St. 77. V Mariboru, vtorek 5. julija. III. tečaj. 1870. Vtorek, četrtek in so-boto iz Laj a in velja r Mariboru brez pošiljanj« na dom za tu lato 8 g. — k, pol leta 4 „ — četrt 20 Po pošti : ca vie leto 10 g. —k „ pol leta 5 četrt 60 SLOVENSKI NAROD. Oznanila i Zn navadno tristopno vrsto s« plačuje : fi kr. će se tiska lkrat, •* i» i» m », tikrat, Skrat. n >> »i veće pismcnke se plačujejo po prostoru. Za vsak tisek je plaćati kolek (^tempelj) za 80 kr. VrodništTo in opravniitvo je na itolnem trgu (Domplatz) hii. it. 179. Rokopisi se ne vračajo, dopisi naj se blagovoljno frankujejo. Gorlftke volitve. V Gorici, dne 3. julija. Ako pogledamo po naši deželi, vsak izmed nas vidi in sam v sebi čuti, da smo mi Slovenci na Goriškem v nekterih letih veliko napredovali v narodnih zadevah. Ponosno moremo reči, da smo to storili sami s jHffnoćjo dragih bratov slovenskih, kterih duševna dela so tudi nam bila v spodbujo in poduk. Na Goriškem so pa do zdaj zedinjeni delali rodoljubi vseh stanov, tudi kmečkega. Naše čitalnice so sad vzajemnega delovanja, tako tudi politično društvo Soča. Kaj pa rečemo o naših taborih ? Voditelji so jim bili nekteri gospodje, več pa jih je bilo občinskih zastopnikov po deželi, in prav zato, ker so ti pomagali drugi drugemu, se je toliko ljudstva zbralo na njih poklic in naši ta bori so bili veličanski. To nam kaže pot, po kteri m o ramo tudi pri volitvah deželnih poslancev hoditi. Polit društvo Soča je mislilo, da mora priporočati za poslance tudi nekoliko kmetovalcev. Če kmetovalce s trdno svojo roko prisili zemljo, da mu veliko da ploda za ves narod, če se kmet srčno žrtvuje in da zdravje in življenje v bit vi za domovino, Če je pokazalo ljudstvo po narod nih shodih , da razumi potrebe našega naroda in da mu bije Žlahtno srce za čast in povzdigo Slovenstva, za Boga 1 gotovo ima ljudstvo med seboj kmetovalce, ki bodo znali tudi kot poslanci v deželnem zboru naš narod zastopati umno in srčno. Prav zdaj so za nas prevažni časi. Glavni namen deželnih zborov in iz njih izhajajočega državnega zbora bo najprej rešitev preimenitnih državnopravnih vprašan), med temi posebno uravnanje mednarodnih razmer in pravic, prenaredba volilnega reda za deželne zbore in za državni zbor, razširjenje deželne in občinske avtonomije ali samouprave. Od vgodne ali nevgodne rešitve teh prevažnih vprašanj je odvisna naša csoda in skušati moramo, da na svojo stran obrnemo srečo. Zato ne smemo en trenutek pozabiti, da je sedanje ministerstvo I Soča gosp. Maruši ča priporočila, nu , ker ni dobil nam neugodno. S Čehi se ni hotelo pogoditi, kranjskim pri glasovanji večine glasov in to mora že svoje uzroke Slovencem tudi ni potrdilo postav glede jezika sloveti- imeti ; gotovo pa ne zarad tega, ker je duhovnik, skega za uradnije in dole. Tudi kaže njegov program, I Predno jo sklical odbor Soče društveni zbor skupaj da noče veliko spremeniti poprejšnje politike. Zarad zastran volitev, poprašal je pismeno veljavne može vsega tega potrebujemo posebno zdaj takih poslancev, I vseh okrajev naše grofije in se ž njimi posvetoval o ki so vrli, značajni Slovenci in n e o d v i s n i. I kandidatih, ki bi se imeli za ta ali oni volilni okraj C. kr. uradniki, posebno politični uradniki, kteri nasvetovati. Nikdo ni niti enega gosp. duhovnika pri- moraju vlado zastopati in njene namero podpirati, nam ne morejo dati nobenega poroštva, da bodo stalno in neustrašljivo za vgodno rešitev gori navedenih vprašanj glasovali in se borili, in zatorej moramo na to paziti, da se jih pri volitvah, kolikor mogoče ogibamo. Polit, društvo Soča je lo enega polit, uradnika priporočilo, znanega rodoljuba gosp. YVinkler-ja in tudi tega le zastran tega, ker so mu od vseh strani poročila došla, da bo na Tominskem gotovo enoglasno izvoljen. Postavilo ga je previdno za kandidata tamkaj (pri obrtnijskih krajih) kjer bi so bil najlože nenaroden mož vrinil, kakor že skušnje učijo. Sicer pa uradnikov nikakor nel Pri sedanjih razmerah bi Goriški Sovenci dokazali popolno politično nezrelost, in bi tudi vsemu slovenskemu narodu lehko neizmerno škodo naklonili, ko bi vladue služabnike za poslance volili. Na Kranjskem niso iz volili med 21 slovenskih poslancev nobenega uradnika, na Štajerskem med 6 le neustrašljivega Hermana. Le mi goriški Slovenci, ki smo se jeli v zadnjih letih tako krepko gibati in se za svoje pravice poganjati — mi naj volimo več kakor polovico uradnikov, vladnih mož in celo tujce za svoje poslance ? I — Sramotno bi bilo za nas in ves svet bi lehko s prstom na nas kazal : »Glejte goriški Slovenci se še niso ovadili hlapce vanja, ker so v vladnih povojih še tako dobro občutijo!1 Nek dopisnik v zadnjih Novicah trdi, „da se je zoper gosp. Marušiča že od začetka izdala parola »duhovnikov ne voliti". To ni rosi Zakaj ni pa poročal in tudi se ni vidilo da bi bilo kteremu mar, za poslanstvo kandidirati; — kako je tedaj mogla Soča kterega duhovnika za kandidata postaviti? — Sicer ni še dozdaj društvo Soča nikdar pokazalo, da bi imelo kaj proti našemu čast. duhovstvu, saj dobro spoznava, da je bilo ono do zdaj vsikdar narodno in da je tudi dosti za narod storilo. S tem sem priobčil načela našega polit, društva Soče in pojasnil njegovo dosedanje delovanje glede prihodnjih volitev. Program Soče, za-kolikor se ni razvil na dosedanjih taborih je tudi za-popaden v tem pojasnilu. Konečno zagotovljam, da je glavni nameu našega društva skrbeti in se poganjati za dosego in brambo narodnih pravic in za vsestranski napredek posebno Goriških Slovencev in da ta namen doseže — mora najćvrstejši delati o času volitev deželnih poslancev, pa tudi o vsakem drugem važnem primerljaji. Vsi pravi