SVOBODNA LETO (ANO) LXVII (61) • STEV. (N°) 5 ESLOVENIA LIBRE SLOVENIJA BUENOS AIRES • 21 de febrero - 21. februarja 2008 ZNAČILNOSTI NASE SKUPNOSTI Kosovo, nova država v Evropi JOŽE HORN 2008 je gotovo leto pomembnih obletnic. Poteka 60 let delovanja naše krovne organizacije Zedinjene Slovenije. Naš tednik Svobodna Slovenija prav tako izhaja je šestdeseto leto. V današnji številki pa v rubriki ,,Pred 50 leti zabeležimo srečanje rojakov, ki so na povabilo in pobudo svetnika Karla ©kulja začeli akcijo za lastni dom, ki še danes deluje kot Slovenski dom San Martin. Ko iščemo razloge za tako dolgo in plodovito delovanje, ki ga včasih v domovini celo imenujejo ,,argentinski čudež", jih lahko najdemo lepo navedene v članku, ki nam ga je za to številko pripravil g. Jože Horn. Takole meni: Če hočemo na kratko opisati našo skupnost, lahko rečemo, da vse obstoja na treh temeljih. Ti so: neutrudno delo, molitev in veselje do dela in življenja. Neutrudno delo: in to za dobro vse skupnosti. Ne samo za svoje in družinsko dobro in potrebno. V mnogih primerih je prišla skupnost celo na prvo mesto. Vse to je bilo izraz ljubezni do svojih in do Slovenije. Nismo mogli živeti brez Slovenije in ker nas ona ni priznala, smo si ustvarili njeno okolje v naši sredi. Bolj kot usta, so govorila naša srca in ta so nam narekovala delo, ki smo ga morali opravili. Mnogi so darovali svoj čas in svoje sposobnosti, drugi pa so pomagali z denarjem ali delom in vse to je rodilo dobre sadove. Tudi mlade moči so svoje doprinesli, pomagali in posnemali zglede starejših. Vsem je skupnost pomenila, ne samo število, ampak pred vsem, delo in čutenje. Voljo do dela smo prinesli že od doma, rojeni izven Slovenije, pa so nam sledili. Če hočemo imeti sadove, je nujno potrebno delo. In obrodilo je sadove. Mnogo je bilo in so še delavci v našem vinogradu. In to na vseh področjih. Vse to nam zagotavlja še lepo prihodnost. Molitev: Ta nam je prinesla božji blagoslov in ni je bilo malo. Že doma smo vedeli, da dobra molitev, predira oblake. V taboriščih smo še s trdnejšo vero prosili Boga za pomoč in rešitev. In v izseljenstvu nas zaupanje v Boga s pomočjo molitve, predvsem skupne, rešuje in ohranja. Veselje je izraz notranjega miru, kljub vsem težavam in trpljenju. Veselje do življenja in do dela. Veselje do slovenskega prepričanja in do slovenskega duha. To je notranje veselje. Zunanje veselje pa pokažemo na vseh prireditvah. Tako oni, ki jih pripravijo, kot vsi tisti, ki se jih udeležijo. Nihče ne dvomi, da je v njih položeno veliko veselja do dela in povezave vse skupnosti. Preteklost nam govori, da smo vedno bili na pravi poti. Čeprav je resnica, da je delavcev malo in vedno manj in to na vseh poljih življenja in ne samo oznanjevalcev Evangelija. Je pa tudi resnica, da gredo mnogi mladi po isti poti in da bodo oni nas starejše nadomestili. Oni sami nam dokazujejo, da z molitvijo za mladino in za Slovenijo, računajo na božjo pomoč. To nam vsem daje veselja, ker naša skupnost z nami starejšimi, ne bo izumrla, ampak, da bodo po njih nadaljevala slovensko življenje v svetu. Kosovo je preteklo nedeljo dočakalo svoj veliki trenutek: razglasitev neodvisnosti. Po ulicah Prištine se je trlo nasmejanih obrazov, vihrale so zastave, prebivalci - z izjemo Kosovskih Srbov- so ves dan peli in plesali ter se veselili dogodka, ki so ga čakali že toliko let. Da ni vse tako rožnato, pa je pokazal pogled v Srbijo, kjer so na več prizoriščih potekale demonstracije. Tudi v ponedeljek ni bilo dosti drugače, le da so se preselile tudi v kosovska mesta, kjer živi srbsko prebivalstvo. Protesti so potekali v Kosovski Mitrovici, Gračanici, Štrp cu in Ranilugu. Po navedbah organizatorjev se je v Kosovski Mitrovici zbralo okoli 15.000 ljudi. Protestniki so vzklikali ,,To je Srbija" in nosili napise ,,Rusija, pomagaj". V vasi Zubin Potok, približno deset kilometrov severozahodno od Kosovske Mitrovice pa je v nedeljo zvečer eksplozija uničila vozilo Združenih narodov. Ranjenih ni bilo, vozilo pa je zgorelo. Podoben incident se je zgodil v Kosovski Mitrovici, kjer so neznanci odvrgli več ročnih bomb na poslopje ZN. V Srbiji pa je prišlo tudi do napadov na slovenske objekte in sicer na veleposlaništvo v Beogradu. Protestniki so vdrli v poslopje slovenskega veleposlaništva. Zaradi vdora je zunanji minister Dimitrij Rupel osebno protestiral pri srbskem kolegu Vuku Jeremižu, so sporočili z MZZ. Minister Rupel je zahte- val, da srbske oblasti zagotovijo varnost slovenskim diplomatom in drugim slovenskim državljanom. Protestniki, med katerimi naj bi bilo največ nogometnih navijačev, so na slovensko veleposlaništvo metali kamenje in razbijali okna. S poslopja zgradbe pa so odstranili zastavo Evropske unije in raztrgali slovensko zastavo. Spopadi med policijo in okoli 500 protestniki, večinoma nogometnimi navijači, so izbruhnili tudi v središču Novega Sada, kjer stoji poslopje slovenskega trgovca Mercator. Poslopje Mercatorja je potem varovalo veliko število policistov. Srbska skupščina se je še v ponedeljek sešla na izredni seji, na kateri so poslanci potrdili odločitev vlade o razveljavitvi razglasitve neodvisnosti Kosova. Razglasitev neodvisnosti seveda ni najpomembnejše dejanje, glavno -priznanje neodvisnosti s strani drugih držav-še pride. Če pride! Kosovski največji zaveznik, ZDA so v nedeljo postregle z nekoliko previdnejšimi toni. Predsednik George Busha je namreč ob robu obiska v Tanzaniji dejal, da mora biti status Kosova rešen tako, da bo Balkan stabilen. Vendar ni izgleda, da bi neodvisnost imel kako alternativo. Albanci, ki sestavljajo 90 odstotkov vsega prebivalstva, nočejo več živeti v okviru Srbije, zato je samostojnost edina rešitev. Le tako se bo Priština lahko vključila v Mednarodni denarni sklad, v Svetovno banko, saj vlada potrebuje veliko denarja za obnovo in razvoj lastne industrije. Zelo je pomembno, da Kosovo začne samo razvijati svoje gospodarstvo, tudi s pomočjo tujih naložb, in če status pokrajine ni določen, vanj ne bo nihče vlagal. Po razglasitvi neodvisnosti Kosova so zunanji ministri Evropske unije pod taktirko vodje slovenske diplomacije Dimitrija Rupla v ponedeljek poskušali doseči skupno stališče o neodvisnosti, medtem ko bo o priznanju odločila vsaka članica sama. Z neodvisnostjo naj se namreč ne bi strinjali Ciper, Romunija, Slovaška, Španija in Grčija. Vodja slovenske diplomacije in predsedujoči Dimitrij Rupel je ob prihodu na srečanje na novinarsko vprašanje, koliko držav članic bo danes priznalo Kosovo, odgovoril le: ,,Veliko držav". Glede zadržanja Slovenije pa je Direktor inštituta za strateške študije Grgič