St. 41 PtftDlna ilžim yg#wftt([Hfi cimate m la >«ta) ^ — £ . ^oejs&a I:nj ižnicfc Izftaf«. Izvietti« pofKieljek. vsak gF-. itra|. - InlStvo: trtica r- .-TTrRTTAN4 - Jtl^" AsKkega 5t 20. !. nadstropje « uredništvu, f ' plfiira se ne sprejemajo, rokoptaf^ Vi-4" " j-s^-jf Odgovora, Prof. F. Peric- — Lastnik tiskarna- \ .isk^ttMfroa Edinost. Nai. ra mesec L 7.—, 3 mesece L » .^0, Za inozemstvo meseno 5 Mr več. — Telefea V Ju 17. februaria 1925. Posamezna številka 20 c nt. Letnik L 32.— In celo leto L *va In uprave št. 11-57- OINOST taamene Številke v Trstu ta ofcoUd po 30 cest * Oflasl m ra&majo v Hrokostl em kotom (72 na) — Oglasi trgovcev In obrtnikov mm po 40 cent aaartnJce, zahvale, poslank« ta vabila po L 1.—, oglasi denasofli uvodov mm po L 2. — Mali oglasi po 90 cent beseda, nafnanf pa L S. — Oglasi naročnina In reklamacije an po*Jl)«)o Izključno uprav* Edinosti, v Trata, ulica s* ftančtfka Aslškega itev. X, i naiatfnpjs — Tdelm uredniltva In narave 11« Važna odložitev za Srednio Evropo Dne 7. februarja, torej pred volitvami, je priobčdU «Neue Freie Presse» mrva-'janja, v katerih je napovedovala, da prir nesejo jugoslovenske volitve odločitev, ki ibo važna za vso Srednjo Evropo. Veliko vprašanje je — je pisal rečeni list — kako ukrenejo pristaši Radičevi, ko bolda postavljeni pred dovršeno dejstvo, preizkušnjo, ali znajo biti tudi modri in umerjeni. O Ircih je šla govorica, da sicer ne vedo}, kaj hočejo, vendar pa ne mirujejo. dokler ne dobijo tega. Nekaj sličnega velja za Radića. Zopet in zopet se moramo spominjati, kako vse drugače bi 'bilo prišlo, če bi bil Radič za časa Davidovi-oeve vlade znal brzdati svoj temperament, če bi bil vsaj enkrat v svojem življenju ostat v ojnicah, če bi bil vsaj enkrat v svojem življenju ostal — dosleden! Zamudila se je neprecenljiva prilika za spravo. Brezmerni napadi večnega uporneža proti kralju, proti Srbom, da, proti Davidovi ću samemu, so- morali neizbežno razmahniti odpor, obnoviti občutljivost ter povzročiti razdor, ki se od tedaj ni dal več poravnati. Posledica je bila, da je na vseh straneh volja po zmagi potisnila v ozadje vse dmge misli. Posebno pri vladi prevladuje — ponavljamo, da so bila ta izvajanja pisana pred volitvami — mnenje, da gre v tem trenutku za obstanek vse države. S posebnim poudarkom zagotavlja Pašic, da je federativni razvoj jugoslavenske države nemožen že zato, ker se ne morejo potegniti natančne meje med Srbi in Hrvati, oziroma temi poslednjimi in Slovenci. To dejstvo da se je ugotovilo že med svetovno vojno, ko so se zastopniki Srbov in Hrvatov pclsvetorvali o bodoči uredbi jugoslovenske države in so zaito sklenili, da se ustvari enotna država. Kdor hoče dovesti — tako je vzkliknil Paršič — do razdelitve jugoslovenske države. ne pozna ne zgodovinskih, ne zemljepisnih momentov, ki so dovedH do jugoslovenske ga ujedinjenja ter deluje, zavestno ali nezavestno, v interesu vnanjih sovražnikov Posebno zanimivo je — nadaljuje du-aajski list —, da Pašič že sedaj računa z miožnostjo, tla tudi te volitve ne prinesejo odločitve v sporu med edinstvenostjo in federalizmom. Če bi se to zgodilo, bi moralo nastati še nevarnejše stanje, ki bi mo(jb zahtevati tudi življenjske žrtve. Kajti mi ne moremo — je rekel Pašič — nikdar dopustiti, da bi naša država razpadla v več držav z več parlamentov. Vendar je Pašič kljub tem ostrim besedam na koncu konca naglasa!, da njegov cilj je mir s Hrvati, sožitje na podlagi edinstvene države in monarhije. Po tej iciznačbi razpoloženja pred volitvami piše «Neue Freie Presse*: «Mi se nadejamo, da ne nastopijo tiste možnosti, ki se jih Pašič boji. Žalostno doživetje bi bilo. če bi morali gledati, kako bi tekla tudi kri v državi, s katero nas vežejo tako izvrstni politični in gospodarski odnošajji in ki je posebne pomembnosti za nas kot odjemalca naših industrijskih izdelkov in kot dobavateljica živil. Čudovita je življenjska sila tega moža, Pašiča, ki si je — dasi v visoki starosti — še vedno ohranil moč volje ter se ne ustraši niti drastičnih ukrepov, vztrajajoč pri misH, naj država sprejme tisto obliko, ki jo smatra on kot edino pravo in edino vzdržljivo v sedanjem valovenju -politike., ki odnaša s seboj in razbija vse, kar ni zasidrano z rezanimi kamni. Nenavaden iprizor je ta boj po tolikih bojih, ta stpor na poznem večeru tako raznolikega in burnega življenja. Nedelja — dan volitev — bo tudi za Pašiča velik dogodek. Pokaže, ali more politika držati isti korak z gospodarstvom, aH naj se b oriba strank nadaljuje, do čim kaže materijalno življenje tak d velike napredke« se valuta tako silno dviga in so premagane skoro vse posledice vojne! Gospodarska povzdiga se mora spopolniti s političnim zadovoljenjem! Volitve odločijo, alt je ta nada upravičena«. Tem svojim izvajanjem je dala «Neue Freie Presse» naslov «Važna politična odločitev za Srednjo Evropo*. Mi podčr-tujemo ta izvajanja vi dunajskem — torej neslovanskem listu —, ker podkrepljajo našo trditev, ki smo jo napisati v nedeljskem tozadevnem članku: da je notranja ureditev Jugoslavije vprašanje, pri katerem so. četudi indirektno, prizadeti tudi v roko dr-a Josipa Grudna « Zgodovino slovenskega naroda«, ki jo je izdala družba sv. Mohorja, poglavje o državi kralja Sama. Čitala bodo: «Po Saanovi smrti (1. 