rodoljubi nnj pa sodelajo ! Ernest Klavžar, tajnik polit, društva Soče. Dopisi. Is Celja, 31. junija. [Izv. dop.] Brez svobodomiselne ga in pravičnega volilnega reda Slove n c e m ni pomoči! Torej naj bo prva in najsvetejša dolžnost naših poslancev truditi se, da se tako imenovano zastopanje po interesih zameni za Haram ba & a. (Zgodovinsko-romantičen obraz. Čeaki spisal Pr. Chocholou&ek, poslovenil Podgoričan.) (Dalje.) „Kaj se je dogodilo ?" — vpraša žena, zakaljeno oko se jej posveti in presunljivo zamakne v moža. aNiČ se nij pripetilo," — odgovori soprogi in ua stran obrne glavo, zato da nij zapazila njegovega no-pokoja, „vprašal sem te le za tega delj, ker menim, da bi to koristnejše bilo tebi." „Tukaj umreti, ali na poti ugasnoti!" — šepne bolnica, „ali jaz bi rada mirno umrla." .Mirno," — nasmehne so trpko Mladen, „Mar-janko, Marjankol tvoja svoboda je morda nas vseh pogin. — Ali kaj, saj ne more od tu," — omeni haram-baša natihoma, „bodi-si, da jo odnesemo, pretresnila bi se, a potlej nam umrje na poti, predno pridemo z nje sto korakov daleč." Odloči se; zaiskri se mu oko; pokima sinoma in z njima vred odide mej hajduke. Prav ta trenotek je s straže posel prihitel z oznanilom : množica pan-durjev vrh zaseda na levej strani. .Zakliči vse straže le-sem 1" — ukaže harambaša. Sel pobegne k stražam nazaj. .Bogme, nij drugače zdaj, bratje," — Mladen ostalim omeni, ana trijch straneh smo že zajeti, in če se neutegomu po globelih no umaknemo k Drini, zaloti nas pogin." Hajdukov nij bilo groza te vesti. „Tomić I" — oglasi se zopet harambaša — aa vendar Staniša že pelje svoje junake," — sara Bebi pretrga besedo. ,Stopite v krog, junaci 1" — ukaže prišlim. „Tomić I" — zopet začne, ,ti popelješ vso junake in te pošteno dekleta, katere so iz zgol ljubezni za mojo soprogo prišle na gore, — popelješ jih po globelih k Drini. Drži se zmerom desne strani; tamkaj vas krije les, n predno nizam prodere gori na teme, lehko mu bosto v tem vi že za hrbtom." »A ti, harambaša?" — povpraša Tomić. Mladen svoja sina prime za roci, rekoč : „Mi trije ne zapustimo umirajočo žene in matere !" „Mi tudi ne I" — soglasno vikno hajduci !" „Kdo se upa kljubovati svojega harambaša odlokom V — vskrikne Mladen. Hajduci umolkno, poobesijo glave. „V globeli pod hrastom," — zopet harambaša mirno govori dalje, „kder smo že taborili, tam so razdelite na dva oddelka. Staniša naj bode načeloval enemu oddelku in nizam dražil zadaj. Junaci! le kateri ste brzonogi tisti pojdete se Stanišo, morebiti so nam posreči, da splašimo biBurmana ter prepodimo. Nikar naj vas se nobeden ne dado okanite 1 Raji streljajte v zrak, pa urno zaporedoma streljajte, zato da se jim vas bo mnogo zdelo. Ti Tomić pojdeš pa z enim oddelkom k Priepolji, kder imamo zaločene age in pan-durje zaprte. Jutri, če bodeš videl, da se ti musul-manski psi no bodo hoteli premeknoti od tu, porobi jim v božjem i me ni glave in pomeči vse v Milijasko. — Krstić, idi po strežajkel" Harambaša je šel od hajduka k hajduku, vsakega je poljubil; naposled zopet stopi pred-nje. „Zdaj pa, Bog varuj vas in mene I" — vikne t ginljivim glasom. „Vrli junaci ste bili zmerom, le takovi bodite tudi pošlo, ne prizanašajte ni Turku, niti poturčencu. Amem!" Po teh besedah čapko sname z glave in na stran stopi s svojima sinoma vred; hajduci žalostni odido, s solzami v očeh ; že je tudi poslednji zginol v globel, ki je odpirala se raeju obema stranima skalo tako, kakor bi jo z drogom bil razpolovičil kedo. Še enkrat se Mladen ozre v krasni nebeški obok, ozre v jasno Bolnco, potlej pa pobesi glavo in se sinoma vred odido v skalo, s kamenom špiljo zasloni za seboj tako, tako da nij nikder nič poznalo se, ali kedo biva ali no v teh otlinah. Ko so stopili v bolnico, sedela je harambašiuja na postelji. Duše nij imela še tako zatemnjene, da ne bi bila poznala, da se je prigodilo nekaj nenavadnega. Njenemu povpraševanju je Mladen naposled razodel vse okolnosti. Harambašinja ga je tiho poslušala; ta nova nevarnost je novo življenje vlila va-njo; vsklo- pravi ljudski zastop. Ako 40 bode število poslancev za polovico pomnožilo, in ako se odstrani volitev po grupah in volilnih možeh, potem bi si vsakih 10.000 duš volilo enega poslanca in vsa Stirska bi jih imela 100, ki bi izmed sebe volili 20 delegatov za obravnavanje skupnih zadev v centralnem parlamentu, ki bi štel 360 delegatov, če bi prišel na 50.000 duš po en delegat. Le potem bi bilo mogoče, da bi dolenja Štirska poslala 40 poslancev v deželni zbor, kjer bi se dalo doseči, da se vsaj južna slovenska dežela loči od gorenje nemške in da začne svoje avtonomno življenje po svojih koristili. Na spremembo volilnega reda morajo naši novi poslanci v prvi vrsti gledati; če se bodo pečali s zadevami mnnje vrednosti, potem svojega cilja nikdar ne dosežemo. Samo palijativna sredstva bodo, ako si bodo naši poslanci samo za to prizadevali, da se nam naša osoda podjarmljenosti nekoliko zlajša. Napake in krivice moramo iz korena izruti, in to dosežemo le z novim volilnim redom, kterega si moramo privojsko-vati z vsemi postavnimi pripomočki. Dobro bi tudi bilo, ko bi se o tej stvari govorilo tudi na taborjih. Resnično Bvobodoumen volilen red si pa le tedaj misliti moremo, ako vživa vsak državljan enake pravice, ne glede na to, ali ima kako kmetijsko posestvo, ali tako, ki je vknjiženo pri deželni knjižnici, ali pa se peča z obrt-nijo ali kupčijo. Volilni red — to je torej glavna zadeva, ktero našim zaupnim možem pokladamo na srce. Is Dolenjskega, 2. julija. [Izv. dop.] No, volitve smo končali tako kakor smo mislili, da jih bomo. Ne bode Vam morda nevšečno, ako se čez dolgo spet oglasim in Vašim