Kronika. = Naša znanstvena terminologlja v bodočnosti. V naših srednjih šolah potrebujemo več novih učnih knjig, zlasti zemljepisov in zgodovin, primernih ustroju sedanje države. Upoštevati bo pa treba pri tem tudi srbohrvatsko terminologijo, da bomo Jugoslovani vsaj v tem oziru kolikor mogoče edini. Proč torej z obzorjem iz vaškega stolpa! Že ranjki Erjavec je zamenjal naše prvotne izraze ,,kislec, dušec, vodenec" s hrvatskimi — kisik, dušik, vodik. Pojdimo na tej poti naprej! Sprejmimo zlasti v kemiji, fiziki in tehniških strokah srbohrvatske, ako nimamo svojih i z v i r n o narodnih. Ne kujmo pa nikdar novih besed in ne delajmo nepotrebnih zmešnjav ter ne gradimo nov babilonski stolp! Ako tudi Srbohrvatje nimajo kakih znanstvenih izrazov, izposodimp si jih pa od Čehov, ki so posebno v tehniških strokah prvaki med Slovani. Zedinjenje v znanstveni terminologiji bo največjega pomena za splošni razvoj slovanske znanstvene literature, zakaj znanstvene knjige postanejo splošno umljive vsem izobraženim Slovanora. — Vsak pisatelj naših znanstvenih knjig, zlasti pa šolskih, naj si tedaj najprej temeljito ogleda enake srbohrvatske in porabi iz njih kolikor mogoče veliko znanstvenih terminov! —1— = Geološki institut. V Beogradu se je vršila seja geološkega društva, na kateri se je sklenilo, da se program društva razširi z ozirom na razširjeno domovino. Društvo podvzame vse korake, da se osnuje geološki institut za vse kraljestvo, čigar sedež naj bi bil v Beogradu. = Šolstvo v Celju. »Slovenski Narod" piše: ,,Danes živimo v povsem drugih razmerah in čast: naša država je nacionalna, jugoslovanska. Ne moremo torej nikakor uvidevati, zakaj se še danes, četudi le tam, kjer starši to žele, poučuje nemščina na ljudski šoli. Ne glede na to, da je pedagoško popolnoma pogrešeno, če se tlači v ljudsko šolo pouk tujih jezikov, ker je namen ljudske šole povsem drug, ne uvidevamo tudi iz praktičnih razlogov, zakaj nemščino še trpe v naši ljudski šoli. V naših obmejnih občinah in v krajih, ki so bili močno ponemčeni, se dobri stvari s to svobodo slabo koristi. Listi so poročali o sklepu deželne vlade, da se srednje šole v Mariboru in Ptuju poslovenijo, v Celju Se je to že zgodilo. Preostajajo še meščanske in manjšinjske ljudske šole. Glede teh pričakujemo stroge doslednosti. Ne maramo, da se opleni pravega nemškega otroKa pouka v nemškem jeziku, zahtevamo pa, da se povsod gleda na zakonito predpisano število otrok in se iz napačne velikodušnosti ne vzdržuje še nezakonitega števila nemških razredov." — Drugi dopisnik pravi, da je vprašanje šolstva velike celjske okoliške šole še vedno tam, kjer je bilo pred 20. in več leti. Dekliške javne šole sploh ni, deška pa je nastanjena v podrtijah, ki so slabše nego hlevi modernega gospodarja. Četudi bi obravnavali celjsko in okoliško šolsko vprašanje skupno, stojimo pred dejstvom, da imamo jeseni pri obstoječem številu šolskih otrok s prevelikim številom nemških vzporednic premalo prostora. — Na jesen otvorijovCelju rudarsko šolo, ki bo nastanjena v nekdanjem ,,Studentenheimu". — Od vseh strani izrekajo željo, naj