Mir ljudem na zemlji! noc Sveta noč, božična noč je objela svet, blažena in vsa skrivnostna danes spet! In kot milo, rajsko petje blaženih duhov se razlega čez dolino glas zvonov: Svetle zvezdice pokojno z neba si je jo in v človeška verna srca radost lijejo. Glej, Devica je »počela in rodila je Sinu, Pridi, človek, in počasti Kralja tu miru! J. Lovrenčič. ^ ~ g>B6=><3> JOTHOAL ORGAN[ ~ OP THE GRAND CARNIOUAN SLOVENIAN CATHOLIC UNION Entered as Second-Class Matter December 12th, 1923 at the Post Office at Cleveland, Ohio. Under the Act of August 24, 1012. Zo|>et je Božič tukaj s svojim spremstvom praznikov. Božič pride takrat, ko je narava zgubila vso lepoto. Pestre barve «o zginile, cvetje, sad in listje je odpadlo. Le tu in tam na kakem drevesu se še giblje v zimskem vetru posamezni zastarel suhi list ter dolgočasno št-j)eče kakor stara mamica na stolu, katero je že skorg smrt pozabila. Tam šušti svoj rožni venec venomer, dočim se njena duša v molitvi sprehaja po nebeških livadah med angeli in svetniki. Zemlja, oziroma narava je neprivlačna, mirna in tiha. brez življenja. Petje ptic je utihnilo. Kako pusto in prazno bi bilo na svetu, če bi v tem času ne prišlo drugo zanimanje, pozornost in veselje. Božič nam prinaša veselje svoje vrste. Kaj neki more biti tisto, ki napolnuje z božično poezijo vsa človeška srca? Kaj človeka navdaja z neko tajno srečno zavestjo; da v tem času celo od solz motno oko odseva žarke veselja? Kaj mu tolaži bridkosti polno srce? Vse to je spominski odsev betlehemske zvezde semkaj iz betlehemskih poljan od onega časa, ko je govoril nebeški poslanec .prestrašenim pastirjem: "Ne bojte se! Glejte, zna-njam v^m veliko veselje, ki bo vsemu ljudstvu. Rojen vam je Zveličar." In tedaj se je začulo petje angelov v nebeških višavah: "Slava Bogu na višavi, in mir ljudem na zemlji!" Skoraj dva tisoč let je preteklo, odkar je angel oznanil to novico, ki bo vsemu ljudstvu v veliko veselje; pa še danes pri spominu na to veselo oznanilo vzkipi srce radosti in veselja človeku v pregnanstvu na svetu. kakor se je vzradostilo srce ubogim pastirjem prvo božično noč. Ze teden prej in še dolgo po božiču preveva vse verno ljudstvo neka skrivna sveta noč. Ko nastopi advent, in zazremo v zraku bele snežne zvezdice, in opazujemo njih radostni ples nas spominja to na angela, oznanjevalca rojstva Jezusovega. Gola drevesa stojijo eesno in mirno kakor pastirji na straži; z oblaki zagrnjeno nebo pa temni zemljo, da je podobna temni votlini zunaj Betlehema kjer se je rodil naš Zveličar Zdi se nam, da vsak vetrič v tem času šepeče angelovo nebeško oznanilo: "Znanim vam veliko veselje .. . ." To je vir novega upa in veselja v času, ko preneha v naravi življenje in lepota. Torej veselje nam prinaša Božič. Pa to veselje ni le posvetno in minljivo, kakor je vse drugo. Isto je stalno, ker prihaja globoko iz srca; iz zavesti da so nam odprta nebesa, in je nam na razpolago naša pra va srečna domovina. le od nekdaj, posebno pa v sedanjih časih se bavi svet l vprašanji: "Odkod smo? Zakaj smo? Kam gremo?" Ce bi morali vrjr * nekaterim .raz-lagateljem teh vprašanj, potem ni za nas nobenega veselja ne tu, ne tam. Človek s svojo zavestjo da živi samo zato. da gre v nič, bi bil napnesrečnej-Še bitje na svetu. Tem ozna-njevalcem brezupnosti in groznega pogina v nič, ne moremo in ne smemo vefjeti, če hočemo biti srečni. Človek je otrok božji. To je Bog sam razodel našim prvim starišem. Bog se jima je razodel in ona sta se zavedala, da je Bog njun stvarnik; da sta poklicana k večnemu vživanju Boga in njegovih brezmejnih dobrot. Ko pa sta vedoma prelomila božjo postavo, sta grešila, in z grehom, ki se je širil od raja sem čez vsa tisočletja, je med vsem človeštvom ugašala luč pravega pojmovanja odkod in kam? Le s silo, z opetova-nirn božjim razodenjem na razne načine se je ohranila še mala lučka spoznanja pravega namena človekovega in še to le v peščici ljudstva I^aelovih otrok"; Ves drugi svet p* je blodil po J>rezupni temi paganstva in brezverstva. Šlo je tako naprdj skozi tisočletja: Večina je živela samo za dobrobit telesa.. Kdor je bil tjiko srečen, da je imel vsega Je bil nekaj posebnega. Nekaj izmed teh je doseglo zaželjeni cilj, drugi pa so ostali lačni, zatirani in ubogi. Pa ne samo to„ ostali so brez vsakih pravic* bili so pravi sužnji po telesu, kakor na duhu. Končno je nastojila vendarle lako zaželjena božična noč. Prišel je ž njo poslanec, ki je oznanil veliko veselje vsem ljudem, ne pa samo nekaterim. 'Rojen je Zveličar, ki bo ozna-njeval pravi pomen življenja in pa pravo razmerje med ljudmi. On bo vžgal ljubezen do Boga in bližnjega. Svet, dolina solza s svojim trnjem, mnogimi križi in bolečinami je pregnanstvo za človeka," tako bo učil Zveličar, "to je kazen za greh." Nad svetom pa še vseeno bi-dobrotljivi Oče nebeški; pred njim so vsi ljudje enaki. On ne pozna razlike med ple-menitašem in sužnjem, med bogatinom in beračem, rie med kraljem in pastirjem, ne med črnim in belim; vsi smo njegovi otroci. Človek je ustvarjen zato, da Boga spoznava, ga ljubi kot očeta, mu služi kot Gospodu; in konec človekov ni greh, ni pozabljivost, ampak v&no veselje, po katerem hrepeni človeško srce. To je nuak našega Zveličarja, ki je že od vseh vekov v nebesih kot Bog, a na božično noč je prišel na svet, da tudi kot človek živi in s svojim svetim življenjem pokaže pravo pot do časnega in večnega veselja ter sreče, s svojim križem pa od pre od greha zaklenjena nebesa in pusti ta ključ do nebeških vrat vsemu človeštvu. . Veliko veselje je torej prišlo sredi te blažene božične noči na svet. Zdaj veš o človek da si od Boga izšel, in greš zopet k Bogu; namenjen si za končno brezmejno veselje. Malo časa, nekaj let pregnanstva oddaljen od svoje nebeške domovine, potem pa na veke cilj. Kako vzvišen! Kako brezmejna sreča! Zato tisočkrat pozdravljena ti blažena noč, ki si nam dala Zveličarja, učenika in razlagatelja vseh skrivnosti! Zdaj vem, odkod svet, odkod vse stvarstvo? Zdaj vem, odkod sem jaz, in kam grem? Grem namreč proti proti svoji večni domovini, v kateri bom večno užival ne le samo dobrote sveta: radost, mir, prijateljstvo in popolno zadovoljnost, ampak še več: užival bom veselje in dobrote v Bogu, o katerih niti pojma ne morem sedaj imeti; saj mi govori Bog, kakor je govoril Abrahamu: "Ne boj se, jaz sem tvoj va-rih in tvoje veliko plačilo." O, brezmejno veselje! O, veselje brez konca, ki me čaka! Zakaj bi se ne veselil torej že od danes naprej?! o- H. B. otroke narave. Druge večere • obe hkrati obregnete v smreko, so ob prvem njenem objemu zatisnili oči. Nocoj;!jih kar ni mogla uspavati. Svojo najde-belejšo odejo je že razgrnila nad njimi, a oni so še vedno bdeli in se nervozno premikali. Posebno nemirne so bile tri, sicer tako sanjave sestre: palma, oljka in smreka, ki so stale prav blizu druga pri drugi. Morda so se čez dan kaj sprle med seboj, kakor že tolikokrat. Palma in oljka so namreč smre-smatrale le za svojo polse-česar jim je večkrat kaj navskriž. A ne, nocoj je bil nek drugi vzrok, da niso mogle zaspati. "Kaj praviš," zašepeče palma oljki, "da jaz nocoj kar ne morem zatisniti oči? Neka slutnja me obhaja, da bomo to noč priča velikih reči. Legenda o božičnem drevescu. . "ti pa gotovo že spiš. Najbrž se ti sanja o koristi tvoje smole, brez katere, kakor se rada bahaš, bi bil še Noe s svojo barko šel na dno in z njim ves človeški rod." "Sestrici.* ponižno pravi smreka, "vsaj nocoj bi kovala od vaju malo nosti, ko sem ene misli z vama, da stojimo pred velikim dogod kom, ki tudi meni ne pusti spati." Za nekaj časa so vse tri obmolknile in vsaka zpse na tihem premišljevale, kaj naj bi ta skupna slutnja pomenila. Da jih nekaj nenavadnega čaka, v tem so bile vse trj edine A kaj, tega niso mogle niti naj manj dognati. "Jaz mislim," povzame zopet palma, "da bo nekaj veselega 'Sestra," odvrne oljka skriv- J Kajfi čim bolj se bližamo pol nostno, "meni se prav tako go- noči, tem lažje mi je pri srcu di. Druge večere sem komaj i kakor bi dan zoril." čakala počitka, nocoj ne čutim; "Tudi jaz sem tega mnenja, nikake dremavice. Najrajši bi, pristavi oljka, "ker me neko da bi bil to jutranji, ne večerni' sladko občutje spreleti, kadar- Noč se je polagoma spuščala nad betlehemske planjave. IV ____ko nalahno kot nobena mati večnem raju!*" To je tvoj praviUvojih ljubljencev je odevala mrak. In tudi jas Čutim, da nas nocoj nekaj izrednega Čaka!" koli se spomnim na'to, kar ima priti "Še meni, tožni in zaničeva- "Kaj pa, ti bodeča neža," .se ni," de smreka, "se zdi, da se imamo več vzroka veseliti kot trepetaje čakati." Tako so kramljale med seboj malone do polnoči. "Li vidite?" komaj slišno šepne smreka, ki je najvišje stegovala svoj vrat. "v višavah žari. Saj vendar . . ." "Vidimo, vidimo," palma in oljka v eni sapi padete v besedo, kakor bi bile nevošljive smreki, da je prva zagledala čudno svitlobo. "In vedno bolj svitlo postaja. Solnce gotovo ni, ker smo šele sredi noči in tudi ni na vzhodu." "In to rajsko sladko petje," kriknejo vse tri, "takega še nismo čule." Začudenja in sladkega občutja je vsem zastala beseda. Kakor zamaknjene so zrle v višave. Vedno bolj se je polnoč spreminjala v dan in opojne melodije so bližje in bližje prihajale. le so se razložili krilati pevci, kakoršnih še niso videle. Predno so mogle dati duška svojih blaženim čuv-stvom, so že zagledale v staji pred seboj nebeški prizor. V jaslicah na slami je ležalo bajno lepo dete. Pred njim je klečala rajska devica, zadaj za njo mož, kakoršnega ni bilo fmed patrijarhi, vsi v vid jerrm-efti sijaju. "Se nam li sanja, ali je resnica?" se z začudenimi pogledi sprašujejo druga drugo. "Ne. to ne morejo biti le bajne sanje. Ali ne čujete teh nebeških pevcev, kaj pravijo pastirjem: "Ne bojte se; zakaj glejte oznanjam vam veliko veselje, ker danes vam je rojen Zveličar! Ali ne vidite, kako hitijo ti od vseh strani z ovči-cami na ramah, da obdarijo to rajsko dete?" "Pojdimo še me za njimi," pravi palma oljki, "in nesimo mu vsaka najlepše kar imave. O, lepo vaju prosim," se >brne do nju smreka, "vzemite še mene s seboj!" "Pa kaj hočeš ti?" jo zavrne prešerna palma, "s čem naj ga ti obdariš? Mar s svojimi bodicami? Te ga bodo še zbo-dile, ko zdaj vendar tako sladko spi. Jaz mu ponesem naj-list. kar jih imam. Po-ga bom nanj kot najlep-človeških otrok. Oljka svojov najlepše ze-miru, ki svet. Ti poča-ničesar podariti. "Priznam, sestrici," ponižno odvrne smreka, "da ga nimam s čem obdariti, a vsaj gledala bi ga rada malo od bližje, zato vaju lepo prosim, vzemite me s seboj. Tja k voličku in osličku se bom stisnila in čakala, da boste ve izročile svoje darove. Palma bi se bila že udala, a je oljka protestirala, češ, kaj bo ta smolarica hodila z nama? Mar zato, da moj prijetni oljčni vonj, ki bo božje dete zazibal še v slajše spanje, pokvari Tu naj čaka. Ji bomo že me povedale, kar smo videle." Smreka je britko zaihtela in se s solznimi očmi ozirala za palmo in oljko, ko sta šle vsaka s svojim darom proti hlevcu. Eden izmed krilatcev je slišal njeno ihtenje. Pristopil je k njej in jo ljubečen vprašal: "Kaj jokaš?" S solzami v očeh mu je povedala, da zato, ker je palmo in oljka niste hoteli imeti s seboj, da bi se še ona poklonila nebeškemu detetu. To pa radi tega, ker ničesar nima, s čemur bi ga mogla obdariti. Nikoli da še ni tako britko občutila svoje revščine, ki jo rada prizna, kakor nocoj. w Krilatcu božjemu se je v dno srca zasmilila. Ker je bila tako ponižna in skromna, ji je sočutno rekel: "Zagotavljam ti, da te bo božje dete bolj veselo, ko se zbudi, kot onih dveh prešernic. Pri tej priči je krila tec božji pomigal leketajočim zvezdicam na nebu in kar vsule so se na zaničevano in objokano smreko, da je bilj* naenkrat vsa v lučkah. Še njene solze so se spremenile v svetle bisere. Med tem se je božje dete v jaslicah zbudilo. Palma in oljka ste mislili, da se jima bo s prijaznim očesom in rajskim usmevom zahvalilo za dar. A ste se britko zmotile. Njegov nebeški pogled je splaval naravnost proti blesketajoči se smreki. Njej