bralcem s kratkimi risi povem kako smo delali in kaj smo se naučili. Dolenje Kranjsko je, izvzemši Kočevje in c. k. uradnikov, pošteno slovensko. Z Nemci ne pridemo v dotiko, torej tacih težavnih bojev, kakor jih imate pri Vas na nemški meji, ali kakoršnim podlegajo ubogi koroški bratje, pri nas ne poznamo. Inteligencija narodova dela povsod politiko narodovo. Ako torej pri nas ni vse čisto kakor bi lahko bilo na tako precej neo-madeženi slovanski zemlji, iščemo izvir samo v pomanjkanji narodne inteligencije. Ta pa dorašča od leta do leta, kajti res je, kar ste že Vi omenili, da se iz mladine našo niti za 2% ne rekrutira število narodnih nasprotnikov. Vpljiv naše mlajše inteligencije seje pokazal tudi pri nas nekoliko v zadnjih volitvah v Trebnjem. Kakor znano izvoljen je bil na lastno kandidaturo dr. Z a r n i k pri nas. Agitacija zanj in proti njemu je bila živa in huda. Vdeležil sem se je sam, torej mi boste verjeli da sem podučen. A ker smo sklenili zlogo in mir in ker tudi „Novice" pravijo, da je vse „dobro", ne bom miru kalil. Pozabimo, in glejmo, da bomo vsi pošteni narodnjaki. Omenjeno bodi le nekaj kratkega. Mlajši zavedni Slovenci, tudi mlajši duhovniki, so bili in so delali vsi /a Zamika. Starejši duhovniki in narodnjaki pak odločno proti njemu, ker so imeli iz Ljubljane pisma v roki, kteri, ako bi bili resnico govorili, bili bi vsacega odvrnili, tudi mene. Pa ker so le prorokovali in se niso mogli na pozitivnosti opirati, nismo jim verjeli. Kako se je agitiralo vidno je iz tega le prizora, kterega vera iz zanesljivih ust. K g. Zamiku pride nek kmet in mu pravi: „Jaz Vam bom že dal glas. Pravijo eni, da nas boste ob vero spravili; pa jaz pravim, da vera ni kakor en klobuk ali pruštof, kteri se da vzeti." To se ve, da je mož zagotovilo dobil, da se mu ni bati za vero. Sploh pak se je bila Že pred volitvijo zloga naredila, sosebno, ker so se nekteri gospodje preverili, da naš narod tacih poslancev ne voli rad, ki so slovensko pozabili (kakor tihi kandidat inženir Potočnik) ali pa tacih, ki radi v zboru le molče. To so izkušnje, kterih prihodnjič ne bomo smeli prezirati, če nočemo, da počasi narodni nasprotniki prevage ne dobodo. Kakor so reči stale predno smo zlogo naredili bil bi dobil dr. Zarnik na svoje dozdanje delovanje večino glasov, ali pa trebalo bi bilo ožje volitve. V Novem mestu so se volilci izvrstno obnašali. Obljube, s kterimi so nemškutarji brezvestno in nesramno hoteli Kljuna vriniti volilcera, niso izdale nič. Glasove, ktere jo odpadnik Kljun dobil, so skoro brez izjeme c. k. uradnikov in tistih ljudi, ki so odvisni od njih. Samostojni volilci so Rudeža volili, moža, ki je vselej bil za odločno po „Slov. Narodu" zastopano politiko. Razen Metličanov, Ornomaljcev in Kostanjevčanov, ki so trdni narodnjaki, obnesli so se letos tudi Viš-njanje na čast slovenski kranjski deželi. Pozabili smo, da so zadnjič za Nemca glasovali in veselo jih po-zdravljainol Is Gorenjskega, 1. jul. [Izv. dop.] (Volitev v It a d o 1 j c i in Tržiču.) čas volitev je gotovo za državljana zanimiv, kajti takrat se pokaže prav očitno, koliko prodere politična zavest od ene do druge vo-litvene dobe. Takrat pe tudi vidimo , kako caplajo in beračijo najbolj zagrizneni birokrati in aristokrati okrog ljudstva, kterega sicer še ne pogledajo ter se mu sladkajo prilizujejo, da bi bili izvoljeni. Tako smo tudi tudi zdaj kakor pred tremi leti videli pl. VV u rz ba c h a, pašo Radoljškega, se sladkati in dobrikati kmečkim županom, in res se mu je posrečilo, da je dobil nekaj nevednežev na svojo stran. Mislil si je že, zdaj bom pa vender enkrat zmagal in potem se bom srni jal v ljubljanski deželni zbornici kakor medved, svojim poli- nila se je na postelji, objela moža in sina, a ni sol-zica nij poroaila jej očesa, kajti povspela se je bila nad svojo prirojeno promišljenost; naposled pa je sama zopet legla. Mladen zopet odide skali na teme, da bi pogledal za svojimi junaci ; da bi videl, kolika je musulmanska moč in kako blizu so že. Oj, blizu so že t Gotovo so dobro podučeni, kde jo prav za prav skrit harambaša, kajti z vseh strani dehte k skali. Mladen je preštel vse posamezno oddelke, da, kolikor gozdni prostori pripuščajo, pozna tudi posameznike; pozna bašo Mahmuda, pozna kadi-effendi-ja, svojega najlisičnejšega in najnevarnejšega vraga, kateri sicor malo govori, ali tem pridncjŠe snuje in kuje naklepe; pozna tudi bega Džindafića, in njegovega sina — bega Emina. Ko Emina zagleda Mladen, razhudi se. „A tudi njegov pobratim!" — trpko vikne, „no, tako tedaj, ta pes je osvobodil mojega sina, a poslal vohoue za njim. Da, taka je; le Turku veruj, pa hudiču, oba sta možaka. Oj, oj, gospod Bog, usmiljeni Bogi" — mane Bi čapko na glavi, „le pošlji mi tega bebca na oko, pa bodomo videli, kako se bodo hudirji pulili za-nj." Uže so se pandurji na obeh konceh zedinili z niza m oni ; brzo komarajo naprej ; bolj in bolj se bližajo drug drugemu, čem tesnejši je prostor mej njimi in Mladenovo trdnjavo. Mladen strmi v daljavo ; tam se morajo prikazati njegovi junaci ; dolgo časa jih nij na pozorišče ; harambaša, ta junaški hajduk — jame so tresti tako, kakor drhti boječe dete ; boji se : morebiti so zablodi li vragu v Žrelo. „Hvala Bogu I" — nenadoma vskrikne od same radosti; tam v daljini vidi, kako junaci pandurjem in nizamu za hrbtom lesu skozi prodor vhajajo dalje v les. Ali njegove radosti vskip je bil zelo nepremišljen, kajti izdal je z njim pandurjem svojo navzočnost, spri-čilo je bil njih radostni vrišč, a tudi precej so za-grmele dobro namirjene puške. Nekemu Turku olov-nica iz puške — uže oslabela, zadela je kraj skale, toda nij imela toliko moči več, da bi se bila razplos-knola, teinuč pala je navzdol. „Prokleto!" — huškne Mladen in po čeli vdari se, „vendar si enkrat zavrela mi, pamet, zavrela, ti stara lesiča! — No, toda kaj velja? videli bodemo, kaj Bog dade! — razvedri si srce in odide se svojega ogledaliŠČa. „Nej jo drugače pomoči, sina !