primorski dnevnik zaSel izhajati v Trstu bra lQas ^ ^ novetn- Cerkn^Vrvasi Zaktiž nad c'l>Predpostavlja neki nov način obravnavanja kato-ternaji vPrašanja.« Gre skratka za vizijo demokratične al-tičrio ap6 a^' pravi Occhetto, za programsko, ne laicis-^ ternativo, ki naj upošteva »katoliško vprašanje«. litiko 7Krt?eva zunanj° politiko, je Occhetto zagovarjal po-^ezg , Pnževanja evropske levice in stališča do Sovjetske UiiM 2eTr Rr' !em podprl mnenje Giorgia Napolitana v pole-eheqa kucia'no Castellino, ne da bi izrecno imenoval ne bi pj.j ne druge. »To bo treba še poglobiti,« je dejal, »ne da ideojo*® °krnili Berlinguerjeve dosežke; treba se bo brez vPr3šaiv- na°onikov soočati z velikimi mednarodnimi ti, Jjj P-Nedvomno so veliko bliže politiki Gorbačova tis-sodb^bili ostri kritiki Brežnjeva in ki so soglašali s ča 2av 1 stališči Berlinguerja, kot pa tisti, ki so ta stališ-kritii,„r?call-<< S tem je Occhetto v bistvu odgovarjal na Ke Armanda Cossutte. samo na en del italijanske družbe in je ne cepi Novi tajnik KPI je pozval.k enotnosti tudi pri obravnavanju nekaterih drugih kritik, ki so prišle na dan med razpravo, tako s strani Ingraa, ki je po mnenju opazovalcev sicer »ponudil roko« Occhettovi liniji, a hkrati »prišepnil« nekaj nasvetov o tem, kakšno pot mora ubrati KPI, kot s strani Reichlina, ki je razvijal misli o »evropski levici«, kakršne so drage partijski desnici. Na koncu je poudaril, da mora delo prihodnjega kongresa, ki bo februarja prihodnjega leta, sloneti na enotnem dokumentu, ki ga bo kongres sprejel ali zavrnil, ne bo ga pa popravljal. Vsa nadaljnja razprava o obnovi partije bo torej v funkciji kongresa. Priprava dokumenta je bila poverjena posebni komisiji, ki jo sestavlja petnajst predstavnikov partije. Prav glede teh petnajstih imen je prišlo v noči med sredo in črtrtkom do spopada med voditelji KPI. Bitko je sprožila »desnica«, ki se boji, da bi prišlo do zavezništva med številčno zelo močno »berlinguersko sredino« in »levico«, ki jo nekako vodi Pietro Ingrao. Ta spopad se je nadaljeval tudi včeraj v samem centralnem komiteju ter se zaključil s porazom »miglioristov«, vsaj kar zadeva imenovanje D'Aleme za odgovornega urednika Unita, imenovanje Fassina za načelnika partijske organizacije ter vključitev Fabia MucCija v tajništvo (devetnajst članov centralnega komiteja je glasovalo proti). Kar zadeva sestavo komisije, ki naj bi izdelala dokument za februarski kongres, pa je bila dosežena kompromisna rešitev. p R Medtem ko javnost še vedno pozorno spremlja dogajanja Sojenje proti »četverici« se nadaljuje MARIJ ČUK LJUBJANA — Proces proti štirim osumljenim oziroma obtoženim nezakonite posesti vojaške skrivnosti se bo nadaljeval v ponedeljek ob 8. uri. Ne gre za to, da bi si vojaški senat vzel čas za trezno presojo, enostavno - obravnava še ni končana (včeraj so zaslišali nekaj prič in nezaprisežene izvedence), smo pa tik pred končnim razpletom, kot je tudi včeraj menil obtoženi Franci Zavrl, ki je edini informator javnosti. No, včeraj so se nekako zganile tudi vojaške oblasti in preko vrhovnega poveljnika vojaškega sodišča zagotovile, da je celoten postopek zakonit in nadvse korekten in da tudi raba slovenščine ni nikakršen problem. Temu slovenska javnost in domači pa tuji poročevalci ne verjamejo, saj so za marsikoga jasne vse kršitve ter aroganca vojaškega sodišča. Pravzaprav tuji novinarji niti ne vejo, kaj naj bi bilo vojaško sodišče sploh, še bolj pa so osupli nad tem, da vojska sodi civilistom. v ponedeljek Tudi glede včerajšnje obravnave Zavrl meni, da so bili storjeni številni prekrški, da njegovega zagovora predsednik senata noče poslušati in mu ne daje besede, skratka, postopek se vodi v izključno škodo obtoženih, prav takšna pa je bila po vsemu sodeč tudi preiskava. In čeprav je. slika o tem procesu jasna in se je tudi poročevalcu izkristalizirala podrobna in trdna stavba o tem, mora navajati samo otipljiva dejstva. Ta pa govorijo, da je bilo včeraj na Roški cesti pred stavbo sodišča precej ljudi, ki so z neverjetno trdnimi živci čakali na Zavrla (in mi z njimi) polnih sedem ur. V hudi sopari in soncu so nosili cvetje pred vrata sodišča, dvignili transparente ter pred vojaško stražo vzpostavili častno stražo, ki se je vsakih par minut menjavala in držala slovensko zastavo v rokah. Videli smo tudi nekaj zares ganljivih prizorov, predvsem pa solidarnost mladih, žena in mož, otrok, upokojencev in starih partizanskih borcev, ki so s svojo prisotnostjo hoteli vliti moči Borštnerju, Tasiču, Janši in Zavrlu. Stanovnik: Braniti suverenost in državnost ^°Veni'— Predsednik predsedstva SR Vstaje ^anez Stanovnik je včeraj, ob dnevu V*ziji »Tre9ovoril slovenskemu narodu po tele-»D e®OV 9°vor povzemamo v celoti. Vstaje slovenskega naroda je praznik % državnosti in suverenosti. Ko vam čes-^0rnnirn ta Praznil<' mislim, da je prav, da vas n‘hče da nam te suverenosti in državnosti državJ Podaril. Izbojevali smo si suverenost in Sfv°' dnSt V tezki osvobodilni borbi. Prav to dej-'jPi da ^ slovenski narod plačal tako težek kr-'MQvn^ zato, da bi si izboril to suverenost in 1)6 2re/ St‘ je najmočnejši dokaz njegove politič-Svojo mSt- ^ osv°bodilni borbi smo izgradili >0 0i.0,c za slovensko partizansko vojsko in d^adilj' ast z. narodnimi odbori. Ko smo tako lane ,j pesti katastrofalna suša, pa v Spanji in v Hongkongu odstranjujejo posleo^ ce prav tako katastrofalnih poplav-španski Baskiji je neurje povzroči1^ enajst mrtvih, gmotna škoda je °9r0?0 na, pogrešajo pa devet oseb, da , končni obračun neurja še hujši. Re?a. valne ekipe so včeraj za silo vzpost • vile prometne povezave v razde]aIj_ Baskiji, prebivalstvu pa delijo najnUJ nejše življenjske potrebščine. Tudi v Hongkongu se položaj p°st ^ poma normalizira, potem ko je tajh-j Warren na svoji poti proti vzhodu Pr zadel še kitajsko mestece Shant° ' kjer je izgubilo življenje šest °se Tajfun Warren je bil najhujši v z dnjih petih letih. Veter je dosegel ni rost 180 kilometrov na uro, v 36 ur pa je nad Hongkongom padlo 350 m limetrov dežja. Na slikah (levo): razdejanje v h kijskem Elgoibaru je terjalo žMjo; nje 10 oseb, devet pa jih pogrešaj (desno) helikopterski posnetek P. vodnji v Hongkongu po prehodu 1 ’ funa VVarren (Telefoto AP) Pred dnevi se je končala ministrska konferenca neuvrščenih v Harareju, kjer so obravnavali predvsem gospodarska vprašanja. Obravnavali so tako probleme na nivoju Jug-Jug, kot tiste, ki zadevajo odnose med razvitimi in nerazvitimi državami na svetu. Bilo bi pretirano, če bi rekli, da je bila konferenca uspešna. Imeli so še kar izčrpne pogovore, se nekako dogovorili o nekaterih vprašanjih, naposled pa tudi sprejeli običajne sklepne listine. Znamenj, da bi vse to težilo k večji konkretnosti, pa žal tudi tokrat ni bilo. Šlo je za sestanek, na katerem so pregledali stanje, storili pa niso veliko, da bi ga začeli spreminjati v skladu s sklepi »summita«, ki je bil pred dvema letoma tudi v Harareju v duhu gibanja neuvrščenih. Gibanje neuvrščenih, roko na srce, stagnira. Svet zaznamujejo mnogi novi pojavi, ki se tičejo gospodarstva, družbenih odnosov, kulture, pa tudi neposredno politike. Neuvrščeni pa jih dohitevajo s težavo. Njihova dejavnost je v glavnem počasna, toga, deklarativna. Po tej poti ne bo šlo daleč. Dejavniki gibanja so se po konferenci v Harareju pričeli pripravljati na ministrsko konferenco, ki bo jeseni na Cipru. Z razliko od katarske naj bi na njej posvetili pozornost zlasti političnim in skozi politiko razvojnim vprašanjem, zato pa naj bi bila še pomembnejša. Kakšne so te priprave, zaenkrat ni mogoče reči, znani pa Gibanje neuvrščenih s težavo dohaja nove pojave v svetu so nekateri pristopi, ki veljajo na primer za Jugoslavijo. Če smemo soditi po določenih »vhodnih« pripravljalnih dokumentih za ciprsko konferenco, potem smemo spet reči, da gibanje zastaja, da se ne zna otresti spon preteklosti in da so novi pogledi sila redki. V Beogradu so bržčas že pripravili nekakšno platformo, kar je s stališča pravočasnosti dobro 'znamenje, vprašljivi pa so baje nekateri deli njene vsebine. Nekatera izhodišča se nemara zavzemajo za to, da bi gibanje, zato da bi bilo bolj uspešno, nekako institucionalizirali. Seveda ne bi bilo prav, saj bi gibanje v tem primeru postalo organizacija ali pa naravnost mednarodno formirana institucija, kar ni. Prav tako ne more biti sprejemljivo razmišljanje, da bi gibanje imelo nekakšno stalno operativno telo, ki naj bi spremljalo svetovna dogajanja. Gibanje ima svoj koordinacijski biro, ki ima med drugim tudi to nalogo, sicer pa je seveda stvar sleherne države, da v duhu načel neuvrščenosti ravna po svoji presoji. Sodeč po nekaterih izhodiščih, je kajpak prozorna nevarnost ponovnega razmišljanja o gibanju kot o nekakšnem tretjem bloku. Gibanje namreč ne predstavlja tega ali onega dela sveta ali pa celine, in je po svojih načelih in težnjah svetovno. Njegov pomen se ni zmanjšal, njegova izvirna in temeljna načela so še, zmeraj sila žgoča. Zmeraj bolj pa prihajajo do izraza njegove slabosti. Bistvena je v tem, da je gibanje premalo stvarno, da je premalo usmerjeno k reševanju konkretnih problemov. Sodobni pogledi se vanj vgrajujejo prepočasi. So pa tudi primeri, ko ne ravna dovolj premišljeno. Izhodišča, ki so jih pripravili v Jugoslaviji za ciprsko konferenco, bržčas vsebujejo nekatere že kar definirane poglede, na primer o zdajšnji sovjetski mednarodni politiki, ki ima kajpak niz pozitivnih značilnosti, je pa še zmeraj naravnana po blokovskem kriteriju. Vidna slabost v gibanju neuvrščenih / 0. tem, da je v njem premalo razvita tako in} ^ vana regionalna sestavina. Pogledi ^atin ete Amerike ne morejo veljati za Evropo, raZtr,mel na afriški celini so drugačne kot v Aziji- ”ri£,js-obotavljanja, premajhnega upoštevanja te ^o-tvene komponente spet nudi Jugoslavija v 0 su do svoje širše regije, se pravi do Evrope- v goslavija je danes, kot te dni nazorno P1 neki jugoslovanski reviji, »povsod in nikjer‘^ ia. goslavija se bo morala, konec koncev P[a .pre-voljo neuvrščenosti, suvereno mnogo boji . Njč deliti do kake sosedne grupacije. Ura teče 1 ne reče. ehaU' Enotnost gibanja, je slišati te dni rnhrav'-anskih srečanjih, na katerih ______________________ m ^ temeljna identiteta je v različnosti. V ^JJ^avi- rih jugoslovanskih srečanjih, na nu.«---- crnef“> navaja omenjena ciprska izhodišča, ne P. „ov0 da morajo vse članice ravnati enako. N/ tl zlič' nosti pa premalo uveljavljajo akcijsko s. to0O no, ki so jo toliko naglašali pred dvema v Harareju. Gibanju zmanjkuje učinkovi^ ^ej0 pa je poglavitna za njegov obstoj. Skrotn ^e{p0 njegovih komisij in delovnih skupin .^poS' potrditev njegove usmerjenosti k deklar ti. , rimaočn^ Čas, ki ga živimo, pa seveda terja aJv ■-------- •• -- - ne dopušča zasto j Miro Kocjan prijeme. Dinamičen je in , t\a Obali Vode na izvirih je dovolj, potrošniki KJ pa nimajo Dnv^r^R — optimističnih nato, e°*^' d9 bo letos bržčas manj 0 av. v oskrbi z vodo, saj bo v s, .rezJ.e Rižanskega vodovoda posoli pritekalo 60 litrov več vode v Knndi kot lani, pa ko na izvirih v iav z izdatnostjo ni, so seveda no n? <-)kaii pričakovali nemote-no.oskrbo. Son? Ve^ R0,; teden dni pa se v brih'k^e^ Žusterni, Miljskih vod*” in ^nkaranu pritožujejo, da ^ e zmanjkuje, da je umazana, J6 bržčas nujno prekuhavanje. t. a Rižanskem vodovodu Vlado Kne* Pojasnjuje: rinit f za<^eva čistost, (ne)oporeč-zdr Vope lahko rečem, da je voda ni ava. čista. Težav zaradi tega stal 91110' ^ zadnjih dneh pa so na-p0 ’ Problemi, prišlo je tudi do oh anikania vode na posameznih omočjih. Na Miljskih hribih in v zar jranu občutijo pomanjkanje zarn * tega, ker smo pred dnevi menjali črpalke na Rižani, ure- dili n0 Prevezave in priključevali če k trafo Postajo. Pri tem druga-Pa'n' 0bčasno prekinemo čr-tr09a.' ne gre, in posledice so po-rra ! občutili. V Ankaranu in °bč r ^kih hribih so to dvakrat doti R R0r se vsaka prekinitev hit ave vode v njihovem sistemu 40 i°t P°zna- Tja namreč dajemo pa • rov vode v sekundi, tolikšna n) 1® tudi potrošnja. Vsak naj-kan'^1 >azPad« povzroči pomanj-hjj9e' več dni pa je treba za sta-SP acljo sistema. Podobno je v mo in Žusterni. Tudi tu novnttram° na dveh črpališčih * črpalke s 50-odstotnim po-n0 anjem zmogljivosti. Pomemb-Ima'6 tucR' da ^odo črpalke, ki in .1° Po novem zmogljivosti 80 Val ° Rlrov vode v sekundi delo-hr® s°časno, neodvisno druga od m 96' Po starem sistemu smo na-Zer C IT10rall najprej napolniti re- lahL°ar druge tlačne cone, da smo Dninili rc»7c»rvnpr tmtin ^kaj con ° P°lnili rezervoar tretje 2a.e'. Ro novem tega ne bo več. merv1 te9a nismo storili prej? Za-njave črnalk sn rlel naložbe ki j0 “Jave črpalk so del naložbe, ki Sttl0Zaključujemo, z montažo pa doh Za®eli takoj, ko smo črpalke tph*!' Rrej to ni bilo mogoče. Iz kj jih®11*^ razlogov in zaradi del, ta t \0Pravljamo, bodo motnje še sPet kn' Potem Pa ne ve^' se Zgori i I nePredvidenega ne bo y 'JUO. Dpnimn nnva nariAlrs np qla,..• Denimo nova napaka na Šerp*16111 stikalu na črpališču v prav6deh> ki jo bomo danes od-2a ! ^ Zamenjali bomo stikalo, hrjh rn°čje Ankarana in Miljskih teka°v P9 velja, da bodo še imeli v0r] Ve dokler ne bo zgrajen nov boi 0v°d od Kostanjevice do De- elega rtiča.« D. G. Berite ^Novi Matajur« Fernetiči: dobrodošlica s pršutom in teranom SEŽANA — Nekaj nenavadnega, nevsakdanjega se bo dogajalo jutri na mejnem prehodu Fernetiči. Sežanska poslovna enota Kompasa bo namreč ob deseti dopoldan pripravila svojevrsten sprejem za turiste, ki bodo prišli na počitnice v Jugoslavijo. S kraškimi vozovi, v kraških narodnih nošah bo skupina domačinov s pesmijo in plesom pozdravila goste, ki bodo pripotovali prek meje. In ne samo pozdravili, turistom bodo ponudili tudi pršut in teran, torej delček prostora, v katerega prihajajo na počitnice. Pri Kompasu, ki bo akcijo izpeljal v sodelovanju s sozdom Timav (Vinakras Sežana in pr-šutarna Šepulje) se pripravljajo, da bodo take pozdrave še ponovili. D. G. Cagiva na jugoslovanskem trgu KOPER — Koprski Tomos je pred dnevi z italijansko iirmo Cagiva sklenil zanimivo pogodbo o tehnološkem in komercialnem sodelovanju, katere plod bo bržčas tudi skupno nastopanje Tomosa in Cagive na evropskem tržišču. Kot so nam sporočili iz Tomosa bo na račun sklenjene pogodbe jugoslovansko tržišče obogateno s ponudbo Cagive, v začetku - od oktobra letos dalje - z modelom enduro T4 350. Ta motor bo v konsignacijski prodaji. D. G. Letos že 20. poletni pohod Ib dan vstaje na Snežnik ILIRSKA BISTRICA Vsem vam, ki v teh vročih poletnih dneh iščete osvežitve v naravi, Planinsko društvo Snežnik II. Bistrica in Zveza telesno-kulturnih organizacij občine II. Bistrica ponujata nekaj tradicionalnega: XX. poletni pohod na Snežnik. Za dan vstaje slovenskega naroda, v petek, 22. julija, se lahko pridružite organizirani skupini planincev, ki se bo povzpela na ta 1796 m visoki vrh, obiskala mesta, pomembna iz NOB na tem področju in se razvedrila v družabnih igrah. Če imate otroke - vabljeni vsi skupaj, saj je pohod priporočljiv tudi kot družinski izlet. Že tradicionalno je pokrovitelj pohoda Občinski sindikalni svet II. Bistrica. Prvič letos pa je vzpon organiziran v sklopu republiške telesnokultur-ne akcije »Razgibajmo življenje«, ki skuša spodbuditi k bolj zdravemu načinu življenja. In kako bo pohod potekal? Izhodišče so Sviščaki, 1242 m, kjer bo tudi zbor vseh udeležencev (pred spomenikom padlim ob 8.45). Na tiste, ki bodo brez lastnega prevoza, bo na avtobusni postaji v Ilirski Bistrici čakal brezplačen avtobus. Ta bo odpeljal ob 8. uri. Za vse, ki bodo tokrat prvič krenili na Snežnik, bo posebej poskrbljeno! Ob 9. uri se bo ob spomeniku padlim odvijala krajša slovesnost, v kateri bo spregovoril predstavnik Zveze združenj borcev NOV. Pot bodo pohodniki nadaljevali peš, po stari poti preko Loma. Na vrhu Snežnika jih bodo, predvidoma ob 12. uri, pozdravili organizatorji in pokrovitelj, prvopristopnikom se seveda obeta planinski krst, najštevilnejša družina, najmlajši in najstarejši pohodnik pa bodo posebej nagrajeni. Vse udeležence bo na vrhu, v Zavetišču, čakal čaj. Pohod seveda ne bo »tempiran« do zadnje minute - na vrhu Velikega Snežnika se bosto lahko po mili volji razgledovali, zabavali, igrali, lenarili... Nekako ob 13. uri pa naj bi počasi sestopili preko Malega Snežnika in se po cesti mimo Grde jame vrnili na Sviščake. Popoldan se bo tedaj šele dobro začel, zato bo za vse vrste razvedrila, ki jih pripravljajo prireditelji (družabne igre z bogatimi nagradami, domača harmonika), ali za zabavo v lastni režiji časa na pretek. Med 17. in 18. uro pa naj bi bil čas za dokončen odhod domov. Pohoda se bodo udeležili tudi pevci moškega pevskega zbora Dragotin Kette iz Ilirske Bistrice, ki bodo razveselili srca z lepo pesmijo. Z njimi bodo prišli tudi njihovi gostje, člani zdomskega društva Planika iz Malmo-ja. Prireditelji opozarjajo, da morajo planinci sami poskrbeti za lastno prehrano. V Planinskem domu na Sviščakih bodo sicer nudili tople obroke, zanje pa se bo treba prijaviti v domu že pred odhodom na Snežnik. Priporočajo športno obleko s trpežnimi čevlji in opremo, ki vas bo lahko zaščitila pred dežjem, če si bo ta upal zmotiti ta družabni praznik. Ne pozabite na planinske izkaznice, izkaznice akcije Bistriške grča in podobno. Mimogrede - Snežnik je ena izmed točk številnih transverzal! S posebnim vabilom se organizatorji obračajo na člane številnih društev in klubov, ki v svojem naslovu nosijo ime primorskega Snežnika. Če torej še nimate načrta za konec tega delovnega tedna in če vas mika v veselo planinsko druščino - prisrčno vabljeni! METKA ČELIGOJ S turistično je na vrhuncu tudi »sezona