j 2. xi, m
GLASILO DELOVNIH SKUPNOSTI SESTAVLJENE ORGANIZACIJE ZDRUŽENEGA DELA KMETIJSKO PREHRAMBENI KOMBINAT S SEDEŽEM V PTUJU
naša
LETO III.

1
Hill
■■■F
T
»«m
«t ne

lili
M
SEPTEMBER 1976
ŠTEVILKA 9
CENE IN PRODAJA SADJA v sestavljeni
organizaciji združenega dela
V	prejšnji številki Naše poti smo v sestavku o obiranju sadja bralce seznanili, kako poteka obiranje v posameznih sadjarskih enotah. V tem sestavku pa želimo prikazati kolikšne so cene in kako poteka prodaja sadja.
V	Agrokombinatu Maribor smo obiskali hladilnico na Teznem in se o tem pogovarjali z Franjom Purkhardom, upravnikom hladilnice in z Mirkom Vojničem, vodjem komerciale v Agrokombinatu Maribor, ki sta nam povedala naslednje:
»Zmogljivost hladilnice znaša 400 do 500 vagonov sadja, pa tudi več, odvisno od embalaže. Zaenkrat še hladilnica ni popolnoma zasedena. Agrokombinat Maribor ima v hladilnici uskla-
diščenih 600 ton sadja, od tega 500 ton jabolk in 100 ton hrušk. Glede cene jabolk je 22. septembra 1976 začelo veljati navodilo, ki ga je predpisala Poslovna skupnost za sadjarstvo pri
Gospodarski zbornici Slovenije in kjer so točno določene cene jabolk:
Veleblagovna — grosistična cena za jabolka I. razreda je 5,40 dinarjev franko kupec, kar pomeni, da prevoz plača proizvajalec.
Maloprodajna cena jabolk v trgovini je 7,80 din neto. Embalaža je všteta v stroške prodaje, v ceno 7,80 din in sme znašati največ 13 odstotkov. Cena za sindikalne organizacije ali za ozimnico na drobno, od zaboja naprej je 6,40 din bruto za neto.
Drugi razred jabolk je najmanj za 20 odstotkov cenejši od vele-blagovne cene (5,40 din).
Prav tako so za najmanj 20 % cenejša jabolka (bobovec, krivo-pecelj in druge).
V hladilnici uskladiščijo jabolka različno dolgo, glede na sorto in vrsto skladiščnega prostora. Tako lahko jabolka prodajajo še konec meseca maja in v začetku junija.«
Mirko Vojnič je povedal, da v Agrokombinatu v letošnjem letu predvidevajo proizvodnjo 400 vagonov sadja. Zaenkrat imajo sklenjene pogodbe za prodajo 100 vagonov sadja. Po njegovem mnenju je splošni problem indu-
(Nadaljevanje na 2. strani)
Letošnji pridelek jabolk
Cene in prodaja sadja v sestavljeni organizaciji
predelov, kjer sta spravjlo in prevoz povezana z velikimi stroški.
Direktna prodaja iz skladišč in proizvodnih enot je v letoš-n:em letu nekoliko slabša kot lani. Vzrok je predvsem dobra letina v širši regiii, kar pomeni, da je sadja dovolj.
Franjo Purkhard
(Nadaljevanja s 1. strani)
strijska kvaliteta sadja, saj je prodaja tega sadja problematična, predvsem zaradi omenjene predelave sadja.
Čeprav je Poslovna skupnost za vinogradništvo in sadjarstvo določila, za industrijsko sade minimalno ceno 0,70 din za kilogram in 0,90 din franko naloženo, je Agrokombinat Maribor prodal izven območja Slovenije
Mirko Vojnič
okrog 30 vagonov industrijskega sa Ja po ceni 1 50 din.
;'n sedaj so ' Agrokombinatu Maribor prodali 100 vagonov plantažnega sadja, ostalo pa bo-prodali sproti. Po mnenju Mirka Vojniča bi se v okviru DOZD dala rešiti skupna prodaja SB'l a in sklenitev skupnih pogodb za prodajo sadja.
Trg s sadjem bo zaživel šele v tem mesecu, v naivečji meri pa od meseca januarja.
določene s samoupravnim sporazumom Poslovno skupnosti za sadjarstvo.
Pri vseh drugih sortah jabolk, ki jih samoupravni sporazum ne vključuje, je prodaja nekoliko s'abša. ker poteka direktno to je v proda'alnah in v skladiščih prodaialca. Trgovina teh sort ne kupuje. Tu je mišljeno predvsem sadje iz kooperacije. Vendar je Obrat za kooperacijo pri Kmetijskem kombinatu Ptuj uspel prodati to vrsto sadja na ljubljanski tržnici.
Pri industrijskih jabolkah je za-sigurana prodaja približno 300 ton, skupno z industrijskimi ja-boikami iz kooperacije. Kupec pa ie podjetje Slovenija sadje Ljubljana.
Vso drugo količino industrijskih jabolk iz lastne proizvodnje, bodo v kombinatu stisnili za jabolčnik. Nekaj industrijskih jabolk bo ostalo verjetno nepobra-nih, predvsem iz težko dostopnih
Glede sporazumno določene cene jabolk, pa je Jurček Mlakar mnenja, da se vsi ne držijo sporazuma, ki so ga podpisali in prodajajo sadje po nižji ceni kot je bila v sporazumu določena ter s tem prevzemajo kupce tistim, ki se sporazuma držijo.
Proizvodnja hrušk je v letošnjem letu precej nižja, glede na spom'adansko pozebo in sušo. Približno 45 ton viljamovke, 70 ton clergoja in 20 ton pastor-jevke, je kombinat prodal Emoni Liubljana. Nekai količin hrušk pa so prodali sindikalnim organizacijam.
Delovna enota Osojnik ima nekatere stalne odjemalce sadja ra območju delovne enote.
To je kratek prikaz proizvodnje, prodaje in cene sadja v SOZD, v letošnjem letu.
V prihodnji številki Naše poti bomo na enak način pisali o proizvodnji, prodaji in ceni grozdja.
M. P.
V AGROKOMBINATU LENART
AKCIJA ZA POSOČJE
16. septembra 1976 so se sestali člani konference Osnovnih organizacij sindikata in člani sekretariata konference ZK Kmetijskega kombinata Ptuj in se pogovori!: o situaciji na potresnem območju in o nujnosti potrebne pomoči,
V zvezi z razpravo so sprejeli naslednja stališča:
V Agrokombinatu Lenart, TOZD sadjarstvo — vinogradništvo Selce, nam je Jože Čeh povedal, da so v kombinatu sklenili, da v letošnjem letu sadja ne bodo uskladiščili v hladilnici Maribor, ker je prevoz zaradi oddaljenosti povezan z velikimi stroški in medsebojni odnosi s hladilnico še niso takšni, da bi se lahko otresli direktnih stroškov.
Ker so se v Agrokombinatu Lenart odločili, da vse sadje
prodajo v jeseni, so pri prodaji nastopile velike težave s kupci. Imajo delne pogodbe s Povrtnino Maribor, ostalo sadje prodajajo sproti.
Ker smo podpisali samoupravni sporazum Poslovne skupnosti za sadjarstvo, se moramo glede cene jabolk ravnati po tem sporazumu, čeprav so te cene ore-cej nižje od proizvodnih. Kljub težavam pri prodaji sadja pa upajo, da bodo probleme rešili.
1.	Takoj se nakaže znesek 50.000 din za potresno območje ter se ponovno izvede akcija enodnevnega zaslužka, o čemer bodo na zborih sklepale TOZD do polovice naslednjega tedna. Čimprej je potrebno narediti rebalans plana porabe sklada skupne porabe.
2.	V rebalansu plana se delavci Kmetijskega kombinata odpovejo sredstvom za zaključek leta in namenijo ta sredstva za reševanje nujnih problemov v Slovenskih goricah in Halozah.
3.	Hkrati s temi sklepi pa se izreče kritika vsem tistim organizaci-m združenega dela, ki še vedno niso izvedli prve akcije za Posočje.
GRADBENI LES ZA POSOČJE
V KMETIJSKEM KOMBINATU PTUJ
Delavski svet TOZD Gozdarstvo Kmetijskega kombinata Ptuj je sprejel sklep, da pošlje v Posočje vagon gradbenega lesa.
DRUŽBENI DOGOVOR O SAMOZAŠČITI
Zanimalo nas je, kako je s prodajo sadja in s cenami v Kmetijskem kombinatu Ptuj. V zvezi s tem, nam je pojasnil pomočnik komercialnega direktorja Jurček Mlakar naslednje:
»V kmetijskem kombinatu se predvideva približno 350 ton jabolk plantažne proizvodnje sort jonatan, zlati in rdeči delišes, približno 120 ton jabolk sorte ca-nada, krivopecelj, bobovec in druge, nadalje 100 ton teh sort jabolk drugega razreda in približno 250 ton industrijskih jabolk iz lastne proizvodnje in 200 ton iz kooperacije.
Kmetijski kombinat Ptuj ima z Emono iz Ljubljane dogovor za vsakoletni prevzem sadja iz lastne proizvodnje. Letos namerava Emona Ljubljana prevzeti 100 ton plantažnih sort jabolk za ozimnico, 150 ton jabolk pa bo kombinat prodal prav tako Emoni Ljubljana.
Vse druge količine jabolk bo kombinat prodal oziroma jih prodaja različnim sindikalnim organizacijam na območju Slovenije in izven nje.
Kombinat prodaja jabolke po sporazumnih cenah, ki so bile
V četrtek 16. septembra 1976 je bil v prostorih sindikalnega doma Franca Krambergerja podpisan družbeni dogovor o organiziranosti in uresničevanju družbene samozaščite v občini Ptuj.
Družbeni dogovor so sklenili: Skupščina občine, krajevne skupnosti, OZD in druge delovne organizacije, Samoupravne interesne skupnosti, družbenopolitične organizacije ter družbene or-
ganizacije in društva, občine Ptuj.
Družbeni dogovor je bil sklenjen na podlagi 143. in 229. člena statuta občine Ptuj.
Med drugimi je podpisnik omenjenega družbenega dogovora tudi Kmetijski kombinat Ptuj. S podpisom tega dogovora so podpisniki dobili novi samoupravni akt, ki ureja področje družbene samozaščite.
15 let Kmetijskega kombinata
PTUJ
LETOŠNJE LETO POTEKA 15 LET USPEŠNEGA DELA IN OBSTOJA KMETIJSKEGA KOMBINATA PTUJ. DA BI PROSLAVILI TA POMEMBEN JUBILEJ, SO SE DELAVCI KOMBINATA, SKUPNO S KMETI — KOOPERANTI, UPOKOJENCI IN GOSTI ZBRALI NA SVEČANI PROSLAVI 18. SEPTEMBRA 1976 NA BORLU.
SLOVESNOSTI, KI JO JE VES ČAS MOTIL DEŽ, SO SE UDELEŽILI TUDI MIRAN POTRČ, ČLAN IZVRŠNEGA KOMITEJA PREDSEDSTVA CK, KARMELIO BUDIHNA, NAMESTNIK SEKRETARJA SEKRETARIATA ZA KMETIJSTVO, GOZDARSTVO IN PREHRANO, RADO DVORŠAK, PODPREDSEDNIK GOSPODARSKE ZBORNICE SLOVENIJE, UROŠ JANKO, TAJNIK ZADRUŽNE ZVEZE SLOVENIJE, STANE GAVEZ, PREDSEDNIK MEDOBČINSKEGA SVETA SZDL MARIBOR, OTO POLIČ, PODPREDSEDNIK SKUPŠČINE OBČINE PTUJ, DIMČE STOJČEVSKI, ORGANIZACIJSKI SEKRETAR KOMITEJA OBČINSKE KONFERENCE ZKS PTUJ, JANKO BEZJAK, PREDSEDNIK OBČINSKEGA SVETA ZVEZE SINDIKATOV PTUJ, FEDOR PIRKMAJER, TAJNIK POSLOVNE SKUPNOSTI ZA VINARSTVO IN VINOGRADNIŠTVO IN ŠTEVILNI DRUGI GOSTJE.
V začetku uradnega dela proslave, je napovedovalka Nevenka Dobljekar pozdravila vse zbrane delavce, kmete, upokojence in goste, ki so se zbrali na tej svečanosti, da pregledajo 15-letno razvojo'-proizvodno in samoupravno pot, da se skupno srečajo delavci, kmetje in upokojenci, ki jih združujeta delo in spomini na delovne uspehe, napore in težave in radosti, s katerimi se srečujejo vsakodnevno na delovnem mestu.
GOVOR PREDSEDNIKA SKUPNEGA DELAVSKEGA SVETA
O samoupravnem razvoju Kmetijskega kombinata Ptuj je spregovoril predsednik skupnega delavskega sveta Kmetijskega kombinata Ptuj Janko Mlakar, ki je dejal:
Predsednik skupnega delavskega sveta Janko Mlakar je uvodoma govoril udeležencem
TOVARIŠICE IN TOVARIŠI, DRAGI GOSTJE!
Obletnice se ponavadi praznujejo zaradi tega, da napravimo prerez in oceno doseženih rezultatov, da se spomnimo prehojene poti, ki za dosežene rezultate ni bila vedno ravna in gladka. 15-letnico praznuje Kmetijski kombinat Ptuj s ponosom, ponosen na svoje delovne, proizvodne in samoupravne uspehe. Ponosni in veselimo se lahko teh uspehov mi vsi, ki smo vsak sam in vsi skupaj po svojih močeh
dali svoj prispevek pri izgradnji našega kombinata. Gradili smo kombinat, kombinat pa je gradil in še gradi nas delavce, ki smo v njem združili svoje delo in ravno to, v kombinatu združeno delo je porok nam in širši družbeni skupnosti, za večje uspehe na vseh področjih. Z različnimi priznanji bodo samoupravni organi kombinata danes obeležili delo nekaterih članov kolektiva in tistih, ki so dopolnili 10 let dela v kombinatu. Nekateri so bili teh priznanj deležni v preteklih letih, nekateri danes. Vsem pa naj bodo priznanje za dosedanje in spodbuda za nadaljnje delo.
OBDOBJA KMETIJSKEGA KOMBINATA
Pri nastanku in razvoju Kmetijskega kombinata Ptuj moramo upoštevati nekaj obdobij. Prav je, da se ob tej priliki spomnimo dela pionirjev, ki so svoje znanje, voljo in življenjsko silo usmerili v razvoj našega kmetijstva. Njihovo delo je že takrat vtisnilo našemu kmetijstvu pečat sodou-nosti in še vedno predstavlja šolo, vzor in vodilo za delo pri na-naljnjem razvoju in modernizaciji našega kmetijstva. Takšen je bil npr. tovariš Gvido Vesel, ki je leta 1946 ustanovil Kmetijsko obdelovalno zadrugo IV. tipa in mnogi drugi, ki še danes z uspehom orjejo ledino našega kmetijstva. Leta 1961 so se združila kmetijska gospodarstva »Dravsko polje« Kidričevo, Vinogradništvo gospodarstvo »Haloze« Ptuj in Kmetijsko gospodarstvo »Ptujsko polje« Ptuj v enotno gospodarsko organizacijo Kmetijski kombinat Ptuj. Integracijski procesi so se nadaljevali v istem letu in vsa nadaljnja leta. Zadnje integracije so bile izvršene v juliju 1975. leta. Tako šteje sedaj kombinat 16 TOZD, s 1976 stalno zaposlenimi delavci in v poprečju 130 sezonskimi delavci ter 129 vajenci. V letu 1973 smo v kombinatu podpisali samoupravni sporazum o združitvi organizacij združenega dela v SOZD KPK Ptuj, v katero so se združila Agrokombinat Lenart v Slovenskih goricah, Agrokombinat Maribor, Kmetijski kombinat Ptuj in »Košaki« TMI Maribor. Organizacijska struktura v Kmetijskem kombinatu se je dopolnjevala iz obdobja v obdobje, glede na sam razvoj posameznih dejavnosti, ki so že v kmetijskem kombinatu obstajale in tudi glede na potrebe po razvijanju novih dejavnosti, kot so Farma prašičev, Tovarna močnih krmil, Tehnoservis, Turistično gostinski center, ki danes predstavljajo samostojne temeljne organizacije
združenega dela. V prizadevanjih širitve gospodarskega sodelovanja je vpeljana kooperacija z Gorenjem iz Velenja.
OBRATI IN DELOVNE ENOTE
Notranja organizacija kombinata je bila pred letom 1986 urejena po obratih in delovnih enotah. Kombinat, ki je predstavljal enotno gospodarsko organizacijo je bil razdeljen na delovne enote, ki so se naprej povezovale v obrate. Samoupravljanje je bilo organizirano tako, da je bil v delovni enoti osnovni samoupravni organ zbor delavcev delovne enote, ki so ga sestavljali vsi delavci. Obrat je imel organe upravljanja, zbor delavcev in obratni delavski svet. Obrat se je formiral tam, kjer so delovne enote štele več kot 40 zaposlenih. Delavski svet je predstavljal najvišji organ podjetja. Imel je tudi vrsto svojih organov in sicer odborov in komisij. Skupne strokovne službe so bile organizirane po sektorjih.
V PODJETJU 27 OBRATOV
Taka organizacija podjetja se je pokazala kot nefunkcionalna, saj je bilo podjetje organizirano po 27 obratih. Zato se je leta 1965 izvršila reorganizacija, ko so kmetijske obrate združili v en obrat z enajstimi specializiranimi delovnimi enotami. Tako je bilo do leta 1970 formiranih 10 obratov. Obrati so bili samostojne organizacije združenega dela, ki niso imeli statusa pravne osebe. Statut sprejet leta 1971 podrobneje določa pravice in dolžnosti ter pristojnosti obratov, njihovih samoupravnih organov in delovnih enot.
V letu 1971 je bilo formiranih 11 obratov in Hranilno kreditna služba. V okviru obrata kooperacija so bili organizirani proizvodni okoliši, za eno ali več območij krajevnih skupnosti v občini. Organizacija samoupravljanja je bi-
(Nadaljevanje na 4. strani)
15 LET KMETIJSKEGA KOMBINATA PTUJ
Janko Mlakar: 0 samoupravnem razvoju
Udeleženci slavnostnega dela proslave na Borlu
(Nadaljevanje s 3. strani)
la speljana od delovnih enot da centralnega delavskega sveta podjetja.
Kmetje kooperanti so v proizvodnem okolišu izvolili svet proizvodnega okoliša. Svet proizvodnega okoliša je upravljal z osnovnimi sredstvi proizvodnega okoliša, po sklepih kooperantov in v skladu s smernicami sveta obrata za kooperacijo.
Svet proizvodnega okoliša je upravljal s sredstvi skladov za pospeševanje kmetijske proizvodnje, ki so se ustvarjala na območju proizvodnega okoliša, pa ključu, ki ga je določil svet obrata za kooperacijo. Svet je po potrebi organiziral strokovne pododbore. Dohodek smo ugotavljali skupno za kombinat in ločeno za vsako organizacijo združenega dela s periodičnimi in zaključnim računom. Dohodek kombinata je bil seštevek dohodkov vseh organizacij združenega dela v kombinatu.
Taka organiziranost in odnosi so bili do sprejetja ustavnih dopolnil in ustave.
KMETIJSKI KOMBINAT IN TOZD
Po sprejetju 21., 22. in 23. ustavnega dopolnila k ustavi SFRJ so družbenopolitične organizacije, samoupravni organi in vodstveni organi pristopili k njihovi realizaciji. Posebne skupine in komisije so pripravile predlog organizacije združenega dela, po predhodnih razpravah na zborih delavcev in njihovih odločitvah o konstituiranju v temeljne organizacije združenega dela.
Kmetijski kombinat Ptuj je bil med prvimi v občini, ki je pripravil ne le predlog, temveč se je dejansko konstituiral kot organizacija združenega dela s temeljnimi organizacijami združenega dela. Osnovni samoupravni akt ob ustavnem konstituiranju združenega dela v kombinatu je bil izdelan samoupravni sporazum o združitvi dela in sredstev, na osnovi katerega so se konstituirane temeljne organizacije združenega dela združile v delovno organizacijo Kmetijski kombinat Ptuj.
RAZVITO SAMOUPRAVLJANJE
V kombinatu je izredno razvito posredno in neposredno samoupravljanje. Zbori delavcev v TOZD odločajo o najpomembnejših zadevah, ki so določene v ustavi in v samoupravnem sporazumu o združitvi v organizacijo združenega dela in v statutih TOZD. Predvsem gre za zadeve, ki posegajo v statusne spremem-
be TOZD, delitev dohodka, programe itd. Zbori delavcev v vseh TOZD, ki so združene v kombinat, so zaživeli. Pridati maramo, da sprejemajo vse samoupravne sporazume o pristopih k raznim Samoupravnim interesnim skupnostim. Lahko trdimo, da smo z zbori delavcev uspeli, sam > upravljanje v TOZD tudi vsebinsko realizirati tako kot to določajo ustavna dopolnila. V posameznih TOZD go organi upravljanja delavski sveti, ki imajo določc ne pristojnosti v statutih TOZD, v skladu z ustavo in samoupravnim sporazumom o združitvi dela in sredstev TOZD v OZD KK Ptuj.
Delavski sveti imajo svoje kolektivne izvršilne organe. V TOZD so zaživele tudi samoupravne informativne skupine, ki predstavljajo precej dobro osnovno obliko delegatskega sistema, tako za organe samoupravljanja v organizaciji združenega dela oziroma za zbor združenega dela v občinski skupščini ter za posamezne zbore uporabnikov skupščin samoupravnih interesnih skupnosti. V vsaki TOZD deluje delegacija za delegiranje delegatov v zbor združenega dela občinske skupščine in splošna delegacija za delegiranje delegatov v zbore uporabnikov skupščin samoupravnih interesnih skupnosti.
Vsaka temeljna organizacija združenega dela delegira delegate v skupni delavski svet delovne organizacije KK Ptuj, v katerega neposredno in s tajnim glasovanjem izvolijo svoje delegate po paritetnem načelu vseh TOZD. Na enak način volijo tudi delegate v svete, ki delujejo za področja, ki so skupna za vse TOZD, kot n. pr. Svet za družbeni standard, ki je sestavljen prav tako po paritetnem načelu iz vseh TOZD ter obravnava in konkretno odloča na osnovi predhodno sprejetega programa na zborih delavcev, o sredstvih, ki jih TOZD združujejo solidarno za stanovanjsko izgrad-
njo, rekreacijske objekte, ter objekte družbene prehrane v posameznih TOZD. Naslednji je svet za kadre, ki prav tako na osnovi sprejetih programov na zborih delavcev izvaja začrtano kadrovsko politiko, politiko izobraževanja, štipendiranja in vzgoje kadrov. Skupni delavski svet ima pristojnosti določene v samoupravnem sporazumu o združitvi dela in sredstev in so te pristojnosti v skladu z ustavo in dogovorom oziroma sporazumom med TOZD.
OBRAT KOOPERACIJA
Posebnost samoupravljanja je v obratu kooperacija, kjer kmetje prav tako odločajo skupno z delavci obrata in organizacijo združenega dela KK kot celote. Delavski svet obrata sestavljajo v glavnem kmetje, le eno četrtino predstavljajo delavci obrata za kooperacijo. Pristojnosti delavskega sveta obrala kooperacija so: delitev dohodka, programiranje, delitev ostanka dohodka, delitev sklada skupne porabe kmetov, ki se formira na osnovi kriterijev poslovnosti po posameznih proizvodnih okoliših.
Skratka, delavski svet odloča o vsem, kar zadeva poslovanje, gospodarjenje ter samoupravljanje zadružne organizacije oziroma obrata za kooperacijo.
ZBORI KOOPERANTOV
Zbori kmetov kooperantov odločajo v vsem tistem, o čemer odločajo delavci v TOZD, kar pomeni o vseh statusnih spremembah TOZD ali obrata, o delitvi dohodka, o programih in načrtih vseh TOZD v okviru kombinata.
V okviru posameznih proizvodnih okolišev so zbori kmetov — kooperantov najvišji samoupravni organ. Sveti kooperantov pa v okviru pooblastil zborov kooperantov odločajo o izvajanju programov in začrtane kmetijske politike v obratu oziroma v občini. V vseh oblikah samoupravnega od-
ločanja je v kombinatu angažiranih od 1976 članov kolektiva 598 delavcev. V samoupravne organe TOZD je izvoljenih 398 delavcev na nivoju OZD 126 in SOZD 8 delavcev. V delavske svete delov-enot je izvoljenih 66 delavcev.
Samoupravni organi so usmerjali skladen razvoj posameznih panog tako, da je omogočen dokaj enovit razvoj posameznih panog oziroma ustanavljali in razvijali tiste, katerih razvoj je pogojeval in še pogojuje razvoj, z nji mi posredno ali neposredno povezani h dejavnosti. Takšna politika se je odražala na samoupravnih, zlasti pa na proizvodnih in finančnih rezultatih, o čemer vas bo seznanil generalni direktor, tako s področja razvoja, naložb in proizvodnih rezultatov.
DVE KONFERENCI DELEGACIJ
Družbenopolitične organizacije: Zveza komunistov, sindikati in Zveza mladine Slovenije so organizirani po temeljnih organizacijah združenega dela in v skladu s programi dela in sklepi višjih organov, obravnavajo in odločajo o vseh aktivnostih v TOZD kot tudi kombinatu kot celoti. V okviru kombinata so koordinacijski organi posameznih družbenopolitičnih organizacij, ki usmerjajo in usklajujejo delovanje v okviru enotno začrtane in sprejete politike v občini in kombinatu. V okviru kombinata uspešno in tvorno delujeta dve konferenci delegacij za delegiranje delegatov v zbor združenega dela občinske skupščine in druga konferenca, ki jo sestavljajo delegati za delegiranje delegatov v zbore uporabnikov skupščin posameznih samoupravnih interesnih skupnosti.
DELAVSKA KONTROLA
Delavska kontrola je v vseh TOZD. Na ravni organizacije združenega dela pa deluje odbor, ki je prav tako usmerjevalni in usklajevalni organ delovanja delavske kontrole v kmetijskem kombinatu. Družbena samozaščita in splošni ljudski odpor sta organizirana v vseh TOZD preko posameznih komisij, ki so zadolžene za izvajanje družbene samozaščite in skrbijo za stalno delo in usmerjanje. V okviru kombinata pa deluje odbor družbene samozaščite in koordinacijski organ za splošni ljudski odpor, ki sta prav tako usklajevalna in usmerjevalna organa, za delo in enotno aktivnost družbene samozaščite in splošnega ljudskega odpora v TOZD.