dejal, da za zdaj ni nujno, da Slovenija takoj prizna Kosovo, priznanje največjih evropskih držav namreč zadostuje. Ključna vloga Slovenije je, da ohrani enotnost Evropske unije do Kosova, najslabše pa bi bilo, da Slovenija prizna Kosovo in se diskreditira v vlogi povezo-valke. Slovenija bo sicer o priznanju Kosova odločala po parlamentarni poti, a postopek naj se ne bi začel pred tem četrtkom 21. februarja, ko je redna seja vlade. Petnajst let Slovenske škofovske konference To sredo, 20. februarja 2008, mineva petnajst let od ustanovitve samostojne Sjovenske škofovske konference (SŠK). Slovenski škofje so bili do ustanovitve samostojne Slovenske škofovske konference 20. februarja 1993 z drugimi škofi na področju nekdanje Jugoslavije povezani v Jugoslovansko škofovsko konferenco, znotraj katere je bila 20. junija 1983 ustanovljena Slovenska pokrajinska škofovska konferenca. Slovenski škofje so na seji 25. julija 1992 pripravili osnutek statuta samostojne Slovenske škofovske konference. Papež Janez Pavel II. pa je po pridobitvi pozitivnega mnenja Kongregacije za škofe in Urada za odnose z državami pri Državnem tajništvu Svetega sedeža, 19. februarja 1993 v skladu z normami in določbami cerkvenega prava potrdil statut samostojne Slovenske škofovske konference, 20. februarja 1993 pa je Kongregacija za škofe izdala dekret o njeni ustanovitvi. S tem je Cerkev na Slovenskem dobila večjo pravno trdnost in samostojnost. Škofovska konferenca je zbor škofov kakega naroda ali določenega ozemlja, ki v medsebojni edinosti in hierarhični povezanosti z rimskim papežem ter v skladu z Zakonikom cerkvenega prava, statutom in drugimi pravnimi normami izvršuje nekatere naloge v blagor vernikov na ozemlju lastne škofovske konference. Po statutu so člani Slovenske škofovske konference vsi krajevni in pomožni škofje, ki jim je v okviru lastne škofije zaupano posebno poslanstvo, medtem ko apostolski nuncij (odposlanec rimskega papeža) ni njen član. Dne 7. aprila 2006 je Sveti sedež v Cerkvi na Slovenskem ustanovil tri nove škofije (v Celju, Murski Soboti in v Novem mestu), mariborsko škofijo pa je povzdignil v nadškofijo. Leto 2006 so tako zaznamovala imenovanja in umestitve novih škofov ter razglasitev novih škofij oziroma nove nadškofije. Slovenska škofovska konferenca šteje enajst članov, ki so: msgr. Alojz Uran, ljubljanski nadškof in metropolit ter predsednik SŠK, msgr. dr. Anton Stres, celjski škof ter podpredsednik SŠK, msgr. Andrej Glavan, novomeški škof, msgr. dr. Franc Kramberger, mariborski nadškof in metropolit, msgr. Metod Pirih, koprski škof, msgr. dr. Marjan Turnšek, murskosoboški škof, msgr. dr. Jurij Bizjak, koprski pomožni škof, msgr. dr. Anton Jamnik, ljubljanski pomožni škof, msgr. dr. Jožef Smej, mariborski pomožni škof in msgr. dr. Peter Štumpf, mariborski pomožni škof. Naknadno je bil za člana imenovan upokojeni beograjski nadškof in metropolit msgr. dr. Franc Perko. Upokojeni škofje nimajo odločujočega glasu, lahko pa so povabljeni na plenarna zasedanja. Vsaka konferenca izvoli predsednika in njegovega namestnika (podpredsednika) ter generalnega tajnika. Dne 3. septembra 1999 je bil prvotno potrjeni statut Slovenske škofovske konference dopolnjen z dvema dodatnima členoma. Prvi predsednik Slovenske škofovske konference je bil pokojni ljubljanski nadškof in metropolit msgr. dr. Alojzij Šuštar (1993 - 1997), drugi predsednik ljubljanski nadškof in metropolit msgr. dr. Franc Rode, sedanji prefekt Kongregacije za ustanove posvečenega življenja in družbe apostolskega življenja (1997 - 2004), tretji od 7. decembra 2004 dalje mariborski škof msgr. dr. Franc Kramberger, četrti pa od 16. marca 2007 dalje ljubljanski nadškof in metropolit msgr. Alojz Uran. Statut med drugim ureja naravo in namene škofovske konference, plenarna zasedanja, določa stalni svet škofov, naloge tajništva ter druge službe in komisije, ki po presoji konference zagotavljajo bolj učinkovito delovanje. BERI_ NAŠA UMETNOST IZ CORDOBE V LJUBLJANO ....2 V LETU EVROPSKE KULTURE SE SPOMINJAMO TRUBARJA... 2 KAKO LEPO JE BILO NA KOLONIJI V CORDOBI!.....3 150 LET MARIJINEGA PRIKAZOVANJA V LURDU ......6 Stran 2 21. februarja 2008 • SVOBODNA SLOVENIJA VTISI IZ SLOVENIJE IZ ZIVL]EN]A V ARGENTINI Graciela Mravlje: Šah TONE MIZERIT Številni obiskovalci so prišli na odprtje razstave Gra-ciele Mravlje, rojakinje iz Cordobe, ki je prvič razstavljala v Sloveniji. S pevsko točko je pri odprtju sodeloval baritonist Marko Bajuk. Graciela (doma so jo klicali Joža) Mravlje se je rodila v Cordobi. Svoje slikarske sposobnosti je razvila in izpopolnila na Likovni akademiji Univerze v Cordobi, kjer je diplomirala leta 1984. Postala je tudi profesorica likovne umetnosti; poučevala je po cordobskih srednjih šolah, pa tudi na Višji šoli likovne umetnosti dr. Figueroa Alcorta. Obiskovala je razne tečaje, seminarje in kongrese kot slušateljica, pa tudi kot predavateljica. V Ljubljani je dobila leta 1988 štipendijo za umetniško izobraževanje, leta 1992 pa še nostrificirala argentinsko diplomo. Svoja dela je razstavljala po raznih državah Južne Amerike, Evrope in Japonske. Graciela pa je tudi sicer slovensko aktivna: v cordobskem Slovenskem društvu je odbornica in učiteljica (bila je tudi na izpo-polnitvenem tečaju za učitelje slovenskih šol v Ljubljani leta 1999), kjer svoje znanj slovenskega jezika posreduje otrokom in odraslim. Slikarko in njeno delo je predstavila umetnostna kritičarka in kustosinja Nuša Podgornik. Povedala je, da se slikarkin dosedanji opus precej razlikuje od del, ki sestavljajo to razstavo tako v slogovnem pristopu, ki je sicer bolj abstrakten in manj motivno asociativen, kakor tudi v uporabi kolorita, s katerim običajno gradi svoje barvne kompozicije v kontrastnih in intenzivnih komplementarnih odnosih. Na tej je želela kot hči slovenskega priseljenca iz Argentine z grafikami predstaviti rojakom v Sloveniji svoje doživljanje druge svetovne vojne preko likovne umetnosti in simbolike šaha. Kot otroku se ji je namreč zdelo, da igrajo šah boljše tisti, ki so udeleženi v vojni, kot npr. njen oče. ,,Ce je šah igra, kakšna igra je potem šele vojna?" se je spraševala. Lesorezi, jedkanice in kolaži prikazujejo v figurah šaha najprej vojno občutje, ki se s celjenjem ran in časovnemu oddaljevanju iz črnih-belih-sivih barv proti koncu razvijejo v barvitejšo sedanjost, intenzivno in temperamentno, barve življenja in ljubezni. Razstava je na ogled od ponedeljka do petka od 8.30 do 15. ure v galeriji Svetovnega slovenskega kongresa v Ljubljani. GB (Zahvaljujem se ge. Anici Moder za posredovane podatke.) Slovensko predsedovanje