lumpov« Filip je ostal brez nahrbtnika Katici se pa »nakup« ni posrečil... KOPER - Turistična sezona je na vrhuncu, na vrhuncu pa je tudi »sezona lumpov«. Na slovenski obali tatovi na veliko vlamljajo, kradejo in takih, ki jim je všeč tuje imetje, je letos (vsaj za ta čas) več kot lani. Če bo šlo tako naprej, z današnjim tempom, potem bo sezona na nek način rekordna - za tatiče in tatove, seveda. V dnevnih poročilih UNZ Koper je zadnji teden veliko podatkov o tatvinah, vlomih, le malo pa takih, ki bi dajali slutiti, da gre za organizirane tatinske skupine. Večina tatvin je bržčas »delo« različnih posameznikov. Kriminalisti, miličniki raziskujejo primere, večina pa je zaenkrat le zabeleženih; težko je v obilici dela odkriti zlikovce, »male ribe«, ki se danes pojavijo, jutri pa jih ni več. In kaj »privlači« tatove? Najkrajši, najpreprostejši odgovor je: vse! Pred dobrim tednom je neznanec »operiral« v Strmi ulici in Prečni poti v Portorožu ter vlomil v štiri avtomobile. V dveh ni našel nič, povzročil pa za 450 tisoč din škode, v dveh pa je pobral manjši fotoaparat ter moško in žensko uro v skupni vrednosti 850 tisočakov. Dva dni kasneje je neznanec (skupina?) vlomila kar v 9 avtomobilov v Izoli, da bi ukradli en avtoradio. Tistemu, ki si je isto noč privoščil krajo v Kopru na Cesti na Markovec, je bil všeč avtoradio, pozabil pa ni niti na sončna očala. Tatovi marsikaj ukradejo ponoči, ni jih pa malo, ki jih beli dan in sonce sploh ne motita. Takrat so ljudje na plaži, v službi. Filip iz bližine Bovca si bo kopanje za dolgo zapomnil, saj so mu, popotniku, v Izoli ukradli nahrbtnik, ki ga ni vzel s seboj v morje, ko se je šel osvežit. Pa tudi kratek čas v bifeju ali recepciji hotela Metropol bo nemškemu turistu ostal dolgo v spominu. Dvajset minut ga opoldne ni bilo, pa so mu iz avta na parkirišču odnesli fotoaparat Minolta in denarnico s 650 markami. Nezaklenjeni šotori so pred dnevi v lucijskem avtokampu bili »gostitelji« tatu, ki je nekemu Dancu odnesel 60 tisoč din, gostoma iz Makedonije 250 tisoč din, Nemcu 260 tisoč din, Nizozemcu 90 tisoč din, Švedu pa 325 šilingov, 40 mark in 600 kron. Kar dobra bera, ni kaj. Še bolj zadovolj- na s plenom pa sta bila neznanca na motorju, ki sta se minuli petek med vožnjo približala osemindvajsetletni Švedinji, ji iztrgala torbico, v kateri je bilo kar za okroglih 5 milijonov dinarjev deviz in dinarjev. Tudi Hans iz Nemčije ne bo imel lepih spominov na minuli petek. Pravi, da mu je denarnica bržčas malce preveč »gledala« iz zadnjega žepa, pa je prišel kakih 15 let star zlikovec in mu jo izpulil ter zbežal. Plen - 3000 nemških mark. Tat, ki je v soboto ponoči »operiral« na Prečni poti v Portorožu pri prvem vlomu v hišo ni dobil več kot 20 mark in 20 tisoč din, plen pa je bil obilnejši pri sosedih, kjer je odnesel za 1,6 milijona dinarjev in deviz. Večina storilcev je še neznanih, je pa tudi precej takih, ki jih pri krajah zalotijo, ali pa hitro odkrijejo. To se je zgodilo mladeniču iz Tetova, ki je sicer začasno prijavljen v Poreču, v nek sadovnjak v Sečovljah pa je prišel nabrat 35 kilogramov breskev. Najbrž ne za kompot. Katica iz Izole je konec prejšnjega tedna prišla v blagovnico Soča v Kopru ter hotela iz trgovine mimo blagajn odnesti dvoje otroških hlač, pa dve moški srajci, dve zobni pasti, pa še šampon za lase. Vse skupaj je bilo vredno okrog 150 tisoč din. Samo 18 tisoč din je bila vredna spalna srajca, ki jo je iz neke samopostrežbe hotela odnesti šestindvajsetletna Majda iz Kopra, pa ji tega niso »dovolili«. Da bi do konca opravil delo, niso dovolili niti neznancu, ki se je v Portorožu s kolesom z motorjem pripeljal do dveh avtomobilov in, ko je iz drugega pobiral robo, ga je zalotila lastnica. Začela je kričati, fant pa se je tako ustrašil, da je vse skupaj pustil na tleh pri avtomobilih, zbežal in na kolo z motorjem kar pozabil. Miličniki bodo še ugotovili, čigavo je kolo, pa če je bilo ukradeno, tudi. Seveda v teh vročih poletnih dneh ne kradejo samo denarnic in denarja, tudi večje stvari izginjajo. Tako je minuli konec tedna v Sežani nekdo »dvignil« kar avtodvi-galo, nekdo pa kamion. Z obema so se odpeljali neznano kam. Še ju iščejo. DUŠAN GRČA Vse več prijateljskih stikov med Jugoslavijo in Norveško PIRAN — Norveško-jugoslovansko prijateljstvo se zadnja leta poglablja, to pa pomeni, da je med obema državama vse več prijateljskih stikov, za katere je gotovo najbolj zaslužno Ju-goslovansko-norveško društvo in njegovi neutrudni člani. Pred dnevi je Slovenijo obiskala skupina pevcev zbora Mannskor Leirvik iz Storda na Norveškem, ki je večji del svojih počitnic pri nas preživel v Portorožu. Posebna delegacija občine Stord, ki sta jo vodila Kaare Angeltveit in Johan Belsvik, je v tem času obiskala tudi Novo mesto in s to občino podpisala listino o pobratenju. Norveško delegacijo pa je sprejela tudi predsednica občine Piran - Tatjana Kosovel. Piranska občina je zaradi izredno dejavnih članov piranske podružnice Ju-goslovansko-norveškega društva že dve leti pobratena z norveško komuno Bjugn. Obisk pevskega zbora Mannskor Leirvik je pravzaprav vračilo obiska, saj je pred dvema letoma piranski moški pevski zbor KUD Karol Pahor obiskal norveški otok Stord. Takrat so jih lepo sprejeli in gostili Norvežani. Zdaj so si člani norveškega zbora s svojimi družinami sicer sami prislužili desetdnevne počitnice v prijateljski deželi. In to tako, da so se v prostem času lotili precej težkega, a dobro plačanega dela - čistili in pleskali so naftne ploščadi in tako občutno olajšali stroške jugoslovanskim gostiteljem. Seveda je bilo za Norvežane, po besedah Kaareja Angeltveita, najbolj zanimivo prav to, ko so jih povabili na svoje domove vsi člani pevskega zbora KUD Karol Pahor, tako da so preživeli dan v pravem domačem okolju. »Mislim, da pri vas živijo ljudje srečno. Presenetljivo, kako v eni družini starejši (stari starši) skrbijo za otroke. To omogoča starejšim bivanje v domačem okolju, ne pa, da so na stara leta prisiljeni oditi v domove za upokojence, kar je pri nas tako pogosto. Marino in Slava iz Ravna sta nam pokazala res lep konec Slovenije, življenje na vasi v slovenski Istri - njihove njive, vinograd, živino... Zdaj imamo o vaši državi čisto drugačne vtise, kot smo si jih prej zamišljali...«. Johann Belsvik pa nikakor ni mogel prehvaliti drugih lepot in znamenitosti turistične Slovenije, kot na primer Lipice in Škocjanskih jam. Seveda so z zborom nastopili tudi na portoroški tržnici Kaštel in v portoroški cerkvi. Po lanskoletnem odprtju hiše Jugos-lovansko-norveškega prijateljstva v Gornjem Milanovcu, nameravajo člani tega društva letos septembra v tej hiši odpreti muzej Jugoslovansko-norveš-kega prijateljstva in pripraviti srečanje preživelih internirancev s prijatelji z Norveške. Zanimivo je tudi, da bosta letos pobrateni občini Piran in Bjugn izmenjali dve mladinki. Iz Portoroža bo v Bjugn za eno šolsko leto odpotovala Marina Ogrin, ki je letos končala Srednjo gostinsko in turistično šolo v Izoli, da bi se na Norveškem naučila jezika, istočasno pa bo njena družina preživljala norveško mladinko, ki bo obiskovala eno od tukajšnjih srednjih šol in se učila slovenščino. Tako prihaja do vse globljih stikov med dvema oddaljenima deželama, ki ju je zbližalo zgodovinsko naključje, ko so mnogi jugoslovanski interniranci (1300) na Norveškem med 2. svetovno vojno preživeli prav zaradi izjemne pomoči norveškega naroda. BORIS ŠULIGOJ COLLEEN McCULLOUGH p0(loba-nie se Je nasmehnila. Nenadoma je bila zelo ko ob11-9 ^'*mu *n človek je zlahka razumel, zakaj ima toli-^edn00Zev.a^cev' »Hvala, mama! Ti si mi pa res v tolažbo. 0ltUli k najdeš kakšno lepo besedo ali pa rečeš nekaj, da * bolečino.« ~Nk;r,-.?n sev Je zarežal. »Razen takrat, kadar se loti mene. »K Pa '-bdi zoprna, Es!« ti?« ai Pa naj drugega pričakuje stara pijandura, kot si Vsi Rtej m i ° 56 zasi*ejali. Es Je v vsako skodelico nalila naj-kil 0 bileka in čaja, nato pa dolila čaja do roba. Čaj je kila terntemen m°čan kot kava. Pijača v skodelici pa je Ros)acjb V.0 riave barve zaradi mleka. Vsi so si kar precej ^ele bQa 1 sv°io pijačo in na dušek izpili vročo tekočino. k09ovar S0. si oatočili drugo skodelico, so se znova začeli , uati. »Kaj • blati, J 81 nam hotela povedati, Dawnie?« jo je vprašala »Poročila se bom.« Znenada so vsi utihnili, slišati je bilo le Ronovo skodelico, ki je glasno pristala na krožniku. »To je pa kot bomba!« je vzkliknil. »In to kakšna bomba! Nikoli si nisem mislil, da se boš poročila, Davvnie. Presneto, hiša bo brez tebe čisto prazna!« Es je nežno pogledala svojo hčerko. »No, ljubica, vedela sem, da se boš nekega dne odločila za to. In če je to tisto, kar si želiš, se veselim s teboj. Kdo pa je srečni fant?« »Mick Harrington-Smythe, moj šef.« Z brezizraznim pogledom sta strmela vanjo. »Toda kaj ni on tisti, s katerim se nikoli nisi razumela, ker je menil, da ženske sodijo v kuhinjo, ne pa v raziskovalni laboratorij.« »On, je pač moj Mick!« je veselo odvrnila Davvnie in se zasmejala. »Verjetno je mislil, da me bo le s poroko spravil iz raziskovalnega laboratorija v kuhinjo, kamor po njegovem mnenju sodim.« »Z njim se precej težko shaja, kaj ne?« je vprašal Ron. »Včasih, vendar ni težav, če veš, kako moraš ravnati z njim. Njegova največja napaka je, da je snob. Saj veš, kaj mislim s tem - šolal se je v Kraljevem kolidžu, stanuje na Point Piperju, njegovi predniki so prišli sem s prvimi ladjami, vendar ne kot kaznjenci, če pa so bili, tega njegova družina zdaj ne priznava. Toda kmalu ga bom vsega tega odvadila.« »Kako pa to, da se hoče poročiti z dekletom, kakršno si ti?« je jedko vprašala Es. »Mi ne vemo, kdo so bili naši predniki, po vsej verjetnosti so bili tatovi in morilci, Surf Street Coogee ni ravno najimenitnejši naslov v Sydneyu, pa tudi Randwick High ni najimenitnejša dekliška šola.« Dawnie je vzdihnila. »Oh, mama, nikar ne skrbi za to! Najbolj pomembno je, da se hoče poročiti z menoj in pri tem prav dobro ve, kdo sem, kaj sem in od kod prihajam.« »Velike, drage poroke si ne moremo privoščiti, ljubica,« je žalostno rekla Es. »Sama sem prihranila nekaj denarja, in tako bom lahko plačala kakršnokoli poročno slovesnost bodo želeli njegovi starši. Osebno upam, da se bodo odločili za skromno, toda če si želijo veliko, pompozno zadevo, jo bodo pač dobili.« »Sramovala se nas boš,« je zamrmrala Es s solzami v očeh. Dawnie se je zasmejala in iztegnila obe roki, da so drobne mišice kar zaplale pod čudovito rjavo kožo. »Tega pa ne bosta doživela, ljuba moja! Le čemu bi se vaju sramovala? Omogočila sta mi najboljše in najsrečnejše življenje, ki si ga lahko dekle želi. Vzgojila sta me tako, da nimam nobenih zavor, nevroz in problemov, kakršne menda imajo vsi, ki so moje starosti. Še to vama bom povedala, da sta me dejansko vzgojila dosti bolje, kot so to storili Mickovi starši! Jaz in moja družina sva mu všeč ali pa ne, to je vse. Verjetno gre za to, da se nasprotja privlačijo,« je dodala malo bolj zamišljeno, »kajti v resnici imava skupne le možgane. Sicer pa jih ima petintrideset in si je imel celih petnajst let čas izbirati med vsemi modrokrvnimi dekleti, ki jih Sydney lahko ponudi, vendar si je na koncu izbral preprosto, predmestno Dawnie Melville.« Knjiga je pred kratkim izšla pri ZTT v zbirki »Prevodi« Zelo pomembna občinska seja v Nabrežini Na dnevnem redu razprava o Sesljanskem zalivu Poletno srečanje z županom Edvinom Švabom Tri nove javne napeljave na območju Občine Dolina Devinsko-nabrežinski občinski svet bo na drevišnji seji skoraj gotovo vzel v pretres varianto občinskega regulacijskega načrta o turističnem razvoju Sesljanskega zaliva. Pogojnik je v tem primeru obvezen, ker še ni povsem jasno, ali bo razprava sploh dejansko na dnevnem redu. Danes dopoldne se namreč sestane občinska gradbena komisija, v zgodnjih popoldanskih urah pa pristojna svetovalska komisija, ki ima posvetovalne pristojnosti. Urbanistična varianta je vsekakor že vključena v formalni dnevni red dre-višnje seje, tako da je pričakovati, da bo župan Brezigar v zvezi s tem nocoj gotovo nekaj povedal, potem pa ni izključeno, da bodo debato odložili. Varianta, ki je temeljnega pomena za turistični razvoj Sesljanskega zaliva, je bila včeraj tudi predmet nekaterih uradnih in neuradnih srečanj in razgovorov, pri katerih so poleg župana sodelovali tudi predstavniki večinskih strank in komunistične opozicije. S tem problemom se je sinoči ukvarjala tudi sesljanska krajevna konzulta. Svetovalska skupina KPI v devin-sko-nabrežinskem občinskem svetu je svoje stališče o turističnem razvoju Sesljanskega zaliva orisala na včerajšnji tiskovni konferenci, na kateri sta poleg krajevnih komunističnih predstavnikov Ivana Širce in Giorgia De-pangherja sodelovala tudi člana partijskega pokrajinskega vodstva Perla Luša in Maurizio Pessato. Komunisti so v prvi vrsti precej kritični do postopka, po katerem naj bi občinski svet skoraj na vrat na nos odobril ta urbanistični dokument in očitajo Brezigarjevi upravi, da hoče neupravičeno pospešiti debato in v tem sklopu postaviti marsikoga pred izvršeno dejstvo. Ostale kritike pa so čisto vsebinske narave. »Marsikdo nam je v teh letih stalno očital, da smo načelno proti turističnemu razvoju Sesljanskega zaliva, in to iz političnih in narodnostnih razlogov, kar smo mi zelo jasno demantirali, posebno z našo angažiranostjo in z našimi prizadevanji pri odobritvi urbanističnega plana leta 1985, ki je bil soglasno odobren in ki je postavil konkretne temelje za razvoj zaliva. Sedaj pa imamo pravico zahtevati jasnost, ki je še ni, zato si bomo na vseh ravneh prizadevali, da bo načrt družbe Finsepol res odprl pot turističnemu razvoju Sesljanskega zaliva ter ne zgolj nepremičninski operaciji, ki bi bila v nasprotju z interesi krajevnega prebivalstva in s turističnimi interesi občine.« Širca je s to izjavo utemeljil napore KPI za resnični turistični razvoj tega zemljepisnega bisera, pri čemer je hotel še enkrat podčrtati, da komunisti ocenjujejo z veliko pozornostjo načrte družbe Finsepol, ki je lastnik zaliva, zahtevajo pa od občinske uprave jasna in samostojna stališča o tem vprašanju. Komunisti so zaskrbljeni nad govoricami o povečanju gradbenih prostornin v zalivu, o usodi navtičnega pristana (govori se manjšem številu privezov) ter nad morebitno »divjo privatizacijo, ki bi privilegirala edinole elitni turizem«. Na tiskovni konferenci je nato tekla beseda o problemu parkirišč, o zaščiti okolja, o usodi obale pri Botanjku (Costa dei Barbari) ter o kočljivem vprašanju nadzorstva nad javnim denarjem, ki ga bo posebno Dežela nudila za turistični razvoj zaliva. S tem v zvezi je prejšnji deželni odbor že nakazal 10 milijard lir za posodobitev navtičnih struktur. Bodočnost Sesljanskega zaliva torej spet buri duhove v devinsko-nabrežinski občini. Župan Brezigar odgovarja na kritike KPI rekoč, da ni res, da se je občinska uprava doslej v celoti prilagodila predlogom družbe Finsepol ter da komunisti v bistvu ocenjujejo dokument, »ki ga v bistvu ne poznajo in ki so ga uradno prejeli šele go dopoldanski tiskovni konferenci«. Zupan je tudi demantiral vest, da bo varianta regulacijskega načrta odprla pot povečanju gradbenih prostornin v zalivu. To pa je že predmet razprav v pristojnih občinskih telesih, pri čemer gre podčrtati, da je za vsako odločitev suveren edinole občinski svet, ki se bo, kot že omenjeno, sestal danes zvečer. (st) Pred kratkim smo poročali, da že dalj časa preurejajo sedež dolinskega županstva. Iz razgovora z dolinskim županom Edvinom Švabom pa smo zvedeli še za celo vrsto gradbenih posegov v nekatere občinske stavbe, kot sta na primer hiša v Gročani in sprejemni center ob gledališču France Prešeren. Načrtujejo tudi delno preureditev občinske telovadnice v Dolini, veliko pa je takih načrtov, ki jih sedaj šele idejno razvijajo in jih bodo uresničili v čim krajšem časovnem roku. Seveda je to odvisno od vrste dejavnikov, ki marsikdaj presegajo občinske meje. Letošnji proračun predvideva tudi večje posege na področju javnih del. »V seznam zaprošenih prispevkov, ki jih je uprava Občine Dolina vložila na Deželo, Pokrajino in Kraško gorsko skupnost, smo med drugim vključili tudi tri glavna dela, ki jih mora naša Občina nujno uresničiti. Mislim predvsem na tri javne napeljave osnovnega pomena, to se pravi na kanalizacijo, vodovod in plinovod. Dobro napredujejo predvsem dela za novo kanalizacijo. Nekaj del so že opravili v Ric-manjih, Boljuncu, Dolini in Mačkoljah. Občinska uprava pa je zaprosila denarno posojilo za gradnjo šeste tranše. Gre v bistvu za popolno modernizacijo občinskega sistema kanalizacije, to pomeni, da se bodo vse odplake, tako imenovane črne vode iztekale v eno Tudi Občina Milje naj si prizadeva za zaščito ozona Član tajništva miljske KPI Fulvio Vallon je v teh dneh naslovil na milj-skega župana Claudia Muttona in na občinskega odbornika za okolje Giorgia Milla pismo, s katerim ju poziva, naj miljska občinska uprava pristopi h gibanju za zaščito ozonske plasti v atmosferi, ki ga je v Italiji sprožilo sto županov skupno z Ligo za okolje. Gibanje si je zadalo konkretno nalogo bojkota razpršilcev oziroma boja proti uporabi fluorovih in klorovih ogljikovodikov, ki so krivi za krčenje ozonske plasti. Vallon v svojem pismu opozarja na zaskrbljujoča predvidevanja strokovnjakov, še zlasti Watsona, po katerih so razmere že tako hude, da bi se luknja nad Antarktiko vsaj še eno stoletje ne začela celiti, tudi ko bi takoj prenehali uporabljati fluorove in klorove ogljikovodike. Če je stvarem res tako, ne bi smeli več izgubljati časa. V Severni Ameriki se je gibanje za zaščito ozonske plasti že močno uveljavilo, medtem ko si na Stari celini s težavo utira pot kljub temu da nanjo odpade približno polovica svetovne porabe fluorovih in klorovih ogljikovodikov. Sicer pa nedavno sklenjeni mednarodni protokol določa, da mora do leta 1999 proizvodnja omenjenih ogljikovodikov tudi v Evropi pasti na raven iz leta 1986. Po mnenju Vallona bi se v akciji proti razpršilcem morale angažirati zlasti javne uprave, med temi občine, in sicer ne toliko z izdajenjem odredb ipd., marveč s prepričevanjem ljudi. Sodelovati bi morali tudi trgovci, od katerih je veliko odvisno, katere preparate ljudje uporabljajo. Pogovor z »odlično« maturantko Tanjo Rebula Če te snov zanima, matura ni težka Predstavljamo vam še eno maturantko, ki je svojo zadnjo preizkušnjo opravila tako dobro, da bolje sploh ne bi bilo mogoče: to je Tanja Rebula s trgovskega tehničnega zavoda Žiga Zois. Kako preživljaš "mirno" obdobje po maturi? »Sedaj počivam. Na srečo sem bila med prvimi na vrsti in tako moje počitnice že kar nekaj časa trajajo. Na srečo, pravim tudi zato, ker si ne znam predstavljati, kako bi se na maturo pripravljala v tej vročini. Kasneje nameravam na morje, pa v hribe. Rada bi šla na potovanje, da bi si ogledala vsa lepa evropska mesta. Za začetek bi šla verjetno v Grčijo... Vendar bom to storila kdaj drugič, ko bodo razmere bolj ugodne.