je veljal njegov rajski uamev. Palma in oljka ste osramočeni odstopili In s povešanijni očmi odšli vsaka na svoje mesto, kjer ju je čakala vpričo prfcj tako zaničevane smreke trajno ponižanje. "Ve preAernici," jima je dejal krilatec božji, "ki ste se ba-hali s tem, kar ni vajino in to ponižno-skromno smreko zaničevali, boste odslej vsako leto to noč samotni stali v meji, skromna smreka pa bo vsa v1 lučkah stala ob jaslicah. Za vaju se posebno to noč ne bo nihče zmenil, v njo se bo pa po širnem svetu tisoče nedolžnih očesc koperneče oziralo. Tolikega nedolžnega veselja še ni in ne bo nobeno drevo gledalo pod seboj, kakor ga bo smreka kot božično drevesce poslej vsako leto. Še odraslim bodo ob njenem pogledu solze veselja lesketale v očeh." Ali ni krilatec resnice govoril? -o-- H. B. sega lO, ti betlehemčani.... Ko bi tisti betlehemčani. ki sv. Družine niso hoteli pod streho vzeti, še živeli, bi se jim celo sveto noč in cel sveti dan kolcalo. Iz milijonov vernih src se sveta noč in sveti dan izvijajo ogorčeni vzdihi: "Oh, ti betlehemčani, da so mogli biti tako trdosgčni! Dvema najboljšima in najsvetejšima, kar jih je dotlej videl svet. so drug za drugim odrekali prenočišče. Z njima so je odrekli tudi Njemu, po katerem so tisočletja koprneli in z vročo željo po njem umirali. Ko je slednjič potrkal na njih vrata, so ga poslali v živinsko stajo. Mesto da bi mu postlali v zlati zibelki, so ga pustili položiti v tuje jasli." To betlehemsko trdosrčnost so nekateri ljudski pisatelji kar dramatično opisali, kar je dalo povod, da jo je ljudstvo tu in tam začelo nazorno predstavljati. Znani tirolski ljudski pri-(Dalle na 2. strani) miiiiiiiiiiiiinnniiniiiiinmiiiiimuu^ Največji sloven*ki tednik v Zdruienib Državah Izhaja vsak torek Ima 17,500 naročnikov Naročnina: Za člane, na leto--------J0.S4 Z* nečlane-------:Sl.«0 Za inozemstvo------->100 NASLOV ' uredništva in uprevnlitra! 6117 St. Clair Ave. Cleveland, O. - Telefoo: Randolph 3911. ggttmas»nmim:inmiuiinnnnni... If undelivered return tot "GLASILO K. S. K. JEDNOTE" •117 St. Clair At*. ~ CLEVELAND, O. The largest Slovenian Weekly in the United State* of America. Sworn circulation 17,500 Issued every Tuesdsy Subscription rate: Por mem beri yearly Por nonmembera ------$1.60 Foreign Countries .......43.00 Telephone: Randolph 3012 ACCEPTED FOR MAILING AT SPECIAL RATE OF POSTAGE PROVIDED FOR IN SECTION 1103, ACT 0Ff0CT0BER 3. 1917. AUTHORIZED ON MAY 22, 1918. Leto XII. — Vol um« XII. Štev. 51. — CLEVELAND, O., 21. DECEMBRA (DECEMBER), 1926. povednik-hamorist, Reimmichl, jo tako originalno in živo slika, da bi *e človek jokal in smejal zraven. Trudna, premražena in lačna sta prišla Jožef in Marija popoldne onega dne v Betlehem k popisovanju. Ker se je Marija Jožefu radi njenega posebnega stanja še bolj smilila, je hotel čimprej dobiti prenočišče. Od Sare do Salomona, od Rebeke do Rubna, od gostilne "Sedmih debelih krav," do onega "Sedmih suhih krav," od prenočišča "Pri zamorcu," do onega "Pri Abrahamovi bradi" sta ronuila. a povsod sta bila odslovljena. Pri zadnji hiši onkraj mesta je nekdo Jožefu grozil celo s policijo, če se hitro ne spravi ud vrat. Ker je le še za božjo voljo prosil, naj se ju usmilijo, je gospodar svojega hudega psa naščuval nanj, ki se je takoj zakadel proti njemu in mu plašč raztrgal, da je Marija, ki je k vsej surovosti samo molčala, bolestno vzdihnila. Šele pastirji na betlehemskih planjavah. ki so se pri ognju greli, so se ju usmilili. Ko so videli kako Marija drhti od mraza in lakote, so ji takoj naredili prostor ob ognju, da se je malo ogrela in ji prinesli mleka, da se je malo pokrepčala. Nato so jima po svojih najboljših močeh, priredili skromno prenočišče v živinjski staji. To romanje od hiše do hiše so začeli ponekod že prej tudi dramatično predstavljati. V adventu so nosili podobe sv. Družine od hiše do hiše. V nekaterih krajih je pri tem nazornem predstavljanju prišla bolj betlehemska brezsrčnost do veljave, v drugih so pa gledali na to, da se da sv. Družini zadoščenje za to brezsrčnost. V nekaterih naših hribovskih župnijah je to zadostilo predstavljanje še danes v navadi. Ko prineso podobo v lepo ozalj-šano hišo, opravijo zadostilne molitve, potem jo pa dalje ne-so. t ■ Da ima tako dramatično opisovanje in predstavljanje betle-hemskc trdosrčnosti napram sv. Družini svojo vrednost, se ne da tajiti. Ce človek kaj takega bere ali celo vidi, pride šele v pravo svetonočno razpoloženje. Prepričan semv da bi za tiste, kjer se je ta navada še ohranila, ne bilo pravega božičnega veselja, ko bi se naenkrat opustila. Poezija sv. noči bi bistveno trpela. Zato pa, če nočemo svetega večera oropati njegove blagodejne poezije in ga ponižati do navadnih prozaičnih večerov, naj bi ljudski pisatelji in ljudski drama tiki ne opuščali teb lepih navad. sicer se zna zgoditi, da bo sveti večer, ki nam je zdaj tako drag, mnogim postal navadni krokarski večer. Po mestih je že itak mnogo zgubil na svoji nekdanji poeziji in bil ponižan malone do pustnega večera. Vprašanje pa je, če ima tako nazorno opisovanje in predstavljanje betlehemske trdosrčnosti kako svetopisemsko-zgodo-v i na ko podlago. Na to moramo odgovoriti, da ne, vsaj dosti ne. Kaj pa je dalo povod, da so betlehemčani radi sprejema sv. Družine oni prvi sveti večer prišli tako v slab glas? Pred vsem naptfcno umevanje besed sv. Pisma, da je morala sv. Družina zato v hlevu prenočiti, ker zanje ni bilo prostora v hiši. Luk. 2, 7. Zakaj zanje ni bilo prostora v hiši sv. pismo nič ne pove. Razlagavci sv. pisma betlo-hemčanom radi tega ne delajo nikakih očitkov. Zdi se, da jih tudi zaslužili niso. Kdor vpo-šfeva vse tedanje razmere in okoliščine, tako betlehemčanov, kakor sv. Družine, bo is to tako priraoran spremeniti svojo sodbo in obsodbo. Gostoljubnost je bil« znana in priznana čednost oriental-cev„ kar je deloma še danes. Te niso odrekli niti tujcem, še manj domačinom, najmanj pr. Davidovem potomcem, kakor sta bila Marija in Jožef. Ti so veljali za nekako narodno plemstvo, ki pa pri ostalih Izraelo-vih otrocih ni bilo osovraženo. Z nekim svetim . spoštova njem so zrli vanje, ker že bil iz njih hiše napovedan Mesija. Čimbolj so po teh koprneli, s tem večjim spoštovanjem so hodili okrog Davidovih potomcev. Posebno nežno gostoljubnost so skazovali ženam v blagoslovljenem stanju, kar jim pri Mariji gotovo ni ostalo skrito. Spričo tega bi bila velika izjema, če bi bili s sv. Družino res tako -trdosrčno ravnali, kakor hoče ljudski glas. A kako, da Marija in Jožef le nista dobila boljšega prenočišča kot v hlevu? To si pač lahko na drugi način razlagamo. Ko bi bila prišla kak drug čas in v drugačnem položaju v Davidovo mesto, bi jima gotovo ne bilo treba moledovati za prenočišče. Najboljše betlehemske družine bi si bile štele v čast ju pod streho vzeti. Topot so bile čisto izredne okoliščine. Betlehem je bilo takrat majhno in revno gnezdo, s kakimi 500 prebivalci, kakor menijo novejši razkazavci sv. pisma. Imelo je najbrž samo eno javno zatočišče in prenočišče za tujce. To je razvidno iz sv. pisma, ki pravi v originalu, da zanju ni bilo prostora 'en to ka-talima," v hiši, ne v hišah. Kajpada si mi te hiše niti oddaleč ne smemo predstavljati v podobi kake naše kmetške hiše, kjer imajo gostilno in prenočišče. To so bile sila primitivne, ilovnate bajte, kakor kaki kmetški "kevdri" v naših hribih, razdeljene v dva za silo ločena dela. V enem so prebivali ljudje, v drugem, malo nižjem pa živali. Sicer pa v našem slučaju za hišo ne gre ne. Grška beseda, "katalima." ali latinska "diversorium" ni isto kot slovensko hiša. Katalima, diversorium je po naše pravzaprav ograjeno dvorišče. Takratne gostilne v orientu so imele zraven hiše, kjer je družina stanovala, večje ali manjše ograjeno dvorišče z vodnjakom v sredini in v najboljšem slučaju s pokritimi lopami ob zidu. To je bilo tujsko prenočišče. Tu sem so zapeli svoja tovorna živinčeta, jih privezali, sami si pa poleg njih postlali. Tam so si pripravili in povži-vali svoje skromno kosilo ali večerjo, se pri vodnjaku napili in še živinčeta napojili, potem pa polegli v svoje šotore. Tu sem, v to edino betle-hemsko prenočišče, sta Marija in Jožef namerila svoje korake. ko sta prišla v mesto. Na žalost je bilo pa že vse polno ljudstva ondi. Bržkone se je Jožef pri gostilničarju informiral, če bi se morda ne dalo v kaki zasebni hiši dobiti prenočišče. Ka je pa zvedel,'da je vse prenapolnjeno, sploh ni iskal okrog. Morda bi se bil kje še našel kak skromni kot, nazadnje tudi v tem gostincu samem. Ce bi bil sam, bi ne bil v skrbeh. Toda ali naj Marijo v tem stanju, kakor je bila, sili v to gnječo? V tem slučaju bi prej on kot betlehemčani zaslužil kak očitek. A on je bil preveč obziren do Marije, je posebno v teh svetih trenutkih prevelikim spoštovanjem gledal nanjo, da bi jo bil v to "hišo" in ta dirindaj vlačil. Poizvedel je, kje bi se dobil kak samoten, miren prostor, naj bo še tako reven, kjer bi mogla bi ti sama. Gostoljubno so mu ga pokazali, ali mu vsaj povedali, kje naj ga išče in tako sta prišla z Marijo v hlev. Ali je bil to hlev za domačo živino onega gostišča, ali kak drugi, še bolj tih in samoten, ni gotovo. Bolj verjetno je, da kak drugi, popolnoma zunaj mesta, ker so bili pastirci prvi, ki so prihiteli k jaslicam. O kakem trdosrčnem ali celo surovem preganjanju sv. Družine od hiše do hiše tedaj ni govora. Betlehemčani so pri tem popolnoma nedolžni. Prvič niso vedeli, da nosi Marija njih toli zaželjenega Mesijo pod svojim brezmadežnim srcem. Drugič pa če bi bili tudi vedeli ali vsaj slutili, bi sv. Družine radi tega ne bili preganjali. Nasprotno! V tem slučaju bi se bilo dobilo zanjo najlepše prenočišče v mestu.' Vsaka družina bi bila rajši šla sama v oni hlev prenočevat, da bi ji naredila prostor. # Saj judovsko hrepenenje po Mesiji se je začelo prelevi jati v sovraštvo šele, ko so razočarani začeli spoznavati, da je Njegovo poslanstvo čisto drugačno, kakor so oni sanjali o njem. Oni so. zdihu'»či po*4 rimskim jarmom, v ičakovali svojega političi vralja osvoboditelja iz r. sužnosti. Sele ko je začel v«. ^no jasneje izpovedovati in povdarjati, da njegovo kraljestvo ni od tega sveta, so se jeli obračati proti njemu, dokler ga ni so spravili na križ. Kriv' tega ni bil toliko narod kot tak, ampak njega voditelji. Vse to je prišlo šele pozneje. Mesiji detetu bi bili vsklikali kot svojemu dolgo za-željenemu kralju, ko bi jim bi lo dano tisto spoznanje, kakor je bilo dano priprostim pastir-cem. Ravno to pozneje izbruhlo sovraštvo Judov do Mesije, ki se je preneslo nazaj tja do njegovih jaslic, je vzrok, da so se besede "ker zanje ni bilo prostora v hiši," začele razlagati v pomenu klasične betlehemske trdosrčnosti. A spričo povedanega je ta razlaga popolnoma napačna. Zato je čisto naravno, da je ne najdete pri nobenem stvarnem razlagavcu sv. Pisma. Ce kateri na kaj takega namiguje, kakor na primer Maldonat, ki pravi, če bi bila bogata, bi se bil ph>stor že našel, je to pripisovati bolj na račun popularno-moralizujočo, kot pa stvarno-kritične razlage omenjenih besedi. Po vsem tem bi lahko rekli: 'Oh, ti betlehemčani . . . kako ste ix) nedolžnem prišli v tak svetovno slab glas!" Kakor rečeno s to ugotovit vijo svetega večera nikakor ne mislimo oropati poezije, s katero ga je ta napačna razlaga ovila. Romanopisci, dramatiki, pesniki včasih kar iz oblakov zajemajo snov, včasih pa iz zgodovinskih zrn delajo pogače, ob katerih se tisoči naslajajo. Toliko stvarnega jedra in podla ge ima tudi "betlehemska" tr dosrčnost, da če bi oni takrat vedeli, kar so slišali pozneje o Mesiji, bi bili najbrž rekli: "Za takega kralja je vsak hlev dober." Lovrenčič: Sveta noč. Tajnostno leskečejo zvezde raz nebo, tajnostno zvonovi v sveto noč poj6: "Slava njemu, ki usmilil se človeškega rodu in vsem, ki so dobre volje, božjega miru- . . ." « i O zvonovi svetonočni, kod imate moč, čarati veselja v duše kakor angeli nekoč?. i Mene je tako prevzela vaša blagovest, da nikjer teme ne slutim sred bodočih svojih cest. H. B. Svetonočni spomini. Noč