugega dela, v katerem se bodo po možnosti uvrstili tudi smučarski vagoni. Iz Novega mesta se bo ta smučarski vlak vračal po voznem redu sedaj ukinjenega vlaka št. 9226. Odhod iz posameznih postaj je razviden z voznega reda. Iz Novega mesta bo odhajal ob 15.56 s prihodom v Ljubljano ob 18.02. Nadalje bo ljubljanska direkcija državnih železnic predlagala generalni direkciji, da bi ta vlak vozil na novo leto kot izletniški vlak z možnostjo uporabe nedeljskih povratnih vozovnic.
Pri Slamiču — tradicionalno SILVESTROVANJE
Rezervirajte si mlzet
u— Seja mestnega »veta ljubljanskega
je sklicana za jutri ob 18. uri. Na dnevnem redu so poročila finančnega odbora, med njimi odobritev mestnih računskih zaključkov za leto 1939/40, dalje poročila gradbenega odbora in poročila persrmalno-prav-nega odbora. Sledila bo tajna seja, na kateri bodo reševali o prošnjah mestnih uslužbencev za napredovanje in za prevedbo ter razne personalne zadeve.
FOTOAPARAT
je še vedno najlepše darilo. — Isti z optiko 1.6,3 s katerim lahko fotografirate v najslabšem vremenu Vas stane še vedno DIN 350.— pri
Foto-Touristu Lojzu $mucu
LJUBLJANA — ALEKSANDROVA C. 8 ln v podruž. PREŠERNOVA 9.
kjer dobite tudi sveže filme za fotografiranje v snegu in bliskovno luč.
u— Danes pop°ldne ob 16. bo v šentjakobskem gledališču tretja ponovitev Goli-jeve mladinske igre »Princeska ln pastirček« s Kramarjevo in Dimičevo v naslovnih vlogah ter v režiji Ernesta Eyppra. Lepa scenerija, godba, palčki, vile, medvedje, zajčki so tako očarali naše malčke, da so dali duška svojemu vese'ju z navdušenim aplavzom. Na Silvestrcvo pa bo ob 20.15 premiera duhovite in zabavne Nuši-
31. DECEMBRA
OB 20.30 URI
S1ILVIEST1BO VANJE
GODBA
SOKOLA I NA TABORU
PROGRAM
PLES
čeve veseloigre »Gospa ministrica« z go. Bučarjevo v naslovni vlogi. Igra je skrbno pripravljena ter sodelujejo prve moči odra. Na novega leta dan ob 20.15 bo prva ponovitev »Gospe ministrice«. Kdor se hoče od srca nasmejati, naj poseti šentjakobča-ne. Vstopnice se dobe v predprodaji od danes dalje v društvenih prostorih v Mestnem domu.	_
mnni! u ptwmm »•;«miiiihhihhtwii imitmnimmwmmnnwnmntTfn*rftw ■***"T»miimBawBBHBiWBi«giMtntw
SILVESTROVANJE
Sokola II. v Trnovem
Pester spored — godba — ples.
u— Zadnji dnevi dveh umetnostnih razstav. Dne 31. t. m. se bosta zaprli dve pomenljivi umetnostni razstavi: v O b e r s n e lovi galeriji na Gosposvetski cesti razstava slik Ivana in Bruna Vavpotiča ln v Bat'ovi palači razstava slik Nikolaja O m e r s e, Marija Preglja in Evgena Sajovica Obe razstavi sta brezplačno dostopni občinstvu in nudita torej tudi najširšim slojem možnost da se seznanijo z umetnostnim delom nekaterih slovenskih slikarjev. Priporočamo vsem ljubljanskim čitateljem, ki še niso videli obeh razstav, da si ju ogledajo v teku nedelje, ponedeljek ali najpozneje v torek. Tudi prijatelji lepih slik. ki bi hoteli kupiti kaj primernega za okras svojega stanovanja, bodo a prioom obiskali obe razstavi, posebej Se prt Obersnelu slike očeta tn sina Vavpotiča. Zaradi navala gradiva smo morali odgoditi kritiko našega strokovnega poročevalca na prve dni prihodnjega tedna. Zdi se nam pa potrebno, da priporočimo obisk obeh razstav za teh nekaj dni. kar sta še odprti.
u— Kolo jugoslovanskih sester v poča-ščenje ge. Mirke Grujlčeve. Ob smrti dvorne dame ge. Mirke Grujlčeve je Kolo jugoslovanskih sester v Ljubljani poslalo Kolu srbskih sester v Beogradu toplo sožal-no brzojavko, v kateri se klanja spominu velike pokojnice ln prezaslužne predsednice bratskega kola. Posebej je še predsednica ga. Fernanda Majaronova poslala dve sožalni brzojavki in sicer predsedništvu Kola srbskih sester v Beogradu ter družini ugledne pokojnice. Izražajoč nalflohlle sožalje ob smrti velike in blage pokojnice. K včerajšnjemu pogrebu se je kot odposlanka Kola jugoslovanskih sester v Ljubljani odpeljala v Beograd odbornlca gospa Aida Lebarjeva, ki je položila na krsto krasen venec rdečih nageljnov s težkim svilenim trakom v narodnih barvah.
Društvo za zgradbo Sokolskega doma v šiški
priredi dne 31. decembra 1940
SILVESTROVANJE
S PLESOM
v vseh prostorih Sokolskega doma v Šiški. Začetek ob 20. url
Zahvala. Krajevna organizacija JNS za okraj Vodmat je tudi letos d ire-dila božičnico za reveže svojega okraja. Obdarovanci. 45 družin s števiin.mi o.ro-ki. smo se zbrali v nedeljo Dri g Štefanu Mencingerju na Smartinski cesti, kjer smo bili od odbora ljubeznivo sprejeti in pogoščeni. Gospa predsednikova je razdelila med otroke šolske potrebščine, igrače in pecivo. Kot za tožnik obolelega predsednika g. Pavlica ie iznregovoril blagajnik g. Rutar. ki je pojasnil težave o i pripravljanju letošnjih božičnic. V imenu dbdarovanih sem se zahvalil podpi a ni Nato je tajnik g. Drago Crčak ob prižganem božičnem drevescu razdelil tr>žka zavitke najnujnejših življenjskih po rebščin. Solznih oči smo se zahvaljeval 7a dar la Tudi oo tei poti izrekam a zah /a'o vodstvu organizacije za let š i i o kramo ob- i daritev Zahvaljujemo se v=em daroval- 1 cem. kakor tudi g. Mencingerju, da ie brezplačno odstopil svoi okr šaoi salon za božičnico Vsem prisrčna hvala! — V imenu obdarovanih: Jože R.. brezposelni uradnik.
Ljubiteljem fotografije!
Kadar so prazniki tu, ne sme manjkati fotoaparat. — Naši filmi, električni merilci, bliskovna luč — vam pripomorejo do j krasnih posnetkov doma ln v naravi. — Priporoča se edina specijalna fototrgovina
JANKO POGAČNIK !
Ljubljana, Tyrševa cesta 20.
u— Drugi Ciril-Metodov družabni večer,
ki ga priredita šentpetrskl moška moška in ženska podružnica CMD, bo prihodnjo nedeljo zvečer v Kazini s pričetkom ob 20. uri. Igral bo Jazz Odeon. Po pozdravnem nagovoru bo zapel nekaj krasnih pesmi sloveči naš Slovenski vokalni kvintet. Sledil bo komični nastop g. J. šoina. Češko besedo bocio izvajali člani ln članice Ceske Obce. Spored to zaključen s petjem »Hej Slovani«, ki jo zapojo vsi grstje. nakar se razbije ples in narodna zabava. Cisti dobiček je namenjen narodni šoli na meji šentpetrski podružnici CMD vi ju: no vabita vse narodno občinstvo, da se udeleži skrbno pripravljenega družabnega večera.
GODBA
Na Sil?estrovo
VSTOP
vsi k »šestkl« PROST!
u— Lutkovni oder SoK«la L na Taboru uprizori danes ob pol 16. uri komično lutkovno igro v 5. dejanjih: »Anže-junak«. Priddte, nasmejali se boste. V odmorih igra »Jurčkov jazz«. (—)
u— Popoldanska p'esna vaja Jenkove šole v Kazini je danes »d 16. do 20. ure. Jutri ob 20. začetniški tečaj, novinci «e še sprejemajo. Torkcv tečaj izjemoma to sredo ob 20. uri kot novoletna plesna vaja. posebne plesne ure vsak dan. (—)
o— Silves^rovo pevskega drustva »slavec« bo letos v veliki dvorani Kazine. V programu pred palnočjo nastopajo priljubljeni operni in koncertni solisti in solistke. med njimi tenorist g. I. Franci. Igrala bo godba 40. p. p. Vstopnina samo 10 din.
SLAVNI	I
Benjaming G i g I i j
T velikem muzlkalnem filmu
Meiodiie iz sani
ld ga te dni predvaja
KINO MATICA
MATINEJA
danes ob 10.30 po znižanih cenah:
SAMO ŠE DANES IN JUTRI zabavne pustolovščine popularnega MICKY ROONEYA v filmu
TARANTELA Andy Hardy ~ detektiv
•	• a1*-* NalnnvpiSp ronrlllVo ml-iHorrn	o	14,,1
razkošna filmska opereta s Jeanetto Mac Do nai d
KINO SLOGA, tel.
Najnovejše nepriltke mladega Andyja s tremi ljubkimi deklicami nudijo vsakemu gledalcu dve url
prisrčne zabave in veselega razpoloženja. 27-30 — Danes ob 15., 17., 19. in 21. uri
O— Samo Hub^d, Drago šijanec in Mllo žebre bodo tekmovali kot dirigenti na koncertu slovenske simfonične glasbe, ki ga priredi UJMA jutri v Unionu Spored bo izvajal celotni orkester Ljubljanske filharmonije, Id se je nanj pripravil z nadpovprečnim številom skušenj. Na sporedu so skladbe Bernarda, Lajovica. Osterca, 2ebreta in Tomca. Tomčeva suita »Nizki rej« v treh stavkih se naslanja na koroške narodne običaje In melodije ter se bo kot nekaka folklorna točka višje vrste oddolžila tudi onemu delu publike ki folkloro ljubi. Vstopnice v Matični knjigarni, sporedi istotam. (—)
»Osmla« polnilna peresa dobite v trgovini TICAR, Ljubljana
Šaljivi fredmeti
v veliki izberi v drogeriji
KANC, Ljubljana, židovska 1.
u— Razstava kanarčkov Med božičnimi prazniki je b'Ia v Ljubljana vsakoletna razstava kanarčkov, za katero je b lo leto® izredno zanimanje med občinstvom. Razstavo so odprli na sveti dan na učiteljišču. V imenu društva je spregovoril tajnik Jože Keflnarič. Mestna občina je društvu poklonila 600 din. Tekmovalni pevski koncert kanarčkov je oba dneva prenašala radijska postaja. Razstavljenih je bilo 24 kolekcij kanarčkov, nekaj več kakor lani, in so bili radeljeni v tri starostne razrede: v A mladiči, v b lanski in v C starejši kanarčki. V a sf je prisvojil največ točk (354 od 360 dosegljivih) rejec J Jancžič, ki je bil odlikovan s srebrnim lovorjevim vencem kot predhodnim darilc m, v trajno last pa je dobil zlato kolajno in žepno uro. Drugo mesto je d <&cge France Omah-na s 321 točkami. Za nagrado je prejel zlato kolajno in budilko. Tretie mesto je dosegla skupina Frana Golot)« s 300 točkami; prejela jc malo zlat^ meda'jo in brušeno zrcalo, izdelek tvrdkf »Spectrum«. Četrto mesto je dosegel g Grubič s 279 točkami (mala srebrna medalja) V raz-
ZVOCNI KINO SOKOLSKI DOM V ŠIŠKI, telefon 41-79
ČEŠKA KOMEDIJA
v gl. vlogi: Zvonlmir Rogoz, bivši
član ljubljanske Drame. Predstave: danes ob 3.. 5., 7. in 9. uri, jutri ob 7. in 9. url.
Prihodnji spored:
KAPETAN BLOOD
(Krvavi kapetan) V gl. vlogi: Errol Flynn.
ixiJ\0 MOSTL
Danes ob 14.30, 17.30 in 20.30, jutri ob 20. dva velefilma:
S križem in mečem
Don Jose Mojica in Rosita Moreno v romantičnem filmu iz tegobnega življenja junaškega meniha.
Veseli potepuhi
Erika Druzovič, Paul Horbiger Rudolf Carl, Lucie Englisch
POZOR! Za SILVESTROVO trije velefilmi.
rodu B so bili zabeležen' naslednji uspehi: prvo priznanje je dosege' V. Jenko s 354 točkami, za kar je preje' veliko zlato kolajno in srebrni pokal (darili »Metalurgije«), Drugo mesto Štefan Gojznikar s 351 točkami (zlata medalja in srebrna doza), tretje Fran Omahna 333 točk (velika srebrna medalja in brušeno zrcalo), četrto A. Piskar, 321 točk in mala srebrna medalja. Razred C: prvo mesto L Rakovec 345 točk, drugo Fran Omahna in 3 J. Janežič. Knno ptic je razstavila tvrdka Sever, kletke pa član društva J. Jugovič
V NAS1H ZIMSKIH KRASOTAH
RATtČH-PLAN CA 870-1108 m
Zimskosportni center smuSke proge smuške tole. skakalnice.
DOM ILIRIJA V PLANICI
Idealno za smuški šport. Komfort Prvovrstna smučarska Sola Drsališče 5 skakalnic Električne sani za slalom na vež bal Išče Izleti tn smučarske ture
POHOIiJE (910—1543):
Idealen smuški svet. prijetno zimsko bivanje: številni planinski hoteli ln domovi, dobra oskrba, polni dnevni penslon din 45—70. Nova pohorska avtocesta.
PLANINSKI DOM PRI SV. TREH KRALJIH
na Pohorju, 1200 m; idea na smučarska postojanka, r z-ežna smuš\a terišča. Prvovrstna oskrba. Izhodišče Siov Bistrica - mesto.
PODKOREN 854 m
Hotel VITRANEC ln več penzlj, trnu-ška šola
SV. KRIŽ — PLANINA 1000 m
t. p Jesenice, odlična smučišča. Int.: _Tujsko-prometno društvo.__
KOČNA PRI JESENICAH
/.p. Kočna ali Slov avornik. Gostilna Rozman, petiziia 40 - fin din leia smučišča
JEZERSKO 900—1200 m
Priznan zlmsko-sportn! kraj. dober _sneg, avtobus lz Kranja._
VELIKA PLANINA 1551
NajMiJ-ja m nai? nejša izleina to:ka Kra«na »mučisča zi začetnike n izvtžbane Irborna
oskrb' v p aninski koči
KOČA N\ PFSKU. «381 m cenTa na 'ega na Po horj'!, krasni smuški tereni, sojidna oskrba. Do topne postaje: SI Konjice, Žreče, Oplot niča. Sv. Lovrenc n/P., Mislinia,
SV. LOVRENC NA POHORJU
vabi turiste ln smučarje na svoje divne snežne poljane.
HOTEL »JELEN« (Geratič)
v Sv. Lovrencu na Pohorju nudi svojim go-_stom udi po zimi vse, kar si požele_
Obiščite lepe zimske turistične predele v severni Sloveniji!
Pohorje, Savinjske Alpe. Logarska dolina, Mozirska planina. Smrekovec, Rimski vrelec Itd. Smučarski tečaji, dobra oskrba, polni dnevni penzion din 50—70.
Bohinj
Obrežna novo urejena smučišča do 1500 metrov — prvovrstni hoteli. Informacije: Tutskoprometno društvo.
Dom SPD na Komni 1520 n Bohinjem
80 postelj, penzll« od dtn 62.— dalje, smuška Sola. prospekti
Skalaški dom na Voglu 1540 m:
Idealna smučišča, ugo 'en dnsoo t Bohinia. Pr!)e no bivanje Pension Din 63' —

DOLENJSKE TOPLICE
Radlo-termalno kopališče 38 C Železniška postaja Straža—Toplice pri Novem mestu Nizke zimske cene. Ves komfort Centralna kurjava v sobah. hodnikih tn oblačllnlcah Izvrstni uspehi » zdravljenju revma-tlzma vseh vrst tudi pozimi Pojasnila ln prospekte daje uprava
ROGAŠKA SiATINA
Vse možnosti zdravljenja v najmodernejšem hotelu
»JUGOSLOVENSKI KRALJ.«
Indikacije: bolezni želodca ln Jeter; bolezni v Izmeni snovi (Diabetes); bolezni krvnega obtoka, bolezni ledvic ln mehur'a: bolezni perifernih živcev Itd. — Znana strogo dletlč-na kuhinja. — Informacije brezplačno; zdravilišče v Rogaški Slatini.
DOIBMNA
je odprta v omejenem obsegu tudi pozimi.
Zahtevajte prospekte!
POLŽEVO 620 m
Udoben planinski dom. sredi krasnih smučišč. Telefon Višnja gora 1.
KURESČEK 833 m — planinski dom
■lailepša smuik • r>n«to|anka blizu Liub1 ane P"Oi1nevw; >r'e*', vefriievg Mv»ni>._
nformaciie in prospekt
PUTNTK - LIUBUANA. POTNIK NA RIBOR >n «•• Mtall felrofl PUTMK-«
1
BLED
;RANT> HOTEL TOPLICE
aranžmaa — 1 dni din 873.—, vračunano.
PARK HOTEL BLED
Ugodni aranžmanl aa Božič la sito sezono.
Zima Je dr, lamo
Oq1«« j« rsgiBtriran pod t. It. 1b91'3& od 20. januar« 1914.
Sokoj n. v Trnovem se bo s svojimi prijatelji poslovil od letošnjega leta na svojem silvestrovanju v p :os to rili novega doma Vabljeni vsi, ki žele z vedrim nasmehom in korajžo stopiti na prag novega leta.
Darujte za starološki DOM SLEPIH,
zavod za odrasle slepe! Cek. raC. 14.672 »Dom Slepih«, Ljubljana.
u— Smuk„ terja svoie žrtve Smučarski šport je tik pred visoko sezono pa so že prlpe!jali v bolnišnico prve žrtve smučarskih nesreč 28-letni uradnik tovarne Hu-ter v Mariboru Ferdinand Ren.žgar je prišel za praznike na obisk domov na Vič. Na Štefanovo je še na smučarski izlet pod Sveto Katat no pa je tako nesrečno pade', da si je nalomil hrbtenica Morali so ga nemudoma prepevati v bolnišnico. V Zagorju ob Savi si je p--av tako^pri smučanju 6-letni rudarjev sin Tomaž Gov-ješek zlomil levo noyo. — 15-letni pastirček Feliks Pavšič iz Bistrice v šentruper-ški občini je peljal tele h kravi, pa mu je med potjo tele u«io Skuša' ga )e zadržati, toda pobesnela žival ga je s tako silo vrgla ob tla, da si je zlomil desno nogo.
Vesela SILVESTROVANJE v resiavsrasiji Uaioa.
Rezervirajte mize.
e— Zdravniška preiskava prodajalcev
živil bo od 2 do 31 januarja vsak delavnik od 10. do 12 dopoldne na m;stnem fizikatu. Vsi delodajalci in delojemalci, zaposleni v trgovinah z živili. eo>t lnah. kavarnah, slaščičarnah, pekarnah m sanjah. sploh v vseh ob.atcva nicah z živili in v brivnicah zap.;s:ene oseba se morajo podvreči ponovni brezplačni uradni zdrov-n ški pre čkavi. da ne bolehaio za na ez-ljivimi boleznimi Opjzariamo na zadevni razglas, ki ie nabit na uradnih deskah mestnega pcglavarstva.
e— Umetniška razstava akad sli'ar ji prf f A'b:rta Sirka v dvorani M stne hranilnice bo odprta še danes. Oglejte si jo!
OTROŠKI VOZIČEK, kolo ali šivalni stroj najbolje in najhitreje kupite, prodate ali
zamenjate v trgovini JOMP IKŠIC — CELJE, NARODNI DOM.
e— Celjski šahovski klub je za' lj ičil
svoie jubilejno leto z izletom v St Pavel pri Preboldu in z brzim turnirjem za prvenstvo v mescu decembru. V Št Pavlu je ieral prijateljsko telimo s tamkajšniim na novo ustanovljenim šaliovs.dm klubom. Izmed Sentpavelčano-v so si priborili Zaveljcina. Vedenik. Mikuš. Kač. B.k^vc in Kramar po eno. inž Skoceli oa p, 1 točka Od Celjanov si ie Adoii Top ak prvi priboril točko, sledili so Jože Reich-man s pol ter Davidovac. Latinovič in Lah vsak z eno tečko. Šentp velčani so Cel,ane lepo pogostili Z leoo igro ambicioznostjo in šahovsko d:sciplino so pokazali vse poaoie. da postane ta lep k ai Savinjske doline mo na šahovska trdnjava. Na dvanajstem klubskem brzem turnirju za prvenstvo v mescu decembru si je priboril Slavko Ciian z 12 tbč :ami izmed 14 dosegljivih prvo mesto in ovo nagrado »Maks Euwe« Sledijo Milan Ski-tek z 11 točkami in ena':o nag ada ter inž. Srečko Sajcvic z 9 točkami in pol in s tretjo nagrado »Domači šahovski mojstri«.
e— požarno policijski ogled bo od 2.
januarja v mestni občini celj ki in sicer od 2. do 14. januaria v not.aniem delu mesta, od 15. januarja dalja pa v o taem občinskem območju Opoza-jamo hišne posestnike na zadevni raz las ki ie objavljen na občinskih razglasnih deskah. ' g_ Sokolsko silvestrovanje. Sokolsko
društvo Celje-matica priredi v torek v gornjih prostorih Narodnega doma tradicionalno' silvestrovanje z obsežnim zabavnim sporedom. Pridite! (—)
e— Celjani so obdarili policijske stražnike. Na sveti večer ob 18.30 je neki Celjan pripeljal na križišče pred veletrgovino Stermecki leoo okrašeno božično drevo in ga postavil oolea prometnega stražnika. Ko so liudie opazili to novost so začeli prinašati k drevesu razna darove gotovino iestvine. cigarete, pijače peiilo in druge dobrote za policijsko osebje. Mnogi bi bili še prinesli darila oa niso vedeli za to božično drevo To bodo lshko še nadoknadili na Silvestrovo ali pa na novega leta zjutrai Celjska polici ia je tako d-bila lepo pn nanie javn st> Ta obdaritev se bo odslei gotovo ponavljala
vsak božič.	, , , _
e_ B»ž;čna n^errada za delavstvo, o
Anton Menger. lastnik tovarne bičevni-kcv Bumiller v Zagradu pri Celiu. ie naklonil delavstvu božične nagrade v denarju in blagu. Delavstvo se za božično nagrado iskreno zahvaljuje
e— Uprava celjske bolnišnice ie o božiču z lastnimi sredstvi in delno s prispevki nekaterih celjskih tvrdk pogostila bolnike in iim pripravila b žč o vesele
e— Šolska božičnica v Libojah So ška mladina v Libo ah pri Petrovčah ie ood vodstvom svoiega učitelistva uprizorila na zlato nedelio le-oo pravljično igro »B dak Pavlek« Na sporedu sa bile tudi pe ske
točke, dvospevi, samospevi in prizorčki. Nastopili so tudi citraši pod vodstvom gdč. Drobnetove. Cisti dobiček so porabiu za šolsko božičnico. S čevlji in blasom je bilo obdarovanih 115 otrok, tako da jim v tej hudi zimi ne bo treba zmrzovati. Da ie božičnica tako leoo uspela, so priromo-gle banske uprava Keramična indu tri i a v Libojah. Trboveljska oremogokepna družba in občina Petrovče. Vsi-m se šolsko upraviteljstvo v imenu obdarovancev iskreno zahvaljuje.
e— Me-tria občina celjska se iskreno zahvaljuje tvrdki »Metki«, mehanični tkalnici v Celju, za razno blago, ki ga je no-darila mestni občini celjski za obdaritev revežev.
e— Živa bakla, v St. Janžu na Vinski gori se ie na božični dan h :do ponesrečila triletna posestnik jva hčerka Aloizija Rednakova. Ko ie stala doma pri zakurjenem štedilniku, se ji je vnela obleka Deklica ie bila v hipu v plamenih. O ieni so hitro pogasili, vendar oa ie dobi'a deklica opekline po vsem telesu. — Na Ste anovo je padla 241etna zasebna uradnica E'za Zelenkova iz Celia pri smučaniu tako nesrečno. da si ie zlomila desno nogo v gležnju. Isti dan si ie 12ietnl rudariev sin Franc Jovan iz Hrastnika pri smučanju zlomil levo noto p >d kolenom. Ponesrečenci so v cel i ski bolnišnici
e— Hitro pojasnjena tatvina. Odvetnik dr Zdravko Kalan je kupil v to ek ori mehaniku Vebru v Gosp ski ulici otr ško kolo za 800 din. Ko ie D >;tavil k^-lo na hodnik v svojem stanovanju na Cankarjevi cesti, je nekdo izmaknil kolo Policijski stražnik Emeršič ie kmalu ugotovil. da ie ukradel kolo neki P hl s Tvhar-ja. Kolo ie našel pri Pihlu. Storilca so izročili sodišču.
e— Hacetov pajdaš pred sodniki Pred tričlanskim senatom okr^žne^a sdi^ča v Celiu se ie zagovarjal včerai 36'etni v Begunje pristojni Jos'p Obreza tesar brez staTne^a bivališča Obreza ie vlomil 6 novembra pri Salerlovih v P rešici pri St Janžu na Vinski gori ter ~dnesel v " ob lek dve uri in nekai ffotovine v slomni vrednosti oker« 3000 din Lani ie ho T Obreza z zloglasnim razbojnikom Antonom Haeetom. ki mu ie riroči! ukradene urevprodaio Obreza i e 7nan d 1 m znež Obsojen ie bil na eno leto ki 6 nrrs^re.' stro<?era zaorra no nrestan' kazni oa ga bodo oddali za tri leta v prisilno delavnico.
4— »Peierčkove poslednje sanje*, mladinska igra, ki je dne 22. decembra tako zelo zadovoljila majhne in velike otroke, se ponovi v ncdciljo, dne 29 dcccmbra ob 15. uri popoldne v Narodnem gledališču. Vprizore jo učenke I. drž dekliške meščanske šole v Mariboru in je ves čisti dobiček namenjen °o'ski kuhinji tega zavoda.
a— Sreča v nesreči. Na vogalu Studen-ške in Črtomirove ulice je zavozil neki avto iz Varaždina v mestni avtobus, v katerem je bilo 36 potnikov. Blatnik avtomobila je poškodovan. K sreč: ni bilo iz-vzemši s>trahu. ki 90 ga prestali potniki, nobenih hujših pc-Vedic Tudi avtobus je v prednjem delu nekoliko poškodovan
a— Sokolsko silvestro\-anie x Domu Sokola Maribor-matice — tradicionalna družabna prireditev s pestrim »sporedom in plesom. Ovkrbite si pravočasno vstopnice pri »Putniku«!	(—)
a— Tradicionalno silvestrovan ie Sokola I bo letos v vsth prostorih Narodnega doma. Predprodaja vstopnic pri 3 Franku.
a— Sokol — Maribor I vabi vse č'an-stvo in prijatelje na tradicionalnr silvestrovanje v Narodni dom	(—) a— 261 500 dtn za božično obdarovanje je prispevala letos mariborska mestna občina Obdan vanih je bilo 1622 oseb in sicer 987 otrok in 635 odraslih V naturali-jah so prejeli obleke, perilo čevlje kurivo. živila itd. v skupni vrednosti 208.500 din., v gotovini pa 53 000 dm. Obdarovanja so bila v mestnem dnevnem zavetišču za peti mestni okraj, v mestnem mladinskem domu. v mestni ljudski kuhinji, v obeh mestnih oskrbmšnicah po šolah in v mestnem socialno politčnem uradu Tudi oskrbovanci v Ptuju, Murctincih in Ljubljani niso bili pozabljeni, obdarovail jih je zastopnik mestnt občme.
a— Na postelji obešenega <w. našli v Ko-šakih delavca Jurija Marka Lani si je zlo mil nogo ki ga je še zmerom bolela Zaradi noge je šel v smrt in se obesil na postelji
a— Pojasnjen vlom It sldfld;šča Cele-stina Deutscha na Ttznem s« odnesli kompletno avtomobilsk', k;Jo vreor.o 80*10 din, 15 m dolg goniln- jern.en in druc* predmete Skupna škoda je b<la 17 3'din Zdaj so zajeli vlomilca nekega lože*a Postruž-mka iz Male Nedelje ;n Slavk<, Benka iz Sv. Marjete pr katerih sc našli vse predmete. Oddana sta bila sodišču
Nenavadna življenjska pot mladega umetniškega para, ki se odrečeta trenutne lažne slave, da postaneta prava, velika umetnika — v krasnem filmskem veledelu
izredno Čustvene vsebine
Božansko petje italijanskega slavčka BENJAMINA GIGLI JA, ki poje »La Boheme« ln »Odiseja«. — Odlični šlagerji, fascinirujoč balet, izborni igralci.
MARTA HARELL, A SCHČNHALS.	Režija: GEZA von BOLVARY
Predstave ob 15., 17., 19. in 21. uri. — Dopoldne ob pol 11. po znižanih cenah.
KINO MATICA, tel. 22-41
Is MaHbftra I
35 milijonov dinarjev
za regulacijo Pesnice
Maribor, 28. decembra Vodna zadruga za regulacijo Pesnice je prejela obvestilo, da je odobrenih 35 milijonov din za regulacijo Pesnice. Regulacijska dela naj bi se pričela leta 1941 in naj bi v posameznih etapah trajaila predvidoma pet let. S tem bi bile izpolnjene želje prizadetega prebivalstva, ki se je skozi desetletja borilo za regulacijo Pesnice, ki vsako leto večkrat poplavlja dolino.
Že v dunajskem parlamentu in graškem deželnem zboru so bile vložene svojčas številne interpelacije v tej zadevi. Navzlic delni regulaciji so se poplave ponavljale, leto« je bil del Pesniške doline osemkrat pod vodo Mariborska oblastna skupščina je sklenila velik regulacijski načrt, ki pa je splaval po vodi. ko je biila ukinjena oblastna samouprava Upati je, da sedaj ne bo več zadeva obtičala na mrtvi točki, ampak da bodo vzdolž Pesnice čim preje zapele svojo pesem lopate in m etike.
a— Stanje rodbinskih članov v Mariboru Da bo mogla davčna uprava pravilno odmeriti prispevek za fond narodne obrambe. se v smislu razglasa davčne uprave za mesto MarboT pozivajo davčni zavezanci, da prijavijo davčni upravi od 1. do 31 januarja 1941 stanje rodbinskih članov za dan 1 januarja 1941 Prijave morajo vložiti vsi davčni zavezanci, ki so nad 30 let stari in samskega stanu, vdovci brez otrok in oženjeni brez otro-k. nadalje vsi davčni zavezanci ki imajo najmanj tri ali več mladoletnih otrok Tiskovine se dobijo v sebi št 6 tuk. davčne uprave.
a— še mrzlejha je bi'a noč r* soboto. Včerajšnja minimalna tempera ura ie bila 20,6 sit C pod ničlo Tezc.s^a postaja napoveduje za marib"rsk- okoliš po večini oblačno in nekoliko tople*še vreme.
a— šahovske novice. Stanie po osmem kolu šahovskega tekm-jvama je sledeče: prof Stupan 6 m pol Minira š (2) Kuko-vec 4 (1). Babič in Vidovič ? m pol (1), Gerželj 3 (1) Kuster 2 n pol (1), Lobkov 2 (3), Maroti 2 Marvin i in pol Knehtl pol (1). Deveto kolo jutri v por.edel jek.
a— Zdravniško dežuino službo za nujno pomoč članom OUZD in njihovim upravičenim svojcem ima danes nedeljo 29. decembra v neodložljivih primerih in v odsotnosti pristojnega rajonskega zdravnika g. dr Stanko Pogrujc, Tyr§eva ulica ^ 14.
a— Mestna hranilnica v Mariboru. Snod-nještajerska hudska poscjiln.ta in Mariborski kreditni zavod 2 januarja ne bodo poslovali za stranke zaradi internih del.
a— lz gledališke pisarne Danes popoldne »Petrčkove poslednje sanje«, drevi »Habakuk«.
z sodobnimi TUNGSRAM KRTPTON
žarnicami 1 Zadovoljni bodete, ker bo razsvetljava boljša, poraba toka pa manjša.
BOLJŠA LUC, MANJŠI STROŠKI!
h— Poroke. Pretekle božične praznike ie bilo kar 12 parov Hra>tničanov pri poroki Vsem mladoporočencem želimo tudi mi obilo sreče!
h— Silvestrovanje priredi Sokolsko društvo v vseh prostorih Sokclskesa doma v Hrastniku. Spored bo zelo obilen. Vabljeni vsi!
h— I^ra narave. Rudarju in malemu posestniku g. Alojzu Or žnu je povrgla krava na božični večer močno tele. ki ie imelo 5 nog. Na žalost je bilo tele mrtvo.
C&lave