« In kako si prebrodila "viharne" maturantske čase? »Prej nisem bila nikoli odlična, zato nisem pričakovala takšnega izida mature. Učila sem se zadnji mesec kar veliko, pisno sem opravila dobro, tudi z ustnim sem bila zadovoljna, zato sem vedela, da bo ocena dobra, da pa bo tako dobra... Doma so bili uspeha seveda zelo veseli, proslavili pa smo le v ožjem krogu. Ustno sem imela slovenščino in tr-govinstvo. Slovenščino zato, ker mi je bolj blizu kot italijanščina, pa tudi boljše jo govorim. Kot predmet mi je zelo všeč, še posebno letos, ku sem se poglobila vanj. Predvsem nteratura me privlači, pisatelji. Na maturi smo se kar pogovarjali: ustavili smo se pri mojem referatu o Mišku Kranjcu, nato pa obzorje razširili še na druge pisate- lje, ki so pisali o podobnih temah. Rada pišem takšne referate, saj se takrat poglobiš v neko področje in ga bolje spoznaš. Moj je bil kar obsežen, pisala pa sem ga tudi dolgo — celo leto po malem. Profesor seveda prebere referat in če želi, na maturi sproži pogovor o njem; tudi zato, da bi preveril, če si ga zares sam napisal, če znaš kaj razložiti o tem... Jaz sem si izbrala Miška Kranjca (njegovo Povest o dobrih ljudeh), ki bi bil lahko tudi moj najljubši pisatelj. Sem romantičen tip in zato mi ugaja njegovo idilično, romantično opisovanje prekmurskih ljudi in pokrajine.« Kaj prihodnost skriva zate? Verjetno se bom čimprej zaposlila. Čeprav me bo mogoče še kaj prijelo in bom šla študirat, pa imam za sedaj tega dovolj. Rada bi našla delo na področju, ki mi je blizu in ki mi je všeč — kaj v zvezi s knjigovodstvom, trgovinstvom. Nisem še poskušala, bojim pa se, da najti službo ne bo preveč enostavno. Rada bi ostala v Trstu, ker sem navezana nanj. Res je, da je to predvsem staro mesto z upadajočim gospodarstvom, vendar pa mislim, da se lahko še razvije. Glede na to, da je blizu morja in hribov, ima veliko možnosti za razvoj turizma... Kar se tiče položaja Slovencev v Trstu, sama še nimam slabih izkušenj, čeprav vem, da na splošno Slovenci niso najboljše sprejeti. Sama živim na Krasu (na Colu), med skoraj samimi Slovenci. Menim, da znanje slovenščine trenutno predstavlja veliko prednost pri iskanju zaposlitve.« S kakšnimi vtisi se oziraš nazaj na srednješolska leta? »Sicer nisem tip, ki vedno ve kaj hoče, posrečilo pa se mi je, da sem izbrala pravo srednjo šolo. Na trgovsko sem se vpisala, ker po zaključku daje možnost odločitve — ali fakulteta ali delo. Na drugih šolah skoraj nimaš druge izbire kot fakulteto. Tudi profesorji so bili dobri in so nam veliko dali. Predvsem pa so sledili novostim v stroki, kar je na našem področju še kako pomembno. Vesela sem, da so izdelali vsi moji sošolci. Vsi so dobili tudi precej dobre ocene. Večinoma so se raztepli takoj po maturi, tako da se bomo videli šele jeseni.« Tako. Kakorkoli se bo Tanja odločila - mi ji želimo še veliko uspeha. METKA ČELIGOJ V iskanju poletne osvežitve Sprehod po tržaških »glasbenih« barih Tudi v Trstu se včasih zgodi, bolj poredko sicer, da se okrog polnoči (vsako namigovanje na Taver-nierjev Ulm in na Monkovo skladbo je - namerno) po ulicah Starega mesta in drugih mestnih predelih sliši zvok trobente ali klavirja. Tudi pri nas se je namreč prebudilo, čeprav v manjši meri, tisto nočno življenje, ki je značilno le za velika mesta in za njihove slavne »glasbene in podzemne« predele, kjer vsakdanje življenje spremeni svoj ritem in se noč skoraj neopazno in vendar vsem zaznavno bliža dnevu: jazzovski sinkopirani ritem se oplaja z različnimi vonjavami, tobak in vino (ali druge vznemirjajoče pijače) soustvarjajo ozračje sproščenosti in vsem je, kot da bi si zvoki utirali pot naravnost v žile, do srca, do središča umskega in čustvenega zaznavanja. Oprostite lirski izliv, vendar so poletne noči polne tistega tihega hrepenenja, ko vsak želi doživeti največ in najboljše, zlasti ko se temperatura v večernih urah zniža in si oddahnemo od dnevne stiske ter smo spet sposobni, da »normalno mislimo in čutimo« (takrat torej, ko vročina ne ogroža več naše živčne zmogljivosti). Ko se prebudimo iz dnevne omotice, si torej zaželimo osvežitve in sprostitve in nič čudnega ni, če v Trstu slišimo vedno več tarnanja na račun kulturne suše. Poletna vročina pa še bolj opustoši naše večere, tako da poleti večkrat res divjamo po mestu v iskanju varnega zatočišča. Kot rečeno, so se tudi v Trstu pojavili lokali, ki ponujajo živo glasbo. Daleč smo od Londona, Pariza in Berlina, vendar je tudi pri nas mogoče slišati dokaj kakovostne in obetavne glasbene skupine, ki soustvarjajo tržaški nočni utrip. Zlasti preteklo zimo so se v Trstu lokali z »live« glasbo pomnožili kot gobe po dežju. Glasbeni navdušenci so skoraj vsak večer lahko izbirali med več variantami, od jazz glasbe do funkyja, new wave in salse, hkrati pa so tudi mladi glasbeniki imeli možnost, da so nastopili javno in se preizkusili pred občinstvom. Med tržaškimi nočnimi pticami so imena kot so Roxy bar (končno ga imamo tudi v Trstu), Nutty bar, Bar In-dia, 11 pošto delle Iragole, da ne govorimo o Tor Cucherni — že uveljavljena. Brez teh barov bi se verjetno obupani spotikali po vinotočih, »paninote-kah« in že na smrt dolgočasnih pivnicah. Da bi bralcem ponudili poletni vodič skozi nočni Trst (tovrstni tedenski vodič, ki je dopolnjen tudi z informacijami o»gledaliških in drugih predstavah ter je pozoren tudi do slovenskega kulturnega dogajanja, že leto pripravljajo v Študentskem turističnem centru), smo se obrnili na nekatere lastnike ali upravnike barov in jih vprašali, kako načrtujejo svoje in naše poletje. Nekoliko razočarani smo ugotovili, da bodo številni bari med poletjem prekinili »koncertno« dejavnost. V večini primerov so že maja, ko ljudje odpirajo okna in vrata opojni pomladanski sapi, morali prekiniti svojo dejavnost, ker je glasba motila soseščino, skoraj nikjer pa niso imeli primernih izolacijskih oblog na stenah. Priljubljeni Roxy, Nutty, India in VJalter bar, pa tudi gostilni Alla palestra in Veda Trieste, kjer so si nastopi sledili s pospešenim ritmom, bodo v poletnih mesecih nudili samo posneto glasbo. Najbolj vztrajni so torej upravitelji bara II pošto delle Ira- gole v parku bivše psihiatrične bolnišnice (kjer so koncerti vsak ponedeljek in četrtek) in puba Mauri e Aurora (ki so ga odprli šele pred nekaj meseci) ter diskokluba Tor Cucherna. Ponudimo vam lahko samo delni program do konca julija. V baru 11 pošto delle Iragole bodo v ponedeljek Slapshot igrali funky, naslednji četrtek pa bo nastopila skupina La ganga (ki so jo ustanovili, ko se je razpustila skupina Scai sudai, in ki se je že pozimi izkazala s svojevrstnim in enegičnim blues rockom). V baru v bivši psihiatrični bolnišnici bodo koncerti verjetno tudi avgusta, zadruga II pošto delle Iragole pa je Pokrajino in Občino zaprosila za dovoljenje, da bi ponovno prirejala plese na odprtem (ki so pred nekaj leti imeli velik uspeh). Danes in jutri bosta v Tor Cucherni nastopila Giu-lia Crocini in Paolo Brachetti z bolj »solt« repertoarjem. Nismo pa utegnili izvedeti za načrte novega puba Mauri e Aurora v Ul. Commerciale 143, za katerega pa smo slišali, da ima zelo prijeten in dober repertoar. Glasbenim navdušencem pa se seveda ponujajo tudi druge priložnosti. O prireditvi Poletje v zalivu poročamo posebej, jutri pa se bo na Tržaškem velesejmu pričel tudi pokrajinski praznik LVnita in Dela, katerega spored je prenatrpan z zanimivimi prireditvami. Sam uvod — današnji koncert VJitz Orchestre — že naznanja, da bomo lahko slišali in videli marsikaj zanimivega. (Naslovi in informacije po brošuri CTS Informazione, ki so jo pripravili Raf-iaele Orioni, Igor Prinčič in Stefana Stalio in ki jo je mogoče dobiti na sedežu organizacije.) (bg) samo centralno čistilno napravo. Šele od tam naj bi se prečiščena teko£'n izlivala v morje, in to čim dlje od oba le. Po tem modernem sistemu ne b več potrebno, da ima vsaka hiša svoj greznico, vse odplake se bodo nainr6^ izlivale v večje podcestne cevi, te P. se bodo nato združile v eni sami točk1: V okvirnem načrtu, ki ga je izt^® a inž. Vetta, je predvidena tudi čistil0 naprava za območje dolinske Zgradili naj bi jo v bližini avtoodpa0 Marinaz, treba pa je še poiskati p° trebna denarna sredstva. Potekajo F že dogovori med dolinsko, miljsko 1 tržaško občino ter z Ezitom (Ustanov za tržaško industrijsko cono), da P zgradili enoten sistem kanalizacije i namestili večjo čistilno napravo, v katero bi se izlivale črne vode s celotnega območja, ki ga krijejo prej omenja ne štiri ustanove. To pa seveda ni tako lahko, saj bi morala biti ta čistilna naprava zgrajena na tleh tržaške občin^ kjer pa še niso dali v zakup dela z gradnjo.« . Drugi večji delovni sklop so posep na vodovodno omrežje. . »Tudi pri načrtovanju teh javnih de smo karseda dosledno upoštevali za hteve naših občanov, obenem pa s®0 skušali poseči na vodovodno omrez) na tak način, da bi s čim manjšo izgu' bo zadostili čim več potrebam. Ucjot°' vili smo namreč, da prihranimo lahk precejšnje vsote s tem, da vodovop sproti popravljamo. Kljub temu pa jaS' no prihaja na dan potreba, da celoto0 omrežje povsem obnovimo. V pripravl je že splošen načrt, za katerega upa' mo, da bo v najkrajšem času tudi odobren, tako da bodo lahko stekla =e glavna obnovitvena dela. Zasnovan P8 je na sodoben način, pri katerem )e načrtovalec, inž. Devescovi, upošteva predvsem razmerje nadmorskih višinskih razlik, ki jih bodo na raznih točkah dosegale vodovodne cevi. Marsikdaj je prav iz tega razloga prišlo d hudih nevšečnosti, predvsem v poletnih mesecih, ko je voda še kako P°' trebna in ko je bilo v vodovodnih ceveh premalo pritiska, da bi lahko nemoteno dosegala pipe v nekaterih višjih predelih območja. Ta problem sm° delno že rešili pred leti, in sicer z nekaterimi posegi na posameznih o^se’ kih. Omrežje, ki sedaj oskrbuje z vodo območje dolinske občine, je bilo z9r®’ jeno še v prvih povojnih časih, zarao^ dotrajanih naprav, pa tudi zaradi drugačne gradbene zasnove je bilo za-pri vsaki okvari veliko več izgub®-Ker nekdaj ni bilo treba vsakokra predložiti načrtov za gradnjo vodovo da, pa nastajajo sedaj težave tudi p; ugotavljanju, kje točno so cevi omr®2, ja, predvsem ponekod, kjer so na vodno napeljavo zgradili stanovanjsk hiše.« Kdaj pa boste začeli graditi napel)8 vo metanovoda? »Splošni načrt že imamo, izdelalo 9 je podjetje ACEGA. Trenutno nam J zajamčeno denarno kritje v znesk 600 milijonov lir. Upamo pa, da bo® v kratkem lahko začeli z deli in,atj bomo mogli že v tem letu zaključ1 gradnjo drugega odseka. Dela Pa, g treba dati še v zakup. Novi plinovod, katerim se bodo tudi naši občani la ko posluževali tega sodobnega ene getskega vira, naj bi šel od kulturnep centra Anton Ukmar-Miro pri DomJ^j vzdolž ceste, ki se rahlo vzpenja pr° Dolini. Predlagali smo že, da bi se n^ peljava pri Domju odcepila in se u merila tudi proti Logu in RicmanjeF Odobritev tega predloga pa je v ve*1^ meri odvisna od nadrejenih organ Vsekakor je plinovod važen dosez za našo občino: na ta način bomo P1 dobili možnost novega energetsi vira, za katerega jamčijo strogi nostni predpisi.« a. Dolinska občina z velikim zanj® njem sledi gradnji hitre ceste, °"S g, ki gre preko območja dolinske °bcl bo kmalu dokončan. Obenem pa SP j. mlja tudi vse donosne pobude na P0 misb®" katero^). že stekel postopek za začetek urba zacije, in pa na kmetijske pobude. ^ so v tem času v prvi vrsti vezane septembrske Kmetijske dneve, v kem naj bi bili nared novi dvojez ročju obrtništva in kmetijstva, misb®„ predvsem na obrtno cono, za I iskala primernejši sedež za javnost. Njenim predstavnicam sednici Carli Mocavero, podp nicama Ester Pacor in Lauri Ruaro ;ke98 V*r' ivtfui naj ui um naieu iiuvi gozdni smerokazi in cestne ta^^e'va' vor pa je tudi o uradnem poim611 :jo nju nekaterih ulic, ki sicer že n ^ imena po občinah, s katerimi je P° tena Občina Dolina, (dam) ■ Ženska konzulta Občine bo odslej sestajala na sedežu °°fflreč ne Trst. Pokrajinski odbor je je sprejel prošnjo ženske konzulte, iclcala nrimprnpiši spHpŽ za SVOJ ,redsed- vest tajnici Estelli Vinciguerra - 1 upe sporočil včeraj predsednik P° sede-Dario Locchi med sestankom j1 u s0 žu uprave. Na včerajšnjem ses a jeio-se tudi dogovorili za tesnejše tavanje med žensko konzulto m P j insko upravo. Novi načrti za prevencijo in higieno Kdo skrbi, da ne bi jedli škodljive hrane? Po mnenju predstavnikov deželnih sindikatov Primer Fiata nikakor ne ogroža sindikalne enotnosti v deželi trpovri 4111 ,a^er* z metanolom, ki so ga zelo ncf16 . * z vm°m, Se je v Italiji vPrašar,tr°, 'n dramatično zastavilo bistvu ^on*;ro*e živil in pijač. V Pretrest rnetanol povzročil podoben V Tt'i-..0*- 9a je černobilska nesreča. ravni c-1!1 so na deželni in pokrajinski trol0 it C0rnanlkan]a nekaterih naprav, tudi no ne®a ®tevila uslužbencev in mi srpH™?n^kanja povezav s kontrolni-skih k *S^ v deželi in drugih italijan-in tem r- n*so mogli delati načrtno fazonlr6 , ^ sistemu so nastajale jali n e' ki so dopuščale, da so priha-nis0,2 hžišče živilski proizvodi, ki 2dravst^°Varia^ higienskim in drugim ni dori VGn*m normam. To se seveda hajhui a^a^° samo v Trstu, nasprotno, zdravi? 80 kršili zakone in osnovna živjirK Vena pravila tam, kjer je bila so Veindustrija najmočnejša in kjer etičn^k* zaslužki zasenčili osnovna PoaPraVila' ždravsf611 fnnianola je ministrstvo za mezop j° vdoločilo, kaj morajo posa-poSDp5-, Zelne uprave narediti, da bi P-lRje 6 nadzorstvo nad živili. Dežela stven;mV dogovoru s krajevnimi zdrav-skavon en°lami izvedla obširno razi-PrepleHT6!} konkretnih analiz živil so jo Dnn kamnolomskega sektorja, stadij e.ne,n mesecu °d predstavitve krgjj a*na Plntiorme za obnovo po-dolofj.. 6 dodatne pogodbe še niso E,,'1 datuma za začetek pogajanj. Sradben.a Pokrajinska federacija PrePrič • delavcev izraža nadalje mere v9?1!