658) je njegova velika država razpadla. Slovenci so se ločili od svojih severnih bratov Čehov in zopet živeli pod svojimi domačimi vojvodi. Vendar je imela Samova država za vse slovanske rodove trajen pomen. Rešila jih je poniževalnega obrskega jarima in razvnela narodno zavednost. Pod Samom so Slovani čutili, da so kos svojim nemškim sosedom, in ta zavest jim je vžgala pogum in dajala podjetnost za tedanje mnoge boje. Ako bi bali Slovani ohranili edinost kot dragoceno San.ovo dedščino, bi bili tudi v poznejših časdh sami določevali usodo in oprti na svojo lastno moč uspešno odbijali sovražnike na desni in levi. Tako pa je le prekmalu zavladala med njimi nesloga, ki jih je uklonila tujemu jarmu!» Zgodovina je učiteljica narodov. ^ Uči tudfjugoslovene, naj se vsi' z ljubeznijo in bratsko prizanesljivofst jo združijo za konstruktivno delo na gradbi svoje bodočnosti v varnem zavetju svoje svobodne in ujedinjene države! Gorje narodu, ki noče poslušati svarilnih naukov svoje lastne zgodovine! Skrajni fašizem zopet na pohodu? Bojevit govor post Farinaccija CREMONA, 16. Včeraj se je tu začelo šesto zborovanje fašjev te pokrajine, na katerem sta govorila prof- Forges Davan zati kot zastopnik stranke ter Farinacci, ki je bil pred par dnevi imenovan za glavnega tajnika fašistovske stranke. Prof. Forges Davanzati je najprej sporočil zborovale em Miussolinijev pozdrav ter nato zajvrnil govorice o skrajnem fašizmu. češ da obstoja posebna cona fašizma, «Ni res — je vzikliknil zastopnik fašistovske stranke —; od junija do danes »dbs&oja le en edini fašizem, ki se je končno od-križal svojih hinavskih sotrud-nikov». Govctrnik se je tu spomnil, da je prvi veliki fajšiistovslki svet po junijski krizi šel prekrai epizode istega junija in se je takrat govorilo, da je pričela s tistim dnem novia doba fašistovske akcije, ter je nadaljeval: «Prevzemamo vso odgovornost za to, kar se je zgodilo; ker zasledujemo mi — napram našim nasprotnikom — koristi države in ne moremo dovoliti, da bi1 se za brezpomembno dejanje kronike pozabile velike in resnične odgovornosti za zločin, ki ostanejo v zgodovini. «Sedaj, ko je po dveh letih hiša obnotvt ljena. moramo dati razumeti našim nasprotnikom, tem našim pomagačem, ki so nam naredila uslugo, da so nas zapustili, da v tej hiši ni prostora za nje in da je nismo obnovit, da bi oni v njej začeli z nova svoje stare igre, «Zavračamo načela absolutne svobode tiska, druženja in organizacije, ker ho ćemo ta načela podrediti drugemu načelu: t. j. načelu, ki ni načelo, ampak velika resnica: država*. Na zaključku svojega govora je Forges Davanzati zatrdil, da se fašizem nahaja v odločilnem razdobju svojega delovanja: ko 'bo zaupanje cremonskega fašizma zaupanje vseh 40 milijonov Italijanov, takrat se fašizem ne bo smel več imenovati stranka in bo tedaj v resnici predstavljaj novi tip italijanske civilizacije. Glavni tajnik fašistovske stranke, posL Farinacci, je podail nato v kratkih besedah zgodovino razvoja fašizma »vi pokrajini Cremona ter posvaril delodajalce, da se bo fašizem obrnil proti njim, ako h odo pozabili na dobrote, ki so jih prejeli od njega. Za tem je govornik prešel na polje notranje politike ter izrazil svoje zadoščenje nad dejstvom, da se pokrajinski svet v Cremona ni pridružil »obžalovanju radi u-mora poslanca Matteottija. «Po zločinu nad Matteottijem — je nadaljeval Farinacci — sem rekel: obžalujemo. Tisti, ki so odgbvomi za ta zločin, ne morejo biti naši Naj se ne dotakne fašizem radi tega in njegov »vodja, drugače smo pripravljeni prevzeti vso odgovornost. Aiko bi ItaJxja in vlada storili isto-tako, bi ne bili imeH nedostojnega plesa okoli mrliča! Naznanjam vam, da bo pro- .. . ' ces Matteotti proces proti opOzacijaan m interesi Evrope, v prvi vrsti pa interesi j da bo fašizem izrabi! ta proces za svoje sosednih držav. Da je Jugoslavija že zageslo na prihodnjih političnih volitvah, čela resno in uspešno izvajati svojo na-j «Ne morem divjati proti opozicijam, ki logo kot važen činitelj v mednarodnem so naredile uslugo fašizmu, ki je hotel gospodarskem življenju, da knajol torej druge države interes na tem, da ostane v bistvu taka, kakršna je danes, edinstvena, to izhaja z vso jasnostjo tudi iz izvajanj dunajskega lista, iz njegove ugotovitve, da je gospodarski razvoj te države na najboljši poti splošnega napredka in vsestranske povzdige. Na drugi strani pa je edinstvenost Jugoslavije tudi v največjem interesu te držaive same in vseh nje sestavnih delov, ker bi vsaka delitev na več držav in vlad le nevarno komplicirala nje politično m gospodarsko razmerje do sosednih dežel in bi zaustavila, ttje ^^ trudni gospodarski razvoj, ki ga tudi «Neue Freie Presse* ugotavlja s posebnim poudarkom. Posešbno pa naj vsi, ki res želijo dobro jugosloven s/ki državi, uvažujejo nauke pred dnevi z mojim imenovanj em za glavw nega tajnika zopet potrditi svojo nepopustljivost proti vsem in proti vsemu. Fašizem se mora požvižgati na vsa sogla-šanja. Creanonski fašizem se je požvižgal na demokracijo, na liberalizem, bojevnike in na njihovo lepo družbo. Dobili sano vso pokrajino v svoje roke. « Kakšno bo moje postopanje? — <*» je tu vprašal Farinacci —. Skušal bom udej-stviti v vseh pokrajinah metode cremonskega fašizma. Še vedno sem prepričan, da ni mogoče drugače priti do cilja, nego s silo. Ne odrekamo se pravicam revolucije. Potdbno danes ne botno tega storili, ko smo se osvobodili moć, ka so nas skozi dve leti rezali v boke ter zabadala svoja* bodala v naše name. To meta biti naš cflji Hočemo se lotiti banke, birokracija, tajna udruženja, sindikalna vprašanja*. __ ItalijaukHBOnlntBki ispoircla konferenca Prihod jugoslavenske delegacije v Firenze FIRENZE, 16. Danes predpoidne so prispeli v Firenze jugoslavenski zastopniki, da se udeležijo italijansko-jugoslovenske gospodarske konference. Goste so sprejeli na kolodvoru sen. Gualtieri. predsednik konference, prefekt mesta Firenze in druge tcjblastL Konferenca prične z delom že danes popoldne._ Zasedanje senata odgođeno RIM, 16. Danes se je imela v senatu začeti razprava o preuredbi vojske Notranji minister Federzona pa je naznanil, ua sia iuussodmi in finančni