V kombinatu posvečamo veliko in vse večjo pozornost informiranju kolektiva in se zavedamo, da le dobro informiran delavec lah-
ko odloča o vseh zadevah. Izvedeno je enotno informiranje preko enotnega časopisa v SOZD Naša pot, ki izhaja v nakladi 5.200 izvodov in ga dobivajo vsi zaposleni v SOZD, vsi kmetje — kooperanti, upokojenci, štipendisti in delavci na odsluženju vojaškega roka. Vsaka TOZD pa ima uvedene še za svoje pogoje dela posebne oblike informiranja, kot so zbori delavcev in sestanki skupin, razglasi in drugo, kar se je pokazalo zelo uspešno. Za dosežke na proizvodnem, samoupravnem in družbenopolitičnem področju je prejel kombinat ob podelitvi Kraigherjeve nagrade generalnemu direktorju, priznanje od Gospodarske zbornice SRS v letu 1975, in zlato značko sindikatov za prizadevanja organizacije in njenih članov pri delu sindikata v letu 1976.
Ponosni in zadovoljni smo delavci kombinata ob takih priznanjih, saj so nam priznanja za dosedanje in spodbuda za bodoče delo.
DRUŽBENI STANDARD
Razvoj družbenega standarda delavcev smo prilagojevali družbeno ekonomskemu razvoju TOZD, delovne organizacije in SOZD. Nismo ga ločeno obravnavali niti pri planiranju, niti pri analizi dosedanjih proizvodnih rezultatov. Zavedali smo se, da ob zadovoljevanju delavčevih osebnih in skupnih potreb tudi raste njegova družbena zavest, njegova storilnost in zavzetost za delo. Ta misel je v naši delovni skupnosti tudi vsa leta prisotna. Sistem upravljanja in planiranja s sredstvi namenjenimi za področje družbenega standarda, je organizirano tako, da pri kreiranju politike sodeluje sleherni naš delavec.
Politiko družbenega standarda, ki zajema stanovanjsko gradnjo, rekreacijo delavcev, urejanje in širjenje objektov družbene prehrane, skrb za delavce z nizkimi osebnimi dohodki, mlade in nepopolne družine ter zdravstveno varstvo delavcev, je zaupala skupnemu organu kombinata — svetu za družbeni standard, ki je sestavljen iz članov vseh TOZD. Za realizacijo sklepov in izvedbo politike pa skrbi socialna služba kombinata.
Kakšna pozornost je posvečena področju družbenega standarda v kombinatu, naj samo navedemo nekatere kazalce zadnjih petih let, v udeležbi sredstev sklada skupne porabe pri ustvarjenem družbenem proizvodu.
Družbena prehrana delavcev je urejena v vseh TOZD. Toplo malico dobiva 87 odstotkov zaposlenih, razen tistih delavcev, kjer je narava dela takšna, da ni mogoče organizirati prehrane. Regres za malico znaša pri kombinatu 200 din na mesec.
LETOVANJE DELAVCEV
Kombinatov! delavci letujejo danes v svojih počitniških objektih v Poreču, Biogradu na morju, Puli in Varaždinskih toplicah. Sedanjih 129 razpoložljivih ležišč pa ravno v letošnjem letu povečujemo še s 100 ležišči v Nerezinah na Malem Lošinju. Delavci lahko letujejo v naših objektih po razmeroma nizkih cenah, in jim kombinat še regresira dopust.
Na področju rekreacije se povezujemo tudi z delavci SOZD in drugimi delovnimi organizacijami v ptujski občini, s katerimi izmenjavamo počitniške zmogljivosti. Na ta način se delavci med seboj povezujemo, s tem pa raste tudi pripadnost delavcev v TOZD.
Z namenom, da s pomočjo združenih sredstev povečujemo njihov učinek in solidarni prispevek v pokrivanju skupnih potreb, smo se delavci sporazumeli združiti sredstva za področje družbenega standarda v kombinatu, iz navedenih sredstev dobivajo vsi delavci po enotnih kriterijih vse pravice. Tako upravičeno lahko trdimo, da je kombinatov sklad skupne porabe, sklad vzajemnosti in solidarnosti.
STANOVANJSKA IZGRADNJA
Sredstva za stanovanjsko izgradnjo združujemo po 8 odstotni prispevni stopnji, to je 2 odstotka več kot določa občinski odlok in to že od leta 1973 dalje. Danes kombinat razpolaga s 405 stanovanji, v katerih živijo predvsem kombinatov! delavci in upokojenci. S kreditiranjem zasebne gradnje stanovanj in stanovanjskih hiš do 100.000 din, pod določenimi pogoji, za katere smo se dogovorili s sporazumom, smo pomagali 479 delavcem do stanovanj oziroma stanovanjskih hiš. Na ta način smo zmanjšali pritisk do družbenih stanovanj, hkrati pa smo delavce, ki so si zgradili lastne domove, navezali, da ostanejo na svojih delovnih mestih.
Z vsemi temi dosežki pa se ne moremo zadovoljiti. V kombinatu imamo organizirane službe, da spoznavamo vse naše delavce, kako živijo in delajo. Z raziskavo, ki smo jo opravili v spomladanskih mesecih, za izboljšanje sistema nagrajevanja, delovnih po-
gojev, zdravstvenega varstva, potreb po preventivnem zdravstvenem varstvu, za izboljšanje medsebojnih odnosov, po usposabljanju delavcev na delovnih mestih, stanovanjskih potreb, rekreacije, potreb po informiranju in kulturni dejavnosti, bomo prišli do pokazateljev, ki nam bodo služili kot osnova družbenega planiranja in ugotavljanja smeri bodočega razvoja na področju družbenega standarda. Hkrati pa smo na ta način, ko smo anketirali vse delavce, vključili delavce k sodelovanju, da pridejo do veljave njihove želje in potrebe, ki še niso ali pa niso bile v preteklosti zadovoljene.
ŠPORTNA DEJAVNOST
Na nivoju kombinata in TOZD je zelo razvita tudi športna dejavnost. Naši športniki so dosegli lepe uspehe, tako v tradicionalnih vinogradniških igrah, v športnih tekmovanjih med TOZD in drugimi OZD, zlasti v nogometu, kegljanju, streljanju, šahu in drugih disciplinah. Izredna družbena politična dejavnost je bila letos zabeležena pri obnavnavi osnutka zakona o združenem delu. Osnutek zakona je bil ocenjen kot sprejemljiva podlaga za razpravo o preobrazbi vloge, organiziranosti in dela kmetijskega kombinata.
Razprave so se udeležili pretežno vsi delavci. Razprave so bile vodene kvalitetno in strokovno, z ustreznim prikazom sedanjega stanja in predvidenega, v luči zakona o združenem delu.
Zavedamo se, da bomo morali marsikaj spremeniti, dopolniti ali opustiti in tako zakonita določila sprovesti v delo in zavest ljudi.
PROGRAM RAZVOJA
V času obstoja SOZD KPK je bila izvedena notranja organizacija delovanja SOZD, zlasti se je uveljavilo delo preko odborov za posamezna področja, katero sestavljajo najodgovornejši delavci posameznih ustreznih služb, sektorjev ali oddelkov, posameznih združenih organizacij združenega dela. Izdelan je program nadaljnjega razvoja posameznih dejavnosti v okviru SOZD in sicer gre za že izdelan program razvoja živinoreje in mesne predelovalne industrije; pripravljamo program za sadjarstvo; delitev dela v vinogradništvu je izvedena; v konceptu so programi za druga področja in nekateri samoupravni sporazumi. Povezovanje v okviru SOZD KPK se mora nadaljevati. Zato so izdelani že nekateri koncepti za nadaljnjo povezovanje med TOZD agroživilskega in trgovskega kompleksa.
Ob koncu svojega izvajanja izrekam priznanje in zahvalo vsem članom kolektiva, upokojencem in vsem, ki so kakorkoli prispevali in še prispevajo s svojim delom pri graditvi našega kombinata. Želim, da se danes iskreno veselimo rezultatov na prehojeni poti in da si ob tem obljubimo, da bodo uspehi v bodoče še večji in kvalitetnejši, v dobro nam in naši širši družbeni skupnosti, je ob koncu dejal Janko Mlakar.
GOVOR GLAVNEGA DIREKTORJA KMETIJSKEGA KOMBINATA
(v 000 din)
Sklad skupne porabe
1
Leto	Družbeni proizvod	1 0 1
1971	53.200	1.132
1972	70.983	1.293
1973	99.674	1.762
1974	118.161	3.250
1975	183.394	5.849
1	Skupaj	lili
1.613	2.795	5,25
2.100	3,-393	4,28
4.191	5.953	5,97
5.607	8.857	7,50
5.150	10.999	6,00
Nadalje je spregovoril o gospodarskih in poslovnih uspehih ter o razvoju Kmetijskega kombinata Ptuj glavni direktor kombinata dr. Cvetko Doplihar, ki je dejal:
SPOŠTOVANI GOSTJE, DRAGI ČLANI KOLEKTIVA KOMBINATA, DELAVCI, KMETJE-KOOPERANTI IN UPOKOJENCI!
V letošnjem letu se je izteklo 15 let, odkar so se delavci kmetijskih delovnih organizacij in predelave odločili, da v skupni organizaciji, s skupnimi napori usmerjajo razvoj kmetijstva in predelave na našem območju.
Da je bila takrat zastavljena pot pravilna, so pokazali proizvodni rezultati in zaupanje organizacij zasebnih kmetov, živilske predelave in gostinstva, ki so se priključili v naslednjih letih.
(Nadaljevanje na 6. strani)
15 LET KMETIJSKEGA KOMBINATA PTUJ
Dr. Cvetko Doplihar: 0 poslovnih uspehih
(Nadaljevanje s 5. strani)
Glavni direktor dr. Cvetko Doplihar ob slavnostnem govoru
To pa že omogoča povezavo od primarne kmetijske proizvodnje do plasmana.
Danes so se srečali delavci, kmetje ter upokojenci, ki se med letom pri delu srečujejo le posamično, da se med seboj bolje spoznajo, pogovorijo o dosedanjem in bodočem deiu. Prav to je bil cilj samoupravnih organov in družbenopolitičnih organizacij pri organiziranju tega srečanja.
Kmetijska proizvodnja je precej zapletena, z mnogostranski-mi uspehi. Vendar je jasna proizvodnja in organizacijska usmeritev od samega začetka poslovanja do danes, brez prilagajanja k trenutnim konjunkturam, omogočila vseskozi rentabilno poslovanje Kmetijskega kombinata.
PRIZNANJE SKUPNEMU DELU
Moram takoj v začetku povedati, da so vsi uspehi, ki so bili in bodo našteti, rezultat dela vseh delavcev, kmetov, ki združujejo delo v kombinatu, ki so se razen pri konkretnem delu angažirali v družbenopolitičnih organizacijah in vseh oblikah samoupravnega odločanja. Ta angažiranost nam je omogočila sprejemanje dobrih proizvodnih usmeritev, izboljšati rezultate dela, izboljšati pogoje dela, razviti družbeni standard in rekreacijo, medsebojno solidarnost delavcev ter združevanje sredstev za razvoj sleherne, v programu predvidene dejavnosti v kombinatu,
V želji za razvojem celotnega kmetijskega območja Podravja, to je mariborsko-ptujske regije, pa delavci kombinata nikoli niso
bili ozki. Pokazali so veliko mero razumevanja in odprtosti.
Povezali smo se v regiji v Kmetijsko prehrambenem kombinatu, ki je garant za vzpon in napredek kmetijstva in predelave v regiji ter da so dobre možnosti za nadaljnje povezave.
V letošnjem letu je bila posebna skrb posvečena obravnavi osnutka Zakona o združenem delu. Ob obravnavi zakona smo temeljito preanalizirali sedanjo organiziranost in potrebne izboljšave.
Ugotovljeno je bilo, da je kombinat ves čas svojega obstoja težil za tem, da je delitev dohodka in odločanje čim bliže delavcem, tako, da so mu vsa dogajanja popolnoma razumljiva in ima tako resničen vpliv. To načelo se je obilno obrestovalo.
Osnova vse proizvodnje v kmetijskem kombinatu je zemlja, kmetijske in gozdne površine, zasebnega in družbenega sektorja. Od tu se povezuje naprej, vse do plasmana v trgovini in gostinstvu.
Kmetijske TOZD in obrat za kooperacijo, ki se ukvarjajo z obdelovanjem zemlje, se povezujejo s TOZD za pripravo pridelkov, za nadaljnjo uporabo oziroma trg.
Na zemljo in mešalnico je navezana živinoreja. Proizvodnja mleka se povezuje z Mlekarno in nato na trg.
Proizvodnja pitancev — prašičev in govedi se končujejo v SOZD — to je v »Košakih« TMI Maribor.
Proizvodnja vrtnin se povezuje z živilsko industrijo Petovia, za konzerviranje oziroma pripravo za trg.
Lesna predelava skrbi za predelavo lesa, trgovina pa za plas-man izdelkov.
GOSTINSTVO IN TRGOVINA
Posebno pomembna činitelja sta zopet gostinstvo in trgovina, ki razne veje oziroma linije, ki so se od kmetijstva razširile, zopet združuje v plasmanu mleka, mlečnih izdelkov, vina, vrtnin, konzerviranih vrtnin, brezalkoholnih in alkoholnih pijač, mesa, krompirja, fižola in drugo.
Po tem kratkem prikazu je razvidno tisto, kar je bilo na razpravah v kolektivu ugotovljeno, da je proizvodnja v kmetijskem kombinatu izredno medsebojno povezana.
ZA OSKRBO PREDELOV SLOVENIJE
Jasno pa je, da kmetijski kombinat v svoji proizvodnji ni sam sebi namen in da se vse zaključuje le delno. Ne smemo pozabiti, da je naša regija v Sloveniji v živinoreji in kmetijstvu najvažnejša v Sloveniji, zato je naša dolžnost in planska obveza, oskrba ostalih predelov Slovenije. Zato je nujna povezava za plasman in sodelovanje v proizvodnji, na samo z organizacijami v maribor-sko-ptujski regiji, ki je že postavljena, temveč tudi z drugimi regijami.
Moramo ugotoviti, da imamo v kombinatu že dohodkovne odnose po vloženem delu med mešalnico in živinorejci, ki so v preteklih letih dali prav dobre rezultate.
Obstaja delitev dohodka med vinogradniki in vinarji med proizvodnjo mleka in mlekarno.
Lahko smo veseli in zadovoljni, da smo to v sporazumu zapisali in več let že izvajali. Zato prehod na celovito linijo ne sme predstavljati večjih težav.
Usposobljena zemljišča so osnova celotne proizvodnje v kmetijskem kombinatu. Zaradi tega je glavna skrb v vseh letih obstoja veljala prav usposabljanju zemljišč za proizvodnjo. To smo dosegali z melioracijami 1200 hektarjev zemljišč, obnovi trajnih nasadov, sadovnjakov, vinogradov, ki so sicer ostali na istih površinah, vendar so v veliki meri obnovljeni.
ZAOKROŽEVANJE ZEMLJIŠČ
Za strojno obdelavo pa je izredno važno zaokroževanje zemljišč. Od 1696 parcel leta 1961 smo uspeli zmanjšati na 592 parcel. Pri tem pa imamo sedaj 88,69 odstotkov kmetijskih zemljišč ali 5328 hektarjev v parcelah nad 5 hektarjev. V parcelah nad
in razvoju
10 hektarjev pa 4447 hektarjev zemljišč.
Tudi struktura se je bistveno izboljšala. Njivske površine so se povečale za dvakrat. Od 1460 na 3000 hektarjev. To je velik uspeh, vendar cilj še ni dosežen.
V	obrazložitev moramo navesti, da smo v teh letih za urbanizacijo in infrastrukturo oddali skoraj 600 hektarjev najboljše zemlje.
Tudi v zasebnem kmetijstvu je napredek pri izboljšavi zemljišč. Imamo melioracijske proizvodne skupnosti v Levajncih, Drbetin-cih in Ločiču,, ki so sigurno dobra osnova in zgled za vsa ostala področja.
Od leta 1961 se je stalno večal fizični obseg proizvodnje, pa tudi finančni rezultati niso zaostajali.
V	Kmetijskem kombinatu Ptuj se velika skrb posveča varstvu pri delu in požarni varnosti.
Samo v zadnjem letu je preizkus znanja s področja varstva pri delu in požarne varnosti opravilo 633 delavcev.
POVEČANA PROIZVODNJA
Letna proizvodnja v organizirani proizvodnji se je močno povečala, kot na primer:
—	pšenice in koruze od 140 na 1500 vagonov,
—	vina od 75 na 200 vagonov,
—	mleka od 250 na 1000 vag.,
—	krmil od nič na 2400 vagon.,
—	mesa od 28 na 1000 vagon. Tako se je skupna proizvodnja
in prodaja nekaterih glavnih proizvodov povečala od 500 na 10.000 vagonov letno.
Realizacija po letih kaže stalen dvig, od 15 milijonov leta 1961 na 517 milijonov leta 1974.
V letošnjem letu pričakujemo realizacijo okrog ene milijarde.
Tako se je realizacija v preteklih letih dvignila za 32-krat, na enega zaposlenega od 10.000 din na 361.000 ali za 36-krat. Dohodek na zaposlenega od 4.000 din na 80.000 din ali za 20-krat. Poslovni sklad od 12 milijonov na 570 milijonov ali za 14-krat. Vrednost osnovnih sredstev od 23 milijonov na 250 milijonov ali za 11-krat.
Cena kmetijskih pridelkov in izdelkov se je v tem času dvignila mnogo manj: cena pšenice za 7,29-krat cena koruze za 7-krat cena prašičem za 5,8-krat cena govejim pitancem za 7,22 cena mošta za 7,7-krat cena mleka za 8,7-krat cena hlodovine za 7-krat cena ure v servisni dejavnosti za 3-krat.
HRANILNO KREDITNA SLUŽBA
Za razvoj zasebnega kmetijstva je izredno pomembna hranilno
Podelitev ur delavcem v kombinatu, ki so zaposleni pri njem 10 let
— Pospešeno obnavljati vinograde v zasebnem sektorju na sodobnih osnovah in v skladu s povečano tržnostjo vinogradništva širiti ter posodabljati kapacitete vinskih kleti.
— Rekonstruirati tovarno močnih krmil za letno zmogljivost približno 60.000 ton krmil.
— Razvijati proizvodnjo vrtnin ter posodobiti lastne predelovalne kapacitete v živilski industriji. Program proizvodnje vrtnin naj bi se odvijal predvsem v zasebnem sektorju.
— Skupno z drugimi proizvajalci klavne govedi in prašičev ter obstoječo mesno industrijo v regiji izgraditi mesno predelovalno industrijo s takimi kapacitetami, da bo v stanju ne samo pravočasno finalizirati vse tržne viške klavne živine v regiji, temveč tudi stimulirati nadaljnji razvoj živinoreje v smeri večje in skladnejše proizvodnje mesa. Nosilec investicije so »Košaki« TMI Maribor.
— Povečati tržno proizvodnjo klavnih prašičev.
— Gostinsko-turistična dejavnost je pomembna dejavnost našega gospodarstva. Naravne pogoje za to dejavnost bomo morali kar najbolj izkoristiti. V tem srednjeročnem obdobju bo dograjeno termalno kopališče na vrtini zdravilne tople vode na Bregu, povečane gostinske kapacitete na več mestih in z novo zgrajenim hotelom razširjene hotelske zmogljivosti. Potekale bodo tudi akcije za razvoj kmečkega turizma.
— Gozdarstvo bo svojo funkcijo opravljalo predvsem z obsežnejšim- pogozdovanjem opušče nih, za sodobno proizvodnjo ne-
primernih kmetijskih zemljišč in s hitrejšo primerno obnovo degradiranih gozdov, zlasti na območju Haloz.
— Razvijati trgovsko dejavnost, posebej Merkur Beograd, za pla-sman naših proizvodov, pa tudi kooperacijo v Novem Sadu, ki nam daje veliko količino surovin za mešalnico krmil.
— Tudi ostale dejavnosti kombinata bodo močno povečale svoje proizvodne programe. Mizarji bodo predvsem razvijali proizvodnjo saun in spremljajoče opreme, za kar bo potrebno zgraditi nove proizvodne prostore; kovinarji v Tehnoservisu bodo osvojili več novih proizvodov s področja kopirne in razmnoževalne tehnike; v skladu s potrebami tržišča bo rasla proizvodnja alkoholnih ter brezalkoholnih pijač in drugo.
RAZRASLE DEJAVNOSTI
Dejavnosti kombinata so se v zadnjih letih tako razrasle, da v tem kratkem prikazu ni mogoče našteti vseh načrtov za bodočnost. Marsikaj se bo še razbistrilo, ko bodo izoblikovani dohodkovni odnosi v vseh proizvodnih linijah znotraj kombinata, kakor tudi s proizvodnimi partnerji od zunaj.
Eno pa je že danes jasno. Za uspešen bodoči razvoj našega kombinata je potrebno čvrstejše medsebojno povezovanje z delovnimi organizacijami v regiji pa tudi v Sloveniji in kot smo že rekli tudi v drugih republikah.
Zaradi tega je naša bližnja naloga, da utrdimo SOZD KPK in se nato povezujemo tudi naprej, za kar nam daje naša proizvodna usmeritev in Zakon o združenem delu velike možnosti.
e E S Tl T K A J U B I L A N T O M
(Nadaljevanje s 6. strani)
kreditna služba (HKS) Kmetijskega kombinata Ptuj, ki je bila ustanovljena v jeseni leta 1970, v skladu z zakonom o ustanavljanju in poslovanju hranilno-kreditnih služb Slovenije.
Vsi zaposleni delavci v TOZD KK Ptuj prejemajo svoje osebne dohodke preko te službe. Od jeseni leta 1973 dalje pa prejemajo preko HKS izplačilo za prodano živino tudi kmetje in to vsak na svojem proizvodnem okolišu. Tako sodeluje z našo HKS pretežni del zaposlenih v TOZD, kakor tudi vsi kmetje kooperanti.
V letu 1970 so znašale hranilne vloge 478.000 din, medtem ko so znašale po stanju 30. junija 1976 31,067.132 din, to je 66-krat več.
KREDITIRANJE ZASEBNEGA KMETIJSTVA
V letih 1970, ko se je pričelo s kreditiranjem zasebnega kmetijstva pa do konca poslovnega leta 1975, je bilo odobrenih 1021 raznih investicijskih posojil kme-tom-kooperantom, v skupni predračunski vrednosti 43,692.902 din.
Sredstva za omenjeno kreditiranje so bila zagotovljena iz:
— lastna udeležba kmeta
32 odstotkov
— Kreditna banka Ptuj
40 odstotkov
— HKS KK Ptuj
20 odstotkov
— Kmetijska razvoj, skupnost 8 odstotkov
Investicijski krediti so bili odobreni kmetom-kooperantom na podlagi predhodno izdelanih programov za preusmerjanje kmetij, v soglasju s kmetom-posojiloje-malcem na eni ter pospeševalno službo obrata za kooperacijo na drugi strani.
Predračunska vrednost vlaganja v zasebno kmetijstvo leta 1976 znaša 27,200.000 din. V letu 1976 je bilo v programu zajetih 406 kmetij, do konca avgusta 1976 pa je sprejelo posojilo 311 kmetov.
Iz vsega omenjenega izhaja, da je HKS od leta 1970 pa do konca avgusta tega leta, odobrila 1332 raznih investicijskih posojil kmetom-kooperantom, na podlagi predhodnih sklepov kreditnih odborov in izdelanih usmeritvenih programov, v skupni vrednosti 61,639.202 din. Odplačilna doba za odobrena posojila znaša od 5 do 9 let, odvisno od namena vlaganja.
VZGOJA KADROV
Velika skrb v kombinatu velja tudi vzgoji kadrov. Tako je bilo ob delu v tem času omogočeno in financirano izobraževanje 714 delavcem in to na podiplomskem študiju, študiju na visokih, višjih, srednjih, delovodskih šolah in izobraževanje za polkvalifikacijo.
Štipendije so odobrene do danes 506 študentom in dijakom in to na:
—	visokih šolah -— 34
—	višjih šolah — 13
—	srednjih šolah — 81
—	na poklicnih šolah — 378
Tako je omogočeno 1220 delavcem, študentom in dijakom, da si pridobijo večje strokovno znanje oziroma višjo šolsko izobrazbo. To je vplivalo na izobrazbeno strukturo zaposlenih.
VZTRAJNOST ZAPOSLENIH
Povečalo se je število delavcev skupno od 1584 na 1976, za 1,24-krat ali 24 odstotkov oziroma
z visoko izobrazbo od 12 na 32, za 2,66-krat ali 166 odstotkov;
z višjo izobrazbo od nič na 54, to je za 100 odstotkov;
s srednjo izobrazbo od 61 na 173, to je za 2,83-krat ali 183 odstotkov;
z visoko kvalifikacijo od 15 na 41, to je za 2,72-krat ali 173 odstotkov;
s polkvalifikacijo od 210 na 354, to je 1,68-krat ali 68 odstotkov.
Zmanjšalo se je število:
—	nekvalificiranih od 951 na 667, to je za 42 odstotkov;
—	z nižjo strokovno izobrazbo od 140 na 55, to je za 2,54-krat ali 154 odstotkov.
V kombinatu je 532 delavcev, ki imajo v tej delovni organizaciji 15 in več let delovne dobe. To kaže na veliko stabilnost in privrženost kolektivu.
PROIZVODNI CILJI
V Kmetijskem kombinatu so se izoblikovali naslednji srednjeročni proizvodni cilji:
— Naš nadaljnji razvoj usmerja potrebe po hitrejšem povečanju proizvodnje hrane. Tako je na prvem mestu boljše izkoriščanje obstoječih kmetijskih zemljišč. Z drenažo zemljišč, skupaj z zasebniki v celotni Pesniški dolini in na obširnem območju reke Polskave in njenih pritokov.
— Vsa ta dela na izboljšavi zemljišč bodo povečala površine pod njivami. Tako se bodo z uvajanjem novih rodovitnejših sort in boljše agrotehnike močno povečali pridelki vseh poljščin, predvsem pa pšenice, koruze, sladkorne pese in nekaterih vrtnin.
— Povečati bo potrebno tržne viške mleka na 15 milijonov litrov letno ali za 50 odstotkov in usposobiti mlekarno, da bo to mleko predelala v proizvode, ki jih na trgu primanjkuje. Program bo potekal predvsem v zasebnem sektorju, saj je tu 95 odstotkov vseh krav.