preosnujejo humanistično gimnazijo v Celju v realno gimnazijo. — Nemške meščanskošolske vzporednice, ki nimajo dovolj naraščaja, naj jeseni opuste, slovensko meščansko trirazrednico pa naj razširijo v štirirazrednico. = »Kloaka pogube" se imenuje članek, ki ga objavlja ,,Slovenec" v 157. št. z dne 11. t. m. Govori proti pogubnemu vplivu — zlasti za mladino — kinematografov. Z vsebino članka se popolnoma strinjamo, zlasti s koncem: ,,Proč z javnimi pohujševalnicami mladine! — Ta klic vseh, ki čutijo pošteno, naj ne preneha, dokler ne dobimo kinogledišča, ki bo služilo vzgoji, izobrazbi, pametnemu razvedrilu, ne pa nizkotnosti!" — Mi smo se že pred meseci oglasili proti nemoralnim predstavam kinomatografov, a tedaj je ostal naš opomin glas vpijočega v puščavi. Pozivljamo vse pristojne faktorje, naj store nemudoma vse potrebno, da se odpravijo javne zastrupljevalnice mladine! = Nekoliko o odloku. Učiteljsko življenje v Avstriji pod Šusteršičevim režimom je bilo tako, da sem bil tudi jaz uverjen, da bo najmanj polovica učnih oseb izstopila iz službe in se posvetila drugim poklicem. Sedaj se sicer kaže dobra volja, bedi odpomoči, toda dejanjsko smo na slabšem, nego smo bili. Pred vojno mi je od mesečnih 100 K ostalo 60 K, če sem kupil vrečo moke, a sedaj mi od 500 ne ostane nič. — Učitelj more doseči v šoli lepe uspehe, če mu je dana podlaga, ki mu omogoči, da se z veseljem loti dela. Brez veselja je že začetek izgrešen in neuspeh zasiguran. Kdor nima veselja do šolskega dela, ne bo v šoli narodu prav nič koristil, ampak obratno. Zato pa — najmilejše povedano — je bila oblast, ki je izdala odlok, da se učiteljstvo ne sprejme v aktivno vojaško službo — več kot napol slepa in neprevidna, zakaj s tem ni v šoli prav nič doseženega in šola in narod (država) ne bosta imela od tega nikake koristi. — Dajte nam kruha, dajte življenjskih pogojev — in vsak bo rad delal in tudi kaj naredil. Ljudi, ki nimajo do šolskega dela pravega veselja in nagona, pa ne silite v mučeništvo, ki ubija učitelja in otroke. Učiteljske organizacije so dolžne oblast opozoriti na neutemeljenost takih odlokov. Predvsem pa: Povsod naj se pokažejo znamenja, da nismo več v Avstriji, ampak doma, svoji med svojimi, v Jugoslaviji. Vse staro naj čimprej izgine. Polagoma smo le prišli do prisege na kralja Petra, a to še ni dovolj. Razni avstrijski krvniki še iztezajo kremplje nad nami in šolo. -.., . .. J. Q. Iz Jugoslavlie. — Fran Orel t. Dne 25. pret. mes. je v Kortah na Piranščini umrl nenadne smrti nadučitelj Fran Orel, mož v najlepši moški dobi. Pokojnik ni bil samo na glasu med svojimi istrskimi stanovskimi tovariši, ampak tudi kot naš zvest sobojevnik v hudih politiških in narodnih borbah. Zlasti vsem tistira, ki so hodili v prejšnjih časih v imenu tržaškega politiškega društva ,,Edinosti" sodelovat na volilnih bojih, je bil Fran Orel mnogo cenjen svetovalec in sodelavec. Bil je go-, nilna sila na snovanju društev in organizacij v vsej tamošnji okolici. Bil je tudi zvest in trudoljubiv dopisnik našega lista. Takisto je pisal izvirne podlistke, a tudi prevajal je za tržaško ,,Edinost". Zadnje čase je utihnil in se nam je nekako izgubil iz vida. Razlogi so mogli biti različni, a razumljivi v sedanjih časih. Gospe soprogi, ki mu je bila vredna družica, izrekamo iskreno sožalje! Dragemu in ljubemu tovarišu blag spomin! —Višji šolski svet. Prihodnja redna seja višjega šolskega sveta v Ljubljani se vrši v četrtek, dne 17. t. rn., z začetkom ob 8. zjutraj. — Gojenei (gojeake) tretjega letnika državnega učiteljišča v Ljubljani, ki žele prihodnje leto nastopiti učiteljsko službo, naj se javijo zanesljivo do 20. julija ustno ali pismeno pri ravnateljstvu, kjer dobe pojasnila o šesttedenskem počitnlškem tečaju. Ravno tako se naj priglase tudi abiturienti gimnazij in realk, ki bi se nameravali posvetiti učiteljski službi. — Ravnateljstvo. — Naš »Zvonček", beseda pro domo. Gotovo mora vsakega rovariša veseliti, kako lepo napreduje naš mladinski list ,,Zvonček" pod spretnim uredništvom tovariša E. Gangla. Mož si je vedel pridobiti vrsto stalnih sotrudnikov, ki delajo čast sebi in listu. Le eno je, kar nam greni veselje: toneredno izhajanje lis t a! Res je, da živimo v slabih časih, ali nekoliko več skrbi na to stran bi bilo nujno priporočati. To gotovo ne vpliva dobrodejno na mladino, ako se v tera oziru obljube uredništva ne morejo izpolnjevati. In potem še nekaj! Uredništvo in upravništvo ,,Zvončkovo" si gotovo želi mnogo naročnikov. A kako je to mogoče, ko delamo premalo rek 1 a m e! Še naš ,,Uč. Tov." ne poroča vselej in primerno o ,,Zvončku"l Učiteljstvo tudi ne skrbi za to, da bi vsaka šola bila naročena na list. Šolski voditelj bi moral zahtevati od krajnega šolskega sveta, da list naroči za šolo. Žalostna istina pa je, da nima veliko šol na bivšem Kranjskem »Zvončka". Poznam več tovarišev in tovarišic, ki ,,Zvončka" niti ne poznajo! To mora biti odslej drugače! Našačast, blaginja naše mladine zahteva to! — Ubegll deček. Pri ljubljanskem mestnem magistratu se nahaja v varstvu neki neznan deček, ki je bil dne 22. pr. m. po policiji prijet na Glavnem kolodvoru. Le-sem se je, pod klopjo skrit, brezplačno pripeljal. Dečko pravi, da je rojen 21. junija 1906 v Pilštajnu ter tja pristojen, da se piše Alojzij Polak in je dosedaj bival pri svoji materi Juliji, rojeni Ferličevi. v Pilštajnu. Oče Fran da je zaposlen kot črevljar v Dolenjem Miholcu. Ker je mati rninuli teden baje nekam odšla, jo je šel deček iskat v Ljubljano. Deček je za svozo starost primerne rasti. okrogloličen in ima kostanjeve lase. Kot posebno znamenje mu je, da ima na pričetku levega kazalca v polkrogu 1 in pol cm dolgo brazgotino. Ker taki-le ubežniki običajno ne govore resnice, ni izključeno, da je tudi Polakova izpoved iz trte zvita. Kdor bi vedel o dečku kake podatke o istovetnosti, naj jih čimprej pismeno ali ustno naznani mestoemu magistratu ljubljanskemu. — Na državnem učiteljišču v LjubIjani je tudi goriški zaposlovalni tečaj za učiteljske kandidate. Vodil je tečaj ravnatelj A. Dokler; poučevali so profesorji ljublj. učiteljišča in profesor goriškega učiteljišča Albert Šubic. Zrelostni izpiti na zaposlovalnem tečaju so se vršili od 7. do 