ima svojo moč, pravi naš pregovor. Navadno se pri tem misli na strahove. Ce smo si včasih doma pripovedovali razne zgodbe o strahovih, ki so se kajpada vse zgodile med enajsto in polnočno aro, se je gotovo vsaka končala z: Noč ima svojo moč. Da bi imela res tako moč, kakor smo takrat v svoji razgreti domišljiji mislili, to so danes zame Martin Krpanove zgodbe. O eni noči pa še danes verjamem, da ima svojo moč, to je sveta noč. Da, ta ima zame leto za letom večjo moč. Pa ne v tistem strašnem smislu, ko sem plaho gledal na vse strani od kod se bo kak duh pokazal, pred katerim sem se čutil le v kolikor moč svetli luči varnega. Ko sveta noč skrivnostno dahne vame, najrajši ugasnem luč. Potem se šele začne viti pred menoj film dožitih svetih večerov. Vsak nosi svojo povest s seboj. Kolikor svetih večerov toliko povesti, veselih, pa tudi žalostnih. Za vse bi bilo treba knjige, s toliko poglavji kolikor svetih večerov je že bilo mimo mene. Le nekaj bolj splošnih spominov nanje naj pogrejem. Najlepši so bili pač sveti večeri doma. Kako tiha je bila sicer zimske noči naša samotna hribovska vas. Zgodaj so začele umirati lučke v oknih. Zakaj bi po nepotrebnem tratili svečavo, so dejali, odkar so pre-dice prišle iz navade, spat pojdimo. Vsak je svojo odejo malo pogrel na družinski peči, se po rožnem vencu zavil vanjo in šel k počitku. Okrog devete je bila že vsa vas kakor mrtvašnica zečasa "španske" gripe. Se psi so dali mir. Nad kom naj bi se neki jezili in bevskali. saj bi vse tujce, ki so pozne zimske ure šli skozi našo vas, lahko na prste seštel. Le vejevje se je tu in tam malo otreslo svoje snežne teže, nad čemer se še tenkosluhi psi niso razburjali. Kako vse drugače je bilo svete večere. Takrat se je pravo življenje šele začelo. Otroci smo imeli sicer čez dan vet dela, kot vse druge zimske dneve skupaj. Čeravno smo že cel december mislili na jaslice in se pogovarjali kake bomo naredili, je bilo zadnji dan vendar še vse polno dela z njimi, posebno pozneje, ko sem jaz kot študent pastirce in ovčice navadno šele iz Ljubljane prinesel. Ker neusmiljeni profesorji niso hoteli nič vedeti, kolike dela nas čaka doma, so nas kvečjemu poldrugi dan prej 3pustili na počitnice. Ko bi bil jaz papež, sem si v svoji onemogli jezi mislil, bi vam že pokazal. Božič bi za stalno nastavil v torek. Dan prej itak ni šole, v nedeljo tudi ne, v soboto popoldne je prosto. Tako bi bili vsi študenti lahko že v soboto zvečer doma. V dveh celih dneh se pa že kaj naredi, kar kdo rad dela. V enem dnevu jaslice postaviti, to je bilo pa tudi za nas, ki smo bili v pastirskem življenju veščaki, malo preveč. Najlepši mah, ki je bil že ob jesenski paši preodločen za jaslice, je bil sicer pripravljen, za deset jaslic, ne za ene. A pa atirci in ovčice so nam dale dela. Kje naj vbogi študent dobi denar, da bi kupil masivne ali vsaj izdelane pastirce in ovčice, ki bi se jih kar razpostavilo. Se za take, katerih je bila cela čreda in družba na enem slabem papirju, je bilo treba hraniti vinarje. Student je proti božiču bolj suh kot poper na kmetški peči med krušno peko. Pastirce rezati iz tenkega papirja, jih na-lepljati na debelejšega, potem pa še na trščice, to da več kot za en dan dela. A do večera je moralo biti vse narejeno. Zato je bilo treba hiteti. Ker gre pa to, kar kdo rad dela hitreje izpod rok, so bile jaslice navadno že pred mrakom končane in preostali material pospravljen. To je pa tudi moralo biti. Zakaj takrat je nastopil bišni svečenik sv. noči. oče s svojo kadilnico — loncem. Mati so prinesli lonec z žerjavico in uredil se je sprevod, prava domača asistenca. Eden je šel naprej z blagoslovljeno vodo. Ta je odpiral in zapiral vsa vrata: hišnih sob, hrama, poda, hleva sploh vseh prostorov, ter jih pridno škropil. Za njim so šli oče s svojo kadilnico in vse svečano pokadili. Zraven njih je stopal tretji s ka-dilom v roki, ki ga je pridno metal v žerjavico, da je vsepovsod prijetno dišalo, kakor v cerkvi,- Nekam svečano so stopali oče ta večer od sobe do sobe, od poslopja do poslopja in tiho-skrivnostna molitev je spremljala njih svečeniško opravilo. Voli in krave v hlevu so jih začudeno gledali in se po svoje spraševali: Gmmmmm ali je naš gospodar ali ni? Z nervozno utripajočimi srci smo se vračali nazaj v hišo, kjer so oče odložili svojo kadilnico. In kaj bi ne bili nervozni. Kajti kdor je ta večer v motnem odsevu žrjavice na steni videl samega sebe z glavo, je bilo gotovo znamenje, da bo prihodnji sv. večer še učakal. Kdor se je pa videl brez glave, je bilo prav tako gotovo znamenje, da ga ob letu ne bo več med živimi. Kajpada je zavladalo veliko veselje, ko smox ugotovili, da število glav odgovar ja številu oseb. Nato so kadilnico odnesli iz sobe in v kotu pri jaslicah so zaplapolale lučke. Niso bile električne, pri-proste svečice so bile, ki so metale le motno svetlobo v jaslice, na pastirce in ovčice. Pa ravno v tem motnem svitu so bile jaslice najlepše, ker so najboljše izražale svetonoč no skrivnost. Nobene druge se mi radi tega niso tako globoko vtisnile v dušo kot te. Nebroj jaslic, velikih in lepili sem pozneje videl, zlasti v Monako-vem, kjer imajo zanje posebni muzej. A sveto noč mi te pri-proste prve živo priplavajo spomin, med tem, ko mi one umetniške vedno bolj ginejo v meglo podzavesti. Večerja je bila ta dan precej skromna. O kakem tako-zvanem 'veselem postu." ki malo več dovoljuje kot navadni, nismo ničesar vedeli. Le to smo vedeli, da je pred božičem velik post in ga držali. Tako postrani smo pa že mislili na krvavice, ki so čakale, da bodo šle v peč. Kajti božič brez kolin bi tudi ne bil kranjski božič. Najrajši bi jih bili takoj po polnoči pustili marširati na mizo. A pri nas si tega užitka ni bilo mogoče tako lahko privoščiti, je bilo s prevelikim žrtvami združeno. Slabe pol ure smo oddaljeni od cerkve. Od polnočnice hoditi domov na klobase, v ledeno mrzli noči, včasih v velikem snegu, nam ni kazalo, razun kateri bi mislil za drugo mašo ob šesti uri doma ostati. Toda kdor ni bil na svet dan pri vseh treh sv. mašah, tistega so imeli že za pol brezverca. Kdor bi pa rajši doma klobas čakal, mesto da bi šel k polnočnici, četudi bi bil imel namen iti h kaki poznejši sv. maši, temu bi pa najbrž ne dišale, toliko bi jih bil moral slišati. Brez polnočnice si svete noči niti misliti nismo mogli. Včasih smo se d&mala skregali, kdo bo moral ostati doma za varuha. Navadno sta morala to službo prevzeti oče ali mkti. Kar nas je bilo drugih, smo že o mraku prinesli iz skrinj praz nično obleko v hišo, da nam je ni bilo treba ponoči iskati v mrzlih "cimrih." Na peči ali pri peči sede smo bdeli in kramljali ter pogrevali, oziroma požirali spomine na prošle sv. večere. Oče in mati, ki sta jih že veliko doživela, sta vfedela veliko povedati o njih, tako da nas mladih nihče ni mislil na spanje. Vsled splošnega mnenja, da tatovi in roparji najrajši sv. večer, ko ljudi ni doma, hodijo okrog, da se preskrbe za praznike, sta marsikako roparsko zgodbo prenesla v sveto noč, kar je nas otroke tako ostrašilo, da bi v pozni noči nihče ne upal gori na svisli po prazničniško obleko. Fantje so sebi in drugim na ta način preganjali spanec, da so v presledkih s pištolami streljali v tiho noč. Včasih je pa mater, ki so imeli za to skrbeti, da bi nihče ne zaspal polnočnice, le spanec premagal. Ko so se zdramili in pogledali na uro, ji v svoji skrbi niso zaupali, kakor bi tudi ona včasih malo zadremala. Poslali so enega ali druzega ven poslušat, če že vabi. Ob pol enajsti uri se je prvič oglasil veliki zvon, ki ga je slišala cela župnija in jo povabil, naj se žačne napravljati za polnočnico. Za našo vas, ki je bila ena izmed bližnjih cer kvi, se takrat še ni mudilo. Ko se je zvon čez pol ure zopet oglasil, smo pa že začeli lezti s peči in za peči in se polagoma pripravljati. Tako ob četrt na polnoč so mati poslali drugo stražo ven, čq je na potu od oddaljenejših vasi že kako luč videti. In res so se začele polagoma ukresavati. To je bil prizor zase, vreden romantičnega pesnika in sli karja. Že v adventu se v vsaki vasi najde kdo, ki je za pot k polnočnici pripravil posebno bakljo. Precej dolg in debel smrekov štuc je na vse strani razkljal, ga posušil in s smolo žalil. Na sveti večer je čakal v hiši, da stopi v akcijo. Ko je zvon prvič od vabil k polnočnici, so se zbrali vsi polnočarji v hiši bakljonosca. Ta je na-žgal bakljo, se postavil na čelo in povorka se je razvila v goro drug za drugim kot darovanju če je bila stara, že izhojena gaz, je sicer škripalo pod noga mi, a to jim ni motilo dobre volje. Kadar je kdo zgubil rav notežje in potipal, če je tudi sveto noč sneg mrzel, so se mu vsi od srca zasmejali. A tudi če je zapadel nov debel sneg se ga ni ustrašil, češ-saj sV večer je samo enkrat v letu Z mogočnimi koraki je bakljo noseč rezal cel sneg naprej Drugi moški za njim so utrdili ženskam gaz. Otroci, ki so stopicali zadaj že niso imeli več ničesar mleti. V bližnji vasi je čakala že druga skupina s svojim bakljo-noscem. Zdaj se je ta postavila na čelo celi procesiji. Vedno več bakelj je zagorevalo, vedno daljša je bila procesija. Na zadnje se je pridružila še naša vas, zadnja pred cerkvijo, svojim bakljonoscem. Počasi se je povorka vila v precej str mo goro. Starim je začela pojemati sapa. Lahkonogi mladini se je zdela hoja prepočasna. Zdaj je kak fant po celem snegu preskočil starčka, zdaj dekle starko. Kako sta jima pri voščila, če jima je spodletelo. In to ni bilo nič redkega. Na enkrat se je kateri znašel pod ozkim potom. Z vsemi štirimi se je komaj skopal nazaj na stezo in moral še za otroci ubirati pot naprej. Na vrhu, malo pod cerkvijo, so bakljonosci ostanke porinili v sneg, da bi veter ne raznesel ogorkov, procesija je šla naravnost v cerkev. Občudovanja vredni so ti železni gorjanci v svoji'veri. Kak mehkužni meščan ali meščanka bi si po taki turi kuhala čaje in zavijala v tople odeje, te grče, moški in ženske pa gredo spoteni naravnost v ledeno mrzlo cerkev, kjer na kamenitib tleh potrpežljivo čakajo sveto-nočne glorije, ki jim razgreje dušo, da se za mraz niti ne zmenijo. Mi otroci smo posebno nestrpno čakali, kdaj bo kukavica zapela., Naš tedanji organist, samouk, je med polnočno sv. mašo, pa samo med to, pustil kukavico zapeti. Spomladi je nismo tako radi slišali, kakor sv. večer opolnoči. 