■ — spregovori v čumnato Btopivši k svojej družini, „sovražnik je okrog in okrog nas, Turci vedo, da smo tu. Skale nam ne rnzrijo tako kmalu, v tem pa nam ne mara posveti upanje. Pogledite, ali je še kaj živeža, najpopreje pa, ali je kaj vode v posodi, potlej pa, sina, idita vsak k enemu otvoru in vsakega bisurmana mi poderita [morda jih naposled vendar-le oplaši to." (Dalje prib.) tičoim sovražnikom. Vendar aristokratični mož, ki misli, da je nezmotljiv, se je zopet enkrat prav dobro spekel. Narodnjaki so se o pravem Času jeli gibati, in ko so se volitve volilnih mož začele vršiti, ostali so vsi Vfurzbachovi privrženci mi cedilu. Videč to blamažo porine zviti paša hitro dr. Škarijo kmetom kot protikandidata proti Pintarju, in resješkarija tudi kandidaturo prevzel. Ali revček niti enega glasa ni dobil t Izmed 48 volilcev je glasovalo 45 za Pintarja, en glas je dobil Razingar, dv* sta pa volila Thuroa mlajšega. Marsikaj bi se dalo o/ VVurzbachu in njega kreaturi J. pisariti — a naj bo y zmaga je naša in vse prizadevanje nemČurske klike je bilo zastonj. Le toliko še povem da v več krajih še večina prebivalcev do zadnjega tre-notka ni vedela, da in kdaj se bo volilo. Tako v Gorjah in drugod, kjer so prav po tihotapski glave skupaj stikali in delali pot za Vfurzbacha , kteri je pa vendar kljubu vsem sgitacijam sramotno propal. Povedati moram tudi, da ga je nek fajmošter volilnega reda določila uči), kar mu je gotovo nekoliko rudečice v obraz porinilo. Drugače se je pa obrnilo z volitvijo v nemčnrskem Tržiči. Tu je prevladal protinarodni kandidat, a vendar se mu ni treba preveč veseliti, kajti on Še ni v deželnega zbora zbornici, in bilo bi tudi jako slabo, ko bi sedeli s tako nepoštenimi sredstvi izvoljeni poslanci v nji. Kakor že leta 1867 tako je bil tudi zdaj glavni agitator nemčurske klike grof Thurn. Ka bom tega Človeka popisoval I nekteri ga že poznajo iz „Slovenca" nekteri so ga pa lahko videli zadnja leta v ljubljanski deželni zbornici, kjer je pridno molčal, razen da je enkrat nekaj bral, pa tako, da so se mu nemškutarji sami posmehovali; vstajal in na klopi obsedel, kakor mu je Dežman pomignil. Napenjal je vse sile, iugal ter obetal in si preskrbel še voč agitatorjev med čev-larji in druzimi tacimi ljudmi, ki nimajo niti najmanjšega pojma o volitvah. Sleparili so ti ljudjevolilce, da: ako volijo narodnega kandidata, zgubi Rsdoljoa okrajno glavarstvo, ktero bi se preselilo v Grad; ter da Kljun, kterega so šli trije Radoljčani moledovat, naj jim preskrbi postajo železnično, ne bo jo hotel priporočati; s eno besedo, najbolj bedaste reči so ti ljudjo trosili, da bi le več smeti na svojo stran pridobili. Posebno zadnji dan pred volitvijo je letal Thurn v družbi treh druzih možiceljnov, ki pa fie ne zaslužijo da bi jih imenoval , po Radoljci od hiše do hiše ter prosil in rotil, naj gre vse za Gavfttra v Tržič, celo na trgu je segal v roke zamazanim kovačem in drugim, kterih sicer še ne pogleda. In res pridere cela drhal v Tržič nadjaje se dobrega jela in pila, pa tudi nekaj novcev za trud. Kakor je bilo že prej vse nepo-stavno osnovano, tako bo je vsa volitev tudi krivično in enostransko vršila, tako da je res čuditi, da tako svo-bodo-miselna (?) vlada, kakor bi naša rada bila, kaj tacega dopustiti more. Vodil je volitev neki Jagritsch, zagriznen nemčur in birokrat, ki slovenski ne zna, da-siravno je, ako se sicer ne motim, Ljubljančan. Ni tukaj moja naloga konstatirati vsako krivico posebej, to se bo že navedlo v protestu, a to pa moram vendar vprašati, kako se sme droti c. kr. komisar nad poštenimi narodnimi volilci, kakor da bi bili psi, med tem ko je nemškutarskim volilcem vse dovoljeno. Rad bi tudi vedel, kako si misli volilna komisija prosto volitev, ko pošilja tri briče, da tirajo pol gluhe in slepe volilce v zbornico s silo, da glasujejo za Gavstra ? in kako se predrzne komisar sklep volitve toliko časa odlašati, da pritirata dva beriča sredi med saboj še zadnjega volilca, kterega morata vjeti vsega vmazanega in razcapanega z vmazanim predpasnikom, da da Glavstru edini glas, ki ga je faktično Gauster več dobil kakor narodni kandidat Murnik. Kajti njegovega glasu, (on je sam sebe volil,) vendar ne-smemo šteti. Radi bi tudi vedeli, kako je dobil volilno pravico gojzdnarski in s 25 gold. plačani srenjski pisač Erschen iz Radoljce, in nek drugi kaj žar, ki plačuje cele 4 f. davka, med tem ko drugi trije celo s 10—13 gld. davka niso dobili pravice. Dobro bi bilo, da bi nam povedal Wurzbach, kje je ležal imenik volilcev v pregled, kterega ni nihče narodnih volilcev videl, in kako je to, da je odlagal z razdelitvijo legitimacij do zadnjega trenotka, tako, da se ni bilo mogoče več pritožiti ? Rad bi tudi vedel, kako da c. kr. komisar Jagrič ni dovolil glasovati s pravilno narejenim poobla-•tilnim listom , pooblastencu neke fabrike v Kamniku, ko je vendar smel glasovati železnični merjavec Kubi-Ček brez pravnega pooblastila in železnični uradnik Proj, ki nima pravice, samo zato, ker sta volila nemčurjem po godu. Povedati moram tudi, da je nektere dni pred volitvijo prišel iz Tržiča c. kr. sodnik dr. Kerstein k narodnemu kandidatu Murniku v Radoljco , se hl i ni t in prilizovat — ter obetat, da tudi on voli njega, pa je ravno on dosti proti Murniku agitiral in tudi sam Gav-stra volil. Pri tacem počen janji pa hočejo ti