ZAVOD REPUBLIKE SLOVENIJE ZA STATISTIKO ISBN 8681141376 ANKETA O TUJIH TURISTIH V GORSKIH KRAJIH V REPUBLIKI SLOVENIJI V ZIMSKI SEZONI 1994/95 P ffl m me i LJUBLJANA, 1995 4f\>/ •• - -»• . . . : V4/ V. " ■> ••••• o • > •: • ■. h: .r ■ 'A> i. %■ ;:W: i' ; /-:-. ' v/. ' V' -. M:. • ' ' y. ' ZAVOD REPUBLIKE SLOVENIJE ZA STATISTIKO R E P U B L I '• A O L O V e N I J A VLADA R GPU TJ I. -. K .i - l§BN 8681141376 DOKU^. HJrrACiJSKS ARHIV Invcnt številk. Arhivska označba ANKETA O TUJIH TURISTIH V GORSKIH KRAJIH V REPUBLIKI SLOVENIJI V ZIMSKI SEZONI 1994/95 i iif ili "F '••m «ii H 31 LJUBLJANA, 1995 Avtorji: Alenka ŠKAFAR BOŽIČ Marta ARNEŽ, dr. Vasja VEHOVAR in Metka ZALETEL (2. poglavje) ID »t //139 S Odgovarja: Tehnični urednik: Lektoriranje: Računalniški prelom: Oblikovanje naslovnice: Direktor Tomaž BANOVEC Tone ROJC Dejan ČERNIGOJ Peter ZOUBEK Tone ROJC Izdal: Zavod Republike Slovenije za statistiko 2 Vsebina PREDGOVOR 5 1. METODOLOŠKE OSNOVE 7 1. 1 Cilji in vsebina ankete 7 1. 2 Enota opazovanja 7 1. 3 Organizacija in izvedba ankete 7 2. VZOREC 8 2. 1 Vzorčni okvir 8 2. 2 Vzorčni načrt in uteževanje 8 2. 3 Neodgovori 10 2. 4 Natačnost ocen 11 3 . REZULTATI ANKETE 12 3. 1 Socialnodemografske značilnosti turistov 12 3. 1. 1 Turisti po državi stalnega prebivališča 12 3. 1. 2 Struktura turistov po starosti 12 3. 1. 3 Struktura turistov po zaposlitvenem statusu 12 3. 1. 4Poklicna struktura zaposlenih/samozaposlenih in upokojenih turistov 12 3. 1. 5 Življenjsko okolje 13 3. 1. 6 Struktura turistov po načinu potovanja 13 3. 2 Podatki o prihodu in bivanju turistov v Sloveniji 13 3. 2. 1Način prihoda 13 3. 2. 2 Osnovni razlog za prihod 14 3. 2. 3 Motivi 14 3. 2. 4 Viri informacij in odločitev o prihodu 14 3. 2. 5 Čas odločitve 15 3. 2. 6 Način prevoza 15 3. 2. 7 Način prehranjevanja 15 3. 2. 8 Povprečna doba bivanja 15 3. 3 Izdatki turistov 16 3. 3. 1 Povprečni dnevni izdatki na potovanju 16 3. 3. 2 Aranžmajski turisti z organiziranim prevozom 16 3. 3. 3 Turisti z lastnim prevozom 17 3. 3. 4 Poraba za hrano in pijačo ter ostale izdatke 17 3. 3. 5 Struktura izdatkov individualnih turistov 17 3. 4 Kako so bili turisti zadovoljni v Sloveniji 17 3. 4. 1 Koliko turistov je doslej že bilo v Sloveniji 17 3. 4. 2 Ali bodo turisti še prišli v Slovenijo 20 3. 4. 3 Kam bi turisti šli, če ne bi prišli v Slovenijo 20 3. 4. 4 Vtisi glede na pričakovanja 20 3. 4. 5 Ocene elementov turistične ponudbe 18 3 VSEBINA 4. TABELARNI PREGLED 22 Tabela 1: Povprečna doba bivanja tujih turistov v Sloveniji in kraju anketiranja 22 Tabela 2. 1: Socialnodemografske značilnosti tujih turistov, po državah stalnega prebivališča 23 Tabela 2. 2: Socialnodemografske značilnosti tujih turistov, po državah stalnega prebivališča 24 Tabela 3. 1: Značilnosti prihoda in bivaiya tujih turistov v Sloveniji, po državah stalnega prebivališča 25 Tabela 3. 