®' da so ekonomske raz-ža hjtr .e,n sektorju dovolj ugodne ka,ne0° *n 2adovoljivo rešitev sindi-maio , sPora, ki sicer zaobjema le Pje hj ■ bistvenih) zahtev: izboljša-iev j 9lenskih in varnostnih pogo-Pika j a' Preureditev delovnega ur-V°dniri ,zvišanje dodatka na proiz-Sipha - Primeru, da bi nalatel na ProtpstUs®sa' sindikat obljublja nove stne manifestacije. državljani jedli in pili "strupene" snovi. Posamezne krajevne zdravstvene enote morajo izdelati "zemljevid" posegov. Skratka, določiti morajo, kje naj pristojni organi posežejo. Načrte bodo konkretno izvajale prav medkrajevne službe za preventivo, ki že obstajajo. V okviru teh služb deluje vrsta laboratorijev, ki nadzorujejo živila in okolje, kot so biotoksikološki laboratorij, laboratorij za kemične analize okolja, laboratorij za fizikalne analize okolja itd. Deželni načrt predvideva povezavo med posameznimi laboratoriji in seveda izmenjavo informacij med štirimi medkrajevnimi službami za preventivo v naši deželi. Z omenjenimi laboratoriji sodelujejo razne enote, kot so na primer poseben oddelek karabinjerjev proti ponarejanju živil, kontrolne službe na mejnih prehodih, v pristanišču itd. Kontrolo pa lahko zahtevajo tudi posamezni državljani. Da bi reforma ne obtičala na papirju, je Dežela nakazala skoraj milijardo in 500 milijonov lir za nakup novih naprav ter milijardo in 800 milijonov lir za sprejem novih uslužbencev. V času, ko smo čedalje bolj občutljivi za probleme okolja, ko nam postaja vedno bolj jasno, da je živilska industrija premalo občutljiva za vprašanje zdravja in uporablja pri predelovanju živil in pijač številne škodljive snovi, moramo biti seznanjeni s tem, kaj oblasti naredijo, da obvarujejo državljane pred splošnim "onesnaženjem". Na žalost je še vedno res, da odgovorni ukrepajo takrat, ko pride do škandalov in zastrupitev, res pa je tudi, da smo vsi premalo obveščeni o obstoju in delovanju preventivnih služb, na katere se lahko konec koncev obrnemo tudi sami. Delovna pogodba zaposlenih v največji italijanski tovarni — v turinskem Fiatu — je v teh dneh sprožila val diskusij in polemik, tako v časopisju kot v političnih in sindikalnih krogih. Kot vemo, sta jo podpisala le sindikata kovinarjev CISL in UIL, medtem ko jo je FIOM-CGIL zavrnil, ker vodstvo Fiata ni pristalo na nobeno nadaljnjo spremembo besedila nove delovne pogodbe. Kljub temu je sporazum pravno popolnoma veljaven, medtem ko se je razkol v že sicer načetem enotnem sindikalnem gibanju še poglobil. Osnovni problem, okoli katerega se lomijo sindikalna kopja, zadeva vprašanje premo sorazmerne povezave med ekonomskim delom delovne pogodbe in proizvodnostjo oziroma splošnim ekonomskim gibanjem nekega podjetja. Preprosto to pomeni, da na višino delavskih plač neposredno vpliva delovna storilnost oziroma poslovni uspeh podjetja. Termina sta sicer vsebinsko zelo različna, saj visoka delovna storilnost še ne jamči poslovnega uspeha podjetja, ki ni odvisen le od notranjih, temveč tudi od zunanjih dejavnikov, izmed katerih je na prvem mestu tržišče. Prve polemike nastajajo že pri izbiri enega od teh dveh kriterijev: če je delovna storilnost neposredno odvisna od delavca, pa tega ni moč trditi za poslovni uspeh, na katerega delavec ne more vplivati, ker ne sodeluje pri poslovnih izbirah in pri vodenju in upravljanju podjetja. Nov razkol v sindikalnem gibanju - - kot je zadevo okoli delovne pogodbe pri Fiatu označil tisk — bi lahko imel posledice tudi na krajevni in deželni ravni. Da bi izvedeli, kakšno je stališče deželnih sindikatov do vprašanja povezave med plačami in storil- V Bazoviškem domu v Bazovici Nocoj sestanek za ugovore proti lokaciji sinhrotrona Koordinacijsko združenje kraških vasi. Kmečka zveza in Slovensko deželno gospodarsko združenje prirejajo nocoj v Bazoviškem domu v Bazovici javni sestanek o sestavljanju pripomb in ugovorov na podrobnostne načrte za urbanistično ureditev zemljišč, ki naj bi pripadala Centru za raziskave pri Padričah, seveda vključno onih pri Bazovici, na katerih naj bi zrasel sinhrot-ron. Na sestanek, ki se bo pričet ob 20.30, so posebno vabljeni domačini in še zlasti lastniki zemljišč, ki naj bi jih gradnja stroja prizadela. Spomnimo naj, da je podrobnostne načrte prvič odobril tržaški občinski svet 22. aprila letos. Kot predvideva zakon, pa so načrti zdaj na ogled javnosti za morebitne pripombe in ugovore. Zvedeli smo, da bodo ugovore vložile razne slovenske krajevne in širše organizacije, pa najbrž tudi nekateri posamezniki. Sicer pa bo prav o tem govor na nocojšnjem sestanku v Bazovici. Pripombe in ugovore je mogoče vložiti najpozneje do 29. julija 1988, nakar se bo moral o njih izreči občinski svet. Podčrtati velja dejstvo, da tega ne bo storil isti občinski svet, ki je aprila odobril podrobnostne načrte, saj so bile vmes volitve. Z novim občinskim svetom pa je prišlo do nekaterih novosti tudi kar zadeva razmerja sil med pristaši in nasprotniki namestitve sinhrotrona na območju T8 pri Bazovici. Največje spremembe je, vsaj v teoriji, mogoče zabeležiti v "taboru" nasprotnikov. Če je po eni strani umanjkal predstavnik Gibanja za Trst, so v novem občinskem svetu kar štirje svetovalci "zelenih", in sicer dva izvoljena na listi smejočega se sonca in dva izvoljena na listi marjetice. Novosti je mogoče zapaziti seveda tudi v drugem taboru, saj sta se na volitvah v glavnem na račun LpT okrepili KD in PSI, vendar je ta tabor globalno vzeto ohranil široko premoč. Vse to — ponavljamo — sodeč v teoriji. Najbrž ne bo odveč, če v zvezi s tem poudarimo, da je tržaški občinski svet že odobril namestitev sinhrotrona na območju T8 pri Bazovici novembra 1986 in januarja 1987, ko je obravnaval zadevni varianti občinskega regulacijskega načrta. Tudi tedaj so nekatere slovenske in naravovarstvene organizacije vložile pripombe in ugovore, ko pa je namestitev odobrila še deželna uprava, so nastopile tudi proti njenemu sklepu, in sicer s prizivom na deželno upravno sodišče. Prav v teh dneh teče proces in, kot smo včeraj obširneje pisali, kaže, da bo sodišče izreklo svojo razsodbo še pred koncem tega meseca. nostjo oziroma poslovnim uspehom, smo se pogovarjali z generalnim tajnikom deželne UIL Grazianom Pasgua-lom, s članom deželnega tajništva CISL Paolom Marazzijem in s članom deželnega tajništva oziroma pokrajinskim tajnikom UIL Alfredom Oualizzo. »Resnično vprašanje ne zadeva povezave plače s proizvodnostjo in to niti ni bistvo primera Fiata. Sorazmerje med izplačano mezdo in med proizvodnimi cilji, ki jih je uresničilo neko podjetje (in v katerem je bil dosežen tovrstni sporazum), obstaja že leta,« pravi Graziano Pasgual. »Vprašanja, ki jih odpira primer Fiata, so drugačne narave: predvsem je plača v tem primeru nekakšna "una tantum", ali še bolje, neke vrste nagrada, vezana izključno na podjetniški presežek. Kot taka nima nobene zveze z delovno pogodbo, saj ne vpliva na vse ostale postavke (kot so odpravnina, starostna doklada itd.) in torej ostaja zunaj celotne strukture plače. Drugič pa je taka "nagrada" le težko predmet pogajanj, če delavci oziroma sindikat niso soudeleženi pri vodenju podjetja in pri določanju njegovih ciljev.« Dokler so sindikati zastopali enotno stališče, pri Fiatu niso mogli odločati po svoji volji, medtem ko so tokrat imeli lažjo pot, je še dodal Pasgual. Seveda nas je zanimalo, ali potemtakem zadeva Fiat lahko resno in dokončno razbije sindikalno enotnost. »Če hočemo imeti čim boljše rezultate, moramo v naši deželi ohraniti naj-večjo enotnost, saj smo vezani na enotne platforme, ki smo jih že predstavili ali pa so celo že predmet pogajanj. Pri tem pa se moramo zavedati, da bo primer Fiata hočeš nočeš močno vplival na nadaljnji razvoj teh vpra- Razpisali štipendiji na področju tekstilne tehnologije Center za znanstvene in tehnološke raziskave pri Padričah bo finančno omogočil podelitev dveh štipendij univerzitetnima diplomirancema ali tehnikoma iz Furlanije-Julijske krajine za udeležbo na tečaju za višjo specializacijo na tekstilnem in mehano-tekstilnem področju. Tečaj prireja Deželni center za tehnološko prenavljanje (CERIT) iz Pordenona, namenjen pa je mladim, ki že obvladajo osnove tekstilne tehnologije. Šlo bo za sedem mesecev teoretičnega in praktičnega učenja predmetov, kot so informatika, kontrola kakovosti in procesov, industrijska elektronika, avtomatizacija in robotika, novi materiali in novi proizvodi, marketing, moda in oblikovanje. Center za raziskave je pristal na to pomembno pobudo, ker meni, da je tekstilni sektor velikega pomena za razvoj tržaške pokrajine in celotne dežele Furlanije-Julijske krajine. Poleg tega statut Čentra določa, da mora ta tudi pospeševati strokovno izpopolnjevanje tehnikov, diplomirancev in raziskovalcev. Kdor je zainteresiran za štipendije oziroma za udeležbo na tečaju, se lahko obrne na CERIT, Pordenon, Ul. Vil-lanova di Sotto 9/a, tel. 0434/571760-571204, ali na Center za raziskave, Padriče 99, tel. 040/226011-2260108. Včeraj navsezgodaj v industrijski coni Nevarna eksplozija jeklenk z acetilenom Za Doi0 V?r^f:u podjetja Industrie Gas Compressi na Cesti fha prS? krono v industrijski coni je včeraj zjutraj nenado-Pfeis^ ° silovite eksplozije. Iz neznanih vzrokov, saj V ^40 i trenutno šele o njih ugibajo, se je vnel acetilen Pa to-Jn ®nkah plina, ki so jih že pred nekaj dnevi naložili ziutrei rnlak. V okolici so zališali silovit pok okrog 7. ure Pebg 'Anai° Pa je bilo opaziti črn dim, ki se je dvigal proti Po neka-1Va^ tovarlle je takoj telefoniral gasilcem; ti so že 'Najseti^ mmutah prihiteli s šestimi cisternami in približno tl's° irriBi11 Bolničarji Rdečega križa na srečo tokrat °kro0 “ala. saj se ni nihče ranil. Ogenj pa je povzročil tLI milijonov gmotne škode. Pt6ssi n'-P0 eksploziji je mimo poslopja družbe Gas Com-ua91edil m^ac* šofer Mauro Murenu iz Milj. Ko je ?el na ^ “fPpJe takoj pustil svoj tovornjak ob cesti in steli- ^ižini'*01^®®’ bi videl, če je potrebna njegova pomoč. *'° i® izv ri0r1ee® Prikolice tovoranjaka je stal drug kamion. ? acetiiPn eTda 50 na njem naložene jeklenke, napolnjene v ' Pa br'1*'--0 tak°j razumel, da se plameni lahko razširijo V ^apiion ' i°vornjak. Murenu je brez pomislekov sedel i P°seci *n ?a °dpeljal nekaj metrov naprej. ZkaZal0" ?asdcev je trajal le kake tri ure in kaj kmalu se je ki ip9 ved nevarnosti. Ogenj, v katerem je zgorela v s Do« PK>Vezovala jeklenke na kamionu, so gasilci poga-t?11) Po a? j!? peno. Nato so odprli varovalke jeklenk in It Je hil 1 enu se i® kmalu razširil po bližnji okolici. Le di Nsno ° rno9°če preprečiti nadaljnje izgorevanje plina. °9iraie S° Sasilci z vodo hladili jeklenke, da ne bi eks- ojdpihi *2i °seid I® nesrečo doživel Bruno Brajnik iz Ulice apId VarmV i. ®dnju. Približno ob 7. uri zjutraj je namreč valko, da bi napeljal acetilen v jeklenke, ki so Gasilci na delu bile že napolnjene do polovice. Tedaj pa je zaslišal močan pok. Prikolico tovornjaka je v trenutku raztrgalo in zaradi eksplozije so popokale šipe na oknih skladišča. Brajnik je takoj zaprl varovalko, da bi preprečil dotok acetilena. V nesreči se ni nihče ranil, ogenj pa je povzročil precejšnjo gmotno škodo. Vsaka polna jeklenka stane približno 300 tisoč lir (na tovornjaku je bilo natanko 240 jeklenk), prikolica tovornjaka pa je vredna okrog 50 milijonov lir. Gmotno škodo po povrnila zavarovalnica, pri kateri je družba zavarovana, (hj) Glas sindikatov Tajništvo sinikata CGIL iz Trsta se je včeraj sestalo s tajništvom in predstavniki sindikata kategorije delavcev kemijskega sektorja FILCEA. Po požaru na dvorišču družbe Gas Compressi so sindikalisti z zaskrbljenostjo razpravljali o varnosti delavcev. Vsakodnevne nesreče na delu namreč dokazujejo, da so varnostne naprave v raznih obratih pomanjkljive. Ministrstvo za zdravstvo je sicer sestavilo seznam potencialno nevarnih obratov, so ugotavljali člani tajništva CGIL, pri tem pa pristavljali, da varnostne naprave večkrat ne delujejo zadovoljivo zaradi pomanjkljivega vzdrževanja. Za to pa je odgovorna tudi država, saj iz malomarnosti to dopušča. Zaradi zvišanja produktivnosti v mnogih industrijskih obratih se večkrat zmanjša učinkovitost varnostnih naprav, pristavljajo še sindikati v svojem tiskovnem sporočilu, ki so ga včeraj poslali v uredništva krajevnih časopisov. Predvsem so želeli poudariti, da se bodo odslej še bolj zavzemali za boljše in varnejše delovne razmere in da bodo v ta namen navezali še tesnejše stike z raznimi organizacijami, ki skrbijo za varstvo okolja in zdravje delavcev. šanj,« je nadaljeval tajnik deželne CGIL. »Videti pa bo treba, ali bo ta izkušnja uporabljena v pozitivni smeri, za okrepitev sindikalne enotnosti, strategije in za odpiranje novih perspektiv. Nedvomno je namreč razgalila probleme sindikalnega gibanja: če bo prispevala k njihovemu reševanju, bo njen učinek nedvomno pozitiven, pripomogla bo lahko tudi k okrepitvi solidarnosti v sindikalnem gibanju in k porazu naraščajočega korporativizma.« »Vsekakor pa nas primer Fiata uči: sindikat se mora takoj odločiti, kaj naj napravi s svojimi enotnimi strukturami v bazi, še prej pa se mora vprašati, kako se njegova enotnost v bazi sploh izraža,« je zaključil naš pogovor Graziano Pasgual. Paolo Marazzi je prav tako potrdil velik pomen enotnosti v sindikalnem gibanju: »Te enotnosti si želimo vsi, ker gre za izjemno pomemben dejavnik. Jasno je, da enotni sindikat lahko veliko lažje uresniči delavske cilje. Kar pa zadeva primer Fiata, je naš sindikat izrazil pozitivno mnenje o pogodbi, saj le-ta vsebuje kar 90 odstotkov vseh zahtev iz sindikalne platforme. Obnašanje kovinarskega sindikata FIOM-CGIL pa je po našem mnenju v glavnem sindrom čisto ideološke narave, ki je eksplodiral v tem konkretnem primeru, a se je že prej pokazal v primerih šole, pristanišč in letališča Fiumicino.« Pri vprašanju razmerja med delavsko plačo in poslovnim gibanjem v podjetju pa je Marazzi opozoril na veliko zmešnjavo, h kateri je pripomogel tudi tisk. »To razmerje oziroma povezava obstaja od zmeraj, le da je bila doslej implicitna. Fiatova delovna pogodba pa eksplicitno, izrecno veže del plače na podjetniški presežek. Menimo, da gre za pomembno stvar, saj je potreba po sodelovanju pri vodenju podjetja vse bolj izrazita, tega pa so se poleg Fiata zavedeli že mnogi drugi podjetniki. Tudi to je zelo pozitivno, saj je še nedolgo pri njih prevladovala težnja po odstranitvi, po preraščanju sindikata. Tehnološki razvoj pa zahteva konsenz in torej odnos s sindikatom, ki se razvija v smer soudeležbe pri upravljanju podjetja: sama Fiatova pogodba na primer predvideva, da se bo vodstvo znova sestalo s sindikatom in se z njim sporazumelo, kako povezati poslovne rezultate s plačami.« To so po Marazzi-jevih besedah prvi pomenljivi znaki spreminjanja podjetniške politike. »Na deželni ravni pa si moramo v največji meri prizadevati, da ne bi zaostrili odnosov znotraj sindikalnega gibanja. Začeli smo nekatera važna pogajanja, ki zahtevajo največjo stopnjo enotnosti. Ta enotnost je nedvomno vrednota, vendar moramo hkrati upoštevati, da se je že pred leti začel uveljavljati tudi sindikalni pluralizem,« je na koncu dejal predstavnik deželne CISL. Tudi predstavnik deželne UIL Alfrede Oualizza, ki je svojo sindikalno pot začel v vrstah kovinarjev, pravi, da odnosi v deželnem sindikalnem gibanju niso niti v najmanjši meri ogroženi. Glede razkola, ki naj bi ga v sindikatu povzročil primer Fiata, pa upa, da gre le za »etapno nesrečo« in ne za izgubljeno dirko, ali še bolje, za tipično »poletno nevihto«, ki je bila v javnosti prekomerno napihnjena. »Vendar sem prepričan, da je za vso zadevo še kaj drugega, za kar še ne vemo in o čemer dajejo slutiti primeri iz zadnjih mesecev (na primer šola, cobasi, letališče Fiumicino itd.). Vsekakor ima sindikalna zveza CGIL preveč notranjih problemov in nasprotij, za katere upamo, da jih bo čimprej uspela razrešiti,« je izjavil Oualizza. Glede samega vprašanja povezave med plačami in delovno storilnostjo oziroma poslovnimi rezultati podjetja, pa je menil, da je problem izredno obsežen in celovit in da ga bo potrebno šele začeti preu- i čevati. »Na splošno pa lahko rečem, da je sindikat v izrazitem obdobju evolucije, ko gleda v prihodnost, v Evropo leta 1992 in na evropske delovne pogodbe. Po drugi strani pa ne smemo spregledati mnenja delavcev, predvsem tistih, ki so zaposleni v javnih podjetjih. V njih tega vprašanja zagotovo ne bomo rešili tako hitro, saj bi zaradi izgub v državnem sektorju tvegali, da bi delavci ostali brez plač. Zato se mi zdi, da je primer Fiata sicer pomemben, ker odpira novo pot, a velja predvsem za zasebna podjetja,« je zaključil predstavnik UIL. VLASTA BERNARD Obvestilo Občine Zgonik Župan občine Zgonik obvešča, da bo v dneh 22., 25., 26. in 27. julija od 8. do 16. ure zaprta cesta, ki pelje iz Repniča na proseš-ko postajo. Zapora je potrebna zaradi nujnih del na železniškem prehodu. Poletno razmišljanje za jesen Tudi plesna šola lahko poživi dejavnost v naših društvih Sedaj ko naša društva počivajo in skupin, tako da je omogočeno delo imajo na programih v glavnem le razne poletne šagre, ki privabljajo ljudi in predstavljajo tako enega glavnih virov za zbiranje denarnih sredstev za bodoče kulturne dejavnosti, je pravi čas, da spregovorimo o tem, kaj narediti v novi sezoni, da se pritegnejo tudi mladi in da se popestri dejavnost društev. V KD France Prešeren v Boljuncu na primer že nekaj let deluje plesna šola, katere pobudnica je bila Tatjana Turco. »Začeli smo z učenjem navadnih plesov: valčka, tanga, polke, mazurke in tudi rock-and rolla, takšnih plesov, ki jih plešemo na naših zabavah in šagrah. Kar 54 mladih se je prijavilo za učenje teh plesov. In ker smo imeli med vpisanimi tudi zelo dobre elemente, smo sklenili, da bomo šli s šolanjem dalje.« Tako so se obrnili na učiteljski par Settomini iz Tržiča, ki že vodi podobne šole v raznih krajih dežele. Oba učitelja sta preverila znanje tečajnikov in sklenila, da lahko začneta s poučevanjem zahtevnejših plesov, kot so latinsko ameriški in standardni plesi v internacionalnem stilu. Seveda je učenje teh plesov veliko bolj zamudno in uspehi niso takoj vidni. Tako je nekaj mladih odpadlo. »Mi pa smo kljub vsemu vztrajali in sedaj imamo na primer že dva plesna para, stara 16-17 let, ki smo ju poslali v Turriaco, da se izpopolnita v plesni tehniki. Letos bosta ne samo nastopala na naših prireditvah, temveč bosta lahko že začela sama vaditi najmlajše učence. In če bi po tej poti nadaljevali, bi lahko imeli že čez nekaj let samo domače učitelje in trenerje.« Od začetka je v tej plesni šoli trenerka Antonella Berini iz Trsta. »Zelo je požrtvovalna in nič ji ni težko prihajati tolikokrat v Boljunec.