Evropski uniji v prvi polovici letošnjega leta bodo spremljali številni dogodki, ki bodo opozorili na bogato slovensko kulturno izročilo in (po)ustvarjalnost. Program kulturne promocije je pripravilo ministrstvo za kulturo na podlagi izhodišč strateškega sveta za kulturo, izobraževanje in znanost. Vsebinsko se program navezuje predvsem na evropsko leto medkulturnega dialoga 2008, med pomembnejšimi dogodki pa bosta še obeležitev 500-letnice Trubarjevega rojstva in predstavitev ustvarjalnega opusa Jožeta Plečnika v Bruslju. Otvoritvena slovesnost ob evropskem letu medkulturnega dialoga je bila 7. in 8. januarja 2008 v Cankarjevem domu. Slovesnost je predstavljala zaključek dvodnevnega programa z naslovom Medkulturni dialog kot temeljna vrednota EU, ki je v obliki okrogle mize, razstave o medijih in projekcije kratkih filmov obravnaval medkulturni dialog na kulturnem, medijskem, izobraževalnem in gospodarskem področju. V počastitev 500-letnice rojstva ustvarjalca prve slovenske knjige in slovenskega knjižnega jezika Primoža Trubarja (1508-1586) bodo 6. marca 2008 v Narodnem muzeju odprli razstavo, ki bo prikazala postaje njegovega življenja in dela, njegovo osebnost ter mentaliteto okolja, ki je njegovo delo navdihovalo in podpiralo. Poleg Trubarjevega življenja bo razstava predstavila tudi razmere v 16. stoletju. Med 5. in 7. junijem 2008 pa se bodo Trubarjeve obletnice spomnili še z mednarodnim simpo- Trubar in Plečnik zijem na SAZU. Namen simpozija o jezikih in identitetah bo premisliti temeljna bivanjska vprašanja posameznikov, narodov in jezikovnih skupnosti v preteklosti, sedanjosti in prihodnosti. Med najpomembnejšimi dogodki, ki se bodo v času predsedovanja zvrstili v Sloveniji, bo še razstava Slovenska moderna (1890-1920), ki jo bodo 23. aprila 2008 odprli v Narodni galeriji. Namen razstave je ustvariti plastično, tridimenzionalno podobo časa in dogajanja, v katerem sta slovenski impresionizem in umetnost nasploh vzpostavila samopodobo Slovencev kot samozavestnih Evropejcev. Uradna slovesnost slovenskega predsedovanja EU bo po napovedih vladnega urada za komuniciranje koncert Slovenske filharmonije 12. marca 2008 v Bruslju. Orkester bo pod vodstvom dirigenta Georgea Pehliva-niana izvedel 2. simfonijo Gustava Mahlerja, ki je svojo umetniško pot začenjal v Ljubljani kot dirigent takratnega Stanovskega gledališča. Kot solistki bosta nastopi i svetovno znana mezzosopranistka Marjana Lipovšek in mlada sopranistka Sabina Cvilak. Med najvidnejšimi dogodki v tujini bo še razstava o delu najznamenitejšega slovenskega arhitekta Jožeta Plečnika, ki jo bodo sredi maja 2008 odprli v Bruslju. Razstavo bo pripravila Narodna galerija v Ljubljani v sodelovanju s svetovno znanim arhitektom slovenskega rodu Borisom Podre-cco. Plečnikov obširen opus bo predstavljen skozi izvirnike skic, modelov, s filmskimi prispevki in zapisi. IZTEKLO SE JE PLEČNIKOVO LETO Izteklo se je Plečnikovo leto 2007. Eno sklepnih dejanj ob 50. obletnici smrti slovenskega arhitekta Jožeta Plečnika (1 872-1 957) je bila ob odkritju replike Plečnikovega šentjernejskega petelina na fontani v središču Šentjerneja na Dolenjskem. Vrata je pred koncem leta ,,odprl" še virtualni muzej. Na spletnem naslovu www.mojaslovenija.si/Plecnik/ uvod.html so na ogled arhitektova dela in zamisli. Zanimanje zanj pa ne bo usahnilo. Plečnik bo eden od ustvarjalcev, ki jih bo Slovenija v času predsedovanja EU posebej izpostavila. V spomin na velikega arhitekta, ki je s svojimi deli zaznamoval tri evropske prestolnice -Dunaj, Prago in Ljubljano, je Arhitekturni muzej Ljubljana pod vodstvom plečnikologa Petra Krečiča pripravil vrsto dogodkov, s katerimi je javnosti predstavil mojstrovo življenje in delo. Uvod v Plečnikovo leto je bila razstava Jože Plečnik (1872-1957) -arhitekt v Ljubljani, Pragi in na Dunaju, v Narodni galeriji. Avtor razstave je bil Damjan Prelovšek, postavitev je dopolnjevalo gradivo iz Mestnega muzeja Ljubljana in od zasebnikov. Poleg prenove stalne razstave Arhitekt Jože Plečnik 1872-1957 na gradu Fužine in konservatorsko-restavratorskih posegov v Plečnikovi zbirki v arhitekturnem muzeju so potekala predavanja o Plečniku, strokovna vodstva po Plečnikovi Ljubljani in drugi dogodki. Kljub rastočim socialnim težavam, ki se te dni pojavljajo na različnih poljih, je vidno, da tako v skrbi vlade kot opozicije pred-njačijo politična vprašanja. Po volilni zmagi kirchneriz-ma in prvih mesecih nove-stare vlade, stranke, skupine in gibanja iščejo novega ravnotežja. Vlada in oblast. V svinčenih letih 70 je bilo v modi geslo: ,,Campora na vlado, Peron na oblast", s čimer je bilo jasno povedano, kdo ima vajeti v rokah, mimo uradnih funkcij. Nekaj takega sedaj razni opazovalci in tudi državljani na sploh, menijo glede bivšega predsednika in sedanje predsednice njegove žene. Drugi pa trdijo obratno: da je gospa vedno bila na oblasti, tudi ko je bil še mož na vladi. Mimo te besedne igre pa je opazno, kako prav v sedanjem času igrata različno igro, a v sovpadajoči dvojici. Ona se posveča vladnim in protokolarnim zadevam, on pa na vso paro tke mrežo, ki naj vladi in oblasti poveri trdnost močne strankarske strukture. Kot je Kirchnerju bilo mnogo do tega, da bi na volitvah gospa jasno zmagala, tako se sedaj poteguje, da njegova kandidatura za predsednika stranke ne bi imela nasprotja. Poleg Lavagne, katerega primer smo že opisali, mu je uspelo pritegniti še bivšega guvernerja Reutemanna, snubi pa tudi Cafiera in bivša radikalna veljaka Puerto in Marina. Celo polemični Barrionuevo ga podpira. Cas teče in ključni datumi se bližajo. Ta petek, 22. februarja bo peronizem ključne province Buenos Aires imenoval svoje delegate. Narodni kongres stranke bo zasedal 6. marca. Do 18. marca je rok, da se predstavijo kandidatne ljstine za vodstvo stranke. Ce poleg Kirchnerjeve ne bo nobene druge, avtomatično postane predsednik peronizma. Zasedba puščave. Z nasprotne strani podobno strategijo vodi župan mesta Buenos Aires Mauricio Ma-cri. Pravzaprav vsi gledajo na leto 2011, ko bodo naslednje predsedniške volitve. Imamo pa ,,vmesno postajo", ko bodo oktobra 2009 dopolnilne parlamentarne volitve. Že tedaj bo za Ma-crija preizkus, ali njegova strategija uspeva ali ne. Zaenkrat ni dvoma, da ima večinsko podporo v prestol-nem mestu. Nima pa lastne politične strukture v notranjosti. Poleg tega, odkar je radikalizem zašel v globoko krizo, je notranjost države prava puščava, kar zadeva opozicije, zlasti sredinske in desničarske; levico pokriva gospa Carrio. To puščavo namerava osvojiti v dobi poldrugega leta. Mu bo uspelo? In na levici? Govorimo