minister De Štefani obolela ter prosit senat, da bi razpravo o preuredbi vojske odložil za par dni. ker da žela MussoUai tudi prisostvovati tej razpravi Senat je prošnji ugodil in ker ni bilo drugih točk na dnevnem redu, je bilo zasedanje senata odgodeno. Mussolim bolan RIM, 16. Ministrski -predsednik on Mussolim je aboiel na influenci. Zdravnik prof. Giuseppe Basttianelti mu je nasve-tovai, da ostane par dni v postelji. Brezuspešni poskusi SLS ftiovsko pogolta med Cehoslovaiko in PoUsko PRAGA, 16. «Narodny Politika* pravi, da se razvijajo v Varšavi pogajanja za sklenitev trgovske pogodbe jako uspešno. Politični krogi zatrjujejo, da bo pogodba podpisana najkasneje tekom meseca aprila. Politične odnošaje bo določila posebna pogodbena klavzul a, ki bo predvidevala popolno nevtralnost za slučaj msko-poilj-skih sporov. Češki socijalisti zahtevalo lottev cerkve od države Stališče čehoslovaškega tiska PRAGA, 16. Nemški 9oicijalnodemo-krati so naslovili na vlado interpelacijo, da predloži zbornici še tekom pomladanskega zasedanja zakonski načrt glede ločitve cerkve od države in to še spričo dejstva, da zahteva pastirsko pismo slovaškega Škofa nujno ureditev cerkvene politike. List «Četske Slovo* soglaša z akcijo nemških socijalistov v prepričanju, da se bo na ta način razčistilo zadržanje različnih strank napram cerkvenopolitićnemu vprašanju. Tudi «Prava Lidu» se pridružuje temu ukrepu ter predlaga, da se razpravlja o tem pastirskem listu v parlamentu na prihodnji seji. Stroge odredbe proti komunistom v Čeho-doraški PRAGA, 16. Vsi Usti odobravajo vda dne u-kreipe proti draginji kistroge odredlbe proti ko-miHiisrtični propaganidli. «iNarođm Listyi» zahtevajo izgon sovj-etslkiih agentov, ki so prispeli v Prago iz sovjetske Rusije, Ogrske in Avstri- stična stranka tesne s^&e s sovjeiUsikim zastopnikom Joif^jem na Dima ju. Javno delovanje umorjenega profesorja Mileva v Bolgariji SOFIJA- 16. Vest o umoru profesorja Mileva je napravila povsod .glofbok utis. Listi za-tiftujejo, da je bil profesoT Milev prvovrsten va je (prevzel vodstvo lista «Slovan>». Tudi Grekov je postal pred tremi leti pod režimom StatdbuHskeiga žrtev sličnega atentata. Mjtlev je bil več lit predsednik bolgarskega novinarskega udružen1) a. Pogreb umorjenega profesorja Mileva SOFIJA 16. Pogreb prof. Mineva, ki je po- za sodelovanje z Nar. blokom BEOGRAD, 16. (Izv.) Danes ni bilo ni-kakih posebnih pofctičmh dogodkov. Pof- sebno pozornost je vzbwfil poset Ljufce jc ttVenW prayi ^ posesti dokumen-Jovanovica pn Pajacu, rti mmistrskem toy ^ da go i čehoslovaika komuni- predsedniku se fe zglastl tudi minister Diriinkovič. Davidcjtvičevai stranka zbira materijal o dogodkih za časa volilne borbe in po končanih volitvah. Demokratski osrednji odbor za mesto Beograd se sestane v sreda in bo na tem imel Da vido vrč dolg izčrpen govor o poKtičnem položaju po volitvah. Včeraj so se vršile nadome stale volitve v srbskem ttedeju ki v Vojvodini. Končni rezultat teh voditev ni spremenil dejanskega položaja «n razmerja med posamez-nt.i.i ^iviankami. Jutri odpotuje v Zagreb dr. Korošec. Ostal je v Beogradu delj čaaa, kakor ostali šefi opozicije, le za to, ker je hotel udej-sfcviti namen, da poizkusi rešiti položaj svoje stranke. Dr. Korošec je skušal te dni stopiti v stike z radikali in se ponujal za koalicijo ž njimi, dar bi se iz vlade izlic*-čili samostojni demokrati. Toda njegova prizadevanja niso imela uspeha. V kritičnem položaju se je začel dr. Korošec neposredno pogajati s samostojnimi demokrati preko Prilbičeviča. Ponujal je skupno sodelovanje, obetajoč, da se ne bo ume-šaval v nobeno vprašanje, ter zahteval le gotove koncesije za Slovenijo. Pa tudi ta poizkus dr. j a Korošca je> ostal brez uspeha Nar. » pravi, da pri« padajo trije nemški študenti Teodor Wolsch, Karel Kindermann in Emst Dit-marinen, ki so bili pred kratkem aretirani v Moskvi, nemški teroristični organizaciji «Consul». Pečali so se v sovjetski Rusiji S špijonažo ter so pripravljali teroristično akcijo. Tako so priznali sovjetskim obla* stim pri zasliševanju. Obtoženci so prispeli v Rusijo s ponarejenimi izkaznicami nemške komunistične stranke. Naraščanje prebivalstva v Leningradu LEMNiGRAD, 16. Pred kratkim so v Rusiji obhajali obletnico, odkar je bil prekrščen Pe-trograd v Leningrad. Na dan te obletnice se je vršilo ljudsko štetje, ki je ugotovilo, da j« število prebivalstva naraslo v zadnjem času za 139.000 fudi. Sedaj ima Leningrad 1,276.000 duš. _ Podatki o decemberskem komunističnem uporu v Estoniji Upor je naročila komunistična internacijonala RIM, 16. Estonsko poslaništvo sporoča: Tas preiskave sodnih oblasti iproizhaja, da je organizirala komunistično vstajo prvega decem-mra estonska sekcija . po navodilih komunistične internacijonale. Neuspeh akcije je pripisovali dejstvu, da niso estonski delavci mu kmetje soglašali z uporniško akcijo, 'kaitero so vodili komunistični agenti, ki so prispeli iz sovjetske Rusije, Upornikom se ni posrečilo zasesti niti enega skladišča orožja in streliva. Aretiranih je bilo nad 180 oseb, ki so obtožene soudeležbe pri uporu. Značilno za akcijo je, da se ije ni udeležili noben estonski vojak in noben oficir razum dveh letalcev, 'kni pa sta bila obsojena od vojnega sodišča. Dr. Eckener pripravljen trikrat prele teti Atlantski ocean v ZRZ STOCKHOLM, 16. Semkaj je prispel dr. zmastVenik in politik. Kot tak je razrviial ne- -c i t- -i 1-1^11 primerno delajost v svrho kulW dviganja ! I^ener, poveljnik vodilnega zrakoplova Bolgarije. Kakor doma, tako je bil tudi v ono- ZRZ, ki >e preletel Atlantski ocean. Iz- zeimstvui v čislih radi svojih velikih sposob- J favil je novinarjem, da je bil tako globoko nosti. Milev je bil vpiilven član stranke