GOSPA. .GOSPODIČNA. GOSPOD fclH SI M ICO -NOSIJO KLOBUKE ZNAMKE Ml M M O TŠ
Zaključek plesnih vaj SK Grafike danes ob 15 uri v veliki dvorani Delavske zbornice. Plesno tekmovanje z nagradami. (—) Plesne va.je »Zarje« se vrše pod vodstvom plesnega mojstra g. Jenka v dvorani hotela »Metropol«. Začetniki-novinci točno ob 13.45 (—)
Nastop harmonikarjev v Ljutomeru. Harmonikarji solisti šole učitelja Ivana Kuharja bodo nastopili 19. januarja ob 11. uri v Sokolskem domu.
Bilančno knjig°vo®slvo je novo in naj-praktičnejše, ker prikazuje v eni knjigi stalno bilančno stanje. Prijave za večerni tečaj sprejema Logar, Nunska 3. (—)
Ne pezabite na SUvestrov večer Ljubljanskega Sokola! (—)
Silvestrovanje pevskega dmštva »Ljubljanski Zv®n«, ki se bo vršilo v dvorani hotela Miklič, bo najprijetnejša prireditev, kjer bo lahko vsakdo v veselem razpoloženju pričakal novega leta. Petje, ples, šaljivi nastopi. (—)
Delavsko glasbeno društvo »Zarja« vabi na silvestrovanje v dvorani Delavske zbornice, Miklošičeva 22. Na sporedu koncertne točke, šaljivi nastopi, alegorija. Po izbranem sporedu ples. (—)
Namesto božičnih in n<M>1etnib časltk je podaril rudniški ravnatelj g. inž. Alojzij Kolka 200 din Kolu jugoslovanskih sester v Trbovljah.
V počastitev spomina blagOpok°jne g«. Martine pr«f. Raičeve sta darovali gdč. Nuša Tomšičeva m rodbina inž. Ahtika po 100 din v korist CMD. Iskrena hvala!
i so prisostvovali tej družabni prireditvi tu-! di člani uprave. Za uvod je imela primeren ' nagovor sestra Zorkova, potem pa so se zvrstile deklamacije, telovadne točke itd. PPo sporedu je zažarelo božično drevesce, vsi navzoči pa so zapeli božično pesem. V dvorani se je potem razvila prijetna za^ bava in je mladina zaplesala naša narodna kola. Takih mladinskih popoldnevov si še želimo.
Silvestrov večer Sokola I. na Taboru je
bil vedno največja prireditev na Silvestrovo in je bil program vsakokrat res izbran, kakor to pač zna le taborska sokolska družina. Tudi letos so Taborjani že enkrat pokazali svoje sposobnosti s krasno uspelo telovadno akademijo in kakor so znali pripraviti resno prireditev, tako se sedaj trudijo, da pripravijo tudi dober Silvestrov večer, kjer bodo pokazali, da. so mojstri tudi v humorju. Zato ne pozabite, letos na Silvestrovo vsi v ponosni Sokolski dom na Taboru, kjer boste od pol devete ure zvečer co policijske ure deležni za vstopnino 10 din obilo zabave. Okrepčila bodo na razpolago po znanih zmernih cenah. (—)
Sokol Ježiea bo imel 31 t. m. ob 20. uri običajno silvestrovanje, ki je postalo zai-! nja leta najobilnejše obiskana zabava v i Sokolskem domu Kakor vselej, bodo tudi i letos vsi obiskovalci postreženi z dobro pi-I jačo in jedrni. Ob zvokih godbe se bodo ; veseli pari lahko vrteli z enega v dzugo leto.
Sokolsko društvo Medvode priredi t-di letos svoje tradicionalno silvestrovanje Da boste dobre vclie in nasmejani prič k li novo leto. so vam agilni člani našega S>-kola pripravili pester spored s kupleti. šaljivimi prizori in polnrčno alegorija. Da pride mlado in staro na svoi rač m. bo skrbel za poskočnice ork'S*er I. planinskega IX)1 ka iz Škofje Lcka. Ker bo pi a-če. jedače in zabave d~v~li. pridite na Silvestrovo ob 8. uri zvečer v Sokolski dom v Medvodah. Zdravo! (—>
n— Silvestrov večer Sol ol^k^ei društva Novo mesto bo ob 20.30 v SokoV-em domu s šaljivimi prizori in plesom. Vabljeni! Pridite!
OOBIJO se samo V KRANJU. POLEO PARNE CEPKVE 1 J
Iz Litije
i— Ne pozabite, da bj tudi letos veselo silvestrovanje v Sok lskem domu Program. ki je skrbno or pravlien in naštu-diran. se prične izvajat, točno ob 20 zaradi skrajšane policijske ure. Da bo smeha dovoli, nam jamčita brata Skušek in Spot. V izogib zamere opozariamo da miz ne bo mogoče rezervi: ati. Tudi letos o i-čakujemo večjega obiska iz os d i., krajev. posebno pa iz Ljubljane. (—)
lz Zagorja
z— V zagorski dolini se je zelo razširila
hripa in je v kratkem času zahtevala že več žrtev. V kotretieškem okolišu skoraj ni hiše, da bi ne imeli bolnika- Kdor je podvržen prehlajenju, se bolezni naglo naleze in je srečen, če se reši brez posledic. Na Štefanovo so pokopali 84!etnega rudniškega starcupokojenca Jožeta Sinka iz Bevškega. Se isti večer je nepričakovano umri 681etni upokojeni rudniški strojnik Vinko Venger iz Zagorja, ki Je bii nad 40 let godbenik rudarske godbe. Mnogi sa bore zoper hripo z žganjem in čajem. Koliko to pomaga, bi lahko povedali le zdravniki.
z— Na Štefanovo je pel novo mašo g.
Ivan Križaj, sin rudniškega nameščenca. V cerkvi je govoril g. kanonik dr. žerjav. Bila je to redka slovesnost za našo dolino, samo hud mraz je nekol:ko zri držal pričakovano število ljudstva iz doline in okoliških krajev Cerkveno petje je bilo d.bro uvež-e-ano s spremiievanjem orgel in orkestra de so bili verniki deležni lepega glasbenega užitka.
z— Vode iz °bč!r)Skega vodovoda ■'pet primanjkuje. Občinska uprava je razglasila. da je spet pommikanje vode ker puščajo nekatere stranke zaradi mraza odprte pipe. Tako seveda odteče pieveč vo'e in bo potrebno strogo nadzorstvo. Kogar zasačijo, mu bod«c pipo zaplombirali- Ta odreč-ba je potrebna, ker je res nedopustno. da neksteri takorekoč stradajo votle, me tem ko io drugi po nepotrebnem izkoriščajo. Vsi moramo plačevati vodarino, zato naj vodo tudi vsi prejemamo.
Iz Hrastnika
h— Sokolske mladinske smuči'rske in sankaš;;e tekme soko ske dece bodo dares ob 15. ori Rošu Tekmovali bodo v Datrol-nem smuku sankanju z eno in dvesedež-nimi sankami Tekme bodo nekai čisto noveea in oafebao zanimivega Pozivamo hrastniške prijatelje mladine, da sa razve dre pri ve eliu naše mladine.
SOKOL
Za zapadne župe naše države priredi sa-vez SKJ od 2. do 8. januarja za moški naraščaj tečaj orodne telovadbe v Ljubljani. Vodstvo tečaja je poverjeno načelništvu Ljubi j. Sokola in se bo tečaj zato vršil v telovadnici Lj. Sokola v Nar. domu. Od 12 žup je prijavilo v tečaj 9 žup 28 naraščaj-nikov. Od teh je sprejetih 24, in sicer bratje: Gubilan Ivan. šešič Bogdan (Bje-lovar); Božič Mi an, Cainjko Zvonko. Pešec Ivan (Celje); Sušnik Vlado, Pleško Igor, Thuma Janez (Kranj); Masle Črtomir, Petman Ivan (Ljubljana); Rakuš Zvonko, Medvešck Emil, 2užej Marko, (Maribor); Grom Zlato P?klž Odon (Novo mesto); Burianek Oto. Kenk Josip Vukoša Veljko (Sučak); Benini Dušan, Benini Božidar, Rataj Srečko (Varaž in); 2utič Branko, Remenar Josip. Bertoša Zvonimir (Zagreb). Vsi tečajniki morajo priti v Ljubljano že 1 januarja zvečer ter se morajo javiti pri prefektu tečaja v Akademskem kcleglju v Kolodvo-sld ulici 22, kjer bodo dobili potrebna navodila.
Sokolsko društvo Ljubljana IO. (Bežigrad) ponovi v nedeljo 29. t. m. ob 17. url mladinsko igro v 4 dejanjih »Jurček«. VIjudmo vabljeni!
Ljubljanski Sok«l priredi tudi letos svoj že tradicionalni Silvestrov večer. Pritajeno govorjenje po kotih, luč, ki brli pozno v noč v Nar. domu, nam sveooči, da se pripravljajo »velike stvari«. Ce Vam zaupamo samo nekaj naslovov točk iz sporeda, krkor n. pr. »Pevačice«, »Fakir«, »Afne«, »Zamoiskl plesi« itd., smo prepričani, da smo Vas že uverili. da tako prijetno, kot na silvestrovanju Ljubljanskega Sokola, ne boste nikjer dočakali novo leto. Za ples bo skrbel prvovrstni jazz. Za dobro jedačo to pijačo "je najbolje poskrbljeno. Vstopnina 10 din. (—)
Silvestrovanje Sokola na Viču, ki bo v torek 31. t. m. ob 20. v sokolskem domu bo nudilo tudi letos vsem posetnikom obilo zabave ln smeha, za kar bodo poskrbeli naši priznani komiki. Lep ln pester spored bo zadovoljil vsakogar, pri plesu pa bodo prišli ob zvokih Nikky-jazza vsi na svoj račun. — Uprava Sokola Ljubljana-Vič izreka vsem dobrotnikom in prijateljem naSega društva, ki so s svojimi prispevki v denarju ali blagu prispevali, da je božičnica tako lepo uspela ln bila naj-bedneiša deca obdarovana z obleko, perilom, čevlji in drugimi predmeti, svojo bratsko in iskreno zahvalo. — NarašCajska čajanka viškega naraščaja je na drugi božični praznik prav lepo uspela. Udeležba naraščaja je bila polnoStevilna, prav tako
Kinematografi
Jesenice. Zvočni kino »Radio« predvaja danes ob 15- in 20. velefilm »Kozaška kri«. Med dodatki tudi kulturni film in vojni tednik. — Sledi za novo leto velefilm vio! Očka sem«. (—)
Hrastni«. Kino Sokol bo predvajal v nedeljo ki ponedeljek pikanten film iz velemestnega življenja »Zapeljivke«, za novo leto pa film »A<ndy Hardy na divjem zapadu«, v katerem igra priljubljeni Mickey Rcney.
Ribnica. Sokolski zvočni kino bo predvajal danes popoldne in zvečer ob običajnih urah krasen zvočni film »Edvard VII«. Za dodatek Foxov zvočni tednik in domač film »Odkritje spomenika Viteškemu kralju Aleksandru v Ljubljani..«
Ptuj. Zvočni kino bo predvajal danes ob pol 16., pol 19. in pol 21- uri velefilm »Kavarna Metropol«, filmska revija polna ljubezni. Za dodatek filmski žurnal.
Kranj. Kino Narodni d©m prikazuje danes ob 16., pol 19. in 21. uri uspel kriminalni film »Begunec iz Alcatraza«. (—)
Bled. Zvočni kino predvaja danes popoldne in zvečer »Božanski plamen« z Luiso Rainer in Paulo Gcddard. Na novega leta sleci dramatičen film »žena s preteklostjo« z Joan Cravvford in Margareto Sullyvan. (—)
Ogl. res. pod & B. 1S18 od 15. XH. 1938
18.1.1941.
II. REPREZENTANČNI PLES GRADBENIKOV
TABOR
!
, /
„JUTROVA" POSVETOVALNICA
Davčna
Obveznosti
taksnega zavezanca v januarju
V času cd 1. do 31. januarja je treba plačati ir.ed drugim tvdi točilno takso od pravice za točenje alkoholnih pijač za prvo polletje. Kdor bi te takse pravočasno ne plačal, plača za kazen enkratni znesek redne letne takse. Zneskov taks tu ne moremo navajati, ker so določeni za različne kraje cziroma Kategorije različni zneski
Za pr /o četrtletje dospe v plačilo tudi dopolnilna prenosna laksa in sicer v če-trtinski izmeii celoletnega predpisa, ako ta predpis znaša več kakor 500 din. Ako pa znaša celoletni predpis takse do 500 din, mora biti ta znesek v celoti poravnan do 31. januarja. Zakasnitev plačila ima za posledico plačanje 6% zamudnih obresti s stroški, ki narastejo ob poznejši eksekurijL
Za prijavo, da ima kdo vozila (prevozna sredstva) ne glede na to, ali se uporabljajo in ali so uporabna, je treba tekom mesca januarja plačati posebn9 takso, ki znaša: a) za avtomobile, prikolico in avtobus, od vsakega 100 din, b) za mo-tccikel s prikolico ali brez nje 50 din, c) za fijakarski voz 25 din in č) za bicikel 5 din. Vsa ta vozila se morajo vsako leto pri pristojnem policijskem oblastvu prijaviti in registrirati in se mora plačati prijavna taksa ne glede na njih rabo. Avtotskfij* morajo predložiti ob letni prijavi potrdilo davčne uprave, ki se izdaja brez takse, da so plačali preteklo leto pridobnino, ker se sicer prijava ne sprejme in tudi odobritev za prihodnje leto ne izda. V zvezi s to takso je treba plačati tudi še posebno davščino v smislu uredbe z dne 29. III. 1940 o spremembah in dopolnitvah uredbe o državnih in ba-novin-^kih cestnih skladih, ki znašajo za potniške avtomobile od 200 do 700 din. za tovorne avtomobile pa z ozirom na njihovo nosljivost od 500 do 9.000 din. To je v glavnem vse, kar se tiče taks, ki jih
je treba plačati tekom mesca januarja. ★
»Oče z devetimi otroki«. — Na vaše vprašanje je oa! list že ponovno objavil potrebna poiasnila. Da oe boste v dvomu, vam sporočamo, da so osebe z devetimi ali več otroki oproščene plačevanja vseh neposrednih davkov in dodatkov izvzemši samoupravne doklade. Pravico do te davčne oprostitve trna prav vsaka takšna oseba, vendar pa najmlajši otrok ne sme biti starejši od 14 let in njegovi starši ne smejo biti obdavčeni na leto z večjim zneskom kakor 500 din. Oprostitev traja od 1. januarja tistega leta, v katerem se je davčnemu zavezancu rodil deveti otrok ter prestane konec tistega leta, ki sledi smrti davči «ga zavezanca.
A. C. - K. — Pi »opili ste v pravoslavno vero in morate kot pripac_.aik pravoslavne cerkve plačati posebno davščino. Ali je zahteva davčne uprave upravičena? — Verski davek plačujejo verniki srb-sko-pravoslavne cerkve. Ta davek znaša 10% vseh neposrednih davkov brez dopolnilnega davka in sicer: zemljarine, pridobnine, zgradarine, rentnine in uslužbenskega davka. Ako Vam je davčna uprava ▼erski davek pravilno izračunala, to boste zvedeli pri davčai upravi sami.
»Kulukc. — Vzemite na znanje, da plačujejo vsi državni, banovinski in samoupravni uradniki kot ku-luk v gotovini tridnevni znesek osnovne in polo-lajne plače oziroma pokojnine, ne glede na njihovo stsrost, spol. položaj ali državljanstvo. Proti plačilu te dajatve ne morete ničesar ukreniti, dokler |c uredba o plačevanju kuluka še ▼ veljavi. Plačilna olajšava za državne uslužbence in upokojence obstoji urno t tem, da smejo plačati to davščino v dveh letnih obrokih.
Pravna
Nagrade
Novoletna — bilančna — Tr"najsta plača Po obrtnem zakonu, ki velja tako za delavce kot tudi za nameščence, in osebje, ki pri podjetjih vrši višje trgovske ali višje tehnične posle, ni predpisano, da bi bil službodajalec obvezam dajati svojim službojemnikom novoletno bilančno nagrado ali trinajsto plačo. V tem zakonu je Je le urejena možnost delne pridobitve take nagrade ali trinajste plače. Trinajsta plača ali novoletna nagrada je posebna vrsta prejemkov, ki jih daje službodajalec običajno ob novem letu in pritiče službojemalcu le v primeru, če je pri podjetju običajna ali če je izrecno dogovorjena. Običajna je taka nagrada takrat, kadar jo izplačuje podjetje vsemu svojemu osobju — uslužbenstvu, vsako leto brez vsakega pridržka, ki naj bi kazal nato, da jo hoče podjetje izplačati le samo za dotično leto, in le, če ni izplačana na izrecno vsakokratno prošnjo nameščencev. Po običaju aii dogovoru izplačana novoletna nagrada — trinajsta plača postane sestaven del službenih prejemkov in zato tudi službojemalčeva pravica, ki se da premeniti le s sporazumom obeh strank.
Ako ima službojemnik pravico na tako nagrado, mu ta priteče, najsi službeno razmerje prestane, predno dospe ta pravica in sicer v znesku, ki ustreza razmerju med službeno dobo, za katero se nagrada daje in časom, prebitim v službi. Služ-bojemniku torej ni potrebno v primeru prestanka službenega razmerja dočaka*! trenutka, ko bi ob obstoiu službenega razmerja taka nagrada dospela v plačilo, ampak jo pridobi že preje v sorazmernem delu. Če ima službojemnik na pr. pravico do trinajste plače 1. januarja, a preneha njegovo službeno razmerje že 1. oktobra mu pritičejo tri četrtine trinajste plače ne glede nato. da 1. januarja ni bil več v službi. V primeru da podjetje predčasno odpusti službojemnika brez važnega razloga ali lz svoje krivde, obdrži službojemnik nekvarno višji odškodnini pogodbeno pravico zahtevati vse prejemke, torej tudi novoletno nagrado — ali tri-naisto plačo za ves čas. kakor mu pritičejo službeni prejemki t j. za čas. ki bi moral poteči do prestanka službenega razmerja po dogovoru ali pa ie bilo službeno
razmerje redno odpovedano.
★
X. Y. Mrb. AII morate po vrnitvi 2 orožnih raj plačati celotno zaostalo najemnino hišnemu lastniku, če boste ob novem letu odpovedali najemno pogodbo. — Plačevanje najemnin, ki jih dolgujejo najemniki, ki so bili vpoklicani na orožne vaje, je urejeno z Uredbo o odložitvi plačevanja najemnin, ki |ih dolgujejo osebe, poklicane v voiaško službo Službeni list od lt. oktobra 1939 X/81. Po tej uredbi morate po preteku treh mesecev po odpustitvi z orožne vaje plačati nato zapadlo najemnino redno, v zadnjih treh mesecih pred povratkom z orožne vaje in med službovanjem zapadlo in neplačano mesečno najemnino p« r polovičnem mesečnem znesku. Ker i*
uredba izdana v zaščito vojnih obvezancev, katerim so se radi vpoklica na orožne vaje, prejemki znižali, torej v zaščito socialno šibkejše osebe, kot ie pa najemodajalec, smo mnenja, da se boste smeli okoristiti z navedeno obročno dobroto plačevanja zaostale najemnine tudi v primeru, če bi po povratku z orožne vaje menjali najemodajalca.
»Mlada uradnica«. Ali sie upravičeni zahtevati povišanje plače, ker je ie minulo eno leto od Vašega nastopa v službo. — Višina prejemkov odvisi od vsebine službene pogodbe, če niste morda zaposleni v obratu, glede katerega veljajo določila o minimalnih prejemkih za osebje. Ker nam niste sporočili vrste obrata, se torej zanimajte, če vam pritiče oblastveno določena plača, v primeru, da niste uslužbeni v takem obratu, se pa glede plače dogovorite s službo-dajalcem na novo, če ob vstopu v službo nista ničesar dogovorila o povišanju.
P. B. A. C. Radi nezvestobe bivše zaročenke ste poročili drugo. Ker je pa prva rodila nezakonskega otroka in se pozneje tudi, in celo boljše poročila, vprašujete, če ste jih sploh še kaj dolžni in če ima kakšna sredstva zoper vas. — Tekom treh let od dneva poroda sme zahtevati mati vašega nezakonskega otroka, da ji plačate stroške poroda in stroške njenega vzdrževanja za 6 tednov po porodu. Če očetovstva niste še priznali pred varstvenim sodiščem. Vas bo mogel otrok po svojem varuhu tožiti na prizna nje očetovstva in tudi na plačilo primerne mesečne piežlvnine, ki ste 10 otroku dolžni plačevati vse doUej, da se bo mogel sam redno preživljati. Okolnost, da se je otrokova mati poročila boliše in da ie sedat v dobrih razmerah. Vas nikakor ne oprošča od nobene navedenih Vaših obveznosti.
J. T. A. C. Vaša mati in očim sta se Vam v svoji žen itn i pogodbi obvezala izplačati ob možitvi gotov znesek kot doto. Ker sta v pogodbo vstavila manjši, kot pa dogovorjeni znesek, vprašujete, če smete zahtevati razliko. — Čim bi mogli zatrjevano okolnost. da Vam ie bila v ženitni pogodbi določena višja dota. tudi dokazati, bi mogli uspešno razliko tudi iztožiti, če vam ie ne izplačajo zlepa. Ker nam ni znana tc_na vsebina tozadevne pogodbe. Vam drugih pojasnil ne moremo dati.
Zdravniška
Magda — C. M. B.: Najbolj verjetno se mi zdi, da ste morali bodisi pred leti ali pa letos ozebsti v nos. Žile nosa so izgubile sposobnost krčenja, odnosno širjenja in zato izgleda nos rudečkast. Svetujem dnevno masažo nosa in izmenične tople in mrzle obkladke Deloma se. da pomagati tudi S zdravili, glede katerih pa se' morate obrniti na vašega zdravnika.
2. P. 2.: Kadar spremeni žena svojo okolico, hrano itd. se pogosto zgodi, da izostane perilo tudi po več mesecev. Slično bi bilo lahko tudi v vašem slučaju, dasi je vzrok malo drugačen. Verjetneiša pa se mi zdi domneva, da dotična še ni povsem spolno dozorela m da zato še ni dobila perila. Ako se poiavi perilo kasneie, ie seveda možna oploditev in nosečnost. V naših kraiih dobe deklice prvo perilo med 12. in 1). letom. Ker se v vašem slučaiu perilo še ni poiaviio, smatram to kot bolezenski znak. Zato svetujem, da se obrnete oa kakega špecijalista za ženske bolezni.
D. C.: Maribor: V vašem primeru bi bilo naiprel počakati, da se vidi, da li ie dotična sploh noseča. Zelo verjetno se mi namreč zdi, da do oploditve sploh ni prišlo. Počakaite torej! Glede ostalega vam ne morem dati nikakih pojasnil.
Gorenjsko: Mislim, da ie vaš strah popolnoma odveč. Dotično mesto ni nevarno, ker ie središče za govor povsem drugje. Razen tega oe morete od tako maihnega otroka pričakovati, da bi ie govoril. To se bo zgodilo v vašem primeru šele 4 do 6 mesecev kasneje.
Obupno: V poštev prihajajo razne možnosti: vnetje, bule in hemeroidi. Svetuiem. da greste » kako večjo bolnišnico v svrho preiskave in zdrav-lienja, ki bo odvisno pač od ugotovitka.
I. I. Ljubljana: Zaradi različnega anatomskega ustroia so podane razne možnosti. Dotičm organ ima ca 8 raznih oblik. Razumluvo ie torej, da dogodek ne poteka povsod in povsem enako. To. Kar ste vi opisali, zveni verjetno in si ni treba delati nobenih skrbi.
Omladinsika sekcija Amaterskega šahovskega klluba v Zagrebu priredi v dneh i.. 4. in 5. januarja prvo tekmovanje srednješolskih dijaških reprezentanc Beograda, Zagreba in Ljubljane. Pokroviteljstvo nad prireditvijo je prevzel g. minister za trgovino in industrijo g. dr. Ivan Andres, kot predsednik Hrvatskega šaho vskega sa veza. — Reprczcntance vseh treh mest nastopijo na 8 deskah. Prvi dan se srečata Beograd in Zagreb, drugi dan Beograd in Ljubljana, tretji pa Ljubljana in Zagreb.
Klubsko prvenstvo Srpskega šahovskega saveza si je osvojil Zemunski šahovski klub, ki je s 6Vi: : premagal Niški š. k. V zemun&kem moštvu sta igrala nac. mojstra Lešnik in Matvejev V tekmah za državno prvenstvo pa namerava Zemun nastopiti še z dr. Trifunovičem in Subaričem.
Sedaj imajo torej vsi trije »narodni sa-vezi« svoje klubske prvake. Prvenstvo Slovenske šahovske zveze je, kakor znano, že pred mesci osvojil Ljubljanski š. k, prvak Hrvatskega š. saveza pa je Amaterski š. k. Predvideno je bilo, da naj bi se prvaki vseh treh narodnih zvez sestali v borbi za državno prvenstvo. Ker pa poslovni odbor j. š. saveza še ni uredil vprašanja reorganizacije saveza, je menda poslovanje saveza za enkrat sploh zastalo.
Krakovska obramba. Beli : Bogoljubov	Črni : Rellstab
(S turnirja na Poljskem) 1. Sgl — f3, Sg8 — f6, 2. d2 — d4, b7 — b51?
(Ta poteza predstavlja malo igrano »krakovsko obrambo«. Najbrž je obramba sploh nekorektna. Kmet na b5 je takoj izpostavljen napadu. Ce ga beli tudi ne osvoji, pa si lahko indirektno zasigura prednost na damskem krilu z napadi nanj.)
3. Lcl — g5.
(To je manj v rabi. pa je najbrž tudi dobro. Običajno je 3 e3, a6, 4. a4 b4, 5. c4 z občutno premočjo belega v središču).
3. ... LcS — b7. 4 e2 — e3 a7 — a6, 5 d2 - a4, b5 — b4 <S Sbl — d2.
(Beli se torej drž' približna zgoraj navedenega sistema samu da ima razvitega že tudi svojega samskega lovca).
6. ... e7 — e6. 7. Lfl - d3. c7 — c5.
(Rellstab sam misb. da izgublja ta poteza na času in da bi bil morai vleči Le7, nato d6 in Sbd7 pa šele potem morda c5.)
8. 0 — 0, Lf8 - e7, 9. d4 • c5!. Le7 : c5.
(Sicer takoj 10. Sb3, pa je črni že v nevarnosti, da kmeta več ne dobi, ker grozi Lg5 — f4 — d6.)
10.	e3 — e4' Lc5 — e7?
(Pač že tudi odločilna napaka S tem da prežene beli sedaj črnega Sf6, ostane črno kraljevo krilo brez obrambe. Obenem pa ima črni še tudi na d6 s'abo točko. Črni bi bil torej moral vtleči d6 čeravno bi potem po 11. Se4 ali Le4 prišel v nevaren položaj.
—Da je črni sedaj izgubljen pove še tudi dejstvo, da je beli popolnoma rzvit, med tem ko je črni zelo zaostal v razvoju).
11.	e4 — e5, Sf6 — d5, 12. Lg5 : e7. Sd5 : e7, 13. Sd2 - c4. Se7 - c8. 14. Tfl - el!
(Zelo zvita poteza, ki pripravlja krasno kombinacijo).
14. ... d7 — d5.
(Črni ne vidi pasti, ki mu jo je nasprotnik postavil, siceT bi bil pač rohiral).
15 e5 : d6 e. p , Sc8 : d6, 16. Ld3 — g61!
(Problemska poteza, ki takoj odloči).
16.	... h7 : g6.
(Druge možnosti so še: Sc4:, 17. Te6 : + «:rna dama je izgubljena, ali 16. ... Ke7, 17. Sd6:, Dd6:. 18. Dd6:+, Kd6:, 19. Lf7:, Ld5, 20. Tadl itd.)
17.	Sc4 : d6+, Kc8 — e7. 18. Sd6 : b7, Dd8 — c7.
(Najlepš-e nadaljevanje bi bilo Db6, 19. DJ41, Db7:, 20. Te6:+1! in dobi, ker na Kc6: ali Kf8 sledi kmalu mat, na fc6: pa 20. Dg7: + itd.).
19. Ddl — d5, Th8 — h5, 20. Dd5 — e4, Sb8 — c6, 21. g2 — g4, črni se vda.
(Trdnjava mora zapustiti b. linijo, nakar sledi Sc5, pa obdrži beli celo figuro več).
Vasja Pire.
ie ena nedelja brez sporeda
Pri nas doma bodo vsi športniki brez posla — Drsalci Ilirije nastopijo v Zagrebu
Prav za prav bo današnja nedelja že tretji zaporedni termin, ki ga športniki vsaj pri nas ne bodo izkoristili za svoje nastope. Pred tednom dni so Ilirijanl otvorili hokejsko sezono, medtem ko smučarji za takrat še niso imeli pripravljenega sporeda, potem pa so si vsi skupaj o praznikih privoščili nekaj miru in oddiha. Današnja nedelja je kakor prehodna točka med temi dnevi odmora in dnevi dela, kl bodo nastopili takoj po novem letu.
Ko se vprašujemo, zakaj danes športnega sporeda ne bo, moramo upoštevati še to, da je na agilnost naših športnikov brez dvoma vplivala tudi izredno neprijetna temperatura, ki je zadržala doma celo one najbolj navdušene za zimsko sezono. Smučarji, ki bi prav za prav zdaj ne smeli počivati, pa imajo letos s sporedom še prav posebno težavo, in sicer zaradi tega, ker jim je sneg nasulo baš v krajih, kjer ga dosedaj niso bili vajeni, po Gorenjskem ln drugod, kjer je skoraj že vse v naprej urejeno za njihove nastope, pa je
bele mane vendarle premalo, da bi se lahko odločili za prireditve brez skrbi za organizatorje in tekmovalce. Tako je pač prišlo, da danes vsaj pri nas doma ne bo prav nobenega športnega dogodka.
Edino izjemo, v danih okoliščinah še posebno častno so storili drsalci SK Ilirije, kl so dopoldne s precej močno ekipo odpotovali v Zagreb, kjer bodo popoldne od 14. dalje na drsališču ZKD na Miramarski cesti izpolnili tudi edino točko športnega sporeda za ves Zagreb.
Hokejsko moštvo Ilirije bo odigralo revanžno tekmo s Haškom za nedavno izgubljeni dve tekmi na drsališču v Ljubljani, razen hokejske ekipe pa bodo v odmorih nastopili tudi naši državni prvaki v umetnem drsanju, med njimi Silva Palmetova, Emannel Thu-ma, Milan Betetto in Jožko Biber.
Hokejska prireditev je za Ilirijo nazadnje tudi prestižnega pomena, nastop lllrl-janskih drsalcev pa za športni Zagreb velika atrakcija.
I. zlet slovenskih smučarjev bo v Celju
V dnevih od 24. do 26. januarja 1941 bo tamkaj mogočna manifestacija napredka in razvoja slovenskega smučarstva
Celje, 28. decembra.
Odgovorna, a obenem častna naloga je doletela Celje s tem, da je prevzelo izvedbo I. zleta slovenskih smučarjev. Imeli smo zlete gorenjskih smučarjev in podobne večje zimskosportne manifestacije, a zlet vseh slovenskih smučarjev bo prva prireditev te vrste in obenem mogočna manifestacija sile in razmaha, kl ga je smučarstvo pri nas zavzelo, obenejri pa tudi demonstracija nasproti vsemu, kar posebno v zadnjem času zavira in onemogoča razvoj te naše vsenarodne športne panoge.
V nedeljo 22. t. m. je sklicala Slovenska zimskosportna zveza v Celju sestanek vseh športnih, tujskoprometnih, vojaških in dru-
gih organizacij ln oblasti. Na tem sestanku, ki mu je predsedoval predsednik zve* ze g. Mr. Jože 2abkar In so se ga udeležili zastopniki z Jesenic, lz LJubljane, Maribora in Celja, je bil določen v glavnem prireditveni odbor, spored in vse, kar spada k organizaciji tako velike prireditve. Določeni so bili posamezni odseki, kl so pričeli tudi takoj poslovati ln danes moremo že podati točen spored samih tekem, ka- j terih tehnična izvedba Je bila poverjena smučarskemu odseku SPD v Celju.
Spored zletnlh dni je naslednji: V petek 24. januarja: Zvečer otvoritev zleta z ba-klado ln pozdravnimi govori pred mestnim magistratom. V soboto 25. januarja: Ob 9, j
tek na 18 km v Zagradu, na Lahovnl ali v
Llscah, ob 14. smuk za seniorje pri Celjski koči pri novi progi za smuk. Ob 20. hokelska tekma in umetno drsanje v izvedbi SK Celja v mestnem parku. V nedeljo 26. januarja: Ob 9. slalom za seniorje in slalom za dame pri Celjski koči, ob 11. istotam slalom za mladino. Ob 10. mladinski teki v okolici Celja. Ob 13.30 skoki za kombinacijo, posameznike in za mladino na skakalnici v Liscah.
V soboto 25. januarja zvečer bo v Narodnemu domu družabna prireditev v čast gostom.
Spored zleta je torej obširen in bo obsegal vse zimskosportne panoge, ki jih Slovenci gojimo. Zimskosportna zveza si je nadela težko nalogo, ki je tem težja, ker jo je prič.ela popolnoma praznih rok, brez sredstev. Prepričani pa smo, da bo ta naša vsenarodna zimsko-sportna manifestacija našla pri vseh, ki jim je zdravje ln razvoj naše mladine pri srcu, razumevanje in podporo, saj bo ta zlet pravi praznik slovenske športne mladine!
Mesto Celje pa naj se izkaže in dokaže, da je bilo vredno zaupanja, ki mu je bile poverjeno s to veliko prireditvijo.
ZSSJ in SZSZ
Pojasnilo v zvezi z nedavnim člankom o slabih vesteh za smučarje-tekmovalce
Prejeli smo in objavljamo: »Pred dnevi ste v vašem cenj. listu priobčili sestavek, v katerem uvodoma navajate, da je »Zimsko športna Zveza« (!) preiela od ministra za telesno vzgojo obvestilo, da je finančni minister odklonil otvoritev kreditov za podpore, kl jih je minister za telesno vzgojo dovolil ZSSJ za izvedbo sporeda ... itd.
Ker je zaradi istovetenja »Zimsko športnega saveza kraljevine Jugoslavije« s »Slovenskozimsko športno zvezo« nastala nejasnost v presojanju stališč in vrednotenju komnetenc med slovenskimi smučarji, pripominjamo, da »Slovenska zimsko športna zveza« ni prejela od ministra za telesno vzgojo nobenega zadevnega obvestila, niti ne od ZSSJ in ji ni o ukrepih ministra za telesno vzgolo ničesar uradnega znanega, niti nič sporočenega od Saveza (!) kraljevine Jugoslavije, kar bi bilo po vseh pravilih potrebno. Pri tem je pred vsem treba vedeti naslednje:
da je »Zimsko športni savez kralievin^ Jugoslavije« (ZSSJ) samo vrhovni forum vseh treh narodnih Zvez, kl imajo na svojih narodnostnih področjih absolutno samostojnost,
da obstoja razen »Hrvatskega skijaškera saveza« in »Srbskega saveza zimskih sportova« tudi samostojna >• Slovenska sko športna zveza« s sedežem na Jesenicah kot krovna organizacija vseh slovenskih smučarjev in edina predstavnica zimskega športa v Sloveniji, ln
da bo »Slovenska zimsko športna zveza« kljub omenjenemu stališču ministrstva za telesno vzgojo svoj letošnji spored izvedla v mejah svoje finančne zmogljivosti, ki bo po pospešeni požrtvovalnosti vseh naših idealnih sodelavcev, članov ln smučarjev močno okrepljena.
2elimo, da se v bodoče v vsakem primeru strogo ločijo delovna področja ZSSJ in SZSZ, da se bodo pravilno vrednotili delo, pravice in avtoriteta.« Jože 2abkar, s. r. predsednik
Jože člnkovic, g. r. tajnik
Pravila nogometne igre
Sestavila zvezna sodnika L. Macoratti in P. Škerlj — 86 strani — Cena din 25.—
Sedanja mlajša generacija slovenskih nogometnih sodnikov, združena v avtonomnem Zboru nogometnih sodnikov v Ljubljani, je že nekajkrat stopila v javnost z odločilno besedo, da bi po svojih močeh pomagala ustvariti red in disciplino na nogometnih igriščih in vzgojiti razen dobrega igralskega kadra tudi kvalificirane nogometne sodnike. Bržkone iz podobnega nagiba sta se dva člana tega združenja — Lado Macoratti in Pero Skerlj — lotila še druge važne naloge v tej smeri ln priredila prvo izdajo mednarodnih pravil za nogometno igro v slovenščini, delo, na katero smo torej pri nas čakali skoraj 30 let. Kakor pravita avtorja sama, smo si dozdaj glede pravil nogometne igre pomagali z nemškimi in madžarskimi izvirniki, bilo pa je tudi nekaj izdaj v hrvaščini, ki pa so, kolikor jih je mogoče dobiti, precej zastarele. Vse to pomeni, da sta pisca opravila za nogometni šport tudi pomembno pionirsko delo, ki bo dobro služilo vsem, ki se še zanimajo in navdušujejo za to razmeroma še zmeraj zelo udomačeno športno panogo.
Knjiga, ki obsega 86 strani ln je opremljena z nad 50 klišeji, je razdeljena v dva glavna dela, ln sicer v pravila sama (17 členov) ter v mnogo obširnejši drugi del — razlago in uradne odredbe k posameznim členom. V prvem delu sta se pisca po-služila zadnjega leta 1939. izpopolnjenega
besedila pravil, izdanih pri Mednarodni nogometni zvezi (FIFI), drugemu delu pa sta priključila razne odločitve ln obvezna tolmačenja, Izdana od mednarodnega po-verjenlštva za pravila nogometne Igre, ter še mnoga Izkustva, ki sta jih mogla s tovariši nabrati pri udejstvovanju na terenu. V tem delu sta bila posebno podrobna pri razlagi določb o sodniku ln mejnih sodnikih, celih 20 strani s številnimi črteži pa je posvečenih najbolj kočljivemu nogometnemu pravilu, offsidu, kl sta ga med drugim tudi poslovenila z izrazom »zapikom«. Ce se bo ta precej poljubna označba za to vrsto kršitev pravil udomačila namesto splošno znanega angleškega izraza, kl pomeni »ob strani stoječ«, je vsekakor vprašanje bodočnosti. Ne glede na to, pa je to poglavje obdelano zelo skrbno in točno ter bo utegnilo koristiti tudi marsikomu izmed onih, kl mislijo, da to pravilo že dodobra poznajo. Mnogo prostora sta sestavljalca žrtvovala tudi razlagi pravila o prepovedani igri in nesportnem vedenju, dveh pojavih, ki ju v zadnjem času žal tako pogosto srečujemo na naših igriščih. Sicer pa je treba reči, da sta bila glede vsega zelo skrbna in točna ter sta preskrbela našemu nogometu odličen priročnik s pravili — za teorijo in prakso.
Knjigo, ki je tudi jezikovno dovolj gladka in jo bomo lahko z veseljem uvrstili med našo skromne športno literaturo, je tiskala Misijonska tiskarna v Grobljah in stane 25 din ter se naroča pri Zboru nogometnih sodnikov v Ljubljani poštni predal 138. Tudi vnanje lepo opremljeni knjižici želimo Se, da bi jo vsi — tembolj, ker je slednjič le izšla v našem jeziku — prav razumeli ter po njej vsak na svojem mestu pomagali našemu nogometu do pravega razvoja in že davno potrebnega imena. Sodniki so z njo več ko storili svojo dolžnost.	L. S.
Božična številka »ilustriranih sportsklh novosti« je izšla pretekli torek v povečanem obsegu in objavlja zanimivo ln pestro gradivo. Nas bo predvsem zanimal izredno simpatično pisan članek Milana Kovačevi-ča: Poslednja trka Ive Krevsa, kakor tudi dopis ljubljanskega dopisnika o bilanci slovenskega športa. Razen teh pa so objavljeni še številni drugi članki, med njimi: Concordia je najboljši klub v državi — Uspela je rehabilitacija našega nogometa
—	V Hrvatski imajo samo dva hokejska sodnika — Božične pripovedke za športne otroke — Karlovški šport v 1. 1941. — Dve, tri o Davidu Weissu — Tragedija ln slava olimpijskih zvezd — V kolesarstvu smo najboljši na Balkanu — Zakaj nekronani plavalni kralj Johnny Weissmiiller še vedno sedi na prestolu slave najboljših plavačev
—	Publika od Wembleya do Maksimira — V Cortini d' Ampczzo in še mnogo drugih podrobnosti ter drobiža iz vseh športnih panog. Posamezne številke se dobe po 1 din
Nova številka »Sportske revije« (št. 413 dne 26. L m.) objavlja spet številne ilustracije z zadnjih športnih dogodkov. V tej številki so slike in poročila o nogometnih tekmah v Zagrebu in Beogradu, o mnogih boksarskih nastopih v Beogradu, o gostovanju llirijanskih plavalcev v tekmi proti beograjskemu Bobu itd. Na slovenski strani čitamo o jubileju SK Ilirije (s sliko odbora), otvoritvi hokejske in zaključku nogometne sezone in drugem. Revija izhaja zdaj tedensko vsak četrtek; posamezna številka stane 3 din.
SK Ljubljana. Uprava SK Ljubljane sklicuje IV. redni občni zbor kluba, ki oo dne 9. januarja 1941. ob 20. v prostorih restavracije pri »šestici«. Vabimo vse redne člane, da se občnega zbora udeleže pol-noštevilno. Samostojne predloge je treba vložiti v tajništvu najkasneje do torka 7. januarja 1941. do 19. Odbor.
- Vremenska poročila
Poročilo TPZ v Ljubljani in .Mariboru,
ter SPD 28. XII. 1940. Rateče-Planica 870 m: —15, jasno, 14 cm
snega, pršič Kranjska gora 810 m: —13, jasno, 7 cm
snega, pršič, drsališče uporabno Bohinj-Sv. Janez 530 m: —13, jasno, 3 cm
snega, srež, drsališče uporabno Dom na Komni 1520 m: —17, jasno, 20 cm
snega, pršič Valvasorjev dom 1180m: —10, jasno, 10 cm snega
Dom na Kofcah 1500 m: —15, jasno, 30 cm
snega, pršič Dom na Krvavcu 1700 m: —15, jasno,
25 cm snega, pršič Kurešček 833 m: jasno, 35 cm snega, pršič Sodražica 550 m: —14, 50 cm snega, pršič Dom na Mrzlici 1119 m: —17, Jasno, 60 cm
snega, pršič Polževo 620 m: —17, 42 cm snega, prSič, skakalnica uporabna.
Pohorski dom, 1030 m, Mariborska koča, 1080 m, Poštarski dom, 910 m, Sokolski dom, 1100 m: —15, jasno, 45 cm snega, pršič.
Senjorjev dom, 1522 m: —15, jasno, 53 cm pršiča.