2e dolgo prej smo se o tem pogovarjali. Kar cele pripovedke so krožile med nami o svetonočni kukavici in čarovniškem organistu. To je bilo splošno znano po župniji, da noben drugi organist na I »žjem svetu tega ne zna. Samo naš, da najde tisto piščalko in še on le sveto noč. Z nekim svetim spoštovanjem smo zlasti ta dan zrli vanj. Skoraj se nam je zdel večji kot "gospod." Kaj naj t>i bilo kukavičje .petje pri polnočnici pomenilo, še danes ne vem. Morda je hotel na ta izredni način kake spance buditi ali pa tiste, ki so bili bolj zmrznjeni zazibati v pomladno razpoloženje. Po polnočnici smo se spravili v edini dve hiši, ki ste bili pri cerkvi, 'mežnarijo" in šolo, da počakamo druge sv. maše. Bolj privlačna je bila "mežna-rija." Tam je bila takrat, kakor je še zdaj, tudi gostilna in tobakarna, ki ste dober postranski, oziroma glavni zaslužek za cerkovnika. Ker je vedel, da je ta večer konec posta ne bomo samo gledali, se je dobro založil. Gospodinja ni mogla dosti klobas nakuhati, in napeči. Stari so jih kajpada tudi primerno zalivali, vendar ne v toliki meri, da bi bila sveta noč skrunjena. Tako so hitro tekle ure do jutranje sv. maše. Potem smo jo naglo ubrali po hribu navzdol da do zadnje sv. maše še lahko doma pobožičujemo. A vsi smo bili ene misli, da je najlepše, sv. večer in sv. noč, za nami. Kar bo še sledilo bodo le v daljo se zgubljajoči odmevi te najlepše vseh noči. Priprosto, bi dejal betlehem-sko je bilo naše hribovsko bo-žičevanje. O kakem bajno in bogato obloženem božičnem drevescu nismo ničesar vedeli. Enako o kakih božičnih darovih ne. Kratko, v materijal-nem oziru nam razun klobas božič ni veliko obetal, ne dal. Tudi v cerkvi je bilo vse sicer slovesno, vendar ]>odežeJjsko. rf P Pozneje, ko sem zapustil domačo vas in hišico očetovo, sv. večera nisem več doma preživel. Tega je že nad pet in dvajset let. Veliko krasnih sv. večerov je med tem šlo jnimo mene. Večina njih mi je v ma-terijalnem in duhovnem oziru več prinesla, kot vsi oni v domačih hribih. V veseli bra-tovski družbi sem čakal na polnočne slovesnosti. Te so bile pač vse drugačne, vse lepše kot doma. Peti svetonočni oficij. polnočnica z veliko asistenco, krasne božične pesmi, kratko vse v velikem štilu. Tudi miza je bila temu primerno opremljena in še kaki darovi zraven. Za vse to sem več ali manj že naprej vedel. Vendar kadar je sv. večer dahnil vame, je moja duša postala romarica. V domačo vas je poromala, sicer bi zanjo ne bil sv. večer, najmanj oni, ki sem jih preživel v tujini. Dobro se še spominjam, kako me je sv. večer trlo domo-tožje v Švici. Tiste dni pred božičem sem posebno rad v duhu romal čez njene visoke gore proti domovini in nje najdražji kotiček moje rojstne vasi. Ko bi bil imel peruti, bi bil takoj odletel domov, da bi še enkrat šel k polnočnici v domačo cerkvico in se naslajal ob naših lepih božičnih pesmih, ki človeku v tujini trikrat slajše done. Prvo leto sem to domo-tožje še nekam lažje prebolel. Bili smo trije Slovenci skupaj nekem konviktu. Kakor trije Jobovi tolažniki smo s pregrevanjem svetonočnih. spominov drug druzega sladiii domo-tožje in čakali polnočnice. Ne morem reči, lepa je bila ta. Pri glavnem oltarju se je pela slovesna sv. maša. Pri stranskih smo istočasno vsled posebne švicarske navade drugi maše-vali tihe sv. maše. A nemška pesem, ki mi je udarjala na uho, mi je še ta užitek pokva- rila. Za nemška ušesa je morala biti lepa, ker Nemci so bili svetonočno razpoloženi ob njenih zvokih. Meni se je pri spominu na slovensko zdela Libera. Bolj me je morilo domotožje! sv. večer naslednjega leta. Sam sem pozno v noč sedel v skromni. mrzli celici francoskega Samostana. Film v domovini do-žitih svetih večerov se je počasi razvijal pred menoj. A domačega okvirja je manjkalo podobam, zato nisem imel popolnoma užitka od njih. Kraj sam je bil precej podoben pravemu Betlehemu. Samostan je bil takorekoč vsekan \ orjaško obrežno steno Sarine. Zlasti cerkvica je bila kakor drugi betlehemski hlevček, iz ene same ogromne plasti mehkega kamna, polna romantike. Svoj čas je služila za skrivno zbirališče prostozidarjev, kjer so kovali svoje temne načrte :proti Kristusu in cerkvi. Za "njimi so jo kupile pregnane francoske frančiškanke, ki so jo pozneje podarile istotako pregnanim francoskim frančiškanom. O njeni preteklosti še priča pročelni napis: "Ubi ab-undavit malitia, superabundant gratia. (Ker je bil pa greh obilen, je bila še obilnejša milost.) Kakor v katakombah je votlo odmevala pesem in molitev, ki so jo globoko doli v strugi spremljali šumeči in peneči se valovi Sarine. Toda pesem je bila francoska, nekam janzeni-stično mrka, zato ni ogrela mojega srca z blagodejno svetonočno toplino, ampak se je njegovo domotožje še razbolelo. Dozdaj najžalostnejši pa je bil moj četrti sv. večer v tujini. Na svojem štirimesečnem potovanju po Italiji, Nemčiji in Belgiji sem meseca oktobra prišel v Monakovo na Bavarskem, stikat po tamkajčnji bogati kraljevi knjižnici. Nekega dne dobim od doma poročilo, da mi je edini brat v Ameriki umrl. Kaj sem hotel druzega kot moliti in maševati Tanj. Iz Mo-nal Dvega sem šel dalje po Nemčiji, nato pa v Belgijo. Par dni pred božičem sem došel v Antwerpen. kjer sem sklenil preživeti božične praznike in se potem preko Strassburga vrniti v Švico, da končam študije. V frančiškanskem samostanu. kjer sem stanoval, me je že čakalo pismo. Veste od -koga? Od "rajnega" brata. Ce bi tako dobro ne poznal njegove pisave, bi ne bil verjel. In kaj mi je pisal? Da je bil nekje v Pennsylvaniji v bolnišnici, na smrt bolan. Sam je že obupal nad ozdravljenjem, še bolj pa zdravniki. Ko je nekomu dal denar, naj mu prinese zdravil, je ta denar lepo spravil, češ. zanj ni več zdravil, denar pa jaz bolj rabim kot apotekar.' Vendar se je za silo zlizal. Komaj je malo k sebi prišel, je nastopil pot v domovino. odkoder mi je pisal. "Prvi vesel božič v tujini," se mmislil, ko sem prebral pismo. Takoj sem se vsedel in mu odpisal, ter mu položil na srce, naj poslej lepo doma ostane, ker mu ni prav nič treba po svetu iskati kruha. Toda kako kratko je bilo moje veselje. Dan pred sv. .večerom dobim brzojav: Brat umrl! Zacelje-na rajia je nanovo zakrvavela. Sobratje v samostanu so v razigranem razpoloženju uživali radosti sv. večera. Jaz sem se po večerji potrt odstranil in šel v svojo sobo. Cisto sam sem bil v velikem traktu, ki so ga bili malo prej na drugi strani samostanskega dvorišča kupili. Ob mali železni pečici sem sedel v temi. Mesto an-geljske himne miru, mi je ječanje vernih duš odmevalo v srcu. Ko sem se vrnil iz tujine, sem se že niprej veselil prvega sv. večera zopet na domačih tleh. Tudi to upanje me je varalo. Kmalu potem se je začel krvavi svetovni ples. Pni vojni advent smo sicer preživeli v veselem pričakovanju, da bodo vojaki sv. večer že v svojih družinah praznovali in ga s pripo-vanjem o svojih doživljajih še povzdignili. Viljemovo napoved, da predno bo listje padlo z dreves, bo vojne konec, smo splošno smatrali za res. Morda je tudi bila, a se žal m izpolnila. Cim bolj se je bližal sveti večer, tem hujše so grome!i topovi in sikale granate. Marsikatera družina je že imela tak sveti večer, kakor jaz v Antwerpnu. Sto in sto drugih je s strahom pričakovalo, da zna zdaj potrkati na okno iin-gelj smrti in sporočiti žalostno vest: "Očeta, sina, brata ni več, padel je tam in tam in bil ondi pokopan" " In ker ga menda ni bilo, ki bi ne imel nobenega svojih dragih na krvavem ^plesišču, nam opojne božične pesmi kar niso hotele iz grla. Silili smo se pač, a ,kaj, ko so srca krvavela. Tako je bilo ves čas vojne, da vsak sveti večer je bil bolj žaloten. Število žrtev vojnega maloha se je leto za letom množilo, pomanjkanje se je oglašalo, obup se je polaščal src. Prvi sveti večer po vojni smo pač globlje občutili angelj-sko himno miru, kot kdaj prej. Tako milo in sladko je donela preko naših polj in dobrav kot še nikoli, ker je prvič donela po svobodni domovini. Kdor je štel svoje drage in mogel ugotoviti, da nikogar ne manjka, je imel po dolgem času zopet vesel sveti večer. Presrečne so bile kljub vsestranskemu pomanjkanju one družine, ki so dobile svoje * drage iz raznih ujetništev. A koliko je bilo pa takih, ki so zastonj čakale njih vrnitve. Tem so sveto noč že bolj ali manj zaceljene rane znova zakrvavele. Sladka pesem miru se jim je kar posili preljvala v žalno večnega miru. Splošno in kratko: Narodna srca so poskakovala veselja, ker se nam je narodilo drago dete, svobodna domovina, sorodna srca so krvavela, ker je bila cena svobodne domovine tako visoka. Zato nam tudi ta sveti večer ni bil brez grenke mire. Meni so med tem umrli tudi mati. svitla zvezda, ki me je zlasti svete večere ljubko zasijala in me ljubeče vprašala: "Ali prideš?" *Ko je ta zvezda zatonila in ugasnila, sem zopet obrnil pogled po svetu. Sledilo je pet sv. večerov v Ameriki. Niso bili taki kot v domovini, pa tudi taki ne kot v pravi popolni tujihi, temveč nekaj v sredi. V krogu domačih ljudi in ob zvoku slovenske božične pesmi se človek tudi na tujem čuti nekam domačega. Pogrešal sem pa do zadnjih dveh let, ki .sem jih preživel v Lemontu polnočnice, ki je srce sveti noči. Nadomestek ob petih zjutraj je bil lep, to rad priznam. Tiho, kakor sveta noč, romajo-či otročički k jaslicam, s skrivnostno pesmico na ustnih me je ganilo. Koga bi ne? Saj so celo versko izkušene socialistične duše doli za vrati z užitkom sledile tem ljubkim prizorom. * Marsikatera teh versko bankrotnih si je v globini zaželela od svetnih korit in pomij nazaj k jaslicam in njemu, ki je vir vsega to in onstranskega življenja. Da sem bil zvečer, ko sem moral iti brez upa na polnočnico spat, hud na vse ve-likomestne bandite, pijance in drugo sodrgo domačega in tujega pridelka, se razume. Prvi sveti večer v Lemontu, v tisti zasilni kapelici in on-dotne skromne jaslice, to je bil po dolgih letih zopet en moten odsev in lahek odmev nekdanjih hribovskih svetih večerov. Trenutno sem popolnoma pozabil, da sem na tujem. Zopet se je enkratis. "Tiha noč, sveta noč ..." v globini srca utrgala, a se le prekma- lu prelila v otožni Miserera. Zdaj zopet v domovini čakam svetega večera in težko ga čakam. Predokus, ko smo za se-demstoletnico smrti sv. Frančiška imeli slovesno polnočnico, je bil sladak. Upam, da bo okus svetega večera še slajši. Vem sicer, duša bo zopet romala. romala do enajstih, ko se bo začel svetonočni oficij. Vse sv. večere bo zopet preromala, niti mimo žalostnih ne bo šla po t prstih, da bi jih ne zbudila. Saj brez njih bi celotna slika ne bila popolna. Ce gledam na solnce in senco svojih svetih noči nazaj, se mi zdi, da gledam lep solnčni zahod, kakor sem ga enkrat, žal samo enkrat, gledal z goriške Kostanjevice. Solnce je že za-tonilo tam za Furlanijo, njegovi žarki pa so še poljubljali nakopičene meglice. Drugače tako mrke in motne so zagorele v nebeškem sijaju. Sinjina med njimi se je prelivala v lepše barve, kot jih zmore čopič največjega umetnika. Zdelo se je, kakor bi se sami zlati nebeški angeljci kopali. Kakor so oblaki lepi, če se kopljejo v sohičnih žarkih, tako tudi žalost svetega večera, ožarjena od večnega solnca, ki je sveto noč vzšlo. Svetonočni spomini in spomini na rajno dobro mamico, imajo precej skupnega. Oboji, tudi versko izžete duše v njih globini vzvalove in zazibljejo v prijetno — sanjavo domotožje po neki daljni deželi miru in sreče. Spomini so različni, spremljajoče občutje je v bistvu isto. O, da bi taki spomini in tako občutje tudi letošnjo sveto noč mlačnim poživili vero, brezverne pa privedli nazaj v njeno mehko naročje. -o- F. A. Če je kdo praznoveren. (Svetonočna humoreska) Bil je sveti večer. Pri Matjaževih v Smrečnem so se po običajnem kajenju hiše in drugih prostorov vsedli k večerji. Najprej je priromala mlečna kaša na mizo. brez katere pri Slovencih niti sveti večer ne sme biti. Sicer so vsi vedeli, da ta večer ona ne bo zadnja, je vendar tako naglo ginila iz sklede, kot voda iz sita. Za njo je prišla kot' mlinski kamen ogromna pogača. Saj je pa tudi morala biti obilna, zakaj poleg domačih so bili pri hiši in kajpada tudi pri mizi: dva hlapca, dve dekli in en pastir. Poleg tega pa kar kdo samo parkrat v letu dobi pod zobe, s tem se hoče pošteno okoristiti. Za nameček so bili še orehi in jabolka. Najstarejši hlapec, Zmavcev Miha so mu dejali, bi bil sicer kaj rad sam spravil pod streho velik kos pogače, vendar se je premagal. Le toliko ga je odrezal, da je imel kaj pri jabolkih in orehih prigrizti. Pa ne smete misliti, da se ostalega zato ni upal lotiti, ker bi se bal, da bi posta ne prelomil. Njegov namen je bil vse "vzviše-nejši." Čakal je, da je dekla Liza svoj delež pospravila, na kar ga je njej poklonil. Liza mu je pa od svoje strani podala najlepše jabolko, ki je bilo na eni strani rudeče kot piruh in ravno tisto stran je proti njemu obrnila. Nič ni rekel Miha, nič ni rekla Liza, samo 2 očmi sta se ujela. Kljub temu je druga dekla Reza nekaj opazila, kar drugi niso, dasi je bila na eno oko slepa. Da sta Miha in Liza prijatelja, to je bila v Smrečnem javna tajnost. Ze za svečnico sta sklenila, da se bosta kot mož in žena preselila na nov dom, ki ga je bil Miha s svojimi prihranki kupil. Dolgo je moral garati, da si je toliko prištedil. Štiri križe je že nosil na hrbtu. Telesno je bil pravi korenjak. Gornje nadstropje je bi- lo pa bolj slabo opremljeno. Brati je znal le jagode, pisati pa sploh ne. Zato je bil vesel, da mu Lizi ni bilo treba pisati, ampak sta se lahko ustmeno pogovorila. Do pet se je naučil šteti, da jd vedel "gospodu" povedati, koliko je Bogov in koliko oseb. _ Kar je bilo še treba, da je za prvo sv. obhajilo opravil, na to je pa bolj gospodu prikimaval, ko so razlagali. Kolikor manj je imel pravovernega znanja, toliko več je imel