« Mladi plesalci imajo po dve vaji na teden, ki trajata vsaka tričetrt ure. Udeleženci šole so porazdeljeni v več razstave Na sedežu Turistične ustanove v Ses- ijanu je odprta razstava skulptur in risb slikarja Sergia CAVALIERIJA. V konjušnici v Miramarskem parku je odprta razstava z naslovom NOVE MEJE V ARHITEKTURI, ki prikazuje stvaritve arhitekta Maksa FABIANIJA. V Kraškem muzeju v Repnu bodo jutri ob 19. uri odprli razstavo ČLOVEK IN LES. Razstavo je pripravil Odsek za zgodovino pri Narodni in študijski knjižnici v sodelovanju z odborništvom za kmetijstvo tržaške pokrajine. razna obvestila Šolsko skrbništvo v Trstu obvešča, da so v ministrski okrožnici št. 187 (z dne 5. julija 1988} objavljeni pogoji za vključitev v stalež učnega in neučnega osebja, za katero velja zakonski odlok št. 140 (z dne 3. julija 1988). Interesenti morajo predložiti prošnje za vključitev v lestvico na Skrbništvo, in sicer najkasneje do 6. avgusta letos. Pripravljalni odbor Kmetijskih dne- vov vabi vinogradnike iz tržaške pokrajine, naj sodelujejo na prodajni razstavi vin in na razstavi grozdja (špronov) v okviru Kmetijskih dnevov od 9. do 12. septembra t. 1. v Boljuncu. Interesenti naj se prijavijo v tajništvu Kmetijskih dnevov (tel. 228110 - 228127 - 228392 int. 49) ob delavnikih od 9. do 13. ure ali v tajništvih okoliških občin. Uradi organizacij ANPI-VZPI, ANED in ANPPIA v Ul. Crispi 3 bodo zaprti zaradi letnih počitnic od 25. julija do 25. avgusta. Od 26. avgusta dalje bodo uradi poslovali po normalnem urniku, in sicer v ponedeljkih, sredah in petkih od 9. do 12. ure in od 17. do 19. Sklad Mitja Čuk sporoča, da se bo vršil vpis v poletno središče v ponedeljek, 25. t. m. ter v torek, 26. t. m. od 8. do 12. ure na sedežu Sklada, Proseška ul. 133 (nasproti cerkve). šolske vesti Slovenski deželni zavod za poklicno izobraževanje organizira v šolskem letu 1988/89 sledeče tečaje: 1. za dodeljene uradniškemu delu s kvalifikacijo - 1. letnik (1200 ur); 2. za dodeljene uradniškemu delu s kvalifikacijo - 2. letnik (1200 ur); 3. za strojepis s kvalifikacijo (350 ur); 4. srbohrvaščine (120 ur); 5. za vodenje zadrug (60 ur); 6. za personal computing (160 ur); 7. za programerje elektronskih računalnikov (175 ur); 8. za gostince (120 ur); 9. za pomoč ostarelim na domu s kvalifikacijo (350 ur); 10. za splošno živinorejo (30 ur - za Gročano in Bazovico); 11. čebelarstva (60 ur); 12. biodinamike (30 ur); 13. za tehniko v kletarstvu, ustek-leničevanja in odgovarjajoče zakonodaje (20 ur) 1; 14. za tehniko v kletarstvu, us-tekleničevanja in odgovarjajoče zakonodaje (20 ur) 2; 15. za tehniko v kletarstvu, ustekleničevanja in odgovarjajoče zakonodaje (20 ur) 3. Vpisovanje in podrobnejše informacije še danes, julija 1988 na sedežu Zavoda, Ul. Ginnastica 72 (Dijaški dom), tel. 577941, vsak dan (razen ob sobotah) od 9.00 do 12.00. skorajda z vsakim posebej. Preteklo sezono je plesna šola zaključila z javnim nastopom v gledališču France Prešeren. S tem programom so nastopili še v Kopru, Sežani, pri Domju, na raznih šagrah itd. »Tudi na zasebni televiziji "Rete 4" so naši plesalci nastopili. In napovedovalec je jasno povedal, da gre za člane plesne šole slovenskega kulturnega društva France Prešeren iz Boljunca. Marsikateremu poslušalcu morda to ni bilo po godu; mi pa smo bili te predstavitve veseli.« Še v tem poletju čaka mlade plesalce nekaj nastopov, eden v Sežani ob tamkajšnjem občinskem prazniku. Prvega oktobra pa se bo začelo novo šolsko leto. »Želela bi, da bi se v šolo vpisalo čimveč majhnih otrok. Želim si tudi, da bi nam stali ob strani starši in društveni delavci, saj gre za dejavnost, ki lahko samo popestri delovanje tu pri nas. Vpisovanje se začne že v septembru. Vsi, ki imajo veselje do plesa, naj se le oglasijo. (N. L.) Voda v občini Devin-N abrežina je spet pitna Voda iz vodovodnega omrežja ACEGA v Nabrežini Kamnolomih, v Sesljanu in Vižovljah je od včeraj spet pitna. Devinsko-nabrežinski župan Bojan Brezigar je namreč pred dnevi izdal odredbo, s katero je opozoril, da voda ni pitna, ker je prišlo do manjše okvare v krajevnem vodovodnem omrežju. Okvaro so vsekakor nemudoma popravili, tako da sedaj ni več nobene nevarnosti kakršnihkoli okužb. včeraj - danes Danes, PETEK, 22. julija 1988 MAJDA Sonce vzide ob 5.37 in zatone ob 20.45 - Dolžina dneva 15.08 - Luna vzide ob 12.06 in zatone ob 23.25. Jutri, SOBOTA, 23. julija 1988 BRIGITA PLIMOVANJE DANES: ob 02.52 najvišje -8 cm, ob 07.37 najnižje -16 cm, ob 15.50 najvišje 32 cm. VREME VČERAJ: Temperatura zraka 28.6 stopinje, zračni tlak 1017,2 mb ustaljen, veter 14 kilometrov na uro severo-zahodnik, vlaga 63-odstotna, nebo jasno, morje skoraj mirno, temperatura morja 23,9 stopinje. ROJSTVA IN SMRTI RODILA STA SE: Alessia Plossi, Con-cetta De Luca. UMRLI SO: 66-letna Giulia Mismas, 48-letni Luciano Codiglia, 97-letna Paola Bubbini, 83-letna Elvira Chicco, 78-letna Romana Vovk, 72-letna Maria Žele por. Crevatin. DNEVNA IN NOČNA SLUŽBA LEKARN Od ponedeljka, 18., do sdbote, 23. julija 1988 Dnevna služba - od 8.30 do 19.30 Ul. Rossetti 33, Ul. Roma 16, Ul. L. Stock 9 (Rojan), Trg Valmaura 11, Ul. Flavia 89 (ŽAVLJE). BOLJUNEC (tel. 228124), SESLJAN (tel. 414068) - samo po telefonu za najnujnejše primere. Dnevna služba - od 19.30 do 20.30 UL. Rossetti 33, Ul. Roma 16, Ul. L. Stock 9 (Rojan), Trg Valmaura 11, Trg Goldoni 8, Ul. Belpoggio 4, Ul. Flavia 89 (ŽAVLJE). BOLJUNEC (tel. 228124), SESLJAN (tel. 414068) - samo po telefonu za najnujnejše primere. Nočna služba - od 20.30 do 8.30 Trg Goldoni 8, Ul. Belpoggio 4, Ul. Flavia 89 (ŽAVLJE). BOLJUNEC (tel. 228124), SESLJAN (tel.414068) - samo po telefonu za najnujnejše primere. ZDRAVSTVENA DEŽURNA SLUŽBA Nočna služba od 20. do 8. ure, tel. 7761, predpraznična od 14. do 20. ure in praznična od 8. do 20. ure. Potovalni urad A URO RA vabi na naslednje izlete in potovanja: od 12. do 17. avgusta LONDON. Cena 880.000 lir. od 12. do 24. avgusta KUBA. Cena 1.878.000 lir. (Na razpolago so še zadnja štiri mesta) od 13. do 15. avgusta ZAGREB in PLITVIČKA JEZERA. Cena 212.000 lir. 14. in 15. avgusta CELJE -PTUJ - ROGAŠKA SLATINA. Cena 115.000 lir. Informacije in vpisovanje pri potovalnem uradu AURORA, Ulica Milano 20, tel. 60261. Poletje v zalivu Sesljati danes ansambel HAPPY DAV ŠD PRIMOREC priredi v TREBČAH danes, 22., jutri, 23. in v nedeljo, 24. t. m. PRAZNIK ŠPORTA V nedeljo bo ob 15. uri tekma poročeni proti neporočenim. Delovali dobro založeni kioski. Vse večere ples z ansamblom FURLAN SLOVENSKO STALNO GLEDALIŠČE Moliere GEORGE DANDIN ALI KAZNOVANI SOPROG režija Dušan Mlakar PREDSTAVE NA PROSTEM DANES, 22. t. m. - SLIVNO JUTRI, 23. t. m. - NABREŽINA v nedeljo, 24. t. m. - KRIŽ ZAČETEK PREDSTAV OB 21. URI BČhsB BANCA 01 CREDITO Di TRIESTE DC-lr\D TRŽAŠKA KREDITNA BANKA gledališča GRAD SV. JUSTA Nocoj ob 21.15 bo na sporedu Disne-yev film MARY POPPINS. Ciklus pod naslovom FESTIVAL DISNEY organizira AIACE in FICE v sodelovanju s Turistično ustanovo. koncerti VERDI Festival operete - Poletje 1988. Do 10. avgusta se bodo v Trstu, v organizaciji občinskega gledališča Verdi, zvrstile tri operete: Straussov NETOPIR, Dostalova KLIVIA in Lebarjeva VESELA VDOVA. Pri blagajni gledališča Verdi so na razpolago vstopnice za tretjo predstavo Dostalove operete KLIVIA, ki bo jutri ob 20.30. Dirigent Guerrino Gruber, režija Gino Landi, Prihodnjo nedeljo ob 18. uri bo na sporedu četrta predstava. V soboto, 30. t. m. ob 20.30 bo na sporedu premiera operete VESELA VDOVA v režiji Gina Landija. Dirigent Rudolf Bibl. MILJE Kulturno društo L' Accordo priredi jutri ob 19.30 v parku Evropa koncert rock in pop skupin. Nocoj ob 21.15 bo Baletna skupina gledališča Verdi nastopila v Areni Alpe Adria v Lignanu s predstavo posvečeno Pucciniju in Verdiju. kino ARISTON - 21.30 Gli intoccabili - The untouchables, ZDA 1987, r. Brian De Palma; i. Kevin Costner, Sean Conne-ry, Robert De Niro, □. EKCELSIOR II - 19.45, 22.15 Arancia meccanica, fant., ZDA, 1971, 137', r. Stanley Kubrick; i. Malcolm McDo-well, Patrick Mogel, EXCELSIOR I - Zaprto do 10. avgusta. NAZIONALE I - 16.30, 22.00 In guella časa. NAZIONALE II - 16.30, 22.00 Play boy in prova, kom., ZDA; r. S. Rash; i. P. Dempsey, A. Peterson. NAZIONALE III - 16.30, 22.00 I capricci viziosi di una moglie infedele, pom., NAZIONALE IV - 16.30, 22.00 II colon-nello Redi, kom., Madž./ZRN; r. Istvan Szabo, i. K. M. Brandauer, G. Landgre-be. PENICE - 19.00, 22.00 Ritorno al futuro, fant., ZDA 1985, 105'; r. Robert Zemec-kis; i. Michael J. Fox, Christopher Lloyd. GRATTACIELO - 17,15, 22.15 Oxford Universlty, kom., ZDA 1987, r. R. Boris; i. Rob Lowe, Ally Sheedy. MIGNON - 16.30, 22.00 Labyrinth -dove tutto e possibile, anim. dram., VB/ZDA 1986, r. Jim Henson; i. David Bowie, Jennifer Connelly. LJUDSKI VRT - 21.15 Le avventure di Peter Pan, ris., 1953, 76'; prod. Walt Disney. EDEN - 16.00, 22.10 Tutto... amore mio, porn., VITTORIO VENETO - Zaprto do 1. avgusta. CAPITOL - 17.30, 22.00 Sing Sing chia-ma Wall Street, kom., ZDA 1987, r. R. Boris; i. Malcolm McDowell, R. Cara-dine. LUMIERE FICE - Zaprto. ALCIONE - Zaprto do 1. avgusta. RADIO - 15.30, 21.30 Crociera superse-xy, porn., □ □ Prepovedano mladini pod 14. letom □ - 18. letom □ □ FESTIVAL KOMUNISTIČNEGA TISKA jutri, 23. in nedelja, 24. t. m. v Zgoniku PROGRAM: JUTRI, 23. t. m., ob 18. uri otvoritev, ob 20.30 ples z ansamblom RENDEVOUS nedelja, 24. t. m., ob 10. uri mladinski slikarski ex tempore in turnir v briškoli, ob 18.30 koncert skupine Dbdeland iz Izole, ob 20. uri politično srečanje, ob 21. uri ples z ansamblom HAPPV DAV. Na tržaški univerzi je včeraj doktoriral na znanstveni fakulteti biolog EDI ZOBEC Najiskrenejše mu čestita KD F. Prešeren čestitke TANJA KOROŠEC iz Boljunca je opravila maturo pri DTTZ Žiga Zois. Ob uspehu ji iskreno čestitata Marija in Nino. izleti SPDT prireja jutri, 23. in v nedeljo, 24. t. m. dvodnevni izlet za izkušene planince na Grossglockner. Interesenti se lahko vpišejo na sedežu ZSŠDI (Ul. sv. Frančiška 20/2 nad., tel. 767304) ali pa telefonsko v trgovini Papi šport (tel. 227277, Davor Zupančič). Izlet vodi Davor Zupančič. ___________prispevki_________________ Namesto cvetja na grob pok. tete Terezine Rapotec daruje družina Ražem (Gročana 34) 15.000 lir za cerkev na Pesku. Namesto cvetja na grob Terezine Ražem daruje družina Grahonja (Gročana 24) 15.000 lir za Skupnost družina Opčine. Družina Osic iz Prečnika damje 22.000 lir za Sklad Dela. V spomin na Stanka Andolška in Danila Pilata daruje Zdenka Šavli 20.000 lir za Zadružni center za socialno dejavnost. V zahvalo za izkazano pomoč daruje Zdenka Šavli 50.000 lir za Zadružni center za socialno dejavnost. Olga Valetič daruje 20.000 lir za Zadružni center za socialno dejavnost. Namesto cvetja na grob Maria Blažine daruje Angel Cante z družino 20.000 lir za postavitev spomenika padlim v NOB v Repniču. V isti namen daruje Zora Luin 20.000 lir za postavitev spomenika padlim v NOB v Repniču. V spomin na Ivanko Regent-Gerlanc darujeta Darko in Anica Starc 20.000 lir za ŠD Kontovel. Namesto cvetja na grob dr. Stanka Vuge daruje družina Jankovič 50.000 lir za mladinski zbor Glasbene matice. V spomin na pok. starše in sorodnike darujeta Amalija in' Mirko Kjuder 50.000 lir za Skupnost družina Opčine. V počastitev spomina Viktorja Dorie daruje Ivanka Vitez 25.000 lir za MPZ iz Nabrežine. razne prireditve ^ Glasbena zadruga Ars Nova prireja * Sesljanu od 18. do 31. julija POLETJE ZALIVU. Vsak večer ansambli Telet0 call, Dixieland, Plava trava zaborava> Happy Day + DJ Radia Opčine. Posld bljeno za ribje specialitete, domačo hra, no in pijačo. Velika loterija z boga!'111 nagradami. Vstop prost! SKD Barkovlje in Gledališka zadN' ga Novi tržaški teater priredita jutri, 2 ' julija, ob 21. uri v barkovljanskem drus" tvu predstavo "OPROSTI, NE JURIŠ? ' kabaret Borisa Kobala in Sergeja Ven3' Predstava bo na prostem. Vhod v Ul, E°" nafata. _________mali oglasi ^ OSMICO je odprl Alfonz Guštin v Co^ št. 12. OSMICO ima odprto v Mavhinjah IvaI1 Terčon. Toči belo in črno vino, poskr' bljeno je tudi za prigrizek. OSMICO Pod lipo je odprl Boris Škerk v Repnu. Toči belo vino in teran. OSMICO ima odprto v Križu Rudi Koš11 ta (Beljanov). . PRODAM renault 5 TS, letnik '81. T®1' 229234. PRODAM moderno stanovanje v Ul- P’ Annunzio 44, 120 kv. m. Tel- 040/213748. PRODAM motor Benelli S 50, letnik 84 prevoženih 3.500 km. Telefonirati °D večernih urah na št. 766973. , PRODAM sončna očala Ray-ban. Te' 0481/520484. DELAVEC trvdke Fiat proda fiat 131 odličnem stanju. Tel. v večernih ura® na št. 229224. IZGUBILI smo zlato žensko zapestnic® na prireditvenem prostoru vaške9a praznika v Sovodnjah. Pošten najdiMJ naj kliče na št. 0481/882179. DOBRODUŠNEGA PSA Sv. Hubert8 (blood hounda) ugodno prodam- ^el' 003865/69008. V BLIŽINI Primoštena dajemo v naje111 stanovanje za štiri osebe. Za informacn je tel. 826545 od delavnih urah 88 224407 zvečer (Silvija). AUDI 80 GLS, letnik '80 beige barva vrednoteno za 5.000.000 lir prodam. Ogled vsak dan dopoldne pred glav11® ribarnico. Informacije po tel. 226284 oa 20. do 21. ure. NUDIMO 2 prosti mesti v avtu do Daf' ske. Hitro in varno, odhod 25. ali 26- '■ m., tel. od 19. do 21. ure na št. 228394- Darujte v sklad Mitje Čuka 21. 7. 1988 menjalnica Ameriški dolar.. Nemška marka . Francoski frank . Holandski florint Belgijski frank .. Funt šterling..... Irski šterling .... Danska krona ... Grška drahma .., Kanadski dolar ., 1350.— Japonski jen...... 738.— Švicarski frank __ 217.— Avstrijski šiling ..., 654.— Norveška krona .., 34.— Švedska krona...... 2300.— Portugalski eskudo 1970.— Španska peseta .... 191.— Avstralski dolar ... 8.— Debeli dinar....... 1100.— Drobni dinar...... 9 888 105 200 2,k 10,5° 105°'dl S:S BOKE BANCA Dl CREDITO Dl TRIESTE TRŽAŠKA KREDITNA BANKA Telet.: Sedež O40/6700J Agencija Domjo 831-1?4 Agencija Rojan 411 -611 vergoni pelletterie POTOVALKE 20% POPUSTA TRST Tel.: 767235 Trg sv. Jakoba 6 Obv. občini 6/7/88 K°g TRACT ~ Pogodba, Poljska 1980. 'noroewsWr,lnTCjnaril: Krzysztof Zanussi. Igrajo: Maja Ko-zys2tof Koiber eUSZ Lomn*c^^ Magda Jaroszownar Kr- Nocoj, 22. julija, ob 23.20, na RAI 3. nik \r2t^a komedija. Po Wajdi najznamenitejši predstav-(1939] j j6 gsoeracije poljskega filma Krzysztof Zanussi Preobra? S saljrionim opisom zapletov in nepričakovanih 'jskena ~v.Pr* poročnem obredu sredi »najboljšega« po-neškpm I?espanstva žel veliko odobravanj in pohval na be-jevneoa lesjivalu- Hčerka nekoliko zakompleksiranega kra- filmi na tv zaslonu 9a zdras PUP® Lilka je tik pred poroko s sinom ugledne-na katp'1^8' Poročna obreda bost dva, civilni in cerkveni, Pfiložn 86 c*ru^^nl pripravljata z veliko vnemo, saj bosta nimi ^°S jZa s.nidenje z bivšimi zakonci, z bližnjimi in dalj-u?0dnerri niR*' nePrldakovani zaplet poskrbi bilka, ki Lilkin k1 tre2uiliu zbeži izpred oltarja. Zbranih gostov pa ozračje n^v ne moti in se mirno pomaknejo v bunuelsko Zaniorip c'or?adsga partyja. V blagostanju in v privilegijih ihime ana ouržuazija brezobzirno nadaljuje svoje rituale Vzd * 1 ndPeiosl-1 mea miaaoprocencema. na nrpr sIe.ie zdaj Altmanovo (Poroka), zdaj zelo spominja zato DUI2ešoanske izbruhe Carlosa Saure ali Luisa Bunuela, vriena družbenopolitična polemika nikoli ne izgubi zab-tasko ' sar*casUčnega tona. Med igralci velja omeniti plavo-hodu s- raagnetičmm pogledom, Majo Komorowsko, na zanič ne *Cer mani znano igralko, ki pa po izrazni moči prav Ib zaostaia za igralkami kova Liv Ullmannove. UbuM0 OLTRE LE SIEPE - To Kili a Mockingbird -* °Ponašalca, ZDA 1962. Mulligan. Igrajo: Gregory Pečk, Mary •‘nham, Philip Aifordt jsohn Megna. utri' 23. julija, ob 22.25, na Rete 4. AtticiK7pa(ični Alabama, sredi tridesetih let. Odvetnik nje s SS b(nch živi mirno in ugledno malomeščansko življe-a6kdnVOjima ntrokoma, dokler se v mestu ne pripeti zločin: sPrjnip s^° rlnklntn- Takoj osumijo črnca. Finch tičn0 n ot)rambo in dokaže obtoženčevo nedolžnost, rasis-med Jlas^°rjena porota pa ga obsodi. Nedolžni črnec zbeži, tudi n ITALIA1 8.30 Nanizanke: Rin Tin Tin, 8.55 Flipper, 9.25 Time Out, 10.15 Čhop-per Squad, 11.05 Ralph Supermaxieroe, 12.00 Movin' On 13.00 Otroška oddaja: Ciao Ciao, vmes risanke Lo specchio magico, Cera una volta Pollon, Snorky 14.00 Glasbena oddaja: Dee-jay Beach 15.00 Nanizanka: Hardcas-tle & McCormick 16.00 Otroška oddaja: Bim bum bam, vmes risanke Aliče, Fiorellino, Kolby, Il tulipane nero 18.00 Nanizanki: Gemelli Edison, 18.30 Skippy il canguro, 9.00 Chips 20.00 Risanka: Una per tutte, tutte per una 20.30 Film: Una ragione per vi vere e una per mori-re (vestern, It.-Fr.