Zahvala
Vsem prijateljem ln znancem, kl ste z nami sočustvovali ob bridki smrti našega ljubljenega moža, ateka, o-papana, strica, gospoda
Ivana Verdu
posestnika ter industrijca
vsem, kl ste ga spremljali na njegovi zadnji poti, naša iskrena zahvala. Posebej se še zahvaljujemo g. Sef-prlmariju dr. Radšlu za njegov trud ob času bolezni, nadalje vsem, ki so položili na njegovo krsto prelepe vence in šopke, predvsem še g. dr. Eratu in g. V. Spindlerju za poslovilna govora ob odprtem grobu, pevcem železničarskega pevskega društva »Krilato kolo« za ganljivi poslovilni žalostinki ter duhovščini bazilike Matere Milosti za zadnje spremstvo.
V Mariboru, 28. decembra 1940.
VERDN1KOVI, ŠKOFOVI, MILUTEVOVIČEVI ln 2IGONOVL
cslvo mode
Večerne obleke so preproste
Čim dlje traja v svetu vojna, tembolj
postaja skromna osma velesila — moda. Še celo pri večernih oblekah, ki si jih je druga leta izmišljala kar se da razkošne, se je morala letos njena bujna domišljija umakniti resnobi tega časa. Od bajno širokih kril, izzivajočih globokih izrezov, vi-hrajočih trakov, od cvetja in nežnih tan-č:c je prešla moda k ozkim, preprostim oblekam, ki jim samo dolgo krilo daje nekaj slavnostno večernega obeiežja. To so obleke, ki jih tako rekoč z eno samo potezo lahko izpremenimo v popoldanske — 9 tem, da jim skrajšamo krilo. Imajo dolge ali poldočge rokave, ki so včasih po zadnji modi kimonas-to krojem; skromni izrez jim oknvjimo z bliskajočo se zaponko, z vrsto biserov, ki jih pripnemo okoli vratu, ali z Zlato pošitim ovratnikom. Tudi večerno krilo je zopet v modi. kombiniramo ga s katerokoli praznično svileno bluzo, včasih pa ga prepašemo s širokim žametnim pasom
Skromnosti letošnje mode popolnoma odgovarjajo kratke večerne obleke, ki so prav za prav popoldanska obleka iz dovolj Jcpega tvoriva, cia jih lahko oblečemo tudi zvečer. Tu pride v poštev taft, modre, scitln ali lep svilen žamet Po novi modi ukrojimo takšni obleki dokaj ozko krilo, zat > pa poudarimo širino života in rokavov.
Popo,dan.,sko večerna obleka po naši skici je izdelana iz safiino modrega žameta in ima moderne kimonas-te rokave. V život vdelamo dokaj širok pas iz enakega tvoriva, obleko pa zapnemo z drobnimi srebr-n mi ali bisernimi gumbki (1. skica).
Široko večerno krilo iz črnega ali svetlega tafta prepašemo z živobarvnim žametnim par.>m. K takšnemu krilu nosimo bluzo iz en.ili .v tvoriva ali pa ga izpopolnimo z bluzo \ povsem kontrastni barvi. Bluza, ki jo predečuje naša skica, ima izredno široke kimonaste rokave, zapremo pa jo na hrbtu z okroglimi gumbki iz istega tvoriva (2. skica).
Veliki, z bleščico ali z zlatimi našivi po Siti žepi se prav podajo vsaki ozki večerni obleki. S temi žepi se sklada širok okrogel ovratnik, ki s svojimi bliskajočimi se na-
šivi daje ob'eki nekam orientalski videz (3. skica).
Naslednja obleka ima kratke rokave in je ob vratu umetna drapirana Kratko krilo je spodaj razdeljeno v tri dele (4. skica).
Dolgo večerno obleko z dolgimi, ozkimi rokavi lahko nosimo na velike plese prav kakor na manjše večerne prireditve, v gledališče, na koncerte itd. Krilo je zmerno zvončasto, život pa rahlo blu/asto krojen (zadnja skica).
OfelMt
je posebne prednost odvajalnega sredstva Dar mol Vrhu »ega delu|e milo in (brei bolečin Zato uživate odrasii tn otroci rad' Darmol
kJMVM