— Vključiti se v napore za izgradnjo prve slovenske tovarne sladkorja v Ormožu in zasejati s sladkorno peso najmanj 800 hektarjev njiv.
Prav prisrčno čestitam vsem jubilantom, ki so v tem letu dopolnili 10 let dela pri kombinatu, vsem, ki petnajst in več let združujejo delo v kombinatu in so prejeli ob jubileju pozlačen znak kombinata.
Posebej pa še vsem delavcem in kmetom ter zunanjim sodelavcem, ki prejmejo danes na predlog družbeno političnih organizacij in po sklepu skupnega delavskega sveta kombinata pismena priznanja za njihovo delo, družbenopolitično aktivnost, sodelova-
nje s kombinatom oziroma strokovno politično in moralno podporo delavcem v kombinatu pri njihovem vsakdanjem delu.
Vsem navzočim želim, da bi srečanje doseglo namen zbliževanja, med delavci in kmeti, da bi v bodoče še lažje premostili težave in dosegli skupno še lepše in boljše rezultate v korist našega kmetijstva in družbe kot celote, je zaključil pozdravni govor glavni direktor Kmetijskega kombinata Ptuj dr. Cvetko Doplihar.
Pozdravni govor predsednika delavskega sveta SOZD
Predsednik delavskega sveta SOZD Stanko Kos je pozdravil zbor
združevanja kmetov v kmečkih skupnostih, v zadružnih enotah, v zadrugah in v obratih za kooperacijo kot tudi v učinkovitejših integracijah in drugih dolgoročnih povezavah med organizacijami združenega dela s področja kmetijstva, živilske industrije in trgovine.
— in drugič, premalo smo dosegli v organiziranosti našega notranjega trga kol tudi našega nastopa zunaj meja Jugoslavije.
Res je, dosegli smo pomemben tehnološki napredek, boljšo opremljenost družbenih in zasebnih proizvajalcev, večje hektarske pridelke v pšenici, koruzi, hmelju, trti, sadju, večjo produktivnost govedi, prašičev in perutnine, večjo produktivnost v obratih živilske industrije. Vse to samo po sebi zadovoljuje. Povečala se je celotna kmetijska proizvodnja za 5 odstotkov, rastlinska je zaostajala, živalska pa je narasla za blizu 20 odstotkov, najvišjo rast je beležila živilska industrija.
Vse to je lepo, pa vendar zaradi obeh pomanjkljivosti nismo dosegli polnih rezultatov v materialni proizvodnji, v dohodku in v reproduktivni sposobnosti.
či trg kot tudi za izvoz, da večajo produktivnost dela, zmanjšujejo proizvodne stroške, s tem pa večajo dohodek zaposlenih in reproduktivno sposobnost dejavnosti.
Družbena kmetijska gospodarstva bodo tudi v bodoče temeljni nosilec razvojnih nalog, vendar čvrsteje, dohodkovno in razvojno povezana z visoko produktivno specializirano živilsko industrijo in učinkovito trgovino. Analogno funkcijo imajo pri tem kmetijske zadruge in v njih temeljne zadružne enote, v katerih bodo združevali kmetje svoje delo in sredstva v različnih oblikah proizvodnega sodelovanja. Oblikovanje teh temeljnih zadružnih enot je pomembna naloga pri uresničevanju zakona o združenem delu. Terjala bo intenzivno delo in pojasnjevanja ekonomskih in družbenih prednosti. Računati pa moramo tudi z nasprotovanjem, ki bo posledica nezaupanja in neznanja ali pa posledica odpora tistih sil, ki jim nova ustava ns odgovarja.
RAST ŠTEVILA ZADRUŽNIH ENOT
Gotovo pa je, da bodo uspešni
Udeležence proslave je pozdravil predsednik delavskega sveta SOZD Stanko Kos, ki je v kratkem orisal delovanje SOZD in hkrati zaželel, da bi se SOZD v bodoče še bolj razvil in zaživel v pravem smislu.
Zbor je pozdravil Rado Dvoršak
Slovesnosti na Borlu se je poleg ostalih gostov udeležil tudi podpresednik Gospodarske zbornice SR Slovenije Rado Dvoršak, ki je pozdravil zbor in dejal:
TOVARIŠICE IN TOVARIŠI!
Zbrali smo se na proslavi 15. obletnice ptujskega kmetijskega kombinata, pri čemer seveda ne mislimo le na svečanost in prijetnost tega srečanja, temveč vidimo v tem tudi priložnost, da steče pogovor o rezultatih, o problemih in nalogah, ki nas čakajo. To sicer v ožjih delih kolektiva vsakodnevno počenjate, redkeje pa se o tem pogovarjate v širšem krogu delovni ljudje kombinata med seboj, še posebej predstavniki tistih organizacij, s katerimi ste v poslovnem procesu bolj ali manj povezani.
Tovarišice in tovariši, čeprav je 15 let razmeroma kratka doba v delu in razvoju delovne organizacije, pa je vendar primerna, da pregledate prehojeno pot in ugotovite, na kateri trasi ležijo vsi tisti interesi za bodoče, ki vas bodo še tesneje združevali, vas usposobili za učinkovitejše delo in razvoj, za doseganje boljših pogojev dela in življenja in ki bodo hkrati dali svoj delež pri doseganju našega skupnega cilja — izgradnje samoupravne socialistične družbe.
Če se kmetije! ozremo na prehojeno pot v minulih petnajstih letih, potem vidimo, da nam kaže
sicer določene krivine, pa vendar pelje v tem času bolj ali manj strmo navzgor. Ko beležimo torej v času, ko ste tudi vi izgrajevali vaš kombinat dokaj stalno tendenco rasti v kmetijstvu, velja posebej poudariti, da posveča naša družba večjo pozornost kmetijstvu in samoupravnim odnosom v njem od Seta 1970, pri nas v Sloveniji od II. konference ZKS dalje. Ta se kaže na ekonomskem, socialnem in političnem polju, kar je treba posebej podčrtati, saj so rezultati v materialni proizvodnji močno odvisni od razvoja samoupravljanja in samoupravne organiziranosti.
DOSEŽKI V MINULEM ČASU
Ob tem se vsiljuje vprašanje ali smo lahko zadovoljni s tem, kar smo v minulem srednjeročnem planu dosegli. Da ne naštevam doseženih premikov v kmetijstvu in v širši proizvodnji hrane, moram reči le to, da vloženih 6 milijard din v minulih petih letih še ni dalo popolnih rezultatov. Ocene precej jasno kažejo, da smo dosegli premalo na dveh točkah tega razvoja:
— prvič, v praktičnem in zlasti širšem uveljavljanju vseh oblik
Podpredsednik Gospodarske zbornice Slovenije Rado Dvoršak je govoril zbranim in čestital ob 15-letnici
Zato nas prav na teh dve točkah čakajo v prihodnje glavne naloge.
ZA HITREJŠO RAST PROIZVODNJE
Znano je, da smo za obdobje 1976—1980 uvrstili proizvodnjo hrane v Jugoslaviji kot dejavnost skupnega pomena. Ob družbenih ukrepih, ki tak položaj kmetijstva spremljajo, bo seveda naloga vseh nosilcev agroživilstva, da dosežejo hitrejšo rast proizvodnje, s tem bogatejšo in stabilnejšo ponudbo hrane, tako za doma-
primeri enako kot v vseh dosedanjih procesih, tudi tukaj najhitreje odpravili pomisleke in rezerviranost, saj bo racionalno organizirana proizvodnja kmetov v raznih proizvodnih skupnostih zagotavljala boljše rezultate v proizvodnji in dohodku in to bo glavni argument in spodbuda širjenju združevanja v rasti števila zadružnih enot.
V Jugoslaviji gredo priprave za sklenitev dogovora o razvoju agroindustrijskega kompleksa v zaključno fazo. Med drugim bodo
(Nadaljevanje z 9. strani)
(Nadaljevanje z 8. strani)
v njem opredeljeni intervencijski ukrepi družbenopolitičnih skupnosti za to dejavnost.
Naša republika je v svojem družbenem planu za to obdobje sprejela obvezo do kmetijsko živilskega gospodarstva, da preko njihovih poslovnih skupnosti zagotovi:
—	sofinanciranje pospeševalne službe,
—	podporo hranilno kreditni službi v KO in GG
—	podporo razvojnim nalogam v živinoreji,
—	pospeševanje melioracij in komasacij,
—	podporo uvajanju sladkorne pese,
—	pospeševanju proizvodnje mleka,
—	pospeševanje skupnih naložb kot nove oblike družbeno organizirane proizvodnje v kmetijstvu,
—	podporo razširitvi kmetijskih zemljišč na družbenih posestvih in v skupnostih združenih kmetov.
MATERIALE POMOČI KMETIJSTVU
Vse te oblike materialne pomoči bodo dane kmetijstvu na način, ki bo krepil samoupravno organiziranost in razvoj dohodkovnih odnosov in vključevanje kmetov v razne oblike združevanja in kooperacije, s em bodo družbene intervencije neposredno doprinašale k obvladovanju tržne stihije in ustvarjale pogoje za povečanje produktivnosti dela in reprodukcijske sposobnosti v proizvodnji hrane.
Tovarišice in tovariši, v teh 15. letih je postal ptujski kombinat eden pomembnih stebrov kmetijsko živilskega razvoja v širši podravski regiji in v Sloveniji. Ob zadnji integraciji v sestavljeno organizacijo, skupaj s kombinatom Maribor, Lenart in »Košaki« TMI, so nekatere integracijske naloge ostale nedorečene, pa tudi krog kmetijskih delovnih organizacij, ki se je tedaj združil, ni bil popoln. Separatno združevanje trgovine in živilske industrije ni doprineslo k hitrejšemu razvoju kmetijsko živilskega gospodarstva v podravski regiji. To je za prihodnje pomembna naloga, ki terja več dela in hitrejši proces združevanja delovnih organizacij v sestavljeno organizacijo. Terja pa gotovo vsaj v nekaterih delih združevanje TOZD v posamezne delovne organizacije, ki so sorodnejše po proizvodni usmeritvi in reprodukcijskih posebnostih.
VEČJI POMEN SESTAVLJENE ORGANIZACIJE
Pomen sestavljene organizacije bo bistveno narasel v času praktičnega uvajanja dohodkovnih odnosov, saj lahko predpostavimo, da bo v vseh svojih ce-
licah te dohodkovne odnose razvil na podlagi skupnega in usklajenega modela, na podlagi katerega bo mogoče spremljati stroške in rezultat v vsej verigi, od osnovne proizvodnje do prodaje, v katerem bo možno usmerjati investicijska sredstva po dogovorjenih prioritetah na tiste razvojne točke, ki po planskih predvidevanjih dajejo najboljše učinke. Sestavljena organizacija, če je pravilno postavljena, povečuje in pocenjuje poslovanje in sicer s tem, ker prihaja ob skupnem in usklajenem razvojnem planu, do koristnejših in cenejših investicijskih odločitev, do skladnejšega in cenejšega nastopa na trgu doma in v svetu, do hitrejšega tehnološkega razvoja in do boljšega izkoriščanja tehničnih in kadrovskih zmogljivosti in seveda do učinkovitejšega povezovanja v jugoslovanskem prostoru.
V takšni sestavljeni organizaciji pa je izrednega pomena znatno širše vključevanje zasebnih kmetov v svoje skupnosti, v svoje zadružne enote, zadruge, pa tudi v obrate za kooperacijo. Tako mreža, kot število enot, ki ste jih do slej razvili, seveda še zdaleč ne zadošča. Tu pričakujemo tudi s strani kmetov samih, krajevnih organizacij socalistične zveze in sekcij pri občinskih konferencah znatno več iniciative, še posebno tam, kjer vlada zaspanost v obstoječih kmetijskih organizacijah, tako v zadrugah ali pa v obratih za kooperacijo. Vsi smo dolžni pomagati in pospeševati te procese združevanja kmetov, njihovega dela in sredstev, med njimi samimi in s kmetijskimi organizacijami. To ni kaprica, temveč edina možnost in ekonomska nuja, da v pogojih našega razdrobljenega kmetijstva pridemo do produktivnejših in dohodkovno uspešnejših oblik v kmetijski proizvodnji, ki lahko bistveno okrepijo ne le materialni, temveč tudi socialni položaj kmečkih proizvajalcev, če hočete tudi pri uvajanju pravic, kot so nadomestilo za čas bolezni, letni in tedenski oddih, dopolnilno izobraževa nje in podobno.
VAŽNE NALOGE
Za kopico nalog, ki jih v vaših planih s polno odgovornostjo prevzemate, sta torej omenjena dva problema samoupravne organiziranosti:
—	to je izgradnja SOZD,
—	združevanje kmetov ter razširitev vseh oblik proizvodnega sodelovanja z njimi — predpogoj in podlaga za večje skupne proizvodne in dohodkovne rezultate in bolj stabilno gospodarjenje.
To pa so tudi osnovni cilji našega srednjeročnega plana. Naj vam na koncu čestitam k 15. obletnici z željo, da bi ptujski kombinat v prihodnjih petih letih iz rosno mladega fanta prerastel v krepkega moža, v tesni družbi z ostalimi člani kmetijsko živilske družine v dravski regiji.
KULTURNI PRÜGRAM
V kulturnem programu so sodelovali z recitalom dijaki gimnazije »Dušana Kvedra« Ptuj, godba na pihala DPD »Svoboda« Ptuj in pa moški pevski zbor Ptuj, ki je zapel pet pesmi.
V kulturnem programu so sodelovali dijaki iz gimnazije »Dušan Kveder« Ptuj
PODELITEV ROČNIH UR DELAVCEM, ZAPOSLENIM V KOMBINATU 10 LET
Po kulturnem programu so po določilih skupnega samoupravnega sporazuma o medsebojnih razmerjih delavcev v združenem delu Kmetijskega kombinata Ptuj bile podeljene nagrade, v obliki ročne ure vsem delavcem, ki so dopolnili deset let neprekinjene delovne dobe v posameznih temeljnih organizacijah združenega dela, obratu za kooperacijo in delovni skupnosti skupnih služb. Ure so podelili: predsednik skupnega delavskega sveta Janko Mlakar, glavni direktor dr. Cvetko Doplihar in sekretar sekretariata konference ZKS Maruša Gabrijan, naslednjim delavcem kombinata:
TOZD KMETIJSTVO	ZAPOSLENI
DE SOBETINCI	V KOMBINATU OD:
1.	Konrad Perčič
DE TRNOVSKA VAS
1.	Marta Prelog
DE OSOJNIK IN PTUJ
1.	Štefka Kurbus
2.	Janez Kurbus
3.	Janez Krajnc
2. april 1966
2.maj 1966
1. maj 1966 1. maj 1966 14. februar 1966
(Nadaljevanje na 10. strani)
Podelitev ročnih ur
DE STARŠE
1.	Miroslav Ros	3. marec 1966
2.	Jože Vinko	20. junij 1966
DE PODLLEHNIK VS IN PŽ
1. Marija Kelc	1. marec 1966
DE ZAVRČ
STROKOVNE SUŽ3E TOZD KMETIJSTVO 1. Friderik Podgoršek	1. oktober 1965
TOZD FARMA PRAŠIČEV
1.	Albin Brlek
2.	Marija Cebek
3.	Štefka Cestnik
4.	Štefka Habjanič
5.	Alojz Stramič
10. september 1966 6. april 1966 20. september 1966 1. januar 1966 5. julij 1966
TOZD GOZDARSTVO:
1. Marija Podgoršek	1. februar 1966
OBRAT KOOPERACIJA
1.	Viktor Pislak
2.	Franc Širovnik
3.	Martin Vučak
4.	Franc Jurič
16. januar 1966 1. marec 1966 3. marec 1966 15. marec 1966
TOZD KLETARSTVO »SLOVENSKE GORICE«
1.	Janko Arnuš
2.	Jožef Dajčman
3.	Alojz Lah
4.	Jožef Pušenjak
TOZD MLEKARNA
1.	Rudolf Čeh
2.	Marija Šimenko
TOZD TEHNOSERVIS
1.	Friderik Bračič
2.	Marija Habjanič
3.	Matilda La j h
4.	Janez Petrovič
5.	Stanko Petek
6.	Franc Petrovič
7.	Ivo Zemljič
8.	Anton Galun
TOZD MIZARSTVO 1. Feliks Cafuta
19. september 1966 16. november 1966 29. avgust 1966 1. september 1966
19. oktober 1966 11. julij 1966
19.	september 1966 1. september 1966
20.	julij 1966
15. november 1965
15.	julij 1966
8. marec 1966
16.	oktober 1965
1. november 1965
1. april 1966
TOZD TOVARNA MOČNIH KRMIL
1.	Friderik Šimenko	11. marec 1966
2.	Rudolf Lozinšek	1. marec 1966
TOZD TRGOVINA
1.	Danica Mlakar
2.	Rozika Purg
3.	Rafael Žolger
SKUPNE SLUŽBE
1.	Netko Babič
2.	Anica Kralj
TOZD »HALOŠKI BISER«
1.	Jože Dernikovič
2.	Ivana Šibila
3.	Marija Kokol
4.	Marija Slavinec
5.	Angela Pavlovič
6.	Marija Brglez
7.	Marija Prapotnik
2. november 1966 1. februar 1966 22. marec 1966
15. november 1965 24. september 1966
5. september 1966 1. maj 1966 26. junij 1966 26. junij 1966 28. julij 1966 1. oktober 1966 1. december 1966
TOZD ŽIVILSKA INDUSTRIJA PETOVIA
1.	Elizabeta Lah
2.	Elizabeta Meglič
3.	Francka Petrovič
4.	Nada Planer
5.	Martin Zelenik
TOZD GOSTINSTVO »BREG«
1.	Zofija Avguštin
2.	Ivanka Kajtazovič
3.	Karolina Rosenfeld
4.	Avgust Drobnič
2.januar 1959
6.	januar 1953
7.	januar 1953 1. avgust 1955
TURISTIČNO GOSTINSKI CENTER
1. Marija Brečko	26. junij 1966
‘:.S5
Pismena priznanja
Predsednik skupnega delavskega sveta Janko Mlakar je prisotne seznanil, da je skupni delavski svet Kmetijskega kombinata Ptuj, na predlog družbenepolitičnih organizacij sprejel sklep, o ustanovitvi posebnega pismenega priznanja, ki se podeljuje vsako leto najpriza-devnejšim delavcem v temeljnih organizacijah združenega dela, obratu za kooperacijo in delovni skupnosti skupnih služb ter kmetom — kooperantom in poslovnim partnerjem.
Priznanja se podeljujejo za vestno in prizadevno delo, razvijanje samoupravnih odnosov in družbeno-političnih aktivnosti.
Gostje na prireditvenem prostoru po proslavi
Po pravilniku o ustanovitvi in podelitvi priznanj so družbenopolitične organizacije v vseh temeljnih organizacijah združenega dela, obratu za kooperacijo in delovni skupnosti skupnih služb, odgovorno in kritično obravnavale predloge kandidatov za pismena priznanja. Predloge so obravna-
vala vodstva družbeno-političnih organizacij in skupno dogovorjeno listo predlaganih, predložila skupnemu delavskemu svetu v potrditev.
Skupni delavski svet je na seji 14. septembra 1976 soglasno potrdil predlog kandidatov za pismena priznanja.
Predsednik skupnega delavskega sveta Janko Mlakar in glavni direktor dr. Cvetko Doplihar sta podelila priznanja naslednjim institucijam, posameznikom, delavcem kombinata in kmetom-kooperan-tom:
1.	Republiškemu sekretariatu za kmetijstvo, gozdarstvo in prehrano Ljubljane
2.	Zadružni Zvezi Slovenije
3.	Skupščini občine Ptuj
4.	Veterinarskemu zavodu Slovenije
5.	Mesokombinatu Perutnini Ptuj
6.	Živinorejsko-veterinarskemu zavodu Ptuj
7.	Kmetijskemu zavodu Maribor
8.	Kreditni banki Ptuj
9.	Poslovni skupnosti za vinogradništvo Celje — Maribor
10.	Janezu Petroviču, glavnemu direktorju Kmetijskega kombinata Ptuj v pokoju
11.	Francu Kovačiču, prvemu predsedniku delavskega sveta SOZD Kmetijsko prehrambenega kombinata s sedežem v Ptuju
12.	Gvidu Veselu, prvemu predsedniku Kmetijske obdelovalne zadruge Osojnik.
Priznanja so bila podeljena tudi naslednjim delavcem in kmetom kooperantom:
1.	TOZD FARMA PRAŠIČEV — 116 zaposlenih
AMALIJA JABLANOVEC, krmilka, ANTON FIJAČKO, veterinarski tehnik, TEREZIJA KRAJNC, krmilka v pitališču, ANICA MURKO, krmilka v porodnišnici, TEKLA FEGUŠ, delav. v pripustnem centru, MARUŠA GRABRIJAN, računovodja TOZD.
2.	TOZD GOSTINSTVO »HALOŠKI BISER« — 267 zaposlenih (252 stalnih in 15 sezoncev)
ANTON ŽUMBAR, upravnik, MARIJA BRGLEZ, natakarica, ELIZABETA ŠTUMBERGER, kuharica, IVANKA MIŠMAŠ, kuharica, MARIJA SLAVINEC, kuharica, ALBINA Š0LOŠI, natakarica, IVANKA ŠKERGER, natakarica, MARIJA JURIČ, perica, ANTONIJA KOŠTOMAJ, pomožni knjigovodja, ŠTEFKA RAKUŠ, sobarica, MAJDA ROGINA, natakarica, KATICA KMETEC, upravnica, MINKA GRAJŽL, šef recepcije.
3.	TOZD GOSTINSTVO »BREG« — 17 zaposlenih
DRAGICA ROSENFELD, kuharica, IVANKA KAJTAZOVIČ, natakarica.
(Nadaljevanje na 11. strani)
Pismena priznanja
Gosti iz Beograda in Novega Sada iz TOZD Merkur Beograd po proslavi
(Nadaljevanje z 10. strani)
4.	TOZD GOZDARSTVO — 97 zaposlenih
JOŽE RODOŠEK, motorist-sekač, JOŽE LONČARIČ, motorist-sekač, STANKO SAGADIN, motorist-sekač, IVAN ŠEGULA, šofer.
5.	TOZD GRADBENI REMONT — 24 zaposlenih
Marko ŠTRAFELA, buldožerist, FRANC POLIC, gradbeni delovodja, IGNAC SLUGA, gradbeni delavec.
6.	TOZD KLETARSTVO »SLOVENSKE GORICE« — 130 zaposlenih VINKO DREO, vodja komerciale, FANIKA INDŽIČ, vodja polnilnice, VIKTOR HEDŽET, glavni kletar, FRANC MEDVED, vodja odpreme, LOVRENC MLAKAR, kletarski delavec, ZORA JELINEK, računovodja TOZD, JAKOB TRAFELA, kletarski delavec.
7.	TOZD KMETIJSTVO — 598 zaposlenih (510 stalnih, 88 sezonskih)
DE Dornava
ANTON JURIČ, delovodja, FRANC JANŽEKOVIČ, traktorist, MARIJA JEREBIČ, računovodja delovne enote.
DE »Osojnik«
KARL TAJHMAN, delovodja, FRANC GABROVEC, vinogradniški delavec, ŠTEFKA GRIMŠIČ, sadjarski delavec.
DE Ptuj
LIZIKA GNILŠEK, prodajalka sadja in zelenjave, NEŽKA ZADRAVEC, prodajalka sadja in zelenjave, VERICA HORVAT, poljska delavka.
DE Podlehnik VS:
JOŽE FAJT, vinogradniški delavec, IVAN URATN1K, vinogradniški delavec, MARIJA LETONJA, knjigovodja, FRANC CAFUTA, vinogradniški delavec, RUDOLF CAFUTA, vinogradniški delavec, JOŽE BELŠAK vinogradniški delavec, JOŽE BELŠAK, vinogradniški delavec, JAKOB FEGUŠ, delovodja.
DE Podlehnik PŽ JANEZ KUREŽ, traktorist.
DE Pragersko
REGINA MEDVED, poljedelski delavec, TEREZIJA DEČMAN, poljedelski delavec, ANA DOMANJKO, oskrbovalka pitancev.
DE Sobetinci
JANKO MAR, živinarski delavec.
DE Starše
STANKO ZOREC, kovač, MARIJA KRAMBERGER, oskrbovalka pitancev, VERA GEREČNIK, poljedelska delavka - vrtnarica.
DE Trnovska vas FRANC VERLIČ, traktorist.
DE Turnišče
JANKO PLOHL, traktorist, TILIKA HORVAT, traktorist.
DE Zavrč
IVAN GAVEZ, vinogradniški, delavec, ANTON TRANČAR, vinogradniški delavec, ANTON ROŠKAR, vinogradniški delavec, JOŽEFA RIŽ-MARIČ, živinorejska delavka, MIHAEL SEŠEK, traktorist, JANKO MIŠKO, delovodja.
Strokovne službe TOZD Kmetijstvo ANTON HORVAT, vodja selekcijske službe vinogradov.
8.	OBRAT KOOPERACIJA — 161 zaposlenih
RUDI MLAKAR, računovodja, LEOPOLD PERGER, poslovodja, MILAN ŠOŠTARIČ, komercialist, MARA MARČIČ, referent za plan in analizo, GENOVEFA CIGLAR, vodja likvidature, JANEZ KODRIČ, delavec v centralnem skladišču, JANEZ HORVAT, poslovodja poslovalnice.
9.	TOZD MIZARSTVO — 50 zaposlenih
STANKO VIDOVIČ, KV mizar, VIKTOR KUKOVEC, KV ključavničar, ALOJZ RIHTARIČ, skladiščnik.
10.	TOZD MLEKARNA — 77 zaposlenih
JOŽE VOGLAR, kazeinar, KATICA VERTIČ, mlekar, IVAN GOJKOŠEK, kazeinar, MARIJA VEDERNJAK, mlekar, FRANC ČERPNJAK, obrato-vodja plastike, MARICA TURIN, računovodja.
11.	TOZD TEHNOSERVIS — 176 zaposlenih
STANKO MENONI, vodja komerciale, MIRO VAMBERGER, vodja servisne službe, MIRKO ČRNILA, KV električar, FRANC ŠPRAH, obra-tovodja, IVAN BEZJAK, KV avtomehanik, MILAN PEČNIK, KV avtomehanik, IVAN INTIHAR, obračunovalec delovnih nalogov, ROMAN PLOHL, KV mehanik, IVAN LAH, VKV avtomehanik, FRANC VIDOVIČ, KV ključavničar, MATILDA LAJH, finančni knjigovodja.