-ZRN 1972, r. Tonino Valeri, i. Bud Spencer, James Coburn) 22.40 Nanizanke: Sulle stra-de della California, 23.40 Star Trek, 0.40 Ai confini della realta, 1.10 Taxi, 1.40 Giudice di notte TELEPADOVA _ 13.30 Risanke 14.15 Nad.: Una vita da vive-re, 14.50 Ciranda de Pedra, 16.30 Piume e paillettes 17.00 Dokumentarec 17.30 Risanke 19.30 Nad.: Brillante 20.30 Film: Il tesoro del fiu-me sacro (pust., ZDA 1953, r. Lewis Poster, i. John Payne, Forrest Tucker) 22.30 Film: Barbablii (dram., It. 1972, r. Luciano Sac-ripanti, i. Richard Burton, Raguel Welch) 0.40 Nanizanka: Switch ^ TELEFRIUL1 13.30 Nad.: Leonela 15.30 Risanke 16.00 Glas. odd.: Musič box 18.15 Nadaljevanka: Llsola del gabbiano 19.00 Dnevnik 19.30 Rubrika: Dan za dnem 20.00 Nanizanka: Si e giovani solo due volte 20.30 Nadaljevanka: Atelier - Vanita (2. del) 21.30 Dnevnik 22.00 Dokumentarec: Vsakdanja sinjina 22.30 Dnevnik 23.00 Rubrika: Dan za dnem 23.30 Dražba 24.00 Rubrika: Il salotto di Franca 0.30 Informativna oddaja: News dal mondo TELEOUATTRO (Se povezuje s sporedi Italia 1) Lastne oddaje: 19.30 Dogodki in odmevi RADIO TRST A 7.00, 13.00, 19.00 Dnevnik; 8.00, 10.00, 14.00, 17.00 Poročila; 7.20 Dobro jutro po naše: koledarček; 8.00 Deželna kronika; 8.10 Narodnostni trenutek Slovencev v Italiji; 9.10 Glasbeni listi; 10.00 Pregled tiska; 10.10 Koncert Simfoničnega orkestra RTV-Lj (dir. Reinhardt Seifried); 11.30 Poldnevniški program: (12.00) V filmskem svetu, (12.40) Beležka, (13.20) Srečanje oktetov Primorske, (13.40) Glasbeni listi; 14.00 Deželna kronika; 14.10 Popoldanski zbornik: (14.10) Časovna kovačnica, (16.00) Odhajanja; 17.00 Kulturna kronika; 17.10 Klasični album; 18.00 Kulturni dogodki; 18.30 Glasbeni listi. LJUBLJANA 5.00, 6.00, 6.30, 8.00, 9.00, 10.00, 11.00, 12.00, 13.00, 14.00, 19.00, 21.00, 22.00, 23.00 Poročila; 6.50 Dobro jutro, otroci; 8.05 Dober dan z; 8.35 Mladina poje; 9.05 Z glasbo v dober dan; 10.05 Rezervirano za,- 11.05 Koncert klasične glasbe; 12.10 Pod domačo marelo; 12.30 Kmetijski nasveti; 12.40 Glasba jugoslovanskih narodov; 13.30 Melodije; 14.05 Mozaik; 14.50 Človek in zdravje; 15.00 Radio danes, radio jutri; 15.30 Dogodki in odmevi; 15.55 Glasba; 16.00 Vrtiljak; 17.00 V studiu; 18.00 Ansambel Trim; 18.15 Gremo v kino; 19.35 Lahko noč, otroci; 19.45 Pojemo in godemo; 20.00 Mladi mostovi; 20.30 Slovencem po svetu;23.05 Lit. nokturno; 23.15 O morju in pomorščakih. RADIO KOPER (slovenski program) 13.30, 14.30, 17.30, 19.00 Poročila; 6.00 Glasba za dobro jutro; 6.10 Vreme in promet; 6.30 Jutranjik; 6.45 Cestne informacije; 7.00 Jutranja kronika; 7.30 Pregled tiska; 8.00 Prenos Radia Lj; 13.00 Mladi val Radia Koper; 15.30 Dogodki in odmevi; 16.00 Glasba po željah; 16.30 Primorski dnevnik; 17.00 Ju-goton; 17.40 Aktualna tema; 18.00 Dance parade; 18.35 Popevke po telefonu. RADIO KOPER (italijanski program) 6.15, 8.30, 9.30, 10.30, 13.30, 14.30, 16.30, 17.30, 18.30 Poročila; 7.15, 12.30, 15.30, 19.30 Dnevnik; 6.00 Glasba in vreme; 7.00 Simfonija zvezd; 7.35 Poletni program Radia Koper; 7.45 Pošiljam ti razglednico; 8.00 Otroški spored; 8.20 Popevka tedna; 8.40 Glasba; 9.15 Edig Galletti; 9.32 Feeling; 9.45 Ansambel Casadei; 10.00 Pregled tiska; 10.10 Razglednica iz Umaga; 10.40 Vstop prost; 11.00 Superpass; 12.00 Glasba po željah; 12.35 Pika na i; 14.00 S polno paro; 14.40 Popoldne; 15.00 Kultura in umetnost; 16.00 Popevka tedna; 16.05 Glasba; 16.50 Pismo iz...; 17.00 Bubbling; 17.33 Blitz mušic; 18.00 Arenaturist; 18.30 Opereta. RADIO OPČINE 10.00 Za vsakogar nekaj; 12.00 Glasbeni mozaik; 19.00 V svetu fantazije; 20.15 Mix Time; 21.00 Poletni nočni val, nato Nočna glasba. Kritike CGIL in odgovor odbornika Culota Služba za socialno skrbstvo v Gorici je potrebna kakovostnega izboljšanja Na Peči se pričenja šagra v priredbi KŠD Vipava Letos poudarek športnim prireditvam Socialno skrbstvo v goriški občini je trenutno precej zapostavljeno in neustrezno. Tako oceno je pred nedavnim dal tudi goriški župan Scarano, ki je na nekem kongresu, na katerem je bil govor o položaju socialnega skrbstva, med drugim zagotovil, da se bodo goriški javni upravitelji potrudili za izboljšanje skrbstvenih storitev v prid starejših oseb, invalidov itd. Zaskrbljujoč položaj je pred dnevi podrobneje obravnaval v uradni izjavi tudi sindikat uslužbencev v javnih upravah CGIL. V stališču sindikata so zaobjeti številni odprti problemi, ki se postavljajo v zvezi s tem resorjem pri goriški občinski upravi. Dom za ostarele v Ločniku, ki bi moral biti ponos goriške uprave, deluje odločno neprimerno, je rečeno v izjavi. Dom je bil namenjen predvsem takim gostom, ki si lahko še sami pomagajo, trenutno pa biva v njem veliko število nesamo-zadostnih oseb. Uprava doma, žal, ne razpolaga z ustreznim številom kvalificiranega osebja. Že več časa zahteva uprava okrepitev delovnega osebja, očitno pa so birokratske ovire še močnejše od potrebe po učinkovitejši pomoči ostarelim osebam. Osebje doma, ugotavlja CGIL, dela v skrajno neprimernih pogojih. Slačilnic pravzaprav ni, toaletni prostori so slabo oskrbovani in nezadostni, v pralnici so šele po enem dolgem letu nenehnih prošenj dobili prepotrebni sesalec za zrak - v tem prostoru se namreč skoraj ni dalo dihati. Tudi število osebja, ki ob potrebi oskrbuje starejše osebe na domu, je preskromno. V tej službi so zaposlene le tri bolničarke in pet hišnih pomočnic, na Goriškem pa živi kar 10 tisoč starejših oseb. Ti podatki po mnenju sindikata zgovorno pričajo o nevzdržnem položaju goriškega socialnega srbstva. Problemi se pojavljajo tudi v goriš-kem večnamenskem socialnem centru v Ul. Baiamonti, kjer že celih pet let pričakujejo odprtje menze, potrebuje- Promet po avtocestnem odseku med Gorico in Vilešem se bo čez nekaj dni odvijal ponovno brez zastojev, čeprav bo potrebna medtem še krajša popolna zapora. Odstranili bodo namreč ovire na cestišču med Gradiščem in Vilešem, kjer so preko avtoceste zgradili most za železnico, ki bo povezovala Poljan s Krminom. Še pred nekaj tedni je bil odsek avtoceste popolnoma zaprt in se je promet odvijal po obvoznici, v začetku prejšnjega tedna pa so del cestišča usposobili za promet, kar so z olajšanjem sprejeli zlasti vozniki tovornjakov in tisti, ki morajo jo pa še ambulanto in ustrezno število delovnega osebja. Pobude, ki jih prirejajo v centru, so - kot ocenjuje CGIL -le delo nekaterih navdušenih prostovoljcev, večkrat pa se žal tudi zgodi, da te pobude naletijo pri občinski upravi na gluha ušesa. Na kritike iz sindikalnih vrst je te dni odgovoril občinski odbornik za socialno skrbstvo v Gorici Flavio Culot. Že uvodoma očita podpisnikom izjave, da niso dovolj upoštevali prizadevanj občinskega odborništva, ki skuša, kljub pomanjkanju osebja uresničevati drugačno politiko socialnih storitev v mestu. Zadali so si načrt, da bi prešli od reševanja najrazličnejših potreb, ki se sproti pojavljajo, na načrtno poseganje, ki naj že predčasno izpostavi predvidevanja socialnih potreb in torej primerno programira njihovo celovito reševanje. Zaradi tega odbornik odklanja kritike, vsaj kar zadeva prizadevanje njegovega resorja za reševanje problemov in hkrati za okrepitev služb, kar nujno predpostavlja povečanje števila zaposlenih, rekvalifi-kacijo osebja, reorganizacijo služb. Te cilje, trdi odbornik, zasleduje uprava že od vsega začetka mandata, saj se dobro zaveda, da socialna oskrba ne sme biti zapostavljena glede na zaradi službene dolžnosti vsak dan sesti za volan. Pri državnem podjetju za ceste (ANAS) so nam včeraj zagotovili, da bodo v kratkem odstranili še zadnje ovire in bo promet lahko nemoteno stekel. Delna zapora cestišča bo trajala še kakih deset dni. Zatem pa bodo morali cesto ponovno zapreti za kaka dva dneva. Načrtujejo, da bi za to izrabili konec tedna. S tem bo omejitev in raznih ovir konec. Seveda velja to za cesto, kdaj bo čez most zapeljal prvi vlak pa je danes velika neznanka. Dovolj je že podatek, da so novi odsek železnice pričeli graditi pred dobrimi dvajsetimi leti. druge sektorje delovanja uprave, ker je prav urejenost socialnih storitev pokazatelj civilnosti nekega okolja. V teh prizadevanjih, nadaljuje, je uprava delovala ne v nasprotju, pač pa ob iskanju konstroktivnega sodelovanja s sindikalnimi organizacijami. V tem pogledu odborništvo za socialno skrbstvo ne sprejema nikakršnih očitkov, hkrati pa zavrača morebitne odgovornosti, ki so v pristojnosti drugih od-borništev. Tako je za vprašanje osebja, ki gotovo pogojuje delovanje socialnih služb, v prvi vrsti odgovorno odborništvo za osebje. Odbornik Culot ugotavlja, da bremeni njegov resor v sedanjem obdobju prekinitev začasnih sprejemov novih moči v nadomestilo osebju, ki odhaja v pokoj, pa tudi pomanjkanje sindikalnega sporazuma o javnih natečajih in o zaposlovanju po členu 14. Zaradi tega, zaključuje, bi bili dobrodošli predlogi sindikatov glede celovitega delovanja občinskih služb in storitev o tem, kako v sedanjih okvirih omejevanja javnih izdatkov na vsedržavni ravni zagotoviti prebivalstvu, če že ne malo verjetnega količinskega povečanja obsega storitev, vsaj njihovo kakovostno izboljšanje. Današnji državni praznik v Sloveniji je nekoliko utišal polemike v zvezi s težavami glede zveznega zakona o financiranju izgradnje cest. Odločitev bi morala, kakor znano, pasti sredi prihodnjega tedna. Če je na jugoslovanski strani nastopilo nekajdnevno zatišje, pa je vest o poskusu za samo delno finaciranje osimskih cest s strani federacije, v Gorici sprožila vrsto protestnih pobud, zlasti v krogih, ki bi bili, ob nadal-njem zavlačevanju izgradnje avtoceste Vrtojba — Razdrto oškodovani. Tako je zveza industrijcev protestirala pri ministru Santuzu, resne pomisleke so izrekli upravitelju družbe SDAG, o zadevi je razpravljalo vodstvo socialistične stranke v Gorici. Vsedržavnemu tajniku stranke Craxiju so poslali telegram, v katerem so ga seznanili z zapletom in priporočili ustrezen poseg Ministrstva za zunanje zadeve. Zelo ostro izjavo pa je včeraj v zvezi s tem vprašanjem dal goriški župan Scarano, ki je dejal, da bi skrčenje fi-naciranja za cesto Vrtojba - Razdrto pomenilo hud udarec dosedanji politiki obmejnega sodelovanja z Jugoslavijo. Napovedal je poseg pri Ministrstvu za zunanje zadeve v kolikor bi od-manjkalo financiranje avtocestnega kraka Razdrto - Vrtojba za preklic, oziroma zamrznitev kreditiranja izgradnje drugih cest. V primeru da se najprej zgradi avtocesta med Razdrtim in Fernetiči, bi bila Gorica ponovno znatno oškodovana. "V tem primeru je boljše, da se ne zgradi nobena nova cesta". Včerajšnje Delo prinaša sicer krajši zapis o razpravi v republiški skupščini. Razprava je bila v sredo. Iz poroči- Letošnji poletni praznik KŠD Vipava na Peči se bo odvijal pretežno v znamenju športnih prireditev. Od ponedeljka 25. do sobote 30. julija pripravljajo turnirja v malem nogometu (moški in ženske) in odbojki, ob koncu tega in prihodnjega tedna pa bo na prireditvenem prostoru dovolj priložnosti tudi za prijetno osvežitev in razvedrilo. Poletni praznik se bo pričel jutri zvečer s tekmovanjem v briškoli in nastopom ansambla Misel. V nedeljo zvečer bo disko prireditev (Tirradio). V ponedeljek bodo na vrsti ljubitelji športa. Tekmovanja bodo vsak dan ob 18.30, 19.30 in 20.30. Zmagovalce turnirja bodo nagradili v soboto, 30. t. m. zvečer. Praznovanje se bo sklenilo zadnjo soboto in nedeljo v juliju. Za obiskovalce prireditev na Peči, naj zapišemo, da so organizatorji letos, v sodelovanju z občinsko upravo, poskrbeli za delno preureditev in obnovo kotalkarske plošče. Obljubljajo seveda tudi prijetno osvežitev v senci akacijevih dreves, postregli bodo z izvrstno hrano in dobro pijačo. Festival Unita Na Catterinijevem trgu se danes, jutri in tudi v nedeljo nadaljuje praznik komunističnega tiska. Na prireditvi igra ansambel Cacao, jutri, ob 22.30 pa je napovedana velika tombola. Obiskovalci si lahko ogledajo in kupijo tudi knjige in druge publikacije. Praznik pri Sv. Ani Poletni praznik prirejajo od danes, do vključno 31. julija tudi pri Sv. Ani. Letošnja prireditev je dvanajsta po vrsti. Program, ki Se bo odvijal od danes do nedelje 31. julija je dovolj pester. Posebej naj opozorimo na nedeljo, 24. t. m., ko bodo podelili posebno prizna- ti v Beogradu predložili nekatere pripombe in spremembe. Če jih bodo odbori Zvezne skupščine sprejeli, bodo slovenski delegati glasovali za odobritev zakona, drugače pa proti. Na gradbišču v Tržiču se je zrušil žerjav Včeraj popoldne je na gradbišču v Ul. Parini v Tržiču, nedaleč od Anco-nette, prišlo do spektakularne nezgode, ki na srečo ni povzročila žrtev niti večje gmotne škode. Nad petnadstropno stanovanjsko poslopje, ki ga zidajo po naročilu družbe Immobiliare Italia, se je namreč okrog 14. ure zrušil visok žerjav. Ranjen ni bil nihče, škoda pa je v bistvu omejena na precej dotrajani žerjav, katerega podstavek se je ' naslonil" na poslopje, vrhnji del pa se je zrušil na streho, vendar je ni zelo poškodoval. Vzroki nezgode so še nejasni. Po prvih ugotovitvah je najbrž prišlo do okvare mehanizma za omejevanje teže, ki jo lahko dvigne žerjav, tako da se je zrušil, ker je bil prenaložen. ■ V Uradnem listu št. 52 dne 1. julija 1988 je objavljen razpis natečaja za zaposlitev 38 operaterjev v centrih za obdelavo podatkov v perifernih uradih notranje uprave. Potrebna je diploma višje srednje šole in starost med 18. in 35. letom. Prošnje je treba predstaviti na Prefekturi do 31. t. m. V tajništvu Prefekture so na voljo obrazci in vse potrebne informacije vsak dan od 10. do 12. ure. nje "Prijatelj četrti" za leto 1988. V torek, 26. t. m., ko bodo primerno obeležili tudi zavetnico sv. Ano, bodo priredili veliko denarno tombolo. Ta dan bodo počastili tudi srebrne in zlatop0' ročence, ki živijo na območju rajonS’ ________gledališča _ Vstopnice za predstavo SSG George Dandin ali kaznovani soprog, ki bo v torek, 26. t. m., ob 21. uri na goričkem gradu so v predprodaji v Kulturnem domu v Gorici v dopoldanskih urah (tel. 33288). razna obvestila _ Kmečka zveza obvešča, da je treba prošnje za oprostitev zdravstvenih stroškov (ticket) obnoviti vsako leto-Informacije in pojasnila v uradu K" Ul. Malta 2. Občina Doberdob obvešča, da bo tovornjak podjetja Mazzulin pobiral staro železnino (štedilnike, hladilnike-pralne stroje, kolesa, avtomobile brez gum in druge kovinske predmete z izjemo jeklenk) v petek, 29. t. m. Občani naj pripravijo material pred vhodi tako da ne bo oviral prometa na cestišču in pločniku. _____________izleti_____________ Sindikat upokojencev in sekcij8 VZPI v Doberdobu priredita konec avgusta avtobusni izlet na Dunaj in na Češko. Pojasnila in vpis v trgovini pri Mili v Doberdobu do 31. julija. SPD GORICA obvešča, da bo napovedani izlet v Dolomite ob koncu prvega tedna v avgustu in ne 23. in 24. t-m., kakor je bilo najavljeno v okvirnem programu. kino Gorica VERDI Jutri: 18.00-22.00 »Indagine ad alto rischio«. VITTORIA 17.30-22.00 »American super-girls«. Prepovedan mladini pod 18. letom. Nova Gorica SOČA 18.30 »Bandit iz Shantunga«, 20.30 »Octopussy«. DEŽURNA LEKARNA V GORICI Villa San Giusto, Korzo Italia 242-tel. 84606. DEŽURNA LEKARNA V TRŽIČU S. Nicolo, Ul. I maggio 94, tel-790338. Berite »Novi Matajur« _________pogrebi___________| Danes v Gorici ob 9.30 Goffreda Mi" lanig vd. Sullig iz splošne bolnišnice v cerkev na Placuto in na glavno pokopališče, ob 12. uri Anna Perco vd. Go-dermaz iz bolnišnice Janeza od Bo,,jasvet*1 na orjaškem ekranu UdJ>adnik Boža Šprajca. števil 6 ^.9a lanska timska bera po Oos . Prijavljenih iilmov dokajšnja kojlji6 iotošnjih 36 iilmov pravi re-ja je‘. ugoslovanska kinematograii-film rela *ani res težave z uvozom pr„ s .9? repromateriala in je zato vSe ei iilmov zakasnilo svoj izid, knarf-? ^a n* Proizvodne suše nado-letos”9 ustvarialna živahnost. No, njuni?6 deloma zaradi ugodne ko-v0(j KtUre predstavlja letna proiz-turi; za katero kaže, da bo izjemna US‘. Pp vsebini. izbnl-1*8 *estivala je imela težave z niV|,r?m uradne selekcije. Po pravilna zi , st*vala namreč lahko tekmuje bi n,9*0 areno le 15 del, medtem ko nra °rala ostala v informativni pro-fekri’ Sektorji so zato zaprosili di-iilmJ° *eslivala za razširitev števila ratsvV ,vvuradni konkurenci. Birok-bii„ e lužave, ki so s tem nastale, so raz„,Vzr°k, da so bile odločitve žirije ve(ja Sene komaj prejšnji torek. Se-ša ,e n' šlo brez izločitev: najvidnej-iiliria \®rjetno uvrstitev slovenskega "Udodelci v informativni del. odlnSver Franci Slak je zaradi tega je (,,cno kontestiral strokovnost žiri-pa,. r\at Branko Ivanda, Srb Goran albflalJavič - oba sta režiserja - in da s91 igralec Istref Begolli), češ druo° Zavrnili iilm, ki je bil med na f sPrejet v uradno konkurenco zaht„SUvalu v Berlinu. Kot avtor je vaia val umik svojega filma s festi-na n [P odrekel vsako sodelovanje .Puljski manifestaciji, bil,, aonkurenco za Zlato areno je 0 sPrejetih 21 filmov. Dileme slovenske filmske proizvodnje Posnetek iz slovenskega filma Odpadnik Boža Šprajca Prisotnost slovenske kinematografije na puljskem festivalu z devetimi filmi prav nič ne vznemirja v. d. direktorja Vibe filma Milana Ljubiča, ki pravi, da je to rezultat naključja (lani so snemali štiri filme poleti) in rahlega časovnega zaostanka v proizvodnji. Toda za rekordom se skrivajo črni oblaki nejasne prihodnosti: Kulturna skupnost Slovenije bo za kulturo - in torej tudi za film - v bodoče znatno manj prispevala. Manj sredstev pa pomeni manjše število filmov. Ob tem je še odprto vprašanje novega stalnega direktorja in umetniškega vodje Vibe filma, kar tudi prispeva k negotovemu pogledu naprej. Med puljskim festivalom bo dokončan Pogačnikov film Kavarna Astoria, nato bodo začeli snemati lutkovni film Matije Milčinskega Coprnica Zofka in Veter v mreži Filipa Robarja Dorina. To pa naj bi bilo tudi vse. Istočasno je v montaži v Vibinih laboratorijih Kozoletov Remington, za katerega je ŠKUC-ov E-Motion film prejel finančno podporo matične KSS. Tudi kar se tiče nove samostojne filmske proizvodnje, ki raste ob Vibi, je Ljubič mirnega srca: sploh ni pojav E-motion nekaj novega, ker so samostojne delovne skupnosti tudi v prete-kosti že snemale filme (Duletičev Na klancu je posnela distribucija Vesna film, še prej je za Hladnikov Peščeni grad delovala ob Vibi delovna skupina »Reflex« ipd.) Takih primerov je v slovenskem filmu še več. Najboljši filmi teh avtorjev pa so bili vedno posneti pri nekdanjem Triglavu oz. sedanji Vibi, ugotavlja Ljubič. Zato tudi odklanja tezo Mihe Bruna v Stopu: ta pravi, da je slovenski film doživel svoj količinski in kakovostni vzpon v začetku šestdesetih let, tik pred propadom enega izmed producentov (Triglav filma). Sedanja kriza je kriza družbe in ekonomije ne pa filma, mu odgovarja Ljubič. Toda zakaj kritiki praviloma ne ljubijo slovenskega filma? Miha Brun, že dvajsetletni opazovalec dogajanj in sedaj filmski kritik pri reviji Stop, se izjavlja za večnega oporečnika slovenskega filma. V prvi vrsti meni, da so nakazana sredstva neracionalno uporabljena in to pogosto v izdelkih, za katere je čisto vseeno, če bi bili posneti ali če jih sploh ne bi bilo. Leti ne prinašajo niti novosti niti posebnih ustvarjalnih dosežkov. Tako početje imenuje »difamacijo slovenske filmske ambicije«. Hrvatje, nadaljuje,so v podobnih razmerah razvili tr Posnetek iz filma Primer Harms, ki so ga vrteli tudi v Cannesu Prispevke o festivalu pripravil ALEŠ DOKTORIČ dno kinematografijo, ki si je zgradila v Jadran filmu vrhunski filmski tehnični servis, poleg tega pa ima tudi bolj smotrno avtorsko politiko. In še: medtem ko je Jadran film vložil nekaj milijonov dolarjev za posodobitev opreme in sedaj iztrži letno za storitve dvanajstkrat več kot znaša ves letni jugoslovanski izvoz filmov (12 milijonov dolarjev), se je v Sloveniji načrtovala obnova filmske tehnike na račun neposnetega filma, t.j. brez regularnega planiranja, zaključuje Brun. Milan Ljubič res potrjuje, da je tehnika iztrošena, denarja za nakupe pa seveda ni; ne govori pa o kakem samostojnem Vibinem planu obnovitve. Raztezajoče se škarje nasprotujočih si gledanj obeh pa se združijo v prepričanju, da koprodukcije z RTV Ljubljana niso nudile pričakovanih