hinavski liberaluhi, da bi jih mi kot naše prijatljo spoštovali t Zato se pač ni čuditi da bo se pri tacih očividnih krivicah volilci jeze tresli. Slava pa Vam vrli kamniški sokoli! ki ste prišli v tako ogromnem Številu. Slava tudi Vam poštene Kamenčanke, ki se niste strašile dolge in težavne poti za sveto našo reč; in tudi Vam Tržiški narodnjaci slava 1 Malo število sicer ,Vas je bilo, a toliko večjo slavo ste si zaslužili, ker se ne bojite surovih napadov Vaših neolikanih sotržanov. In posebno Vam gospod Prešerin, slava I Vi ste edini uradnik, ki je volil narodnjaka. Poknzali ste da se ne bojite biro-kratične šibe, ktero sto mogli že pred tremi leti čutiti, ker ste po svojem propričanji volili. In konečno bi tudi iz Kamnika poslal kdo kako ilustracijo kagitovanju Gavstra, kterega upamo videti v kratkem izpahnenega iz deželne dvorane ljubljanske. Is goriške okolice, 2. julija. M—ev. [Izv.dop Vsak general se nadja, ako ima srčne, hrabre vojščake tudi zmage; tako hoče in bi rada tudi sleherna stranka pri volitvah zmagala. Kakor drugod po raztrgani, za sužnjeni in milo zdihujoči Sloveniji, — ki še vedno od •vojih vrlih sinov pomoči in rešenja iz tujčevih spon pričakuje, — stojite si tudi na slovenskem Goriškem ali Primorskem, kakor vlada to kronovino ali ta paša lik imenuje, dve zlo različni stranki nasproti. Kakovo ime bi nasprotniki narodno-slovenske stranke dal, sem ■i dolgo glavo belil, slednjič se mi je ime vladna ali uradniška stranka še najbolj prilično ime dozdevalo No na imenu ni toliko ležeče; da le nasprotno stranko in njena načela boljše poznavamo, na tem je največ da vse ležeče. Primerjal bi naše dve stranki prejšnima strankama na Hrvaškem, in sicer narodno slovensko z tedajno narodno-liberalno; in nam nasprotno, ki nam hoče uradnike za poslance vsiliti, pa s tedajno unioni stično stranko, ki je z Rauchom hodila čez rov in ko1 in na vsaki način in pod vsako ceno hotela zavez z Magjari, koji je tudi slednjič duševni in gmotni kvar hrvaškega naroda v Rauchovem nazovi (pseudo) saboru po neslišanih zvijačah in demoralizirajočo vsakovrstno .prosijo" sklenila. Pa kakor oni zavez z azijatskim oholim narodom že sedaj kot težka mora nad Zvoni mirjeno krono in hrvaškim narodom leži, tako se bojim da bode — ako se volitve nam nasprotni stranki po ■rečijo — tudi nad nami mora le žala in nas v „Ijubez njivo" vladno naročje zazibkala. Še je čas, da se slo venski volilni možje svoje dolžnosti proti narodu in tistim možem, ki so že djansko pokazali, da so našega poverenja vredni, zavedo. Bi li ne bila sramota za nas ako bi namesto našega vrlega dr. Lavriča, očeta in začetnika čitalnic in vseh štirih taborov na Goriškem c. k. glavarja bar. Pino-ia za svojega poslanca izvolili Mi slovenski volilci Še enkrat povdarjamo, da zoper svojega delavnega g. glavarja nič nimamo in da ga kot pravičnega in sedajno narodno dobo poznavajočega moža zelo čislamo ; ali ker je gotovo, da noben uradnik imevši tudi vso dobro voljo, ne more s svojo vlado v protislovju stoječega naroda zastopati, kakor občni na rodni blagor zahteva, ga voliti ne moremo in ne smemo Ko sem šel 29. junija na vipavski tabor, ki se je, ka kor že znano, zarad zlo neugodnega vremena — bil je cel dan dež — na 14. avgusta odložil, slišal sem celo necega slovenskega narodnega uradnika reči, da naj si nikar c. k. uradnikov za poslanco ne volimo, ako se nečenio opeči; kajti noben politično zrel narod si svo jih zastopnikov iz uradniškega stanu ne izbira, tim manj pa, je rekel med drugim, imajo Slovenci vzrok si uradnike za poslance voliti. Ni še namreč dovolj, ako nam je koji uradnik pravičen, kajti ravno za pravico deliti, je tudi od višje oblasti postavljen in od naroda oziroma od vlade v ta namen tudi plačan. Noben urad-ik, ki gori za duševni in gmotni razvitek našega naroda, prevideč nemogoČnost med dvema stolama — med ladnim in narodnim — sedeti, se ne bo vsiljeval na-emu narodu za poslanca. Dovolj je za nas Primorce, ko je iz srede uradnikov g. Winkler v dež. zboru, kterega zasluge nikakor ne preziramo ; le škoda, da nimamo več enacih uradtiikov, ki bi bili tako zmožni levenskega jezika, kot je on. Ali da bi nas med vsemi slov. poslanci skorej polovica uradnikov v dež. zboru astopala, kdo bo to odobraval ? Bi li ne bila to ve ika blamaža pred vsem narodom in črna uehvaležnost, ako pustimo našega vrlega dr. Lavriča pasti, ki ima v oziru zbujanja slovenske narodnosti na Goriškem naj veče zasluge, ki se žo mnogo duševno in materijalno za naš mili od tujcev zaničevani narod žrtoval ? Nadjamo se, da se bodete vi Blovenski volilci dne 10. julija tega, kar Bte narodu in dr. Lavriču dolžni, še o pravem času zavedeli, da se ne bodete pa prepozno za ušesi praskali Tudi o g. Faganelu, županu v Oseku, ki je sicer kmečkega stanu, kterega žulje on gotovo najboljše pozna ste slišali na sežanskem taboru, kako je s prepričalno besedo o potrebi poniževanja davkov govoril; slišali ste ga vi udje političnega družtva „Soče", kako zgovoren e bil pri sejah imenovanega družtva, in kako je nas z dr. LuvriČem v seji 2. junija razvijajo svoj program zagotovil, da bode vse točke naših taborov zagovarjal in kako da smo oba za kandidata občin na deželi eno glasno potrdili in si vzajemno zagotovili, dn bodemo za njuno kandidaturo tudi delali. — Z žalostnim srcem pa moram izjaviti, da so nekteri udje „Soče" na ono sejo pozabili ali svoji obljubi celo nezvesti postali. Med temi nezvestimi (udi) je clo neki župan goriške okolice ki je tudi pri soji 2. junija nazoč bil in za imenovana kandidata glasovaje roko vzdignil, ter ima »živela" za upil. Ta — lahko bi ga z imenom povedal — agitira sedaj ravno za nam