9. julija. Izpraševalni komisiji je predsedoval ravnatelj Dokler. Aprobirani so bili: Delkin Josip iz Červinjana, Kos Alfred iz Motovana v Istri, Pelegrini Avgust iz Solkana, Rabič Alojzij z Jesenic, Šulin Matija iz Bovca, Dietz Danica iz Gorice, Legiša Angela iz Cerovlja, Lenardičeva Ruža iz Kojskega, Možina Marija iz Novega mesta, Pleveljeva Zora iz Ljubljane, Premrovova Jožica iz Martinjaka, Rajšpova Magda iz Čušperka, Skokova Albina iz Dovjega, Stresova Milena iz Temnice, Šetinova Anica iz Crnomlja, Trtnikova Stanislava iz Ljubljane, Turkova Alma iz Planine, Žitkova Marija iz Gorice. Zrelostno izpričevalo za pouk na ljubljanskih šolah so dobile tudi še absolventinje ljubljanskega d. liceja: Miklavčičeva Antonija iz Ljubljane, Pavlinova Antonija iz Črnomlja, Petelinova Jožica iz Ljubljane, Potokarjeva Ivana iz Ljubljane, Simčičeva Viktorija iz Ljubljane, Modrijanova Elizabeta iz Zatične. — Okraj Sv. Lenart Slov. goric. Po- ročajo nam, da se tamošnje učiteljstvo zaveda v polni meri svoje stanovske dolžnosti napram šoli, pa tudi proti ljudstvu in se trudi po svojih najboljših močeh, kolikor največ mogoče, povzdigniti omiko mladine. Za ta trud žanjejo tuintam nekateri tovariši nehvaležnost, obrekovanje z grdo lažjo, in take reči sprejema časnik »Jugoslavija". Najprej je ta časnik okrcal z grdo lažjo tov. nadučitelja pri Sv. Antonu v Slov. gor. Vsebina dotičnega članka je grdo zavijanje resnice, da, velika laž, ker ni imenovani nadučitelj jemal nobenih daril, oziroma enakih podpor od strank. — Dalje se ,,Jugoslavija" zaganja v našega vrlega starosto, 301etnega društvenega predsednika tov. Josipa Mavriča, ki je zbog svojih zaslug za društvo njega častni član, ki pa sedaj stopi v zasluženi pokoj po 451etnem službovanju! In o tem tovarišu osivelih las si upa neki mladič poslati članek v ,,Jugoslavijo", ki je od začetka do konca le sramotno izmišljena laž. Iz vsega se zrcali, da mora biti dotičnik njemu močno sovražen in se hoče na tak način nad njim maščevati. 1 o ni prav in stavi Slovence v slabo luč. Ne borimo se med seboj z lažmi! Tovariš nadučitelj Mavrič! Le zaupaj še nadalje v pravičnoSt in v svoje treznomisleče tovariše in obilne prijatelje, te vsi čislamo! Resnici na ljubo pa povemo dopisniku ,,Jugoslavije", da je bila v šolski omari stara, majhna francoska zastavica, nikakor pa ne frankfurtarica. Neki tovariš jo je bil nekoč površno ogledal, misleč menda, da bi utegnila biti tu naša sovražnica, pa se je hudo zmotil, ko je to pripovedoval dopisniku. Gospodje! S takim početjem kalite zlati mir in medsebojno zaupanje. Vprašati vas morarno: ,,Ljubezen do bližnjega, kje si?" — Spominjajmo se grške vzgoje in čislajmo starost! — Iz radovljiškega okraja nam pišejo: Dne 12. junija t. 1. je učiteljsko društvo za radovljiški okraj na pokopališču v Radovljici odkrilo ličen nagroben spomenik svojemu zamrlemu mnogoletnemu predsedniku in častnemu članu, pokojnemu šol. ravnatelju v Radovljici Grčarju Andreju s petjem, z lepo zaokroženim nagovorom t. č. podpredsednika in zopet s petjern: Počastil je pokojnika na grobu s svojim govorom tudi