rezultatov: koristi ni, pa niti kakih posebnih ustvarjalnih plodov. Kaj pa razmere v ostalih kinematografijah? Slovenske in hrvaške razmere so si podobne v tem, da sta filmski hiši odvisni od sklada Kulturnih skupnosti. To je razlog, da tudi Jadran film večkrat zaradi nizkega prispevka odkloni snemanje domačih filmov, kar je sicer tudi znak »krize«. V Srbiji pa se družbeni prispevki obračunavajo na podlagi uspeha filmov, tj. dosežkov na festivalih in javnega priznanja. Bosanska proizvodnja je sicer šibka, a premore adut Kusturico, ki z denarjem Columbie Pictures sedaj dokončuje svoj Dom za obešanje. Kaj pa se bo iz vsega tega govora o kvaliteti in nekvaliteti producentski uspešnosti in neuspešnosti konkretno videlo na platnu? Kaže, da bo Pulj letos poln lepih presenečenj. Slovenski filmi v Pulju Slovenskih filmov bo v Pulju devet. Pet je bilo že predstavljenih na Tednu slovenskega filma v Celju in na Film video monitorju v Gorici: Moj ata socialistični kulak Matjaža Klopčiča, Živela svoboda Rajka Ranfla, Hudodelci Francija Slaka, mladinski film Čisto pravi gusar Antona Tomašiča in Ljubezen nam je vsem v pogubo Jožeta Galeta. Štirje filmi pa so novi: mladinska filma Poletje v Školjki - 2. del, Tuga Štiglica ter Maja in vesoljček Janeta Kavčiča, potem še Omnibus P. S. (Post-scriptum) režiserjev Boštjana Hladnika, Marcela Buha, Andreja Stojana in Odpadnik Boža Šprajca. Moj ata socialistični kulak in Hudodelci segata v prvo povojno obdobje, ko je Jugoslavija izbrala samostojno pot v socializem. Prvi film, posnet po gledališkem delu Toneta Partljiča, prikazuje dogajanja na vasi v komični inačici, Slakovo delo pa se zaustavlja ob napakah protistalinizma. Ljubezen nam je vsem v pogubo je ekranizacija Tavčarjevih novel in motivov, P. S. pa se gledalcu predstavlja kot večdelni razmislek o upokojenski življenjski dobi. Med tremi mladinskimi filmi je Poletje v Školjki - 2. del nekakšen domači mladinski muzikal in je edini primer filmske serije v Sloveniji; Cisto pravi gusar je zgodba o pravljičnih junakih, ki vstopajo v vsakdanje življenje mladega bralca in narobe; Maja in vesoljček pa se suče okoli zapletov s šnurko-priponko, ki omogoča nevidnost. Odpadnik je primer novinarskega filma o sodobnosti v slovenski (in jugoslovanski) družbi. Seznam filmov v konkurenci SLOVENIJA: Živeta svoboda (režiser Rajko Ranfl) Odpadnik (Božo Šprajc) Moj ata socialistični kulak (Matjaž Klopčič) HRVAŠKA: Življenje s stricem (Krsto Papič) Sokol ga ni maral (Branko Šmit) Vita Orhideja (Krešo Golik) Aloa (Praznik kurb) (Lordan Zafranovič) Glembajevi (Tonči Vrdoljak) SRBIJA: Trenutno brez dobrega naslova (Srdjan Karanovič) Nenavadna dežela (Dragan Marinkovič) Kaj delaš nocoj (Ivan Markov, Janko Beljak, P. Velinovič) Pot na jug (Juan Bautista Stagnaro; koprodukcija z Argentino) Hiša ob progi (Žarko Dragojlovič) Polbratje (Zdravko Šotra) Pozabljeni (Darko Bajič) Taborišče Niš (Miki Štamenkovič) Primer harms (Slobodan Pešič) Kavka (Miša Radivojevič) VOJVODINA: Kako se je kalilo jeklo (Želimir Žilnik) KOSOVO: Čuvaji megle (Isa Oosia) BOSNA in HERCEGOVINA: Azra (Mirza Idrizovič) Pred nedavnim je v Rimu dobil pomembno mednarodno priznanje Polde Oblak, slikar, ki ga je premamil Kras vljenisdwkl 80 sl°venski umetniki, ki se ne bi v nekem ži-tlavdihtCein obdobiu pomudili na Krasu in prav tu iskali rried m- za svoie umetniško ustvarjanje. Žal pa so redki ki bi prav skozi ta košček slovenske zemlje kt sv0' °Vali svoie notranje zadovoljstvo, svoj duševni mir tlekai navdihe. Poleg pesnikov in pisateljev je bilo tudi vljerij ,'kovnih umetnikov, ki so zdrave in ustvarjalne ži-Pted ip.6 s°kove črpali prav na kraških tleh. Spomnimo se sv°jim' h u.mrle9a slikarja dr. Roberta Hlavatyja, ki je s tom 1 laeb izpovedoval pripadnost Krasu in njegovim ča- hije flu9, da bi likovnega umetnika z drugega konca Slove-se je 2 0 Potegnil Kras, je res izjemno. In prav ta izjemnost ki je 90clila v osebi Poldeta Oblaka, akademskega slikarja, r°dnc> ^ preb kratkim dobil v Rimu pomembno medna-®leda priznanje- Čeprav je bil rojen v neposredni bližini ^vtieni\enem najiepših kotičkov slovenske dežele, ga je d, njen 9 pot ?anesla na Kras, kjer je, kot sam rad pouda-1 Briani' dru9i dom. Po treh desetletjih umetniškega us-tal ijJa Je razpet v trikotniku med Ljubljano, kjer je kon-cknom kVn° .akademijo, med bavarsko prestolnico Miin-•hof „' lcJer je dosegel svoje velike uspehe, in Krasom, ka-^tav ta Vebno znova vleče intimna navezanost na sinova. r® k np,Pavezanost mu v trenutkih notranje krize pripomo- AkaHlm mspiraciiam- letn-emski sbkar Polde Oblak se je rodil pred 56 leti. ^6k čenrn''e--poFdacb ie odprl 30 samostojnih predstavitev P av ]ih je bilo v Sloveniji doslej skupno le deset. To biso bil, Prav? J"1 J e ono v Movemji doslej skupno 10 rerikI)rav ,Pr®senetljivo malo, potrjuje pa o tucj-Ptej uspejo v tujini kot do: resnico, da doma. Tako je Ž4bocln; ktZ Ohtakom, ki je posebno veliko razstavljal v Nkarjpv jHEiib nekaj pa tudi v Italiji in na Švedskem. ^"Soslavm a a 80 zastopana v javnih in zasebnih zbirkah v A y USIg~ ~ v ja. v lini m kanili jriUj.irvu.ii v *Veclski v-1' ^vstriji, Zvezni republiki Nemčiji, Italiji, Švici, I Zanim' nad' 'n Združenih državah Amerike, daliji kio1V° ^e' ba ie največ priznanj za svoje delo prejel v ^tadalje 7 ]e bl1 v letih 1983 in 1984 dobitnik velike zlate V ^eapii,^ vVant9ardno slikarstvo Grand prbt mediteranee Atebrho m a Item italijanskem mestu je dobil tudi posebno dccacjgjr..®“,ago *eta 1984, leta 1986 pa je postal častni član rpi?9° nanr d,EuroPa v Neaplju. Istega leta je v Rimu dobil r tlr0pg p o za avantgardno slikarstvo Grand prix etoiles lthope ^ red leti pa je v Bagherii dobil odličje Premio Nemirna kri je torej akademskega slikarja Poldeta Oblaka gnala v svet, kjer je želel spoznati širše in globlje razsežnosti likovne umetnosti. »Po diplomi na akademiji za likovno umetnost v Ljubljani sem se na prigovarjanje profesorja Gojmira Antona Kosa lotil specialke, ki sem jo končal leta 1958. To so bila zanimiva leta in prav profesorju Kosu se imam zahvaliti za marsikaj doseženega v življenju. Ni bil samo pedagog, bil je življenjski usmerjevalec. Tako sem odšel v Milnchen, kjer sem dodatno študiral na tamkajšnji likovni akademiji. Umetnost se je tedaj iz Pariza že močno razširila v bavarsko prestolnico in Miinchen je pridobival na veljavi«, je pripovedoval slikar, ko smo ga pred časom obiskali v Sežani in obujali spomine. Zmotili smo ga le za kratek čas, saj je bilo čutiti, da je prezaposlen, kajti pripravljal se je na novo samostojno razstavo. V zadnjih mesecih je razstavljal v ljubljanski galeriji Smelt in v prostorih zavarovalne skupnosti Triglav. Med deli, ki so bila predstavljena javnosti, so bile pretežno grafike, nekaj pa je bilo tudi olj. Sicer pa predstavljajo grafike pomembnejši del njegovega ustvarjanja in eden redkih je, ki se pri nas ukvarja z litografijo. S posebno ljubeznijo se je Polde (3blak zapisal Krasu, kjer vsako jesen odkriva čudoviti splet barv, ki so le tod doma. Ta sinhronija barv ga po vrsti let vedno znova pritegne. Na Krasu se navdušuje tudi nad arhaično učinkujočimi elementi kamnite arhitekture, ki jo upodablja bodisi kot posamezne, ali pa zajame v svojo sliko kar cel izrez iz tipične kraške vedute, borjačev z vodnjakom sredi njih, s portonom in podobnimi žlahtnimi detelji starega kraškega gradbeništva. Likovni kritik Franc Zalar je ob lanski veliki Oblakovi retrospektivni razstavi v Kostanjevici ob Krki zapisal, da je umetnik prav v ciklusu slik s Krasa dosegel umetniški vrhunec in popolno realizacijo svojih že pred več kot dvema desetletjema zastavljenih idej. Tridesetletno umetniško ustvarjanje pa je dobilo svoj pečat predvsem v Miinchnu. Med tisoči slikarjev, ki so od leta 1952 dalje delovali na Bavarskem, jih je v zajeten pregled z naslovom Slikarji miinchenskega umetniškega sveta uvrščenih 88 s 440 celostranskimi reprodukcijami. In Poldetu Oblaku je namenjenih šest strani. Priznanje, kakršnega slovenski slikar zlepa ni doživel. (J. Č.) stran PRIMORSKI DNEVNIK 22. julija 10 □ šport Kolesarstvo: po hujši gorski etapi razjasnitev Kvalifikacijske skupine za italijanski pokal Oproščeni Delgado povečal naskok Triestina s Torinom PUY DE DOME Bolj od včerajšnje etape je bil na Touru važen izid dodatne analize v zvezi z domnevnim "dopingom" Pedra Delgada. Španskega kolesarja je druga analiza rešila kazni, hkrati pa mu je celo uspelo, da je za skoraj celo minuto povečal naskok na lestvici. Ugotovili so sicer, da je Delgado dejansko prejel "probenicid", ki naj bi bila snov za prikrivanja anabolikov, ta pa naj bi ne bil na seznamu prepovedanih snovi. Etapo, ki je nudila v samem koncu vzpon na Puy de Dome, je osvojil Danec Weltz. Povprečna hitrost je bila visoka zaradi hitrega ritma v približevanju končnemu vzponu, Weltz je imel skupno z Nemcem Golzem kar 11 minut naskoka, z običajnim pospeškom pa se je dvojici na koncu približal Delgado, ki je za seboj sejal svoje tekmece. Izrazita premoč Delgada je morda za danes obetala skrajen napad Španca z namenom, da bi si priboril na lestvici več kot 10 minut naskoka in se ubranil pred eno morebitnih kazni, ki bi utegnila znašati prav toliko zamu- de. S tem pa bi Delgado priznal doping. Vsekakor bodo za navadnega smrtnika odločitve razsodišča dokaj nerazumljive in verjetna zmaga Delgada manj blesteča. V prid Delgada so se še pred včerajšnjo etapo izrekli domala vsi kolesarji. Nizozemec Rooks, ki je na lestvici drugi, je povedal, da bi po formalni zmagi na letošnjem Touru rumeno majico podaril Delgadu. Rooks je celo omenil možnost, da bi v primeru 10-minutne kazni namenoma zaostal in dal Delgadu možnost povratka na prvo mesto. Kolumbijec Lucio Parra je izrazil nepripravljenost za napredovanje na lestvici proti nasprotniku, ki se ne more braniti. No, vsa ugibanja je zvečer razblinila vest o Delgadovi oprostitvi, ki ni prav nikogar razburila. Vrstni red 19. etape (Limoges -Puy de Dome, 188 km): 1. Weltz (Dan.) 5.13'34" s poprečno brzino 38,858 km na uro; 2. Golz (ZRN) po 43"; 3. Delgado (Šp.) po 5'25"; 4. Theunisse (Niz.) po 5'28"; 5. Rooks (Niz.) po 6T7"; 6. Lejar-reta (Šp.) po 6'24”; 7. Alcala (Meh.) po 6’30"; 8. Caritoux (Fr.) po 6'32"; 9. Cu-bino (Šp.) 6'37"; 10. Winnen (Niz.) 6'37". Skupna lestvica: 1. Delgado (Šp.) 72.29'49"; 2. Rooks (Niz.) po 4'45"; 3. Parra (Kol.) po 7T8"; 4. Theunisse (Niz.) po 8'37"; 5. Bauer (Kan.) po 9'48"; 6. Boyer (Fr.) po 10'42"; 7. Herrera (Kol.) po 10'53"; 8. Pensec (Fr.) po 12'53"; 9. Pino (Šp.) po 15T7"; 10. Win-nen (Niz.) 15'20". Danes bo na sporedu 21. etapa od Clermond-Ferranda do Chalon sur Sa-one za 223,5 km. Ženski tour: etapa Caninsovi PUY DE DOME — Italijanska kolesarka Maria Canins je osvojila 10. etapo ženskega toura, ki je po 61,5 km privedla tekmovalke od Giata na prelaz Puy de Dome. Italijanka je v zadnjem naletu prehitela Francozinjo Longojevo, ki še naprej vodi na skupni lestvici. Maria Canins ima na lestvici T20" zamude, tretja - Avstralka Hepple - pa že 13'04". "Dopinško" vzdušje je včeraj razgibala skrivnostna vest, da so pri Francozinji Longojevi med dirko po Norveški kar štirikrat ugotovili doping. MILAN — Torino, Cesena, Catanza-ro, Udinese in Foggia so nasprotniki Triestine v drugi kvalifikacijski skupini tekmovanja za italijanski pokal, ki se ga udeležuje 48 moštev. Včeraj so na sedežu zveze društev izžrebali skupine, danes ali jutri pa bodo objavili spored. Prav neposredno pred žrebanjem se je izvedelo, da je društvo Cosenza doseglo vpis v B ligo, potem ko je vložilo dokumentacijo o ureditvi svojega finančnega položaja. Avellino pa tega še ni storil, zato je v pokal vpisan pogojno. Prvi del tekmovanja bo obsegal pet tekem. Prvo kolo bo v nedeljo, 21. avgusta. Skupine so sledeče: Skupina 1: Inter, Ascoli, Brescia, Parma, Reggina in Monopoli. Skupina 2: Torino, Cesena, Catan-zaro, Udinese, Triestina in Foggia. Skupina 3: Milan, Pescara, Lazio, Messina, Licata, Campobasso. Skupina 4: Juventus, Verona, Ata-lanta, Taranto, Cosenza, Lanerossi Vi-cenza. Skupina 5: Roma, Como, Empolii P1 acenza, Monza, Prato. Skupina 6: Fiorentina, Piša, AveU1 no, Genoa, Ancona, Virescit. Skupina 7: Napoli, Bologna, Barl' Sambenedettese, Barletta, Spezia. Skupina 8: Sampdoria, Lecce, Creffl0' nese, Padova, Modena, Arezzo. Na sestanku zveze društev so tua sklenili, da se bo A liga pričela 9. tobra, končala pa 25. junija 1989. Pre kinitve bodo ob božičnih in velik0' nočnih praznikih ter ob priliki dve zborov državne reprezentance. B liga pa se bo pričela že H- se' ptembra. Victor v Genovi GENOVA — Društvi Sampdoria & Barcelona sta miroljubno razrešili sP°r okoli nogometaša španske državn6 reprezentance Victorja, ki bo tako v prihodnji sezoni branil barve genov' skega prvoligaša. Sampdoria bo Bat' celoni izplačala 200 milijonov lir °“' škodnine. Atletika: ameriške selekcije za OI v Seulu Reynolds odličen na 400 m C. Lewis le drugi na 200 m Harry Reynolds (z dvignjeno roko) na cilju po odličnem teku (43"93) na 400 m. Ob njem tretjeuvrščeni Steve Lewis INDIANAPOLIS — Harry »Butch« Reynolds je na ameriških selekcijah za OI v Seulu poskrbel za pravi podvig: 400 m je namreč pretekel v 43"93 in je torej dosegel drugi najboljši rezultat vseh časov ter je bil samo za osem stotink slabši od svetovnega rekorda, ki ga je pred dvajsetimi leti posivil Lee Evans na OI v Ciudad Mexi-cu (43"86). Odličen na tej progi je bil tudi Dan-ny Everett, ki se je uvrstil na drugo mesto s 43"98, kar je četrti najboljši rezultat vseh časov. Tretji pa je bil mladi in zelo perspektivni Steve Le-wis s 44"37. Po tekmi je Reynolds izjavil, da bi lahko celo popravil že prestari svetovni rekord Lee Evansa, toda proga je bila razmočena. V teku na 200 m pa je prišlo do presenečenja: Joe Deloach je namreč premagal Carla Lewisa, kateremu je tako spodletelo, da bi na teh kvalifikacijah zmagal kar v štirih disciplinah: 100 m, 200 m, 4x100 m in v skoku v daljino. Sicer pa se je Carl Levvis uvrstil za OI v Seulu v vseh štirih disciplinah, težko pa je, da bi ponovil podvig iz Los Angelesa. Tudi zato, ker se še ni odločil, če bo nastopil na 200 m, ker bodo kvalifikacije v tem teku na sporedu le uro pred finalom v skoku v daljino. REZULTATI 400 m (finale) 1. Reynolds 43"93; 2. Everett 43"98; 3. S. Lewis 44"37; 4. Robinzine 44"61; 5. McKay 44"79. 200 m (finale) 1. Deloach 19"96; 2. C. Levvis 20"01; 3. Martin 20"05; 4. Robinson 20"05; 5. C. Smith 20"27. Deseteroboj (po 1. dnevu) 1. Kinder 4.284; 2. D. Johnson 4.196; 3. Bright 4.171. 400 m zapreke (ženski finale) 1. VVilliams 54"93; 2. Maxie 55"29; 3. Shegffield 55"70; 4. Wilson 55"74; 5. Brovvn King 56"56. Pokal Davis: ob polfinalnem dvoboju Švedska-Francija Jugoslavija v Dortmundu proti ZRN DORTMUND — Ogromna Westfa-lenhalle, športna dvorana z zmogljivostjo 12 tisoč gledalcev, bo od danes do nedelje gostila polfinale za teniški Davisov pokal med ZRN in Jugoslavijo. Srečanje je važno predvsem za Jugoslavijo, ki je z uvrstitvijo v polfinale izenačila uspeh iz daljnega leta 1939, ko je v polfinalu izgubila proti Avstraliji, kasnejši zmagovalki pokala. Domača ekipa, z Beckerjem v sestavu, je nesporen favorit srečanja, rezultat pa bi ne smel biti katastrofalen za Jugoslavijo. Becker je nesporno boljši od Živoj inovica in bi moral zato osvojiti dve točki, slednji pa je boljši od drugega Nemca Jelena in bi moral prinesti točko Jugoslaviji. Odločala bosta št. 2 iz vsakega tabora in igra dvojic. Jugoslovani si na vsak način ne delajo utvar. Iz tehnične analize lastnosti posameznikov izhaja namreč ugotovitev, da bi Jugoslavija le z igro doma in na peščenem igrišču lahko tudi računala na presenečenje. Moč Nemcev bodo v veliki meri povečala tla iz umetne mase, ki omogo- čajo izredno hitro igro. Taka tla v jugoslovanskem taboru ustrezajo le Zi-vojinoviču. Jugoslaviji bo šlo na vsak način nekaj zaslug za predvideno zmago ZRN. Nemško ekipo vodi namreč Nikola Pi-lič, nekdaj odličen jugoslovanski igralec. Pilič je na mestu selektorja že tri leta. V zadnjem obdobju je celo pomagal pri treningu najmlajšega v jugoslovanski reprezentanci Gorana Ivaniševiča. ZRN je bila doslej že dvakrat finalist, nima pa še zmage. Davisov pokal so doslej osvojile ZDA (28-krat), Avstralija (26-krat), Velika Britanija (9-krat), Francija (6-krat), Švedska_ (4-krat) ter Južna Afrika, Italija in Češkoslovaška po enkrat. Iz najbolj logičnega izida dvoboja v Dortmundu se zanimanje že usmerja v finale, v katerem bo_ nasprotnik ZRN zmagovalec dvoboja Švedska - Francija. Kolektivno je Švedska prva teniška velesila, najmanj dva dobra igralca pa ima tudi Francija. Seveda bodo Nemci navijali za Francoze, ki bi bili v predvidenem finalu neprimerno lažji na- sprotnik od Švedov, ki posegajo v sai® svetovni vrh s celo serijo vrhunski*1 igralcev. Francija je med letošnjimi polfin®' listi že 10-krat igrala v finalu, nje*16 zmage pa nosijo zelo stare datum®' Švedska je v finalu igrala 6-krat, njen® zmage pa so sveže. Nemci so v finab1 nastopili dvakrat. Njihov boljši nastop je bil leta 1985 v Miinchnu, ko so pr011 Švedski izgubili z 2:3 ob dveh zmaga*1 Borisa Beckerja. V primeru francoska zmage proti Švedski in nemške pr011 Jugoslaviji bo finale na nemških tleh' Ob verjetnejšem uspehu Švedov Pa bodo morali Nemci odločilno srečanj® odigrati na tujem. Več važnosti reprezentancam RIM — Senatorji Pizzo, Marnigia 111 Mancia (vsi PSI) so vložili ministru za šport Carraru vprašanje, v katerem s® terja večja pozornost za državne rep' rezentančne ekipe. Senatorji so kot dokazno gradivo navedli primer k°' šarkarske reprezentance, ki je izgubiip uvrstitev za OI, ker so bili njeni član1 preveč izčrpani po