o zmerni levici, ker ultra skupine so razbite in brez izgledov nikakršnega uspeha. A tudi med zmernimi niso vse same rožice. Gospa Carrio, ki je prispela na drugem mestu v predsedniški tekmi, ostaja brez lastne politične strukture predvsem v notranjosti. Odkar je zapustila vodstvo stranke, se ji ta nekaj upira, sorodne skupine v notranjosti (na primer guvernerja Santa Fe in Ognjene zemlje), pa se nevarno približujejo vladi in njenemu toplemu soncu denarnih podpor. Radikali pa napenjajo vse sile, da bi zbrali pod enim samim krovom preostanke svoje armade. Hud udarec je za njihov ponos pomenil dogovor med Lavagno in Kirchnerjem. A kar zadeva stranke, je prav ta udarec položaj nekoliko razčistil. Ni pa jasen namen, da bi v stranki obdržali guvernerje, ki so na volitvah nastopili za Kirchnerja. Za njih se nikoli ne bo vedelo, kam se bodo obrnili. Oziroma je jasno: tja, kamor bo vlekel veter. Zunanje in notranje težave. Govorili smo o socialnih težavah. Zelo so povezane z gospodarstvom. Vlada se zaveda (in strokovnjaki poudarjajo), da bo svetovna gospodarska kriza odjeknila tudi v Buenos Ai-resu. Res pa je, da je argentinsko gospodarstvo zaradi ogromnega deviznega fonda precej obzidano. Popolnoma drugače pa je z notranjimi težavami. Ni malo opazovalcev, ki gledajo na mesec marec kot na obdobje, ko bo morala vlada razčistiti vprašanje inflacije. Doslej so jo (navidezno) držali v vajetih, ki jim sicer nihče ne verjame, a so služile vsaj ,,za zunanjo uporabo". Sedaj pa so v teku sindikalne paritetne komisije. Večina sindikatov zahteva okoli 30% povišice, ker trdi, da je lansko leto inflacija presegla 20%, za letos pa pričakujejo nekaj podobnega. Ali vlada lahko sprejme take zahteve, če trdi, da inflacija ni dosegla 10%? Zadnje tedne je prišlo tudi do spora med gospodarskim ministrom (Martin Lousteau) in državnim sekretarjem za trgovino (Guillermo Moreno). Oba se potegujeta za nadzor nad inštitutom za statistike, ki pa mu nihče ne verjame. Sedaj celo od Mednarodnega denarnega sklada (FMI) zahtevajo od vlade, naj pojasni, kako računa inflacijo. Neprevidnost ali neodgovornost? V zadnjih mesecih smo beležili najhujše številke, kar zadeva avtomobilskih nesreč in sledečih smrtnih žrtev. Primeri so tako skrajni, da se upravičeno lahko vprašamo, če gre le za neprevidnost, ali je neka samomorilna težnja, posledica splošnega nasilja vseh vrst, ki ga trpi argentinska družba. Se bomo kdaj streznili in vzeli svoje stvari resno v roke? SLOVENCI V ARGENTINI Joj, kako lepe počitnice! Slovenska otroška kolonija, ki jo leto za leto organizira naše krovno društvo Zedinjena Slovenija v okviru šolskega referata, se je zbrala v Slovenski hiši v petek 2. januarja zvečer. Poslovili so nas starši, bratci in sestrice, v cerkvi pa delegat dr. Jure Rode, gdč. Ani Klemen šolska referentka ZS in prof. Neda Vesel Dolenc, podpredsednica ustanove. Otroci so po nagovoru glavnega voditelja, prof. Jureta Urbančiča, pozdravili starše z vizitko in nageljnom, kot znak zahvale za izredno priložnost, da lahko gredo na slovensko kolonijo. Spoznavati smo se začeli že na avtobusu, med klepetom, petjem in smehom. V Cordobo smo prišli srečno. Kar težko je opisati toliko in tako lepa doživetja. Imeli smo čudovito vreme vseh 8 dni. Šli smo vsi skupaj na Cabeza del Soldado, Mastil, Capilla del Monte, El Zapato in Paso del Indio, kjer so se še najmlajši upali skozi ozko odprtino. Z zadnjimi smo se na tem vzponu Bogu zahvalili z molitvijo za vso lepoto narave. Privrele so iz naših grl tudi pesmi hvale in slave. Okorajžili smo se do La Toma in Dique los Alazanes, La Cumbre, Križev pot, dique San Jeronimo in Villa Carlos Paz. Privoščili smo si dan kopanja v Casablanca, kjer smo tudi tekmovali v odbojki in nogometu. Ta dan je bil otrokom zelo priljubljen. Poveselili smo večere z branjem „poštarja", kjer so si otroci drug drugemu pisali zanimive pozdrave in sporočila. Tudi nočne igre niso manjkale; zelo prav so nam prišle svetilke! Za ,,Gala Večer" smo se naplesali in naigrali, zadnjo noč pa smo ob potočku (Da! Spodaj pri potočku!) veselo zabavali ob kresu. Vsak je dobil vejico, da je z njo poživel skupni ogenj, imeli smo tudi možnost, da se Bogu osebno zahvalimo za prejete dobrote. Na tretji sveti večer smo pokadili in pokropili prostore doma, nato pa je sledil prizorček sv. Treh kraljev, z živimi jaslicami v hlevčku in s petjem. Seveda smo dobili tudi majhna darila za posladkanje! Radi bi prav posebno pohvalili otroke, ki so se že doma pred kolonijo učili vlogo za predstavo. Po skupinah so otroci imeli uro petja, ročnih del, branja in slovenščine, iz katerega je nastal šaljiv prizorček o Rdeči kapici, v izvedbi in režiji najmlajših samih. Lahko rečemo, da smo na tej koloniji dali veliko važnosti duhovnemu življenju. Jutranje in večerne molitve so bile pomembne; otroci so jih sami bogatili s sodelovanjem, (večkrat prostovoljnim) branjem, petjem in spontanimi prošnjami. Prav posebno se nam je vtisnila v srce zadnja jutranja molitev ob robu potočka, obdani z naravo, svežim zrakom in soncem, to se pravi, polni božje prisotnosti. Nedeljsko sveto mašo je obhajal krajevni pater, mi pa smo spremljali in sodelovali s slovenskim petjem ob spremljavi kitare. Pater se je odzval na Juretovo povabilo in se vrnil zadnji dan pred odhodom, za darovanje zahvalne svete maše. Letošnji voditelji, Kristina Šenk, Cecilija Čampa, Pav- linka Zupanc, Pavel Grohar in Damijan Poglajen smo pod vodstvom prof. Jureta Urbančiča dan za dnem skrbeli za otroke, da bi se dobro imeli in skupaj preživeli lepe počitnice. Z dobro voljo smo skupno reševali težave, ki so prihajale na dan. Sami smo zelo zadovoljni z uspehom kolonije, na podlagi dobre besede, razumevanja, prijateljstva, veselja in otroške sproščenosti. Voditelji smo se zelo čudili kako se je številna skupina kar hitro privadila; mlajši starejšim in obratno. Ganilo nas je do solz, kako so si otroci večkrat radi pomagali, na primer, pri prenašanju nahrbtnikov, skrbeli so drug za drugega, za Bog Oče, danes se Ti zahvalimo drug za drugega ker smo veseli in presrečni. Podaril si nam prijateljstvo, zbral si nas na tem potovanju da bi rasli v spoštovanju, potrpljenju in razumevanju, ki nas toliko stane še posebno ker se nismo vsi poznali. Danes se čutimo ena sama velika družina. Pomagal si nam, da smo se spoznali in vzljubili. Dal si nam korajžo, da pridemo do Mastila. Dal si nam veselje ko smo se po dolgi in težki poti ustavili v Los Alazanes in se skupaj zabavali plavali in špricali v vodi. Združil si naša grla pri večernih in jutranjih molitvah, pri petju, kresu in seveda, ko je bilo primerno, da