demo-i prepričan o dobri kvaliteti navedenega kiratičnega sporazuma. Kot naslednik Greko- ! zrakoplova, da je predložil ameriški vladi ponudbo za trikratni polet preko oceana, prednto ji preda vodilni zrakoplov. Katoliško zborovanje v Rennes-u RENNES, 16. Tu tse je vršilo veliko ma-ntfestacijsko zborovanje katoličanov pod predsedstvom nadškofa-kardinala v svrho stal žrtev atentata, se je izvršil z največjimi zaščite verske svobode. Zborovanju je svečanostmi. Ob odprtem grobu je govorilo , prisostvovalo nad 45 tisoč oseb. Po mestu vec odJiczuh kuLtumh delavcev , ge ^ ,veličasten ^^ D<> ^identav Strogi ukrepi Bolgarije proti komunističnemu tisku SOFIJA 16. »Svobodna Ree» javlja, da je mkiL-trski svet sklenil predložiti zbornici do-pclaiftni načrt k zakonu o zaščiti države, ki predvideva najstrožje odredbe proti komunističnemu tisku. Tajna pogodba med Rastjo, Japonsko m Kitajsko Vsebina pogodbe BERLIN, 16. «Lokalanzeiger» objavlja vsebino r usko- jajpon sike defenzivne in ofenzivne pogodbe, ki je bila baje podpisana v Pekingu in kateri bo 'baje pristopila tudi Kitajska. Po tej pogodbi se je Rusija obvezala, da bo v slučaju ameriškega, angleškega ali francoskega napada na Kitajsko priskočila Kitajski z 200.000 vojaki na pomoč ter odstopila po petih > letih Japonski proti dobavi vojnih ladij ministrskih mest ni še zasedenih. otok SahaKn Izvežbanje kitajske armade prevzamejo enakomerno Rusi in Japonci Mirrjvno stanje kitajske armade se poviša na 800.000 mož in Kitajska postavi po- ni prišlo. Odkrito grobišče izza križarskih vojn JERUZALEM, 16. V cerkvi sv. Groba je bilo odkrito grobišče Filipa Daubigne. ki se je udeležil leta 1229 križarske veljake. Je to edino grobišče izza križarskih vojn, ki je bilo dosedaj odkrito. Kaikor pravi angleška zgodovina, je Filip Dau-ioigne marljivo sodeloval pri sestavljanju ustave «Magna Charta*, ki jo je izdal angleški kralj Ivan. Nova portugalska vlada LIZABONA, 16. Danes je bila sestavljena nova vlada. Ministrsko predsedstvo in finance je prevzel Guimarces; za ministra vojne je bil imenovan general Racha, za ministrstvo mornarice Silva. Posle zunanjega ministra je prevzel Gad in ho, posle prosvetnega ministra pa Simas. — Šest 2rtev revo!verske bitke v turškem parlamentu ANGORA, 16l Poslanec ardihansk^ga volil- seben indijski in tibetanski armadni zbor. neŽa <^rožia Hahd Paša, ki je bil težko ra-Kiitajska bo nabaivljala vojni materijal le »i«« v aibornici od poslanca AH Bega, je pod-od Rusije in Jaiponske. in sicer od prve | legei v sobotp zadobljenim ranam. Včeraj je eno, od zadnje pa tri četrtine. Pogodba je bilo nj-egovo truplo odpeljano v Carigrad. DNEVNE VEST lastne e>» zastopa.d stališče, da ,je na koncu koncev to vendar naš zavod in da je želeti, da bi se ohranil na korist našega splošnega gospodarskega življenja, na 'korist naše pozicija v Trstu, posebno pa v obrambo koristi tistega našega jijudstva, ki je poverilo temu zavodu milijone svojega denarja. Ljubljanski «Slovenec» je gla-silo *Sk>v. Ljudske Stranke*, torej glasilo, Gci mu mora zaupati in verjeti ravno veliki moralist in pre-tvezni največji prijatelj in najresničnejši od-rešenik' slovenskega ljiudsHva v JuL 'Krajini pri tržaškem «Malem listu*. Ljubljanski «Slovenec* je nedavmo priobčil članek, v katerem je trdil, da je bila Jadranska baalka naš slovenski zavod ter da mo zagrenili zločin na interesih našega ljudstva vsi tisti, Id 90 pomagali rušiti Jadransko banko 1 «Slov >nec» je navedel tudi nekaj imen oseb, ki jih .je obdolžil, da so se dale podkupiti za kampanjo, ki je zrušila rečeni zavod. Te trditve *Slovemčeve» pa j». Že dejstvo da li»t» brijre nore; rz bolezni dr.a Wiifanaf priča o popolni pos uro v elos-t i čustev vel£cega moralista pri «Malem listtt*. Zdi se mu to čudna bolezen, ko dr. Wilfan vendar-le hodi v kavarno in restavracijo. Mari bi hotel, da bi bil dr- Wilfan večno bolan?! Lep kristjan je ta gromovnik pri «Malem listu* za — krščanska načela 1 Drzno čelo gromovnika pa trdi sedaj, da so bili vsi tisti, ki so bili — po zatrdilu «Slo-venca* — podkupljeni, da rušijo Jadransko banko, sami «edin>aši»!! To bi bilo sicer — tudi č £ hi bilo resnično, pa ni — brezpomembno iza presojanje te najnovejše infamije «MaJega ftsta». Ka^ti noben pameten in pravičen človek ne bo nalagal vodstvu stranke odgovornost za zasebna, zlasti pa apolitična dejanja poedtnrh pristašev stranke, kamo-lt, da bi trdil, da jim ^e vodstvo naložilo taka dejanja! Ponavljamo pa, da so osebe, ki jih je navedel «Slovenec*, različnega od politične koncepcije »Edinosti* odvo^enega, oziroma nam nepoznanega političnega mišljenja. Tu bi mogH mi staviti «Malemu listu* zanj porazno .vprašanje. Pa pustimo to -za danes, Crez sedem let vse prav pride — pravi pregovor. Sedaj pa poslušajte in pazite! Poprej smo bili mi »edinjaši* bankirji, kapitalisti, podkup-iienci, slepai^i in brezvestni šikodljvci ljudstva, ker smo žeieli, da bi se Jadranska banka rešila! Sedaj pa smo isti zlotvori zato, ker so^ kakor trdi «Mali list«, naši somišljeniki pomagali k rušit vi Jadranske banice 11 Kdaj je torej cMali list* lagal in brezdušno Cdevctal: ali poprej, ali sedaj?! Prepuščamo naši javnosti, naj sodi — ona sama! Eno pa je gotovo: ali mož pri « Ma!em list u - ne ve danes, ka^ ja pisal včeraj, ali pa je za gromovnika vse naše javno življenje cirkus, v katerem sme on ikot clown nekažnjeno uganjati svoje burflce, ker smatra vse drutje Ljudi za — neumne Avguste! Nai vni in nedolžni otroci se sicer smejejo; zreli ljudje pa ne smatrajo cirkusnega burkeža za resnega — politika in poštenega žurnalista. In mi imamo zavest, da velrlko veČino našega ljudstva tvorijo resni in zreli ljudje, ki ra-z* gnafača in razkolnčka pri »Malem