12.	TOZD TOVARNA MOČNIH KRMIL — 30 zaposlenih
FRANC VOGLAR, delavec v mešalnici, ALOJZ VIHER, delavec v mešalnici.
13.	TOZD TRGOVINA — 46 zaposlenih
FRANC SELINŠEK, žagarski delavec, FRANC BELŠAK, skladiščnik, KRISTL RADEJ, poslovodja mesnice.
14.	TOZD ŽIVILSKA INDUSTRIJA PETOVIA — 272 zaposlenih (196 stalnih 76 sezoncev)
ANGELA VALENTIN, HERMINA MISOTIČ, MIRKO ČERNIVEC, MARIJA PECE, IVANKA POLAJŽAR, KARL POHERC.
15.	DELOVNA SKUPNOST SKUPNIH SLUŽB — 85 zaposlenih MARICA SIPOŠ, blagajnik, ANTON POTOČNIK, referent za premoženjske zadeve, FILIP PISAR, planer podjetja, ALOJZ VEBER, finančni inštruktor in vodja HKS.
16.	KMETJE — KOOPERANTI
VIKTOR PISLAK, Lešje 22, ROMAN PIŠEK, Breg 17, JANEZ HAJŠEK, Sestrže 15, FRANC TRUNK, Moškajnci 42, JOŽE KOROŠEC, Moškajnci 6, ALOJZ VALENKO, Dornava 32, MARTIN CIGULA, Dornava 37, JANEZ ŽAMPA, Levajnci 10, JANEZ MOHORIČ, Drsteija 4, ANTON LENART, Sp. Velovlak 7, ANTON MOHORIČ, Trnovska vas 25, ŠTEFAN VOGRINEC, Zg. Hajdina 66, IVAN VOGRINEC, Skorba 60, FRANC RAJH, Dražene! 53, IVAN ŠIMENKO, Pobrežje 75, FRANČKA CIGLAR, Šturmovce 5, KONRAD BEZJAK, Markovci 61, JANKO PETROVIČ, Nova vas pri Markovcih 5, ALEKSANDER KOLAR, Žetale, Dobrina, JANEZ DRUZOVIČ, Drbetinci 13, FRANC PUČKO, Novinci 12, IVAN ŠILEČ, Drbetinci 67, STANKO TOPLAK, Mostje 8, JANKO PIHLER, Mostje 7, VLADO LESKOVAR, Majerje 54, STJEPAN NOVOSELEC, Masaričeva 7, Majerje, JANEZ MEZNARIČ, Stojnci 66, IVAN EMERŠIČ, Gradišča 79, MARTIN ŽURAN, Cirkulane 42, ANTON ŽURAN, Gruškovec, FRANC ZADRAVEC, Janežovci 9.
Že pred proslavo je bilo podeljeno 595 pozlačenih značk kombinata delavcem, ki so zaposleni v kombinatu 15 let in več.
ŠPORTNA TEKMOVANJA
V počastitev 15. obletnice Kmetijskega kombinata Ptuj so bila organizirana športna tekmovanja v naslednjih športnih panogah:
—	pikado -ženske
—	kegljanje
—	mali nogomet
—	strelstvo
—	šah
—	namizni tenis
Konferenca osnovnih organizacij sindikata Kmetijskega kombinata Ptuj je povabila delavce na tekmovanje v omenjenih športnih panogah iz delovnih organizacij v okviru SOZD Kmetijsko prehrambenega kombinata. Tekmovanja so se udeležili delavci iz Agrokombinata Lenart, Agrokombinata Maribor in »Košakov« TMI Maribor. Prav tako so se udeležili tekmovanja tudi delavci iz delovnih organizacij iz Ptuja, in sicer:
1.	TGA »Boris Kidrič« Kidričevo
2.	AGIS Ptuj
3.	Labod TOZD Delta Ptuj
4.	Opekarna Zabjak
Predstavnik temeljne organizacije Petovia Ptuj prevzema pokal za ekipo »Petovie«
ŠPORTNA TEKMOVANJA
(Nadaljevanje z 11. strani)
5.	Garnizija JLA Ptuj
6.	Mesokombinat Perutnina Ptuj
7.	Trgovsko podjetje Izbira Ptuj
8.	Inženiring (Komunalno podjetje, Gradnje, Drava, Stanovanjski servis in Pleskar)
9.	Proizvodno podjetje Olga Meglič Ptuj
10.	IMP TOZD Elektrokovinar Ptuj
11.	Mercator TOZD Panonija Ptuj
12.	Trgovsko podjetje Merkur Ptuj
13.	Centralne delavnice Ljubljana — TOZD vzdrževanje voz Ptuj. Na tekmovanjih je sodelovalo okrog 400 tekmovalcev.
ŠPORTNA TEKMOVANJA V OKVIRU SOZD
Predstavnica Agrokombinata Maribor Rezka Sajevec prejema poka! za ekipo
Rezultati tekmovanj v okviru SOZD v šestih panogah so naslednji:
PIKADO — ženske
1.	AK Maribor	68 krogov
2.	Kmetijski kombinat Ptuj	44 krogov
ŠAH
1.	Kmetijski kombinat Ptuj	6 točk
2.	Agrokombinat Maribor	4 '/ztočk
3.	Agrokombinat Lenart	1 Vj točk
NAMIZNI TENIS
1.	Kmetijski kombinat Ptuj	4 točke
2.	Agrokombinat Maribor	2 točki
3.	Agrokombinat Lenart	0 točk
STRELJANJE
1.	Kmetijski kombinat Ptuj
2.	Agrokombinat Maribor
3.	Agrokombinat Lenart
KEGLANJE
1.	Kmetijski kombinat Ptuj
2.	»Košaki« TMI Maribor
3.	Agrokombinat Lenart
MALI NOGOMET
1.	Kmetijski kombinat Ptuj
2.	Agrokombinat Lenart Tekma se je v regularnem času končala 2:2 in je po izvajanju
penalov zmagala ekipa Kmetijskega kombinata Ptuj, s končnim rezultatom 3:2.
Na proslavi ob 15. obletnici kombinata so bili ekipam podeljeni pokali in diplome in sicer so vse ekipe, ki so sodelovale v okviru SOZD prejele diplome.
760 krogov 526 krogov 474 krogov
390 podrtih kegljev 359 podrtih kegljev 229 podrtih kegljev
ŠPORTNA TEKMOVANJA MED DELOVNIMI ORGANIZACIJAMI V OBČINI
Rezultati ekip delovnih organizacij iz Ptuja pa so naslednji: PIKADO —ženske
1.	Kmetijski kombinat	Ptuj	71	krogov
2.	Opekarna Žabjak	61	krogov
3.	AGIS Ptuj	58	krogov
Predsednik konference osnovnih organizacij sindikata Kmetijskega kombinata Ptuj Jurij Štalcer je podelil pokale, zastavice in diplome posameznikom in predstavnikom športnih ekip
KEGLANJE—ženske
Kegljanja sta se udeležili dve ekipi:
1.	AGIS Ptuj	150 podrtih kegljev
2.	Kmetijski kombinat Ptuj	145 podrtih kegljev
ŠAH
1.	TGA »Boris Kidrič« Kidričevo	23 točk
2.	Kmetijski kombinat Ptuj	22 točk
3.	AGIS Ptuj	13 'A točk
MALI NOGOMET
Tekmovanja v malem nogometu se je udeležilo 11 ekip, v finalni del pa so se uvrstile tri ekipe. Uvrstitev po finalnem delu je naslednja:
1.	Trgovsko podjetje Izbira	4 točke
2.	Kmetijski kombinat Ptuj	2 točki
3.	Mercator TOZD Panonija Ptuj	0 točk
STRELJANJE
Streljanja z zračno puško se je udeležilo 9 ekip. Uvrstitev prvih treh je naslednja:
1.	TGA »Boris Kidrič« Kidričevo	822 krogov
2.	Perutnina Ptuj	788 krogov
3.	Kmetijski kombinat Ptuj	784 krogov
KEGLANJE
Udeležilo se ga je 11 ekip, uvrstitev prvih treh je	naslednja:
1.	IMB — TOZD Elektrokovinar	406	podrtih	kegljev
2.	Kmetijski kombinat Ptuj	369	podrtih	kegljev
3.	TGA »Boris Kidrič« Kidričevo	325	podrtih	kegljev
Vse delovne organizacije, ki so tekmovale ob 15. obletnici Kmetijskega kombinata Ptuj, so prejele diplome z rezultatom tekmovanja.
Ob koncu podelitve pokalov in diplom so se zahvalili vsem OZD za udeležbo na tekmovanjih in jim tudi v bodoče želeli kar največ športnih uspehov.
Pokale, zastavice in diplome je posameznikom in predstavnikom ekip podelil predsednik konference osnovnih organizacij sindikata Jurij Štalcer, skupno v sodelovanju Ignaca Plajnška, Živorada Marinkoviča, Ludvika Turina in glavnega direktorja dr. Cvetka Dopliharja.
Protestno pismo avstrijski ambasadi v Beogradu
S proslave je bilo poslano tudi protestno pismo avstrijski ambasadi v Beogradu, proti ravnanju avstrijskih oblasti in politike do slovenske in hrvaške manjšine v Avstriji.
Protestno pismo je prebrala sekretarka sekretariata konference ZKS Kmetijskega kombinata Ptuj, Maruša Grabrijan:
AMBASADI REPUBLIKE AVSTRIJE V BEOGRADU!
ZVEZNEMU SEKRETARIATU ZA ZUNANJE ZADEVE SFRJ!
DELAVCI, KMETJE IN UPOKOJENCI KMETIJSKEGA KOMBINATA PTUJ, ZBRANI NA PROSLAVI 15-LETNICE USTANOVITVE KMETIJSKEGA KOMBINATA PTUJ, PONOVNO V VELIKO OGORČENOSTJO OBSOJAMO RAVNANJE AVSTRIJSKE POLITIKE IN OBLASTI NASPROTI SLOVENSKI NARODNOSTNI MANJŠINI NA KOROŠKEM IN HRVAŠKI NARODNOSTNI MANJŠINI NA GRADIŠČANSKEM. TA PO-LITIKA DOPUŠČA MRAČNIM, NAZADNJAŠKIM, NACIONALISTIČNIM IN ŠOVINISTIČNIM SILAM, DA TEPTAJO OSNOVNE ČLOVEČANSKE
(Nadaljevanje na 13. strani)
PROTESTNO PISMO AVSTRIJSKI AMBASADI
Sekretarka sekretariata konference ZKS Kmetijskega kombinata Ptuj Maruša Grabrijan je prečitala protestno pismo
(Nadaljevanje z 12. strani)
IN NARODNOSTNE PRAVICE NARODNOSTNIM MANJŠINAM. TO DOPUŠČA SILAM, Kl SO V ČASU DRUGE SVETOVNE VOJNE POČELE NEČLOVEŠKE KRVAVE ZLOČINE NAD EVROPSKIMI NARODI IN DEMOKRATIČNIMI SILAMI.
SMO OGORČENI NAD POČETJEM TAKE POLITIKE IN IZRAŽAMO VELIKO ZASKRBLJENOST ZA NADALJNJI NARODNOSTNI KULTURNI IN EKONOMSKI RAZVOJ NARODNOSTNIH MANJŠIN.
ZATO SMO PROTI SPREJETIM MANJŠINSKIM ZAKONOM IN PREŠTEVANJU, SMO ZA DOSLEDNO IZPOLNJEVANJE 7. ČLENA DRŽAVNE POGODBE IN PODPIRAMO VSA PRIZADEVANJA DRŽAVNIH, PREDSTAVNIŠKIH IN POLITIČNIH ORGANOV SFRJ, ZA LOTEVANJE UKREPOV, ZA ZAGOTOVITEV IZPOLNJEVANJA MEDNARODNO PRAVNIH OBVEZNOSTI IN INTERNACIONALIZACIJO PROBLEMA NARODNOSTNIH MANJŠIN KOROŠKE IN GRADIŠČANSKE, V OKVIRU ORGANIZACIJE ZDRUŽENIH NARODOV.
DELAVCI, KMETJE, UPOKOJENCI KMETIJSKEGA KOMBINATA SMO SKUPNO Z JUGOSLOVANSKIMI NARODI Z VAMI SLOVENCI NA KOROŠKEM IN HRVATI NA GRADIŠČANSKEM, V BOJU ZA VASE NACIONALNE KULTURNE IN EKONOMSKE PRAVICE.
Udeleženci proslave 15-letnice Kmetijskega kombinata Ptuj
VESELO RAZPOLOŽENJE UDELEŽENCEV PROSLAVE
S tem je bil zaključen svečani del proslave 15-letnice Kmetijskega kombinata Ptuj. Ob koncu so čestitali vsem nagrajenim in dobitnikom priznanj, dobitnikom pokalov, zastavic in diplom in zaželeli v veselem delu srečanja veliko razvedrila in zadovoljstva.
V veselem delu je Mirko Jaušovec, referent za propagando in reklamo v kombinatu prečita! kroniko v verzih, posvečeno 15. obletnici Kmetijskega kombinata Ptuj. Avtor kronike je Mirko Jaušovec sam.
Ko zdaj svečane slišimo glasove, ki veličajo naše delovne sadove, govorijo nam le o uspehih, nabeden pa o naših malih grehih.
Ko je začel ta kombinat živeti, pred dobrimi petnajstimi leti, je vsakomur misel bila tuja, da nekoč štel bo skor’ pol Ptuia.
Rad bi zdaj malo vašo vest igral in tu pred vami malo pogobcal.
Potrudil se bom, da bom zmeren, vsekakor pa sem — dobronameren.
Pri Kmetijstvu lahko bi začeli:
brez njega ob polletju zgube ne bi imeli.
Brez njega bi tud' kombinat ne bil kmetijski, ampak bi lahko nosil ime kar — industrijski.
Kmetijstvo je obenem TOZD največji.
Imajo njive, vinograde in fond telečji.
Tudi sicer kmetije se lahk’ postavi,
saj celo skupnim službam sedijo gor’ na glavi.
Nadalje imamo še en TOZD, čigar osnovno sredstvo pa je gozd.
Proti škodljivcem oni ga škropijo, največjo škodo pa ljudje nar’dijo.
Sicer pa so, kakor v malem raju:
Upravo so postavili v lepem kraju — kar v bližino direktorske četrti; med vilami in med zelenimi vrti.
Mešalnica krmil kompleks je imela, dokler si ni naziv TOVARNA vzela.
Čeprav dajatve višje zdaj imajo, si svojega ponosa vzet' ne dajo.
Sedaj predstavimo vam Svinjsko farmo: skupaj s Petovio bi delali lahk’ sarmo.
Trenutno pa se tole ne bi dalo, ker svinje so medtem šle v — ilegalo.
Ena od TOZD se imenuje TRGOVINA.
V	zadnjem času primanjkuje jim svinjina, ker pa lesa imajo oni obilo,
namesto mesa, lahk' jeste drva za kosilo.
Zdaj je na vrsti TOZD Mizarstvo — žaga.
Usluga je tam kvalitetna, toda draga.
Tam mojstri so, ki znajo delat’ saune, kako račun zasolit, pa so jim misli glavne.
Kot dobri gospodarji si želijo, da kupci trumoma k njim drvijo, če jih je treba privabiti z reklamo, pa rečejo: denarja za to ne damo.
To isto je, le drugače je za brat.
Kooperacija ni TOZD, ampak obrat.
Sodelovanje s kmeti so razvili, da bi obe strani se veselili.
Tam čakajo, da kje v stečaj zdrvijo, da sami prodajnih mest se polastijo.
Ko pa so sami imeli prodajo v Puli, so dovolili, da jim drugi jo pofuli.
V	Gradbenem remontu pa so sile: — letos so želje jim se izpolnile:
v sezoni so šli se kopat v Nerezine, mi drugi pa požirali smo sline.
Mlekarna letos zgubo je imela, čeprav s sirotko velike »kšefte« dela; toda za to je kriva višja sila: letos se je namreč voda podražila.
Naslednji bi bil lahko TEHNOSERVIS — izdelovalec kopirnih in obrezovalnih miz.
Letos pokazali so jih Romunu, ker lani niso uspeli v Kamerunu.
Z Gorenjem v kooperacijo so šli, da bolj imenitni bi izgledali, pa še zato so elektroniko si izbrali, da bi mehanikom dekleta dali.
HALOŠKI BISER organizacija ni mala; ime ima po eni, ki je rada dala.
Tam lahko dobiš le govejo pečenko, jaz pa, na primer, tam dobil sem — ženko.
Najboljši hotel v Ptuju oni imajo, le da kegljišča uredit ne znajo.
Ker za popravilo stroški niso mali, bi radi žetone kar na »blind« prodali.
Drugi gostinski TOZD je BREG.
Zato je še samostojen, da ne bi bil kreg.
Nekaj pa meni zdi se noro: najbliže so Petovii, a tržijo ORO.
Naslednji so TOZD SLOVENSKE GORICE.
Pivcu ob tem imenu zažari lice.
Oni nikdar ne nehajo trditi,
da se vino celo iz grozdja da nar'diti.
Njihov direktor je mož iz stroke, obenem pa vodja krepke roke.
Je bolje, da mu vina kdo ne kritizira, čeprav v izvozu — da ne bo prepira.
(Nadaljevanje na 14. strani)
VESELO RAZPOLOŽENJE UDELEŽENCEV PROSLAVE
(Nadaljevanje s 13. strani)
Sosed je njihov PETOV1A znana; njihova roba je vse bolj iskana.
Toda še več kot so drugi kupili, sami na zalogo so naredili.
Najbrž v vesoljni potop so verjeli, pa so se za 100 let vnaprej preskrbeli.
Da pa dolgov jim ne bi pobrali, so svoj žiro račun obdržali.
Najbolj oddaljen TOZD pa je Merkur, da do tja prideš, porabiš dosti ur.
Njim najbolj splača se priti na sejo, saj za to vedno jim dnevnice grejo.
Ta najnovejši TOZD bo TGC.
Da to toplice so, že vsakdo ve.
V	bazenu človek se počuti kot sardina in marsikdo misli, da je toplo od urina.
O skupnih službah ni kaj dost’ povedat.
Kdor hoče, lahko pride gledat: ob šestih je še polno parkirišče, pozneje pa bolje, da nas kdo ne išče.
Malo nas je, ampak smo sami izbrani.
V	športu še boljši letos, kakor lani.
Borimo se, če treba je do krvi,
samo da smo v skupni uvrstitvi — prvi.
Interna kontrola v Beograd se pelje.
Odkriti nepravilnosti, njihove so želje; med drugim, če so vsi računi čisti, al' če po nepotrebnem taksi kdo koristi.
Kako bi taksi sami potem najeli, če pa cenejši so prevoz imeli.
Ni važno, če so se celi dan vozili, glavno, da čisto vest so ohranili.
Če bi do jutra lahko tu ostali, bi še o sodelovanju lahko poslušali, kako je Haloški biser brez svinjine, kako Petovia je brez povrtnine.
Kako pred sejmom smo se skor poklali, da »Stand« v Zagrebu smo vkup sklepali.
Kako nekdo žiro račun če lastni imeti, od drugih sredstev pa ni sram ga vzeti...
Vse kar ste čuli, je povedano za šalo, vendar pa razmišljajte o tem še malo, da ne bo ostal le naših želja konglomerat, ampak bo resnično naš KMETIJSKI KOMBINAT.
ČESTITKE OB 15 LETNEM JUBILEJU
Ob koncu objavljamo tudi telegrame, dopise in čestitke vseh listih, ki so bili vabljeni na svečano proslavo ob 15. obletnici Kmetijskega kombinata Ptuj, pa se iz kakršnih koli vzrokov praznovanja niso mogli udeležiti:
3.	Predsednik in sekretar republiškega odbora zveze sindikatov sta poslala telegram z naslednjo vsebino:
OB 15. OBLETNICI USTANOVITVE KMETIJSKEGA KOMBINATA PTUJ SPREJMITE ISKRENE ČESTITKE K DOSEŽENEMU RAZVOJU IN VAM ŽELIMO ŠE NADALJE MNOGO USPEHOV.«
4.	Tone Bole, član predsedstva SR Slovenije, je poslal telegram:
»ZARADI SLUŽBENIH OBVEZ SE VABILU ŽAL NE MOREM ODZVATI. K JUBILEJNEMU PRAZNIKU ISKRENO ČESTITAM.«
5.	Rudi Vračko, direktor Kreditne banke Maribor, je poslal dopis s čestitko, z naslednjo vsebino:
»PREJEL SEM VAŠE VABILO NA PROSLAVO 15. OBLETNICE USTANOVITVE KMETIJSKEGA KOMBINATA PTUJ.
Z RESNIČNIM OBŽALOVANJEM VAM MORAM SPOROČITI, DA SEM NA LETNEM DOPUSTU IN SE ZARADI TEGA VAŠEMU PRIJAZNEMU VABILU NE MOREM ODZVATI.
DOVOLITE Ml, DA KORISTIM PRILIKO IN CELOTNEMU KOLEKTIVU ISKRENO ČESTITAM K VSEM USPEHOM, KI JIH JE DOSEGEL KOMBINAT V TEH PETNAJSTIH LETIH. ŽELIMO, DA BI RAZVOJ KOMBINATA V NASLEDNJIH LETIH BIL PRAV TAKO USPEŠEN IN SODELOVANJE Z NAŠO BANKO PRAV TAKO PRIJETNO, KAKOR V PRETEKLIH LETIH.«
6.	Franček Simonič, predsednik sekcije za kmetijstvo pri republiški konferenci SZDL, je poslal kombinatu pismo z naslednjo vsebino:
DRAGI KMETIJCI!
ZELO RAD BI PRIŠEL MED VAS, DA BI VAM VSEM STISNIL ROKE IN VAM IZ SRCA ČESTITAL ZA VSE KAR STE DOBREGA IN VELIKEGA NAREDILI V TEH PETNAJSTIH LETIH. TEGA JE ZELO MNOGO, KLJUB TEMU DA SO BILE NALOGE TEŽKE IN IZREDNO ZAHTEVNE. TUDI VI STE MED TISTIMI, KI SO S SVOJIM DELOM iN REZULTATI TEGA DELA VES ČAS OPOZARJALI NAŠO SOCIALISTIČNO DRUŽBO, DA JE KMETIJSTVO MED TISTIMI PANOGAMI, KI OMOGOČAJO SIGUREN IN HITREJŠI NAPREDEK VSAKE DRUŽBE — ŠE ZLASTI PA NAŠE SOCIALISTIČNE SAMOUPRAVNE DRUŽBE. TO SPOZNANJE VEDNO BOLJ PRODIRA; »KRUHU« SE PONOVNO VRAČA »STRATEŠKI« PRIMAT IN TO V SVETOVNEM MERILU. TO PA BO NEDVOMNO PRIPOMOGLO, DA BOMO TUDI PRI NAS HITREJE NAPREDOVALI, TAKO V TEHNOLOGIJI PRIDELOVANJA HRANE KOT V ODNOSIH NA TEM PODROČJU.
UPAM, DA SE BOMO KMALU SREČALI. ZA TOKRAT ME PROSIM ŠE UPRAVIČITE IN Ml DOVOLITE, DA VAM VSEM ŽELIM ČIMVEČ USPEHOV PRI VAŠEM ZAHTEVNEM DELU, PRAV TAKO PA ŽELIM VSEM VAM IN VSEM VAŠIM OBILO ZADOVOUSTVA IN RESNIČNE SREČE.
VSE VAS NAJLEPŠE POZDRAVLJA
FRANČEK SIMONIČ
To so telegrami in čestitke, ki jih je Kmetijski kombinat Ptuj sprejel ob praznovanju 15. obletnice.
Vsem, ki so nam čestitali ob jubileju, se iskreno zahvaljujemo.
1.	Dr. Stojan Vrabl, direktor Višje agronomske šole Maribor je poslal telegram z naslednjo vsebino:
»KER SE ZARADI DODELITVE DIPLOM NA ŠOLI VAŠE PROSLAVE NE MOREM UDELEŽITI, VAM K 15-LETNEMU JUBILEJU ISKRENO ČESTITAM, V IMENU VIŠJE AGRONOMSKE ŠOLE V MARIBORU IN ŽELIM ŠE VNAPREJ VELIKO USPEHOV IN NADALJNJE USPEŠNO DELOVANJE.«
Ob narodno zabavnih vižah, pesmih in plesu ter dobri postrežbi veseli pozno v noč
2.	Branko Gorjup, predsednik Skupščine občine Ptuj in vodja delegacije v Arandjelovcu, je poslal telegram z vsebino:
»OB 15. OBLETNICI OBSTOJA VAŠEGA KOMBINATA VAM ISKRENO ČESTITAMO K VAŠIM DELOVNIM USPEHOM, Z ŽEUO, DA BI SE ŠE NAPREJ TAKO HITRO RAZVIJALI V VAŠE DOBRO IN V DOBRO CELOTNE DRUŽBENE SKUPNOSTI.
ŽAL SE VAŠEGA JUBILEJNEGA SLAVJA NE MOREMO UDELEŽITI TER VAM POŠILJAMO POZDRAVE IN ČESTITKE IZ POBRATENEGA ARANDJELOVCA.«
Udeleženci proslave so se veselili in zavrteli še pozno v noč ob glasbi narodno zabavnega ansambla Žibrat iz Ptuja. Za dobro postrežbo na veselem delu praznovanja so poskrbeli delavci TOZD Gostinstvo Haloški biser in pa mladinci osnovnih organizacij ZSMS Kmetijskega kombinata Ptuj, katerim velja pohvala za hitro in dobro postrežbo.
S prijetnimi vtisi se bodo delavci kombinata, kmetje — kooperanti, upokojenci in gostje spominjali tega prijetnega praznovanja.
Ob koncu se moramo še enkrat zahvaliti vsem, ki so sodelovali na proslavi in tistim, ki so proslavo pripravili in skrbeli, da je vse potekalo v redu.
Mihaela Pišek
ZDRUŽEVANJE V SOZD
Priprave na uskladitev samoupravnega sporazuma o združitvi v sestavljeno organizacijo združenega dela (SOZD)
DNE 27. NOVEMBRA LETOS BO POTEKLO POLNA TRI LETA, ODKAR SO POOBLAŠČENI PREDSTAVNIKI DE LOVNIH ORGANIZACIJ IN POOBLAŠČENI PREDSTAVNIKI NJIHOVIH SAMOUPRAVNIH ORGANOV V GORCI PRI PODLEHNIKU, PODPISALI SAMOUPRAVNI SPORAZUM O ZDRUŽITVI AGROKOMBINATA LENART, AGROKOMBINATA MARIBOR, KMETIJSKEGA KOMBINATA PTUJ IN »KOŠAKOV« TMI MARIBOR V SOZD.