radovljiški župan gospod Roblek, naglasujoč pokojnikove vr-  line in njegovo delavnost pri občini radovljiški. — Prej še pa je nagrobni spomenik blagosiovil — in to brezplačno — domači g. župni upravitelj v družbi z gospodom kaplanom. — Pri tem nas je bilo zbranih poleg radovljiške šolske mladine okrog 50 učiteljev m učiteijic, mnogo uradnikov okrajnega glavarstva — na čelu okrajni glavar — uradnega osobja od sodnije in druge posvetne gospode, združene s preprostim ijudstvom. Vse slavlje je pričalo o ugledu in splošni priljubljenosti, ki jo je užival pokojni ,rAndrejček" v času svojega neumornega delovanja. Da, bil je delaven mož in kremenit značaj, kakršnih naj bi bilo mnogo. Po odkritju spomenika se je zbralo učiteljstvo — skoraj polnoštevilno — na senčnatem vrtu restavracije ,,Pri Kunsteljnu", kjer je bila prav živahna in neprisiljena zabava, združena s petjem moških in žen;>k;h zborov, dokler ni prišel čas, da nam je bilo oditi z večernima vlakoma. Omeniti je treba še posebe, da je k odkritju spornenika prihitelo med nas v mnogobrcjnem številu — 23 tovarišev in tovanšc iz sosednjega nam okrajnega učiteljsl-ega društva kranjskega. — S svojim prihodom niso le pokazali, da čislajo in se spominjajo pokojnega Grčarja, temveč dali so nam zgled — ker se je tudi pri tem naglaševalo — naj bi se v priiiodnje učileijstvo obeh društev po možnosti mnogokrat shajalo na skupnih zborovanjih, da bi se s tem še boij gojilo medsebojno spoznavanje in kolegiainost. ln zares, učiteljstvo radovljiškega okraja se je takoj odzvalo in prisostvovalo v precejšnjem številu zborovanju kranjskega učiteljskega c:ruštva dne 21. junija 1.1. v Tržiču. Naj bi se medsebojno delo nadaijevalo. —an. — Prošnja. Upokojen tovariš išče stanovanje na deželi. Zeli vsaj dve sobi in kuhinjo, najrajši v mali hišici, ki bi v njej stanoval sam in ob kateri bi bil vrtiček in njiva za pridelovanje zeienjave. Sel bi tudi v opuščeno staro šolo, ako je stanovanje suho in zdravo. Ponudbe z določitvijo stanarine na uredništvo. — Knjige na prodaj. Zaradi seiitve proda nek tovariš več knjig prav po ceni, slovenskih in nemških. Med druguni: iSuman ,,Slov. slovnica", ,,Učit. lovariš" 1. 1886, Tavčar 1. in li. zv.; Hauslexikon iz leta 1841, 8 vezaniti knjig, vsaka nad 1000 strani obsežna; Schiller, 12 vezanih zvezkov; Deutsche Rundschau fiir Geographie in Statistik iz leta 1893.; Shakespeares »Dramatische Werke", 10 mehko vezanih zvezkov; Frl. Lehrerin, Roman von R. Brohmek; Madame Steinheil; Osterr. Schulbote 1894; Pettau und seine Umgebung von J. Felsner; Psychologie und Logik von Th. Elsenhaus; Peerz ,,Der AbteiluHgsunterrichf' in drugih več. Tudi je na razpolago več cerkvenih muzikalij. Najrajši se proda cela zbirka skupaj. Naslov se zve pri uredništvu, ako se pošlje znamka za odgovor. — Iz Šmarja pri Jelšah. Na štirirazredni deški šoli sta izpraznjeni dve učitelj- ski mesti. Kdor se zanima za službo, naj se obrne na okrajni šolski svet šmarski v Celju. Smarje so prijazen trg ob železnici. Na obrtni nadaljevalni šoli dobi učitelj primeren zaslužek, zato je za mlade učitelje kaj ugodno mesto.