nasprotna kandidata Pinota in Ma rušiča, in to dela iz dobro nam znanega razloga. N dajte so tedaj gg., dragi slovenski možje od tisteg sebičnega motiti; ne bojte se mu zameriti, ako boste za sočka priporočenca 10. t. m. glasovali, kajti mati Slava vam bo za to na veke hvaležna. Nadjam se, da se ne bodete dali po lažeh in natolcevanju nasprotn stranke prevariti ; imejte pred očmi, dn kdor po vesti in svojem prepričanji za narod dela, ga čakajo lo pot in trud in obrekovanje naših protivnikov. Kakor jo pot v nebesa ozka, težavna in s trnjem posuta, enaka j tudi pot pravega poslanca našega naroda, ki bije boj za svojo eksistenco, za svoje življenje, za boljšo bo dočnost zoper nam nanesene zgodovinske krivice. Mav hočete vi slovenski volilci za slovenskimi volilci in so brati na Kranjskem, ki so si z vdliko večino samo na rodojake zvolili, ostati ? Ne veste li, da smo mi gorišk Slovenci jugo-zahodna trdnjava matere Slovenije ? Bo dete li pomagali da nas vlada še nadalje na zid pri tiska ali clo nenasitljivemu žrelu laškega moloha pri pusti? Dan 10. julija bo tedaj za nas Primorce in ma ter Slovenijo pomenljiv, da morda osodepolni dan; pn zite tedaj, da nam bodete bolj rahlo postljali, da n bode sedaj po taborib se oživljajoča Slovenija škod trpela, da bodete neprestrašeno v trdno sklenjeni falang glasno klicali: volimo dr. Lavriča in Faganelu 1 Odgo vornost jo velika in bo padla vsa na vas, vi volilni možje, ako nam nasprotna kandidata volite! To besed Vam na srce polaga Eden v itnenu mnogih volilcev in rodoljubov. Is Koroškega, 1. julija. [Izv. dop.] Za Slo vence žalosten izid volitvo v Velikovcu ima mnogo ko renin, ktere so morajo strebiti, ako kedaj hočemo zrna gati. Prav sistematično so se srenjo skupaj stlačil V velicih srenjah vlada najhujši birokratizem. Kar j neodvisnih posestuikov, raztrošeni so po deželi ; urad niki pa ostanejo na tistem mestu, kjer jo sedež sronj Tako imajo uradniki v srenjskih odborih večino. Oni sestavljajo volitveno listnico in vodijo prvotno volitev Tudi zdaj so narodnjaki le v malih srenjah večino imen Ako se veče srenje ne raztrgajo, težko bo Slovencem zmagati. Narodne, kakor gališka, škocjanska srenja po ljajo le po 1, 2; sedež neraškutarjev pošilja pa 15 olilcev iz Dobrle vesi. Iz Prevalj je prišlo 13 volilcev rudarskih uradnikov ali vsaj od velikonemca Ull-mana odvisnih kmetov. Že pred volitvo bo ustavover-neži vse spalne izbe in veče dvorane v najem vzeli, a bi Slovencem posebno skupščino zabranili. Oni pa so napravili volitveni shod v pivarni, kamor so volilce prijaznostjo iu hlimbo privlekli. Tam so jim razkla-ali, kakšnih zaslug (?) sta dozdanja poslanca Puhar n Mertlič priborila in kakšnih dobrot imajo še od njih pričakovati (??). Sitnih interpelacij slov. kmetov so se rešili s tom, da so so ustavili okoli vprašalca in ga sleparijami čisto omotili. Zastopnika slov. društva so celo črez prag potisnili, ker se je predrznil za besedo prositi. Prepričali smo se, da našim nasprotnikom ni eno sredstvo pregrdo, ako le cilj dosežejo. S strašno surovostjo so mlatili za hrbtom narodnjakov črez poštene, neoskrunjeno domorodce in črez duhovščino Konečno so so še lagali, da eden narodnih kandidatov neče prevzeti volitev, drugi čeravno župan pa ne sme voljen biti. Pri takšni nasprotni agitaciji bi le s strogo edinostjo in odločnostjo Slovenci bili zmagali. Pa te je manjkalo. Posebni interesi pokopali so slogo. Od prejšnjega večera do druzega jutra in do zadnjo ure pred volitvo trpelo jo prepiranje. Četrt uro pred volitvo se jo določilo, da se volita dr. Pavlic in Anton Kušaj. Po 46 glasov bi dobili najmanje naši kandidatje, ko ne bi še zadnji trenotek libeliški fajmošter g. Puhar, brat ustavovernega kandidata razdrl falango klicaje gg. duhovne na stran z besedami: sramota bi bila za duhovnike, kterih je toliko pri volitvi, ko ne bi volili klerikalca. Na to se vname hud prepir, vsled kterega so nekteri narodni volilci v nasprotni tabor potegnili, drugi so se iz same jeze na neslogo in samopridnost celo volitev zadržali, in strašno se je razkadila stranka, od ktere smo se nadejali, da bo sijajno zmagala. 30 volilcev je ostalo zvestih slov. kandidatu dru. Pavlicu. G. fajmoštru Kroniku gre posebna hvala, da so se krepko poganjali za edinost. Kar je bilo res neodvisnih, veljavnih volilcev, bili so vsi za dra. Pavlica, n. pr.: Hof-man iz Mohlič, Kraut iz Bistrice, Jager od Novega mosta, Muri iz Jezera, Reš itd. Slava jim 1 Is Vipavskega taborišča, 29. junija 1870. [Izv. dop.] Vso priprave, ves kinč, vse domoljubno veselje za naš tabor je kalilo neugodno vreme, strašna nemčurska burja in lakonski dež. Malo dni pred taborom smo imeli priliko, hoditi po bližnjih okrajih in čudili smo so narodnej zavesti, in občnemu hrepenenji po taboru. Vsaka vas je pripravljala zastave , vozove in pevce vadila, in da je vreme ugodno gotovo bi bilo na taboru v Vipavi toliko ljudi, kakor na Vižmarjih. Jako bi nam bilo ustreženo, če bi bili ljubljanski nem-čurji sami se udeležili tega tabora, ker bi se bili prepričali, da je naš narod na Notranjskem tako zbujen, da sta nemčurstvo in Uhonstvo le neumnost. Vkljub slabemu vremenu, ali bolj resnično rečeno — nevihti — je prišlo nenadno veliko naroda, voz za vozom z zastavami in napisi, Črnivrh, Idrija, Planina, Postojna, Ajdovščina, Rifenberk, Dornberg, Černiče, Razdrto, vsa Vipavska dolina in Sokoli ljubljanski. Prostor ne pripučša imenovati vse kraje, vse deležnike. Izvrstna godba Primorcev je sprejemala došle in čuli smo marsikterega taborca reči, da če bi tržani ne storili druzega, nego , da so muziko najeli, jim bo že zarad tega vedno hvaležen. Ker se zarad nevihte ni moglo