S podpisom tega sporazuma je bila SOZD ustanovljena, nato pa tudi konstituirana, t. j. izvoljeni oziroma imenovani so bili organi samoupravljanja, kolegijski izvršilni organi in vršilec dolžnosti individualnega poslovodnega organa (generalni direktor). Dogovorjena pa je bila tudi začasna firma SOZD Kmetijstvo prehrambeni kombinat s sedežem v Ptuju.
POGOJI ZA VPIS V REGISTER
SOZD in njeno konstituiranje pa do sedaj ni bilo vpisano v register organizacij združenega dela pri pristojnem gospodarskem sodišču, ker niso bili izpolnjeni nekateri osnovni pogoji za vpis in sicer:
a)	S samoupravnim sporazumom o združitvi v SOZD podpisnice niso uredile nekaterih bistvenih vprašanj glede delitve dela in izvedbe načela specializacije;
b)	firma SOZD ni bila dokončno urejena in sprejeta ter usklajena z obstoječimi predpisi in s prakso registrskih sodišč;
c)	za Agrokombinat Maribor vse do sedaj ni bilo vpisano konstituiranje v register organizacij združenega dela zaradi nekaterih neurejenih statusnih vprašanj;
Agrokombinat Lenart pa je v letu 1975/76 bistveno spremenil svojo organizacijsko strukturo in opravil novo konstituiranje ter predlagal obnovljen vpis v register organizacij združenega dela.
Glede na določila ustave SFRJ, ki je začela veljati 21. februarja 1974 in določila tista ve SR Slovenije, zlasti pa še na njuni podlagi izdanih predpisov ter dosedanjih praktičnih izkušenj s področja registrskega prava in praktičnih izkušenj pri izvajanju samoupravnega sporazuma o združitvi v SOZD ter glede na nekatere na novo pripojene oziroma ustanovljene TOZD pri Agrokombinatu Lenart in Kmetijskem kombinatu Ptuj, je nujno, da spremenimo in dopolnimo navedeni sporazum ter ga uskladimo z dejanskim stanjem združenih delovnih organizacij.
Razen navedenih razlogov, pa je tudi zelo pomembno in nujno, da v spremenjenem in dopolnjenem sporazumu uredimo vsa tista vprašanja in medsebojne obveznosti, za katere vemo, da jih bomo sedaj in v prihodnjih letih tudi realizirali; nato pa poskrbimo, da bo SOZD vpisana v sodni register.
OPREDELITEV NEKATERIH VPRAŠANJ V SPORAZUMU
Menim, da se bomo morali s spremenjenim in dopolnjenim sporazumom o združitvi v SOZD nedvomno dogovoriti, na kak način in pod kakšnimi pogoji bomo združevali delo in sredstva, t. j. katera opravila ali področja opravil bomo združevali in v kakšnem obsegu, kakor tudi katera sredstva bodo združena in v kakšnem obsegu, zlasti pa bomo morali še podrobneje določiti za kakšne oziroma katere skupne namene. Pri tem pa ne bomo smeli prezreti dejstva, da je potrebno vselej upoštevati tako delitev dela, ki bo omogočila dejansko specializacijo, s tem pa tudi višjo produktivnost dela ob nižjih proizvodnih ter drugih stroških.
Pri dogovarjanju in sporazumevanju o tem, katere naloge in sredstva ter kako in v kolikšnem obsegu bomo združevali, moramo vsekakor resno razmisliti ter ugotoviti, kaj pravzaprav želimo doseči z združitvijo nekega dela ali sredstev, zlasti pa še ali dejansko obstajajo neki skupni interesi na področju proizvodnje, predelave, dodelave, nabave ali prodaje in podobno in kateri oziroma kakšni so interesi, ki narekujejo potrebe po skupnem programiranju, planiranju in izvajanju drugih ter ukrepov, ki so potrebni za doseganje skupno zastavljenih ciljev.
VRSTE IN OBSEG POOBLASTIL ZA OPRAVLJANJE PRAVNEGA PROMETA
Posebno pozornost pa moramo posvetiti pri dogovarjanju in sporazumevanju o vrstah in obsegu pooblastil za
opravljanje pravnega prome- združene v SOZD in imajo v ta, ki jih bodo TOZD odstopi-	svoji sestavi TOZD, pa lahko
le SOZD — preko svojih de-	prenesejo na SOZD samo to-
lovnih organizacij, podpisnice likšni ali manjši obseg poobla-sporazuma oziroma, ki jih bo- stil, kakor so jih njim odsto-do delo v n, e o r g a n i z a- pile njihove TOZD. c i j e združene v SOZD od- Na področju prenašanja po-stopile le v okviru svojih, s oblastil še vedno velja načelo, sporazumom pridobljenih po- da nihče ne more prenesti na oblastil, razen enovite delov- drugega več pravic, kakor jih ne organizacije, ki ima to po- ima sam.
dročje urejeno s svojim statutom.
V nobenem primeru torej SOZD ne more imeti s sporazumom o združitvi obsežnejših pooblastil kot je obseg združenih in na SOZD prenesenih nalog zlasti pa sredstev (generalno pooblastilo). Obsežnejša pooblastila, ki jih TOZD ali delovne organizacije odstopijo SOZD, pa morajo biti konkretno dogovorjena in našteta po vrstah in obsegu ter v omejeni ali neomejeni vrednosti.
Poslov za katere SOZD torej ni pooblaščena s samoupravnim sporazumom, ne sme izvajati, razen po posebnem sklepu zbora delavcev ali drugega pristojnega samoupravnega organa TOZD oziroma delovne organizacije združene v SOZD (specialno pooblastilo).
Zato je pri dogovarjanju o vrstah in obsegu pooblastil, kakor tudi o oblikah in obsegu odgovornosti za obveznosti, ki izhajajo iz poslovanja SOZD, potrebno te bistvene sestavine sporazuma skrbno uskladiti z določili, ki urejajo namen, oblike ter obseg združevanja dela in sredstev.
PREDMET POSLOVANJA SOZD
Iz obsega dogovorjenih in dejansko združenih delovnih nalog ter sredstev, pa bomo dogovorili in oblikovali predmet poslovanja SOZD.
S sporazumom o združitvi v SOZD namreč ni mogoče dogovoriti, da je predmet poslovanja SOZD zbir vseh glavnih in stranskih dejavnosti TOZD, ki so v sestavi združenih delovnih organizacij, oziroma enovitih delovnih organizacij, marveč je predmet poslovanja SOZD le zbir tistih dejavnosti oziroma delovnih nalog, ki jih bodo delovne organizacije oziroma TOZD v njihovi sestavi, s sporazumom, prenesle (odstopile) SOZD, da jih bo opravljala v svojem imenu in za račun nekaterih ali vseh TOZD, ki so v sestavi sestavljenih (združenih) delovnih organizacij.
Delovne organizacije, ki so
ZDRUŽEVANJE NALOG
Posebej pa kaže opozoriti na dejstvo, da sestavljajo SOZD tri delovne organizacije, ki se ukvarjajo z več ali manj enakimi dejavnostmi. SOZD in ena t. j. enovita delovna organizacija, ki ima svojo specialno dejavnost.
Zato bomo pri dogovarjanju in sporazmnevanju o tem, katere delovne naloge ali skupino nalog bomo združevali v SOZD, potrebno upoštevati zlasti določilo 360. člena osnutka zakona o združenem delu, ki določa nekatere osnovne elemente kot pogoj za združitev delovnih organizacij v SOZD.	J
Prva točka navedenega člena namreč določa, da se SOZD organizira »z združitvijo delovnih organizacij, ki so med seboj povezane s proizvodnjo energije, reprodukcijskega materiala, polizdelkov oziroma z deli obdelave, končnih izdelkov ter s prometom blaga in storitev.«
2. točka 360. člena navedenega osnutka zakona pa določa, da se SOZD organizira tudi z združevanjem delovnih organizacij, ki delajo in izdelujejo (proizvajajo oziroma pridelujejo) v bistvu enake vrste proizvodov oziroma, ki o-pravljajo enake vrste storitev, če zagotavlja njihova združitev uvedbo bolj razvite tehnično-tehnološke osnove dela v združenih organizacijah ter takšno delitev dela, ki bo omogočila njihovo specializacijo, s tem pa tudi večjo družbeno produktivnost družbenega dela, itd.«
NAMEN ZDRUŽEVANJA
Iz vsega navedenega sledi, da se bomo pri postavljanju osnov za spremembo in dopolnitev bistvenih sestavin sporazuma o združitvi, verjetno morali dogovoriti in sporazumeti še o morebitnih nekaterih spremembah na področju organiziranja proizvodnje, ter se odločiti za takšne vrste in obseg združevanja dela in sredstev, ki bo v skladu z namenom zakona in v skladu s
(Nadaljevanje na 16. strani)
VTISI S POTOVANJA PO FRANCIJI
Bogatejši za spoznanje -specializacija v vinogradništvu
POSLOVNI ODBOR ZA VINOGRADNIŠTVO IN VINARSTVO PODRAVSKEGA IN POSAVSKEGA VINORODNEGA OKOLIŠA JE V ORGANIZACIJI POSLOVALNICE KOMPAS IZ MARIBORA IZVEDEL OD 6. DO 11. SEPTEMBRA TEGA LETA NADVSE ZANIMIVO IN POUČNO STROKOVNO EKSKURZIJO V FRANCIJO, KI SO SE JE UDELEŽILI ŠTAJERSKI IN DOLENJSKI VINOGRADNIKI IN VINARJI. IZ SOZD KMETIJSKO PREHRAMBENI KOMBINAT PTUJ SE JE TE EKSKURZIJE UDELEŽILO 8 KMETIJSKIH STROKOVNJAKOV — VODILNIH DELAVCEV, KI DELAJO V VINOGRADNIŠKI PANOGI.
Posnetek pred obiskanim vinogradom v Franciji
OGLED VINOGRADNIK POKRAJIN
Francija se s svojo vinogradniško proizvodnjo uvršča med sam vrh pridelovalk vina in vinogradniških proizvodov še zlasti je poznana njena tradicionalna proizvodnja vi-sokokvalitetnih penečih vin •— šampanjec. Na površini 1,400.000 hektarjev vinogradov letno proizvede 28 milijonov hektolitrov vina ter 10 milijonov megacentov namiznega grozdja, v specializirani proizvodnji vinorodnih pokrajin. Udeležencem ekskurzije je bil omogočen ogled le teh vinorodnih pokrajin severovzhodne Francije in to:
ALZACIJE z 10.500 hektarji vinogradov in 11.000 proizvajalci.
CHAMPAGNE z 20.000 hektarji vinogradov in 14.000 proizvajalci.
BURGUNDIJE z 45.000 hektarji vinogradov in 77.000 proizvajalci.
Že v naslovu tega sestavka je zapisana naša osnovna u-gotovitev, da smo ob pogledu na te pokrajine, kraje in ljudi postali bogatejši za spoznanje, kaj pomeni specializacija proizvodnje v vinogradništvu. Nepregledne površine samih vinogradov, enotni sistemi sortnih nasadov, urejenem sistemu cest in malo posestniški zasebni lastnini ter vzorno, v turističnem stilu u-rejena naselja in okolica, so nam dali misliti, kaj je mogoče doseči v usklajenih strokovnih in organizacijskih pristopih za kmetijsko panogo, kot je vinogradništvo in vinarstvo, ki je prav na tem območju stabilna in konkurenčna. Ugotovili smo, da Franciji kot razviti agrarni deželi največ pomeni zemlja, saj so pri rodne lastnosti tal in podnebja znali do skrajnosti izkoristiti za pridelovanje hrane, v tem primeru pa za vinogradništvo. V navedenih pokrajinah je 75.50Ö hektarjev vinogradov, z 102.000 proizvajalci, pri čemer znaša po-
prečna velikost vinogradniške kmetije 1,35 hektarjev s tem, da v nasadih nikjer ni mogoče zaslediti meje med lastniki in da se posestniki ukvarjajo izključno z vinogradništvom.
Za kraje in ljudi, ki se raztezajo ob turističnih vinskih cestah, je mogoče že bežno sklepati, da vse živi in diha v stilu vinske trte in vina.
Brezštevilni vinotoči, vinske pdizkušnje, od malih vinarskih zadrug do velikih delniških vinskih hiš, v vseh manjših krajih do mest, pričajo o vinu kot tradicionalno konjukturnem proizvodu vinogradov.
Poseben vtis naredi na obiskovalca ogled šampanjskih kleti firme MERCIER v mestu EPERNAY v Champegne, kjer je 24 kilometrov kletnih rovov za dozorevanje stekleni; čn ih vin — šampanjcev ali kletiPATRIARCHE v mestu BEAUNE v Burgundiji, kjer je stalno vkletenih 30 milijonov steklenic vina.
ORGANIZIRANOST VINOGRADNIKOV
Posebej nas je zanimala njihova organiziranost. Vinogradniki se združujejo v dobro organizirane skupnosti, v glavnem v vinarske zadruge »Coo-perative Vinicole« kot jih imenujejo, večje vinske hiše pa so last delniških družb. Ogledali smo si vinarško zadrugo v ECUEILU, kjer si je pred 25 leti 60 vinogradnikov zgradilo zadružno klet, s ciljem skupne in enotne tehnologije predelave grozdja, šolanja in plasmana vin. Na dan predelajo do 20.000 kiloigramov grozdja s tem, da v zadrugi nimajo zaposledih delavcev, temveč vsa opravila pod strokovnim vodstvom opravijo vinogradniki — zadružniki sami (predsednik zadruge je preddelavec). Za ceno' grozdja, ki ga zadružniki oddajo v predelavo ne vedo, ker to v vseh primerih predstavlja le kot surovina za vino. Povsod se prodaja vino kot končen proizvod po določenih cenah, ki jih določa komite.
Sistem plasmana vinogradniških proizvodov, ki ga imajo Francozi za ustaljenega, je podoben našim dohodkovnim odnosom, ki jih šele počasi uvajamo v sistem.
POSLEDICE SUŠE
Na poti iz Champagne v Burgundijo smo si bežno ogledali znamenitosti Pariza, ki šteje že 13 milijonov prebivalcev. Vožnja skozi žitnico Francije nam je nudila klavemo podobo posledic letošnje suše. Na skoraj pet urni vožnji nismo videli zelenega polja. Koruzni posevki so zaostali v rasti in rastline so popolnoma suhe brez klasa, živina na travnikih pa poležava, saj že več mesecev ni zaužila sveže zelene trave.
ZDRUŽEVANJE V SOZD
tistimi dejanskimi potrebami ter sedanjimi in prihodnjimi skupnimi interesi, za katere več ali manj že sedaj vemo, da so v resnici naši in skupni, in da jih bomo lahko uresničili samo z združenim strokovnim strokovno-tehničnim delom ter z združenimi sredstvi, po predhodnih skupno sprejetih programih in planih. Vse to pa seveda mora temeljiti na medsebojnem zaupanju ter načelu vestnosti in poštenosti.
Za uresničevanje tako zadanih skupnih ciljev pa bomo morali prav gotovo podrediti morebitne ozke ali celo osebne interese širšim oziroma skupnim interesom, ki bodo koristili vsem članom delov-
VTISI POTOVANJA
Ob zaključku šestdnevne strokovne ekskurzije smo si udeleženci dejali, ko smo strnili vtise s potovanja, da je mogoče ob usklajenih ekonomskih, organizacijskih in strokovnih prizadevanjih doseči gospodarske rezultate v specializirani proizvodnji ene panoge, ki so nam lahko v poduk in spodbudo za naše nadaljnje delo in odločitve. Razšli smo se v posamezne kraje našega podravskega in posavskega vinorodnega rajona, s prepričanjem, da nam bodo spoznanja, ki smo jih v kratkem času pridobili, koristno služila pri nadaljnjem o-blikovanju agrarne politike, organizacijskih in strokovnih odločitvah, še zlasti pa pri oblikovanju dohodkovnih odnosov v vinogradniško-vinar-ski panogi. Miran Glušič
nih skupnosti združenih v SOZD in širši družbeni skupnosti.
To pa je tudi namen združevanja.
K delu in urejanju te naloge pa moramo pristopiti takoj vsi, ki so poklicani k Uvedbi te naloge, kajti vsako zavlačevanje ali morebitno oklevanje ima lahko za posledico nepopravljivo manjšo gospodarsko škodo za sedanji, zlasti pa še za prihodnji razvoj kmetijske in druge proizvodnje, predelave ali dodelave pridelkov in njihovo vnovče-vanje, s tem pa tudi neurejene medsebojne dohodkovne odnose, česar pa prav gotovo ne želimo.	Ivan Krajnc
(Nadaljevanje s 16. strani)
PREDSTAVLJAMO VAM
dobro obiskano poslovalnico „Košakov” v Mariboru na Vodnikovem trgu
Med mariborskimi poslovalnicami »Košakov« TMI Maribor sta potrošnikom najbolj znani poslovalnici v Jurčičevi ulici in na Vodnikovem trgu, zato pa tudi prednjačita po dnevnem in letnem poslovnem prometu.
Za predstavitev je tokrat na vrsti poslovalnica 23 na Vodnikovem trgu. Zaradi dopusta žal ni bilo mogoče govoriti s poslovodjem Ivanom Bračičem o posebnostih te poslovalnice, o sodelavcih, o delu, prometu, izkušnjah in problemih, pač pa z njegovim namestnikom Dušanom Kuzmo. Nekoliko v zadregi je dejal, da bi bilo najboljše, če bi dal informacije za »Našo pot« sam poslovodja.
Namestnik Dušan Kuzma je povedal:
Namestnik poslovodje sem že dve leti in prvi sekač. Z menoj je tukaj zaposlenih skupno s po-slovdjem Ivanom Bračičem osem sodelavcev. Zdenka Kranjc, Zvonimir Stamec in Milan Kelher so pomočniki, Zlatko Majhenič je učenec, Sonja Celcer je prodajalka mesa, Marija Fras pa blagajničarka. Poslovodja Bračič je tukaj že 25 let, Zdenka je pomočnica že 6 let; tri leta je bila učenka v »Košakih«. V prodajalnah »Košakov« so tri izučene pomočnice — mesarke.
Naša poslovalnica popoldne ni odprta. V njej prodajamo sveže meso, goveje, svinjsko in perutnino, drobovino in suhomesnate izdelke. Zdaj je največje povpraševanje po svinjskem mesu, po kareju in svinjskem zrezku, stegnu in kotletih. Največ iztržimo v petek in soboto, manj pa v prvi polovici tedna. Govedine je dovolj. Največ kupcev zahteva zrezek in meso za kuhanje. Dovolj je suhomesnate robe. Prodamo mnogo suhih reberc in prekajene vratovine brez kosti. Tega prodamo celo največjo količino. Od klobas pa prodamo največ šunkarice, turista, dunajske in pariške debele. Od suhih trajnih klobas pa prodamo največ pohorskega salamina in dravske ter štajerske suhe klobase.
Največ kupcev je iz Maribora in okolice. Mnogo ljudi pride v mesnico s trga. Večina izmed njih je zelo zgovorna in se jim dobro zdi, če nam pustijo čim-več svojih misli in vprašanj. Zanima jih, kdaj bomo doživeli umiritev cen mesa in mesnih izdelkov v maloprodaji. Mnogo potrošnikov je vznemirjenih zaradi stalnih sprememb cenam mesu in mesnim izdelkom in to glasno kritizirajo. Sprašujejo tudi, kdaj bo dovolj svinjskega mesa. Tudi pri mariborskih in okoliških potrošnikih ima svinjsko meso prednost pred govedino. Ni prijetno iz dneva v dan odgovarjati kupcem in jih tolažiti, da bo že boljše. Pomirja jih le to, da tudi drugod po svetu cene ne mirujejo in da tudi druge pesti inflacija.
Vsaki dan dobimo iz skladišča dopoldne z dostavnim avtom, kar dopoldne potrebujemo in prodamo, drugo pa damo v hladilnik. Največkrat prodamo vso zalogo. Naročene količne vedno dobimo.
Na klimatske razmere v hladilnici smo se že navadili, oziroma se za zdravje ustrezno oblečemo. Imamo posebne zaščitne obleke razen belega plašča in predpasnika. Kap niti ne potrebujemo. Večkrat nas obišče šef prodajne mreže na malo, tovariš Majer. Zanima se za zalogo, prodajo ter za pripombe strank. Tudi tržni inšpektor pride večkrat ooqledat naše delo v mesnici. Naši medsebojni odnosi v kolektivu so v redu. Pri delu si medsebojno pomagamo in tudi vsi skupaj skrbimo, da so stranke z našo postrežbo in z blagom zadovoljne.
Na delovnem mestu se izobražujemo. Tudi sam končujem poslovodsko šolo. Šolo obiskuje tudi pomočnik Zvonimir Stamec.
Kolektiv v poslovalnici 23 »Košakov« TMI Maribor na Vodnikovem trgu
Poleg skrbi za redno delo in za šolo, imam še skrbi kot predsednik delavskega sveta.
Občutek tesnobe nam puščajo samo prostori. Prodajni prostor je dovolj velik, nista pa dovolj velika razsekovalnica in hladilni prostor. Imamo še garderobe in sanitarije. Za razširitev naših delovnih prostorov na Vodnikovem trgu ni potrebnih možnosti.«
Na koncu je pristavil namestnik poslovodja še to, da je zaposlen v »Košakih« že od 1972. leta, vendar mu je minilo nekaj mesecev v JLA. V »Košake« je že prišel kot pomočnik.
Tople malce ni v prodajalnah, razen, če gre kdo jest izven prodajalne. O poučno rekreativnih izletih se še ne pogovarjajo, ni pa izključeno, da bodo v 1977. letu kam odpotovali na oglede in na obisk.	J. V.
OBISK NA DELOVNEM MESTU
Ivan Bratuša, delovodja v poljedelstvu
Tokrat predstavljamo našim bralcem Ivana Bratuša, delovodja v poljedelstvu delovne enote Zavrč Kmetijskega kombinata Ptuj, ki ga lahko štejemo med delavce, ki so najdalje zaposleni v kombinatu.
zaposlil v delovni enoti Zavrč kot delovodja v poljedelstvu, kjer je zaposlen še danes.
Kot delovodja je zadolžen za poljedelstvo v celoti, kamor spada kot glavna panoga hmelj, nadalje koruza in travništvo, ki se uporabljata zlasti za živino.
Kot delovodja dnevno sestavlja razpored dela za naslednji dan, razporeja delo po deloviščih, kontrolira potek dela, ki mora biti v skladu s planom, skrbi, da se delo izvršuje po normativih, skrbi za sezonske in priložnostne delavce, posebno v času sezone (spomladi in v jeseni), pripravlja obračun osebnih dohodkov za delavce v poljedelstvu, zadolžen je za razpored dela traktoristov in za ostale stroje Ivan Bratuša se je leta 1946 v poljedelstvu in še bi lahko zaposlil pri Kmetijskem gospo-	naštevali obsežno delo, ki ga
darstvu Zavrč kot vinogradniški opravlja Ivan Bratuša, delavec. Vse do leta 1960 je de- Po njegovem mnenju so nor-lal v vinogradih kot vinogradni- me poljedelcev v delovni enoti ški delavec, leta 1960 pa se je Zavrč težko dosegljive, v primer-
javi z ostalimi poljedelci v ravninskih predelih, kjer je delo veliko lažje. Kljub težkim pogojem pa delavci na teh predelih dosegajo normative. Ivan Bratuša je v Zavrču doma, zato pozna vse razmere in ljudi, s katerimi dela.
S svojimi tovariši v delovni enoti se dobro razume. Probleme rešujejo medsebojno na ta način, da se med sabo pogovorijo in se o morebitnih težavah posvetujejo z upravnikom delovne enote Francem Travnikarjem.
Ivan Bratuša je izpolnil vse pogoje za pokojnino, tako glede starosti kot delovne dobe, zato se namerava v prihodnjem letu upokojiti. Vendar je pripravljen pomagati tudi pozneje, če ga bodo potrebovali.
Vsaki teden imajo v delovni enoti dispozicije oziroma razpored dela, kjer se skupno z vsemi delovodji in upravnikom dogovorijo za bodoče delo. Manjše težave rešuje kot delovodja sam, pri večjih problemih pa se posvetuje z upravnikom delovne enote.
Ivan Bratuša nam je povedal, da je opaziti velik napredek proizvodnje, od začetka njegovega dela pa do danes, zlasti se je razvila mehanizacija. Ob koncu našega razgovora je Ivan Bratuša dejal, da ga po službi čaka še precej dela doma, saj ima nekaj zemlje in vinograd.
Tudi mi mu želimo veliko zadovoljstva pri nadaljnjem delu, v službi in ob delu doma. M. P.
AKTIVNOST ODBORA KMEČKIH ŽENA
DELOVANJE ODBORA PRI OBRATO ZA KOOPERACIJO KMETIJSKEGA KOMBINATA PTOJ
NA OBMOČJU PTUJSKE OBČINE SE JE ZAČELO POSPEŠEVALNO DELO S KMEČKIMI ŽENAMI V APRILU 1975. V ZAČETKU SO NASTAJALI MNOGI PROBLEMI, SAJ LJUDJE SPLOH NISO VEDELI ZA OBSTOJ TE SLUŽBE. POTREBNO JE BILO POISKATI POVEZAVO MED ZAVODOM IN KMEČKO ŽENO NA OBMOČJU KMETIJSKEGA KOMBINATA PTUJ, OBRATA ZA KOOPERACIJO IN SLOVENIJA VINO LJUBLJANA, V OBRATU JERUZALEM — ORMOŽ.
Na območju Kmetijskega kombinata Ptuj deluje dvanajst aktivov s 39 članicami in odbor kmečkih žena z dvanajstimi člani. Do sedaj so organizirali 27 strokovnih predavanj za kmečke žene in sicer na teme:
— zmrzovanje živil — 9 preda vanj, higijensko pridobivanje mleka — 10 predavanj, ureditev kmečke kuhinje, organizacija dela v gospodijstvu, krmljenje in vzreja prašičev — 6 predavanj, pridelovanje zelenjave — 1 predavanje, zaščita vrtnin — 1 predavanje, problem alkoholizma na vasi.
PREDAVANJA IN TEČAJI
Predavanja se je udeležilo skupno okoli 1000 žena. Aktiv kmečkih žena je do sedaj organiziral štiri strokovne ekskurzije, ki so izredno dobro uspele in pomenijo učinkovito obliko izobraževalnega dela s kmečkimi ženami in boljše sodelovanje med ženami.