praznovernega. V tem je bil pravi mojster. Liza sicer tudi ni bila več mlada. Okoli trideset mu jih je priznala. Pred kolikimi leti je pa nehala šteti, nihče ni vedel. Drugače je bila dokaj brihtna. Mašo je včasih prej končala kot gospod. Velikonočno izpraševanje ji ni delalo ni-kakih skrbi. Vseh dvanajst lastnosti božjih je po vrsti povedala, kakor so bile v katekizmu in še razlago zraven. To je pomenilo višek znanosti pri izpraševanju za velikonočne listke. Iludomušneži so zato dejali, da bo ona glava družine, ne Miha. Dekla Reza je pa na vsak način hotela vedeti, da je to proti božjim postavam, da je zato treba to zvezo razdreti, predno bo "žegnana." Vsaka prijazna beseda med njima, vsak pogled je bil trn za njeno oko. Pravi naglavni greh pa se ji je zdel, da sta še sveti večer na ta način skrunila. Kar glasno je začela godrnjati, ko je videla, kako sta si izmenjala pogačo in jabolko. Po večerji se je vnel pogovor o raznih narodnih svetonočnih običajih, vražah in praznoverju. Ta je vedel to, oni ono povedati, da so predpolnočne ure tekle kakor olje. Pastir Lojze je pravil, da so mu mati pripovedovali, kako se sveti večer. ko odidejo ljudje k polnoč-nici, celo živini v hlevu razvežejo jeziki in se začne med seboj pogovarjati. Miha je to z odprtimi ustmi in našpičenimi ušesi poslušal. Dekla Reza je hitro zapazila, da ga ta stvar posebno zanima. "Kaj pa, Miha," ga podrega, "ko bi ti nocoj mesto k pol-nočnici šel v hlev živinske razgovore poslušat?" ' Pa re3, Miha,' se oglasi pastir Lojze, "če hočeš vedeti, kaj te *v prihodnjem letu čaka, moraš biti nocoj opolnoči v hlevu. Samo glej, da žival ne bo za Ho vedela, sicer bo tildi no- t coj molčala." -Saj tebi Lojze." se potegne Liza za Miheta, "bi ne bilo svetovati, da bi šel v hlev k polnočnici, sicer bi ti kozli še tisto malo slame, ki jo imaš v glavi ven populili." "Bravo Lojzka, bravo!" je zadovoljen vskliknil Miha, "ti se še potegneš zame I" "Nič kaj varno ni na sveti večer živite motiti," je svarilno pripomnil hlapec Tone. "Zakaj ne?" je ušlo Mihi samemu. "Zakaj ne? I zato ne, ker živina tega ne trpi. To je edina ura, ko se more kaj pomeniti. Radi tega je nejevoljna, če ji kak nepoklican prisluškuje, naj ti povem, kaj je bilo s starim Kapunom, ki se je drznil jo motiti." "Kaj neki?" "Hm. v hlev je šel, na sveti večer je šel v hlev, živino poslušat mesto k polnočnici. Pa je res spregovorila, prav s človeškim glasom. Vol je začel. Dejal je: " 'Danes leži v jaslih velik štor — Cez dva dni bo šel v nebesa gor.' "In res je bilo. Na Štefanovo-je umrl stari Kapun. S tem se tedaj ni šaliti." "Pa pravijo," .odvrne Miha, "da tisti, ki so na kvaterni dan rojeni, lahko gredo poslušat, se jim ničesar ne zgodi." "Kaj si ti na kvntre rojen?" povzame Reza. "Pri moj krivček da sem," zadovoljen de Miha, "še na kvaterni petek." "E, potem pa na vsak način poskusi." ga bodri Lojze. "Prav nič nisem radoveden,' se navidezno otepa Miha. V resnici se mu je pa z obraza bralo veselje, da je bil na kvaterni petek rojen in bo smel nocoj prisluškovati tajnim pogovorom živine o vseh mogočih bodočih dogodkih, svojih in Matjaževih. Seveda tega ni nikomur povedal, niti svoji Loj-ziki ne. Naenkrat se mu je jelo zdehati. "Jaz ne mislim iti k polnočnici," pravi čez nekaj časa, "sem preveč zaspan. Pojdem rajši zjutraj in ob desetih. Lahko noč!" Tone in Lojze sta takoj uganila, da bo Miha polnočnico v hlevu prebil. Domenila sta se, da povabita še sosedovega Jak-ca, s katerim si hočejo razdeliti živinjske vloge in Miheta pošteno potegniti. Ob pol polnoči, ko so drugi odšli k polnočnici, so se ti trije tiho splazili v hlev, vsak v svoj kot. Kmalu po tri četrt se je komaj slišno odprla ena izmed lin. skozi katere se klajo polaga v jasli. Kolikor moč tiho se je nekdo spustil v jasli. Le preostala mrva, na katero se je vlegel, je malo zašumela. Najbližja krava je nekaj začutila, ker je vzdihnila: Gmmm. A ker je postalo zopet vse mirno, je nadaljevala svoje pred-žvekovanje. Od zunaj je prihajalo otožno skovikanje sove: Hu . . . hu . . . hu . . . Cim bolj'se je bližala polnočna ura, tem nemirneje je Miha-tu utripalo srce. Vstal bi bil in zbežal iz hleva, ko bi ne bil tako trdno prepričan, da se tistim, ki so kvaterne dni rojeni, ne more ničesar zgoditi. Še nestrpneje so čakali polnoči oni trije, ker jih je hotel že naprej smeh zlomiti. Začelo je skupaj zvoniti. Miheta je oblil mrzel pot. Malo ga je vest pekla,, da je po dolgih letih prvič opustil polnočnico, še bolj ga Ije pa skrbelo, kaj ima vsak čas priti. Še nekaj trenutkov in iz kota, kjer je bila privezana stara liska se začuje globok, popolnoma človeški glas: "Naša ura je tu-u-u! Mu-mu-mu-Ali so vsi tu-u-u." Ves hlev je bil naenkrat pokonci. nastal je nemir med živino. Kar se na drugi strani oglasi sivec: "Vsi smo tu, voli, krave, ovce, koze mu-mu." "Ni li neki tujec med nami?" povzame liska. Sedaj se pa kozel zadere: "Največji osel je pri nas, prišel je malo v vas. Tam v jaslih leži, noge od sebe moli." "Cemu pa okoli nas pohaja?" nejevoljno zarobanti sivec. "Svoja dolga ušesa prodaja," odvrne kozel. "Pa se bo britko kesal," de zopet liska. Mihetu je začelo vroče prihajati. Kesal se je svoje radovednosti. Vesel je -bil, da je pustil vratica odprta in se že pripravljal na skok. A čuj: "Kaj se nam v novem Jetu obeta?" vpraša liska. "Velika suša, malo paše," napoveduje sivpe. "Pa kaj še?" nadaljuje radovedna liska. "Našemu gospodarju punčka," se oglasi kozel, "in dve. poroki v hiši." "Kar dve," se začudi liska, "jaz vem samo za eno." Miha dvigne glavo, in še z roko podaljša že itak dolgo uho, da bi ja dobro slišal. "Da, dve, Tone bo vzel Lizo, Miha pa slepo Rezo," se zareži kozel. "Oho!" se začudi liska, "či sto drugače, kot je kazalo." ' "Se mi je zdelo," pripomni modro sivec, "da Liza Miheta za nos vleče." "Pa Miha ne bo Hotel Reze," meni liska. "Bo pa Reza hotela Miheta," se porogljivo zadere kozel. "Saj jima ne pojde skupaj," pristavi sivec, "že zdaj se gri-zeta." "Šlo bo že," zaključi modrovanje kozel, "pa kako in kako dolgo. Jaz mislim, da: "Pri gostiji 1k> Mihcu glava polna čez dva tedna pa duša bolna, čez pol leta bo vse zapila in Mihca zapustila." "Tako, tako .... Zares, zares . . ." je šlo vse križem, potem je pa nastal kratek molk. Miha je stiskal pesti. Najrajši bi bil skočil iz jasli in kozlu roge polomi!. A ni imel poguma. Oni trije so se komaj premagovali, da niso bušk-nili v glasen smeh. Kar se zopet liska oglasi: "Naša ura je šla, je šla Lahko noč!" "Lahko noč, lahko noč," so si križem voščili. Nazadnje je še kozel dostavil: "Srečno novo leto . . . mek . . . mek l" Miha je s težko glavo zlezel iz jasli in jezen zaloputnil vratica. Komaj je odnesel pete, so se ostali trije tiči spustili, v smeh, da je živina začela mukati. Drugi dan pri prazniškem kosilu je Miha ves pobit in poparjen sedel za mizo. Od vseh strani so ga dregali, pa niso mogli ne lepe ne grde spraviti iz njega. Topo je gledal predse, med tem, ko sta se Tone in Lojze na polna usta kroho-tala, tako da nista nikoli polne žlice prinesla do njih. "Miha," sili vanj Reza, "nikar se vendar danes, ko je tako velik in vesel praznik, ne drži, kakor pepelnična sreda. Na, tu imaš en cukrček. da si boš malo osladil svoj žolč." Miha z vso jezo zgrabi ponujen cukerček in ga zaluči Rezi v glavo. "Kljuse staro, grdo," peneč kriči, "ne dobiš me. Miha je rajši celo življenje zaničevan hlapec, kakor ob taki baburi gospodar, da veš!" Reza se je pripravljala na napad, da Mihcu še malo bolj nategne ušesa. Da ni Liza stopila vmes bi si bila skočila v lase. "Miha, kaj vendar govoriš, kaj delaš?" ga je mirila. '"Bom pa tebe, hinavka grda," jo nahruli. "pojdi koga druzega za nos vleči, ne mene. Ce ti tako lahko brez mene živiš, kakor jaz brez tebe, potem sva končala na vekomaj^—— Amen!" Liza je zajokala' in zbežala iz sobe, povedala gospodarju, da se je moralo Mihetu zmešati, ker tako čudno zmešano govori. "Miha," pravi gospodar,, "ali se ti je res zmešalo, ali si pa zopet nekomu pošteno nasedel?" "Kar vem. to vem!" kriči ne-vtolažljivi Miha. "in samo jaz vem, pa še več vem, kar ne zadene samo mene, ampak tudi Matjaža. Letos dobite punčko, pa zelo suho leto bo, slabo za živino, ker ne bo paše. To ve samo Miha, ki ga imate vsi skupaj za tepčka. Boste videli, če ne bo res." "Ne vpite!" je prihitela še gospodinja v sobo, ravno ko je Miha igral vlogo preroka. "Miha," mu pravi, "pa menda nisi bil nocoj v hlevu pri polnočnici ?" ' Tone in Lojze sta se znova spustila v smeh. Za druge je bila uganjka rešena, le Miha je še vedno trdovratno kričal: "Kar vem to vem in konec!" Razburjen je vstal in trdih korakov odšel skozi vrata, ter jih zaloputnil za seboj. Štirinajst dni pozneje se je pri Matjaževih oglasila štorklja in pustila krepkega fantka Sedaj se je Mihetova jeza obrnila proti lažnjivemu kozlu. Naslednjo nedeljo je bil pa Tone prvič na oklicih. Pa ne z Lizo, ampak z Pelanovo Mico. * Kakor je bil Miha tega vesel, bi bil vendar najrajši kozlu brado spulil. Rad ali nerad je moral priznati, da so ga navi-hanci res potegnili. Sram ga je bilo. Ves skesan je šel nekega večera v hlev, kjer je Liza molzla in jo prosil odpuščanja. Pa še takrat se mu jo pest nehote stisnila, ko je zagledal kozla. Liza je vso to žalostno zgodbo že prej od Toneta in Lojza zvedela. Vendar je ni hotela prav nič pokazati, dokler se Miha ni ponižal in prosil odpuščanja. Potem mu pa ni pozabila napraviti prav resne pridige, katere konec je bil, naj zana-prej, kakor prej, sveto noč v cerkev hodi k polnočnici, ne pa v hlev. Kar škripalo je v njem, ko je moral požirati prvo pridigo svoje bodoče žene. Ko bi bil takrat imel Toneta in Lojzeta pred seboj, bi ju bil v greznico zmetal. Nazadnje se je pa le potolažil, vesel, da se le koz-lova napoved glede Lize ni uresničila. Še na ohcet je povabil kozla-Lojzeta kot godca, češ, ker si mi na sveti večer tako žalostno zaigral, boš pa na ohcet i s kakimi veselimi poravnal. Ze par let sem je, ko se je to zgodilo. Danes Miha in Liza, oziroma Liza in Miha že na svojem domu gospodarita. Tisti, ki so prerokovali, da bo ona glava družine, se niso zmotili. Malo je tudi ta zgodba pripomogla. da se Miha ni posebno potegoval za vrhovno poveljstvo v hiši. Pa še nekaj mu je ostalo od tiste polnočnice, kozlov ni mogel videti. Silvin Sardenko: Sveti večer je vasoval. Tiho, tiho, kakbr bi -po prstih šel lahno, lahno kakor dih je prihitel. Jaz sem klical ves očaran venomer —Bog te živi moj preblaženi večer! Kaj prinašaš z onega sveta novic Mar veselih ker si tak živahnih lic? .* * * Tiho. tiho, kakor bi se koga bal tajno, tajno kakor duh je šepetal: —Vsa nebesa neizmerna so novost vse boš videl kadar sam boš rajski gost. Vendar nekaj naj razkrijem pred teboj, kaj je davi tožil Stvarnik moj in tvoj. * * * Morje zvezdic po vsem stvarstvu sem razlil a nobeni kakor zemlji nisem mil. Ali vsaka lepšo slavo mi gori kakor zemlja ta nezvesta moja hči. Ravno tak je hladne zemlje sin, ko sem vendar dal vso milost mu z višin — * • • In večer bi še povedal marsikaj a nebesa so hotela ga nazaj. Tiho, tiho, kakor bi po prstih šel, lahno, lahno kakor sen je odhitel. ITALIJANSKE HARMONIKE ro ne bi ti predovali v dobrobit sebi in ime,a niti ene besedke za priob-Jednoti. Pomnimo, da je dru- eiti iavno v Novi Dobi. Kadar štvo nam vsem potrebno. La- Krem jaz na agitacijo, razložim hko se skupno pogovarjamo, ugodnosti K. S. K. Jednote in malo pozabavamo, in v bolez- ne Jugoslovanske; kar je tudi ni je nam pa društvo v pomoč. ^ vsakega agitatorja prav. Zato nam je Jednota kakor Jaz nisem Se nikdar rekla, da skrbna mati svojim otročičem. ie Jugoslovanska Jednota .