fistM» »odij« »-— po zaslugi) nore doKlnde na vino Kafaor smo javili čitarteljem preteklo nedi-Ro, so uvedene od 15, februarja dalje nove državtie d oklade na užitnim), ki se pobira od vmhl, pira in drugih alkoholnih pijač. V vseh većj&h občinah fl. in IL rarreda} bo znašala nova državna ddkteda na vino 15, v srednjih in malih občinah (III. in IV. razreda) pa 12 ^ir od vcakega hektolitra. Pri vinu j« določena doklada na 9 lir od hektolitra v večjih in 6 Hr v manjših občinah. Na druge atkoholns pijače ©o določene omenjene državne doklade v sledeči meri {prve številke veljajo za občine I. in II. razreda, Številke v oklepaju pa za občine IH. in IV. razreda): 1) alkohol, žganje in likerji ▼ sodih do 25 stopinj po alkoholomeru Gay-Lrussac 15 (10) lir; 2) alkohol, žganje in likerji v sodih od 26 do 50 stopinj po alkoho-lometru Gay-Lussac 30 (24) lir; 3) alkohol, žganje in likerji v sodih od 51 do 75 stopinj po alkoholomeru Gaj-Lussac 45 (36) lir; 4) alkohol, žgan,^ in likerji v sodih z nad 75 stopinjama po alkoholomeru Goy-Lussac 60 (48) lir; 5) alkohol, žganje in likerji v steklenicah 60 stotink v vseh občinah; 6) fina vina v steklenicah 30 stotimk v vseh občinah. Prinašamo danes zopet seznam novih do-Iclad na opojne pijače, ker smo prej sli v soboto obvestijo finančne inllcr.dance šele zvečer, tako da suno se morali iz razlogov itehn'iičiLe narave omejiti le na splošne cforise novih davkov. Vse goriomen^ene doklade so bile tuvzden-e s kr. odlokom od 13. feibruarja 1925., št. 117, ki je bil objavljen v uradnem listlu kraljevine «Gazzetta UHiciale« od 14. t. m.., t. j. od pretekte sobote. Med drugimi določbami, ki jih vsebuje omenjeni kr. odlok, kateri je stopil v vsijavo že v nedelje, naj ome-mim-o sledeče: Dtržavme doklade, ki smo jih 'Zgoraj omenili, so obvezne in se morajo pobirati v vseh občinah kraljevine. GJedie iztir-jevanja je treba razlikovati zaprte občine od odprtih, V zapntih občinah '(t. y v občinah, ki so si postavile užitninsko črto, kakor n. pr. tržaška občina) se bedo pobirale nove doklada z isto izkaznico (boleto), s katero se pobira glavna užitnina, s tem, da se državne doklade na njej posebej omenijo. V zaprtih občinah veljajo omenjene doklade tudi glede vina, ki se je napravilo z grozdjem, katero je prišlo od zunaj, ali pa tudi iz grozdja, ki je t zrastlo tostran užitninsike črte. Za prodafe na drobno, katare se nahajajo na odprtem ozemlju sicer zaprtih občin, veljajo sledeče določbe, katere so obenem veljavne tudi za vse odprte občine: v odprtih občinah je treba razlikovati prodaje na drobno, ki se vodijo na podlagi tarife, od prodaj z naročbo. Glede Obratov z naročbo velja, da morajo poslati dbčinsk* uprave in najemniki takoj finančni intendanci celotni seznam pogodb in obrokov (trajanje pogodbe, kdaj poteče, ime in priimek davkoplačevalca). Pri novih pogodbah o na-ročbi naj se pošlje finančni intendanci prepis. Ako vseibujejo pogodbe o naroobi še drugo V uticalh, koder se je premikal spi erod, je bil cestni promet prekinjen, ljudje so obstojali trum-oma ob straneh in trgovine so (biLe zaprte. — Vojm od&otMm Tukajšnja finančna intendanca razglaša: *Ker se morajo pregledati vse proinje za vojno odškodnino, da se ugotovi, ali se napovedi vojne škod«; ne manjšajo v celoti aH deloma na redne ali izredne avstfrijske rekvizicije, se do nove uredbe prizadete stranke ne bodo sprejemale. Obveščajo se o tim prizadeti, da se jim prihranijo poti, ki bi jih sicer napravih popolnoma zastonj. Iz istega vzroka se ustavijo tiidi vsi pismeni odgovori, 'ker se morajo prošnje vzeti iz arhiva, da se pregledajo. — Na ljubljanskih sredbjih šolah je bil v soboto zaklrjtačžn prvi semester šolskega leta 1924—1925. Učencem so se razdelila semestralna izpričevala. Driigi semester se prične jut«. — Jugoslovenska tiskarna za bankovce v Beogradu- Vprašanje jugosl o venskega zavoda za tiskanje bankovcev je že delj časa da dnevnem redu. Kakor poročajo beograjski listi, namerava finaručni minister Stojadinović rešiti to vprašanje na ta način, da se pod državno upravo ustanovi zavod za tiskanje vseh vrst jugo-slovenskih novčanic. V to svrho je poslal v inozemstvo posebno komisijo, ki naj prouči velika tiskarska podjetja ter svoja izkustva uveljavi potem v domovini. V Beogradu je finančno ministrstvo že nakupilo svet, na katerem naj se zgradi zavod za tiskanje bankovcev in poštnih znamk, ki naj bi tudi dobavljal državi potrabne tiskovine. Kakor se zatrjuje, bo projektirani zavod odgovarjal vsem modernim zahtevam. — Poučen izlet jogodov, akademikov v Atene. Društvo zgodovinarjev na beograjski univerzi priredi cb letošnjih velikonočnih praznikih izlet v Atene v svrho upoznanja ostankov stare grške kulture. Izletniki poselijo ^tndi Sveto goro. Društvene vesti — Pevski zbor «G£asbene Matice» ima jutri. v sredo, ob 19.30 sestanek v prostorih u- redništva «Edinosti». — S. D. «Adrta». Danes ob 20. od borova seja. Radi nujnosti dnevnega reda, je navzočnost vseh odbornikov nujno potrebna, posebno pa g. tajnika. V soboto, 21. t. m-, spo rtn o-zabavni večer pri Sv. Jakobu. Iz tržaškega iivllenla — Predpust v znamenju revolveskih strelov. Pretekle nedelje fKjpoidne, ko je po ulici XX Seitemiwe vrvelo vesesio puntao življenje, sta se pred kavarno «£dinson» sprla dva mladeniča: 23-leini Konradi Mancieri fti 26-letni Ka-jatan Di Piazza. Prerekanje, ki je nastalo zaradi rreike zasebne zadeve, je postalo kmalu zelo živahno in naposled je Mancieri izvdekel revolver; De Piaziza, ne bodi len, je storil isto. Počilo ja več strelov, ki so povzročili med številnimi &etaici velikansko zmedo. Na sfcre- , i . i . . r__s "ct.