Prav tako obstaja tudi veliko zanimanje za gospodinjske tečaje, ki pa jih zaradi pomanjkanja predavateljev in primernih prostorov, težko organizirajo. V letošnjem letu so organizirali dva šiviljska tečaja v Gorišnici. Septembra je bila prva seja zbora kmečkih žena pri obratu za kooperacijo pri Kmetijskem kombinatu Ptuj, kjer so pregledali delo v preteklem letu, si zastavili program za jesen in zimo, se pogovorili o izletu in o gradnji srednješolskega centra v Ptuju.
OGLEDI KMETIJ
Predsednica odbora kmečkih žena Mimica Šegula je na seji predlagala, da se v oglede kmetij in načine sodobnega kmetovanja, vključi tudi površine in kmetije v ptujski občini.
Miran Glušič, direktor Obrata za kooperacijo Kmetijskega kombinata Ptuj je poudaril, da je od samih kmečkih žena odvisno, kakšno bo v bodoče življenje na vasi, o čemer govori tudi osnutek zakona o združenem delu. Odbor bi se naj po njegovem mnenju zavzemal za to, da se bodo aktivi večkrat sestali in se tako vključili v samoupravljanje na vasi in v kooperaciji. Pri delu na vasi je važna predvsem volja, znanje in organiziranost. Nadalje je Miran Glušič govoril o vedno večjem odhajanju mladine iz vasi in poudaril, da je potrebno iskati vzroke za takšno odhajanje.
Na seji odbora je stekel tudi pogovor o ureditvi zbiralnice mleka na območju Markovcev in Trnovske vasi ter o ceni mleka in njenem formiranju.
Na seji odbora kmečkih žena so obravnavali tudi priprave na referendum za gradnjo srednješolskega centra v Ptuju in podprli to akcijo.
Dogovorili so se za dve ekskurziji in sicer na Dolenjsko in v Prekmurje.
Odbor kmečkih žena je sprejel naslednji program predavanj za jesen in zimo:
1.	Pridobivanje higiensko neopo-rečenega mleka:
—	Higienska ureditev hleva in mlekarnice
—	Tvorba in pridobivanje mleka
—	Pravilna ročna in strojna molža
—	Molzni stroj
—	Vzroki mastitisa in njihovo preprečevanje
—	Vpliv krme in krmljenja na kvaliteto mleka
—	Hlajenje mleka
—	Čiščenje mlečne posode, molznih strojev in njihovo shranjevanje
—	Transport mleka
—	Kontrola kakovosti mleka
2.	Vzreja in pitanje mlade živine
—	Vzreja sesnih telet
3.	Vzreja in nega pujskov
—	Higienska in ekonomična ureditev svinjaka
Srečanje štipendistov
V soboto 25. septembra 1976 so se zbrali v prostorih sejne dvorane Kmetijskega kombinata na ustanovnem zboru aktiva štipendistov, v okviru Koordinacijskega sveta ZSMS Kmetijskega kombinata Ptuj.
Štipendistom je govoril tudi Franc Golob, vodja kadrovske službe
—	Prehrana plemenskih svinj med brejostjo, ob prasitvi, po prasitvi ter krmljenje odstavljenih svinj
—- Vzreja in nega pujskov od prasitve do odstavitve
—	Vzreja odstavljenih pujskov do 20 — 25 kilogramov žive teže
—	Vzreja od 25 — 70 kilogramov žive teže
—	Pitanje prašičev
4.	Konzerviranje mesa, zelenjave in sadja ter delo s hladilnimi skrinjami
5.	Ureditev kmečke hiše in okolja
6.	Ureditev kmečke kuhinje
7.	Organizacija dela v gospodinjstvu
8.	Pridelovanje zelenjave
9.	Varstvo in zaščita vrtnin Predavanja se bodo vrstila od
meseca decembra. Branka LAH
Namen sestanka je bil predvsem predstaviti trdnejšo organizacijsko obliko štipendistov, ki bo omogočala večje sodelovanje med študijem in združenim delom. Na sestanku je bilo nekajkrat poudarjeno, da bi morali biti stiki med štipenditorjem in štipendistom pristnejši, bolj neposredni in pogostejši, torej stiki, ki bi omogočili, da bi štipendist že v naprej spoznaval svojo delovno organzacijo, svoje delovno mesto in svoje bodoče tovariše. Vse to pa pomeni hitrejšo prilagajanje ob zaposlitvi in prav gotovo tudi določen korak k približevanju teorije študija k dejanskim pogojem prakse. To pa seveda ne bo moč doseči preko noči, potreben bo trud tako ene kot druge strani, predvsem pa pričakujemo večjo angažiranost štipendistov samih. V predsedstvo aktiva so bili izvoljeni Srečko Kolar, študent Fakultete za sociologijo, politične vede in novinarstvo Ljubljana, za predsednika, za člane pa: Darja Vilčnik dijakinja Ekonomske srednje šole,' Matjaž Sotler, študent Visoko ekonomske komercialne šole Maribor, Janko Pernek, dijak Šolskega centra za kovinsko stroko, Darko Vidovič, študent Visoke tehnične šole in Branko Voljič, študent Visoke tehnične šole v Mariboru.
Pričakujemo, da se bo predsedstvo kmalu sestalo, pripravilo program dela, ki bo omogočil v uvodu zastavljene, z malo truda povsem dosegljive cilje.
Po sestanku so si štipendisti, skupno s člani Koordinacijskega sveta ZSMS kombinata ogledali TOZD Kletarstvo in kulinarično razstavo v hotelu Poetovia.
Ludvik TURIN
Štipendisti na zboru
Nasi učenci
ALOJZ VERBOST bo mehanik
ALOJZ VERBOST IZ BENEDIKTA 34 SE UČI OD 8. julija 1975 DALJE ZA MEHANIKA V TOZD TRANSPORT — SERVIS AGROKOMBINATA LENART IN JE KONČAL PO ŠESTMESEČNEM ŠOLANJU PRVI LETNIK V AVTOMEHANIČNEM ŠOLSKEM CENTRU V MARIBORU, V SMETANOVI ULICI. PO KONČANI UČNI DOBI IN ŠOLI TER PO ZADOSTNI PRAKSI IN PRIPOROČILU Z DELOVNEGA MESTA, SE BO POTRUDIL ALOJZ TUDI DO IZŠOLANJA ZA MOJSTRA.
Štab mladinske delovne akcije »Brkini 76«
Ptujčani na mladinski delovni akciji
»BRKINI ’76«
LETOŠNJE MLADINSKE DELOVNE AKCIJE »BRKINI 76« SE JE UDELEŽILA TUDI BRIGADA »DUŠAN KVEDER — TOMAŽ« IZ PTUJA. SESTAVLJALO JO JE 34 MLADINCEV IZ PTUJSKIH DELOVNIH ORGANIZACIJ IN SREDNJIH ŠOL. BRIGADA JE BILA KLJUB MALOŠTEVILNOSTI USPEŠNA PRI DELU IN POPOLDANSKIH AKTIVNOSTIH. PROGLAŠENA JE BILA ZA UDARNO IN JE PREJELA NAJVIŠJE PRIZNANJE, PLAKETO MLADINSKE DELOVNE AKCIJE BRKINI 76. POSAMEZNIKI SO OSVOJILI 16 UDARNIŠKIH ZNAČK IN 16 PRIZNANJ.
V	učnem razmerju v TOZD Transport — Servis je še A-lojzov vrstnik Branko, štirje starejši in dva mlajša učenca. Skupaj jih je osem. Praktično dela Alojz pri mojstru Ivanu Kogler ju. Ko ne hodi v šolo, mu mine čas (6—14 ure) pri praktičnem delu ob pomočniku Branku Kavčiču, skupaj z učencem 3. letnika Rajmundom Lebrehtom iz Spodnjega Porčiča. Zaposleni so pri delih na traktorjih, kjer so potrebna raznovrstna popravila, pa tudi na osebnih avtomobilih, ki so jim potrebni servisi na fiatih, škodah, katrcah itd. Popravljajo tudi avtomobile TAM 4500 in 6.500, po okvarah na vožnjah ali prometnih nesrečah. Spočetka, ko so postali učenci, so po 4 ure v podjetju in v šoli pilili jeklo, zvijali vzmeti, zakovičili, rezali navoje in drugo.
V	šolo v Avtomehanični center v Maribor hodijo učenci med februarjem in julijem. Do februarja 1977, ko bo šel Alojz v 2. letnik, se bo naučil še mnogo praktičnega, petem pa se bo nadaljevalo v 2. letniku resno učenje, ki ga zahtevajo predmeti: tehnologija, mehanika, matematika, slovenščina, zemljepis, tehnično risanje in samoupravljanje. Največ (6)ur odpade na tehnologijo, matematiko in slovenščino po 4 ure, na tehnično risanje 3 ure, mehaniko in zemljepis po 2 uri in 4 ure na samoupravljanje — tedensko. Profesorji se zelo trudijo, da bi učencem ostala v trajnem spominu vsa potrebna teorija. Radi odgovarjajo na vprašanja učencev, ko pa vprašujejo učence za ocene, tudi radi pomagajo, sicer pa od vseh zahtevajo trdno znanje.
Na delo se vozi Alojz s svojim mopedom 7 kilometrov daleč, v šolo pa se vozi z avtobusom. Ko se vse nauči, pomaga Alojz doma materi Julijani in očetu Alojzu, ki kmetujeta na 6 hektarjih zemlje. Pri hiši jih je skupaj 5 družinskih članov, skupaj s sestro Mimico, z možem A-lojzom in hčerko Zdenko. Zdaj je samo Alojz zdoma, sčasoma pa bo tudi sestrin mož Alojz, ko bo dobil delo. Alojz vzdržuje in popravi domači traktor, če se kaj pokva-
Alojz Verbost
ri, včasih pa ga pokličejo na pomoč tudi sorodniki, ko je pri njihovih kmetijskih strojih kaj narobe.
V sobotah in nedeljah se srečuje Alojz s sošolci iz osnovne šole v Benediktu. Dva se učita za mehanika, drugi pa za trgovce, frizerje, gostinske delavce, nekaj pa se jih šola na Ekonomski šoli v Mariboru in v strokovnih šolah. Nekaj jih stanuje doma, drugi pa so v internatih. Prijatelj Franc Rotvajn, blizu sta doma, se šola na Ekonomski šoli v Mariboru. Z njim sta prijatelja že iz osnovne šole. Včasih se sestajajo mladi na mladinskem sestanku. Pride jih precej skupaj. Predsednik ZSMS je Stanko Rajšp, ki se je izučil za zidarja. Prostor imajo v Kulturnem domu, kjer je včasih tudi mladinski ples.
Nekaj časa še ostane Alojzu za strelske vaje z zračno puško, ki jo ima že dve leti in si jo je sam kupil. Nekaj denarja porabi za knjige, obleko, obutev. V 2. letniku dobi 850 din nagrade mesečino. Včasih še starši kaj primaknejo.
Alojz je zdrav in zadovoljen s svojim delom in šolanjem. Ko bo že pomočnik z mnogimi izkušnjami, bo lahko koristno pomagal mlajšim, ki bodo tudi radi sprejemali dober nauk in nasvet kot so ti sedaj koristni Alojzovim vrstnikom.
J. V.
Čeprav je bila večina mladincev prvič v brigadi, so se hitro vživeli v brigadirsko življenje in navezali zelo prisrčne stike z domačini in ostalimi brigadirji na akciji. Prav zaradi teh odnosov med domačini in brigadirji si vsi želijo, da bi se še vrnili na Brkine, čeprav so pogoji za delo in življenje slabši kot v drugih akcijah. Odnosi med brigadirji so bili zares prijateljski, zato so sklenili, da se vse tri brigade pobratijo. Pobratenje brigad »Jeseniško bohinjskega odreda« z Gorenjske, »Franca Pasterka — Lenarta« s Koroške in »Dušana Kvedra — Tomaža« iz Ptuja, so izvedli v soboto 28. avgusta 1976. Brigadirji so sklenili, da bodo stike s pobratenimi brigadami vzdrževali sko-
zi vse leto in na akcijah prihodnje leto. Stike bodo obdržali na ta način, da bodo organizirali srečanja v krajih, od koder so posamezne brigade.
Po prihodu v Ptuj so imeli brigadirji zadnjo brigadno konferenco, na kateri so sklenili, da bodo kot brigada delovali še naprej. Udeleževali se bodo lokalnih delovnih akcij. Sklenili so, da je potrebno brigadirsko življenje predstaviti širšemu krogu mladih in s tem povečati število brigadirjev za akcije v naslednjih letih.
Mladinske delovne akcije »Brkini 76« so se udeležili tudi delavci Kmetijskega kombinata Ptuj. Več o njih pa v prihodnji številki Naše poti.
Brigadirji pri delu
DELO SAMOUPRAVNIH ORGANOV
DELAVSKI SVET AGROKOMBINATA LENART
Na 16. seji delavskega sveta Agrokombinata Lenart, ki je bila 10. septembra 1976 so bila sprejeta naslednja stališča:
—	na podlagi 46. člena statuta delovne organizacije, sklepov zborov delovnih ljudi TOZD,delovne skupnosti skupnih služb in sklepa sveta kooperantov obrata kooperacija — kmetijstvo se sprejme sanacijski program Agrokombinata Lenart za obdobje od 1. julija do 31. decembra 1976;
—	na podlagi 46. člena statuta delovne organizacije in sklepov zborov delovnih ljudi TOZD, delovne skupnosti skupnih služb in sveta kooperantov obrata kooperacija-kme-tijstvo se potrdi dopolnitve srednjeročnega programa Agrokombinata Lenart za obdobje 1976/1980, ki je bil sprejet decembra 1975 leta;
—	potrdi se 12. sklep 12. seje sveta kooperantov obrata kooperacija-kmetijstvo z dne 9. julija 1976, ki se v celoti glasi:
»Odobri se najetje investicijskega kredita pri Kreditni banki Maribor za kmete kooperante po izdelanih programih gospodarjenja, na kmetiji, od Kmetijskega zavoda Maribor, kot sledi:
Radoslav Emeršič, Ptujska cesta 5 Lenart
80.000,00 din Vinko Čeh, Gočova 18
80.000,00 din Ana Holer, Maina 60
108.000,00 din
Ivan Horvat, Vinična vas 5
80.000.	00 din Janez Grabušnik ,Sp. Voličina 5
30.000.	00 din Rozina Kocbek, Zg. Voličina 28
30.000,00 din Franc Šenveter, Zamarkova 15
30.000,00 din
Milan Benko, Rogoznica 16
30.000.	00 din Franc Vogrin, Zg. Voličina 34
60.000.	00 din
Ivan Purgaj, Sp. Žerjavci 6
80.000.	00 din
Kredit se najame po pogojih in obrestni meri, ki jih določa banka.
Pogodbo o najetju kredita podpišejo za to določeni podpisniki pri banki;
—	potrdi se višina štipendij za šolsko leto 1976/77 in to:
—	za srednje šole
—	za višje šole
—	za visoke šole 400 din mesečno 600 din mesečno
800 din mesečno (velja za študij v Ljubljani ali Zagrebu).
Francka Dečko
Skupni delavski svet Kmetijskega kombinata Ptuj
Na sejah skupnega delavskega sveta Kmetijskega kombinata Ptuj, ki sta bili 27. avgusta 1976 in 14. septembra 1976, so bili sprejeti naslednji sklepi:
1.	Skupni delavski svet bo razpravljal na eni prihodnjih sej glede realizacije sklepa za nakup drugega zemljišča, za potrebe novogradnje mizarske delavnice za TOZD Mizarstvo.
2.	Potrdi se poročilo glede velenjske tržnice. Skupni delavski svet se strinja z odločitvijo, da se tržnica v Velenju prenese na KK Ptuj in da postane delovna enota TOZD Kletarstvo »Slovenske gorice«. Komercialno službo KK pa zadolži za usklajevanje interesov TOZD, da svoje proizvode plasirajo preko tržnice v Velenju, in da KK oskrbuje to območje.
3.	Sprejme se poročilo komisije za dodatni pregled inventure v TOZD Petovia.
Iz poročila in razprave na seji skupnega delavskega sveta so razvidne pomanjkljivo-
sti v organizaciji in poslovanju v obratu na Bregu. Zato naj delavski svet TOZD Živilske industrije Petovia, odbor delavskega nadzorstva in zbor delavcev kritično obravnavajo ugotovljene pomanjkljivosti in v skladu z ugotovljeno odgovornstjo posameznih odgovornih delavcev, u-strezno ukrepajo.
Navedba težav, ki nastajajo v sami proizvodnji in skladiščenju posameznih proizvodov in materiala, zaradi neprimernih prostorov, ne zmanjšuje odgovornosti za prizadevanja za uspešno in učinkovito poslovanje in racionalno gospodarjenje.
4.	Za vodenje evidence embalaže in proizvodov nastaviti referenta, kateremu tudi jasno opredeliti odgovornost.
5.	Sprejeti poseben pravilnik o kalu.
6.	Urediti skladiščne prostore tako, da bo možna učinkovita evidenca in kontrola, hkrati pa zavarovati, da ne ■bo dostopno vsem nepoklicanim.
7.	Komisija za sistemizacijo delovnih mest naj v samoupravnem sporazumu o sistemizaciji pripravi pri opisu nalog na delovnem mestu jasno opredelitev delovnih opravil in nalog ter razmejitev materialne individualne odgovornosti.
8.	Sprejme se poročilo o gospodarjenju TOZD Kmetijskega kombinata Ptuj v prvem polletju 1976.
9.	Vrednost točke za osebne dohodke zaposlenih ostane v isti višini kot je sedaj in velja enotna vrednost točke za vse TOZD, obrat kooperacija in delovna skupnost skupnih služb vse dotlej, dokler rezultati gospodarjenja in poslovanja ne zahtevajo drugačnih ukrepov.
10.	Skupni delavski svet sprejme ukrepe za izboljšanje gospodarjenja in poslovanja v TOZD, obratu kooperacija in delovni skupnosti skupnih služb. Ukrepi so:
1. Težišče vseh naših naporov mora biti na povečanju realizacije ob nespremenjenih fiksnih stroških, v katere marsikje lahko prištevamo tudi večji del osebnih dohodkov. V ta namen je potrebno:
a)	v organizacijah, kjer peša prodaja:
—	kritično in brez naprej pripravljenih stališč preučiti vzroke, zakaj ne gre prodaja vseh ali posameznih artiklov iz proizvodnega programa;
—	kritično preučiti možnosti za stalno povečanje prodaje po normalnih cenah, vključno z morebitno spremembo proizvodnega asorti-mana;
—	trezno in brez nepotrebnega zaletavanja storiti ukrepe za čimhitrejšo razprodajo zalog gotovih proizvodov in tako imenovane »nedovršene proizvodnje«, to je proizvodnje, ki je nedovršena zaradi tega, ker še ni do kraja embalirana, oprmeljena z etiketami ali pa ji manjka kakšna druga malenkost, po cenah, ki morajo biti višje od tistih, po katerih so te zaloge ovrednotene;
—	uskladiti obseg proizvodnje z možnostjo prodaje.
b)	V organizacijah, kjer je prodaja omejena zaradi pomanjkanja surovin ali trgovskega blaga:
— preučiti sedanjo organizacijo oskrbe s surovinami, jo po potrebi spremeniti in vzpostaviti teke odnose na tem področju, ki bodo zagotavljali hitrejši in stalen porast v dotbku surovin;
—	čimprej ustanoviti potrebna koordinacijska telesa, predvidena v našem sporazu-mu o temeljih plana, z nalogo, da ojačajo vezi med proizvajalci in predelovalci surovin ter vzpostavijo najprimernejše dohodkovne odnose;
—	preučiti ostale možnosti za takojšnje povečanje dobave kritičnih surovin ter trgovskega blaga po primernih cenah.
c)	V vseh organizacijah:
—	preučiti ali so izkoriščene vse možnosti, ki jih nudi tržišče za povečan obseg poslovanja in jih izkoristiti;
— preučiti notranjo organizacijo dela in kadrovsko zasedbo na odgovornih delovnih mestih ter ukrepati, da se odstranijo morebitni notranji vzroki, ki omejujejo naraščanje proizvodnje in poslovanja v skladu z možnostjo prodaje.
2.	Nič manjšo pozornost moramo posvetiti stroškom proizvodnje oziroma poslovanja in zmanjševanju zalog.
Zato je potrebno, da vse organizacijske enote kombinata:
—	zelo kritično preučijo dosedanjo organizacijo proizvodnje oziroma poslovanja s stališča smotrnosti, racionalnosti in izkoriščenosti zaposlenih, zlasti vodstvenega in režijskega kadra;
—	kritično preučijo dosedanji tehnološki proces prodz-(vodnje oziroma poslovanja, predvsem s stališča stroškov v proizvodnem procesu, tehnoloških izplenov, smotrnega izkoriščanja odpadkov, stroškov skladiščenja, kala, odpreme in podobno;
—	vodijo tako politiko zalog surovin, reprodukcijskega in potrošnega materiala, da so te zaloge čimmanj še, da se tovrstno blago po možnosti nabavlja sproti. Zaloge, nabavljene za daljši čas plačevati z menico in ne z gotovino;
—	kar najbolj racionalizirajo vse ostale stroške, kot npr. stroške reklame, propagande in reprezentance, ki so v nekaterih organizacijah občutno previsoki, različne trgovske popuste, pa tudi stroške telefonov, potovanj, pisarniškega materiala in podobno;
—	ponovno preučijo planirane sroške investicijskega vzdrževanja in opravijo le tista dela ki so letos najbolj nujna.
3.	Za dobro vodenje poslovanja in pravočasno sprejemanje najbolj ustreznih sklepov je nujno, da se tako v vseh TOZD, kakor na nivoju delovne organizacije uvede v okviru obstoječih služb taka evidenca realizacije planskih nalog in evidenca fizičnih podatkov proizvodnje, ki bo omogočala pravočasno ukrepanje na vseh nivojih, v cilju doseganja boljših rezultatov.
4.	Poživiti je potrebno delavsko samoupravo na vseh nivojih in povečati interes vseh delavcev za dobro gospo-
(Nadaljevanje na 21. strani)
(Nadaljevanje z 20. strani)
darjenje. Le tako bo možno zagotoviti hitrejše naraščanje produktivnosti dela in nadaljnjo rast osebnih dohodkov, ki bodo v bodoče odvisni predvsem od produktivnosti dela.
Z rezultati preučevanj dosedanjega stanja mora vodstvo seznaniti celotni kolektiv TOZD in skupaj z njim sprejeti ukrepe za boljše gospodarjenje. Vsak delavec "mora biti v podrobnosti seznanjen z vsemi posledicami dosedanjih in novih izboljšanih ukrepov.
5.	Vse organizacijske enote v kombinatu naj se izvrševanja teh sklepov lotijo takoj. Za koordinacijo akcije je odgovoren glavni direktor podjetja, ki lahko za preučitev zapletenejših primerov formira tudi posebne komisije.
Skupnemu delavskemu svetu je potrebno na vsaki prihodnjih sej poročati o realizaciji te akcije ter o rezultatih, ki so bili s tem doseženi.
11.	Sprejme se proizvodno finančni plan za leto 1976 v predloženem besedilu in obsegu kot so planirale TOZD in obrat kooperacija.
12.	Kmetijski kombinat Ptuj vpiše 762.000 din posojila za izgradnjo cest v SR Sloveniji iz poslovnega sklada, s tem, da se vpisano posojilo vplača v dveh obrokih.
13.	Potrdijo se dodatna investicijska vlaganja, in sicer:
a)	za izgradnjo TGC — II. faze lin izgradnjo igrišč na TGC;
b)	za nabavo in montažo stiskalnice za TOZD Kletarstvo;
c)	za ureditev razstavnega paviljona na Zagrebškem velesejmu.
14.	Sprejme se informacija o pričetku gradnje II. faze TGC in informacija o bodoči izgradnji TGC.
15.	Svet za družbeni standard naj ponovno obravnava vloge, za katere je zahteval mnenje skupnega delavskega sveta in v okviru finančnih možnosti in po kriterijih dodeli posojilo: Josipu Matjašiču, Francu Čušu, Alojzu Gan-zi in Štefanu Cafuti.
16.	Sprejme se predlog pra-vilnika o ustanovitvi in podelitvi pismenih priznanj v KK Ptuj v predloženem besedilu.
17.	Potrdi se začasno navodilo o čuvajsko vratarski službi v KK Ptuj v predlaganem besedilu s tem, da so posamezne TOZD dolžne, posebne naloge — specifične, še dodatno vnesti v ta navodila.
18.	Kmetijski kombinat Ptuj prevzame pokroviteljstvo nad Plavalnim klubom Ptuj.
19.	Osvoji in sprejme se program proslave 15-letnice KK, ki ga je pripravila komisija.
20.	Dopolni oziroma spremeni se naj 183. člen samoupravnega sporazuma o medsebojnih delovnih razmerjih in sicer, da se namesto 1. oktobra spremeni na 31. december — za 10 let delovnega staža.
21.	Skupni delavski svet pooblašča komisijo v sestavi: predsednik SDS, predsednik konference sindikata, sekretar sekretariata konference ZKS, predsednika koordinacijskega sveta ZMS, glavnega direktorja, direktorja splošnega sektorja, direktorja RTS, direktorja FRS, da vodijo nadaljnje razgovore glede povezave s Trgovskim podjetjem »Les« Ptuj in pripravijo analizo za eventualno združitev KK in »Les« Ptuj.
22.	Kljub zaostrenim odno-
som z Avstrijo in z ozirom na priporočilo Gospodarske zbornice Slovenije ter glede na Sklenjeno dolgoletno pogodbo, se TOZD Kletarstvo in TOZD Mizarstvo udeležita Graškega sejma v obsegu, kakršen je bil do sedaj.
23.	Osvoji se predlog družbenopolitičnih organizacij kombinata za podelitev priznanj ob 15-letnici KK, ki so bila podeljena 18. septembra 1976 na Borlu.
24.	Sprejme se pravilnik o postopku pri sprejemanju od-
ločitev o investicijah, pripra-vi investicijske dokumentacije in vlaganja v obnovo osnovnih sredstev, v vsebini in obliki kot je bil predložen. Velja za vse TOZD.
25.	Delavski svet je razpravljal o pritožbah, ki so bile vložene zoper sklepe odbora za družbeni standard, glede dodelitve stanovanjskega kredita —- devetih prosilcev.