taborovati, preložil se je tabor na 14. avgusta, kar so vei taborci 6000— 7000 z veseljem odobrili in drug druzemu je rekel: „Takrat se zopet vidimo." Zvečer jo zvabila izvrstna godba 40 Primorcev mladi svet v čitalniško dvorano na ples, ki je trajal do 2 po polnoči, ki bo vsacemu plesalcu v vodnem spominu, tor marsikteremu , ki je pregloboko pogledal v žarno oko svoje plesalke — (toliko krasotic šo nismo kmalo videli). Dasiravno se taborovati ni moglo, je vendar ta dan pomenljiv , kdor se ga vdeležil, se ga bo veselo spominjal, a vsak bo tudi 14. avgusta potoval na narodno božjo pot na Vipavski tabor. Da blagovoljne čitatelje daljo ne trudimo, izrekamo hvalo vsem deležnikom. Politični razgled. Na zgornjem Avstrijskem so voljeni v velikem posestvu kandidati, ktere so postavili liberalci. Minister V i d m a n je odpuščen. Stremaver je zopet imenovan za ministra uka in bogočastja Petrino je potrjen v svojem do zdaj le začaanem mini nistrovanji. Ravno tako minister Holzgethan. Vse to sosebno Stremavrovo imenovanje, jasno kaže, da nam Slovanom od Potockega ni ničesa pričakovati. V Gradcu je hotel znani kričač Zimmerman narediti javen tabor, pri ktorem bi bili vsi nazoči izstopili iz katoliške cerkve. Vlada pak je ta shod prepovedala. Na Hrvaškem vihar proti magjarizmu veselo raste. V zadnji saborski seji je poslanec Broz ostro interpeliral zarad odpuščenja profesorjev na gimnaziji Mamcluki bi bili skoro iz kože skočili, ker je interpe lant „/.alil" njih gospoda Raucha. V L v o v u je zopet Zemial kovsk i stopil proti Smolki kot kandidat. Govoril je proti federalizmu in za pošiljanje poslancev v državni zbor. Ruski car so bavi zdaj v glavnem mestu nekdanjo Poljsko, v Varšavi. Sprejet je bil slovesno, mesto je bilo pri prihodu osvetljeno. Morda ni broz političnega pomena, da je šel pozdravit ruskega cara tudi avstrijski vojvoda Albrecht, kteri je bil slovesno sprejet. Izv. telegram „81. Nar." V Trstu 4. jul. Zbor okoličnih rodoljubov Bprejel Cegnnrjev program soglasno. Najboljši narodnjaki soglasno kot kandidati sprejeti. Volitev okolice v deželni (tržaški) zbor bode sijajna. Razne stvari. X (Volilci na Tominskeml) Pošteni možje! Iskreni rodoljubi I čas volitvo je tu — prav resen čas, prav odločivne volitve ! Poslanci, ktere boste 10. in 14. t. m. izvolili, bodo z drugimi slovenskimi poslauci vred odločili osodo naše mile Slovenije, odločili, ali imajo Slovenci biti še dalje raztrgano, razso-kano telo brez enotnega življenj«, ali pa živ, čvrst, upajoč narod združen v edno celoto, v edno srce, iz kterega priteka vsem udom enako zdrava kri. Zedinjeua Slovenija je ladja, s ktero edino je Slovencem mogoče srečno uiti pogubnim valovom nemškega in laškega morja. Zedinjena Slovenija se je tirjala na vseh taborih, tudi na taboru v Tominu ste izrekli : Hočemo zedinjeno Slovenijo ! Zatorej volite le take poslance, ki hočejo Slovenijo zedinjeno v edno kronovino, in kteri so srčni dovolj, v ta namen očitno govoriti in delati. Velika srčnost pri manji učenosti zda več, nego majhna srčnost pri veliki učenosti. Sedel je v deželnem zboru goriškem že marsikteri poslanec veliko učenosti, pa je le molčal, ker ni imel srčnosti. Tacih poslancev nikdar ne volite I Kdor nima za Slovenijo srca, naj ostane pri svojih doma. Izvolite pa tiste možake, ktere Vam je priporočilo društvo „Soča", ker oni so pravi slovenski rodoljubi, srčni dovolj, tudi v deželnem zboru za Slovenijo govoriti in glasovati. Dr. Tonkli, župan Lapanja in okrajni glavar Winkler naj bodo Vaši poslanci 1 Dr. Tonkli sin kmetovskih starišev je iz Vašega okraja, iz Breginja doma, toraj Vaš domorodec. Njegova srčnost Vam je znana iz zadnjega deželnega zbora; on dela strah vsem laškim poslancem in našim mlačnežem. Zato bi se ga radi slovenski sovražniki znebili, ter rabijo v ta namen črno obrekovanje, ktero bi ga lahko pri Vas ob čast in zaupanje pripravilo, ako bi ne bilo v „Slov. Narodu" preklicano. Tako obrekovanje se Vam gotovo studi, Vi ne boste slovenskih sovražnikov poslušali, ampak njim na žalost in sebi v prid dr. Tonklita za poslanca volili. Za druzega poslanca Vam je priporočen Andrej Lapanja, župan na Ponikvah. Ta možak, sin planin, je po lastni pridnosti in s pomočjo planincem prirojene Isdatolj in vrednik Anton Tomšič. bistroumnosti postal eden najbolj urnih županov na Tominskem. On nima visoke učenosti, vendar pisari kakor tajnik v dveh županijah in prednaša svoje misli tudi v govoru dovolj pravilno. V cestnem odboru so njegovi govori zlo veljavni. Prisedniki so ae že večkrat čudili, kako more prost kmet, ncel kmet" tako govoriti. Za tretjega poslanca je priporočen g. okr. glavar Winkler. Njegova dela v prid slovenstva so po vsem Goriškem znana; ni treba priporočila; njegova oseba je dovolj priljubljena. Zato ga je postavila „Soča" za kandidata trgom, ker je tam najtežja zmaga; VVinklerju se pa ni bati, ker je tudi trgovcem ljub. To resnico boste trgovci pot rdili dne 14. t. m., ko bosto vsi rekli: G. okrajni glavar VVinkler bodi naš poslanec I Poslano. Na poslano čast. gosp. Marušič-a v Novicah 29. junija, list 26, priobčujem , da ni niti društvo Soča niti odbor Soče v nikakoršni zvezi s dopisi v „Slov. Narodu" razen denašnjega iz Gorice. — Kandidati Soče so bo v občnem zboru izvolili in odbor jih priporoča in podpira do zdaj po drugi poti in no po dopisih v Narodu. — Glavni mož polit, društva Soče je predsednik gospod dr. Karol Lavrič in ne moja malenkost. Pri ženitnini obče spoštovanega gsp. Štandrežkega sem menda vsem svatom napil, — celo mojej sosedi Nježi. Sicer ne razumem, zakaj vpletate moje tako malo važno ime v Vaše dopise. V Gorici 3. jul. 1870. £. K lavi ar. Poslano. Zastop banke „Slavije" so preizeli za Cirkno gosp. GaŠpar Likar, učitelj; zaJagrše, Še-brejlo itd. gosp. Anton Tropal, duhovnik; za Idrijo gosp. Andrej Jekovec vžitninar; za Crni vrh gosp. Janez Golob, duhovnik, za Ajdovščino gosp. Dragotin Balog telegrafist; za Rifeuberg gosp. Tomaž Juh, učitelj — kar naznanja Ivan Železnikar, nadzornik in organizator. Dunajska bona 4. julija. Knotni drž. dolg v bankovcih . . . 