Pletene hlačke
z golenicami
Navodilo, ki ga na tem mestu prinašamo, odgovarja velikosti osemnajst mesečnega do dveletnega otroka. Hlačke pletemo z dokaj tankimi iglami, da je pletivo bolj trdno in dovolj gosto. Pletemo jih gladko, Ie rob ob pasu pletemo dve levo, dve desno. Hlačke sestavimo iz dveh enakih delov. Desni del pričnemo zgoraj in nasnu-jemo na iglo 90 zank. Sedaj pletemo dve
SE SI LAHKO IZBERETE
krznen plašč
ovratnik ali mu!
pri
k r z n a r s t v o,
Ljubljana, Mestni trg 5.
desno, dve levo do višine cm. le v četrti vrsti vdelamo luknjice za zadrge in sicer tako, da pletemo dve zanki skupaj, ovi-jemo nit okoli ig'e, zopet pletemo dve zan-kqi skupaj i'td Po 4% cm roba pletemo g'adko. da dobimo hrbet hlačk daljši kakor sprednji del. pletemo tako: pletemo 30 z., obrnemo zopet pletemo istih 30 z. nato pletemo 40 z. obrnemo zopet pletemo istih 40 z., pletemo 30 z obrnemo, ponovno pletemo istih 50 z. pletemo 60 z., obrnemo in ponovne p.etemo istih 60, pletemo 70 z., obrnemo pletenje m ponovimo teh 70 z., pletemo 80 z., obrnemo delo in ponovimo teh 80 z. na*c plešemo vseh 90 z. na igli Nato pletemc naravnost, na desni strani pa dodajamo 8-krat po 1 z. po vsakih 2 cm Sedaj šele snemamo in sicer na vsaki strani 19-krat po 1 z. v vsaki dru gi vrsti, nato 5 krat pc 1 z v vsaki 14. vrsti. Na igli nam ostane 50 z., na vsaki strani pustimo čakati po 17 z. in nadaljujmo 16 z. v sredini in sicer 20 vrst. Sedaj povzamemo 17 z,, na desni in v nadaljevanju teh 17 i nasnujemo na robu tistih 20 vrst še 12 z. Sem dodamo še 16 z., ki so nam ostale v sredini 12 na novo zasnovanih zank na nasprotnem robu in še 17 z. na levi strani. Na igli imamo 74 z. ki jih pletemo 6 vrst in sicer same desne, nato zaključimo.
Drugo stran pletemo prav tako, le da delamo vse v obratnem smislu Nato sešijemo obe strani skupaj in pritrdimo elastiko pod obe stopali ter prav tako potegnemo elastičen trak skozi luknjice v zgornjem robu.
D I C
Nedelja, 29. decembra
Ljubljana 8: Jutrnji pezdrav. — 8.15: Veseli godci. — 9: Napovedi, poročila. — 9.15- Prenos cerkvene glasbe iz trnovske cerkve. — 9.45: Verski govor (g. prior V. Učak). — 10.30: Radijski salonski orkester (K. Petrič). — 11.15: Balalajke, mandoline (plošče). — 11.45: Pevski zbor »Cankar«. — 12.30: Objave. — 13: Napovedi. — 13.02: Koncert operetne glasbe. —
_ 17: O gozdarstvu. — 17.30: Tambura-
Skl septet in kvartet Fantje na vasi. — 19: Napovedi, poročila, objave. — 19.30: Slovenska ura: Klavirski koncert (ga. AL Osterc-Val jalova). — 2030: Silvestrcvi zvonovi, zvočna igra. — 22: Napovedi, poročila. — 22.15: Koncert radijskega orke-
stra
Beograd 19.20: Prenos lz Pirota. — 20.40: Koncert g<cdbe kraljeve garde. — 22.30: Lahka ln plesna muzika. — 22.50: Plesna muzka. — Zagreb 17.30: Otroška ura. — 20.30: Domače pesmi. — 20.45: Operetna glasba. — 22 15: Komorni koncert. — Praga 18.30: Češke pesmi in ples. — 20.10: Pester glasbeni spored. — S°£ija 19.50: Lahka glasba. — 20: Sonatni večer. — 20.30: Operetna muzika. — 21.55: Ples. — Berlin 19.10: Večer vesele glasbe. — 21.15: Mala orkester in solisti. — 23.10: Nočni koncert. — Rim 19.40: Dramski večer. — 21.10: Orkestralni tocncert.
pOnedeljcK, 39. decembra
Ljubljana 7: Jutrnji pozdrav, napovedi, poročila. — 7.15: Pisan venček veselih zvokov (plošče). — 12: Slike lz Rima (plošče). — 12.30: Poročila, objave. — 13: Napovedi. — 13.02: Kcacert domačega tria. — 14: Poročila, objave. — 17.30: gramel »škrjanček«. — 18.10: Duševno zdravstvo (dr. A- Brecelj). — 1830: Plošče. — 18.40: Protestantovska doba med Slovenci (prof. Simon Lenarčič). — 19: Napovedi, poročila, objave. — 19.25: Nac. ura. — 19.50: Hudomožnosti (Fr. Lipah). — 20: Rezervirano za prenos. — 21.30: Prežen;mo skrhl (plošče). — 22: Napovedi, poročila.
Beograd 19.40: Zborovsko petje. — 20: Zvcčna igra. — 2110: Simf. glasba. — 22.50: Plesi. — Zagreb 17.15: Nabožne pesmi. — 20: Narodna glasba. — 20.30:
Božična igra. — 21: Pevski koncert. —
21.30: Ciril-Metodov zbor. — 22.15: Vesela muzika. — Praga 18.25: Pester glasbeni spored. — Sofija 19.15: Ma'i ca-koster.
—	20: Simf. sklaobe. — 21-15: Pesmi. — 22: Plesna muzika. — Berlin 19.10: Pester glasbeni spored. — 21.15: Drobne melodije.
—	23.10: Nočna oedaja. — Rim 19.30: Koncertni večer. — 20.40: Moderni skladatelji. — 22.10: Lahka glasba.
Novi orehi
Kokošja in gosja jajca
V trgovini z jajci je stalo šest košaric z gosjimi in kokošjimi jajci. V vsaki košarici je bila le po ena vrsta. V posameznih košaricah je bilo 5, 6, 12, 14, 23 in 29 jajc.
Prodajalec je rekel neki kupovalki: >Ce vzamete, gospa, tole košaro s kokošjimi jaci, ml bo ostalo še enkrat toliko kokošjih jajc kakor gosjih.«
Katero košarico je prodajalec ponujal? V katerih košaricah so bila kokošja, v katerih pa gosja jajca?
Iščemo število
Iščemo število, kl je med 400 in 500. Ce ga delimo s 3. 4, 5, 6 ln 7, dobimo vselej ostanek 2. Katero število je to?
Veriga
—	LE	—
—	G	O	—
—	L	I	—
—	D	I	—
—	P	A —
—	T	I	—
—	R	I	—
—	V	A —
Namestu črtic vstavi zloge, da bo zadnji z! t vsake besede hkrati prvi zlog naslednje besede.
Skrit pregovor
PALICA — PISAR — RJAVIN \ — ENOTA — AJDOVŠČINA — F<----TEN
—	LJUBEZEN — POKORA — SLUŽABNIK — USIVEC — ENOLIČNOST — OSTALINA — ELIJA
Iz vsake besede vzemi dve zaporedni črki in sestavi iz njih pregovor.
Naš pesnik
Rija — amen — lak — bala — emir —
—	bel — Ivanka — Lima — pika — evolucija — ena
Vsaki besedi dodaj spredaj še po eno črko. da dobiš tako nove besede. Vse nove črke ti dajo ime in priimek slovenskega pesnika.
ZlogovsScc
Iz zlogov:
BE — BE — CA — CA - CA - CI - CI -CI — CE — CE — DA — DAD — D^R
—	DI — E — E GI — I — I — I — J A
—	JA — JA — JA — KA — LA — M
—	LI — Li — LI — LUS — MA — MEC
—	MI — NA — NAR — NE — NI — N7K
—	NJE — O — O — O — PE — PORA — RE — RE — RE — RIN
—	SA — SEN — SNI — SO — STEN —
TA — TA - TA - TI — TI — TO — TRA
—	TRAV — VA — VIN — VOST — Z3
—	ZA — ZAL —	«
sestavi 20 besed naslednjega pomena: 1. nasprotje od svetlobe, 2. vera, 3. starogr-grški polihistor, 4. mesto v Furlaniji, 5. vrsta sira, 6. pomladna cvetica, 7. riba, 8. spevoigra, 9. žarkost pri mastnih Jedeh, 10. podoba, ki pojasnjuje članek aH povest, 11. slovenski skladatelj, 12. vrsta pesmi, 13. laž, 14. ruski pesnik (1743 do 1816), 15. vrsta žita, 16. afriška pokrajina, 17. kraj v Bosni, 18. pobuda, 19. svoboden pekli c, 20. obljuba
Vse prve črke od zgoraj navzdol in vse tretje od spodaj navzgor dajo našo željo.
Plavanje
Peter je dober plavač. Pravkar Je preplaval reko v 25 minutah. Reka teče s hitrostjo 80 cm na sekundo. Koliko časa bi moral Peter plavati od brega do brega, če bi voda m;mo stala?
Rešitve je treba podati do četrtka na uredniš*vo »Jutra«, oddelek za uganke. Med reševalce bo stric Matic razdelil zopet nekaj lepih knjižnih nagrad.
Siril orehi
ri?nn s črkami: Število 39.501 delil X
99 m dobiš 399.
Prcrrnkalnica: Skrita zeir^iepisna imena so Korotan, Arabija in Maraton.
Več ali manj: Možnih je več rešitev. E^a izmed njih je: 1 — 23 — 45 + 67 - 0.
Skrit pregovor: Modrosti ne merimo po sivih laseh.
Med vestne reševalce le stric Matic po žrebu razdelil pet knjižnih nagrad. Po Eno kniigo revije »Življenje in svet« dobe: Franc Brglez, Cadram 27, pri Oplot-nici, A vrenja Horvat. Trbovlie I, poštni predal 2. .Tr*?'p Mohorko, Maribor. Kosar-ieva 35. Mi ros1 a v Pečnik. St. Vid nad LjuVisno. Vodnikova 309 in Milidrag Orel. Maribor. Krčevina 15.
Kaka zavarujemo loge pred mrazom
»77 <5;
Krompir, sadje in zelenjavo moremo brezpogojno zavarovati pred mrazom. Ce imamo te zaloge v kleli tedai pazimo na to. da bo klet v mrzlem vremenu zaprta, po potrebi zamašimo okna in vrata s papirjem ali drugim primem;m tvorivom.
V	večiem mrazu pokrijemo zal:ee še z lerno volno, slamo, vrečami in prdobnim.
V	jedilnih shrameah in oma ah. ki so ob zunanjih stenah, bi utegnila živila v mrzlem vremenu tudi trpeti. Zato m rajo biti ti prostori in te omare tedai i to tako skrbno zaprte, v hudem mrazu oa obložimo sten* z nekolika plastmi ča:o-pisnega papirja. TolUča. k-kor maslo in mast. se sicer ne pokvarijo, ča so na mrzlem, postanejo pa zelo trda. Pred rabo jih postavimo v zakurjen prostor.
Za gospodinje
Jabolk, ki j:h hočemo hraniti dali č~sa,
ne smemo preveč brisati. Naravni voščena prevleka jih najbolje ščiti, da se ne pokvarijo.
Križanka št. 48
Vodoravn0: l. Pokrivalo, 6. sirota. 8. junak grške mitelogije, 13. tekoča voda (aklon), 14. žensko ime, 16. 9oha, 18. poškodba na telesu, 19. ime italij. filmske igralke, 20. žensko ime, 21. inicialke slov. pisatelja, 23. ne tuj, 25. tatarski vladar, 26- romanska č^enica, 27. predplačilo, 28. drevo, 30, primitivno orožje, 32. kadar, 33. medmet, 34. tisti, ki kaj napeveduje, 36. nasprotno od vojne. 38. moli (lat). 39. želja, 40. vodna žival, tudi bolezen. 42. tisti,
CAH:
Nekoč je živel bogat Turek — vsaj mislili so, da je bogat — kajti njegova nečaka Ali in Omar sta v upanju, da bosta dedovala, napravila na račun dediščine primerne dolgove. Ko pa je nekega dne dobri turški striček legel in ni več vstal, se je izkazalo, da ni za njim prav ničesar ostalo. To se pravi, o denarju ni bilo ne duha ne sluha, najdena pa je bila oporoka in v njej je bilo zapisano tole:
»Mojima nečakoma Aliji in Omarju!
Denarja po meni ne bosta dobila. Ce sta se zanašala na to, vaju je vrag navdal z lakomnostjo in razočaranje vama bodi kazen, če pa se na moje posvetno blago nieta zanašala, me bosta ohranila v mislih in Časteh in besta blagoslavljala moj spomin. Zakaj to, kar vama zapuščam in kar je vredno več od denarja, sta dva stenska koledarja. Dobil sem ju nekoč kot prvo darilo za razpravo »Kako moreš živeti brez denarja«, in izprevidel sem, da je bilo plačilo vredno dela, zakaj koledarja Imata na vsakem listu po en zlat pregovor in vsi ti pregovori skupaj so prava zakladnica modrosti. Ce se besta brez pomišljanja ravnala po njih, bosta dosegla ugled in bogastvo. Selam!«
Ali, kl je bil boljši izmed obeh turških bratov, je svečano rekel, da ni računal na stričev denar. S težavo je iztisnil iz oči nekaj solz, vtaknil koledar pod pazduho ln šel domov. Omar pa, kl nI bil samo lako-men, ampak tudi cdkritosrčan, je divjal kakor pravi Turek; raztrgal je stenski koledar na tisoče koscev in prav tako od-6el domov.
Ko je bil All doma med štirimi stenami, je prižgal luč in začel premišljati. Njegov stric je bil pameten in previden mož. Najbolje bo spoštovati njegovo poslednje voljo. Ali mu ni za plačilo obljubil ugleda in bogastva? Dobri Ali je pritrdil koiedai na viden prostor in dan za dnem je vestno utrga z njega po en listič. Tako pridobljena zrnja — pregovore, ki so bili na lističih, — si je skrbno vtisnil v srce. čez nekaj dni je čutil plemeniti vpliv tega ravnanja na svojo dušo In njegova plerrr nitost se je dvigala kakor toplomer na vročem soncu. Glasno je hvalil modrost rajnega strica. Ko pa je minilo teden dni se je Alijev obraz zdajci podaljšal kakor mlnaret. Kajti namestu pregovora je prišel na dan iistič, na katerem je svetovno znana velika tvrdka ponujala pobožnim bralcem raznovrstno blago v nakup. Tu je bilo govora o srajcah, ovratnikih in manše-tah, na tucate in poltucate, s popustom ali brez njega. Plačljiva je bila ta roba naprej ali pa po povzetju. Omenjeno je bilo tudi, da tvrdka vrne denar, če blago kupcu ni všeč. Katalog je bil seveda zastonj na razpolago.
All Je globoko zastokal, ko Je prebral *te dolge litanije. Preživljal se Je z delom svojih rok ln kolikor je s tem zaslužil, ni bilo dosti več, kakor mu je stric zapustil. A oporoka je zahtevala natančno izvrševanje stričeve poslednje volje; tu ni veljal nlkakSen »če« all »ako«.
Ali je zastokal, vzel predujem na svojo plačo ln pisal, naj mu pošljejo ponujane
predmete, še vesel je bil, da je katalog dobil zastonj.
Med tem je spet minil teden dni. Kdo popiše Alijevo grozo, ko najde na koncu tedna na koledarju nov listek, v katerem mu je bilo naročeno, naj si kupi ročno harmoniko, lopatico za premog, veliko izbero slamnikov, krožnike za juho in posebne za prikuhe, puške na stisnjeni zrak, košare za papir, viseče svetilke, ptičje kletke, blagajniške knjige, stroj za izdelovanje klobas in druge podobne, za Turka neogibno potrebne predmete.
»Kaj naj storim s to vražjo ropotijo?« je stokal, a takoj se je pokesal svojih besed, očitajoč si nehvaležnost do dobrega strica, ter odšel, da bi iznova vzel predujem. Toda ni ga dobil. Obrnil se je potem r.a nekega svojega prijatelja za posojilo. Toda če je Ali mislil, da bo s tem konec njegovih težav, se je motil. Vsak teden je našel na koledarju nove ponudbe. Počasi je postal srečen lastnik popolnih kuhinjskih in hlevskih oprav, moških ln ženskih oblek za vsako starost ln velikost, patentiranih naramnic, priprav za umno kuhanje žganja, blaga in aparatov za zrakoplov in desetih ton slanikov. V prvem četrtletju so se mu lasje naježili, v drugem so mu spet padli nazaj, v tretjem so mu osiveli, v četrtem pa izpadli. Od prijateljev se je moral zateči k oderuškim lzposoje-valcem denarja ln naposled je tičal tako globoko v dolgovih, da si je želel biriča bolj kakor odrešenika. Toda reSitev je morala priti v drugI obliki. Ko Je namreč prišel do zadnjega lista koledarja, je na nJem našel lastnoročno stričevo oporoko, kl Je ukazovala, naj neutegoma stopi k notarju. Ali, ki se je že navadil, da Je brez pomišljanja izpolnil vsako stričevo feljo, Je storil to brez odloga. Kdo bi mogel popi-
sati njegovo brezmejno začudenje, ko je pri notarju zvedel, da hrani ta še drugo stričevo oporoko, v katerem rajni starček zapušča njemu ln Omarju precejšnje imetje, pa le tedaj, če se moreta izkazati z beležko, skrito na zadnjem listu koledarja. Ker je hudobni Omar raztrgal svoj koledar, mu je seveda manjkal dragoceni list in vso zapuščino je dobil Ali. Čeprav je Omar divjal in si pulil lase, mu niso dali niti piastra. Ali pa je bil presrečen. Plačal je svoje dolgove in je vzel lepo delile za ženo.
Zdaj bi bil lahko živel v veselju in razkošju do smrti, a nevoščljivcst in nesreča sta stražila njegova vrata in nekega dne je njegova mlada ženica ušla s hudobnim Omarjem. Ker je bil All plemenitega značaja, Je nezvesti odpustil, toda ko je odprl svojo blagajno, je skoraj padel v nezavest. Blagajna je bila prazna! ženica je vzela s sabo tudi ves njegov denar. Od soseda si je Izposodil debelo vrv ln Sel na podstrešje, da bi se tam obesil. Med potjo pa se je spomnil vseh tistih zakladov, ki jih je bil nakupil na ukaz stenskega koledarja. Hvaležno je vrnil izposojeno vrv, vzel v najem majhen bazar ln začel tam prodajati nabrano šaro.
In sreča se je spet nasmehnila prevaranemu Aliju. Tujega blaga kar dovolj ni mogel sproti naročati. Ljudje so se trgali zanj in so bili srečni, če so sploh kaj dobili. Po nekaj letih je bil Ali eden najbogatejših trgovcev v Carigradu. V svojem srcu pa Je postavil dobremu stricu večen spomenik — kajti, kaj bi bilo Iz njega, če se ne bi bil tako zvesto ravnal po njegovi volji?
Hudobnega Omarja pa Je kmalu doletela kazen. Oženil se je z Alijevo ubeglo ženo, kl pa njemu nI marala uiti.
ki krade, 44. majhen polotok, 45. naslov, tudi maeto ob D:«iavi v Bački, 47. prijeten vonj, 49. in (lat), 51. umetnost (lat), 53. dol obraza, 54. afganistanska utežna enota, 56. Sibirska reka, 57. svečana pesem. 58. glasbena črka, 60. slovenska roka, 62. član izumrlega naroda, 63. izraz v glasbi, 64. drugo ime za Peloponez, 65. misel (tujka).
Navptčn": 1. peroti. 2. ograda, 3. ruska reka, 4. oblika gi. biti, 5. vrsta bolezni, 6. egipčansko božanstvo, 7. pritezalni drog, tudi pssu, ofcl. za ako, 8. dragocen kamen, 9. globina v deroči vodi 10. ribiška potrebščina, 11. ravno tak, 12. moško ime, 15. pritrdilnica, 17. veznik, 20. dota, 21. zamira (obl. gl. mreti),
22.	vzročni veznik, 24. vodna žival, 27. dra-goccn kamen, 28. površinslta mera, 29. ura (lat), 31. spleteni lasje, 33. površinska mera, 34. rajanje, 35. karirast 37. egipčansko božanstvo, 38. majhen deček, 39. del pohištva, 41. prometno sredstvo, 43. takrat. 44. pc:"!kc-!ba na telesu, 46. veznik, 48. svojilni zaimek (fr.), 50. reka v Jugoslaviji. 52. £tcvnik, 54. del cerkve, 55. predplačilo (sklon), 57. kaz. zaimek (srbohrv.), 59. površinska mera, 60. oblika gl. biti, 61. medmet, 62. predlog (lat).
Rešitev križanke št. 47
Vodoravno: 1. pest 5. Bonaparte 13. fevd 17. Anton 19. Stritar 20. mirta 21. oratel
23.	tri 24. garda 26. up 23. Nro 29. dueli 31. dve 32. a(d) v(erbum) 33. Banit 35. Varnava 37. Alani 39. Esad 40. m:r 41. alo 43 Iran 44. obad 45. tja 48. trio 50. pir 52. in 53. olika 55. hI (=hektoliter) 56. nos 53. Ares 63. srna 61. Anti 62. šola 63. alka 65. ikona 67. dete 63. no 71. Od -a 73. akt 74. oaea 75. da 76. A c-sadro 79. ma-jordom 81. S'riia 82. sloni 83. antika.
Navp čno: 1. paVbe 2. en 3. sto 4. tornado 6. ose 7. N(ikola T(esla) 8. A tur 9. Pireneji 10. Atila 11. Ra 12. trg 13 Fi-delio 14. era 15. v t 18. Darvin 18 nart 20. mrva 22. to 25. ad 27. pastir 29. dar 30. Ivan 32. Anatol 34. na 35. vid 38. alt 38. ar 40. mansarda 42. orhideja 45 Bi (blsmut) 46. tlaka 47. akant 49. '1 50. Par-nas 51. Rea 53 oni 54. Ana 56. Nee 57 salama 59. slo<d 62. štart 64. kdai 65 okno 68. Fgon 70. ovi 72. ar. 74. vm 75. dok 77. or 78. os 79. mi 80. dL
Domovin
Ruska in ameriška pšenica — Kako je postala Kanada žitoredna
dežela
Da Je Rusija s svojimi nepreglednimi površinami domovina rži in pšenice, je znano vsakomur. Bolj malo pa je znano, da je v Rusiji po vsej priliki tudi
prvotna domovina pšenice.
Pšenica je prišla k nam iz Sprednje Azije, Transkavkazije ali Turkestana. Preko Kavkaza je romala do severne obale Črnega morja in istočasno v sredozemsko kotlino. Spremljala jo je neznatnejša sorodni-ca, rž, ki je tedaj rasla kot plevel in je bila majhna ter plehkega okusa. Toda ta sorod ni ca se je razmeram v severnejših krajih sijajno prilogodila, vzcvetela je m je postala pod poljedelčevimi rokami
nič manj pomembna žitarica
nego ponosna pšenica.
Obe žitni vrsti si ruskih tal nikakor nist<> osvojili na mah. Njiju pot je bila dolga in težka. Rž je potovala iz Ukrajine na sever, od tam spet na jugovzhod v Povolžje. In šele tu se je čutila prav doma ali še bolje nego doma. Nekaj podobnega je bilo s pšenico, ki 3e je
v širnih ruskih pro s trano s t i h
razvila tako, da so jo druge evropske dežele zelo rade uvažale in jo mešale z do-
mačo pšenico. Italija je n. pr. vedno rada uvažala velike količine ruske pšenice.
Človek bi si mislil, da bi storili Italijani bolje, če bi sami sejali to žitarico namesto da bi jo uvažali. Toda enakomerno toplo in vlažno italijansko podnebje je pšenici prav tako malo všeč kakor francosko podnebje. V Ameriki je drugače. Tamkajšnje podnebje je
ruskemu zelo podobno.
Navzlic temu so tam dolgo časa sejali samo tisto pšenico, ki so jo nekoč evropski priseljenci prinesli tja. Ta evropska pšenica je zavoljo ameriške suše zelo trpela Novemu svetu se ni mogla tako privaditi kakor ljudje. Na zadnje so si izmislili, da bi jo nadomestili z rusko pšenJco. Mož, ki se mu je porodila ta misel, učeni poljedelec W. A. Carlton. je moral od zasmehljivosti svojih rojakov marsikakšno pretrpeti. Nihče mu ni dal
niti prebite pare za njegove poskuse.
Izgubil je svoje mesto in je umrl ubog ter bolan nekje v Srednji Ameriki, kamoi se je umaknil po svojih ^brezuspešnih« potovanjih v Rusijo. V resnici je bilo težko smatrati za uspeh, da se je od tam vrnil
vojevrstni
Neverjetne, a resnične stvari
Pod naslovom »Ne boste verjeli« je neki Američan zbral celo vrsto neverjetnih, a vendar resničnih stvari. Tako se je najdaljši boksaški match zgodil 6. aprila 1893. med Jackom Burkeom in zamorskim boksa-čem Andyjem Bovvenom. Ta borba je trajala 7 ur in 19 minut. Izvojevala sta 110 rund, najbolj čudno pri vsem tem pa je to, da je sodnik v 110. kolu borbo ustavil in proglasil za neodločeno.
Druga nenavadna reč je zgodba o sedemletnem dečku, ki je umrl za starostno oslabelostjo. To je bil neki Charles Char-
les\vorth, ki mu je brada zrasla že s 4 letom in ki mu je bil obraz ob smrti ves naguban. Lasje in brada so mu bili v sedmem letu snežno beli, glas se mu je tre sel, hodil je kakor star mož in umrl je z vsemi znaki starostne oslabelosti.
Rekord glede bolezni si je »priboril« po vsej priliki Američan Henry Smythe, ki je do 47. leta prebil že 148 velikih operaei.i Na operacijski mizi je ležal več nego 200 ur. Navzlic vsemu mož še vedno živi, je dobre volje, uspešen trgovec in srečno po ročen.
;enske postajajo re
Prebitek ženskega spola stalno nazaduje • • •
Po neki statistiki iz Stockholma prebitek žensk v Evropi stalno nazaduje. Največji je ta prebitek danes še v bivših baltskih državah, kjer znaša na Lotiškem 1139, na Estonskem 1130 in v Litvi 1097
Drefeito življenje v stratosferi
Kolumbijsko vseučilišče je spustilo vrsto poskusnih balonov v višine 20.000 do 40.000 m in jih opremilo z napravami, ki se v določenih višinah samodelno odpirajo in spet zapirajo ter prinašajo potem na tla zračne »pokušnje« iz tistih višin. Bakteriološka j vladujejo. preiskava 30 takšnih posodic je pokazala, da žive mikroorganizmi tudi v teh znatnih višavah. Našli so deset različnih vrst bakterij in pet vrst gliv trosovk. Ta čas raziskujejo ta drobna bitja v posebnih kulturah, obenem nadaljujejo poskuse, da bi jih izsledili nemara v višjih ozračnih plasteh.
žensk na 1000 moških. Podobno razmerje bo tudi v Rusiji, vendar pa se točnejše številke ne dado dobiti.
Sledijo nato Portugalska (1096), Anglija (1088), škotska (1083), Švica (1076), Francija (1071), Poljska (1096), Ceško-Moravska (1062), Italija (1061). Med ostalimi evropskimi državami šteje stara Nemčija 1058 žensk na 1000 moških, na koncu pa sta švedska s 1018 in Holandska s 1013 žensk na 1000 moških.
Samo v dveh evropskih deželah je manj žensk nego moških, in sicer v Bolgariji (990) in na Irskem (952). Zanimivo je, da na ostalih celinah moški večinoma pre-
Božičae nesreče
v Zedinjenih državah
»Associated Press« poroča iz New Yor-ka. da ie promet o božičnih praznikih i terjal v Zedinjenih državah 300 človeških • žrtev.
Aljehinova Igra
Partija šaha na življenje in smrt — z Levom Trockim
Svetovni šahovski mojster Aljehin je nedvomno eden najbolj nadarjenih šahi-stov. kar jin je kaai živelo. Posebno ob-čudovanje zbuja vedno njegova s.epa igra. Ne da bi giedai na šahovnico, je sposoben igrati istočasno z dvajsetimi drugimi igralci in ie s tem dosegel neoporečen svetovni rekord. O svoji najboli razburljivi šahovski igri oa poroča sledeče:
»Bil sem stotnik v carski vojski Kratko potem, ko so boljševiki prišli na krmilo. so me kot člana stare plemeniiaške rodbine in rodbine bivših častnikov v Odesi prijeli in povedali so mi. da je Trocki že odredil mojo usmrtitev. Ves obupan sem ždel v neki mračni celici vojaške ječe in premišljeval, kai nai bi navedel za svojo rešitev in obrambo Toda nič takšnega mi ni prišlo na misel saj nisem vedel, česa nai se branim. Nekoliko dni ro svoji aretaciji sem za-
površnike, zimske suknje ttd dornte Se vedno pn tvrdki
Drago Schwab
LJUBLJANA — ALEKSANDROVA C. i Zaloga konfekcije za gospode uj dečke
»Tetka — ali spadaš tudi ti med krasni kx>1?«	C»Poiitiken«)
čul pred svojo celico korake in hrup glasov. Bil sem prepričan, da so prišli pome in da me bodo v kakšnem prostoru grozotnega poslopja ustrelili. Odprli so vrata in štirje uradniki politične policije so vstopili. Sledil iim ie peti možak, ki sem ga oo slikah takoi spoznal kot ljudskega poverjenika Trockega »Stotnik Aljehin.« mi je dejal eden izmed čekistov. »Tovariš Trocki bi s teboj rad zaigral partijo šaha.« S temi besedami ie postavil na malo mizo pred oknom šahovnico.
Poznal sem že dolgo Trockega strast za šah in sem vedel, da je vel ial v krogu ruskih emigrantov za močnega igra ča. Mnogo let je prebil v šahovskih kavarnah Dunaja. Berlina. Curiha in Londona cele popoldneve ter noči pr šahu. Med tem ko so sedaj postavljali figure na desko. je stal mo če v ozadju. Čutil sem, kako počiva njegov pogled na meni. Končno ie stopil bližie in sedla sva drue drugemu nasproti. Na moie vprašanje, da-li hoče igrati črno ali belo. je pom^h-nil z roko. češ da prepušča izbero meni Izbral sem si bele figure in začela se je najzanimivejša šahovska partija mojega življenja. Niti za sekundo nisem bil med to igro v nevarnosti, teda imel sem občutek. da zavisi od njenega izida moie življenje. Nisem vedel. * ali nai zmagam ali se naj dam premagati in sem nekai časa delal nalašč šibke poteze, da bi svojemu nasprotniku dal kakšno šanso. Trocki ie enkrat dvignil oči. mi vrgel bežen, raziskujoč pogled, igral pa ie brez besede dalje.
Na zadnje sem si dejal, da nima nobenega pomena, uganjati taktiko, o kateri itak ne vem. da-li je pravilna in sem zaigral preprosto tako. kakor je zahteval položaj na šahovnici in kakor bi zurai v kavarni tudi igral. Kratko pred matom ie Trocki vstal. Vstal je. mi odkimal z glavo in zapustil s svojim spremstvom celico.
Naslednji dan so mi izročili listino s podpisom Trockega Bil sem svoboden in sem lahko zapustil Rusijo. Bila je najbolj razburljiva oartiia moiesa življenja, čeprav gotovo ne najtežja Odpeljal sem se potem v Francijo začel sem študirati medicino in sem igral šah. da bi si služil za življenje.
z nekoliko vrečami pšenice, ki jo je bil na mestu raziskal in preizkušal. Farmarji pa. ki jim je to pšenico razdelil, so jo posejali — in po nekoliko letih niso hoteli o kakšni drugi pšenici ničesar več slišati. Carltonova pšenica je postala
n a j s 1 o v i t e j š a ameriška pšenica
in si je osvojila prerije Srednjega Zapada V Kanado so ruski kmetje sami prinesli svojo pšenico. To so bili tako zvam »duhoborci«, ki jih je carska vlada zasledovala, ker so se na osnovi svojega verskega prepričanja branili vojaške službe. Kanadski kvekerji ln Lev Tolstoj so tem ubogim kmetom pomagali po preselitvi na tujo zemljo — in ruski kmetje so Kanadi
bogato preplačali gostoljubni sprejem.
Pšenica, ki so jo prinesli s seboj, je postala vir kanadskesra bogastva.
Iz ruske pšenice izvirajo tudi najboljše vrste argentinske in avstralske pšenice, ki se širijo tako. da Ima Rusija v njih danes močnega konkurenta na svetovnem trgu Američani so nekatere pavrste ruske pšenice tako oplemenitili, da jih je Rusija sama pozneje uvajala Iz Amerike ...
Sonce — velikanska peč
ki ne bo v doglednem času ugasnila — Atomi, neznatni
planetni sestavi
Sij
nad Bnenos Airesom
V Buenos Airesu so pred kratkim 'opazovali leo naravni ooiav. ki ga ie na južni polobli drugače zelo redko videti Proti poltretii ziutrai so zajedali na iugu svetel ognjeni rdeč sni Nočrr oblaki so se pobarvali puvpurno in so zr.dobili potem ornanžno barvo Pojav le traial četrt ure Peter Puig. znani astronom in ravnatelj observatorija La Plata ie označil ta pojav kot južni sij. ki je podoben severnemu siju.
Večji del materije sesteji iz atomov, ki
imaio povprečni premer desetm lijontinke milimetra Vsak teh atomov pred tav ja neznaten planetni sestav, v katerem ima atomsko jedro ulo^o sonca, a e ektreni imajo ulogo planatov Atomsko >ed.o je prilično 4000krat težje od vseh elektronov, ki krožijo okro2 njega.
Atom: se lahko medsebojno privlačujejo in sestavliaio kemične snoiine. l. hko oa vplivaio drug na drugega in si medseb j-no spremimajo strukturo Pr tei taKo zvani jonizacij. atomov se spraščaio energije ki izžarevajo v obliki svetlobnih žarkov določenih valovnih dolžin Ti žarki spreminiaio na določen način spektrum in nam omoeočaio s tem sklepe o sestavi atomov oziroma o posebnostih izžarevajoče materije
Stalnice in tudi naše sonce so isto tako žareča sveleča tele<=a in tako nam spektralna analiza daie spoznavati njih fizični
ustroj. Kemična sestava stalnic je skoraj povsod ista in ustreza sestavi naše zemlje. tak» da lahko sklepamo o obstoju neke enotne prasnovi
Sonce ie izredno vroče, penasto telo s površinsko temperaturo kakš ih 10.000 stopinj. Proti njegovemu središču narašča njegova tempe atura na več milijonov stopinj. Sončna snov je 50 do 70k.at gosteiša od vode. Vzrok, da je sončna toplota boli ali manj stalna in da se torej navzlic ogromni izgubi z izžarevanjem stalno obnavlja ie oo ugotovtvah moderne znanosti v tem, da sestoj1' sončna gmota po 30 odstotkih iz vod'ka Oet mna vročina in siloviti pritisk na sonen drobita atome Pri tem se sprašča ene giia ki je milijonkrati večia nego ener ija pri kemičnih reakcijah Tako kuri sonce neprestano samo sebe in ni nevarnosti, da bi ta velikanska peč v dog.ednem času ugasnila.