nagajivo pohecamo koga izmed nas. Dal si nam čut sodelovanja z drugim, da smo si med seboj v stiskah in težavah pomagali. Dal si nam čut popolnega zaupanja do voditeljev in to nas je osrečilo, Gospod. Dal si nam toliko lepote v naravi, da smo Te tako še malo bolj spoznali. Slavimo Te zato. Gospod, naše potovanje je prišlo h koncu. A radi bi ohranili vezi. Pomagaj nam, da ne pozabimo na vse kar smo skupaj doživeli vse te dni. Zavedamo se, da smo samo v sreči drugega sami lahko srečni. Gospod, varuj nas še naprej, ohrani naše prijateljstvo. Prosimo te vse to, vpričo naših dragih. Amen. (Zahvalna molitev v cerkvi Marije Pomagaj na dan prihoda iz Cordobe) zdravje, bili so solidarni pri težjih poteh, ko je bilo treba čez skale, navijali so za skupine pri tekmovanjih in še in še. Otroci so resnično dokazali kako veliko in dobro srce imajo. Ponosni smo nanje! Ze sedaj vabimo vse domače, prijatelje, sorodnike, sploh vso slovensko skupnost, da si na proslavi ob začetku šolskega leta sami ogledate delo in doživetja letošnje kolonije. Čutimo, da si imamo še veliko povedati in posredovati, Bog daj, da bi te vezi še dolgo obstojale. Doživeli smo to kolonijo s predanim srcem. Pavlinka Zupanc SLOVENSKA VAS Zaključek Baragove šole Tudi v Baragovi šoli smo imeli zaključek pouka; bil je 9. decembra. Zbrali smo se četrt pred deveto v dvorani, se postavili v vrste in šli v procesiji proti cerkvi. Spredaj zastavi, nato otroci, učiteljice in še starši. V cerkvi smo prav lepo in z velikim veseljem zapeli Mariji naši zavetnici. Mašo je daroval g. Pavel Novak in nam prav lepo govoril o doseženih ciljih, o šolskem letu, o učenju in o tem, kako moramo biti hvaležni vsem učiteljem, staršem in tudi Bogu za prejete darove. Tudi nas je opozarjal, da med počitnicami, čeprav je čas počitka, ne smemo lenariti in pozabiti na Jezusa. Po obhajilu je sledila obljuba in predstavitev pet novih ministrantov. Po končani sveti maši smo se vrnili v Hladnikov dom, da bi začeli z akademijo. Otroci so se kar hitro preoblekli in se postavili na svoja mesta. Zaključno prireditev smo pripravili v okviru letnih časih. Učiteljsko geslo in nasvet se je glasil: ,,Kdor se učenju posveča, se iz dneva v dan veča." Ko je v dvorani nastala tišina sta vstopili zastavonoši, osmošolki Marija Belen Otero s slovensko zastavo ter Me-lani Žitnik z argentinsko zastavo. Slovesno in spoštljivo smo zapeli argentinsko in slovensko himno. Nato je gdč. Rotija Grbec poklicala osmošolki na oder, učiteljica ga. Liljana Ži-dar Brulc jima je pripela nageljček. Vstopili sta na oder in nam lepo recitirali Gregorčičevo ,,Sočo". Nato jih je ga. Lucijana Servin Čeč v imenu vseh učiteljev z lepimi besedami in željami poslovila od osnovne šole. Drugi del zaključka se je vrstil s pesmimi in poezijami, pa tudi prizorčki so bili na vrsti. Vse se je razvijalo na odru tako, kot naša zemlja vsako leto, vseh 365 dni. Tako se vrstijo letni časi, meseci, tedni in dnevi drug za drugim ^ tako le čas samo hitro, a ga ne opazimo! Velik koledar je krasil oder, na vrsti je bil december, krasno! Saj smo že težko pričakovali zaželene počitnice! In to vsi: otroci, učitelji in starši. Takoj so vstopili učenci 2. razreda in nam podarili pesem ,,Mesece". Prav živahno so jo povedali in za konec nas je učiteljica vprašala, če smo se jih že naučili. Mmmmm, no dobro. Zdaj smo jih morali vsi v dvorani povedati. Pa nam je uspelo: prav hitro smo se naučili pesmico! Kakšna sreča, če ne bi še ,,cvek" dobili! Krasno! Vemo, da je leto razdeljeno v dvanajst mesecev. Ampak se ga lahko razdeli tudi glede na klimatske sprememb - to so letni časi, nam je razložila učiteljica. In veste kaj se pravzaprav dogaja v naravi skozi eno leto? Narava se spomladi prebuja, poleti cveti, jeseni umirja in pozimi zaspi. In ko se krog sklene, se vse to ponovi, neštetokrat. Takoj so stopili na oder učenci 3. in 4. razreda ter uprizorili ,,Jesen" v televizijskem okviru. Novinarji so pripovedovali vse kar se v jeseni dogaja. Kako se obnašajo rastline ob času žetve, kako kmetje polnijo shrambe. Tudi so nam povedali kako se obnašajo nekatere žuželke in druge živalce, ko prihaja mraz na polje. Nazadnje so nam še sporočili, da se v tem letnem času začne pouk ^ to pa ni bilo nič smešno za otroke! Koledar na odru je zopet pokazal druge mesece. Sledili so zimski časi. Kratki dnevi prihajajo - nam je naprej razlagala učiteljica. Narava spi, snežinke padajo, mrzlo je, zelo mrzlo^ in takrat so vstopili na oder najmlajši naše šole: vrtec, 1. razred in Abc po slovensko, prav toplo oblečeni s kapami, bundami, rokavicami in šali okrog vratu. Lepo smo uživali in se smejali, ko so pripravljali sneženega moža in nam prav prijazno povedali vse, kar lahko delajo in kako se zabavajo pozimi. Znova je učiteljica stopila pred oder in nas navdušila s krasotami pomladi, kako se nežno vse prebudi, kako ptičice letajo in veselo pojejo, rožice na vrtu cvetijo. Vse živali se veselijo spomladi in seveda tudi otroci. Zdaj pa so bili na vrsti učenci 5. 6. in 7. razreda, ki so nam pokazali kako se pripravljajo za pomlad. Kako v srcu odkrivajo nova čustva in ljubezen. Fantje so veliko telovadili, in nas naučili, da ima laž kratke noge! Tedaj smo pa videli zadnji list v našem koledarju. To je čas zaželenih in prekrasnih počitnic! Poleti nam je zelo lepo, poleg tega, da nimamo pouka. Morda lahko skočimo še kam na počitnice - je razlagala učiteljica. A je tudi otrokom resno povedala, da kdor je med letom lenaril, kot današnje geslo pravi, kdor se ni učenju posvečal ^ počitnice si je pokvaril. Takrat so že bili vsi na odru, imeli kopalke v rokah, plavuti, ribiške palice in žoge, seveda! Tako so nas za konec prav lepo razveselili s petjem, ki sta pripravili ge. Anči Koprivnikar Rozina in Monika Urbanija Koprivnikar. V teh mesecih, si res učitelji zaželimo počitek tako, da bi marca zopet bili polni energije za novo šolsko leto! Vesele počitnice! LS LEKTORAT Se želiš izpopolniti v slovenskem jeziku? Tudi v letu 2008 se bo na Filozofski fakulteti Univerze v Buenos Airesu vršil lektorat slovenskega jezika. Ta je namenjen študentom in tudi zunanjim slušateljem (ti morajo biti starejši od 18 let) ter ima predidevanih šest stopenj, glede na znanje udeležencev. V prvi stopnji bodo razvrščeni študentje brez predznanja slovenskega jezika ali z minimalnim znanjem. Za vpis niso potrebni posebni pogoji. Študentje brez predznanja se vpišejo v začetno stopnjo. Tistim, ki so uspešno zaključili študijsko leto 2007, ni potrebno izpolniti uvrstitveni test. Študentje s predznanjem slovenskega jezika, ki se letos na lektorat vpisujejo prvič, pa bodo morali opraviti