60 fl. 10 kr. .•>•/. metalike z obresti v maji in nov. — „ — m Napol...........9 66 „ Valvazor Eipo d!©3 Hetrzogtliturns Krain. Ta zdaj že redko najti knjiga 4 folio - zvezke s podobami od 1. 1699 , je za 40 gld. na prodaj pri Paul Halm-ovi bukveprodajalnici (biichergeschaft) na Dunaj i. (3) g^T" Dober kup kine zel gospode in. gospoje. T« kinč izdelan iz nove kov: (imenovana novo zlato) odvisen dola pravi kinč, ker ta novi izdelek v barvi in obliki n« stoji a« pravim, in ima to dobroto, da vsa stvar ne velja 4. del tega, kar se mora pri pravem plačati za obliko; torej si tam čeiče lahko vsakdo omisli najnovejše in najmodernejše. Celo strokovnjaki se lahko motijo pri tem delu, tako natanko je vse ponarejeno. Najnovejši kinči vse modične oblike iz novega zlata, ktero zmerom ohrani zlato barvo in je torej motljivo podoben pravemu kinču s ponarejenimi kamni in posteklje-njem hakor oblika tirja. Bro Se, fine po kr. 40, 60, 80, f. najfineje po f. 1.60, 1.80, 2. 2.50. Uhani, finih par po kr. 50, 80, f. 1, najfineji po f. 1.50, 2, 2.50. Cele garniture, broie in uhani, 80 kr., f. 1.20, 1.60, najlepše delane f. 2, 2.50, 3, 3.50, 4, 5. B ras le t i, fini po kr. 50, 80, f. 1. najfineje delani f. 1.50, 2, 3, 8-50. Najlepši kolierji po kr. 90. f. 1.20, 1.50. Medailoni, fini kr. 20, 40, 60, najtineji kr. 80, f. 1 1.50. Glavniki za v lase, s novo zlato lepšavo po kr 30. f. 1, 1.60, 2, 8. Prstani, motljivo izdelani, t raznimi ponarejenimi kamni po kr. 30, 40, 60, G0, 8", f. 1. Najlepše urne verižice za gospode, kratke po kr. 50, 80, f. 1, 1.60, 2. Dolge bene6anske oblike f. 1.40,1.80, 2. Iglice za gospode po kr. 20, 40, G0, 80. Gumbe na srajce po kr. 10, 15, 20 30. M anše tne gumbe po kr. 20, 80, 40, 60, 80. Ovratne gumbe po 5 in 10 kr. Cele garniture s r a j č n i h in manšetnih gumbic najlepše delo po kr. 50, 80 f. 1, 1.50. Snopič malenkosti k uram, prav lepo sestavljen po kr. 60, 80. f. 1. Pravi zlati prstani s kamni po f. 1.50, 2, 2.60. 1 Slotne puncirane srebrne verige, vogenji pozlačena, kratke po f. 8.50, 4. dolgo po f. 6, 7. lSlotni sreberni m eda lij on i, v ognji pozlačeni in po-sUklecueni f. 2.50, 8. Najmodernejši jekleni kinči. sestavljeni ii mnogih lepobrušenih jeklenih iglic. 1 b r o š a po kr. 40, 60, 80, f. 1; l b r o š a srebrno obrobljena po f. 1.50, 2, 8.; 1 par uhanov po kr. 50, 60, 80, i. 1 ; 1 par uhanov srebrno obrobljenih po gl. 1.50, 2, 8, S.50. P^P^ Novi večni koledar. v podobi medalijonov, ki se more k uri obesiti je kot koledar z mehaniko tako sestavljen, da natanko kaže dan, mesec in datum in je vedno rabljiv, po kr. 6, fino kr. 20, prav pozlačen 45 kr. Najlepše izdelan brilanten kinč. Celo strokovnjak ga ne bo lahko ločil od pravega. Ta kinč je s pravim zlatom obrobljen, s zlato podlago in iglo oskrbljen, ponarejeni brilanti bo iz fino brušenih strehe, ki živega ognja nikdar ne zgube : tudi so drugi biseri natanko ponarejeni. 1 b r o š a f. 4, 5, 6. 1 par u h a n o v f. 4, 6, 9. 1 par sraičnih gumb f. 2.50, 8.50, 4.50. 1 iglica za gospode f. 1.80, 2.80, 3. 4: brilanten prstan zlat f. 1.20, 1.50, 2, 8; križi in srčki za kolier f. 2, 3,4. najlepše delan, jako trajljiv, steklen , jetost, lavast, bavolo- koščen. 1 broš a kr., 20, 80, 50, 80, f. 1. 1 par uhanov kr. 25, 40, 50, 80, f. 1. 1 b rasle t kr. 50, 60, 80 f. 1. 1 vratni ko lir kr. 50, 80, f. 1. 1 kratka urina veriga kr. 25, 80, 60. 1 dolga vratna veriga kr. 30, 80 f. 1. 1 šmizetna gumbića kr. 4. 1 par manšetnih gumb kr. 15, 20, 30, 40. 1 glavnik za lase kr. 20, 40, 60, 80. I^t Večno dišeč- kinč. iz naravnega indiškega zelišča, ki vedno naravno dobro diši, po najnovejši modi. Ta kinč je v elegansi neprekošan in zarad vonjave jako priljubljen ako gospoja z garnituro tega kinča stopi v dvorano, jo v nekterih minutah parfimira. 1 broš a kr. 80 do f. 1, 1.20, 1.50 1 par uhanov kr. 80 do f. 1, 1.20, 1.80. 1 braslet kr. 50, 60, 80 do f. 1, 1.60. 1 kolier kr. 60, 80 do f. 1, 1.50, 2, 2.50. 1 verižica za gospodske ura, dušeča f. 1.40. Hrebmiua, najfineja 131 o t na, naj no vej *e oblike. s uradno marko c. kr. dunajske puncarije. Le ker sem na debelo po ceni nakupil starega srebra, mi je mogoče, po sledeči ceni pravo arebrnino prodajaU; staro srebro jemljem v zameno. 1 ducend nož 15 f., 1 ded. vilic 15 f., 1 ded. desertnih noz 10—50 f., 1 ded. desernih vilic 10—60 f., ldcd.žlic tešk 68 f. otročjih žlic 35 f, kavinih 26 f, 1 velika žlica za juho 18 f., I žlica za sočivje "2 f., 1 žlica za ribo 12 f., 1 čajni prece-jclnik 5 f., sladkorni razsipavec 10 f., razsipavec za poper 8 f. 50 , klešče za sladkor 6—60 f., povoj za prtiče 4 f., Bolnica, pripr. tak 5 f., Bolnica, dvojna 10 f., jajčni drobljač 5 f., 1 kupica za vino krasna 18 f, posoda za jesih in olje 80 f., korbič za sadje dobro delo 30 f, ročni svečnik 9 f., 50, itd. itd. Vse to blago so dobi za to ceno v tej kakovosti edino pri podpisanem trgovcu. Cena se za- stonj naznanja, Zapisnik cene je vsakomu zanimljiv. (12) Krasobazar, A. FltlEDMANN-a na Dunaji, Pralerstrasse Nr. 26. Eptlep ti cal i krč (božjast) pismeno zdravi specijalni zdravnik za božjast doktor O. Killiscli v Berolliftu, zdaj : LouiseostraBse 45. — Ozdravil jih je že nad sto. (26) Lastniki: Ur. Joti* Voanjak U drugI. Tiskar Edaard Jaasle.