©vinska ženitna ponudba
Mož, ki je hotel prihraniti Angliji 90 tisoč funtov na
leto
Londonski list »Journal Age« Je pred sto leti objavil pismo nekega Izaka Tom-kinsa, s katerim se je ta ponudil, da se poroči s kraljico Viktorijo. Pismo se je glasilo:
»V Vašem cenjenem listu berem, da si je kraljica ki naj jo Bog blagoslovi, in ki se želi poročiti, izbrala za bodočega moža npkega princa Alberta, ki se je rodil v nekem malem nemškem mestu. Pravijo, da mu bo parlament dovoli) letni dohodek lOOOOn funtov šterlingov kot plačilo za usluge, ki jih dela kraljici.
Da prihranim takšen izdatek narodu, ki ga davki Itak že dovolj težijo, sem kot pravd patriot pripravljen, vzeti kraljico za letnih 10.000 funtov šterlingov za ženo in
čuvajte vodovode mraza l
Kaj treba ukreniti, da si prihranimo škodo, ki se ji
lahko izognemo
V dobi mraza je treba v vseh prostorih, ki jih ne uporabljamo (novih zdradbah, pralnicah, garažah, vrtnih napravah itd.) vodovode zapreti, cevi pa Izprazniti. Pri tem ne pozabimo izprazniti tudi kopalne peči, druge vodne ogrevalnike, straniščne školjke ln kurilne naprave na vodo v praznih prostorih. Tudi vodne napeljave ob zunanjih stenah je po uporabi, zlasti pa ponoči ustaviti in izpranziti. Vodne cevi, ki so izpostavljene nevarnosti mraza, a jih moramo uporabljati, velja primerno ogretL V kletnih prostorih je naprave dobro za-
varovati, cevi ln števce zaviti, kletna okna in vrata urediti ter zapreti.
Ce se pri ustavitvi vodovodov in izpraznitvi izkaže, da pipe ne zapirajo dobro, tedaj moramo takoj poskrbeti za izmenjavo. Ce vdira mraz v kletne ln druge prostore, kjer so nameščeni števci ter razdelilci, tedaj moramo poskrbeti za ogrevanje teh prostorov, da števci, glavne pipe in dovodne cevi ne zamrznejo In se okvarijo. Samo ob sebi je umevno, da moremo vse proste cevi, kolikor je le mogoče, zagrniti in oviti B cunjami, a slamo in podobnim.
V Parizu vozijo zdaj trolleybusl
Novost, ki jo nekaj dni Parižanl občndnjejo, so troBeybnsl v francosld metropoIL Doslej so namreč prevažali potnike po ulicah tramvajski vozovi in avtobusi
luska mladina v uniformah in na smučeh
Povratek k tradicijam izpred svetovne vojne
Kot neka značilnost carske Rusije je veljalo dejstvo, da so morali dijaki na ruskih gimnazijah in deloma na vseučiliščih nositi uniforme. Revolucionarno nastro-jena mladina — v stari Rusiji pa je bilo na gimnazijah in na vseučiliščih vse revolucionarno in opozicionalno nastrojeno • je smatrala uniformo kot simbol ne-svobodnosti in je zavidala drugi evropski mladini, da se je smela oblačiti, kakor je sama hotela. Te uniforme je boljševizem seveda odpravil, a sedaj so se v okviru sprememb, ki se dogajajo v Rusiji nenadno spet pojavile.
Petnajst do sedemnajstletni mladi ljudje, ki stopajo v nove rokodelske in železniške šole ter v tako zvane »državne delovne rezerve«, dobivajo uniforme, ki se od nekdanjih šolskih uniform komaj razlikujejo. Med tem ko je stara vlada poleg črne kot temeljne barve ljubila tudi sivo srebrno barvo, so izbrali sedaj za vse dele uniforme črnino, le gumbi, zaponke za pasove, črke in številke, ki navajajo vrsto šole in nje kraj. so iz svetle kovine, isto tako odvijač in kladivo kot znak na čepici. Pripadniki rokodelskih šol imajo, poleg *ega na čepici in ovratniku suknje temno modro, učenci železniških šol svetlo rdeče pramene. Kako
sodi mladina in sovjetska javnost o uvedbi prisilnih uniform, ni znano, listi poročajo le to, da se je namesto 600.000 učencev za te šole, kakor je bilo predvideno v vladnih načrtih, javilo dosti več nego milijon kandidatov.
Vsi ruski listi pa delajo v zadnjih časih, in to celo v uvodnikih, propagando za razširjenje zimskega športa v Rusiji. »Izvestija« ugotavljajo, da je car Ivan III. 1 1499. četam, ki so odšle, da osvojijo Ukrajino, dodelil tudi posebne smuške oddelke. V letih 1608. do 1610. se je četa več nego tisoč smučarjev borila proti Poljakom. Danes pa je geslo: »Na smuči! Na drsalke!« Mnogi krajevni in deželni sovjeti so uredili na šolah tečaje za smučanje, povsod so predvidene »smuške spartakiade«, smuške tekme, vsi športni klubi vabijo učence za smučanje. Ta gesla pa je mogoče izpolniti le deloma, ker je premalo smuči in drsalk na razpolago. Tako imajo v jaroslavskem ozemlju le 2500 parov smuči, desetkrat manj, nego bi jih potrebovali. V Sverdlovsku je sicer tovarna, ki bi mogla zadostiti vsem potrebam, a dela prepočasno. Športni delavci se tudi pritožujejo, da je material, ki ga dobivajo, slab, s smuških palic odpadajo krplje že po prvem izletu itd.
prišteditl deželi tako 90.000 funtov šterlingov. Sem samec, star 22 let, merim 5 pedi in 3 palce, imam črne lase, lepo polt, biserne zobe, lepe oči in nogo, ki bo Njeno Veličanstvo očarala. Deležen sem bil dobie vzgoje, ljubim glasbo, igram rad flavto, klavir, kitaro in violončelo, zlagam ljubke romance, delam prav dobre verze, ne plešem slabo in pojem — in sem zakonski otrok.«
Kaj je bilo potem z vrlim Izakom Tom-kinsom, nam ni znano.
Zakaj je 2-slč zelen
Ce vzamemo zeleno šipo in jo držimo proti luči, vidimo skoznjo. Prav tako prozorna je rdeča šipa. Ce pa ju položimo drugo na drugo, ne vidimo ničesar več, samo črnino. To se imenuje subtraktivno mešanje barv. Poskusi so pokazali, da prodirajo sončni žarki skozi kožo, in sicer pred vsem rdeči žarki, ki jih izfiltrira kri kakor skozi barvni filter. V človeški notranjosti vlada torej temno rdeč somrak.
So pa organi, ki morajo biti v popolni temi, n. pr. črevesje. Znanost meni, da ima žolč vlogo zelenega filtra. Rdeče in zeleno dajeta proti svetlobi črno. Narava je neki zahtevi zadostila na presnetljivo preprost način.
Trda žela
Trše nego navadno jeklo je želo neke ose najezdnice, ki je zajedalka zidne čebele. Čebela prevleče svoje gnezdo s snovjo, ki sestoji deloma iz njene sline in ki se takoj strdi v železno trd beton. Ce poskusimo to maso prebosti z jekleno iglo, se bo prej igla zlomila, nego da bi se vdal ta čebelni »beton«. Toda želo, ki ga uporablja osa za polaganje jajc, je dovolj trdo, da predre na vsakem poljubnem mestu to maso. Tako se more želo zapičitl v čebelne ličinke in bube, v katerih se razvije potem novi zarod ose.
ANEKDOTE
Ko je Grant postal ameriški državni predsednik, je moral nekega večera v hiši nekega tujega diplomata poslušati glasbene točke. Diplomatova žena je prav dobro zaigrala Chopina ln je seveda želela, da M ji predsednik dejal kaj prijetnega.
»Mene ne smete vprašati,« je dejal Grant. »Poznam sploh samo dve melodiji, prva je »Yank.ee Doodle«, druga pa nL«
Pred trt sto leti igralci Se niso bili ljudje s čistimi ovratniki in lepimi manira>-mi. Zato nd čudno, da ženskam nast.oama na odru niso dovoljevali. Ženske vloge so igrali moški
Ko je moral pruski zborni knez Georg Wilhelm v svojem berlinskem g.edališju nekoč zelo dolgo čakati, da bi se pričela prestava Shakespeareovega »Rkarda III.« in je na zadnje izgubil potrpljenje, je stopil gledališki ravnatelj pred zastor in prosil oproščen]a. češ da se kraljica Elizabeta še ni — obrila...
VSAK DAN ENA
Rekordni skok... v sanjah
(»Hus og Hi cm«)
CENE MALIM OGLASOM
Po 50 pj« ta oeseuo. Um 3.— davKa za vsaK oglas m enKratno pristojbino Din 3.— za šifro ali dajanje naslovov plačajo oni, Id tečejo
aluib. Najmanjši /.Tiraek ca enkratno objavo oglasa Din 15.--Dopisi
ln tenitve se zaračunajo po Din 2.— za vsako besedo, Din 3.— davka za vsak oglas in enkratno pristojbino Din 5.— za šifro ali dajanje naslovov Najmanjši znesek ta enkratno objavo oglasa Din 20—. Vsi ostali oglasi se zaračunajo po Iim 1.— za besedo, Din 3.— davka za vsak oglas in enkratno pristojbino Din 5.- za šifro ali dajanje naslovov Najmanjši znesek za enkratno objavo oglasa Din 17.—.
Ponudbam na Šifre ne prilagajte znamk! Le
Oglasnega oddelka »Jutra« Ofti
odgovor, priložite ***** J*
de zahtevate od
v znamkah
Vse pristojbine za male oglase je plačati pri predaji naročila,
oziroma jih je vposlati v pismu obenem z naročilom, ali pa po poštni položnici na čekovni račun, Ljubljana štev. 11.842, sicer se zaračuna k zgoraj navedenim pristojbinam Se manipulacijska
pristojbina Din 5.—.
Vsa naročila in vprašanja, tičoča se malih oglasov, Je naslavljati na: Oglasni oddelek „Jutra", Ljubljana.
Kam pajtdm ?
Vsaka beseda 2 ain; da rek 3 din, za dajanje naalova 5 din, najmanj $1 znesek 20 din
Gostilna Rahne —
Mos4e
V»bi * nedeljo ter Silvestrov večer na koncertno zabavo in igro. Fina godbi. Nasvidenie.
J4159-18
Gostilna Polišak
vabi na vesel družabni večer v nedel o in silvestr^vo. Igra prvovrstna iazz godba. Izvrstne domače leoline. — Smartinska 22.
54219-18
Silvestrovanje
v gostilni LovMn. Rezervirajte sohi Gradi lč<! 13. gcetllna Lov<in 24205-18
PH Putr?rV>u
tVnes koncert. Vsi vabljeni!	54255-18
Gostilna Martine.
Zgor. Siš^a
Dsines priletna zahtva' Prvovrsten iazz' Na Silvestro-to velika infrija ! Nad 50 krasnih dobitkov! Srečke brezplačno!
54228-18
Upravitelja
za gozdno veleposestvo,
mlaišega » strokovno šolo in samostoino prakso, ki ima veselie dc lova in ie zmožen samostojnega vod stva polnoiarmemka, takoi spreimemo Ponudbe s prepisi spričeval, navedbo dosedanjih služb in zahtev kov pri prostem družinskem ~tanovaniu, icuriavi raz -ivetbavi in ceputati. ie creba poslati aa ogl odd. lutra pod »Centralna lega« 55680-1
Postrežnico
pridno in pošteno za dopoldanske ure, iščem. Skrab-čeva ul. 5.
54099-1
Izvežbano
postrežnico
samo s priporočilom, iščemo za nekai dopoldnevov v tednu — brez hrane. — Ponudbe na ogl. odd. Jutra pod »Urna 111«
54145-1
Sprejme se sposobna plačilna natakarica
ter ena učenka in pomival-ka za gostilno Dermastja, Mnribor, Aleksandrova cesta 18.	54105-1
< A;J i.
Beseda 1 din davek 3 <Jin za šifro al! dajani" naslov S din Naimaniš' znesek 20 din
Prikroievalko
ilr- velika pletilnica za Italno zaposlitev popnlno-ms samostojno in izune-no tj nastop februana Pis irirne pnnudbr ' navedbo do*ednniih služb na oelas. ori-J Jutra pod »Prik^ve Talka«.	35-548-1
Prodajalka
lzveži?ana v trgovin! s kovčegi. robnimi t^rb! caml aktov!-aml Itd se sp-elme z Novim levim ali tudi tnalo ooznpie Ročno ol=an= pmiidhf ry .d šifro »Osniata sa [kriterija« na ogl ->dd Jutra.	33481 1
Sivilio
ta šivame sraic za eospode spreTiiemo v tramo služ bo Prednost imaio ont. Ki »o že samostoino šivale v električnem obratu Ponudbe ' navedbo sposobnosti in zahtevki plače na losif Dutsch, Pančevo.
55455 1
Dva mesarska
pomočnika
dobra, sprejmem. Nastop takoj. — Ber-člna Jože. Cernetova 25.
34075-1
Strojne orodne
ključavničarje
vešče izdelave množin gkih pred-netov. stru-g&rje. rezkarje, brusil ce. nadalje mojstra z daljšo prakso ln 1 teh nlka sprejme novo ustanovljena inaustrija mno ilnsklh predmetov. — Nastop službe: mojster ln tehnik takoj ostali 1. marca. Ponudbe Je poslati aa ogl odd Jutri pod »Dobra, stalna služba«. 33805-1
Pisarniško moč
izvežbano v vseh pisarniških poslih, išče trgovsko pod-jetie v Mariboru. Ponudbe na podružnico Jutra Maribor pod »Pisarna«.
54108-1
Prvnvr^^no fri^e^k^
iščem plača dobra, stalno mesto, nastop 2. I. 1941 Milan Buneta, Trbovlie I 278.
541181
Soliden zakonski
par
brez otrok iščem za hišnika za takoj. Žena vaiena tudi vseh hišnih del. Naslov » vseh poslovalnicah Jutra.
54156-1
Gospodinjsko
pomočnico
vaieno vseh hišnih del. ii-vežbano v šivaniu, iščem za takoi. Naslov v vseh poslovalnicah Jutra.
54155-1
1000 din dam ,
tistemu, ki mi preskrbi stalno službo trgovskega pomočnika ali slično, z* skladiščnika Ceni. ponudbe na ogl odd. Jutra pod »Stalna služba 999«.
54164-2
Zaslužek
Beseda 1 din, davek 3 din. za šifro ali dajanje naslov 5 din Najmanjši znesek 20 din
SJnvr rko.
ki lepo pospravlja sobe in lika ter govori nemško, š-čem takoi. Javi se nai na Grand Pension Sirena, Zagreb, Jurišičeva 5.
54116-1
čevljarski
pomočnik
za šivana in zbita dela (eoizeric), takoi sprejmem. Pere Alojz, Sevnica
54121-1
Kuharica
z gospodinjsko 'olo žel1 mesto k man<š1 dvo do tri "lanski družini k»er hI H bila nana možnost. rtn hi ce i7rnsila nemoči-ne Ponudbe na podružnico Jutra v Ptuj pod Marljiva«
34058-1
Gospodinjo
iobro kuharico, katera ipia ves°'ie do eo=tilne is.&ern. Biti mora po"te na in zan°siiiva. srednje starost' Služba le "tal na. pia^a po dogovoru, f-e resnp ponui'"« poslati na ogl odd. Jutra poa *Zanesliira ?asrx><1in ja-Ne odgovarja i oče ponud be vrnem diskretno
34051-1
Ključavničarskega pomočnika
-amostojnega in solld-nesra delavca za -ta"bna dela sprejmem takoj — Prednost elektro-varilec PlaPa oobra in stalna R. F'orjan*ič. ključavničarstvo. Kranj
34056-1
Dekle
pridno, iisto. pošteno.
vse. išče uradniška rodbina za stalno službo Ponudbe na oglaeni odd. Jutr pod »350 din«.
34044-1
Graščina
na deželi, išče perfektno kuharico, tudi stareišo. — Ponudbe na ogl. odd. Jutra pod »St. 1111«.
54146-1 Iščem likarico
za ovratnike in fino perilo. Nastop takoi. »Albatros«, Zagreb, Vlaška 62.
54115-1
Jfakec Skok in Skakec
f^jOfC	Poskoki dveh navihancev
fmVf%	v treh poglavjih.
DRUGO POGLAVJE
26.
Krčon se ntaplja: »Grozno, primaruha!« Trenutek še, za čolnom ni več sluha, Junaško zdaj zbežita fantalina, le daleč stran, le daleč od zločina!
Kjer je nesreča, tam ie sreča zraven — za naglo smrt naš stric še ni pripraven. Primaha mimo io gospa Verona, osupla kar prestraši se Krčona.
Služkinjo
pošteno, ki zna kuhati (vsaj nekoliko) spre'mem za takoi ali po dogovoru — Pristavec. Liubliana, Bohoričeva J 6/1.
54226-1
Služkinjo
mlaišo. pošteno in zdravo, sprejme takoi rodbina » odraslimi otrok' v mestu izven Sloveniie Plača do-bra — Ponudbe «preime: Križal, Medvedova 14.
54218-1
Stenotinistko
ropolnoma 7možno sloven šč;ne. nemščine slovenske in nemške stennerafiie — <nre'mem takoi Ponudbe v ^beb 'ezikih na Poštni predal 529-	54186-1
Gospod?'5«"
iz pisarne ali 'rgovine — išč<-m Ponudbe na oglasni odd Jutra pod šifro »Inteligentna«.
54250-1
Kuharico
za bolišo ?ostilno stirej-mem takoj Na-slov v vseh posl. Jutra.
34206-1
CisMlko
stopnic, sprejmem takoj za stalno. Tržaška cesta 14.
34262-1
Frizerka
dobra moč, dobi stalno službo v dobrem salonu. Naslov v vseh poslovalnicah Jutra.
54234-1
Natakarico
mlado, simpatično, sprejmem. Naslov v vseh poslovalnicah Jutra.
34229-1
Inkasanta
zanesljivega zmožnega kavcije, sprejme takoj večje podjetje Plača po dogovoru. Ponudbe podružnici Jutra v Mariboru poo »Zanesljiv«
34279-1
Druga kuharica
in pridna ter snažna pomivalka se išče za restavracijo Hotel »Novi svet«, Maribor.
34276-1
Poslovodjo
ali poslovodkmio za našo detajlno trgovino v Liub-ljani, iščemo. Kavciia ali jamstvo potrebno od 50.000 do 80.000 din. Ooširne ponudbe z referencami poslati na ogl. odd. Jutra pod šifro »Center Ljubljane«.
54270-1
Pozor mizarji!
Dobro vpeliana trgovina S pohištvom spreitae mizarskega mojstra s kavcijo, event. sprejme družabnika. Natančne ponudbe na ogl. odd. Jutra pod »Pošteno«.
54264-1
Služkinja
srednjih let, za vsa hišna dela, dobi mesto k trem odraslim osebam takoi ali pozneje. — Murnikova 20, zgornji zvonec.
54266-1
Izprašana maserka
za zdravilno in kozmetično masažo išče zaposlitve ▼ popoldanskih uran ure na dom Ponudbe na naslov Ani Kociančič. Rožna dolina, Cesta V. št. 19 Ljubliana.	52617-2
Dekle
pridno, zanesli ivo. gre k samskemu gospodu ali vdovcu z 1—2 otrokoma ali družini dveh oseb. Naslov v vseh poslovalnicah Jutra.
54181-2
Mesarski pomočnik
dobro izvežban vseh mesarskih del, naiboli sekanja in prekaievanja, išče službo. Naslov v vseh poslovalnicah Jutra.
54215-2
Poštena
postrežnica
želi zaposlitve Ponudbe na ogl. odd. Jutra pod šifro »Zvesta«.
54196-2
Otroška sestra
negovalka. zmožna tudi «trniepisia in Pisarniških noslov išče službo. Ponud be na ogl odd lutra pod šifro »Stev. 4511«.
i>4251-2 Stavbeni tehnik
> dolgo praksa zmožen -sakeea načrta b! pre-'•zel Izdelavo načrtov na ir»rn Pnn"dbe ns oel ndd Jutra ood šifre ?ellm risati«.
34273 ?
Mlajša pisarniška moč
z petletno orakso v raznih oddeleniih Ife na mesčen1a nrl kateremkoli poaletlu Ponudbe •v>d »Točnp tn zanesli i va« podružnici .T"tra Maribor.	34280-2
Plačilna
natakarica
vsestransko izveibana. *eli namestitve z lanu arjem CenJ. ponudbe na podr »Jutra v Celju ood »Plačilna«.
34288-2
Strojni
ključavničar
absolvent delovodske šole. Išče službo kot za četnik. CenJ. ponudbe poslati na podružnico Jutra v Celju pod značko »Mlad«.
34286 2
Prodajalka
stara 20 let, želi premeniti mesto. Pomagala bi even-tuelno v kuhinji ali gostil ni Nastopi lahko takoj. Naslov » vseh poslovalnicah Jutra.
54284-2
Natakarica
mlada simpatična, zmožni kavciie. želi zaposlitve s 1. januarjem Gre tudi v mle-k .ino. pekarno, slaščičarno. Nairaje v Mariboru. Justi Logar, Litija 17.
54142-2
Če Vam zamrzne
• vodovod.
pokličite tvrdko Franc Gri-dišar, klepar in vodovodni instalater. Vegovi ul. 6.. ki Vam ga takoi nzstali i naimodernejiim električnim aparatom.
54176-5
Prepisovanje
na strni
prevzamem na dom Nisi nv v vseh poslovalnicah
Jutra.	54227-5
Služkinja
ki je samostoina kuharica ter opravlia vsa druga hišna dela, dobi takoj mesto. Franc Ocvirk, Povšetova 38 Liubliana.	54296-1
6S009E359
Vsaka beseda 50 par. da vek 3 din za šifro ln dajanje naslova 5 din najmanjši znesek 17 din
Oskrbnik
poročen, vešč v vseh panogah kmetijstva ln vinogradništva Išče službe. CenJ. ponudbe poslati na podružnico Jutra v Celju pod značko »Pošten«.	34102-2
Natakarica
sposobna, govori nemško ln hrvaško, zmožna taavcije, 1 te sluibo kjerkoli. Krista Kopar, St. Vid nad LJubliano.
34093 2
Starejši možakar
zanesljiv, samostojen, vaien vseh kmetijskih io nekaj hišnih del, dob žinski član popolno dobro oskrbo. Franjo Počkaj, Šmarje pri Jelšah.
54126-2
Prvovrstna šivilja
gre šivat na dom takoj. Ponudbe na og' odd Ju-Ua pod »Prvovrstna šivilja« 54246-2
Trgovski sotrudnik
'zvežban v vseh panogah trgovine 7, večletno ->rakso v železnini. želi oremenltl mesto Ceni. ooniidbe na o«rI. odd. Tutra pod »Agil. 1941«.
34043-2
Kmečko dekle
staro 17 let. vajeno vse <*& frosTKxiin1ske<?a dela iS*e službo v Ljubljani Naslov v vseh posl. Jutra.
34062-2
Vaienei(ke)
Vajenca
za steklarsko in steklobru-saško obrt, se takoj sprejme. »Spectrum«, d. d. Celovška 81.
54079-44 • ~
Slaščičarski
vajenec
se sprejme v slaščičar ni Pretnar, Jesenice, — Gorenjsko.
34053-44
Učenko
za manufakturno trgovino takoi spreimem Hčerke železničariev imajo prednost. Hrana in stanovanie v hiši. Melaher, Jesenice. Gospoivetska 15.
54155-44
Mizarskega v*i«*nca
sprejme mizarstv Kovač, Ljubljana, Zalokarjeva 11.
54244-44
r/
Beseda 1 din. davek 3 din. za 51fro ali dajanje naslov din Najmanjši znesek 20 din
Tnstrtikci^e
za vse šolske predmete no; dim brezposelni profesorski kandidatie itrokovmaki. — Novinarski ^om. Gosposvet-ska 12. uradne ure od 10. do 12.
219-4
Strojepisni pouk
(desetprstni sistem) Večerni tečall oddelki -d pol 7 do 8 in od D"1 3 do 9 ure zvečej s» 'a^etnlke ln izvežbance Tekali od 1 do 4 mesec* Pouk tudi no dlktatu Novi tečaji se prlčno Z decembra _ Šolnina najnižja Največja »tro lenlsnica s 50 olsainlmi stroji rzznlh «t«temov Vpisovanje dnevno Chrlstofov učni zavod Domobranska e. 13. tel 43 82
34202 4
Nemščino
angleščino, francoščino,
itiliianščino, poučuje dipl. učiteliica Kolodvorska ul. 11 pritličje. Informacije dopoldne.
J4158-4
Beseda 1 din. davek 3
din, za šifro aH dajanje naslov 5 din Najmanjši znesek 20 din
Zanesljive
poverjenike
za Ljubljano Mariooi Celje in druge večje kra )e dravske banovine — spretme zavarovalnica »Sava« Ljubljana. 8v Petra 2.
32552-5
rU'
LL
Beseda 1 d!n. davek 3 din. za šifro ali dajanje naslov 5 din Najmanjši znesek 20 din
Vosek
la. rumen tn oel. ima večjo količino po ugod nI ceni naprodaj Me-darna. Ljubljana. Z1 -lovska ul. 6.
33314 6
Posteljno perje
po din 10 in 14 čeliano perje din 25. 35 55. gosje perje od ain 80. 100 140. »Puh« 250. 300. 350 dobi te pri Luks A. Osijek, Desatičlna 31. — Vzorci brezplačno.	33029-6
Šablone
za predtiokanje, ročno delo, kakor tudi ce» pribor za predtlslcanje dobiš najceneje ln pod najboljšimi pogoji pri tvrakl M. Bleiei. Zagreb. Erdedljeva ul. IS.
239 6
Za novoletno darilo
<vupitc gugalne KJUje ielade ln konjičke t.a Kolescih najugodneje pn tvrakl »Jugoplastlka«. rrnovskl pristan 4.
33575-6
Dva st^k^na pulta
in dve stelaii, porabne za modno trgovino, prodam. Naslov v vseh poslovalnicah Jutra.
54082-6
Drsalke
a umetno drsinje in 1 par navadnih, naprodai Ogled: Privoz 6. stopnišče 2'IJ desno.	54172-6
Monarh mlin
(8chleudermtlhle) dobro ohranjen. prodam — Prane Bertoncelj. Dom Žale.	34193-6
Peč, mizni štedilnik
peč na žaganje, plinsko peč. rešo. predpeta! ščitnik in drsalke ugodno proda »Metalla« Gonoo-svetska 16.	34191 '
Krasen fotelj
poceni proda Ivan Ha blfi. Kopitarjeva ul 1. tel. 46-90.	34290 6
Pisalno mizo
črno tirastovo. rezljano in foteh event prtpa dajočo krasno knjižne omaro prooam radi po manjkanja prostora — Ogled samo resnih interesentov Blčevje 39 I med pol 13. ln pol 14
Vse vrste pohištva
in razne druge dobro ohra niene predmete ugodno proda ABC Liubliana. Me dvedova c 8, poleg kolo dvora Siike.
54292 '
LL
Beseda 1 din. davek 3 din. za šifro ali dajanj* naslov 5 din Najmanlš zn.»sek 20 din
VSAKOVRSTNO
ZLATO
SREBRO - PLATINO
BRILJPNTE
SMBBOCDf tatl*ll RltlM
BISERE ITD. STARINSKI NAKIT« TER UMETNINE
po hrjvisjih ceh ah
. studu tvrdka
30S EBERLE
UUBUOMR, TVRŠEVA 2
Beseda 1 din. davek 3 din. za šifro ali dajanje naslov 5 din Najmanjši znesek 20 din
Radio
dobro ohranien 5 elektronski super proda Hassl, Trdinova 5. Ogled od 18 do 20. ure.
54168-9
Prodam radio
boljše znamke, močnega in zvočnega glasu. 6 plus 1 — Naslov Kersnikova ul. 7'II., Graffj.
542C -P
Radio aparat
TEFAG znane tovarne Lorenz. Va-n nudi na1 boljši sprelem Nizke cene. ugodna odpla/Mla NOVA TRGOVINA Tvr-■eva 36.	34240-9
GED55IB
Beseda ) din davek 3 din za šifro aH dalanle naslov 5 din Mnimanlšl znesek 20 din
Opel
v «lo dobrem stanju prodam zelo poceni. — Tyrseva 12.	34073-10
Generatorje
za vse vrste avtomobilov in stabilnih motorjev dobavlja fe po stari ceni: Generator delavnica, Ljubljana, Tvrševa 15.
54257-10
Prodam
-ieka.1 dobro ohranjene moške obleke ter črn venski olafč	in ka-
oca za vitko linijo. — ■aptov v vseh poslov 'uLra.
34065 13