2: Značilnosti prihoda in bivanja tujih turistov v Sloveniji, po državah stalnega prebivališča 27 Tabela 4: Deleži posameznih motivov, da so tuji turisti izbrali Slovenijo za počitnice 29 Tabela 5: Povprečni dnevni izdatki na tujega turista med bivanjem v Sloveniji, po državah stalnega prebivališča ^ 29 Tabela 6: Povprečni dnevni izdatki (s prevozom) na tujega individualnega turista med bivanjem v Sloveniji, po državah stalnega prebivališča 30 Tabela 7: Povprečni dnevni izdatki (brez prevoza) na tujega individualnega turista med bivanjem v Sloveniji, po državah stalnega prebivališča 31 Tabela 8: Povprečni dnevni izdatki na tujega turista, ki je pripotoval organizirano v aranžmaju turistične agencije, po državah stalnega prebivališča 32 Tabela 9: Povprečni dnevni izdatki na tujega turista za hrano in pijačo ter drugi izdatki (npr. smučarske vozovnice, razni nakupi), po državah stalnega prebivališča 33 Tabela 10: Ocena elementov turistične ponudbe v Sloveniji za vse tuje turiste in turiste iz Hrvaške in Italije 34 5. PRILOGA 35 4 Zavod Republike Slovenije za statistiko je v zimski sezoni 1994/95 izvedel Anketo o tujih turistih v gorskih krajih. Tovrstna anketa je pionirsko delo na področju statistike turizma, saj smo z anketnim raziskovanjem do sedaj spremljali le poletni turizem. Hkrati pa je anketa smiselno nadaljevanje ankete, ki je bila izvedena v poletni sezoni v vseh vrstah krajev po celi Sloveniji. Z obema anketama smo tako spoznali značilnosti turistov, ki se se odločili za potovanje in počitnikovanje v naši državi, in značilnosti njihovega bivanja. Rezultati ankete bodo v pomoč snovalcem politike turizma in element za oceno izračunavanja prilivov iz turizma. Za razliko od poletne ankete smo zimsko izvajali le v hotelih. Naši anketarji so bili receptorji v hotelih. Njim in njihovim vodstvom se zahvaljujemo za sodelovanje. Anketo je finančno podprlo Ministrstvo za gospodarske dejavnosti. PREDGOVOR Tomaž Banovec DIREKTOR 5 "v Vf+ \ . ' 9 ». ^ » ži»Vtsa' 1^ Mr w il a t i tU£ 5rt ■ ia « t t ■<* > > » 1\ ■* M t 1 i V . ,' jf >p i i | ' Y !*■*> % j«gW gSSsfejg&Ms 4) * v w 4 i#?" r & »■l * k sT JpfS -& v '&$&' &**** <<& ^v" ^, r 1 * st t *«# a «* ^5 Ji b 1. 1 Cilji in vsebina ankete Cilji in vsebina ankete so ostali enaki, torej spoznati tuje turiste in značilnosti njihovega bivanja v Sloveniji. Z manjšimi spremembami je ostala enaka tudi vsebina obrazca. Postavljene so bile 4 skupine vprašanj: 1. osnovni podatki o tujih turistih (država stalnega prebivališča, starost, poklic ipd. ); 2. podatki o potovanju in bivanju tujih turistov v Sloveniji (način prihoda, razlogi, doba bivanja, kje so se prehranjeval ipd. ); 3. podatki o izdatkih tujih turistov (skupni izdatki, izdatki za prevoz, izdatki za hrano in pijačo ipd. ); 4. vtisi in mnenja tujih turistov o turistični ponudbi v Sloveniji in kraju anketiranja. Rezultati ankete bodo v pomoč pri oblikovanju razvoja turizma v gorskih krajih v zimski sezoni in kot element za oceno izračunavanja prilivov iz turizma. 1. 