uvrstitveni test in pogovor z lektorico. Uvrstitveni test lahko pišejo v sredo, 12. marca, med 18.00 in 20.00 uro, ali v četrtek, 13. marca, med 17.00 in 19.00 uro (učilnica bo za oba dneva znana naknadno, obvestilo pa bo viselo na vratih pisarne SEUBE v drugem nadstropju Filozofske fakultete). Vpisovanje na lektorat bo potekalo od 1. marca do vključno 14. marca. Zainteresirani se lahko vpišejo osebno v pisarni Secre-tar^a de Extension Universitaria y Bienestar Estudiantil (SEUBE) v drugem nadstropju Filozofske fakultete (Facultad de Filosof^a y Letras), Puan 480, Cap. Fed. (pisarni 225 in 223), preko elektronske pošte (seube@filo.uba.ar) ali po telefonu 4432-0606, int. 128. Ob vpisu je potrebno navesti ime in priimek, telefonsko številko ter elektronski naslov. Lektorske vaje so brezplačne (plača se samo študijski material) in se bodo začele 19. marca 2008. Urniki so sledeči: slovenščina 1 ob petkih od 18.45 do 20.30; slovenščina 2 ob sredah od 17.15 do 18.45; slovenščina 3 ob petkih od 17.00 do 18.30; slovenščina 4 ob sredah od 19.00 do 20.30; slovenščina 5 ob četrtkih od 19.00 do 20.30; in slovenščina 6 ob četrtkih od 17.15 do 18.45 ure. Za dodatne informacije se lahko obrnete na lektorico prof. Mojco Jesenovec, preko elektronske pošte na mojca@podgana.net. ŠKOFJELOŠKI PASIJON Loški občinski svetniki so imenovali strokovni odbor, ki bo skrbel za izvedbo Škofjeloškega pasijona. Tega bodo po številnih zapletih v zadnjih letih ponovno uprizorili v slovenski pomladi 2009, vendar bo potrebno prej še izbrati režiserja in vodjo projekta ter oblikovati finančno konstrukcijo za igro, ki bo stala prek pol milijona evrov. HODIL PO ZEMLJI SEM NASI^ Naprej po Štajerski V bližini Celja leži naselje Teharje. V srednjem veku je z drugimi okoliškimi naselji sestavljalo svobodno kmečko občino. Prebivalci so bili potomci svobodnih kmetov - kosezov in so sami upravljali občino in občinsko premoženje in niso bili podložniki fevdalnih gospodov. Za nas imajo pa Teharje tragičen pomen, saj so v taborišču blizu naselja slovenski partizani divje mučili in pobijali junija in julija 1945 vrnjene in izročene jim domobrance in tudi civiliste, ki so jih spremljali, tako starčke, ženske in otroke. Vse te grozote so znane, opisane in dokumentirane, a pred slovenska sodišča še ni bil klican noben krivec. Ob prostoru, kjer je bilo taborišče, je na eni strani veliko smetišče, ki je še v polnem obratu, na drugi strani pa rekreacijski objekti. Na samem prostoru mučenja in pobijanja pa spominski park, ki ga je postavila Republika Slovenija. V estetsko lepem parku ni nobene reference, zakaj je bil ta park zgrajen, komu je posvečen in na kaj ta „spominski" park spominja. Pravo norčevanje! Tudi napis ob cesti, ki te usmeri k parku, je minimalen. Vse to je stvarno opisal Anton Drobnič v 58. strani Nove Zaveze, izvleček članka je bil objavljen pod to rubriko junija 2006. Ko smo že v Savinjski dolini, naj povemo nekaj besed o hmelju, ki je tej dolini dal poseben pokrajinski pečat in je dvignil življenjski nivo kmetom. Hmelj - Humulus lupulus, iz družine konopljevk - je večletna dvodomna plezalka (dvodomna rastlina: ki nima moških in ženskih cvetov na isti rastlini), življenjska doba je okoli 10 let. V hmeljiščih, na hmeljevkah ali na žičnicah, gojijo ženske rastline zaradi češarkastih ženskih socvetij -storžkov, ki vsebujejo lepljivo, smolnato grenko snov, lupulin, ki se uporablja pri pivovarstvu, ker daje pivu grenak okus in obstojnost. Središče slovenskega hmeljarstva je Žalec - 5400 prebivalcev in je tudi upravno središče v Spodnji Savinski dolini. Tu deluje Hmeljarski institut, ki razvija kraju primerne vrste hmelja. V tem kraju sta razviti tudi kovinska (livarna zvonov) in tekstilna industrija. Naselje se prvič omenja 1256, tu je bilo deželsko sodišče. Turki so ga dvakrat napadli in požgali. V času reformacije so se zatekali sem pregnani protestanti iz Celja, obrede so opravljali v Zoltovi kovačnici, ki so ji rekli Lutrova kapela. Septembra leta 1868 so na narodnem taboru udeleženci zahtevali zedinjeno Slovenijo. Župnijsko cerkev sv. Nikolaja, zidano v 12. stoletju so v začetku 20. popolnoma prenovili. Od stare cerkve se je ohranil stolp in del obrambnega obzidja. V Širčevi hiši - tudi Savinovi, iz leta 1669 je likovni salon ter hmejjski in gasilski muzej. Če gremo iz Žalca kakih 20 km proti severu pridemo v Velenje: 27.400 prebivalcev, mlado, po drugi svetovni vojni načrtno zgrajeno industrijsko in rudarsko mesto, na vzhodu Velenjske kotline, čeprav je kot naselje bilo omenjeno že leta 1250. Sestavljajo ga starejša naseljena območja, osrednji del je pa sodobno načrtovan, z velikimi zelenimi površinami, otvorili so ga 1959. Vsa mestna infrastruktura se nahaja okrog Glavnega trga: občina, uprava rudnika, Kulturni dom, hotel in trgovine. Zaradi naraščanja prebivalstva so zgradili stolpnice, hiše in parke ter stadion in rekreativne površine. V mestu je zraslo več industrijskih obratov, največja je tovarna gospodinjske opreme, ki je znana skoraj po vsej Evropi. V bližnjem naselju Škale so v 18. in 19. stoletju kopali premog, življenje rudarjev je popisal pesnik Anton Aškerc, ki je bil tu kaplan. V okolici Velenja stojijo kar štirje gradovi. Velenjski grad, prva omemba je iz 1322. Turki so ga dvakrat oblegali, a ga niso mogli zavzeti. V obnovljenem gradu (1990) je Velenjski muzej z različnimi zbirkami; najvažnejša prikazuje razvoj premogovništva. Poleg te je se paleontološka - z rekonstruiranim mastodontom (mastodont = izumrli trobčar = Proboscidea, red slonov), potem še galerija slovenskega slikarstva, zbirka afriške umetnosti, v bivši kapeli pa cerkvene baročne umetnosti.