Be«ieda 1 din. davek 3
din za šifro ali dalanle naslov 5 din Nalmanlši znesek 20 din

Steklenice
samo Fraiit i ost. kupi mo Drogerlja Kane, -LJubljana, židovska 1.
Svinjske kože
kupuje p^ najvišjin dnev nlh cenah J Lavrlč Ljubljana. Cankarjevo nabr 1. Rudnik 24 tc usnjarna » Sen t Vidu pri Stični.	33636 7
Elevator
na korce. kompleten, kupim Ponudbe na ogl. odd. jutra pod »Elevator«.
54160-7
Denar za Silvestrovo dobite
če nam lz podstrešij in kleti prodaste nerabno želeaje, kovine, stekleni ce in drugo. Pl»?& najbolje »Metalla«, Gospo svetsak 16.
Kupim štedilnik
boljši, dobro ohranien, za gr.spodin'Stvo. Ponudbe na ogl. odd. Jutra pod šifro »Emajlirao 66«.
54258-7
Otomano
rabljeno, čisto, kupim in prodam radio aparat 4-cev-ni. Hren, Zeleznikareva ul. 10/1.	54204-7
Otroški voziček
športni, kupim. Ponudbe na ogl. odd. Jutra pod šifro »Ohranjen«.
54252-7
Prodam
l nove kuninjske oprave, i pleskano spalnico. 2 moderni lz orehovih korenin Poceni. Tik kolo dvore Jarše Mengeš, h št. 61. I. nadstropje. Mavsar	33979 12
Pozor!
Pohištvo
»SAVA«
Največji izbiri posameznih komadov, omar postel>. ku brniških kredenc. stolov, »troških postelic it. Se pri poroča »SAVA«, mizarstvo. Miklošičeva.
54086 12
Pozor!
Pohištvo
»SAVA«
Ni'večii izbira pohištva. <palnic in kuhiniskih oprav Spreimemo tudi vsa naro čila po konkurenčnih ce nah Se priporoča »SAVA«, nizarstvo, Mikloši'--
54085 12
Pczor!
Pohištvo
»SAVA«
Naivečii izbira žičnih vloi kov. peresnih modrocev modroci. otomane kaučt. ležalni stoli. okviru. Se priporoča »SAVA« mizar stvo. Miklošičeva
54084-12
Beseda 1 din. davek 3 din. za šifro ali dajanje naslov 5 din Najmanjši znesek 20 din
Bukove hlode
kupuje po dnevni ceni »Obnova«, Maribor lurči-čeva 6.	24107-11
Bukova drva
tudi sveta bukovo o)tlie io kol.ibarie 20*50 i? mehkegi lesa. kupim vsako količino Ponudbe z navedbo cene franco v«eon poslati m ogi odd lutra pod Ta-kotšnjc plačilo«.
54157-15
Prdam
ve?'0 množino kartonov od klobukov, cena k 6.— din G čadež, modna trgovina, Stritarjeva.
54157-15
R->di seli ve
ugodno naprodaj lepa moderna šperana črna tedilni-ca in stavbna parcela pri postaji Skofliica. Poizve se .i Comino, Skofl'i'"i>.
54151-12
Mreže za pos+^lle
dobite naiceneie v Komen-skega ulici 34. Izdelovanje postelinih žičnih vložkov. Rabliene mreže se spreimejo v popravilo.
34248-12
Beseda 1 din. davek 3 din. 7» *lfro aH dajanj® naslov 5d'n Nntmanlš' znesek 20 din
Vložne knjižice
Prekmurske banke d d v Murski Soboti kupi mo Bančni Somandltn; zavoo Maribor Aleksan drova 40	33542-16
Ureditev dolgo?
Izterjavo, lnsaso in »i kup terjatev, sodne in tihe poravnave, dobi ka-nosno — varno na.izl-o kap'tala. pr»sKr>o P"<? -Jll. knj:govons 'o. bila:.-ce. ka!ku'aclj«. splo i --se trgovsko obrioe zadeve vam olskretno uredi koncesioniraua
ZAJC LOJZE
LJubljana, Gledališka ulica 7.
Posojilo
Dajemo na^im rnnom In varčevalcem Ugodni po goji Vloge obrestujemo po 5 odstotkov Vsi var čevalci brezplačno zavarovani Zadruga »Moj Dom. LjublJna Dvor takova 8 Ižčtmt puver taike.
199-16
Stari upniki
in Koni>jji.<jrtutuiti 1 z 2
odstotnim obrestova-njemi že deveto leto za šiitenlh Ljubljanske krt ditne banke. Kmetske posojilnice z oeome e no zavezo ln Obrtne banke v LJubljani 'tud tisti, ki ste morali vsiec zaščite prodati zamrz njene nrauilnt vioge izpod aomlnaie) — Javiu »aše težnje in nasio\ pod slfro »Oflgovorn-« uprave« na ogl ood 1 sta	34060 l£
Do 50.000 din
vložim v dobro, sigurno vpeliano podiet:e. Sem trgovsko naobražen in bi želel sodelovati Ponudbe poslati na podružnico Jutra v Mariboru pod »Delo in zaslužek«.
54105-16
Namesto ruskega čaja pijte naS aromatičnl »EMONA« cvetlični čaj, ki ne razburja živcev, temveč vpliva pomirjevalno. — Zahtevajte samo originalno pakovanje.
V vseh trgovinah.
Kateri gospod
bi rešil gospodično, da posodi 400 din eksistence. Ponudbe na ogl. odd. Jutra pod »Nujno - hvaležna«.	54180-16
Družabnico
sprejmem za dobro vpeliano trgovino v Liubl'ani z nekaj kapitala. Eventuelno tudi prodam. Ponudbe na ogl odd. Jutra pod šifro »Drufabnica«.
54215-1« Družabnico
kuharico ali natakarico za gostilno lšč^m Po^oj sodelovanje s kanitaJo-n in poslom Ponudbe na ogl o-!-* Jutra pod šl fro »20.000«.
34198 16
Kot
bi pristooil v dobro pod-jet e z glavnico do 300.000 event. več. Ponudbe na oel. odd. lutra pod šifro »Uspevajoče in varno«.
54259-16
V Feotjradu
se takoi proda restavracij* naimoderneie ureiena nasproti gl. kolodvoru za zelo povolino ceno. Josip Novak. Mjhajla Bogičeviča 2, Beograd.
54112-19
Staro dobroimetje
t Jublianske kreditne bajike lžčemo v višini 10.000 oo 20 000 d<n. — Kmeika pomoč, Celje.
34283 16
Register blagajno
kupim Ponudbe na ogl odd. Jutra pod št. SOO.
34238-7
Mizarskega vaienca
spreime takoj Artnak Josip, splošno mizarstvo, Liublja« na. Jenkova ulica 7.
34254-44
Vajenec
z najmanj 2 razredoma meščanske šole — mala matura zaželjer.a — za elektrolnštalatersko obrt se sprejme Prednost železničarji Ponudbe na podr. Jutra v Celju poo značko: »Elektro«.
34285-44
Šiviljsko vajenko
pridno, pošteno in nepo-zabljivo sprejme takoj salon Auguitin, Gajeva ul. 8.
54265-44
Oklopne jeklene
blagajne
vseh velikosti, varne pred vlomom, ogrnem in top-lieniem, z dvomim oklo-pom in betonsko armira« ne Višek današnie tehnike varnosti.
Registrirne
kartotečne omare
12 ieklene pločevine, ognia varnost zagotovljena z močno azbestno izolaciio tako V stenah, kakor v stulpah predalov Predali na kro-eličnih vodilih, izdeluie po meri kartotečnih listov
JUGOKASA
specialna tvornica za blagajne in oklopne tresorie. glavno zastopstvo
H. Vydra
Liubliana, Gledališki 12 IV 55745-6
Domač mlin
na motorni pogon prodam Melje vseh vrst žl to. J. Kocjančič, Gorje.
34058-6
Akra Kajiš
za ostrenje britve nadomešča kamen ln Jermen. dobiva se v trgovinah z brivskimi potrebščinami. Proizvodi- StJ. Schnur, Zagreb. Blaže-kova a
34055-6
Plinsko pet 1
za kopalnico prodam. Pet-kosig. Stari trg 4.
J4179-6
Beseda 1 din. davek 3 din. za šifro ali dajanje uaslov 5 din Nalmanlši znesek 20 din
Vsakovrstno zlato kupuje po najvišjih
cenah Ljubljana, VVolfova
CERNE - hivelir, ulica
8-34
Vsakovrstno
zlato, briljante
In srebro kupuje po aaj-višjih cenah A JO:»[<-LJubljana Frančiškan ka ul 3.
9534
Beseda 1 din, davek 3 din. za šifro ali dajanje naslov 5 din Najmanjši znesek 20 din
Eduard Posnichal
Flori des Ssterreichischen Kiistenlandes — botanično delo, kupim. Ponudbe na ogl. odd. Jutra pod šifro »Botanik«.
342)1-8
Več lepih spalnic
Docem proda m.zarstvo Josip Goljar. Gerbičeva ul. Kolezlja. 34209-12
3 spalnice
dobro ohraniene z modroci proda ABC, L-ubliana. Medvedova c. 8 poleg kolodvora Šiška.
34295-12
2 jedilnici
dobro ohrameni proda ABC Ljubljana, Medvedova C. 8 poleg kolodvora Šiške.
54294-12
Pisalno mizo
dobro ohranjeno proda ABC Liubliana, Medvedova c. 8 poleg kolodvoda Š-?ke.
54295-29
90QSB5GQ5
Beseda 1 din. davek 3 din. za šifro a!1 dajanje naslov 5 din Najmanjši znesek 20 din
Beseda 1 din, davek 3 din, za šifro ali dajanje nasl«v 5 din Najmanjši znesek 20 din
Tricikle
različne velikosti ima oa zalogi: Mehanični delavnici Suštariič, TjrrJeva 13. lev«, dvoriiče.
54256-11
5 sedežni avto
najnovejši model, limuzina. amerlkanec. porabi 18 litrov, prevožen 20.000 km. luksuzna oprema, nove gume, takoj ugodr.o naprodaj! Ponudbe pod »Redka prilika — nov amerika-nec« na ogl. oda. Jutra.
34242-10
Avto pnevmatike
4 komade 52x6 »India«, rabliene cca 75 km, prodam. Ponudbe ni ogl. oddel. Jutra pod »Signd«.
34067-10
Rabim posojilo
70 do 90 tisoč din, na prvo mesto na hišo z dobro gostilno, vrt in gozd v bližini Ljubljane. Ponudbe na ogl. odd. Jutra pod »Dobro naložen denar«.
34080-16
Kovinska
Industrija
v okolici Celi a išče dru-žrb-Mk", strokovnpka s par stetisoč dinarji udeležbe in administrativnega urad-ika s kov'n«ko prakso. Pri i a ve na podružnico Jutra v Ce-|'u rod značko »Celje in okolica«.
34285-16
Beseda 1 din. davek 3 din. za šltro aH dajanje naslov 5 din Najmanjši znesek 20 din
Po"or čevljarji!
Odda se primeren lokal za čevljarsko obrt, na prometni točki. Vhod s ceste. — Florjanska 15.
54092-19
Velika prostorna
skladišča
z dvori?čem v neposredni
bHžini elav. kolodvora na vogalu M^sarjrkove in Metelkove ulice, oddam takoj skupno ali posamezno. In* formacije se dobro na Krekovem treu štev. 11, I. n. desno ali pismene ponudbe na ogl od^ Jutra pod »Velika skladišča«.
54212-19
Gostilno
»"-od^m alt dam v naiem blizu Kimniki.	v
vseh poslovalnicah T-rra.
54184-19
Pisarn'rki prostori
velikih treh sob. b1!^ postale v T>rvem nad-'tro-iju se	° ti^oj.
Naslov v vseh p°"=l. Tu-tra.	34189 19
Skladbe
suho, veliko, 60 m?, oddam 1. ianuiria v M:finl kolodvora. N-"lnv v vseh poslovalnicah Jutra
54247-19
Trgov5na »
mešanim blagom
v okolici CeMa nosna z 1n"»ntari"m ln Tni.io^-o se t°koJ od^-la. — Naslov v vseh K*1 Jutra.	34281-1®
Posojila
različna preskrbim hitro in brez kakega predplačila
RUDOLF ZORE
Ljubl'ana. Gledališka ul. 12 Znamka 5 din.
34223-16
Gostilna
ni prometni točki Maribora, naprodai. Ponudbe podružnici Jutra Maribor pod »Promet 700«.
34109-19
Hranilne knjižice
vrednostne papirje
kupujemo
stalno in po naivišjih cenah in takoišniemu plačilu
RITDOLF ZORE
Ljubljana, Gledališka ul. 12 34222-16
Gostilno in pekarija
dobroidočo v industrijskem kraju oddam v na Jem takoj z novim letom. Ponudbe poa šifro »Novoleto«.
34045-19
Pozor krojači
Vpeljana delavnica se odda radi bolezni, naiemnina 350 din, pohitite, ker je izredna prilika. Naslov v vseh poslovalnicah Jutra.
34156-19
Hotel - gostilna
v bližin: koJ~«1rora. zraven veslih tovarn z dvoriščno stavbo se raal nujnega odno^vanja nroda za din "03 t>7-"■rebno d^n 250 000 Naslov v vseh pos1 T tra.
34277-19
Vsaka beseda 2 ain: davek 3 din; za dajanje naslova 5 din nalmanlši znesek 20 din
Gostilno
in traven spadaioče podie^ je, dobro vpeliano se takoi odda. Ponudbe na ogl. odd Jutra pod »Zelo rentabilno«.
34078-17
Lokal s sobico
primeren za obrtnika oddam v Ilirski ulici. Pojasnila Sv. Petra cesta 85-54296-19
Pomo pokamo
v Ljubljani, oddam poceni v naiem. Ponudbe na Paf. na pekarna, Ljubljana, poA ci predal <307.
34134-17
Gostilno
vzamem v najem kjerkoli. Točne ponuabe na ogl. odd. Jutra pod »Zmožen«.	34187-17
Vaša usoda
Avto
Chevrolet štiririlidrski, 5 novih gum, prodam. Ogle-d.i se Rožna dolina gostilna Nered.
34166-10
Opel Suner
črni limuzini, vožen 2R 000 km, ugodno prodam. Vza-mem tudi hranilno knjižico : Ljudske. Naslov v vseh po- .
slovalnicah Jutra. 1	34249-10
JAZ VAS HOČEM OSREČITI, prerokujoč Vašo bodočnost, sedanjost In preteklost, pa boste Izvedeli o svoji usodi, sreči v službenem razmerju, znanstvenem problemu, političnem uspehu, o kari-jerl, sreči ln bogastvu, zakonu, ljubezni, loteriji, Vaše potovanje, pravo podedovanja, sodno vprašanje, kdo so vaši neprijatelji, srečni dnevi, mesci in leta, špekulacija, VaSi osebni posli, bodoči načiti, zdravstveno stanje, VaS značaj in Vaših prijateljev, sorodnikov, zaročenca, zaročenke ln poslovnega sotrudnlka kakor tudi nasvete za vse.
PoSljite take j čitljivo napisano svojeročno pisano adreso, mesec, dan ln leto svojega rojstva z 15.— din v denarju ali poštnih znamkah.
Naslov: Astro-Psihographo Burean, poštni pretlnac 608, Beograd.
Beseda 1 din. davek d din, za duro ali dajanje naslov S din. Najmantši znesek 20 din
Parcele
naprodaj . ^iou in v Vižanarjlh tudi ob giav ni betonski cesti. Po lz vedbe. Vižmarje .'8 ina sproti Mizarske zadrug*- • 14-20
Mlada postrežnica Opremljeno sobo
Lice ^apoc.enje za vsak oddam boljii dami. takoi. dan dopoldne Ponuabe Židovska ul. VIIl. desno.
34140-23
»Realiteta«
zavoa en uatLU|. at pro dajo nepremičnin je samo v Ljuoijaui tresei aova ulica 54-1 Teieloi. 44-20	279 2(
Pričakujte
novoletna ittviiKu meseč nika »POSESl«, ki izide v povečanem obsegu ^ahte vajte list na ogled pri rea litetm pisarni »Posest«, Ljubljana, Miklošičeva cesta 4/11. telefon 21-82.
33815-20
pod »Pridna« na oglas, oddelek Jutra.
34199 20
Tovarniški
kompleks
20.000 m2 poleg železnice v Ljubljani, takoj prodam. Naslov v vseh poslovalnicah Jutra.
Opremljene sobe
dve, eno lahko prazno, oddam Galjevica it. 26.
34131-23
Opremljena soba
čez dan zaposlenemu gospodu se odda. Naslov t vseh
Sobo	| Stružnice
moderno opremljeno, S I. unuancm stopi v išče gospod v centru mesta za 15. Jan Po-
audibe pod »Dober plač aikc na ogl. odd. Jutra.
34188-23a
Dvostanov. hišo
34253-20	poslo\alnicah Jutra. -- 34130-23
Enonadstropna hiša
na Jesenicah, v industrij- Topel kabinet
skem kram, naprodaj radi	oddam solidni gospodični,
družinskih razmer. Obsto-	eventuelno z hrano. Naslov
teč.< iz treh prostornih sta-	v vseh poslovalnicah Jutra, novani s pritiklinami, za 34153-23
hišo lep vrt, 600 m2. Po---
nudbe na podružnico Jutra	Pralno Sobo
lesenice pod »Ugoden na-
kup«.	34233-20 opremljeno, takoi od-
_________dam Glince c. V. št. 14.
34165-23
Kupim hišo
večstanovanjsko — v Ljubljani. Ponudbe pod >>bo 3 milijone- na ogl odd. Jutra
Parcela v Zlebeh
radi družinskih razmer, pod Pri Medvodah 5.000 ali ceno prodam. Naslov v lO.OOP m2 naprodal. Po vseh poslovalnicah jutra. nudbe na: Radetič Ante, '	34077-20 Breičeva 16, Zgornja Šiška.
34271-20
Prazna soba
__ev. opremljena, separirana,
34272^20 souporaba kopalnice, se od-da takoj ali pozneje, solidni osebi. Cena nizka. — Bežigrad, Kobandska ul. III., nova hiša.
34170-
Sobo
upremljeno — prednost centralna kurjava in dobra domača brana, bližini reaakcije Jutra. Iščem za takoj Cenj ponudbe na ogl. oddel Jutra pod »Udobna soba«.	34203 23a
Uradnica
išče skronuio, toplo sobico blizu nebotičnika. Ponudbe na 03I. odd Jutra pod »Takoj«.
34282-23a
Prodam
enonadstropno hišo, primerno za gostilno ali delavnico s pritiklinami. blizu žel postaje na Gorenjskem Poleg hiše vrt in 63 ha gozda N.islov v vseh poslovalnicah Jutra
34088-20
Stavbena parcela
» bližini Celia se po ugodni ceni proda Ponudbe na podružnico Jutra v Celju pod »Lepa parcela«
34100-20
Trgovsko-obrtno
hišo
dvonadstropno, ugodno prodam — Prometn' center T,ubliane. Trije trgovski lokali. 9 stanovan1. sklndi-*ča, vrt Donos čisti ~> in pol procenta Ponudbe na og! odd. Jutra pod šifro »725.000 din«.
34263-20
Eleeantno srbo
i opremlieno, takoj oddam eni ali dvema osebama. — Borštnikov trg 2/1.
34217-23
Dijaške sobe
Dijaka
poleg sedmošolca sprejmem v celo oskrbo. Naslov vseh poslovalnicah Jutra.
34127-22
Zemljišče	J	Bp=eda 1 din davek 3
jrednie velikosti v trnov- 1	lin za šifro an dajanje
skem Okraju, kupim proti	naslov i.din Najmanlšl takoišn emu plačilu v go- «»esek 20 d.n tovini Ponudbe nujno na . Ogl odd Jutra pod šitro : , nCSOt stanOVPOJ?
»120.000«.	. priti'ilinami takoi oddam
_ 34143 20.	Matcmni n. i>-.. din Jurč
——	|	kova pot 5S oŠ l anski ce
V-;ia	i	sti	34163-21
na Dolen:skem z velikim vrtom prodam Naslov v vseh poslovalnicah Tutra
34141-20
Visokopritlično hišo
z i?osp- dr>.r:k.:m poslopjem 1n 2500 kv metrov zrmlje v ir^metnem ('■ra ju na Dolenjskem pro oam. Cena 190.<YX> din. Naslov v vseh "r>osl Jutra
"M O«*: 20
stlPOVJTlIP 2 sob, kuhinje, shrambe, oddan obvezo nadzorstva hiše blizu tob->čne tovarne. Ponudbe z navedbo števila članov na o;-! odd Jutra pod šifro »Za 500«
34260-21
Pvos^b. s+anovarie
s p-itiklinimi in kopalnico, oddam Milčinskega 3. — Cena din 620 Več pri e. Kraliu istotam.
34230-21
Stanovanje
solnčno, dvosobno z veran-be na ogl. odd. Jutra pod do. kopalnico in vsemi »200.000«.	: pritiklinami ter plinom —
34154-20 | oddam 15. februarja. Na-j slov v vseh poslovalnicah
Visokopritlična hiša
tr- -o-l.-e in pritikline 63S k" metrov, naprodaj Bs-bič. Cesta aa Gol nik 25. Kranj
34063-20
{Tiijlitri H'« (vi'o)
od 200 do 300.000 din z
Ska proti St. Vidu Ponud-
Dvo«oh stanovanje
s nritiklmami se odd? s t. februarjem. Naslov: Stari trg 28. levo.
34169-21
Oddam sobo
s pceebnim vhodo:n pri trimostovju. Naslov vseh posl. Jutra.
34210-23
Lepo sončno sobo
jpre;iujeno oddam i 1 ;an sollani ženski ose oi Ulica Stare Pravde 5t 3	24201 23
Opremljeno sobo
»ddarri tako v bližini sodne palače Vprašanja telefon štev. 23-67.
34194-23
Mlajšega prosnoda
ali diiaka spreimem v vso oskrbo Križevniška ul. 7 II.. levo.
34235-23
Prazno sobo
iddam Kolodvorska 26. [ nadstropje Ogledati >d 14 do 16. ure Slak 34243 23
Opremljeno sobo
a dve osebi in oprem-1eno sobico za 1 osebo e odda v novi hiši s 1. •anuarjem. Naslov v vseh posl. Jutra.
34236-23
Hišo
v L-ubliani ali okolici, vzamem v najem ali kupim proti mesečnemu odplače-vamu 2000 din Ponudbe na ogl. odd. Jutra pod »Solidna cena«.
34178-20
! Jutra.
34267-21
Hišo