2 Enota opazovanja Enota opazovanja je turist iz tujine (v nadaljevanju turist), ki sam ali z več osebami potuje oz. biva v Sloveniji. Pri proučevanju podatkov o izdatkih pa smo spremljali skupne izdatke izbranega turista in njegove družine ali družbe, to je oseb, ki z njim potujejo, trošijo in pokrivajo stroške. Ibrist je oseba s stalnim prebivališčem zunaj Republike Slovenije, ki začasno biva ali vsaj enkrat prenoči v kakem kraju v Sloveniji. 1. 3 Organizacija in izvedba ankete Anketo smo izvajali v času od 1. 12. 1994 do 28. 2. 1995 v gorskih krajih, kjer je bilo v vzorec izbranih 27 hotelov. Ti kraji so: Bovec, Kranjska Gora, Bohinj, Bled, Ljubelj, Rogla in Areh na Mariborskem Pohorju. Tudi v zimskem času je bila anketa organizirana na enak način, kakor v poletnem. Anketarji so bili receptorji v izbranih hotelih. Podatke so pridobivali z metodo intervjuja. Obrazec je bil preveden v 5 tujih jezikov: angleški, nemški, italijanski, hrvaški in madžarski. Vnos, kontrola in kasnejša obdelava ter tabelacija podatkov je potekala v paketu Blaise. 1. METODOLOŠKE OSNOVE 7 2. VZOREC 2. 1 Vzorčni okvir Vzorčni okvir določajo podatki raziskave TU11 med decembrom 1993 in februarjem 1994. V raziskavi TU11 so za vsak turistični objekt v Sloveniji zbrani podatki o številu domačih in tujih turistov po državljanstvu ter o številu nočitev domačih in tujih turistov. TUristični objekt je npr. hotel, kamp, organizacija, ki oddaja zasebne sobe, penzibn, motel, mladinski dom ipd. V materialu TU11 so turistični objekti klasificiram po vrsti kraja (Ljubljana, zdraviliški kraji, obmorski kraji, gorski kraji, drugi turistični kraji in drugi kraji) in po kategoriji objekta. V vzorčnem okviru smo v izbranem obdobju obdržali samo hotele vseh kategorij v gorskih krajih, ker so leti edini zanimivi za anketo o zimskem turizmu. V končnem vzorčnem okviru je bilo zajetih 43 objektov s skupaj 26. 822 tujimi gosti in 114. 820 nočitvami tujih gostov. V začetnem okviru (pred izločanjem "negorskih" krajev in ostalih kategorij objektov) je bilo 115. 387 tujih gostov s skupno 371. 484 nočitvami. Vidimo torej, da vzorčni okvir pokriva le slabo četrtino vseh tujih gostov. Vendar je bolj zanimiva primerjava s številom tujih turistov, ki so letovali v gorskih krajih. V začetnem okviru je bilo takih turistov 31, 350 s 132, 054 nočitvami. Ker smo v končni vzorčni okvir izbrali samo hotele, smo torej izpustili okrog 14% tujih turistov in okrog 13% nočitev tujih turistov v gorskih krajih. Nepokritje ciljne populacije s končnim vzorčnim okvirom je zelo podobno nepokritju v poletnem delu ankete TU13/1994. Upoštevati moramo, da tudi raziskava TU11 ne zajema vseh tujih turistov, npr. izseljencev, ki bivajo pri svojcih, ipd. 2. 2 Vzorčni načrt in uteževanje Načrtovana velikost vzorca je bila n = 600 tujih turistov. Določena je bila glede na zahtevano natančnost, razpoložljiva finančna sredstva in organizacijske možnosti. Vzorec je dvostopenjski. Vzorčne enote prve stopnje so hoteli, vzorčne enote druge stopnje pa skupine po deset tujih turistov, torej smo izbirali a = 60 enot druge stopnje. Hoteli so bili izbrani z verjetnostjo, proporcionalno velikosti (PPS) s ponavljanjem. Velikost hotela je bila