^ Grad ©alek, stoji na strmem griču nad cesto Velenje-Slovenj Gradec in je v razvalinah. Stal je že v 12. stoletju, v kmečkem uporu 1635 je bil delno porušen. Obnovljen je le stolp. Dvorec Gorica, nad naseljem Šalek, prvič omenjen 1542. Grad Turn, omenjen že 1207, pripadal je rodovini Turn, potem Celjskim grofom. Leta 1635 so ga uplenili uporni kmetje (... grad gori, grof beži, teče vino, naj še teče kri ...), sedaj so v njem stanovanja. Zanimivost Velenjske kotline so še štiri umetna jezera, ki so nastala zaradi podzemeljskega izkopavanja premoga, lignita, ki je v 170 metrski plasti ležal pod površino. Zaradi odstranjevanja lignita se je površina začela pogrezati in kotanje je zalila voda. Tako so nastala ©kalsko, Velenjsko in Družmirsko jezero, s skupno površino prek 2 km2 - površina tega zadnjega se še veča. Manjši del Velenjskega jezera so ločili z nasipom in ga imenovali Turistično jezero. Severno od Velenja je mesto Soštanj -3000 prebivalcev. Tu je največja elektrarna na Slovenskem, kurijo jo z Velenjskim lignitom. V mestu so tudi obrati konfekcijske in usnjarske industrije. V preteklosti je bil Šoštanj važnejši kot Velenje, kar se lahko razbere iz srednjeveške zasnove središča mesta. Kraj je bil prvič omenjen v začetku 12. stoletja, razvil se je okoli župnijske cerkve sv. Mihaela, trske pravice je dobil v začetku 14. stoletja, mesto je pa postal 1911. Zbral in priredil Franci Markež NOVICE IZ SLOVENIJE PISALI SMO PRED 50 LETI ODSTREL MEDVEDOV IN VOLKOV Zavod za gozdove je za leto 2008 pripravil strokovno mnenje za odstrel velikih zveri, ki med drugim predvideva odstrel 75 medvedov in 11 volkov. Društvo za osvoboditev živali in njihove pravice meni, da je takšen predlog nesprejemljiv ter nezakonit, saj naj bi z odlovom dosegli isto kot z odstrelom. DVE NOVICI: ENA DOBRA, ENA SLABA Proračunski položaj Slovenije je dober, saj je v letu 2007 dosegla svoj srednjeročni cilj, je ocenila Evropska komisija. Toda staranje prebivalstva predstavlja visoko tveganje za dolgoročno vzdržnost javnih financ, problem pa je tudi inflacija. V Ljubljani zagotavljajo, da se težav zavedajo in da se ukrepi izvajajo. FESTIVAL GORNIŠKEGA FILMA V Cankarjevem domu v Ljubljani in v Kulturnem domu Groblje v Domžalah je potekal 2. mednarodni festival gorniškega filma. Na festivalu so prikazali več kot 40 tujih in domačih filmov, med drugim so pripravili tudi predavanja vrhunskih alpinistov ter okroglo mizo in razstavo o vojaškem gorništvu in smučanju. JAZ GREM GOR' NA ŠKOFLJICO ... V 79. letu starosti je po dolgotrajni bolezni umrl psihiater Janez Rugelj. Polemični zdravnik je pred dolgimi leti stopil v javnost zaradi povsem osebnih pristopov k zdravljenju zasvojenih z alkoholom v domu blizu Škofljice. HARRY POTTER PO SLOVENSKO Hary Potter - Svetinje smrti, sedma knjiga o mladem čarovniku v prevodu Jakoba J. Kende je na slovenskem knjižnem trgu. Najbolj vneti "potteromani" so si jo v 11 knjigarnah po Sloveniji lahko kot prvi privoščili že v petek, 15. februarja, dan pred uradnim izidom. Založba Mladinska knjiga jih je pri tem obdarila s plakatom tega priljubljenega knjižnega junaka. PO SVETU NEMŠKA AFERA V sklopu doslej največje afere utaje davkov v Nemčiji so 18. februarja v Münchnu in Frankfurtu potekale nove preiskave. Po napovedi medijev naj bi bilo za ta teden načrtovanih 125 preiskav, v davčno afero pa naj bi bilo po zadnjih podatkih vpletenih preko tisoč oseb. Po pisanju nemških medijev gre za utaje v skupni višini celo do štirih milijard evrov, ki naj bi jih utajevali preko računov v alpski kneževini Liechtenstein. Osumljeni naj bi denar vlagali v skladih, registriranih v Liechtensteinu, ki naj bi jih ustanavljali zgolj za namene utaje davkov. ŠPANIJA Špansko notranje ministrstvo je potrdilo, da sta dva od štirih v Franciji aretiranih pripadnikov baskovske organizacije Eta osumljena sodelovanja v napadu na madridsko letališče decembra 2006. Do aretacij je prišlo jpretekli petek po več tednov trajajoči policijski akciji. Španske oblasti so že januarja aretirale dve osebi, domnevno vpleteni v napad na letališču v Madridu, ki sta zdaj v priporu. VOHUNSKI SATELIT Ameriško obrambno ministrstvo načrtuje sestrelitev poškodovanega vohunskega satelita, ki naj bi na zemljo padel v začetku marca. Načrtovana vojaška operacija je občutljiva tema tudi zaradi lanskega kitajskega protisate-litskega raketnega preizkusa, ko je Peking sestrelil enega od svojih nedelujočih vremenskih satelitov. NASPROTOVANJE Ruski predsednik Vladimir Putin je, 14. februarja ponovno izrazil nasprotovanje ameriškim načrtom za postavitev protiraketnega ščita v Evropi. Če bodo Združene države Amerike svoje vojaške objekte postavile na Poljskem in Češkem, bo Rusija prisiljena del svojih raket usmeriti na nove cilje, je na letni novinarski konferenci v Moskvi dejal Putin PAKISTANCI SO VOLILI V Pakistanu so se zaprla volišča v ponedeljek 18. februarja. Po podatkih volilne komisije so parlamentarne volitve v večjem delu države minile mirno. Po poročanju ameriške tiskovne agencije je bila zaradi nevarnosti nasilja volilna udeležba nizka. VLADA SE OPRAVIČI Avstralski premier Kevin Rudd se je v zgodovinskem govoru pred parlamentom opravičil avstralskim staroselcem aboriginom za več kot dvesto let diskriminacije in zlorab domorodnega prebivalstva. Mnenje opazovalcev je, da je Rudd v svojem opravičilu šel veliko dlje, kot je bilo pričakovano. Še posebej je bilo opravičilo naslovljeno na t.i. „ukradene generacije" staroselcev, aboriginske otroke, SAN MARTIN Akcija za lastni društveni dom Na povabilo g. svetnika Škulja se je v nedeljo, 9. februarja zbralo v cerkveni dvorani okoli 70 rojakov, ki živijo na področju občine San Martin. G. svetnik Škulj je navzočim povedal, da jih je povabil zato, da jim razloži svojo misel o potrebi slovenskega društvenega doma v San Martinu prav tako svoje lastne prostore kot Lanus ali San Justo, da se bo v njih vzgajala slovenska mladina, da bodo v njem imele prostore slovenske organizacije, da bodo v njem razne prireditve in da bo sploh vsak Slovenec v njem našel zatočišče ter oddih. Poleg tega pa naj bi imel dom tudi nekaj prostora za stare in onemogle Slovence. Nato je g. svetnik razvijal misli kako naj bi se zgradil dom, kakšno pravno obliko naj bi imela vsa akcija itd. Po živahni debati je bil nato izvoljen pripravljalni odbor, ki naj vodi vse priprave za lastni društveni dom. Za predsednika pripravljalnega odbora je bil izvoljen g. svetnik Karel Škulj, za odbornike pa naslednji gg. Tine Duh, Vojko Gabrenja, Oskar Pavlovčič, Gabriel Potočnik, Rudolf Smersu in Franc Zorko. OSEBNE NOVICE Poroka. v soboto 8. II. 1958 sta sklenila zakonsko zvezo v San Andres g. Stanko Hrovat in gdč. Marija Rupnik. Mladi par je poročil g. poddirektor Jože Jurak, za priči sta pa bila: nevesti njen brat g. Jože Rupnik, ženinu pa g. Karel Gričar. Novoporočence-ma želimo vso srečo in obilo božjega blagoslova! Svobodna Slovenija, 13. februarja 1958 - št. 7 BLAGOSLOVITEV ZASTAVE V nedeljo dne 16. februarja je imelo društvo bivših slovenskih borcev Bojevnik slavnostni dan. Dobilo je svojo društveno zastavo, blagoslovil jo je pa društveni kurat g. Jože Guštin. ... Prihajajoče goste na Pristavo je sprejemal in pozdravljal g. podpolkovnik Emil Cof. Vabilu društvenega odbora se je odzvalo kar lepo število rojakov, ki so zasedli prostore okoli miz. ... Kaj je torej namen današnje zastave? Bela barva pomeni poštenost, iskrenost. Biti moramo pošteni in drug do drugega iskreni. Modra barva -sinje uniforme- sinje nebo. Pomeni vero v Boga. Opozarja nas, da