Z vpeljano go<tilno in trgovino. v Ljubl'ani prodam za 450.000 Hipoteke din 200 000 Ponudbe na ogl. odci. Jutra pod šifro »Zlata sama«.
34224-20
Hranilnica nroda
trgovsko-stanovanjsko hišo v' Liubliani, za 720.000 na odnlnčevanie Ponudbe na ogl odd Jutra pod šifro »Potrebno 100.000«
24225-20
Parcela
» Trnovem na lepem kraju za zidavo enonadstropne vile 15 nvnut od centra naprodaj. Psvlin, Jeranova 4, Liubliana.
34182-20
Prodamo
H'ŠO novejšo. dvosta-novanlsko Cena 180 000 Zp-hoani del Ljubi'ane
Hišo tristanovanisko z vrto-r in parcelo 600 k v m. Cena 600.000 din ši.=ka.
VILO novo. Bežigrad Cena 450 000 ter druge nepremičnine proia realitetna pisarna ADAMIČ. Ljubljana. Gosoosvetska 7. vis-a-vts »Slamiča«.	34211-20
Prodam
v centru.r.u Ceija šest stanovanjsko hišo z vrtom in stavbno parcelo 500 000 din donceno trlstanovanjsko hišo v bližini Celja 265.000 -Realitetna pisarna Ja ger. Celje.
34287-20
Sobo
oddam stareišemu gospodu event. celo oskrbo v cen tru.. Naslov v vseh poslovalnicah Jutra.
34268-23
Seseda 1 din, davek 3 -iin za šifro ali dajanje naslov 5 din Najmanlšl znesek 20 din
Veliko stanovanje
ali dvostanovanjsko hi šo ali vilo iš^em. ne preoale*' od centra Ljub 'jane Ponudbe na Ju tro pod »Točnost«
34110-21a
V centru mesta
išče za tebruar ali mal 'akonski oar brez otrok moderno dvo- al! trlsob no stanovanle Ponudbe pod »Za stalno« na ogl odd Jutra. 34076-21a
Zakonik? nar
brez otrok ce! dan odsoten ! išče eno- ali dvosobno stanovanje s kopalnico v centru ali okoiici za takoi ali poznele Ponudbe na ogl. odd lutra pod »Točna in mirna«.
34!28-21a
Beseda 1 din. davek 3 din, za šifro ali dajanje naslov 5 din Najmanjši znesek 20 din
Opremljeno sobico
s posebnim vhodom oddam na Miklošičev; cesti. Naslov v vseh poslovalnicah Jutra.
34124-23
Opremljeno sobo
belo opremljeno, lepo, čisto in toplo oddam dvema osebama z vso oskrbo takoi. Pri sv. Jožefu. Ciril-Metodova 19, visoko pri tličje, desno.
34269-23
Sobe išče
Vsaka beseda 50 par, da vek 3 din. za šifro in dajanje naslova 5 din najmanjši znesek 17 din
Sobo
s pofebnim vhodom, souporabo kopalnice, opremljeno, iščem. Ponudbe na ogl. odd. Jutra pod šifro: »Čim preje«.
34068-23a
Sobo
preprosto opremljeno, tu dl sobo s štedilnikom ali enosob. stanovanje Išče aakonski par brez otrok Ponudbe poa »V mestu ali bližnji okolici« na oglasni oddlek Jutra.
34064-23a
Skromno sobico
opremljeno, želi gospodična celi dan odsotna. Ponudbe na ogl. odd. Jutra pod »Odsotna«.
34150-23a
Opremljeno sobo
išče rezervni oficir v okoli ci 16 art. puka. Ponudbe na ogl. odd. Jutra pod »Za mesec dni«.
34173-23a
Prazna lepa goba
s strogo separiranim vhooom lz stopnišča ln souporabo kopalnice se odda s 1. Januarjem Naslov Gorjup. Stanlčeva št 20.	34241 23
Iščem 1—2 lepo
opremljeni sobi
s kopalnico in telefonom s 1. ali 15. januarjem. Ponudbe na ogl. odd lutra pod šifro »Štev. 16«.
34221-23a
Opremljeno sobo
v centru, išče mirna gospodična v Liubliani. Ponudbe na ogl. odd Jutra Pod šifro »Dežela«.
34183-23a
Polnilno pero za večerno obleko!
To ie posebni model, ki se da nevidno spraviti in je vendar vedno pri roki za pisanie.
To je univerzalna garnitura
K ECO —ŠPORT
Vaš trgovec Vam iih rad pokaže, kajti:
S KAW£C0
se piše nai lepše!
Dijakinjo
spreimem takoj kot sostanovalko v popolno oskrbo. Kopalnica, klavir, pisalni stroj Cena zmerna. Ogled popoldne pri Novak, Zrini skega 7/IJI.
34161-22
Dijaka
solidnega, nižješolca, iz boljše rodbine, sprejmem januarja na hrano in stanovanje. Klavir, nadzorstvo, pomoč pri učenju. Naslov v vseh poslovalnicah Jutra 34214-22
Vsaka beseda 2 61n: davek 3 din: za dajanje naslova 5 din; nai man 1 šl znesek 20 din
Gospa
z dvema fantkoma, ki ie pobrala v cerkvi Sv Križa sredi meseca iulija srebrni rožni venec se naproša, da istega vrne, ker )e zelo drag ipomin, pri uredništvu Ju tra.	34149 28
Moška zapestna ura
ie ie izgubila na Poljanski cesti pri železniškem prelazu. Pošten najditelj se naproša, da jo odda na Poljanski policiji.
34185-28
Denarnica
s 600 din
se Je zgubila v vlaku od Duplice do Kranja ali na glavnem kolo-avoru. Najditelj se prosi, da lo odda proti na gradi v ogl. odd. Jiitra.
34195 28
Gospod
lei je dne 27. t. m. ob 7. v kavarni Zvezdi morda pomotoma zamenjal suknjo, naj jo vrne istotam, da se izogne morebitnim posledicam. Svojo suknjo z rokavicami in ključi dobi zaenkrat istotam.
34252-28
Siromašen
študent
ie izgubil v petek 27. dec. ob pol 7. uri zjutraj novo obleko na poti od gradu Tivoli, mimo velesejma po B!eiweisovi, Tvrševi, Miklošičevi in Pražakovi ulici do Akademskega kolegija v Kolodvorski ul. 22. Po šten najditelj se naproSa, da odda proti dobri odškodnini naideno bleko ali pa pusti svoj naslov pri vratarju omenjenega kolegija.	34297-28
Beseda 1 din, davek 3
3in, za šifro ali dajan te naslov 5 din Najmanlšl znesek 20 din
Stružnico
najmodernejšo, 200 X 1250 m<m z Norton prestavami ter vdelanim elektromotorjem od tukajšmega skladišča proda Ludvik fleršič, Liubljana, Cesta 29. oktobra 13. Telefon 37-54.
33986-29
Velika zaloga
šivalnih strojev
Anker, Central Bobbin z 20 letno garancijo, za gospodinje, šivilje, kroiače in čevljarie tudi z dvema iela-ma še prodala po nizki ceni. Rabbene od 300 din naprej Tvrdka »Triglav«, Reslieva 16.
34138-29
Ijavo povišana carinska ta Naproda
rifa. stružnici
od
sta ie
tukajšnjega
skladišča po sedanji tarifi. Ludvik Ilerlič. Ljubljana, Cesta 29- oktobra 13. telefon J7-54.
34202-29
Pletilni stroji
^ dobro inranjenl. -oceni naprodaj Bel Jaška ul. 34. Ljubljana VII 34275-29
Šivalni stroj
malo rabljen. skoraj nov. poceni proda NOVA TRGOVINA, Tjrrševa c. 36. nasproti Gosnodar ske zveze.	34239-29
Beseda 1 din. davek 3
din, za šifro ali dajanje naslov 5 din NaJmanjš znesek 20 din
Dražba
nepremičnin vi. $t. 32. d.
o Dovie bo dne 8 launar ja 1941. na Dovjem Jt. 31. Ma dražbo pride hiša z vrtom in gospodarskimi poslopji ter razne parcele. Prodajalo se bo v posameznih skupinah Informacije daie Hranilnica dravske banovine, Liubljana.
34167-32
Beseda 1 din davek 3 iin, za šifro ali dajanje naslov 5 din Nalmanlš' znesek 20 dtn
Preklic
Podpisani opozarjam i»v-nost, da tapetniški pomočnik Kirbiš Ivan, ni več v moii službi ter vsled 'ega nima pooblastila, eventuel nih naroči! na moje ime Zagone ob S.. 28 XII 40. Vodišek Lojze, tapet. moj.
34133-31
Nasvet!,
5omoč in usluge v nairaz-ičneiših vprašanjih! Prepisujemo. preva'amo raz množujemo in sestavljamc vloge in prošnje v raznih jezikih Pismenim odgovorom priložite znamke din 10— »SERVIS BIRO«. -Ljubljana, Sv. Petra cesta 27/1. tel. 21-09.
34177-31
Beseda 1 din. davek 3 din, za Slfro ali dajanje naslov 5 din Najmanjši znesek 20 din
Harmonika
»Meinel Herold« v brezhibnem stanju, naprodaj. — Emonska 11/1.
34072-26
Radi selitve prodam pianino
svetovne znamke, felezne konstrukcije, krasen glas, ter 60 komadov
zložljivih stolic
za vrt in 7 marmornatih
miz z železno podstavo skoro nove. Dobrajc, Maribor, Aškerčeva 16.
34106-26
30 letna trg.	I CONTIN E NTAl
posJnvodkinja
teli spoznati Dalmatine« v svrho ženitve Resne ponudbe « sliko na ogl. odd. Jutra pod »Bodočnost srečna«.
34162-2)
Mlad podjetnik
bi poročil do 22 let staro dekle, simpatično, pošteno, srčno kulturno. Predpogoj čista preteklost. Ponudbe po možnosti s sliko ki se častno vrne na ogl. odd. Jutra pod »Lepa bodočnost«.
»4174-25
Spoznati želim
gospodično
ali vdovo brez otrok od 21—31 let v svrho ženitve. Sem obrtnik v lastni hiši v ntei >e trgovski lokal zato ie zaželjena trgovsko na-obražena ali da bi imela veselja do trgovine. Sem pošteniak in značaien zato želim istotake družice, ter čist' preteklosti V svrho prevzema trgovine ie zaže-lieno par deset tisoč ali več gotovine Javiff naslov ki bo ostal taina na ogl. oddel Jutra pod »Liubliana 25«.
34171-25
na ugodne mesečne obroke
Ivan Legat
Ljubljana,
Prefiernova ulica 44 Maribor. Vetrlnjska 30
SKKBKO, UKAOfc. KAM,Nt to '«a*nvrsta<
ZLATO
aupuje
ex> oaivisjin <na
JOS E6ERLE
-juo jana ITrseve -»'•■»s nnteia »Slon.
i m
Beseda 1 din, davek 3 din. za šifro aH dajanje naslov din Najmantši znesek 20 din
TET,EFON 22-75 Tehnična pisarna in posvetovalnica v Ljubljani, ing. OTAHAL Josip. Frančiškanska ul 10 pooblaščeni gradbeni
tnženjer se priporoča za vse v -radbenn stroko spadajoče posle.
OTOMANE
v veliki izbiri kupite uerodno pri
R. RADOVAN
tapetnih Mestni trg 18.
KAUČE
novi modeli po nizkih cenah dobite pri
E. Zakrajšek,
tapetništvo Miklošičeva 84.
Živali
Beseda 1 din. davek 3 din. za šifro ali dajanje naslov 5 din Na jman jši znesek 20 din
Nemški volčjak
Aistokrven. 7 mesc»v star, se proda v dobro hišo. Dober čuvaj. Hre onva ulica 17- I nadstr. desno. Ogleda se lahko vsak dan.	34203-27
Lovci
Tastrehe ustr., takoj kupim. Pismene ponudbe na Artač Josip, Jezersko.
34081-27
Zaklane, očiščene purane. kn!™si>-»»
10 kg v zavoju din 200 franko poštnina razpošilja G. Drechsler, Tuzla.
34245-37
Strojno podjetje
Ing. Borštnar
Ljubljana, Sv. Jerneja ulica 18 Izdeluje j
VODNE TURBINE
fcage, mline trans-misije dvigala itd.
INSERIRAJ V „JUTRU"!
Novi naslon fr&nttAluuuika al &
l-JTBb.
2 9 5 1
SrvtaSO?**! pou* r f!
loA/esajf* frT&toJf rm»j
MEINEL1 HEROM
dl.o .j to/ honur*
MARIBOR* m
OKAMA MAZILO
is adravi nu aeittč Čudovit uspeb pri rauan,
Ipeklinab. Tiuljenjih. ojku turih in vneijtti itd aa nego dojenčkov, pri kožnem vnetju izpu &čajU> tn hrastah na temenu za razpokam orane bradavice Dobi s« * vaeb lekarnan tn dro-gerUab.
Od Va* je
i* 'visno. da imate obleko vedno kot novo zato Jo pustite redno Kemično čistiti ali barvati v tovarni
JOS. REICH
LJubljana
Poljanski nasip 4-6 Pralnic* nretlolikaimcs
| IZDELOVANJE j
iirrnEM,
HAL9 POLOŽI DAR
DOMU NA OLTAR J
Stenotipiflko
srbsko-nemško IŠČE veliko podjetje v notranjosti. — Ročno pisane ponudbe s sliko poslati na »SEDMO SILO« Beograd, poštni predal 728, pod šifro »STENOTIPISTKA«.
RADI VELIKE IZBIRE NIZKE CENE i
Kupim
rabljene trikotažne ln pletilne stroje v dobrem stanju Pismene ponud be na naslov Tjeo štaj, ner ml. Slav. Požeea
34061-29
Parni stroj
86 KS parni kote! 80 m2 vsemi armaturami in cevovodi. predgrelec vode, 2 parr.i črpalki, še vse montirano stroje za izdelovanj parketov. 2 ventilatoria zi sušilnico, 1 ekshaustor z cevovodi in cyklonom. va-gončke več težkih tovornih vozo" in drugo, prodam — Ivan Šiška, tovarna parketov. Liubliana. Metelkova ul. 4 telefon 22-44.
34132-29
Beseda 1 din. davek 3 din, za ?lfro aM 'iB.l^nic naslov 5 din NaimanIS! znesek 20 din
Kostanj
edllni "lacnk debel m -,drav po din 8 nvd' =!pver V Komo L.l"h ' Jfina	331 SI 3?
IJ t
Šivalni stroji
znamke »Jax«
^o že skozi 60 let znani tot naj bali št Rabljen-troji vedno na zalosl
rt-nr- Tax	sln	..
c. 36.
<7saka beseda 2 ain: da vek 3 din; za dajan jt naslova 5 din. naj man 1 šl znesek 20 din
Kateri gospod
dobro situiran. bi finančno pomagal simpatični mlaiši vdovi. Ponudbe na podružnico Jutra v Mari boru pod »Novo leto 1911« 34104-24
in usodo«
Vam povem, ako mi pošljete rokopis, roistni datum in 10 din v znamkah. Frama Polanec, Medno 44 p. Št. Vid nad Ljuhl'ano.
34125-24
Najnovejši otroški in igračm vozički dvokolesa. šivalni stroji prevozni triciklt pnevmatike - Ceniki franko!
TRIBUNA F. B. L. LJubljana, Karlovška 4
1 KOTEL
z 100 m2 grelne površine 12 Atm KUPIMO. — Ponudbe z detajlnim opisom in navedbo mesta ogleda je poslati na ogl oddelek »Jutra« pod Šifro »Parni kotel 100«.
Turbino
malo rabljeno, s stoječo ali ležečo osjo kupim Ponudbe pod »Frar.cis-na ogl. odd. Jutra
34192-29
Gospod
sredniih let, dober kavalir, želj spoznati radj priia-,. .	teljstva gospodično, mlai-
34148-29 ?0 veseto jn simpatično. — Ponudbe na ogl. odd. Jutra pod »Harmonija«.
34123-24
Heftmašino
za šivanje kartončkov na nogavice kupim ta koj Ponudbe na Baeb ler, strol. plet. Radovljica	34200 20
Šivalni stroj
pogrezljn. dobro ohranien proda ABC. Liubliana, Medvedova c. 8 poleg kolodvora Šiške.
34291-29
Beseda 1 din. davek 3 din, za šifro aH dajanje naslov 5 din Najmanlšl znesek 20 din
'Vflad obrtnik
in posestnik
Saviničan. želi poročiti gospodično staro do 26 let z neka dote Slika zaželiena. Dopisi na podružnico Jut-v Celju pod šifro:
»Dobra gospodinja«.
34038-23
Posteljno perje
po din 10.—, kemično očiščeno din 14.—, čehano in kemično očiščeno din 29.— 39.—, 60 —. Belo :n sivo gosje perje in puh d o b it e najugodnejše pri »LUNA« — MARIBOR — samo Glavni trg 24-1	VZORCI BREZPLAČNO!
Usoda ljudi!
Znameniti grafoiog K. T. Karmah se je > • odločil izdelati Vam horoskop Njegova A priznana sposobnost videti prihodnjost v || življenju drugih ljudi meji na čudovitost Grafoiog F T Karmah Vam pove po resnici vso Vašo usodo, kdaj lahko dosežete uspeh ali najdete srečo tako v pogledu ljubezni, trgovine, loterije Itd.
Njegov popis minulih, sedanjih m bodočih dogodkov vzbudi Vaše začudenje in presenečenje Ne bodite otožni, oe jadikujte. kajti vse se o pravem času obrne na bolje Sporočite mi Vaa naslov in povem Vam o Vaši bodočnosti, sedanjosti in preteklosti več nego bi smatrali za zmožno Kupci knjige »Nai život m okultne tajne« dobijo vse gori omenjene brezplačno Pošljite še danes natančen naslov in rojstne podatke ter v naprej 30.— din za knjigo »Naš život tn okultne tajne« na čekovni račun 17455, na točno in stalno adreso:
xto U,
Splošno ugajati — duhovni ideal življenja!
Knjiga »Vaša osebna dra-žest« je kažipot uspeha v
življenju. Naročila: »Tajnosti življenja«, Zagreb, poštni predal 140 — Cena din 60.— na ček. račun 31.640.
VERITAS
Generalno zastopstvo tn skladišče
Anton Bremec,
CELJE
Zahtevajte cenik!
SCHNE1DER
ZAGBEB, NIKOLICEVA IO l'/v m V/
AJTE BRESPLAČHl CENIK
Ml M
MASCHINENFABRIK AU0S8UHG - NURNBERG-A-G*
DIESEL MOTORJI
stabUni in brodsld
PLINSKI MOTORJI
SAUGGAS — na sesalni plin
Zahtevajte ponudbe od zastopnika!
M-A G
ZAGREB Varšavska ul. 11
JIRILINETS?!
MOŠKI
F. T* Karmah, talec
ki trpe aa spolni slabosti, naj poskusijo preparat »VIRILINErS« Škatlica z 20 tabletami 64 din. z 40 tabletami 97 din. s 100 tabletami 203 din Dobiva se v lekarnah
Generalno zastoostvo LEKARNA S. MITTE1.BACH,
Zagreb. Jelačičev tra 2
Reg sp. br. 265-39. EBHS23223
Naše gledališče
DRAMA
Nedelja. 29. ob 15.: Mali lord. Mladinska predstava. Znižane cene od 20 din navz oL Ob 20.: Krog s kredo. Izven. Znižane cene od 20 din navzdol. Ponedeljek, 30.: zaprto.
Nedelja v drami: »Mali lord* je mladinska igra, katere d-ejanje je v glavnem posneto po istoimenski knjigi. Prisrčna zgodba o malem Icrdu, ki pridobi s svojo ljubeznivo prost odušnostjo triosrčnega deda, je zgrajena v igri z glavnimi prizori iz knjige ln je našla med mladim svetom živahen odziv. V naslovni vlogi 1» nastopila Simčičeva. Režija je prof. šesta- — »K rog s kredo« je naslov La-Hsing-taojeve kitajske igre, ki jo je predelal Klabund. Delo ooiikuje kitajska lirika in močna dramatika. Predstava spada po mnenju kritik in občinstva med najbolj dognane uprizoritve zadnjih 20 let. V glavnih vlogah: žaričeva, Jan. Mira Danilova in Skr-binšek nadalje Sever, Cesar. Gregorin, Lipah, P. Juvanova in Rakarjeva. Režiser G. Debevec.
OPERA
Nedelja, 29. ob 15.: Angel z avtom. Mladinska opereta. Izven. Ob 20.: Friderika. Izven. Gostovanje tenorista Josipa Gostita. Znižane cene. Ponedeljek, 30.: zaprto.
Nedelja v operi: Mladinska igralska družina, ki je bila izbrana pri preizkušnji otrok, bo igrala, pela in plesala pri mladinski opereti »Angel z avto m«. V enem mescu so naštudirail pod vodstvom dirigenta R. Simonittija in Maže Slavčeve ter koreografa Borisa Pilata ljubko igrico, v kateri je orisana življenjska zgodba malega angela. V večji vlogah bo spoznalo občinstvo prirodno nadarjenost otrok, ki so v kratkem času z veliko marljivostjo in veseljem naštudirali svoie vloge. V glavnih vlogah bodo nastopili solisti Janko. Anžlovar, Baibičeva ter Pianecki, nadalje v glavnih otroških vlogah Marjan Gutsmnn-del ln Jelica Siardova.— Zvečer bo goslo-v-aj Josip Gostič v Leharjevi spevoigii »Friderika«, v kateri je prikazana ljubezen pesnika Goetheja do Friderike. V spevoigri je polno lirike, romantike, prisičn sti in lepih melodij. Josip Gostič bo pel partijo Goetheja, Sonja Ivančičeva pa naslovno partijo Friderike. Poleg njiju bodo nastopili M. in B Sancin, Barhičeva, Zupan. Poličeva, Rakarjeva, Pianecki L dr. Veljajo znižane cene.
ŠENTJAKOBSKO GLEDALIŠČE
Nedelia, 29 ob 16.: Princeska in pastirček.
Popoldanska predstava. Torel . 31 ot 20.15: Gospa ministrica. Premiera
Sreda, 1. januarja ob 20.15: Gospa ministrica
MARIBORSKO GLEDALIŠČE
Nedelja. 29 ob 15.: Peterčkove poslednje sanje. Priredi L dekliška meščanska Sola. Ob 20.; Habakuk.