26.	Odobri se vloga za reklamni oglas v »Tedniku«.
Vera Furek
KADROVSKE SPREMEMBE
AGROKOMBINAT
LENART
PRIŠLI SO V MESECU AVGUSTU 1976
Obrat kooperacija — kmetijstvo
Zvonko Titan.
Emilijana Štandeker.
Učenci:
TOZD Gostinstvo in trgovine
Zdenka Mauko, Elizabeta Erjavec, Darinka Domajnko, Silva Cmager.
TOZD Transportservis Lenart
Marijan Repič in Stanko Divjak.
ODŠLI SO V MESECU AVGUSTU 1976
TOZD Gostinstvo in trgovine
Dragica Lešnik
Obrat Kooperacija — kmetijstvo
Jože Belna
Delovna skupnost skupnih služb
Tatjana Prelog
KOŠAKI TMI MARIBOR
PRIŠLI V MESECU AVGUSTU 1976
Avgust Hrnčič, Bojan Očko, Nikola Petrovič, Marjan Ribič, Milorad Bačko, Milena Podvratnik, Genovefa Štumberger, Radovan Glavica, Sonja Babič, Bojan Požgan.
ODŠLI V MESECU AVGUSTU 1976
Terezija Bertoncelj, Berta Bosilj, Anton Drolc, Mara Dukič, Marija Gajšek, Roman Germadnik, Kristina Golčar, Mihaela Kračan, Ivanka Knez, Marija Korošek, Magdalenca Kovač, Vera Klep, Jože Meža, Pavla Ramšak, Milena Ravnikar, Miran Rednak, Jožefa Ržek, Marija Repnik, Ivan Sevčnikar, Anton Sonjak, Silva Sonjak, Marija Skralov-nik, Smiljka Škvarč, Terezija Štiglic, Bronislava Štigl, Marija Tavčar, Štefanija Vu-zem, Tonček Ducman, Dragica Maček, Dragica Vrbek, Suzana Poropad.
AGROKOMBINAT
MARIBOR
PRIŠLI V MESECU AVGUSTU IN SEPTEMBRU 1976
Obrat Košaki
Milanka Vučetič, Franc Zaj-ko.
Obrat Pekre
Miran Treplak, Ivan Rat-man.
Obrat Jarenina
Miran Levstik
Obrat Rače
Anton Švegl
Hladilnica
Rudolf Petrič
Obrat Svečina
Anton Dimnik, Hinko Škerget.
Obrat Strojna postaja
Anton Hrovat, Anton Koro-ša, Lovrenc Zamuda, Mijo Matijašec, Marija Goger, Mirko Fluher.
Uprava
Anton Krajnc (JLA), Breda Friškovec, Elizabeta Škam-lec, Sonja Brezinšek.
ODŠLI V MESECU AVGUSTU IN SEPTEMBRU 1976
Obrat Jarenina
Angela Weingerl (upokojena), Franc Golnar.
Obrat Košaki
Neža Fak (upokojena), Martin Sage.
Obrat Pesnica
Marija Korošec, Jožef Kranjc, Jožefa Potrič.
Obrat Mešalnica
Branka Korošec, Štefan Gomboc, Francka Džakovič.
Obrat Pekre
Franc Koletnik, Dragutin Zadravec, Irena Mir.
Obrat Strojna postaja
Drago Vešnar
Obrat Svečina
Alojz Potrč
KMETIJSKI KOMBINAT PTUJ
PRIŠLI V MESECU
AVGUSTU 1976
TOZD Farma prašičev
Željko Zebec, Vera Novina.
TOZD Mlekarna
Marica Skurjeni
Obrat Kooperacija Ana Miličič, Franc Klane-ček, Ismet Alibašič, Aref Ari-fi, Zdravka Arifi, Marjan Ši-munič, Rudi Zebec.
Delovna skupnost za Skupne zadeve
Angela Toplak, Irena Šegula, Aleta Toplak, Nada Bračič.
TOZD Tehnoservis
Janez Osterc, Viktor Čelan, Marjan Hliš.
TOZD »Haloški biser« Marija Fijačko, Ana Suž-nik, Marjan Vajdič, Franc Šimenc.
TOZD Gostinstvo Breg Irena Podgoršek.
TOZD Kletarstvo »Slovenske gorice«
Terezija Bertoncelj, Mara Dukič, Marija Gajšek, Roman Germadnik, Ivanka Knez, Kristina Golčar, Marija Korošec, Magdalena Kovač, Jože Meža, Milena Ravnikar, Miran Rednak, Marija Repnik, Jožefa Ržek, Ivan Sevčnikar, Anton Sonjak, Silva Sonjak, Smiljka Škvarč, Terezija Štiglic, Bronislava Štigl, Marija Tavčar, Marija Skralovnik, Pavla Ramšak, Berta Bosilj, Anton Drolc, Nikolaja Mesarič.
TOZD Tovarna močnih krmil
Viktor Bedrač
TOZD Kmetijstvo:
DE Zavrč
Mirko Korpar, Franc Levanič.
DE Pragersko Andelka Presečki
DE »Osojnik«
Roman Planec
DE Podlehnik Jožef Hliš
ODŠLI V MESECU AVGUSTU 1976:
TOZD »Haloški biser«
Zvonka Letonja, Stanislava Petek.
TOZD Gradbeni remont
Franc Klemenčič (upokojen).
TOZD Gozdarstvo Srečko Pšeničnik Delovna skupnost za skupne zadeve Marija Širovnik
TOZD Kmetijstvo:
DE Podlehnik Maks Feguš, Janko Rozin-ger, Janez Zajšek.
IZ DELA DELEGACIJ
DELEGATKA Cvetka Polič
Cvetka Polič, finančni konter pri Kmetijskem kombinatu Ptuj, dela v delovni skupnosti skupnih služb, delegat pa je že skoraj 3 leta v splošni delegaciji Samoupravne interesne skupnosti. V zvezi z delovanjem delegacije je povedala naslednje:
»Glede odnosov med delegati in drugimi delavci bi lahko rekla, da še samo iniciativnost delavcev v samoupravni interensi skupnosti n|i tako daleč, da bi prišel ta ali drugi k enemu ali drugemu delegatu s svojimi vprašanji in predlogi. Tako bi bilo delegatu mnogo laže spremljati vsa dogajanja v samoupravni interesni skupnosti. Laže bi bilo uveljavljati mnenje delavcev v splošni delegaciji in v skupščini. Na seji kombinatove delegacije že pridejo do izraza koristni predlogi.
Delegat se; ne more čutiti obremenj en s svoj o delegatsko funkcijo, pač pa počaščen z zaupanjem v njegovo delo, če ga v redu opravlja. Delegat, ki je sprejel kandidaturo za izvolitev za delegata, se je moral zavedati raznih nalog, ki jih bo opravljal kot delegat po svojih najboljših močeh. Zato ga te pozneje ne morejo presenetiti ali obremeniti, seveda, če niso preobširne in preveč zahtevne v škodo časa, ki je -potreben za redno poklicno delo-in ža skrb za družino.
Delegati, ki so že bili izbrani za sejo skupščine, so. imeli vse možhosti za aktivno razpravo/če so se zanjo pripravili s stališči in predlogi in če so še prijavili za razpravo. Prav gotovo je na seji toliko časa, da lahko sodelujejo v razpravi delegati, ki imajo koristne predloge in pobude za določena vprašanja iz dnevnega reda. Šopa tudi vprašanja, ki piti ne zahtevajo obširnih razprav in so y informativ-
nem materialu dovolj jasno raztolmačena in predlogi za njihovo rešitev dobro utemeljeni.
V praksi naše delegacije je sestajanje pred sejo skupščine. Če smo na njej informirani o vsebini prejšnje skupščinske seje, nam to' ne škodi, zlasti če je informacija kratka in jasna. Mislim, da niti ni koristno strogo ločiti informacijo o prejšnji in naslednji seji skupščine, zlasti če varčujemo s časom. Dobro je vedeti oboje, kaj. je bilo in kaj še bo, pa najsi to izvemo tudi izven delegacije, iz dnevnega tiska, Večera, Tednika in »Naše poti«.
Od zanimanja posameznika za vsebino in namen delegatskega sistema je odvisno, ali ga že razume ali ne. O tem se že leta govori in piše. Ob nekaj dobre volje, zanimanja za dogajanje našega časa in razvoja naše samoupravne ureditve, mora vsakomur ostati nekaj v ušesu in v mislih: Mislim, da je danes mnogo več delavcev, ki razumejo vsebino in namen samoupravnega sistema, med tem ko jihj je bilo spočetkoma manj, ko jim je bilo vse novo.
Najpravilneje je, da si razdelijo delegati gradivo po interesnih področjih, ki je vsakemu najbližje in se vanje najlaže poglobijo tudi v kratkem času. Mislim, da ga dojamejo vsi, ki so se za to tudi potrudili. Zbfiranjč informativnega materiala na enem mestu vsekakor ne more doseči informativnega namena, v korist dobrega dela delegacij in skupščine.
Po osebnem poznanju življenja in gospodarskega ter družbenopolitičnega razvoja v okolici in občini in tudi širši dopolnitvi z delegatskim, im formativnim materialom, je mogoče dobiti dovolj trdno osnovo za skupno stališče delegatov in potem izglasovati predloge za odloke, sklepe in za druge odločitve skupščine, ki potem bistveno vplivajo na spremembe v občini .
Stalno delo delegatov na tako trdni osnovi prinaša vedno več novih spoznanj in izkušenj čim širšemu krogu delegatov in delavcev: Iz dneva v dan naprej bo ocena delegatskega dela in njihovih stališč ter odločitev še ugodnejša.	.,	,
J. V.
Obiski in razgovori
Razgovor o informiranju in
INDOK centrih
V PONEDELJEK 20. SEPTEMBRA 1976 JE BIL V PRO-ŠTORIH KMETIJSKEGA KOMBINATA PTUJ RAZGOVOR O INFORMIRANJU IN O FORMIRANJU INFORMACIJSKO DOKUMENTACIJSKIH CENTROV V OZD.
RAZGOVORA SO SE POLEG PREDSTAVNIKOV KMETIJSKEGA KOMBINATA PTUJ UDELEŽILI TUDI DARKO MARIN, SEKRETAR ZA INFORMACIJE PRI SKUPŠČINI SRS, SLOBODAN RAKOČEVIČ, TAJNIK INICIATIVNEGA ODBORA ZA USTANOVITEV INDOK CENTROV, MARJAN GOGALA, SVETOVALEC SKUPŠČINE SRS.
Na razgovoru so skušali u-gotoviti vprašanja, M so skupna na področju obveščanja v samoupravnem delegatskem sistemu.
Po mnenju Darka Marina z informiranjem ne moremo biti zadovoljni, kar je razvidno iz konkretnih razgovorov. Vse premalo smo storili s tem, ko smo začeli spreminjati obveščanje in ga prilagajati potrebam delavcev.
V	sistem obveščanja bo potrebno v bodoče vključiti tudi statistiko in INDOK centre v delegatskem sistemu. V pretoku informacij se srečujemo z izredno razdrobljenostjo. To razdrobljenost pa bi lahko rešili s formiranjem INDOK centrov, ki bi naj opravljali tri temeljne naloge:
—	razdrobljenost vseh družbenih dejavnosti bi združili na enem mestu;
—	tako zbrane informacije bi uredili po enotnem klasifikacijskem sistemu (dokumentacijska funkcija);
—	zbrane in urejene informacije bi posredovali do uporabnika. INDOK centri bi naj bili neposredno v rokah samoupravnih organov in družbenopolitičnih organizacij, ne pa neposredno v rokah vodilnih. delavcev. Pri formiranju INDOK centrov ne gre le za ustanavljanje zgodovinskih arhivov, temveč bi naj bili ti centri vpeti v samoupravne organe in družbenopolitične organizacije.
V	krajevnih skupnostih se načrtuje formiranje informativnih skupin in ne INDOK centrov.
Z vsebino delegatske informacije se bo potrebno še nadalje ukvarjati, je dejal Darko Marin.
V	delegatskih informacijah se pojavlja vrsta pomanjkljivosti, kot so:
—	preobsežnost gradiva
—	zapletenost besedil v gradivu, kar je vzrok, da bralci zavračajo takšna gradiva;
—	nepopolnost informacij in
— počasnost informacij.
Ko se sprašujemo kdo je tisti, ki bi nam popolno informacijo dal, vemo, da lahko posredujejo takšno informacijo vsi viri informacij. Zaradi tega bi bilo potrebno usposobiti za pravilno informacijo v samoupravnem delegatskem sistemu vse tiste, ki pišejo gradiva.
Franc Tetičkovič, direktor splošnega sektorja Kmetijskega kombinata Ptuj je gostom predstavil kombinat in SOZD Kmetijstvo prehrambeni kombinat, predvsem pa oblike informiranja in delo delegacij v kombinatu.
V	nadaljnji razpravi so sodelovali prisotni predstavniki kombinata in so predvsem govorili o težavah delegacij, o pretoku informacij, o obsežnosti in zapletenosti materiala delegacij, o vlogi našega internega glasila in o sistemu obveščanja v kombinatu, V zvezi z formiranjem INDOK centrov pa je Darko Marin dejal, da je potrebno INDOK centre ustanoviti na vseh ravneh, tako v občini, od koder bi naj bili INDOK centri povezani z INDOK centri v delovnih organizacijah.
Glede internih glasil je dejal, da imajo z glasili precejšen problem, ker so vse preveč obrnjena v preteklost in ne v prihodnost. V glasilih je veliko zaprtosti v notranje probleme in vse premalo prispevajo k integriranju delavcev.
V	delovnih organizacijah, kjer izhaja interno glasilo le enkrat mesečno, rešujejo informiranje še s tekočimi informacijami, s katerimi skušajo dopolniti časovno vrzel.
Ob koncu razgovora je Darko Marin dejal, da ptujska občina zaostaja v sistemu obveščanja v delegatskem sistemu in so se zato dogovorili za formiranje koordinacijskega odbora, ki bi naj te pomanjkljivosti rešil.
M. P.
Obisk iz Norveške
V petek in soboto 23. in 24. septembra 1976 je bila v Ptuju na obisku kot gost občinske skupščine 18 članska delegacija članov odbora za kmetijstvo pri norveški skupščini, sestavljena iz predstavnikov sedmih glavnih strank, ki predstavljajo kmetijsko dejavnost v njihovem parlamentu. Vsakih deset let analizira ta odbor minulo delo in načrtovanje za naslednje desetletje v kmetijstvu, po obiskih v bližnjih evropskih deželah. Po dobljenih podatkih in vtisih ob ogledih, tokrat v Švici, Avstriji in Jugoslaviji — sedaj v Sloveniji, sestavijo predloge za koristne spremembe v njihovem kmetijskem gospodarstvu.
V Ljubljani so bili gost republiške skupščine. Na Brniku jih je sprejel predsednik odbora za agrarno politiko pri skupščini SRS Franc Trav-nikar, upravnik delovne enote Zavrč TOZD Kmetijstvo. Pri skupščini SRS so seznanili goste poleg predstavnikov skupščine tudi predstavniki Gospodarske zbornice ter Zadružne zveze Slovenije o posebnostih razvoja in napredka ter planiranja kmetijstva v Sloveniji. O povedanem so se gostje lahko potem prepričali na obisku v Žalcu, Preboldu, Mozirju, Ptuju, Ormožu in Litmerku. Goste iz Norveške so zanimale predvsem sistemske rešitve v kmetijstvu, vprašali so za tehnologijo, za organiziranost in težave kmetij na višjih legah. Zanimalo' jih je nadomestilo za vedno več pozidanih in drugače porabljenih kmetijskih površin, hektarski donosi in učinkovi-
tost kooperacije ter stimulacija kmetov in drugo.
Na večerji 23. septembra v grajski restavraciji v Ptuju je pozdravil goste predsednik Izvršnega sveta občinske skupščine Franjo Gnilšek, ki jim je predstavil navzoča predstavnika Kmetijskega kombinata Ptuj Franca Tetičkoviča in Milana Starkla.
Goste je predstavil predsednik odbora, ki je vodil delegacijo, Berge Forre. V imenu gostitelja Občinske skupščine Ptuj je seznanil Franjo Gnilšek goste s programom za soboto 24. septembra, skupno s Francem Tetičkovičem in Milanom Starklom pa so jih seznanili v glavnem s posebnostmi kmetijstva na območju ptujske občine in v Kmetijskem kombinatu Ptuj. Zaradi omejitve časa za obisk, so se gosti zadržali v Ptuju v soboto samo do 11. ure, nakar so
odpotovali na zagrebško leta
Ob ogledu TOZD Kletarstvo »Slovenske gorice« je gostom tolmačil posebnosti kletarstva direktor TOZD Jani Gone, še posebej pa o vinogradništvu v Halozah in Slovenskih go-picah, ki dajejo kletarstvu kvalitetno grozdje za svetovno znana haloška in sloven-skogoriška vina. Obseg kleti, urejenost ter vsebina kleti, pa tudi pokušnja več sort vin, je goste prepričala o pomembnosti vinogradniškega območja okrog Ptuja, ki razpolaga s kvalitetnimi vini za izvoz in domačo potrošnjo. Njihova priporočila doma bodo vsekakor vplivala, da bodo tudi na Norveškem popili v bodoče več vina iz ptujskega kletarstva.
V naglici so si ogledali gostje še oddelke Pokrajinskega muzeja Ptuj, od oddelka NOV, pa do kul turno-umet ni š ke zbirke.
Ob slovesu se je zahvalil ptujskim predstavnikom ' za ljubezniv sprejem predstavnik gostov in je izrazil željo, da bi ob bližnji bodočnosti imela norveška skupščina priložnost enako prisrčno sprejeti na obisk goste iz Slove-
Franjo Rebernak. Oba govornika sta poudarila vlogo vseh gospodarskih dejavnosti v občini v naporih za razvijanje gostinstva im turizma v tem delu Slovenije in pohvalila vse udeležence v organiziranju in izvedbi kulinarične razstave ter pozdravila vse nav-izoče. Nad 1300 obiskovalcev, ki so videli ta dva dni razstavo, se je prepričalo o sposobnostih gostinstva, da pripravijo za stalne ali prehodne goste vse specialitete, za razne slavnostne priložnosti. V knjigi vtisov je več priznanj prejemnikom priznanj in drugih razstavljalcev, ki so jih vpisali obiskovalci razstave.
Nagrade za kuharske izdelke, za slaščičarske izdelke in ,za pogrinjke so spodbuda vsem obratom Haloškega bisera Ptuj za nadaljnje razstave in priprave še drugih specialnih jestvin naših krajev in iz sodobnih kuhinj.
Prvo mesto za kuharske izdelke sta dosegli Ivanka Miš-maš in Rezka Kolarič iz Grajske restavracije za razstavljeno »Richelieujevo pečenko», drugo mesto je dosegla Marija Lozinšek iz gostilne Novi svet za »Enolončnice« in tretje mesto Janko Grdiša iz Novega sveta za »Gobe v jeseni«.
Za slaščičarske izdelke so dosegli mesta: prvo Štefka Arnuš in Marija Slavinec iz gostilne Novi svet za razne potice, drugo Slavica Merc iz gostilne »Rozika« za prleško gibanico in tretje Marija Kramar iz hotela Poetovio za pustne krofe.
Za pogrinjke pa so dosegli mesta: prvo Janko Grdiša iz gostilne Novi svet za pogrinjek »Zaključek mladinske delovne akcije Slovenske gorice 1976«, drugo Marjana Voda in Jože Tišler iz hotela
Kulinarična razstava
ob 15-letnem jubileju
TOZD GOSTINSTVO »HALOŠKI BISER« KMETIJSKEGA KOMBINATA PTUJ, JE PRIPRAVILA OB SODELOVANJU VEC OBRATOV 24. IN 25. SEPTEMBRA KULINARIČNO RAZSTAVO KUHARSKIH, SLAŠČIČARSKIH IZDELKOV IN POGRINJKOV Z NAMENOM, DA BI SE JAVNOST PREPRIČALA O NJIHOVI KVALITETI SPECIALITET, KI JIH LAHKO PRIPRAVIJO PO PRAVOČASNEM NAROČILU, ZA RAZNE PRILOŽNOSTI.
Z izdelki in pogrinjki so sodelovali: hotel Poetovio, gostilna »Pri pošti«, Grajska restavracija, restavracija Evro-
pa, grad Bori ter gostilne »Rozika«, Novi svet, Gorca, Ribič, Beli križ in Pivnica Zlatorog. Med sodelujoče pa je potreb-
Kulinarično razstavo je odprl direktor TOZD gostinstva »Haloški biser« Franc Rebernak
Obiskovalci kulinarične razstave
no prišteti tudi Turistično društvo Ptuj, Turistično društvo Polenšak, TOZD Kletarstvo »Slovenske gorice«, Živilsko industrijo Petovio in TOZD Mlekarno ter Kmetijstvo, ki so predstavili ob tej priložnosti svojo dejavnost in proizvode.
Razstavo je pozdravil predsednik skupnega delavskega sveta Kmetijskega kombinata Ptuj Janko Mlakar, odprl pa jo je direktor TOZD Gostinstvo »Haloški biser« Ptuj
»Poetovio« za pogrinjek »Ob zaključku žetve« in tretje Tone Svenšek iz gostišča Gorca »Ob zaključku žetve«.
Turistično društvo Polenšak je razstavilo domači kruh, Turistično društvo Ptuj turistično propagandni in informativni material in postreglo s kruhom in soljo, TOZD Kletarstvo »Slovenske gorice« priznana (Šampion) vina, TOZD Petovia vinjak Atila s
(Nadaljevanje na 24. strani
Protestno zborovanje
LENART
V	Agrokombinatu Lenart je bilo protestno zborovanje v zvezi z dogodki v Avstriji 18. avgusta 1976, v posebni sobi restavracije Grozd.
Sklicatelj zborovanja je bila konferenca osnovnih organizacij sindikata Agrokombinata Lenart.
Zborovanja so se poleg delavcev udeležili predstavniki družbenopolitičnih organizacij Agrokombinata Lenart, tako, da je bilo na zborovanju navzočih več kot ena tretjina vseh zaposlenih.
Predsednik konference osnovnih organizacij sindikata Agrokombinata Lenart Franc Kovačič je podal obsežen zgodovinski pregled dogodkov na Avstrijskem — Koroškem.
Z zborovanja so delavci Agrokombinata Lenart poslali protestno pismo:
Delovni ljudje Agrokombinata Lenart, skupno s družbeno političnimi organizacijami: 00 ZKS, konferenco 00 sindikata in konferenco ZSMS, z ogorčenjem spremljamo dogodke v Avstriji in odločno protestiramo zoper nje, ki dobivajo vedno večje razsežnosti in preraščajo vse meje človeških odnosov.
Neizpolnjevanje državne pogodbe 7. člena, stalni pritiski na slovensko manjšino, odstranjevanje dvojezičnih napisov, sprejem zakonov v avstrijskem parlamentu o preštevanju manjšin in zadnjih posegih policije v Škocjanu 8. avgusta, ki nas spominja na čase II. svetovne vojne, ko so se jugoslovanski narodi borili proti fašizmu in nacizmu. Tako ravnanje v Avstriji ne prispeva k utrjevanju in izboljšanju meddržavnih in sosedskih odnosov v Jugoslaviji.
V	današnjem času, ko se svet bori zoper nasilje in zatiranje, za uveljavljanje vseh narodnostnih in kulturnih pravic, se v Avstriji dopušča in podpira oživljanje takega delovanja. Glede na dobre odnose su čudimo, da v enaindvajsetih letih Avstrija ni mogla izpolniti pogodbe in zagotoviti vseh svoboščin, pravic in varnosti našim manjšinam.
Delovni ljudje Agrokombinata Lenart se pridružujemo vsem delovnim ljudem Slovenije in Jugoslavije ter odločno zahtevamo, da se dosledno izpolni državna pogodba v Avstriji in dokumenti Helsinške konference, s tem pa zagotovi vse pravice in svoboščine slovenski in hrvatski manjšini v Avstriji.
Potrošnikom zdravo sadje!
Inž. Bernot s sodelavcema iz Instituta za sadjarstvo pri Biotehnični fakulteti v Ljubljani pri rednem nadzoru nad sadjem v Hladilnici Agrokombinata Maribor na Teznem
ČESTITKE OB 15-LETNICI
Ob praznovanju 15. obletnice Kmetijskega kombinata smo sprejeli čestitko od Roberta Jugovca iz Zagreba, zbiralca značk, ki nam ja napisal čestitko v naslednjih verzih:
Samo jedna skromna Rijoč —SRETNO!
Eho je mojih želja Te čestitaka upučenih vama A i vašim radnicima Na jubileju Vašeg kolektiva.
Afirmacijom samoupravljanja na Marksističkoj osnovi, kao i Jedinstva naših naroda U izgradnji socijalizma i Blagostanja l vaš je kolektiv
Lijepim radnim uspjesima stvarao Epohu socijalističke Jugoslavije u koju ste ugradili 15. godišnjicu uspješnog rada i velikih Radnih pobjeda.
A na kraju koristim priliku Da vas zamolim za značku s Amblemom vašeg kolektiva.
srebrno kolajno in TOZD Mlekarna in Kmetijstvo mlečne izdelke iin sadje, Turistično gostinski center Ptuj pa pogrinjek.
Vsi razstavljale! prejmejo pismena priznanja.
Ob tej priložnosti je bila tudi pokušnja vin in vinjaka ter kuharskih' specialitet po objavljenih ocenah. V soboto 25. septembra je bil za dobro razpoloženje razstavljalcev in o-biskovalcev razstave promenadni koncert pred hotelom Poetovio pod vodstvom Toneta Horvata. Igrala je godba na pihala iz Ptuja.	J. V.
Del kulinarične razstave v hotelu »Poetovio« Ptuj
OB 30-LETNICI ZADRUGE OSOJNIK
Letošnje leto poteka 30 let od ustanovitve Kmetijske obdelovalne zadruge Osojnik, ki je bila ustanovljena spomladi 1946 leta in so jo ustanovili koloni iz Slovenskega Primorja, s Tolminskega, Idrije in skupina iz Zagreba. Prvi predsednik Kmetijske obdelovalne zadruge Osojnik je bil Gvido Vesel, ki je bil hkrati tudi strokovni vodja zadruge.
Delovanje Kmetijske obdelovalne zadruge Osojnik se je začelo na zemljišču nekdanjega posestnika Glatza in na minoritskem posestvu, približno na 60 hektarjih v kompleksu, na legi, ki je bila primerna za sadjarsko proizvodnjo.