^la-Prosim torej vse člane, če ve- s,aba» ali da se plačuje v oni ste za koga, ki bi rad pristopil sklad 30 centov; ^rekla pa sem, v naše društvo, pripeljite ga k (la Je Judi dobra vsaka bratska meni, da ga vpišem, ali pa če organizacija, samo da redno ^eli, se jaz oglasim pri njem plačuje svoje obveznosti. Tu-tudi to radevolje storim. To- kaJ dokažem, da jaz ne že-rej na skupno agitacijsko delo! lim nikogar farbati in tudi ti Pozdravljam vse članstvo na- mene ne S tem ti povem, še dične Jednote; želim mnogo da si o8^8 8 svojim lažnjivim uspeha* pri vseh društvih na dopisom in da ima laž kratke glavnih sejah. Dalje želim Take vrste reklama (ne- vsemu glavnemu odboru in po- resnična) je tudi slaba za vsa-sameznim uradnikom krajev- ko organizacijo, nih društev kakor tudi vsemu Toliko v odgovor in zagovor, Jednotinemu članstvu obeh od- kar se tudi lahko dokaže. Upam delkov vesele božične praznike da si me razumela! in zdravo ter zadovoljno Novo želim mnogo uspeha vsem let0 slovenskim katoliškim organi pih predlogov in krasnih nasvetov v prid društva in Jednote. Da pa moramo nekaj ukreniti. nam dajejo povod društveni stroški, ki se vedno množijo vsak mesec z društvom vred. Ravno vsled tega razloga smo prišli do zaključka, da naše društvo priredi v prid svoje blagajne še en zabaven večer in sicer dne 15. januarja, 1927 pri našem sobratu Anthony Steržay, 5151 Charles St., Maple Heights (Bedford), Ohio. Ze danes uljudno vabimo vse prijatelje in znance ter naše sosede živeče tukaj v Maple Heights kakor tudi iz nevvbur-ške okolice. Pričakujemo, da nas v obilnem številu poselite. Na tem mestu se hočem tudi javno zahvaliti kot bivši ves-časni prvi društveni tajnik članom in članicam našega društva, ker so mi na letni seji podarili kot v priznanje brezplačnega dela v minulem letu lepo božično darilo. Vsem tem naj bo izrečena srčna zahvala, njih imena mi bodo ostala za vedno v hvaležnem spominu. V odbor za leto 1927 so bili izvoljeni sledeči: Predsednik Anthony Sterzay, podpredsednik John Brez nikar, tajnik Louis Kastelic, blagajnik Frank Stavec. zapisnika rica Mary Steržay, nadzorni odbor: Loui» Lipnus st., John Kirn in Josip Legan, društveni zdravnik Dr. Anthony Perko, ki ima svoj urad na vogalu E. 93rd St. in Union Ave. Društvo zboruje vsako prvo nedeljo v mesecu ob 2. uri popoldne pri sobratu Anthony Steržay, 5151 Charles St. Vsem članom in članicam K. S. K. Jednote ter njenim glav nim uradnikom voščim vesele božične praznike ter srečno in zdravo Novo leto 1927! Frank Stavec, tajnik. V širni Ameriki živečim Članom in članicam K. Slovenske K a t. Jednote želi "Ameriška Domovina" prav srečen Božič in veselo ter zdravo novo leto. 1927. Društvom kar največ napredka v članstvu in v blagajni, da bi Jednota tekom leta 1927 dosegla 50 ti-članov in članic ter še nadalje uspešno podpirala pomoči potrebne in skrbela za udove in sirote. — Enako želimo vesele praznike in uspeha polno Novo leto vsem glavnim uradnikom, odbornikom in od-bornicam Kranjsko-Slovenske Katoliške Jednote! * To vam iskreno iz srca voščita in želita James De be ve c Louis J. Pire Cleveland, O. Zahvala. Cenjeni mi sobratje društva sv. Petra in Pavla, št. 38, K. S. K. Jednote v Kansas City. Kans. Tem potom vam izrekam svojo srčno zahvalo, ker ste mi prišli na pomoč v moji bolezni, da ste mi dali $25 za božično darilo. Dolžnost me veže, da se vam ne morem zato zadostno zahvaliti. Ta vaš bratoljub-ni čin bo ostal meni in moji družini za vedno v spominu. Naj vam to dobroto Bog poplača že na tem svetu, ker ste meni iv bolezni in težavi pomagali. Res, pred nesrečo nismo nikdar varni; zato bi priporočal vsakemu, da naj pristopi k temu uglednemu društvu. Ne čakajte d6 jutri ali kasneje, da ne bo že prepozno!' Se enkrat vam, dragi mi sobratje, naj Bog stotero poplača in da vsem skupaj svoj blagoslov, tako tudi vašim družinam in naši dični K. S. K. Jednoti. Dal Bog, da bi kmalu štela 50,-000 članov. S sobratskim pozdravom, Anton Zakrajšek. 526 Sandusky Ave., Kansas City, Kans. Mary Oblak, tajnica. zacijam, vsem članicam K. S. K. Jednote pa želim vesele bo- Iz urada društva Marije P»- iične Praznike, magaj, št. 196, Gilbert* Minn. j Helen Yurcich, tajnica. Srečno bomo dokončali leto ■ 1926 na našem društvenem po- Iz urada društva »v. Družine, lju; tako je pri našem društvu 2®7* Maple Heights. O. vse v lepem redu in slogi za- Naše društvo je imelo svojo kij učeno. Na seji dne 5. de- glavno in letno sejo dne 5. decembra je bil izvoljen sledeči cembra. Te seje so se udele- odbor za leto 1927: Predsednica Mary Peternel, podpredsednica Frances Boje, tajnica Helen. Yurckh, blagaj-ničarka Josephine Ulčer,. zapis-Dikarica Frances Potočnik, nadzornice: Mary Pike, Kristina žili z malo izjemo skoro vsi člani in članice, kar znači, da se članstvo tega društva v resnici zanima za društven napredek in procvit tako tudi naše slavne K. S. K. Jednote. ODGOVOR Iz urada predsednice društva sv. Veronike, št. 115, K. S. K. Jednote, Kansas City. Kans. To je moj odgovor na obre-kovljiv dopis v št. 49 "Glasila," kjer se ona članica ni upala s polnim imenom podpisati. Ako je vse resnica, kar ista članica navaja, bi se ne bala priti tudi s svojim imenom na dan. Jaz jo s tem tudi javno vprašam : Kdo se prepira med uradnicami? Kdo dela sovraštvo? To je ona sama, ker vedno, ako ni predsednica iz vaše sredine, povzroča vedno sitnosti; niti ena predsednica vam še ni bila po volji, najsibo že Belokranjica, prava Kra-njica, Cabranka ali Kočevarica; samo Poljanka mora biti prva, če ne društvo propade?! Zato je bil prepir in sovraštvo že od- bile že predsednice, a niso mogle celo leto obdržati svojega urada; komaj pol leta, nakar so odstopile od društva. Kdo je bil kriv? Jaz kot sedanja predsednica sem skušala biti vedno vestna članica in tudi uradnica, odkar sem pri društvu sv. Veronike in tudi kot ustanoviteljica. Jaz sem svoj urad. skušala pravilno upravljati. Imela sem že vsak urad, * izvzemši tajništvo. Ako bi bila, kakor me ona članica obrekuje, gotovo bi me druge ne volile za uradnico. Kar je krivo pri društvu je to: Preveč izvanrednih privatnih sej se dela. Ne zborujte pri plotih (za fencom), ne v hišah, ker to društvu škoduje, temveč pridite na društveno sejo v zborovalno dvorano. Tam predlagajte, kar je v korist društva in Jednote, ne pa laži prinašati na dan; govorite vedno resnico, kar pri nas žalibože tako pogrešamo. Ali je to se-trsko, da se o kaki članici ali društveni predsednici laži prenaša. Vse to sme delati le vaša stranka; kar jaz govorim, je resnica, ne pa laž. Torej drage mi sosestre! Rada bi vas enkrat videla v lepi slogi in miru; to bo koristilo društvu in vsem skupaj, kakor tudi celi naši fari sv. Družine. Na ta način bo vsaka ženska in dekle rada pristopila v naše društvo sv. Veronike in se ne bo vsako malo napako dvigalo ali poviševalo. S sosestrskim .pozdravom, Josephine Zupan. Stavljenih je bik) mnogo le- kar društvo obstoji 20 let. So Gilbert, Minn. — Ker se gil-bertski Slovenci vse premalo oglašajo v listih, zato hočejn jaz malo opisati, kako se imamo. Mestne volitve so minule. Slovenci smo se še precej dobro postavili, ker sta bila kar dva naša rojaka izvoljena v odbor, in sicer Mr. Frank J. Indihar za klerka- in Mr. Leo Kukar za eouncilmana. Oba izvoljena mestna uradnika sta dobro znana in spoštovana ne samo pri Slovencih, ampak tudi pri dru-gorodcih. Če bomo še v bodoče tako složni, bomo prav lahko drugo leto slovenskega župana in sodnika dobili. Kaj ali se ne bomo Gilbertčani tedaj še bolj postavili? Sobrat # urednik r Ce bi vi prišli danes malo semkaj v Gilbert, bi vam gotovo noge v snegu obtičala, toliko ga imamo. Posebno so veliki snežni zameti; človek ne zna, kaj bi naredil, ko se poda venkaj iz hiše. Bog že ve, zakaj nam je toliko sitega nametal. Kompani- ja je rudnike zaprla, da ni dela, je pa zato snega zadosti za kidanje in odmetovanje; tako vsaj delavci s tem nekaj zaslužijo. Da ne pozabim, moram takoj povedati, da naše slovenske žene in dekleta prav pridno hodijo k vajam; učijo se namreč igro "Dve materi," katero bodo vprizorile v nedeljo, 26. decembra zvečer ob 7:30 v Finski delavski dvorani. Po moji sodbi ta igra še ni bila vpri-zorjena v Ameriki, najmanj pa še tu v Minnesoti. Igra je s petjem v štirih dejanjih. Vsak. kdor je videl na tem odru igro "Junaške Blejke," se še danes spominja, kako je bila krasna; igra "Dve materi" je pa še veliko lepša. Zatorej naj nihče ne zamudi te lepe prilike, da mu ne bo žal za vedno, ker ta igra bo vprizorjena samo enkrat! Vsakdo naj si to zapomni. Matere, pripeljite svoje sinove in hčere s seboj, da bodo videli, kako se je godilo prvim kristjanom, ko so morski roparji lovili nedolžna dekleta, jih metali v ječo in jih mučili. Več o tem ne bom tu razkladala; Vsakdo naj pride sam, da bo gledal zanimive prizore te igre na odru. Ne glejte na zimo ali na onih par nikljev vstopnine, saj bo šel ves čisti dobiček v korist slovenske cerkve sv. Jožefa na Gilbert. Po igri bomo j>a plesali do ranega Jutra. Ker bo isti dan (po polnoči)) Šentjanževo, bomo vse Janeze Evangeliste pogostili v oni dvorani, če nam prej domov ne uidejo. Naša dekleta pa pravijo, da bodo obdarile vse zauber fante s sveži mi nageljčki. Torej fantje pozor! Torej še enkrat vabim vse domače in sploh vse rojake iz Mesaba Range, ne pozabite priti na Štefanov večer v Finsko dvorano! Pri nas v Minnesoti je pričela zopet razsajati neka bolezen podobna influenci; veliko je bolnikov, ki jih ta bolezen muči. Vsled tega se je . treba paz-no varovati, da se človek ne prehladi osobito v tej hudi sibirski zimi. Novo leto se bliža. Treba bo izdelati načrte za delovanje na društvenem polju leta 1927 Tukaj imamo tri društva naše dične Jednote: št. 135, 161 in 196, v celi, državi Minnesoti pa 22 skupaj. Skušajmo, da se bo to število kmalu pomnožilo na 30. Pokažimo, "da smo Minne-sotčani V vseh ozirih delavni in napredni. Voščim glavnemu odboru K. S. K. Jednote tako tudi vsemu (Dslje na 7. strani) 5400 Butler St. Pittsburgh, Pa. ' Telefon: Fisk 9750 Cen j. občinstvu uljudno naznanjam, da sem dne 22. decembra t. 1. zopet otvo-ril svojo gostilno in hotel, kar sem vodil že veliko let nazaj. Slovencem in Hrvatom se toplo priporočam med prazniki in v prihodnjem letu za obilen obisk. Imam dobro pijačo, gor-ka jedila in čedna prenočišča za potnike vedno na razpolago. Pri meni boste iz-borno postreženi. Svoji k svojim! Vesele božične praznike in srečno Novo leto! Z velespoštovanjem JOHN BALKOVEC, lastnik. VELIKA SLOVENSKA GROCER1J-SKA TRGOVINA IN MESNICA Da zamorem mojim cenj. odjemalcem nuditi za NAJNIŽJO CENO blago NAJBOLJŠE VRSTE, sem že pred enim mesecem vpeljal nov način, da prodajam blago samo PROTI TAKOJŠNJEMU PLAČILU, ali za GOTOV DENAR. Ta način je že zelo zadovoljil številne odjemalce in tudi lastnika trgovine. Najboljše je blago kupovati za gotov denar, in ga tako tudi prodajati. Cenjenim gospodinjam se toplo priporočam za nakup blaga sedaj pred prazniki. Zaeno želim vsem mojim odjemalcem VESELE IN ZDRAVE BOŽIČNE PRAZNIKE in SREČNO NOVO LETO 1927. MARTIN GORSICH, lastnik. leto. članstvu vesele in zdrave bo-;teljev kako pismo ali karto, žične praznike ter srečno Novo Vprašujejo me, kako se mi kaj godi in če še kaj mislim na Ameriko. Prav za prav bi ne samo ameriška, ampak splošna olika zahtevala, da bi jim odgovoril. To bi tudi storil. A v teh razmerah nerad delam samostanu stroške, ker se še ved- M. P., članica K. S. K. J. PREKLIC Nedavno sem pisal v "Glasilu K. S. K. Jednote" zaradi Joseph Počervina in njegovega sina, da nista plačala svojega no bori s povojno draginjo, asesmenta. Ker sem bil pa o'Da pa ne bodo mislili, češ, do-tem napačno informiran, izjav-|kler nas je rabil, je bil vedno 1 jam torej s tem, da ona trdi- nad nami, zdaj nam pa niti od-tev ni resnična. govora ne privošči, se vsem John Plut. skupaj in vsakemu posamezne-Joliet, 111., dne 15. decembra, mu tem potom prav lepo zahva-1926. lim, ker se me spominjajo. Tudi jaz še nisem pozabil nanje. Rad jih vklepam v svojo številki molitev in rad kaj dobrega po- POPRAVEK V predzadnji (49) "Glasila K. S. K. Jednote" je j vem o njih pri osebnih razgo-bilo v dopisu poročano, da se vorih in društvenih predava-bo vršila veselica društva Ma-'njih. Sicer pa ne mislim nafaj rija Pomagaj, št. 119 K. S. K. tin tudi ne morem, ker se mi tu Jednote v Rockdale, 111., dne 1. delokrog vedno večja. Zlasti januarja zvečer v Martin Za- šolo bi težko pustil, ker manj-garjevi dvorani. jka