Uspešno oglaševanje le v »Jutru«!
Vsakovrstne strelne in električne naprave piujektira in dobavlja
I
Jh^U
VEGETABILflO PARNI K1»WUE ZA LICE
Dobiva se v vseh strokovnih
trgovinah.
1UG0
ZAHTEVAJTE PROSPEKTE LN BItEZOB VEZEN OBISK LN2EJN1KJA1
A. D
ZAGREB. Bo^kovi^eva 32-1 Telefon 63-Ott
V STALNI ZALOGI
M O S K I 1
Prt spolni ne>posonnosti, pri ipol nI slabosti poskusite hormonski pUulc .HOBMO-SEKS. Dobivajo se v vseb lekarnah 30 pilul 84 dm. 10«) pilul 217 din. 30«' pilul S60 din. Zabtevajte sami prave in or.ginaine HOKMd-stKS nflule! Po pošti diskretno razpo šilja
Lekarna Baliovec, Ljubljana.
klavno skladišče farm sem la Oora torij »VIS-VISIT« '-agreb Langov trg 3 _Ogl reg S oi 5ft4t>-3>
•Tl'.i|('I|K . iŽ t"'-* ■ • "t,--C			■ ;f' ■'. .■.
-V ^t ; . "V • • . •-*			
Uprava Hervard Auerspergovega veleposestva »Turjak« v Namršlju
naznanja, da je dne 22. decembra 1940 umrl njen član, gospod
Ervin pl. Adamovich
računovodja
K večnemu počitku smo ga spremili dne 24. decembra 1940. Naj mu ostane ohranjen časten spomin.
LOKAL
ZASTOPNIKA
iščem v centru za marc ali april. Ponudbe na ogl. odd. »Jutra« pod »LOKAL«.
IŠČEMO, s potno organizacijo za nov patentiran artikel v zvezi s pogonskim jermenjem. — Ponudbe na Publicltas d. d. — Zagreb, Ilica 9, pod št. 57769.
Bsljše brije in dalje t?afa • • •
Namršelj, dne 28. decembra 1940.

Umrla nam je naša dobra mamica, gospa
šteli Ličar ro]. Jatnnik
soproga zemljemerskega svetnika banske uprave
Pogreb nepozabne mamice bo 29. decembra 1940, ob pol 3. uri popoldne, lz 2al, kapelice sv. Marije, na pokopališče k Sv. Križu.
Ljubljana, dne 28. decembra 1940.
Žalujoči soprog Karel; Dimitrij, Tatjana, Pavelca, otroci; in ostalo sorodstvo.
1' M ^ fef
v '
ZAHVALA
Za Izraze Iskrenega sožalja, ki smo jih prejeli ob Izgubi naSega predragega soproga, očeta, starega očeta, brata, tasta ln strica, gospoda
&r. Miljutina Zamika
magistratnega direktorja v pokoju
za poklonjene krasne vence, za številno spremstvo na njegovi zadnji poti ln pevcem za njihove ganljive žalostinke se kar najlepše zahvaljujemo.
Sv. maSa zadušnica se bo brala v frančiškanski župni cerkvi Marijinega oznanjenja dne 5. januarja 1941.
ŽALUJOČI OSTALI
Zahteva-te nov«od britvico
A L C O S O
m				
				
Li	i V Mi			m
f

v.v . v.
Vsemogočni je poklical k sebi našafa dobrega očeta, starega o*eta, brata ln strica, gospoda
Valentina Kcrsšca
posestnika in pekovskega mojstra v Št. Vidu
Pogreb nepozabnega bo v ponedeljek 30. t. m. lz hiše žalosti, št. Vid 5t. 8, na farno pokopališče v sv. Vida.
ŠT. VID nad LJUBLJANO, dne 28. decembra 1940.
ŽALUJOČI

k

Ljubitelji esijentalskili umetnin!
Cenj. občinstvo naprošam — da se prt nakupu perzijskih preprog, antikvitet itd. obrne na spodnji naslov. Obenem se priporočam za nakup starih perzijskih preprog, ki jih tudi obnavljam, čistim, predelujem tn zamenjam. Ponudbe tudi pismeno.
TEHERAN	telefon 42 »
Oiijentalski salon, bogata zaloga perzijsldh in vseh vrst preprog ter antikvitet.
M. »I U T E V E LI C — LJUBLJANA,
Šelenburgova 4.
Hulbert Footner:
23
1 & f 01 f
qm J >m ir!
Hjiiu
Kriminalni roman
»Ko1;ko^krat sem šel skozi salon, da pridem k sprednjim vratom, so ležali na istem kraju. Več o tem ne morem covedati.«
»Ali so bili zastori v razglednem prostoru spuščeni?«
»Da!«
»Ob prihodu v Washington sta oba izstopila, kolikor vem?«
»Da. Hodila sva po pločniku sem ter tja.«
»Torej ne vesta, kaj se je med tem godilo v samem vozu?«
»Gospod Mappin,« je Mahony odvrnil, »menila sva. da' nama je varovati njegovo visokost nevarnosti od zunaj. Niti za hip nama ni prošlo na m sel, da mu grozi nevarnost od znotraj. Preden sva zapustila voz, sva zaklenila zadnja vrata.
Po zasliševanju te dvojice je Lee predložil podpolkovniku. naj spusti zastopnike tiska v paradni vo' K"r r':v'; co cd ri-c+vnrioc-M Ht b' fotografirali prostore in poročali o njih, škoditi pa tako ne more. če m ustrežete Na poti so nam, a po drugi strani jih tudi lahko vprežomo, da nam bodo pomagali.
Seveda« je odvrnil podpolkovnik. »Kaj vam je na m:sli?«
»Rad bi dal objaviti poziv, naj se oglasijo vsi- ki so ponoči videli vlak. ko je vozil mimo, ali ki so ga opazovali na k~k; postali. M'mo tega lahko po čp.sTvk.irrh razsl^-mo da so radžo najbrže vrgli v ^o	--i-	^	nni dob»-o Tini-
zijo. Treba bi bilo razpisati nagrado za tistega, kdor najde mrliča. Jaz sam bi dal rade volje neko
vsoto za kako sled, ki bi nam pomogla dalje. Semkaj spada pred vsem steklenka z vvhiskvjern, pa naj bo cela ali ubita.«
»Prav imate,« je rekel podpolkovn:k.
»Posebno ro^ornest mo *-mo nosv t't; reki Sus-quehanni. Ste že kdaj videli tamkajšnji železniški most? «
»Ne.«
»Nobene stranske ograje nima. Kar vržete med vožnjo po mostu iz voza, pade neposredno v vodo.«
Ko so se pripravi i ali 7->	č^s^k^i^v se
je Luke skrivaj izmuznil Ni maral, da bi ga ti ljudje spet muč;li z vprašanii. Pred vhodom postajnega poslopia si ie vzel taksi in se dal zapeljati v hotel James Mad'son,	so bile naročene sobe za radževo družbo in tudi .zanj
Ko ie vp;soval svo^e ime v tujsko knjigo, mu je ~ekel hotelski uradn!k:
»Ze nekaj jih ie vprašalo po vas eospod Imbrie.
Luke se je z dvigalom poteč;.-il ra vrh in je spotoma ugibal, kdo bi mu bil ut?gn'l telefonirati Bržkone ženski., ki ie bila v list:h čit-la r.^ovo :me, zdaj pa ni mogla brzdati svoje radovednosti, ker je slutila senzacijo.
Ko je stop1'! v svojo so1-© ea je mahoma izpre-'etela rp;sel. Nemara — da. nemara ie bila .. . Dia-na! Ona ie k^kop^k vedela da bo s'a^oval v hotelu Tam°s Mad;son Razburiero ie bod:l ro sob* s^m ter tia. Ali se bo znova C'T^'•s:'l■,? Hrepenenje 'n strah sto s° borila v n^em Ali ii sme pomagati. če ga pokbče? Toda hrep°r>enie po nji je bilo močnejše. Da bi ga vsai poklicala!
V naslednjem trenutku ie telefon zazvonil in Luko ie nlapil k aparatu.
»Ha.lo?« Ko je začul njen glas mu je jelo srce 1:v*e razbijati
»Luke!«
»Luke!«
Razburjen je bil tako, da je mogel samo zajec-ljati: »Dirna!... Oh, Diana!«
»Ali je kaj novega?« je z muko vprašala. »Mislim namreč — razen novic, ki so že v listih.«
»Ne, nihče ne ve, kaj se je prav za prav zgodilo.«
»Oh, Luke. to je strašno?«
Te preproste bsede so ga prepričale o njeni nedolžnosti. Kakopak da ni vedela, kaj se je bilo zgo-a.iOi »ivje Si>=.'« je vprašal. »A ne, n.kur ne povejte. Po telefonu ni vsrno.«
»Vem. Mama pravi, da morava ostati zunaj te stvari.«
Luke je v srcu zastokal: To ni mogoče! To ni
mogjče!
»Ne telefoniram iz najinega stanovanja,« je nadaljevala. »^ noki tigovim s^m.«
»To je pametno.«
»Toda povedati vam moram, kje sem, Luke! Nujno vas potrebuj m!«
Luku je srce utripalo, kakor da se hoče razleteli.
»Seveda, dušica. Katero številko ima aparat, ki ga rabate? Najdete jo na majhni plošaci.«
Povedala mu jo _e.
»Počakajte. Zdaj stopim v najbližjo javno telefonsko govorilnico in vas pokličem od ondod. Vprašal bom po gospod čni Johnsonovi«.
Na vrat na nos je odiiitel po s opn cah nizdol. Ko je tekal skozi vežo, se je p'ašr.o czrl po telefoni ki. Ta ni bila menda nič si šala- m?' an č.io je rek ovala po pretikalnbi. Takoj nato je prijel do tobakarne z javnim telefonom in čez nekaj minut je bil znova spojen z Diano.
»Kje ste?« je vprašala.
»V lekarni na vogalu Connecticutike aveni:'e in
"este L.«
»Čakajte me pred lekarno na ulici. V dveh minutah bom pri vas.«
10.
Dobila sta se.
»Diana!« ... »Luke!« To je bilo vse, kar sta mo
gla spraviti iz sebe. Stisnil si je njeno roko pod pazduho in jo hitro odvedel v stransikso ulico.
Na srečo ni bila v časnikih izšla še nobena slika lepe, vitke Diane. Vsi ljudje so jo gleda i, a nikomur ni prišlo na misel, da bi jo ute-riiia iskati policija. Lukovo sliko pa si lehko videl v vseh 1'stih in njegove vnanjosti ni bilo zlahka moči pozabiti.
Diana se je priVila k njemu in pobesila. glavo. Njegova boginja je bila postala človeško bitje.
»Oh, Luke, taka sem hrepenela po vas!«
»Kako me veseli, da to slišim,« je tiho odvrni!.
»Toda zdaj ne smeva misliti nase. Moja mati je vsa strta.«
Preklemanska stara avSa! je Luke pomislil. Rekel pa ni nič, le še tesneje je stisnil Dianino roko k sebi.
»To je od sile strašno! Po časopisih si mora človek misliti, da sva midve storili Meddyju kaj žaf lega!«
»Oh, nikar ne berite teh neumnosti!«
»Vendarle morava vedeti, kaj se godi.«
»Naj kvasijo časniki kar hočejo, trdno sem prepričan, da je morilec Vasinta.«
»To bi bilo mogoče,« je pritrdila. »A kako Je mogel umoriti brata? Preden je Meddy snoči legel počivat, je svoja vrata zaklenil. Razločno sem slišala, ko je obrnil ključ.«
»Tudi meni je vse nekam zagonetno.«
»Midve z materjo morava Washinton takoj tar pustiti, vendar ne vem, kam naj se obrneva.«
»Mesta zapustiti ne morete,« je Luke odkrite odvrnil. »Vse postoaje in vojne ceste so zastražene.«
»Kaj naj tedaj storiva?«
OGLAS
Jugoslovenski čelik a« d.
potrebuje za svoje podjetje ŽELEZARNO v Zenici
10 livarje
Prednost imajo tisti — M so že delali z jeklom. Reflektanti naj takoj javijo pismeno ravnateljstvu železarne v Zenici, kje je kateri doslej delal in koliko časa.
Jugoslovenski čelik a. d.
Generalna direkcija — Sarajevo.
Takoj lahko dobavljamo
DIESELOVE MOTORJI:
4, 8, 10, 16, 20, 24, 30, 48, 60 KS
DROBILCE:
1.5—2.5 m3/uro in 6—9 m3/uro
PLINSKI MOTOR:
100 KS
Cenjena vprašanja nasloviti na: Jugoškoda a. d. ZAGREB, Boškovičeva 32.
A
NAJLEPŠE ČTIVO
Ravijen:	Zgodbe brez groze
Kiabund:	Pjotr-Rosputir
Ravijen:	črna vojna
Thompson:	Sivko
Majerjeva:	Rudarska balada
Broširana knjiga: din 10.—vezana knjiga: din 15.—
ZALOŽBA »CESTA"
LJUBLJANA, KHAFLJEVA ULICA ST. 5
J


ZAHVALA
Ob bridki nenadomestljivi izgubi našega dragega soproga, očeta, brata, strica in tasta, gospoda
Ognjeslava Fincingerja
izrekamo najprisrčnejšo zahvalo vsem, ki so z nami sočustvovali, nam izrazili sožalje in darovali krasne vence.
Posebno zahvalo dolgujemo sokolskemu društvu Zagorje, Litija, Šmartno ln Trbovlje, pevskemu društvu »Zvon« lz šmartna, Obrtnemu društvu in zastopnikom raznih društev in korporacij, gg. Francitu Lajovicu in Maksu Kovačiču ter govornikom br. starosti Kolencu, br. Francu Vi-dicu in g. V. Bučarju ter končno vsem, ki so pokojnika v tako častnem številu spremili na zadnji poti
ZAGORJE, 28. XIL 1940.
ŽALUJOČI OSTALI
E

ZAHVALA
Za premnoge dokaze iskrenega sočustvovanja ob bridki Izgubi našega ljubljenega sina, brata, strica in svaka, gospoda
Ivana Škafar]
učitelja in rezerv, peš« poručnika
se tem potom vsem najiskreneje zahvaljujemo.
Posebno se zahvaljujemo častiti duhovščini, oficirskemu zboru in častni četi za spremstvo, vojaški godbi za žalostinke, vsem darovalcem vencev in cvetja ter vsem, ki so dragega pokojnika v tako častnem številu spremili na njegovi poslednji poti.
ZAHTEVAJTE^ ŽIMQ SAM0 Z^ZASClTNO
STERILIZIRANI
PLOMBO

'S
Jffitfffrrr--	.... _
ZADRUŽNA TOVARNA ZIME M
NAŠA ŽIMA JE HIGIJENSkO OČIŠČENA IN STERILIZIRANA NA PARI 115°C,NE DIŠI,' JE BREZ MAŠČOBE IN FERMENT0V, PO CENI.
13
ITALIJANSKE
Dobra glasba sr.ro o italijanskimi harmonikami!
Pojasnila ta prodaja po boljših trgovinah te strok? CASTELFIDARDO
GROM
AVTOMATSKA TEHTNICA Najdovršenejši Izdelek.
Z iežaji iz dragocenega kamna. Najnižja cena! — Ugodni plačilni pogoji! — Garancija 10 leti
Tvornica tehtnic
J. ŠEBEŠČEN
SUBOTICA Zahtevajte ponudbe!
Prvovrstna harmonika!
Fratelli SCANDALLI
CAMERA.NO (Ancona) največja italijanska tvornica harmonik — dobavlja vse modele klavirskih harmonik in harmonik
na gumbe. Zastopnike za nekatere še proste rajone sprejemamo.
Harmouika
visokega
razreda.
Harmonike Fr on tali ni
umimiiii nimi
NCMANA (Ancona) Iščemo
zastopnike za samoprodajo.
Glasbena naklada Specialne lzaaje sa harmonike
SABA RADIO
PRECIZNOST IN KVALITETA !
SODOBNI APARAT Z NAJPOPOLNEJŠIM GLASOM 1
Generalno zastopstvo in skladišče:
BREMEC - CELJE
Zastopniki:
Radio Lnšicki, Maribor, Koroška 11, Radio Zupan, Mojstrana, Eduard Fischbacher, Trbovlje.
Najlepša voščila za vse dobro in lepo
SNOVEM LETU
pošilja svojim cenj. odjemalcem in zastopnikom. Hvala za zaupanje in naklonjenost!
Rodlovol-Liublionp,
Tel. 33-63,
Dalmatinova ulica 13
poleg hotela Štrukelj.
Radio — računski in pisalni stroji Nalivna peresa.
MEHANIČNA IN RADIO DELAVNICA!
za kuhinjo — najcenejše v zalogi pri
SEVER, LJUBLJANA, Marijin trg 2.
Strokovno polaganje linoleja.
Ljnbljana, dne 28. decembra 1940.
Žalujoči ostali



ZAHVALA
Ob bridki Izgubi naše predobre, blage soproge, zlate mamice, gospe
Mioke Rosenstein
roj. DOVNIK
soproge šolskega upravitelja v pokoju
katero smo dne 26. t. m. spremili na njeni poslednji poti, se vsem, ki so nas za časa njenega dolgega trpljenja, kakor tudi ob smrti tolažili in z nami sočustvovali, najiskreneje zahvaljujemo.
Posebno se zahvaljujemo g. dr. Brandstetterju in univ. prof. dr. Lušickyju, častiti duhovščini, zlasti g. župniku Jenku in vsem, ki so jo počastili z venci ta s spremstvom na njeni zadnji poti.
Vsem naša prisrčna, iskrena zahvala. Ljubljana, Ljutomer, dne 28. decembra 1940.
Žalujoči rodbini: ROSENSTEIN—ŠAŠEL in ostalo sorodstvo.
Izdelki visoko kvalitetne znamke svetovnega slovesa
SKTTI5IIO $Oft>RANl
se dobivajo v vseh najboljših trgovinah z glasbili v Jugoslaviji Kataloge pošlje na zahtevo zastopnik:
G. FOLICARDI, Erdedijeva ulica 1, Zagreb
Nagrajena tovarna harmonik
Fratelli Galant;
MONDAINO (Forll)
Sprejmemo zastopnike za samoprodajo ali agente.
I
Naziv tvrdke Comm. PAOLO SOPRANI e FIGLI (Castelfidardo)
(ustanov. 1863), kl je prva na vsem svetu^ razširjala te instrumente, jamči za dovršenost eleganco in polnost zvoka. — Zahtevajte našo znamko pri svojem dobavitelju!
(ustav. 1865.j Tovarna harmonik Sprejmemo
vseh modelov ln sistemov zastopnike
Cav. CESARE PANCOTTl
MACERATA
TOVARNA HARMONIK
delniška družba
V. SOPRANI di SILVIO & Co
RECANATI Harmonike vseh modelov in sistemov. ■ _prodajo se sprejme.
Agent za samo-
TOVARNA HARMONIK
BONTEMPi UIIALOO&figli
CA STELFID ARDO Harmonike največje sposobnosti. — Katalog na zahtevo. _Iščemo zastopnike.
ficcordiana - (Deločiosa
CASTELFIDARDO Klavirske harmonike ln harmonike na gumbe. _Sprejme se zastopnik.
TOVARNA HARMONIK
F. ŠEIRIENEILILU A FIGLI
CASTELFIDARDO Katalogi na zahtevo.	Išče se zastopnik.
En poskus vas bo prepričal o prednostih VICTORIA-HARMONIKE tvrdke
DARI <& PICCHIETTI
CA STELFID A RDO __Katalog na zahtevo.
M a roti a SiMo & F. gl f
TOVARNA HARMONIK	CASTELFIDARDO
Išče se zastopnik.
IFIBATIEILILII BOR§INI
CASTELFIDARDO najbolje vpeljana italijanska tovarna klavirskih harmonik in harmonik na gumbe vseh modelov in sistemov.
TOVARNA HARMONIK
D ITT H eONTRRELLR
PESARO — VTA MANZONI 29
Najvišja odlikovanja. Zastopnika za samoprodajo sprejmemo.
Nagrajena tovarna harmonik Fratelli BALLOVE BURIM
CASTELFIDARDO Klavirske, kromatične in dia-tonične harmonike. — Išče _ se zastopnik.
Nagrajene narmonike
P. Ficosecco,
Caste!fidardo
Katalog na zahtevo.
LA FISARMONICA Potenza Pičena (Macerata)
Harmonike vseh modelov Katalogi na zahtevo. — Iščejo se zastopniki.
C3BOBOBC3BOBOBCDBaBCDBCDBC3BC3BC3flCDBC:»
Posteljno
i ^^
n©
j po din 10.—, kemično očiščeno din 14.—. čehano in kemično | očiščeno din 29.—, 89.—, 60.—. Belo in sivo gosje perje ln puh j dobi te najugodnejše pri »LUN A« — MARIBOR, samo Glavni tre 24-a.	VZORCI BREZPLAČNO!
i OIOIOIOIOIOIOIOIOIOIOIOIOIOIOI
Urejuje Davorin Ravijen. — Izdaja za konzorcij »Jutra« Stanko Virant — Za Narodno tiskarno d. d. kot tiskarnarja Fran Jeran. — Za inseratni del je odgovoren Alojz Novak. — Vsi v Ljubljani,