državnem prvem stvu. Za uspešen nastop na olimpijskih igrah Bajne nagrade za J. Korejce SEUL — V Južni Koreji seveda mrzlično pričakujejo bližnji pričetek OI. Na valu navdušenja ob uspehu na azijskih igrah leta 1986 bodo južnoko-rejske organizacije tudi ob priliki bližnjih OI stimulirale svoje tekmovalce z denarnimi nagradami. Za zlato kolajno v katerikoli disciplini bo posameznik prejel kar 100 milijonov won, kar je milijarda in 800 milijonov lir, dobitniki srebrnih kolajn bodo prejeli 50 milijonov, bronastih kolajn pa 30 milijonov won. Ne le to. Zmagovalec v peteroboju bo prejel kar 100 milijonov won in še stanovanje. Državni rekord Toša TURIN - Fiamme Oro iz Padove med moškimi in Snia med ženskami sta atletska društvena prvaka za sezono 1988. Dvodnevno prireditev v Turinu je oplemenitil predvsem državni rekord Furlana Toša v skoku v višino (3,32 m). V drugem dnevu so bili zmagovalci v posameznih disciplin sledeči: MOŠKI. Hoja 10 km: Perricelli 4T44"35; kladivo: Sgrulletti 75,28 m; 400 m ovire: Gosi 50"93; 800 m: Fali 1'47"75; krogla: Andrei 20,11 m; višina: Toso 2,32 m; 200 m: Floris 2TT1; daljina: Evangelisti 7,66 m; palica: Beda 5,20 m; 3.000 z zaprekami: Pa-netta 8'21"81; 5.000 m: Donati 15'00"85; 4x400 m: Fiamme Oro Padova 3'07"52. ŽENSKE. Daljina: Capriotti 6,59 m; kopje: 54,12; 400 m ovire: Cilimbrini 57"7; 800 m: Tauceri 2'04"85; disk: Marelic 53,52 m; 200 m: Masullo 23"55; 3.000 m: Brunet 9 08 14; 4x400 m: Snia 3'36'93. ŠZ Bor najiskreneje čestita vsem tistim svojim članom, ki so letos uspešno opravili zrelostni izpit. Odbojka: od danes v Bormiu Mladinsko EP BORMIO — Danes se bo v tem kra" ju začelo mladinsko odbojkarsko Pr' venstvo za ženske in moške, na kat®' rem sodelujejo z dvema ekipama deče reprezentance: Francija, NDb' Nizozemska, Bolgarija, SZ, Poljsb8, ZRN, Grčija, ČSSR in Italija. Jugofla' vija in Izrael nastopata samo z moški' mi, Turčija in Romunija pa samo ženskami. V prvem kolu moškega tib nirja se bosta med sabo pomerili Ita11 ja in Jugoslavija. obvestili ALPINISTIČNI ODSEK SPDT , prireja jutri in v nedeljo, 23. in 24- ’ m., dvodnevni izlet za izkušene pla.n' e ce na Grossglockner. Interesenti lahko vpišejo na sedežu ZSŠDI (UL * ' Frančiška 20, 2. nad., tel. 767304) ali P, telefonsko v trgovini Papi Šport (te 227277, Davor Zupančič). SK DEVIN IN ŠZ SLOGA - prirejata v nedeljo, 24. t. m., izlet Vršič in vzpon na Pristojnik. Za im0 macije tel. 200782 ali 226283. Uspela mednarodna regata TPK Sirena V nedeljo je v organizaciji TPK Sirena potekala mednarodna regata v razredih europa, laser in solling na razdalji olimpijskega trikotnika. Čeprav so bile razmere v jutranjih urah razgibane zaradi burje, je popoldne zapihal maestral, kar je jamčilo za optimalen potek tekmovanja. Sirenini jadralci so se dobro odrezali v razredih europa in laser, medtem ko v razredu solling ni nastopal noben naš tekmovalec. VRSTNI RED EUROPA: 1. Potokar (Pirat Portorož); 2. Iglič (Pirat); 3. Rocchelli (SVBG); 7. Andrej Ferfoglia (Sirena); 12. Miran Guštin (Sirena). LASER: 1. Nevierov (SVOC Tržič); 2. Luisa Spanghero (SVOC); 3. Cellante (SCA); 5. Maksi Ferfoglia (Sirena); 12. Karlo Ferfoglia (Sirena). Na sliki: prizor z nedeljske Sireni-ne mednarodne regate. konjske dirke 11 onjske dirke V Montecatiniju je favorit kasaške dirke Escudo (X), ki štarta v ugodnem položaju. Flyng Victoria (2) je dobra samica in odlična šprinterica. Preseneti lahko Fazio Sal (1). Druga dirka bo v Ceseni. Fontolan (1) vidno napreduje. Dober tekmec je Fornazina (X), ki je pred kratkim zmagal na podobni dirki. Detector (2) Jbo gotovo med prvimi. Če ne bo naredil napake, bi v Rimu lahko zmagal Farengo (2). Esignano (1) je v formi in bo med protagonisti. Fire Black (X) je zelo zanesljiv. V Tarantu se bo Bagaro (2) pomeril z zanj dostopnimi tekmeci in bi moral zmagati. Brabante (X) bo med protagonisti. Preseneti lahko Fly Cik (1). Dirko v Trstu je težko napovedati. Poskusimo staviti na konja Afiom Om (X), ki je dokaj kakovosten. Od skupine 1 naj omenimo konja Endo Om, v formi je tudi Eliza (2). V Neaplju bo galop. Orzata (2) nima težav s težo, a dobra alternati- va je tudi konj La grande musi®^ jahačem Marcom Paganinijem- j skupine 1 tekmuje Kamoko v 2 lažji kategoriji. DIRKA TRIS M V Ceseni bo dirkalo 18 konj. r* favoriti: Dubspig Mo (5); Aprops l ._ Day CM (15). Za sistemiste: E®®0 ,7). do (17); Dawsonite (18); Errasina 1 1. — prvi ^ 2 drugi ; 2. — prvi * 2 drugi ^ 3. — prvi j drugi 4. — prvi j drugi x 2 5. — prvi ^ X drugi 2 * 6. — prvi drugi Pogovor s predsednikom košarkarskega kluba Bor Sergijem Pertotom Živimo v času košarke tako • °^no obdobje je tu, nastopila je obrflr-ilnienovana >>mrtva sezona«, čas dij. . nov. in planov, čas daljšega od-na , “T1' na takojšnjo bodočnost, sp pl en' k° bosta mrzličnost in zanos nostj Prav'adali nad sedanjo spokoj-ci so^P^borniki, trener in tekmoval- tud]° St°uPili v ^aZ0, bi ji lahko rekli me‘ azbremenilni stik. V pičlih dveh p0ln Cla bo potrebno poskrbeti za po-b0 tr 5e9eneracijo tkiv in duha, nakar pjj. , . znova začeti zares. Predsed-Pertnt°Sarkarske9a kluba Bor' Sergij Polet'' k° Priv°šeil manj počitka. iska le i® namreč ustrezno obdobje za kj SQie °dgovorov vsem vprašanjem, stnih nast_ala med prvenstvom, tovr-Posts Vprašanj Pa ie samo pri članski »Lahu °ra. Radenske kar precej, nterp ,° v bi rekel, da smo do neke nov P a®aii davek neizkušenosti in vedainpJra'n.v D li9l'<< 1® za začetek jto-sVoi ertot, »vendar smo le dosegli tolina-ninarni ciij ' obstanek med četr-cept f1 kac^ se ^di zahvalil igral-1 trenerjem in vsem odbornikom, Od danes v Trebčah praznik športa čah^51165 nedelje bo v Treb-0 (°b nogometnem igrišču) v jSarrizaciji SD Primorec praznik dom a' ^ nedeljo bo ob 15.00 no-in11161113 tekma med poročenimi bo n®P0ročenimi, vsak večer pa ra nast°p ansambla Furlana, na Zal -9° bodo seveda tudi dobro da °Zerii kioski. V primeru slabe-lip\V[etnena se bo praznik nada-ai tudi v ponedeljek, 25. t. m. ki so nam s svojim delom in pomočjo omogočili izpeljavo celotnega programa. Na splošno sem s takim iztekom zadovoljen. Obžalujem pa, da situacija nam ni dopuščala, da bi več priložnosti dali mladim igralcem. No, že sedaj vem, da bo v naslednji sezoni mnogo boljše.« Kaj boste storili, da bi stanje izboljšali? »Najprej bomo skušali sprejeti igralca na mestu centra. Ogrodje ekipe bo več ali manj nespremenjeno, vendar bomo bolj pozorni na vključitev mlajših, ki bi naj v kratkem postali nosilci igre in čimprej pridobili tiste izkušnje, ki jih v mladinskih kategorijah ne morejo. Potem moramo rešiti težavo vadbenih površin. Razmere so zaenkrat vse prej kot idealne in dejansko zavirajo uresničevanje zastavljenega načrta, v katerem naj bi z ustrezno gostoto treniranja v primernih objektih zagotovili svojim tekmovalcem tako teh-nično-taktični razvoj in napredek ter boljšo osnovno psihofizično storilnost. Prizadevamo si, da bi v naših vrstah vzgajali prave atlete in da bi ne bili preozko "košarkarsko" usmerjeni. Zato pa je urejenost in razpoložljivost ustreznih prostorov in rekvizitov »condi-tio sine qua non.« Vas alarmistični toni ob beleženju vse večjega upadanja demografskega prirastka ne skrbijo? »Dobro vemo, da je vprašanje zelo pereče in da nas bo sililo v prilagajanje in spreminjanje. Pri nas je problem vključevanja italijanskih igralcev rešen v smislu, da točno vemo, kaj hočemo in da bomo vedno težili k ohranitvi slovenske identitete. Če sami ne bomo kos razmeram, bomo pač iskali pomoč pri Italijanih, čeprav se tudi sami zavedamo, da v italijanskem ambientu ni vedno lahko najti posameznika, ki bi pristopil k nam. Tisti, ki so doslej to storili, so nam bili vedno naklonjeni in tudi v intelektu-alno-kulturnem smislu so pokazali neko širino, ki je ni lahko najti ravno pri slehernem sodržavljanu. Na vsak način je dejstvo, da se v Trstu in po vsej Italiji srečujejo s kroničnim pomanjkanjem ustreznega igralskega kadra. Domala vsi tržaški klubi, z izjemo Don Bosca in Stefanela, so v naši isti situaciji.« Pri Boru so pred nedavnim ustanovili nogometni odsek. Kako gledate na to pobudo? »Z veliko naklonjenostjo, čeprav se mi zdi protislovno, da ob ugotavljanju padanja števila rojstev, odpiramo take sekcije, za obstoj katerih je prav številčnost tekmovalcev prvi pogoj. V tem trenutku pa, rad bi to še enkrat izrecno poudaril, je naš naj večji problem prostorska stika. O kakšni konkurenčnosti z nogometom sploh ne razmišljam. Tudi ker sem prepričan, da živimo v eri košarke«. CANCIA seka u0 lni 80 čda™ odbojkarskega od-3a tr re9a v minuli sezoni do zadnje-ekipePetali nad usodo ženske članske srefn V ^ bgi, a na koncu se je vse le hodn° lzteklo in društvo bo tudi v pri-konjl1 sezoni zastopano v deželni odsek11611®!' O trenutnem položaju v 9ova u !n 0 perpsektivah smo se poje z načelnico Franko Žerjal, ki ski »al Indi že ena od veterank v član-»pj sterki' čeprav ima šele 25 let. 9dileaV 9otovo bi se lahko bile izo-Za^..lzPadu iz lige ze mnogo pred soli/® kolom, saj je bila ekipa dovolj no J13, ^a bi lahko izpeljala bolj mir-tnanj r^nstvo. Letos smo trenirale Oosf k0,: *ani 111 čeprav je bila prisot-Sezor^^nljiva. bo treba v prihodnji Vrh t1 VzP°slaviti prejšnji režim dela. izkUfe9a je bilo občutiti pomanjkanje ledn-611®!®6 igralke, ki bi s svojo ug-Osigi. Prisotnostjo na igrišču vlila tudi Pom— težavam z zdravjem občasno daverf1 PrePotrebno samozavest. Naj je kj: e,® Primer Nadje Debenjak, ki pomi11® težavam z zdravjem občasno je hii ?a*avekipi- Ko je bila na igrišču, v k)(3lisi fllHi iirnnolr rtctaliVi // člantifj0 z obstankom v ligi kar se tiče Iie® ciij6k!pe v nj in so bistvu dosegli zastav-zadov~ r1 ln 80 lahko torej razmeroma 'ripeha1' Pa J® kil Poti pričakovanji la v p urU9® ®kipe, ki je letos nastopa-»Ori ?lviziji in na ravni under 16. Mogofo^ i9ralk smo si čakali kaj več. 'v tem, da se s temi igralkami nismo udeležili tudi prvenstva mladink. Druga divizija je bila na splošno prelahka, tako da so dekleta popustila prav v odločilnih tekmah.« Dejstvo je, da rezultati v mladinskih kategorijah zdaj niso tako dobri kot so bili pred nekaj leti. O tem Žerjalova meni sledeče: »Včasih, na primer moja generacija, se je več treniralo, tudi zaradi večje razpoložljivosti telovadnice. Letos smo z vadbenimi razmerami imeli veliko težav. Druga ekipa je v urejenih razmerah začela trenirati šele decembra, tudi ekipa under 14 ni delala tako kot je treba. Kar se tiče najmlajših nam težave povzroča tudi celodnevni pouk v osnovnih šolah in nekaterih razredih nižje srednje šole. Telovadnica v Domju pa ni ustrezna, ko dežuje pušča s stropa. Največja ovira je v tem, da stoji ob strani ekipam premajhno število ljudi in igralke imajo včasih vtis, da so zapuščene same sebim. Precej na rezultate vpliva tudi pomanjkanje organiziranih poletnih priprav.« Glede bodočih načrtov imajo pri Bregu že jasno sliko. Vse igralke članske ekipe so že potrdile svojo pripravljenost, da se še naprej aktivno udejstvujejo, v prvo ekipo pa bodo vključili še tri ali štiri mladinke. Povratnica s Farca Mebla Ksenija Slavec (ki je v društvu tudi trener) se dokončno še ni izrekla, mogoče pa bo spet s polno paro zaigrala Debenjakova, ki je bila lani tako rekoč part-time razpoložljiva. Glede na pomladitev si tudi v prihodnji sezoni ne pričakujejo vidnih rezultatov, le mirneje bi se radi rešili pred najhujšim. Več si vsekakor obetajo od ekipe under 18, najverjetneje pa se bodo udeležili še prvenstva under 15. Glede moškega odseka, ki je lani štel eno mladinsko ekipo, se je Bregov odsek dogovoril za sodelovanje s Slogo. »Z dejavnostjo na moškem področju želimo nadaljevati, je povedala Žerjalova, skušali bomo sestaviti še začetniško skupino. Treba je ustvariti določeno ozračje, da tudi fantom omogočimo, da se izrazijo v tej panogi bodisi kot igralci bodisi kot bodoči organizatorji ali vaditelji.« Pogovor z Žerjalovo smo sklenili z obveznim vprašanjem o združevanju sil na ženskem področju in o klavrnem koncu izkušnje s Farcom Meblom. »Mislim, da pojem združevanja pri nas za nekaj prihodnjih let ne bo aktualen. Ocenjevati je težko, mislim, da je vsak gledal preveč na svoje lastne koristi in da pravega sodelovanja ni nikoli bilo. Treba bo zdaj nekaj časa, da se preboli to stanje. Ne izključujem možnosti, da bomo združevanje obnovili, pravih receptov, kako bi v bodoče to izpeljali pa nimam. - ■ • ,-r- - ‘ * ' % " . >■ v-t * ■ ; ' * ‘ •- H-' - • 4. ' "Ž '1' •N ' :•* T >•: . CjlpF v.* ’ *-. ^ Dušan Jelinčič Zvezdnate noči Utrinki iz Karakoruma Vsem je bilo nekam nerodno, saj nihčeni vedel, kaj naj naredi, vsaj zdelo se mi je tako, (zase niti ne vem, kaj sem rekel), no, pravzaprav, vsi smo to sprejeli nekako s šalo, s stavkom »pravzaprv me niti ne zanima, kaj bo z mojim truplom, če pač umrem, to ni več moj problem«, tako da je Bogdan nekako samosvoje dodal, »no, mojim ne bi bilo vseeno, da bi ostal tukaj, znoreli bi, zato sem za prenos trupla domov«. Tako smo se takrat menili, zame pa je bilo vse to premočno, preveč nasilno, preveč direktno, ko pa na misel na smrt nisem bil pripravljen. Noč In sedaj sem tudi jaz tu in se sprašujem, čemu ves ta trud. Ko sem poslušal Andreja in ostale, me je presenetilo njihovo prepričanje vase, v svoje početje. Morda je to bistvo. Ne trud, ne osvojitev mrzle gore, ne mrtvi. Važno je, da to počenjaš, kot da bi bila najvažnejša stvar na svetu. Saj ni važnejših. Bistveno je le to, čemur se ta trenutek posvečaš. Vse ostalo gre potem na stranski tir. Tudi in predvsem dvomi. Kaj bi se zgodilo, če bi človek doma kar naenkrat podvomil v svoje početje, v svoje delo, službo, družino, željo po napredovanju, po rasti. Svojemu početju moramo dati smisel, pa naj bo od zunaj gledano neumno, nesmiselno, noro. In v to ne smemo dvomiti. Jaz pa dvomim. Koliko negotovosti je bilo v dneh, preden sem se podal v Karakorum, koliko strahu, da me čakajo dnevi brez smisla, brez neke logike. Trenutno v to odpravo nisem prepričan. Ne čutim se pripravljen, ne pričakujem naskoka na vrh, vse to početje se mi zdi absurd. Toda če je to absurd, potem je absurd tudi to, da se doma podajamo v službo vsak dan, da se pehamo za nepomembnostmi, da krčevito skušamo verjeti v nekaj, kar nam ne more seči do dna duše. In torej to, kar sedaj počenjamo, ni bolj iracionalno od tistega, za kar se doma vrtimo v krogu. Skušam se zatopiti v noč, v zvezde, v Ind, ki se leno premika pod menoj, v bisere, ki se lesketajo v njem. Smrad »Tu smrdi po nogah!« je včeraj v avtobusu s poudarkom izjavil Moj-mir, Viki pa mu je ostro, skoraj osorno odvrnil: »Hočeš predčasno zaključiti odpravo?« Kako smešno, da se tu, v tej pakistanski noči, ki je kot nalašč zato, da ustvarja spomine, ki se udejani-jo in dobijo obliko iskric minulih dogodkov, spomnim na takšno ba- nalnost. Ali pa to ni banalnost. Morda se v teh dveh stavkih, dveh izmed tisočih in tisočih, ki smo jih vsi metali in valjali v neskončno dolgi in obupni avtobusni vožnji iz Islamabada do Skarduja, skriva kako globlje bistvo. Oba stavka sta pretirana. Mojmir, ki je alpinist in ne razvajen meščanček, ki se mu gnusi smrad po več dni neopranih nogavicah, prav dobro pozna smrad nogavic v vseh njegovih barvah in odtenkih, pa vrže kaj takega, Viki pa, ki je prvi za šalo, pretiravanja, neformalnosti, pa mu odgovori nekaj tako šolskega, avtoritarnega, birokratskega, nekaj pravzaprav tako nealpinističnega. Cilj odprave, 8047 m visoki Broad Peak v Karakorumu Kaj je to začetek neke hladne vojne? Kaj si lahko tu že začenjam razlagati tisti znani in prevečkrat objedeni in oglodani stavek, ki ga ponavljajo tisti, ki o plezalcih, ki o odpravah nimajo pojma, da »na ekspedicijah, ko živiš in deluješ v izostrenih pogojih na vseh nivojih, se hitreje sproščajo nasprotja in konflikti, ki se sicer ne bi v domači udobnosti?« Zakaj pa na to sploh mislim? Na smrad? Ker pač vsi smrdimo. Dva meniha Spomin me vleče naprej v svoje vrtinčaste blodnje. Nekdo je v avtobusu (zakaj pa sploh tisto razdrapano pločevinasto škatlo, ki se komaj drži skupaj, imenujem avtobus, ko pa si tega naziva ne zasluži), ne vem več kdo, saj mojih soplezalcev še ne poznam, komaj le po imenu, morda je bil to Bogdan, morda Matevž, morda Andrej, morda Ničo, razlagal, kako je treba biti v življenju diplomatski, kako je treba vedno predstaviti stvari lepo, polizano in na pravi način, da te bodo nato sprejeli, ni važno, kaj in kdo v resnici si. Takrat me je nekaj zabolelo. Tudi pri mojem društvu se je zgodilo, da so tisti, ki so se odpravljali daleč in visoko in so znali stvar prikazati v sinje nebeški luči in obdani v večno božansko glorijo, ob svojem odhodu dobili vse mogoče moralne in materialne podpore. p°gledi, popis dejavnosti in društev 15. v prvlas Ie nastopil v sezoni 84/85 v D ligi. Potem je vpisal thejrri n?va naraščajniško in mladinsko moštvo. Roko-teljskjh c s®k ima zelo hvaležne pogoje za odigravanje prija-počne m trening tekem z obmejnimi moštvi in to tudi tev, er s t;em uresničuje del programa vseh naših druš- PsPelo USpehu !eta 1980, ko je članski nogometni ekipi ^sneip119^6^0^11!6 v drugo amatersko ligo, je štiri leta *9ra ii nazadovala v tretjo amatersko ligo. Toda dve leti ^esetlpfnS^° mo®tvo spet v drugi amaterski ligi. V tem tlaraščn]UJe '^'ras tekmoval tudi v prvenstvih najmlajših, 111 Prišipllkov in začetnikov. Medtem ko za članska moštva dittce n 110 <^09ovora 0 združenju, se je to zgodilo za mla-^ras- 50 se društva Zarja, Primorec, Primorje in Pila v S a 3 ie kakovostna naraščajniška vrsta, ki je nasto-D^i9ralneZ°na*1 in 85/86. Lansko sezono je moštvo ^ Prireduryenstvo under 18. Vsi igralci so Slovenci. Odsek precisedn1'i/e,'a turnir v spomin svojega dolgoletnega kieje (Izolaai