^UI"0,. U1U«U Ijanje je prihiifcel orožniški stotnik Marcello, blago, ki ie podvrženo užitnim, naj se navede , , ' * ■ ____ budi clbrok, ki odpade na vino, alkohol, žganje, lik »rje, pivo itd., ieT naj se odšteje od letne statistike in drugih ugotovljenih podatkov. Finačna intendanca si pridržuje pravico, da izvede potrebno kontrolo. Tudi v odprtih občinah se morajo pobirati državne doklade z isto izkaznico, s katero se pobirajo glavne doklade. Na izkaznici se državna doklada posebej omeni. Občinske uprave in iztirjevalci užitnine morajo predložiti finančni intendanci račun2 v odobritev v prviih pefih dnevih vsakega meseca. Glede plačevanja doklad bo izdala finančna intendanca občinam nadaljnja navodila. KaTtor simo dali razumeti čitateljem že v nedeljo, porrvenijo nove doklade na alkoholne pijače, posebno na vina, da je vinski davek zopet vzpostavljen, dasi v drugi obliki. Davčni vijak ne počiva! — Poroka. Včeraj se je poročil v Tolminu gosp. Josip Gabršček, tajnik političnega društva « Edinosti® v Trstu in načelnik osrednjega urada tega društva, z gespioo Marijo Mrakovo iz Tolmina. Novoporočencema želimo vso srečo v njiju srčni zvezi. — Davek na živino v videzeski pokrajini. S kr. odlokom cd 22. januarja I9i25. je bil odobren jprav2oik o davku na živino v občinah videmske pokrajine. — Poljski listi in jugoslo-venske volitve. Ves poljski ts»k je sprejei vesti o izidu voBtev v Jugoslaviji mimo in brez znakov presenečenja. »Pričakovalo se je na Poljskem, da bo Pa-šič zmagal. Varšavski in poznanjski listi se bolj bavijo z uspeha Radičeve stranke. Listi pedčrtujejo kot zelo važen pojav dejstvo, da se politični vpliv Radića ni razširil, kakor se je pred volitvami napovedovalo od nžkaterih strani. — Pogreb ponesrečenega gasilca. Včeraj predpo'.drae so položili k večnemu počitku gasilca Riharda Listuzzija, ki je, kakor znano, tragično končal kot žrtev svojega poklica. — Trža'iko občinstvo iru je na slovesen način izkazalo pos.enc s'užbo tovariši pokojnika, vsi v pa-jnarrdua — pozna ime in dela figa odiličnega radni uniformi. i slovenskega učenjaka, ki je v kratkih letih Pogreb je bil veličasten. Ob 10. uri so po- obstoja slovenske univerze vzgojil krepko loži kr sto na / zelenjem okinčan gasilski voz, • četo mladih modroslovcev — med njimi naj-nakar je imel povelt^ni'k gasilcev kratek govor, hoijši med najboijšimi dr- Klement Jug, ki je, škruTfi nau> nar-r^nc v katerem se je v prisrčnih besedah spomnil pokojnikovih zaslug, njegove zgiedne požrtvovalnosti pri izvrševanju napornega pokiica in n'e£o\ega liagičnega konca; pozdravil ga je poslednji krat v imenu gasilskega zbora, kate-reir.u je častno služil. Nato se je razvil1 žalni sprevod. Na čelu je korakala godfca mestne sirotišnice ter igrala žalobne koračnice. Za njo so stopali gojenci istega zavoda, oddeiek mestnih stražnikov, čita gasilcev, poleg niih zastopniki gasilcev iz Reke, Tržiča ter Gorice, zastopniki občinskih nameščencev in razna udJruženja in korporacije z zastavami. Med številnimi venci je vzbujal pozornost velik, umetniško izdelan venec gasilcev, predstavljajoč njih znak. Za krsto so korakali sorodniki pokojnika) itn Številina množica občinstva. Zastopana so bila vsa mestna oblastva; med drugimi so sledili krsti tudi župan s en, Pi-tacco, preiekt Moroni, poveljnik armadnega zbora Vaccari, divizijski povelik Pu^iese, kvestor comm. Molossi, imes-tni svetovalci in razne druge osebnosti. Žalni sprevod se je vil slkozi ulicb Massimo D'Azeglio, trg Ospedale, ulice Taraboochia, Caiducci, Imbričini, Torri in Bell ini do cerkve sv. Anrtona novega, kjer so krsto blagoslovili. Pota-m je sprevod krenil na pokopališče k Sv. Ani; v ulici S. Pellico se ie deloma razšeL žal, v nenadomestljivo škodo naše narodne prosvel?, lansko leto preminil v severni Tri-glavni steni. — Gosp. profesor, ki pripravlja izdajo dela svojega ženijalnega učenca — deloma 90 že v teku — se mudi na domu svojega nenadomestni^ga Klemcnta v Solkanu, ki mu je postal drag, kot je bO on drag našemn mlademu genijalnensn rojaku. — Marsikomu so se v spominu ^oboka predavanja dr. Juga v Gorici in okolici; nadvse ljubo je dr.u Vebru, da more predavati tam, kjer je predaval njegov nenadomestni Jug, Goriška slovenska javnost ne bo zamudila dragocene prilike, da se ne bi upoznala z idejama ženijalnega znanstvenika. — Niti t smrti si nismo enakil »Enake dolžnosti, enake praviceb nam pravijo večkrat. Mi pa dobro vemo. in še bolj čutimo, da imamo sicar enake dolžnosti, nikakor p«i na enakih pravic. -»Pred postavo so vsi enaki 1» Tako se glasijo napisi v sodnih dvoranah. Tudi o tem bi se dalo mnogo razpravljati, ali je postava res za vse enaka. Zlasti ako pomislimo na izgon našega jezika iz sodnih dvoran. Toda bo so gesla in zakoni, katere so ustvarili ljudje. In ta gesla in zakoni so podvrženi večni izmenjavi, kaikor so ji podvrženi ljudje. jmamo pa zakone prirode, ki so nespremen- ljivi in rečni, kakor m večna priroda sama. Eden-iz tali prirodnih, večnih na kanov pravi, da smo si v smrti vsi J$udj» eaalri. In res, veličanstvo smrti je tako veliko, da pred nio izginejo in se i rušijo v prah -vsa plemenske in socijalne razlike, ki «o kdaj defile Hudi v živ-Jjeoju, pred njo a v njej vlada ras enakost za vse. Doseda| smo mislili, da velfa ta, za smrt ne-razrušdjivi, zakon tudi za poljane smrti — za pokopališča. V tem našem prepričanju nas-je potrjala zgodovina, potrjali so nas stari Rimljani, tki so smatrali vsako nasilno in samovoljno poseganje na grobne napise za sakrile& potrjala nas je v tem prepričanja goriška dežela z neštetimi pokopališči izza poslednje svatovne vojne, na katerih skupno počivajo italijanski in avstrijski vojaki, ki »o si bili v življenju sovražniki na nož. Na grobovih padlih avstrijskih vojakov, ki počivajo skupno z italijanskimi na istih pokopališčih, $e vedno