Na teh kompleksih so začeli s plantažno proizvodnjo breskev, kar je za takratni čas pomenil revolucionarni poseg v plantažnem načinu proizvodnje.
Vse do tega časa je veljalo strokovno mnenje, da so breskve kultura, ki spada v kraje z mnogo sonca. Zaradi tega, sc se izoblikovala različna strokovna menenja, da plantaže breskev v teh krajih ne bodo uspevale.
Ljudje so takrat z negotovostjo zrli v tako drastičen poseg. Že v jeseni leta 1946 so se pojavili na Mestnem vrhu pri Ptuju najtežji ameriški buldožerji, ki so začeli krčiti staro sadno drevje in izrojeno vinsko trto— samorodnico.
Kmetijska obdelovalna zadruga je predstavljala že ob ustanovitvi zadrugo četrtega tipa, kar ie takrat pomenilo najvišjo obliko zadružništva.
S temi deli je bilo usposobljenih in pripravljenih 17 hektarjev breskovih nasadov.
Že po treh letih so se pokazali prvi ugodni rezultati in breskve, ki so obrodile na teh plantažah, so že našle potrošnika in prodajali so jih tudi v zapadne države Evrope.
OBNOVA PLANTAŽ
Leta 1948 so ponovno obnovili plantaže breskev in hrušk. Vsa ta leta pomenijo prve začetke plantažnega sadjarstva na tem območju.
Pod vodstvom prvega predsednika zadruge Gvida Vesela, je kolektiv z vso hrabrostjo pristopil k delu.
Že v začetku obstoja zadruge je bila ustanovljena mladinska organizacija, imenovana mladinska leteča četa, ki je sodelovala v mladinski delovni akciji. Mladinska organizacija je skupno s svojimi člani sodelovala pri gradnji zadružnega doma, pri sečnji na Pohorju in drugod.
Tudi Jože Eržen, sedanji u-pravnik delovne enote Osojnik, je prišel skupno s svojo družino iz Primorske na Štajersko. Družine, katerih domovi so v času vojne pogoreli, so preko Ministrstva za kmetijstvo dobili zemljo po agrarni reformi, s tem, da bi se v teh krajih zopet uredile kmetije
Ker so bila to nacionalna veleposestva, so si ti kmetje ustanovili obdelovalno zadrugo, v kateri so sodelovali samo kmetje, ki so prišli iz u-
postošenih krajev s Primorske.
Njihovo življenje je bilo v začetku zelo težko, saj niso imeli urejenih stanovanjskih razmer. Z veliko voljo in zaletom so začeli z obnovo plantaž.
Sčasoma se je stanje izboljšalo, zlasti, ko so obrodile prve plantaže. Zaupanje v obdelovalno zadrugo, tako s strdkovnega in gospodarskega stališča je bilo vedno večje.
AKTIVNA MLADINA
Kot smo že prej omenili, je bila izredno aktivna mladinska organizacija, ki je v ta kraj vpeljala izredno- razvejano kulturno življenje. V okviru zadruge so delovali: pevski, tamburaški zbor in dramska skupina .
Po mnenju Mirana Glušiča je v zadrugi bila samouprava
Na površini enega hektarja tega sveta ležijo podrte in na hlode razžagane bukve, ki jim je odrezala motorna žaga v rokah bratov motoristov Jakoba in Frača Jerenca panj, da so padale v smeri, kamor sta Jerenca hotela. Pri žaganju sta mislila in se prej posvetovala z revirnim gozdarjem Maksom Kranjcem in delovodjem Stankom Kresnikom, če lahko po njunem tudi usmerita padec dreves, da bo potem lažje izvleči s traktorjem njihove hlode, v skupni količini okrog 500 m' do nakladišča izven goz-
na zelo visokem nivoju, saj so sleherno odločitev sprejemali na občnem zboru zadruge.
Zadružniki v Kmetijski obdelovalni zadrugi Osojnik niso jmeli klasične delitve osebnih dohodkov, temveč so bili osebni dohodki v obliki deputatov — deležev in ohišnic. Vloženo delo se je vrednotilo po trudodnevih in zaključku gospodarskega leta. Tru-dodan se je ovrednotil, bil izplačan v obliki denarja ,v naturalni obliki in v obliki bonov — točk.
UNRRINA MEHANIZACIJA
Zadruga je imela potrebno mehanizacijo, ki jo je dobila od UNRRE (Uprava Združenih narodov za pomoč in obnovo). Vse do leta 1953 je zadruga imela naziv Kmetijska obdelovalna zadruga Osojnik. Ob reorganizaciji in likvidaciji kmetijskih obdelovalnih zadrug je ta zadruga postala posestvo Okrajne zadružne zveze Ptuj, z nazivom Zadružno posestvo plantažnih nasadov Osojnik pri Ptuju in je
da, k cesti, od koder jih bodo odpeljali s težkimi tovornjaki za prevoz hlodovine na žago v Ptuj in v skladišče za bukova drva.
Na enem hektarju posekanega terena bo posadila TOZD Gozdarstvo iglavce, smreko in macesen. Zaradi odročnosti terena in težke dostopnosti za motorna vozila, njihove rasti ne bo ničesar motilo v rasti do dozori-tve desetine let. Bukev tukaj ne bo več prevladujoča. Teren je dovolj pognojen z listjem in vlažen, da bo mladi nasad smrek in macesnov lahko mirno rastel.
Podiranje večstoletnih bukev v k. o. GORCA v Halozah
Padajo stoletne bukve
Na poti na Gorco nad Podlehnikom, h gostišču Gorca, vas odpelje cesta na levo, na ostrem ovinku pod gostiščem, na podnožje katastrske občine Gorca, v nedostopni svet, ki se konča na vrhu pri viničarskih hišah, začne pa z močno jamasto blatno cesto. Tu so gozdovi TOZD Gozdarstvo Kmetijskega kombinata Ptuj, po strmini, po drevju in po debelih bukvah podobni gozdu na Boču, kjer lahko vidite 100 — 200 let stare, nad 30 metrov visoke bukve, premera pri zemlji nad 1,40 metra, dorasle za posek.
ta naziv obdržala vse do leta 1959, vse do prve združitve kmetijskih gospodarstev, ko so se združila posestva Dornava, Juršinci, Trnovska vas. Zadružno posestvo Sobetinci, Kmetijsko gospodarstvo Pla-car—■ Vurberg, Vrtnarija Ptuj in Zadružno posestvo plantažnih nasadov Osojnik, v Kmetijsko gospodarstvo Ptujsko polje.
TRADICIJA PLANTAŽNIH NASADOV
Kljub vsem spremembam je tradicija plantažnih nasadov ostala in se razširila na celotno Štajersko. Z navedenega posestva je izšla vrsta strokovnjakov, ki danes delajo na področju sadjarstva po vsej Sloveniji, zlasti pa na Primorskem .
Pri spremljanju proizvodnje v plantažnih nasadih je sodelovalo veliko različnih strokovnjakov, predvsem iz Francije in Švice.
O uspehih in delovanju zadruge so pisali mnogi strokovni časopisi.
M. P.
Enako velik teren s posekanimi bukvami je v Dravinjskem vrhu. Tudi tukaj bo nastal novi nasad smreke in macesna. Več po-kolenj bo preživela njihova rast, predno bodo dozorela za posek in ponovno saditev.
Na obeh terenih zaradi nedostopnosti z vozili gozd ni doživljal podiranja velikih dreves bukev, pač pa le manjše drevje, ki so ga za drva izvlačili z voli, po težko prehodnem terenu v Gorci, po jarku potočka, po ozkem terenu, da je lahko šel po njem le en vol in vlekel za seboj eno, dve ali tri tanjše bukve, ki so končale kot gorivo v kmečkih in mestnih pečeh.
Ob obisku na teh dveh terenih, je bil bolj slučajno kot namenoma navzoč referent za gojenje novih nasadov Franc Toth. Dejal je, da je na območju TOZD Gozdarstvo Kmetijskega kombinata Ptuj že več obsežnih površin z novimi nasadi iglavcev in da je to le nekaj nad desetino vseh površin, ki bodo še na novo zasajene. Ta skrb in to delo je del vseh prizadevanj v kmetijstvu in gozdarstvu, da bi tudi iz tega bogastva iztisnili obeležje nerazvitosti. Prodaja lesa za posek v neprehodnem hribovskem svetu, zahteva predhodno ureditev dovoznih in odvoznih cest, za prevoz hlodovine po strminah na ravnino. Težka prevozna motorizacija itd. tako povečuje stroške, da iztržek za podrti les gozdarstvu ne pušča mnogo sredstev za graditev novih gozdnih cest in za nova pogozdovanja, ki zahtevajo za hektar 3.000 do3,500 sadik, odvisno od vrste smrek in macesnov. Čisto drugačni so pogoji gozdarstva v ravnini in le ti lahko rešujejo tudi slovensko gozdarstvo, v mnogo manjši meri pa gozdarstvo v hrbovitem in težko dostopnem svetu.	J. V.
IZKUŠNJE KOOPERANTOV
Priprave za ustanovitev ribezove skupnosti v Agrokombinatu Lenart
V AGROKOMBINATU LENART, OBRATU KOOPERACIJA — KMETIJSTVO PRAVKAR POTEKAJO PRIPRAVE ZA USTANOVITEV RIBEZOVE SKUPNOSTI. V ZVEZI Z USTANOVITVIJO TE SKUPNOSTI SMO SE POGOVARJALI Z ZVONKOM TITANOM, POSPEŠEVALCEM V ZADRUŽNI ENOTI TRATE, NA OBMOČJU KATERE BI NAJ TA SKUPNOST DELOVALA.
IMENOVAN JE BIL INICIATIVNI ODBOR, KI JE BIL ZADOLŽEN ZA TO, DA BO SKUPNOST ČIMPREJ ZAČELA DELOVATI. USTANOVITEV INICIATIVNEGA ODBORA SO PRE DLAGALI KMETJE, KI SE UKVARJAJO S PROIZVODNJO. ZA PREDSEDNIKA INICIATIVNEGA ODBORA SO ČLANI IZVOLILI MARTINA RADUHA, KMETA — KOOPERANTA AGROKOMBINATA LENART IZ TRAT.
Domačija kmeta-kooperanta Martina Raduha s Trat
Pogodbe za delovanje teh skupnosti so že pripravljene. Skupnost bo v začetku delovanja imela 25 članov, kmetov — kooperantov iz Trat. Glavni pogoji za včlanjenje v ribezovo skupnost so, da ima kmet — član že posajen ribez.
Skupnost bo povezala kmete— proizvajalce ribeza, da bodo tako povezani lažje prodali ribez in po ugodnejši ceni.
V	lanskem letu je bilo odkupljeno na območju zadružne enote Trate 26.419 kilogramov ribeza, ki ga je prevzel Tališ Maribor. V celotnem Agrokombinatu Lenart je odkupljenega 30.900 kilogramov ribeza.
V	lanskem letu je Agrokombinat Lenart plačeval proizvajalcem — kmetom za rdeči ribez 11 dinarjev, za črni ribez, ki ga je prevzel Tališ Maribor je plačal 12,60 dinarjev. Agrokombinat Lenart želi, da bi kmetje gojili predvsem črni ribez, ki je kvalitetnejši in je po njem večje povpraševanje.
V	mesecu oktobru bo ustanovni občni zbor ribezove skupnosti. Kmetje, bodoči člani ribezove skupnosti, se strinjajo z osnutkom pogodbe, saj so pri sestavljanju pogodbe sodelovali.
Za predsednika ribezove skupnosti se po pripovedovanju Zvonka Titana predvideva Martin Raduha, sedanji predsednik iniciativnega odbora.
Ker smo želeli vedeti nekaj več o pripravah na ustanovitev ribezove skupnosti, smo obiskali Martina Raduha, kmeta — kooperanta iz Trat in predsednika iniciativnega od-odora za ustanovitev ribezove skupnosti.
Martin Raduha se prav tako ukvarja s proizvodnjo ribeza. Na 43 arih ima zasajenih 950 grmov črnega ribeza. Martin Raduha ima šele eno leto star ribezov nasad, ki pa je letošnje leto že obrodil.
Po mnenju Martina Raduha je cilj ribezove skupnosti predvsem strokovno usposo-
biti proizvajalce ribeza, ki so imeli do sedaj že dve predavanji o vzgoji, rezih in sortah ribeza.
Predaval pa je inženir Franc Lomberger iz Kmetijskega zavoda Maribor. Prav tako bo ribezova skupnost pripomog-
Martin Raduha
Če bi se kmet npr. zavaroval septembra 1976, bi se mu vštelo zavarovanje lahko le eno leto nazaj, torej od septembra 1975 dalje, za čas od 1. januarja do septembra 1975 pa si let kot pravimo, niti odkupiti ne bi mogel.
la k boljši organizaciji prodaje preko Agrokombinata Lenart in k skupni nabavi reprodukcijskega materiala, kot so škropiva, gnojila, sadike in drugo.
V okviru ribezove skupnosti zaenkrat še težko govorijo o nabavi skupne mehanizacije. Po mnenju Martina Raduha bi bilo potrebno nabaviti škropilnico in pa pozneje tudi o-biralne naprave. Zaenkrat bodo kmetje — proizvajalci ribeza uporabljali svojo mehanizacijo. Agrokombinat Lenart je dal kmetom embalažo, za katero pa so kmetje zadolženi.
Letošnji pridelek črnega ribeza je nekoliko manjši, ker je v času cvetenja precej deževalo.
Zaradi tega je upravni odbor Zadružne zveze SRS že na svoji seji 18. februarja 1976 sklenil, da predlaga Skupnosti pokojninskega in invalidskega zavarovanja v SRS spremembo pogodbe v tem smislu, da bi se tudi po
Kot zanimivost naj navedemo, da ima vsak proizvajalec ribeza za oploditev ribeza v bližini nasada čebelnjak.
Proizvodnjo ribeza na tem območju je prvi začel kmet — kooperant Franc Roj iz Zgornje Velke, ki je tudi član iniciativnega odbora za ustanovitev ribezove skupnosti.
Martin Raduha nam je povedal, da se kmetje navdušujejo za ustanovitev ribezove skupnosti in hkrati želijo, da bi bila ta skupnost čimprej ustanovljena.
Tudi mi se pridružujemo njihovim željam in jim želimo pri nadaljnjem delu veliko u-spehov, z željo, da bo ribezova skupnost že v kratkem zaživela.	M. P.
31. decembru 1975 sklenjeno zavarovanje uveljavilo lahko za nazaj od 1. januarja 1973 dalje in ne samo za eno leto. Skupščina Skupnosti pokojninskega in invalidskega zavarovanja v SR Sloveniji je na svoji seji 15. julija 1976 sprejela predlog Zadružne zveze v tem smislu, da se čas od 1. januarja 1973 lahko šteje v pokojninsko in invalidsko zavarovanje vsakemu kmetu — kooperantu, ki se bo zavaroval najkasneje do 31. decembra 1977, seveda, če je na ta dan izpolnjeval predpisane pogoje 2. člena POGODBE O IZVAJANJU POKOJNINSKEGA IN INVALIDSKEGA ZAVAROVANJA KMETOV V SR SLOVENIJI, kjer je določeno:
(Nadaljevanje na 27. strani)
Kmetje kooperanti se laiiko pokojninsko in i zavarujejo še od 1 januarja 1973 dalje
PO SEDANJI POGODBI O IZVAJANJU POKOJNINSKEGA IN INVALIDSKEGA ZAVAROVANJA KMETOV V SR SLOVENIJI SO SE TISTI KMETJE, KI SO SKLENILI ZAVAROVANJE DO 31. DECEMBRA 1975, LAHKO ZAVAROVALI ZA NAZAJ, IN SICER OD 1. JANUARJA 1973, ČE SO SEVEDA NA TA DAN IZPOLNJEVALI PREDPISANE POGOJE. TISTI, KI PA SE DO 31. DECEMBRA 1975 NI ZAVAROVAL, JE IMEL PRAVICO, DA SE ZAVARUJE LE ZA ENO LETO NAZAJ, PA ČEPRAV JE ŽE PREJ IZPOLNJEVAL VSE PREDPISANE POGOJE. TO STANJE JE POSTALO NEVZDRŽNO, TUDI ZARADI TEGA, KER SI ZAVAROVANEC NITI PROTI PLAČILU U-STREZNEGA PRISPEVKOV NI MOGEL ZAGOTOVITI ZAVAROVANJA OD L JANUARJA 1973, PA DO ENEGA LETA NAZAJ, PRED SKLENITVIJO ZAVAROVANJA.
ODLIKOVANJA IN PRIZNANJA
Priznanje kmetu - kooperantu Janezu Žampi
Ob 15 letnici Kmetijskega kombinata Ptuj so bila med drugim podeljena priznanja, tudi kmetom — kooperantom, ki ves čas z obratom za kooperacijo trajno sodelujejo in v svojem proizvodnem sodelovanju dosegajo pomembnejše proizvodne uspehe in so zgledni kmetje — kooperanti v okraju in okolici, v kateri živijo in delajo
Janez Žampa
Tokrat smo k razgovoru povabili Janeza Žampa, kmeta — kooperanta pri obratu za kooperacijo pri Kmetijskem kombinatu Ptuj.
Janez Žampa je kmet — kooperant že od leta 1948. 1. ju-
(Nadaljevanje s 26. strani)
Lastnost zavarovanca lahko pridobi oseba, iz 1. člena (o-pravlja v SR Sloveniji z osebnim delom kmetijsko dejavnost, pa ni obvezno zavarovan po kakšni drugi osnovi in se odloči za zavarovanje) te pogodbe pod pogojem, da združi svoje delo in delo in delovna sredstva z zadrugo, z o-bratcm kooperacijo ali z drugo organizacijo združenega dela ( vdal je: organizacija) in da dosega v proizvodnem sodelovanju v koledarskem letu v poprečju najmanj naj-nižji kalkulativni osebni dohodek, dclečen z družbenim dogovorom. V 'ohodek iz proizvodnega sodelovanja se šteje tudi osebni dohodek, ki ga je kmet — kooperant dosegel v delovnem razmerju z manj kot polovico delovnega časa pri delovni organizaciji, s katero proizvodno sodeluje.
Sprememba pogodbe je objavljena v Uradnem listu SR Slovenije štev. 21/76, ki je izšel 15. septembra 1976.
Kmetijski kombinat Ptuj
OBRAT KOOPERACIJA
nija tega leta so v Levanjcih ustanovili skupno vaško zadrugo Levanjci — Desenci.
Janez Žampa je doživel vrsto reorganizacij zadrug, vse do današnjega obrata za kooperacijo, kjer sodeluje že od njegove ustanovitve na kmetiji, ki obsega 10 hektarjev obdelovalne zemlje in 4 hektarje pašnikov.
ŽIVINOREJA
Trenutno ima v hlevu 12 krav molznic, 9 plemenskih telic in 7 pitancev (od 100 na 200 kilogramov).
V kooperaciji pita 78 pitancev (od 100 na 200 kilogramov). Obrat za kooperacijo mu na osnovi pogodbe dosta-vi teleta s težo od 90 do 110 kilogramov in pa krmila, ki so potrebne za teleta. Dobi 4 kilograme krmil po enem kilogramu prirastka. Pitanje telet traja največ od 100 do 110 dni, skupno z dobavo telet in odpremo.
SODELOVANJE Z OBRATOM ZA KOOPERACIJO
Janez Žampa dobro sodeluje z obratom za kooperacijo, zlasti pa je zadovoljen s hitro in dobro veterinarsko službo, -ki mu je venomer na voljo. Vso živino ima zavarovano pri zavarovalnici Maribor, za vse primere bolezni, nezgod in za porod. Dohodek v kooperaciji znaša za 1 kg prirastka od 1,90 do 2 dinarja. Kot smo že v Naši poti pisali je Janez Žampa v letošnjem letu med šestimi proizvajalci mleka z največjimi količinami v letu 1975, dobil pohvalo, saj je oddalTOZD Mlekarni 30.000 litrov mleka, proizvede! pa 37.000 litrov mleka, kar pomeni, da je precej prekoračil planirano količino. Proizvodnja -mleka je bila višja cd planirane precivsem zaradi tega, ker so bili zelo ugodni vremenski pogoji za pašo.
Kot zanimivost lahko navedemo, da je najboljša krava — molznica dala v 305 dneh 5000 litrov mleka, kar predstavlja rekord. Janez Žampa ima sodobno urejeno zbiralnico mleka in mlekarno s hladilnimi in molznimi napravami.
Pitanci v hlevu Janeza Žampa v Levajncih
AKTIVNOST JANEZA ŽAMPA
Janez Žampa pa ni samo aktiven kmet — kooperant, saj ima poleg dela na kmetiji še vrsto dodatnih funkcij, je predsednik odbora Hranilno kreditne službe pri Kmetijskem kombinatu Ptuj, predsednik sklada za pospeševanje kmetijstva pri Skupščini občine Ptuj in predsednik melioracijsko proizvodne skupnosti Levajnci.
PRIZNANJA
Poleg priznanja za naj večjo oddano količino mleka v letu, za visoko proizvodnjo koruze po hektarju od Kmetijskega zavoda Maribor in pa priznanje od Kmetijskega zavoda Maribor, za kvalitetno silažo. V prihodnjem letu bo Janez Žampa začel poskusno pridelovati sladkorno peso na pol hektarja zemlje.
Janezu Žampi in vsem ostalim kmetom kooperantom za dobljena priznanja čestitamo.
M. P.
DOPISUJTE V »NAŠO POT«
stran za razvedrilo in nasmeh
.
■SESTAVI/. BDI K LASI MC
SlOV£N~
SK4
TisviM
T/P
Avto-
mobila
Dtevotej
NENA-
SITNOST

•v
SiANO
PECIVO
S
A
N
S1ST60-
UMNOST
Aj^eRiŠU
3RAMAT/K.
(CLIFFOßDj
T
&
L
F
N
0
h

r>
a/zEüy!, ki Psere Mteže
iNAŠAFOT
)
SNEJUNI
Mmbt

fOflTUG.
LUKA

b
t
Ati&ki
■HEQ/01
F
soci-
alni
VolcsAt
R
07»
Po/-ia
O
J
IžUMIZlV
Govem
0RAM76
ITALIJAN-
SRAMOT-
TVZSKA
TOTePUU,
HlAtež.
mligent

o
flLMSlLA
zi/ezz*
r
/l
A
T/SATE-L-JICA u MIHELIČ
MILANO
BUDIS-
TIČNA
SEKTA
GMS,
žri/oe
T
G?
IV
r/
UMA/
TAV&2
DOPISUJ
V
,/jašo m*
TIP
cireo-
€NA
isrcviččf.
V 5 V/C/
/A/
9.ČRM
EL
L
rf
-H
DOPISUJ
y
Msofür"/
I,S
a/e^A v opmv/zo
r
a
I/
T
'POLOEf
ENAHO
MISLEČIH
L-JUTj
MošoMm
^KW
TTUJSICI
temlicA
/2,/čLCA
IL
E
c
aurA
vzistah
r>
o
F
r
uese-
NMčA
DE/E
voz/?
H
EEB/J
E
F
NEKAKAM
TAdAVIM
LM
MAILOILU
O
c
F
3EL/\V&±
voPr/ČNi
INDUS-
TRIJ/
v
p
r
K
VLIAZEC V KAMNOLOMU
Tl£Až/)
IZR#?
M
l
Mi
ZMp&i
FjflF
:uä:>'S
AMNÄ9
PticA
tofPh:
ßic/)
.5
F
F
t
o
p
E
TJ NA AUMO.MT
r
F
vZsta
ULIJE
MIHEVC
n
L
O
ŽlROtfl
mIotV/I
CeSTA
F
l''
F
N
3
F
JEIAČAi
HRANA
J
E
T
SIR-O-
mšNosr
M
M
b
C£
A
t
E
GLAVA/O Mesto rrofc-D//VITE
F
H
F
TONE
TOMŠIČ
Atol v tihem oleaNH
APTHUt
-T
t
FILMSKI
IGRALEC
MUNTEP
Pei/M
PßODNIV
fr//\U'-t n-u
AlfU-ed
NO&bl
II
p
E
r
h
Mesto v itAuj/
i
H
Tot"
ŠPANSIO
FILMSKI
IGRALEC
mNcJscc
Pr
ft
v
(9
L
REŠITEV KRIŽANKE v št. 8 »NAŠE POTI«
Vodoravno: Sklep, sel, liv, oralo, Aru, ami, VO, Anglikanec, mehanizacija, UL, ol, AD, da, katarakta, nagec, opera, rad, eta, Knin, Čiči, sadje, Aoni, Emin, hruške, Čohi, omleta, Penat, predal, OK, alabaster, dear, salanga-na, Ast.
DRAGI BRALCI »NAŠE POTI«!
V današnji številki »Naše poti« objavljamo tri risane karikature avtorja Stanka Serca. Oglejte si jih in pošljite komentarje h karikaturam. Najduhovitejše komentarje s pseudonimom avtorja in nazivom temeljne oziroma delovne organizacije bomo objavili v prihodnji številki »Naše poti«.
Komentarje pošljite do 20. oktobra 1976 na naslov: Uredništvo »Naša pot« pri Kmetijskem kombinatu Ptuj, Muzejski trg 2.
VOZNIŠKO DOVOLJENJE
— Si naredil vozniški izpit?
— Ne, čez deset dni ga bom ponovno delal.
- Ali bodo člani komisije isti?
— Ne verjamem, da jih bodo do takrat odpustili iz bolnišnice.
NAŠA POT — Glasilo delovne skupnosti Kmetijsko prehrambeni kombinat s sedežem v Ptuju. Izdaja delavski svet SOZD. Ureja uredniški odbor: (AK Lenart) Leopold Hameršak, Miro Bauman, Franc Kovačič; (AK Maribor) Rezika Sajevec, Marjan Simon; (KK Ptuj) Silva Gorjup, Ciril Kolarič, Franc Tetičkovič; (TMI Košaki Maribor) Maks Budja, Jože Murko, Vekoslava Kraševec. Predsednik uredniškega odbora in odgovorni urednik: Franc Tetičkovič. Novinar: Mihaela Pišek. Tehnično uredil: Jože Vrabl, novinar v pokoju. Naklada 5.200 izvodov. Tiska: Ptujska tiskarna Ptuj. Uredništvo: 62250 Ptuj, Muzejski trg 2, tel. 77351 (47). Rokopisov in slik ne vračamo. Oproščeno prometnega davka po mnenju Sekretariata za informacije pri IS Slovenije št. 421-1/72 z dne 24. oktobra 1975.