je vse od zgoraj. Rdeča barva je znamenje ljubezni in žrtev, ki smo jih doprinesli in krvi, ki smo jo prelili. Vse te tri barve naj bodo povezane v skupnem namenu za blagor vseh. ... OSEBNE NOVICE Prihod novih Slovencev. Dne 8. novembra t. l. so prispeli v Buenos Aires z italijansko ladjo Bianco Mano naslednji Slovenci: ga. Frančiška Mehle iz okolice Grosuplja. V Argentino sta jo poklicala sinova gg. France in Lojze Mehle iz Barrio Edison, pri katerih sedaj tudi živi. Svobodna Slovenija, 20. februarja 1958 - št. 8 RESUMEN DE ESTA EDICION ki so jih nasilno ločili od družin, pa tudi na njihove potomce in družine. ELITNE SILE Francoski predsednik Nicolas Sarkozy je na čelu pobude za oblikovanje elitnih varnostnih sil, ki bi jih vzpostavilo šest največjih^držav članic EU - Francija, Nemčija, Velika Britanija, Španija, Italija in Poljska. Omenjeno zamisel in pogoje, pod katerimi bi se države lahko pridružile silam, je v tisku predstavil francoski poslanec Lellouche, sicer Sarkozyjev svetovalec za obrambo. Predvideno naj bi bilo, da bo omenjenih šest držav sprejelo skupna pravila glede okrepljenega sodelovanja, med drugim, da namenijo obrambi vsaj dva odstotka svojega BDP, se pridružijo enotnemu trgu obrambne opreme in zagotovijo 10 tisoč enot za intervencijske sile. CARACTER^STICAS DE LA COLECTIVIDAD El padre Horn describe la vigencia de la colectividad eslovena en general, sobre la base de tres columnas. Estas son: el trabajo sin cansancio, para el beneficio de todos y no el propio. Siguiendo al corazon, se creo la atmosfera eslovena en tierras lejanas. La oracion trajo la bendicion de Dios; la fe alejo los nubarrones en los campos de refugiados, colmo de fuerzas y esperanzas conjuntas. La alegri'a, es la expresion de la paz interior, a pesar de los obstaculos. El pasado habla de que se ha transitado por el buen camino y el presente de jovenes, que caminan por el mismo sendero. Augura que con la ayuda de Dios seguira viviendo la Eslovenia en el mundo. (Pag. 1) UN NUEVO ESTADO Kosovo se declaro independiente el domingo 17 de enero. Los festejos en Pristina por la decision, tambien incluyeron manifestaciones frente al edificio de las Nacio-nes Unidas. En Serbia, un grupo de personas ataco con piedras a la embajada eslovena en Belgrado. En tanto que en Novi Sad, el supermercado esloveno Merkator debio ser custodiado por la polic^a luego de las agresiones recibidas. (Pag. 1) EL LEGADO CULTURAL En el primer semestre de 2008 Eslovenia unira la presidencia de la Union Europea con numerosos acontecimientos que difundiran la riqueza cultural del pa^s en el marco del ano europeo del dialogo intercultural. Los hechos eslovenos destacados seran los 500 anos del nacimiento del escritor Primož Trubar y la presentacion de las creaciones del arquitecto Jože Plečnik (el 2007 fue el ano de Plečnik en Eslovenia). La inauguracion del ciclo cultural se realizo en el Cankarjev dom de Ljubljana en enero y continuara en marzo con la celebracion de Trubar, autor del primer libro en idioma esloveno y creador del idioma literario esloveno. La apertura oficial de la presidencia eslovena en la UE sera el 12 de marzo con el concierto de la Filarmon^a eslovena en Bruselas y con la exposicion de las obras mas importantes de Plečnik. (Pag. 2) CÖRDOBA ENTRE AMIGOS Los chicos de los cursos de idioma esloveno desde 6° hasta 8° ano disfrutaron de ocho d^as en las sierras cordobesas, con un clima esplendido en lo meteorologico y maravilloso entre amigos. Durante la estad^a conocieron muchos puntos tur^sticos en los alrededores de Dolores. Divididos en grupos, los chicos ten^an su hora de musica, manualidades, lectura y "esloveno". No faltaron las gracias diarias a Dios mediante las oraciones por la manana y la noche y la misa del domingo. Todas las actividades estaran expuestas el d^a del inicio del ciclo escolar 2008. (Pag. 3) CURSO DE IDIOMA EN LA UBA ^Estas interesado en aprender el idioma esloveno o perfeccionar tu conocimiento en el manejo de la lengua eslovena? En la Facultad de Filosof^a y Letras se dictara el curso de idioma esloveno. Este es gratuito y esta dividido en seis niveles. Los alumnos sin conocimiento previo se inscribiran directamente al nivel 1, quienes completaron con exito el ciclo de 2007, se inscribiran al siguiente nivel. Los alumnos que se inscriban en el curso por primera vez y tengan conocimientos del idioma esloveno tendran que rendir un examen de nivel el 12 de marzo de 18 a 20 hs. o el 13 de marzo de 17 a 19 hs. (preguntar por el aula en la oficina de SEUBE en el 2° piso de la Facultad). La inscripcion para el curso esta abierta desde el 1° de marzo hasta el 14 de marzo en la oficina en Secretar^a de Extension Universitaria y Bienestar Estudiantil (SEUBE), Facultad de Filosof^a y Letras, Puan 480, Cap. Fed. (2° piso, Oficinas 225 y 223), v^a e-mail (seube@filo.uba.ar) o por telefono 4432-0606, int. 128. Se precisa dejar el nombre y el apellido, un numero de telefono y correo electronico (recomendable). El inicio del curso sera el 19 de marzo de 2008. La cursada es 1 vez por semana. Nivel 1: vi. 18.45-20.15, nivel 2: mi. 17.15-18.45, nivel 3: vi. 17.00-18.30; nivel 4: mi. 19.00-20.30; nivel 5: ju. 19.0020.30; nivel 6: ju. 17.15-18.45 Cualquier duda, contacten-se con la prof. Mojca Jesenovec v^a e-mail a: mojca@podgana.net. (Pag. 4) SVOBODNA SLOVENIJA / ESLOVENIA LIBRE Fundador: MILOŠ STARE / Director: Antonio Mizerit / Propietario: Asociacion Civil Eslovenia Unida / Presidente: Alenka Godec / Redaccion y Administracion: RAMON L. FALCON 4158 - C1407GSR BUENOS AIRES - ARGENTINA / Telefon: (54-11) 4636-0841 / 46362421 (fax) / e-mail: esloveniau@sinectis.com.ar Za Društvo ZS: Alenka Jenko Godec / Urednik: Tone Mizerit Sodelovali so še: Tine Debeljak (slovenska politika), Gregor Batagelj (dopisnik v Sloveniji), Marta Petelin, Franci Markež, Jože Horn, Pavlinka Zupanc, Pavel Grohar in Lucijana Čeč. Mediji: STA, Radio Ognjišče, Družina. Naročnina Svobodne Slovenije: za Argentino $ 150, pri pošiljanju po pošti $ 190, Bariloche $ 175; obmejne države Argentine 120 USA dol.; ostale države Amerike 135 USA dol.; ostale države po svetu 145 USA dol.; vse za pošiljanje z letalsko pošto. Z navadno pošto 95 USA dol. za vse države. Svobodna Slovenija izhaja s podporo Urada za Slovence v zamejstvu in po svetu RS. Čeke: v Argentini na ime „Asociacion Civil Eslovenia Unida", v inozemstvu (bančne čeke, ne osebne) na ime „Antonio Mizerit". Oblikovanje in tisk: TALLERES GRAFICOS VILKO S.R.L. / California 2750 - C1289ABJ Buenos Aires - Argentina - Tel.: (5411) 4301-5040. - E-mail: info@vilko.com.ar O