rjavijo napisi v nemškem, ogrskem in drugih jezikih. Še vedno pada popotniku, ki se vozi iz Gorice proti Podbrdu, v oči ganljivi napis na nagrobni piramidi avstrijskega vojaškega pokopališča, razprostirajočega se ob železniški progi tik solkanskega mosta, «ich hatte emen Kameraden» in nikdo se n t spodtika nad tem, ampak s pobožno zbranostjo se spominja vseh onih, 'ki so na bojih tleh, daleč od svojcev, položili svoje življenje. Na goriškem pokopališču dremljejo svoj večni sen Italijani in Slovenci. Nad njimi ne buči več vihar narodnih bojev, ne prepirajo se v>, ali je Gorica «italianissima» ali ne, temveč v bratski slogi počivajo drug poleg drugega. Ob njih v zglavjih se večinoma belijo nagrobni spomeniki z napisi, ki v njihovem rodnem jeziku oznanjajo sorodnikom in znancem mesto njihovega poslednjega ležišča. Ta tihi mir in bratska sloga spečih napolnita z mirom in ljubeznijo tudi bijoča srca živih, čim prestopijo prag pokopališča. Vsaj za oni tremrteik utihnejo v njih pod mogočnim vtisom smrti strasti življenja, ki buče tam, zunaj pokopališča. Goriški občinski odborniki so pa Ijudjs docela drugega kova in srca. Njih niso bodli samo napisi živih goriških Slovencev na goriških zidovih, bodejo jih tudi napisi mrtvih goriških Slovencev na goriSkem pokopališču. Niso zadovoljni s tem, da je slovenski jezik pregnan iz javnega življenja, ti potomci grobove spo-šiujočih RimTijanov ga hočejo pregnati tudi iz poljane smrti — s pokopališča. Izdali so na goriške kamnoseke okrožnico, v kateri jih opozarjajo, da slovenski nagrobni napisi ne bodo vač dovoljeni in da bodo tudi že obstoječi tekom L 1925. odstranjeni z goriških pokopališč. . Ako naj bi se uresničila ta njihova zlobna nakana, potem bi ne smeli več sin slovenskega očeta, hči slovenske matere, stariši slovenskih otrok postaviti svojcem nagrobnega spomenika z napisom v njihovem materinem jeziku in niti ne s pravilnim imenom in priimkom, ne smeli bi «poČivati v miru» v rodnem jeziku. Ali da se ta nakana ne bo -uresničila, za to nam je porok tudi italijansko ljudstvo, za to nam je porok ves kulturni svet, na katerega bomo, v slučaju potrebe, apelirali v zaščito nam najdražjega, naših mrtvih, kajti še nista izginila s sveta plemenitost in poštenje. Kdo je podpisal okrožnico na goriške kamnoseke? Mislimo, da ni ravno slučaj, da ni okrožnica podpisana od goriškega župana sem Bombiga, ker se nam zdi, da senator Bombig vendarle ni bil soglasen z dotičnim sklepom občinskega odbora in da ni hotel prevzeti s podpisom okrožnice odgovornosti za to, naravnost iz grobov, vnebovpijoče nasilje nad živimi in mrtvimi Slovenci. Okrožnico je podpisal podžupan odv. Verzegpassi, «amico» viteza Peternela, katerega \e zastopal kot se-kundant v častni zadevi Graziani - Peterneli. Ta mož je tudi sprožil načrt o velikč Gorici, po katerem naj bi se slovenske okoliške občine dobrovolpio združile e mestom Gorico. Sedaj lahko vidimo, kakšne dobrote bi čakale goriške Slovence v vehki Gorici! In taki ljudje prihajajo med nas in nam govorijo sladke besede o bratstvu, ko pa ne poznajo bratstva niti v smrti! - — Velika športna maske mda S. L «Sparta» ▼ Gorici. Kam na pustni torek? Vsi na veliko športno maškerado, ki se bo vršila v razkošno okrašeni ter bajno razsvetljen* veKki dvorani Trg. doma! Da bo ta maškerada nad vsa pričakovanje lepo izpadla, bo poskrbel prireditveni odbor, v katerem so skoncentrirane najboljše moči za talke prireditve. Kot se sodi po predpripravah, obeta biti to ena najlepših pustnih zabav. Vsega bo v izobilju: smeha in veselja in zabave. Btrfet bo bogato založen z najcenejšimi kn najslastnejšimi stvarmi ter z najboljšo domačo kapljico. Prvovrsten orkester jazz-bandom> pa bo igral najlepše komade, mederne in stare, tako da bo zabave za mladost in starost. Vstop dovoljen izključno le proti vabilu. Pripravljalni odbor pa te milostno dovolil vstop tudi nemaskiranim. Vse tajnosti in presenečenja te maškerade hrani za sedaj odbor sam in jih še pomnožuji, ter jih izbruhne šele trk pred maškerado, alko jih ne naš nebogljeni «Gukec» že prej ne izvoha in razkle-peče. — Toliko v prednaiznanilo! — Telovadno društvo v Gorici priredi 21. t. m., to je zadnjo pustno soboto, maškerado. Potom glasovnic bosta izvoljena kraljica in kralj večera, dve najlepši skupini mask boste obdarovani. Salonski orkester Jazz-band in šramel bodo neumorno igrali; hufet bo okusen. Vstopnina: dame L 5, gospodje L 10. Vabilo pride na dom; ^pomotoma nedostavljena se , dobijo v društvenem tajništvu, via S. Giovanni Št. 7. — Obiskovalce vabi vljudno — Odbor. — Iz Tolmina. Kakšne pckslecHce^ ima izrinjenje slovenskega jezika iz vseh državnih urada v in odpust slovenskih urad-nik&tv. je pred časom lepo označila »Edinost* v uvodniku izpod peresa dr. Miku-letiča. Ker se godi približno isto tudi na tolminski sodniji, naj nam bo dovoljeno podati to tej stvari par slik. Kakor že znano, je po ukinitvi koba-riške sodnice bil povečan delokrog tolminske sodnije tudi na ves kobariški sodni okraj. Istočasno je bila tudi polovica cerkljanskega sodnega okraja priključena k tolminski sodnrji, tako da lahko rečemo, da ima tolminska sodnija 3 sodne okraie v svoji kompetenci. To* naij bi še bilo! Toda sorazmerno s povečanjem sodnega poslovanja bi bilo logično, da bi bili dodeljeni k tolminski soidniji tudi uradniki omenjenih ukinjenih sodrvij. To se pa ni zgodiJo, ampak so celo odstavili nekaj uradnikov in sicer 2 sodna oficijaJa, 2 olicijanta m 2 slugi. Poleg tega sta prišla na mesta dveh slovenskih sodlmkov dva druga sodnika, Nemca, ki nista zmožna slovenščine. U- radnieko osobje za vso to povečauof sod-nijo sestoji torej iz dveh sodnikov, enega oficijala, dveh kanceli&tov (eden izoned teh je že dalje