definirana s številom nočitev tujih gostov. Na podlagi analize gibanja števila tujih turistov in njihovih nočitev v letih 1991, 1992 in 1993 smo se odločili, da velikost enot druge stopnje (skupine po 10 turistov) ne bo konstantna, ampak bo gibljiva in določena z vnaprej določenim korakom izbora tujih gostov in prilivom tujih gostov v turistični objekt. Za vsak turistični objekt posebej je bil izračunan korak izbora tujih turistov: število gostov v hotelu (XII 93 - H 95) korak = ^ ^ ___ __ __ __ 10 * število izborov hotela in določen naključni začetek. Izbor tujih turistov v objektu je potekal po naslednji proceduri: Anketar je moral voditi evidenco vseh tujih turistov, ki so prišli v objekt od 1. decembra 1994 dalje ter jih številčiti z zaporednimi številkami glede na dan prihoda v objekt. Goste je izbiral sistematično: prvega z vnaprej določenim naključnim začetkom, zaporedne številke naslednjih pa je dobil s prištevanjem danega koraka naključnemu začetku. Če bi bili števili gostov in nočitev v letih 1993 in 1994 enaki, bi bile skupine velike po 10 tujih turistov, tako pa smo z velikostjo skupin kompenzirali upad ali porast števila tujih turistov v objektu. 8 Verjetnost izbora tujih turistov je TVf aJ • 1C kjer je: N 93 število nočitev v hotelu j v času od decembra 1993 do februarja 1994; G j94 število tujih gostov v hotelu j v času anketiranja po raziskavi TU1 1; a. število izborov hotela j. Ker pri vsakem anketiranem tujem turistu izberemo vse njegove nočitve, je uravnotežen vzorec tujih turistov tudi uravnotežen vzorec nočitev. Skupaj je bilo anketiranih 4 16 tujih vturistov namesto predvidenih 600. Anketiranih je bilo manj gostov od pričakovanih. Bistveni razlogi za to so: - nekateri hoteli (3 izmed izbranih 29) so vnaprej odklonili sodelovanje (zlasti tisti, ki so že bili vključeni v poletni del ankete o tujih turistih), - nekateri hoteli so začeli sprejemati goste šele po 15. decembru 1994 ali celo 24. decembru 1994, tako da so v zimski sezoni 1994 sprejeli manj gostov kot v zimski sezoni 1993, - večja stopnja zavračanja od predvidene, - en hotel (od izbranih 29) je bil zaprt zaradi prenove. Ker verjetnosti za izbor tujih gostov niso bile enake (zaradi zgoraj opisanega načina izbora turistov v objektu), smo jih kasneje izenačili z utežmi na nivoju objektov: N94 1 kjer je: JVf4 število nočitev v hotelu j v času anketiranja po raziskavi TU11; JV9} število nočitev v hotelu j v času od decembra 1993 do februarja 1994 po raziskavi TU11; število nočitev v vzorcu v hotelu j-, konstanta C = L, «, /60. Po analizi z anketo zbranih podatkov in primerjavi z raziskavo TU11 iz časa anketiranja v letu 1994 smo ugotovili naslednje: Povprečna dolžina bivanja tujih turistov v vzorcu je 5. 79, v populaciji pa 4. 