moči.. Nazadnje pa tu ni Naznanjamo. da namesto j tako slabo, kakor bi po časo-društva št. 119 se bo vršila ve- pisju sodil. Prvi vtis je bil ce-selica ravnoisti večer in" na lo znatno boljši kot sem priča-istem mestu (dvorani), katero koval. Pač pa bom od časa do bo pa priredil naš Slovenski časa rad kaj napisal za ameri- ženski klub. Z uljudnim pozdravom. .Margaret Muha. podpreds., Terezija Erjavec, podtajniea, od društva št. 119., RoRckdalc, 111. ^iiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiniiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiHii\ GAZE IMAJO! ške rojake, da se jim tako vsaj nekoliko oddolžim za naklonjenost, ki so mi jo skazovali za-časa mojega tamkajšnega bivanja in delovanja. Vsem skupaj in vsakemu posameznemu : Blagoslovljene bo-= žične , praznike in sreče polno H Novo leto! Rev. Hugo Bren. O. F. M. Frančiškanski samostan, Ljubljana. -o- Clevelandske novice. —Pretekli petek, 17. decern ri bra o"b 3. zjutraj je umrl eden _ L; najbolj poznanih Slovencev v E i Clevelandu, rojak John Mihel- ~ == čič. Ranjki John je preminul 5/i • \/l H v 48. letu svoje starosti, bolehal | (društvo sv. C. in M. ^ je ^ tednov Rojen je ba = v Nadlesku, blizu Starega trga = pri Ložu. Ves čas, odkar je bi £ val v Clevelandu se je živahno | udeleževal javnega življenja. S bil je neprestano aktiven in ve-B selil ca je vsak napredek. Doi-H ga leta je vodil grocerijsko trli govino. | Ranjki John je bil precej iz-e obrazen in je posedoval dobro = | znanje trgovstva in splošne iz- 5 obrazbe. Bil je jako velik pod-0 . * 11 V7 i pomik naše fare sv. Vida in I za O. januarja IVLi g njegova goreča želja je bila. da t 5 se čimprej zgradi nova cerkev. = S Mr. Mihelčič je bil tudi med POZOR! r Prvimi delničarji bivše tiskar- r * E ske družbe "American Publish- ing Co.," ki je izdajala tedaj Frances, Augusta in Albina. Bil je član društva sv. Vida, št. 25 K. S. K. Jednote in društva Prešeren, št. 17, S. D. Zveze. Blag spomin pokojnemu, preostali družini pa naše iskreno sožalje! —Člani društva sv. Vida', št. 25 so naprošeni, da se zberejo na božični dan, 25. decembra ob deseti uri dopoldne v Knau-sovi dvorani, da skupno odkorakamo v cerkev sv. Vida k sv. maši ob 10:30. Pridite polno-števiuro in prinesite s seboj re-galije. — A. J. Fortuna. tajnik. —-Podpisane nove odbornice društva Marije Magdalene, št. 162 želimo tem potom vsem cenjenim članicam našega društva, tako tudi vsemu članstvu K. S. K. Jednote prav vesele božične praznike in srečno Novo leto! Helena Mally, predsednica, Mary Hoehevar, tajnica; Louise Pikš, blagajničarka. —Minulo nedeljo popoldne se je zbralo v Slovenskem Narodnem Domu v Neburgu 35 uradnikov, oziroma zastopnikov od vseh naših elevelandskih društev, spadajočih h K. S. K. •Jednoti. Namen te konference je bil ukreniti potrebae korake ia slovesen sprejem okrog 200 novih članov, pristoplih k našim krajevnim društvom zadnjega pol leta. Ta redka slav-nost se vrši na nedeljo, dne 30. januarja v obeh dvoranah Slovenskega Narodnega Doma na St.' Clair Ave.; popoldne bo slovesen sprejem, zvečer pa sijajen ples in banket. Toliko v prijazno prednaznanilo raznim cenjenim slovenskim društvom v Clevelandu; več o tej prireditvi poročamo prihodnjič. --o- V gostilni. "Prinesite mi liter cvička;' zaslužil sem ga včeraj, spil ga bom danes, plačal pa jutri." Gostilničar: "Pridite včeraj, plačajte ga danes, spijte pa jutri." Najboljše božično darilo. Ako hočete dati vašim prijateljem kaj pomembnega in vrednega, spomnite se besed slovečega holandskega učenjaka Erazma (rojen leta 1467 v Rotterdamu), ki so najvišji izraz zdravega razuma (common sense): "Nobeno darilo ni več | vredno, kot dober nasvet. i; Našim trgovcem Imam na zalogi že nad 14 let | :■ -i ■ *■»■<♦■:■»■< liiiimin LUBASOVE HARMONIKE 11 * vseh vrst in modelov, nemške, kranjske in chromatič-ne; tri in štirivrstne, dvakrat, trikrat in štirikrat uglašene. Imam na zalogi tudi kov-čeke, glasove, nove gotove mehove in druge posamezne dele. Cene harmonikam sem znatno znižal. Pišite"po cenik na: ALOIS SKULJ 353 Epsilon PL Brooklyn.NY Edini Mttopoik i» laloinik LUBASOVIH HARMONIK v Zdruienih Državah. _._ te dobro znan« ullndna postrežba naSe banke. Ugodnosti, ki jih prejemalo od naa potom svojega čekovnega računa so mnogovrstne. Tudi vi ste lahko istih deležni ako imate ULOŽEN DENAR VA ČEKOVNI RAČUN ter bt nas veselilo vam dati aadaljna pojasnila v ti zadevi. Mnoga naSa druitva plačiflejo svoje izdatke s čeki, izdsnimi na nain banko; istotako K S. K. J enota v Svoje popolno zadovoljno«! Kadar potujete, nemil* na pot na£e potniške ček«, katere -— izmenjate lahko povsod kakor Vendar so bolj varni kot denar, ker i« vsak • .........* n«vadni papirnati denar. Vendar so bolj varni kot denar, ker i« ' t čck "Kistrovan z Vašim podpisom, ako bi ga v slučsju izgubili. T Naš kanila! in rezervni sklad v vsoti več kot $740.00«. le soak št. 191 V Nottinghamu) IZDELAN PROGRAM ZA SMEH Žrtev mode. A: "Kdo je bil oni gospod, katerega sem sinoči v vaši družbi videl?" B: "To je bila moja soproga." Strah p'-ed vodo. Tujec: "Dečko, čemu pa jokaš?" ^ Deček: "Ker me moj oče rabi za živ oglas. Izumil je nam-;eč neko milo in vedno, ko pri je kak nov odjemalec, oče za poskušnjo mene umiva." Razprodaja najnovejših zimskih svilenih in volnenih oblek za žene in dekleta, štev. 16 do 50, se še vedno nadaljuje. # Ena obleka, vredna od Povejte jim. da je Trinerjevo $ j 0.75 do $12.50, sedaj grenko vino najboljša želodčna dobite dve objeki tonika, neprekosljivo v sluča- d 9 Cfi jih neprebave, slabega okusa. samo------ zabasanosti in drugih sličnih £na 0bleka, vredna od želodčnih neprilik; in ti pnja- ^16.75 do $17.50, sedaj telji vam bodo zato hvaležni, j {\ , L1 L* "Manistee, Mich., 18. novembra, dobite dve obleki Jaz sem priporočal Trinerjevo! za samo------$19.95 grenko vino vsem mojim prija- . . , , teljem, in vsakdo izmed njih ga Ena i ima rad. Joseph Stepan." Ena $19.95 do $25.00, sedaj ,<> steklenica S1.25; steklenička dobite dve obleki poskušnjo se vam pošlje po za samo______$25.00 ^ prejemu 15 centov; pišite na # vrelca v raznih barvah ; to je ^a obilen obisk se vam ^ lep okrasek za dom. Vprašaj- • 6am j* te vašega lekarnarja za en iz- r r ^ U, aH nam « >0 -tov gg^iQ LEL'STIG * Naš kapital in rezervni sklad v vsoti več kot $740,00«, Je nosti za vai denar. JOLIET NATIONAL BANK CHICAGO IN CLINTON ST :: JOUET, ILL. za poštnino na., gori naslov. h (Adv.) MRS. ANTONIJA RIFFEL, slovenska babica 522 N. Broadway JOLIET. ILL. Telefon 2380-J. 6424 St. Clair Ave. Cleveland, Ohio. (Dec. 3,10,17,22) Prebrisan odgovor. Gospodar vajencu: "Robert, jaz ti svetujem, da vsaj polovico toliko prihraniš, kar zaslužiš." Vajenec: "Saj mi toliko ne plačate, kar zaslužim." ?iimiiiiiiimiiiiiiiiiiiiiiiiiiimiimiiiiin~ North Chicago, 111. — Naznanja se, da Slovensko stavbinsko in posojilno društvo (North Shore Building & Loan Association) ne bo imelo svojega urada odprtega v soboto 25. decembra, ker ta dan je (Božič) postavni državni praznik. Ravno tako tudi ne bo urad odprt v soboto 1. januarja na Novo leto. Vsled tega bo urad odprt v četrtek zvečer, to je 23. in 30. Clevelandsko Ameriko." Silno se je zanimal vselej za napredek tiskarne in časopisa. Bil je neprestano na delu, delal je do zadnjega, nikdar ni opustil svojih dolžnosti, kot vojak na straži je bil neprestano. Naselbina mu gotovo ohrani blag spomin; bil je mož poštenjak in značaj. Pogreb ranj-kega se je vršil v torek ob 9. uri zjutraj iz cerkve sv. Vida. Njegovi blagi soprogi in nje- ____________ . govemu bratu, Rev. Frank Mi- decembra. Prošeni ste vsi, da helčiču, župniku na Ely, Minn., to vpoštevate. V slučaju, da izreka uredništvo iskreno sovam je nemogoče priti v urad gutje, ranjkemu Johnu pa želi v četrtek, se lahko zgiasite tu-'mo miren počitek v ameriški di pri tajniku na domu. Zla-|zemijij sti one, ki želijo svoj denar! —y petek zvečer, dne 13. de-dvigniti se opozarja, da se zgla- cembra je umrl Frank Oberstar sijo pri tajniku zvečer med star 23 let, stanujoč na 949 E tednom, da vse stvari Uredi, da 67th gt. Tu zapušča mater vam ne bo treba potem v ura- enega brata in dve sestri omo-du predolgo čakati. ženi Anna Kosec in Frances Pri tajniku tudi lahko zavarujete svoja posestva proti požaru ali drugim vremenskim nezgodam. Ne pozabite torej: urad bo odprt v Četrtek 23. in 30. decembra namesto v soboto, 25. decembra in 1. januarja. Za Slovensko stavbinsko in posojilno društvo: Math Ivanetich, tajnik. (Adv.) ZAHVALA Zdaj pa zdaj dobim od svojih ameriških znancev in prijar Bavdek, ter več sorodnikov. Prizadetim naše sožalje, ranjkemu pa večni pokoj. —V torek zjutraj, dne 14. decembra ob pol deseti uri je umrl John Zlatorepec, in sicer v mestni bolnici, kamor je bil odpeljan dva dni prej. Ranjki je zbolel pred nekaj tedni radi nezdravega dela v baterijski tovarni. Bil je doma iz Dvorske vasi pri Velikih Laščah. V Ameriko je prišel pred 27. leti. Doma zapušča še mater, brata in sestro, tukaj pa soprogo Frances, sina John in hčerke Vse ženske, moške in otročje JOPICE, sweaters JOS. KLEl'EC. iavr.i noter, Insurance. Real Estate, Loans, Romi?. 107 N. Chicago St. Joliet, JU. Praktičen izum. Neki farmar v Kansasu je izumil način, kako je mogoče najti iglo skrito na kupu mrve. Način je zelo enostaven: treba se je samo usesti na iglo. ... , . • Urada telefon 5768. doma pa 1931-R. dobite sedal pri nas po,--------- skrajno znižanih cenah. ''•«'VMCA ** l"iouAJ' Vsi naši jopiči so samo prve vrste, čisto volneni, ssa-" NAZNANILO IN ZAHVALA S tužnim srcem naznanjava vsem prijateljem in znancem, da nama je nemila smrt za vedno odvzela najunega ljubljenega sinčka Frank-a Pucelj. Prav iskreno hvalo izrekava botru in botri Louis in Mary Hočevar za postrežbo in darovani krasni venec. Lepa hvala stricu Martinu Pucelj za darovani venec; posebna hvala Mr. in Mrs. Lešnik za krasni venec in ker sta čula pri pokojniku. Lepa hvala Mr. in Mrs. Zamejc za krasni venec in postrežbo; lepa hvala družini Verbič za krasne cvetlice, položene na mrtvaški oder in njun trud. Lepa hvala moji materi in vsej družini Arbanas. Lepa hvala vsem skupaj, ki so prišli pokojnika kropit in ga spremili k večnemu počitku! Frank in Amalija Pucelj, stariši Žalujoči ostali: Alojzija in Marija, sestre. Joliet, 111., dne 14. decembra, 1926. V Clevelandu. Ohio se proda po ccii dobroideča bmnica r. di odhoda . sta--o domovino. Lena prilika za Sloven-• j. | i ca ali Hrvata. Naslov se poizve pri trpežni, kakor tudi stal- upravnistvu leča lista. DOMAČA ZDRAVILA. V zalogi imam jedilne dišave, Knajpovo ječmenovo kavo in impor-tirana zdravila, katera priporoča msgr. Knajp v knjigi DOMAČI ZDRAVNIK Pišite po brezplačni cenik, v katerem je nakratko popisana vsaka rastlina za kaj se rabi. V ceniku boste našli šc mnogo drugih koristnih stvari. MATH FEZD1R Rox 772, City Hall Sta. New York, N. Y. ne barve in jako priprav-1 ni za božična darila. Pri tej priliki želim vsem našim odjemalcem prijateljem in sovražnikom vesele Božične praznike in srečno Novo leto! BENNO B. LEUSTIG 6424 St. Clair Ave. ( 17. 20. 22) V prav prijetno dolžnost si štejem n& tem mestu se najlepše zahvaliti vsem svojim starim in novim prijateljem za vso naklonjenost, katero ste mojemu podjetju tako rodoljubno dosedaj vedno izkazovali. Obenem se prav toplo priporočam za istotako naklonjenost tudi v bodoče. Voščim vsem skupaj prav VESEL BOŽIČ in srečno ter zdravo NOVO LETO 1927 JOS. RLEPEC javni notar Insurance, Real Estate, Loans, Bonds Urada telefon 5768, doma pa 1991-R. 107 N. Chicago St. Joliet, III. M ItUA lil itšM itfti Ml Jjigii; "TO m igU mk Jiflil fft Wm Redmond, nreds fm^fh l>a(id», pomol Ch»a G. P ear ca, kamir. k Mir Pozor krajevna društva K. S. K. Jednote! Mesec december, dobu glavnih letnih sej je tukaj. Na teh sejah boste gotovo kaj ukrepali o izboljšanju finančnega stanja društva in njegovem napredku. Velike važnosti pri tem je vprašanje, kje in kako imate društveni denar naložen? Na veliko obrestno mero ter varno ali ne? Mi vam svetujemo, d:t za denar, kar ga imate na razpolago, kupite pri nas take vrednostne papirje ali bonde, bodisi že mestne, ekrajne ali šolske, ki vam do-našajo vsaj od 5 do 6 odstotkov. Bonde lahko vsak dan prodaste ali zamenjate v denar. Kranjsko-Slovenska Katoliška Jednota je skoro vse bonde, katere lastuje, pri nas kupila, ker jo vedno solidno postrežemo. Sledile K. S. K. Jednoti tudi vi! Za pojasnila pišite n \m v slovenskem jeziku. A. C. ALLYN & CO. 67 W. MONROE 3T., CHICAGO, ILL. K PRVI OBLETNICI SMRTI V spemin moicmu pokojnemu, nepozabnemu možu ki ie umrl dne 23. novembra 1. 