časa *v> bolnici), enega pomožnega uradnika, ki je dodeljen sodni komisiji za vopo škodo in enega siuge. Vprašamo, kako naj to pičlo število uradnikov izvršuje posle treh sodnih okrajev! Naravno, da delo zastaja, akti se kopičijo od dne do dne m čakatjo boljših časov. Ljudi je na sodni ji vsak dan toliko, da se kar tesrejo in prerivajo kot čebele v panju. Zlasti v vo^noodškodninskem vprašanju rabijo ljudje tozadevnih dckazibiih dokumentov, katere zahteva komisija za sklepanje koiikordatov. Ljudje se zatekajo na socfriijo v trdni veri, da dobijo hitro od soefnije kak zemijeknjižni izvieček, pri-.gcfchio pismo afi podobno. Kaj še! Uradnik jim pove, da jim tega ne more napraviti, ker nima časa zato, ker nima nobenega pomožnega uradnika. «Počakajte 3 tedne, en mesec, da pridete na vrsto». pravi u-radnik, ali pa pojdite k odvetniku ali komu drugemu, ki je zmožen tega dela, da vam ga napravi. Stranka povesi glav** ob takem odgovoru, začne jecljati in prositi, in ko vidi, da je vse zaman, izusti klet-vmo in odide. To se dogaja dan za dnem. Ce se stranki posreči dobiti kojga, ki ji to napravi, je lahko zadovoljna. Če pa ne, se mora pač vdati v usodo m čakatiT da pride na vrsto. Koliko poti. po; 20 do 30 km daleč, morajo ubogi ljudje po večkrat napraviti zastonj, ne da bi kaj opravili. Urasdniki, kar jih je, imajo toliko dela, da se sploh ne spoznajo. En sam uradnik fvtckfi, zemljiško knjigo vseh treh sodnih okrajev, pomožnega uradnika nima nobenega. Torej ni čudno, da ne more dela zmagovati. Dva kancelista imata vse civilne in kazenske zadeve na svoji rami, tudi brez vsake pomožne moči. Poleg tega morajo ti trije uradniki opravljati skoraj vse posle slug; tako morajo delati sami vse rubeže, sodne razprodaje, proteste in podobno, in njihovo delo zopet zastaja. Mimogrede bodi povedano, da sta sodnika ponjorvtno zaprosila pori višji oblasti za pomožne uradnike, toda višji funkcijonarji niso uvTcfeli potrebe zvišanja uradniškega osobja. ampak so odgovorili, da naj si pomagajo, kakor hočejo in zirajjo, o računajo po 20 sto t beseda. — Najnr nfša pristojbina L 2.— Debele črke 40 stotini« beseda. — Najmanjša pristojbina L 4.—. Kdor išče službo, placa polovično ceno. ABSOLVENTOMA realke, vešča strojepis.a, slov., italijanskega in nemškega jezika, išče , primerne službe v Gorici. Naslov pri uprav-nistvu. 239 BABICA, izk?is sna, sprejema noseče na dom. Via Chiozza 50, pritlič^.. 240 ŽENSKO kolo, znamka «Gama», skoraj novo, proda po ceni. Via Card-uoci 10, IV., vrata 14. 241 ŠAPE, okoličan^ke,, umct'a gnojila, semena ravnokar došla. Kmetijsko-trgovsio društvo, via Raffineria 4. 218 MEBLIRANA soba se odda gospodu ali go-spodičn. Via Scussa 8, I., desno. 224 NA PROŠEKU prodam, bodisi skupno ali v posameznih delih, stavbe in zemljišča, takozvani «Pontar», kjer je sedai koperativa. Drag. Starec, Barkovlje - Viale Regina Elena 151. 225 BABTCA sprejema noseče. Ljubezniva oskrba; na željo zdravniška pomoč. C sne zmerne. Tajnost. Via Madonnina 10, II. 227 PRODA se dobro ohranjena, zaprta kočija (Landauer) s štirimi sedeži. Naslov pri upravni&tvu. 228 TRGOVSKEGA pomočnika specerijske tvrd-ke, zmožnega slovenščine in laščine, spiej-i me tvrdka Marmolja & Delpin, Gorica. 237 BABICA* avtorizirana, sprejema noseče. Zdravnik na razppiago. Dobra postrežba. Govori slovensko. Tainost zajamčena. Sla-Via Giulia 29. 64 vec. DAROVI O priliki srebrne poroke «Bvojice iMalih» se je nabralo L 60 za svetoivansko podružnico Šol. društva. Slavitelja stta darovala L 50, dr. Žvižgovec in dr. Zajfa vsak po L 5. Bog živi srečni par! . V počastitev spomina blagopokojne Marija-nice Kodrič iz Sv. M. Magd. sip., daruje družina Josipa Kodrič L 40 podružnici Sol. društva istotam. cm Ker se ni mogel udeležiti pogreba pox. Ma-rijanice Kodrič, daruje g. Ivan Zorn L 10 podr. Šoi. društva pri Sv. M. Magd. (Oba zneska hrani šoK društvo). Cene na trgu Cavoar (Oddaja na debelo) dne 16. t. m. Česen 800-1000, pomaranče 50-150. kislo zelje 130-165, karfiiol 60-130. kapus 120-130, verzote 50-100. čebula 110-180, fige (suhe) 220 solata 70-360, limone (100 kom.) 6-70^7 40, jabolka 100-300, krompir 60-80, hruške 80-400, paradižniki 200, radič 160-420, radič (rdeč) 200, špinača 200-240, grah 450._ p««... Delavske zadruge za Trst, Istro in Furlansko prodajajo na debelo (najmanj četrt vola) zmrznjeno argentinsko in avstralsko meso prve vrste od sveže zaklane živine. Dnevne pošiljatve.iz lastnih ledenic, potom železnice ali korijere. Delavske zadruge, Coo-perative operaie, Trst, Via Battisti št. 21, dajejo pojasnila o cenah in pogojih. Ift 2 tfefiJtlif^P Z Zlato, srebr % krona, g g platin, ^bovie * * & ku pu je Zlatarna ALBERT P0UH| Trst, Via Ma zini 46 i Trst, Via Ma zini 45 J m xl ALOJZžJ POVK urar in zlatar Piczzo Garibcldi 2,!. d. Tel. 3-29 Lastna tovarna in delavnica. Prodaja, kupuje, popravlja vsakovrstne pred-mele. _ Korist vsakega je, "" prepriča o cenah. da Najvišje cer.e plačujem *a Borzna porsiiJa, DEVIZE Amsterdam od 975.— do 990—; Bei-triia od 121.— do 12*.- ; Parir 12« f>0 do 128.— ; London od 116 10 do 116.00 ; New York od 24 20 do 24.35; Španija od 342.— do 347.— ; Švica od j do 47J.— ; Atene od 39.— do 41.— ; Berlin \ od 575.— do 585.— ; Bnkareat od 12.20 do 12.60 ; i Praga od 71.75 do <2.25 : Ogrska od 0.0333 do j 0.0343 ; Dunaj od 0.034 » do 0.0353 ; Zagreb od j 39.60 do 39.s0. VALUTA; Avstrijske kron« od 0 03 tO do 0.0350; dinarji od 39-^0 do 39.S0 ; dolani od 24.15 do 24.30; novci po 20 frankov od 93.50 do 94.50 funt šter-ling od 116.- do 110.50. Benečijske obveznice 81.35. kun« zlstiš* lisic, dihurjev, vider, 3az&e€evfmack veveric, krtov, divji rt in domalih zapca*. D. WSNDSPACH Trst, Via Cesare Battisti št. 10 IL nadstr., vrata 16