1925. Z«dela ga je srfna kap v najlepši moški dobi. 19 let. Frank Brulc-u Pokojnik je bil rojen 17. a.irila 1876 v Lulerškem selu št. 1. občina Sv. Peter. Dolenjsko. 21 let sva nkupai živela, vsa srečna in vedela. Bog nama ie podaril šest otrok, od katenh 4 zmjo. Ali kruta smrt nas je ločila za vedno; to ie bil strašen udarec za družino! . .. . .. , Vedno si bil priden in skrben soproc in oee svoji družini v vseh ozirih. Kako Užko nam je po Tebi. Mislim, da ie vse minilo za nas odkar so Te iz liiae odnesli. \sf scmi sedaj vidi čudno, kakor da bi še seda i vse žalovalo za Teboj. Koliko solz sem ie pretočila odkar Te kn:e grob: minilo Je že več kot leto dni. Kar verjeti ne morem, da si nas z« vedno zapustil. Tore i draei mi pokojni mofc da se bom vsaj nekoliko po olaiita. lepo dišečih rož na grob Ti bom nasadila iz hvaležnosti ker si bil v resnici blaei mož in ore. Moja ljubezen do Tebe se B: uaa-nila; vedno bi Te še ntfa Uubila kot živega;Jier pa to ni rnego-e. bom pa toliko bolj ljubila Tvole otroke. Kakdanijo se asi je storilo, ko je bila ona beneda naše male Betty: al«. ata, katere nisi Ti nikdar videl: ali žal da je nisi slišal. Zato Ti dragi Frank kličem: Kruta smrt. čemu odvzela si moža mi ljubega? In očeta tem otrokom, srčno vsem preljubega? Težka bila je ločite«, težko bilo ie slovo. Dan pogreba nam še vedno solze sili v oko. • V miru slsdko le počivaj x . rešen zemsklh vseh nadlog. Prowi za nas tam v nebesih: I)a bi zdruzil vse nas Bog! Tvoia žalostna soproga Mrs. Anna Brule in otroci: Milwaukee. Wis. dne 25. novembra 1926. POZOR!!! Najbolj priznana in pohvalna so moja zdravila po širni Ameriki, v Kanadi in v starem kraju, katere prodajam že nad 20 let, kakor Alpen tinktura, proti izpadanju in za rast moških in ženskih las. Bruslin tinktura zoper sive lase, od katere postanejo las-te popolnoma naturni kakor v mladosti. Fluid zoper revmatizem, trganje in kostibol v rokah, nogah in krizicah. Vsake vrste tekočine in mazila za popolnoma odstraniti prahute in drugo nečistost na glavi, mozolce, oege in druge izpuščaje na koži, srbečico, li-šaje, rane, opekline, bule, turove, kraste, kurja očesa, bradovice. V zalogi imam tudi prašek za potne noge itd. Pilite takoj po cenik, ga pošljem zastonj. Vsaka družina bi morala imeti moj brezplačni cenik za svojo lastno korist. Jacob Wahčič. 1436 E. 95th St. Cleveland, O. near Superior and Wade Park Ave. BOŽIČNA RAZPRODAJA ZIMSKIH SUKENJ Vse zimske suknje za žene in dekleta štev. 16 do 48 morajo biti razprodane, ne gledajoč na zgubo ali dobiček, po sledečih, nižjih kakor tovarniških cenah: Ženske suknje, do sedaj $18.00 do $22.00, sedaj samo .........$14.75 ženske suknje, do sedaj $25.00 do $30.00, sedaj samo .........$19.95 Ženske suknje, do sedaj $39.50 do $45.00, sedaj samo .........$29.95 Ženske suknje, do sedaj $50.00 do $55.00, sedaj samo .........$39.95 Ženske suknje, do sedaj $59.50 do $75.00, sedaj samo .........$45.00 Ženske suknje, do sedaj $80.00 do $85.00, sedaj samo .........$55.00 Nekoliko sukenj pripravnih za vsak dan ali za v tovarno iz jako trpežnega blaga, ne najnovejše mode, vredno $15.00 do $25.00, sedaj samo $5.95 Tudi vse suknje za deklice štev. 3 do 16 dobite sedaj pri nas po skrajno znižanih cenah. Kupite sedaj in ne odlašajte za pozneje ker tudi pozneje ne boste dobili nikjer tako fine in trpežne suknje po tako nizkih cenah, kakor dobite iste sedaj pri nas. BENN0 B. LEUSTIG 6424 St Clair Ave. Nasproti S. N. Doma. ( 17. 20. 22) NAZNANILO IN ZAHVALA. S tužnim srcem naznanjam sorodnikom, znancem ni prij«^ I je m p<> Združenih državah, da Jc moi ljubljeni soprog. oziroma oče Josip Biček po dvoletni miu ui bolezni, dne 27. novembra t. 1. ob 3:40 zjutraj mirno za vedno zaspal ter zapustil mene žalujočo vdovo in dva mladoletna sina. Pokoinik s« je rodil v vas. Dol. Teeka Joda. obč. šmihel-Stopiče pri Novem mestu na Dolenjskem leta 18»u v mesecu marcu.- IMsel je v Ameriko vred 27 Irti in bil zupo«Ien ves i as pri Amer. Bridge Co, dokler «ra ni pred dram leti bolezen položila na posteljo. Bil ie član dr. sv. Jožefa, st. 41. K. S. K. 1. v Pittxburghu, Pa., in Workir.gmens Beneficial Lmon Dist. >o. l v Ambridge. Pa. Bil je jako priliuUlen med Slovenci in tudi Jru-gorodci. bil je dobrega in mirnega značaja, kar se jc tudi pokazalo pri niecovem spre\odu. ki se Je \ršil v nedeljo dne 28. nov. i. I. ob 4. popoldne po cerkvenem tbredu. toda pokopan je bil na )aw nem pokopališču Economy (Vimterv pri Ambridltu. Pa. Hvala naj prt o g. Fred Ogulina in njegovi hieri M*. JosMa-sic. Mrs. Jo*. Blinki. Mrs. Aron Ko-tin in Mr. in Mrs. Jos. Ko/ic .n John Biček. brat ki so nani bili ^ tolažbo in pomot v naših težkih urah; še posebno se pa-moram zahvaliti družini Fred Ogunn, ki so mu dali kakor svojemu najboljšemu prijatelju na njih lastnem prostoru na E«onomv Cemetery kotiček za njenov vetrn počitek »n krasni darovani venec. Nadalje se srčno zahvaljujem družinam: Nitk Vlastc. Mr. ir. Mrs. Frank Gartner. Mr. in Mrs. l.o\nn iz I.ittle Falls, N. V.. Josip Somrak, ' rank Zorman. Anton žiberna iz Ambridge, tiruž. John Petrich i/. Warren. 0„ druž. Martin Hahn h iz Alliquippa. druž. Fr. I'ecman iz Pittsbugha, Pa., g. Anton Mi-klavčič in sinu iz Ambridua. drus»vu sv. Jožefa, št. 41 K. S. K. .L iz Pittsburgha. dr. Dobri pastir, i.. 183 K. S. K. J. iz Ambridfra in W. B. U. Dist. No. 1 iz Ambridea, Pa., za krasne darovane vence. Nadalje se moram zahvaliti tudi vsem onim. kateri so dali svoje avtomobile na razpolago, namreč: Mr. Nick Vlasic. Josip Pele. Constant. Papantoneon. Josip Blinki Aron Rostin, Stef. Skapik. C h as. Krištufek. John Ilaslett, Mr. Davi* ni General Manager A. B. Co. Mr. Crowley iz Ambridge. družinam Anton Žiberna. Josip Somrajt. Frank Posega in Ant. Grandovec. ko so sami najeli avtomobile, nadalje Mr. Oirizek in Baith. Jerant iz Ali-quippe. Mr. F. Faber lx CoraopolLsa in Mr. John Milik iz Pittsburgh«. Zahvalim se tudi najsrčnejše društvom W. 1». L. Dist. No. 1. Zavedni Slovenci št. 41 S. S. P. /-, Naš dom št. 31 S. N. P. J- Dobri pastir št. 183 K. S. K. J. in Sv. Jožefa št. 41. KSKJ, iz Pitsburgha, ki so se udeležiil pogreba z regalijami in zastavami. Se posebno se pa moram zahvaliti predsedniku nemškeva dru'-tva W. B. U. Dist. No. 1 Mr. Fred Orulinu za, krasen govor na domu in pokopališču, kakor tudi g. Jodp Butara za krasni govor. Torej še enkrat vsem skupno in onim katerih imena niso tu navedena, najtoplejša zahvala, ko so se udeležili pogreba. Tebi pa. dragi soprog, oziroma oče. ra želimo: Spočij se sladko v hladni zemlji in lahka naj ti bo gruda svobodne Amerike toda spomin na Te bo o*tal v naših srcih na veke in cvetlice bodo krasile tvoj grob za večni spomin. žalujoči ostali: MARY BIČFK. soproga. JOSIP in FERDINAND, sinova, JOHN BICEK. MIKE BIČEK. brata v Ameriki. V stari domovini pa zapušča mater eno sestro in enega brata. Am bridge. Pa. 10. dec. 1926. JtWfJffflfflWI Voščilo Vsem svojim klijentom, prijateljem in ostalim rojakom sirom Amerike voščiva . srečen in vesel BOŽIČ ter uspešno in zadovoljno NOVO LETO 1927 LE0 ZAKRAJŠEK ALOIS ČEŠARK 455 W. 42nd Street, „ New York, N. Y. Cvetlice za božično darilo. Ali si morete misliti praznike brez svežih cvetlic v vaši hiši? Cvetlice so, ki slade'življenje v mrzli zimi, ko je vsa pokrajina odeta % ledenim snegom. Mi imamo ravno sedaj v zalogi najlepšo iz-bero vsakovrstnih svežih cvetlic, ki so letos primeroma jako nizke v ceni. Pridite in si izberite, dokler najlepših ne odnesejo. Priporočamo se rojakom v Clevelandu, Newburghu, Collinwoodu, Nottinghamu in Euclidu. Vsem Slovencem in Slovenkam želimo Vesele Božične praznike! SLAPNIK C0. PRVA SLOVENSKA TRGOVINA CVETLIC 6417 ST. CLAIR AVE. v Slovenskem Narodnem Dom« 6120 ST. CLAIR AVE. Tel. Penn 1741 Podružnica v Collinwoodu: 15300 WATERLOO RD. Cleveland, Ohio m AS liHIIIIIIIIIIIIIIIIII»lllllllllllllllllll»llll»l»IMIlllllllllllll!IIIIIIIIH»llllllll»IIIIIH»MIII»IMI 1M1M1M......................niniiim« VESELE BOŽIČNE PRAZNIKE in srečno Novo leto voščim vsem svojim odjemalcem in se priporočam še nadalje. Vedno sveže blago po jako zmernih cenah. Točna postrežba. Tudi šolske potrebščine, sladoled, candy, cigare, tobak. FRANK MATJAŠIC Cleveland, O. 1115 Norwood Rd. Penn 1031 rtttttttitttttttt SLOVENSKA HRANILNICA THE INTERNATIONAL SAVINGS & LOAN C0. Cleveland, O. 6235 St. Clair Ave. vošči vsem svojim delničarjem, vlagateljem, izposoje vale em ter prijateljem Vesel Božič in srečno novo leto! Direktorij af an niiiiiiiiniiiiiiiiiiiiiiiiiniiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiniiiiiiiiiiiiiiiiniiiinm JOSEPH PERK0 - i Slovenska trgovina a čevlji Velika zaloga vsakovrstnih obuval, katere izdelujejo najboljše tvrdke. Cene so zelo zmerne. Vsem cenjenim rojakom voščim vesele božične praznike in srečno, blagoslova polno Novo leto! JOSEPH PERKO 2101 West 22nd Street, Chicago, Illinois. iHiiiiiin.....iiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiHiiriiiiiiii ZA BOŽIČ. Iva MM 11 po.ebno lepih .asrariranlfc *»•»<»"» kart lakavart r«i. veliWi to oblik, db-oite pri «M poitoln. pronto *a uho «14». To s««M po*Uit* m WEESE PRINTING CO. I JEFFERSON ST. PEFT. C. JOLIET, ILL. Td*iw IWkt 749 R.ffr.Dca: Will Cownt* National Bank. JoU*t. nt. ZASTAVE, BANDERA, REGALIJE in ZLATE ZNAKE za društva ter člane K. S. K. J izdeluje EMIL BACHMAN l 2197 S. Hamlin Ave.. Chicago. 01 k Pišite »o cenik! S Harmonike. Kdor /eli imeti v resnici dobro in zanesljivo harmoniko, naj se obrne brez skrbi name, ker izdelujem kranjske, nemške in kro-matične harmonike po vašem okusu. Pišite po cenik. Se priporočam ANTON MERVAR 6921 St. Clair Ave. CLEVELAND. OHIO. ANTON ZBAŠNIK Slovenski Javni Notar 4905 Butler Street, Pittaburgb, Pa. Izdeluje pooblastila, kupne pogodbe, pobotnice vsake vrste, oporoke in vse druge v notarski posel spadajoče dokumente, bodisi za Ameriko ali stari kraj. PiSite ali pridite osebno. mta lilllllllllllllllllllllHIllllllllllllllllllllllillllllllllllllllilllllllllllllllllllllllllllllllllllllllll m Mg ANTON ANŽL0VAR 6202 St. Clair Ave. CLEVELAND, OHIO Priporoča svojo veliko zalogo oblek za žene, dekleta in otroke. Posebno ugodna prilika za nakup jirimernih božičnih daril. Vsem cenj. odjemalcem izražam tem potom svoje iskrene božične in novoletne ČESTITKE. mmmmmmmmmm VESELE, ZADOVOLJNE IN BLAGOSLOVLJENE BOŽIČNE PRAZNIKE! ter SREČNO NOVO LETO vam vošči prva in največja slovenska trgovina z oblekami za moške in dečke. John Gornik 6217 St. Clair Ave. CLEVELAND, O. I 1142 Dallas Rd., N. C. I CLEVELAND, O. Radostne in zadovoljne BOŽIČNE PRAZNIKE srečno in zdravo NOVO LETO vsem mojim cenjenim odjemalcem ter rojakom širom Amerike! Anton Mervar (MUSIC HOUSE) 6921 St. Clair Ave. Cleveland, Ohio •............................................ Frank JZakrajJrek. Slovenski "Pogrebnik 1105 JVortvood 'Rd. Cleveland. Ohio '"Randolph 4-983 liiiniiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiHiiiiiiiiiiiiHiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiifiim K. S. K. J. Društvom: KERŽE, Kadar naročate zastave, regalit« = in drugo, pazite na moje ime ia = naslov, če hočete dobiti aelbalibt = blago za najnižje cene. s Načrti ia vzorci ZASTONJ 1 = iutiiiiitiiiiiiiniiiHiiiiiiiitainiiiiiiiiiniittHiiiiiitiiiiiiiHiiiiiiiiiiiiiMiiMiiiMiiiiiiMitiir Vesele božične praznike in srečno Novo leto želimo • vsem našim prijateljem. FRANK MERVAR SLOVENSKA CISTILNICA 5911-31 Bonna Ave. Podružnice: ' G121 St. Clair Ave. 12306 St. Clair Ave. 12631 Superior Ave. 5810 Broadway Tel. Randolph 7123 CLEVELAND, O.