51. Vidimo lahko, da je povprečna dolžina bivanja, ocenjena iz vzorca, v vseh stratumih večja od populacijskega povprečja. Razlogi za to so: - zavračanje sodelovanja turistov, ki so v objektu le eno ali dve noči; - odstopanja od navodil vzorčenja (npr. morebitna uporaba nadomestnih enot, česar pa zaradi organizacije anketiranja ni bilo mogoče kontrolirati). Ker ne poznamo populacijske porazdelitve turistov po številu nočitev, ampak le povprečno dolžino bivanja tujih turistov v turističnem objektu, v tem primeru ni bilo možno prilagajanje populacijski strukturi. Zato smo vsakemu anketiranemu tujemu turistu dali utež, izračunano po linearnem modelu: jl + A; če je njk 0, 30), niso objavljene in so nadomeščene s piko. Slika 1. Struktura turistov po državah stalnega prebivališča 34. 0% 31. 6% 2. 4% 2. 8% 2. 9% 5. 0% 5. 7% 9. 2% □ Hrvaška I — I Italija trn Nemčija H~HI Madžarska KSNl Avstrija 6. 5% Nizozemska Velika Britanija Belgija Druge države 1 .6% 6. 8°/< 4. 9% □ Zaposleni/samozaposleni Upokojenci/rentniki Dijaki/študenti Drugo 3. 1 Sodalnodemogrofske značilnosti turistov 3. 1. 1 Itaristi po državi stalnega prebivališča V anketnem obdobju sta bili v gorskih krajih v Sloveniji skoraj dve tretjini turistov le iz dveh držav, to je iz Hrvaške in Italije. V ostali tretjini pa so imeli največji delež turisti iz Nemčije, Madžarske in Avstrije. Glede na zgoraj navedeno strukturo se tudi komentarji v nadaljevanju nanašajo na vse turiste v gorskih krajih, posebej pa še na turiste iz Hrvaške in Italije. Kar slaba polovica hrvaških turistov je prišla iz Zagreba z okolico, petina iz območja Kvarnerja, po okrog 10% pa iz Istre in Dalmacije. Okrog 35% italijanskih turistov je prišlo iz pokrajine FurlanijaJulijska krajina, 25% iz Lombardije, dobrih 17% iz pokrajine Veneto, okrog 10% iz Emilie Romagne, okrog 7% iz Rima in okolice, ostali pa iz različnih pokrajin v Italiji. 3. 1. 2 Struktura turistov po starosti Skoraj dve tretjini turistov sta bili iz starostne skupine od 30 do 49 let. Dobra petina je bila stara od 20 do 29 let, ostale starostne skupine pa so bile manjše, le 6% je bilo mlajših od 20 ali starejših od 60 let. Se večji je bil delež turistov iz starostne skupine od 30 do 49 let pri turistih iz Hrvaške, pri turistih iz Italije pa je bila močnejša skupina turistov od 20 do 29 let. Struktura turistov po starosti Slika 2. Struktura turistov po zaposlitvenem statusu 86. 8% Do 19 2029 3039 4049 5059 60 let let m vec (3, 0) 22, 9 31, 7 32, 4 7, 1 (3, 0) 3. 1. 3 Struktura turistov po zaposlitvenem statusu Skladna s starostno strukturo je tudi struktura glede na zaposlitveni status. Večina turistov (87%) je bila zaposlena, le slabih 5% je bilo upokojencev in slabih 7% študentov ali dijakov. Se večji delež so imeli zaposleni med turisti iz Hrvaške (94%). 3. 1. 4 Poklicna struktura zaposlenih/samozaposlenih in upokojenih turistov Med zaposlenimi in upokojenimi turisti je bila kar polovica turistov, ki so se opredelili kot visoki uradniki, managerji, strokovnjaki ali inženirji. V primerjavi s strukturo v poletnem času v gorskih krajih ali v celi Sloveniji pa je bila izobrazbena struktura bistveno višja. Še višjo izobrazbeno strukturo kažejo podatki pri turistih iz Hrvaške. Pri turistih iz Italije pa so imeli enakovredne 12 J. REZULTATI ANKETE deleže turisti, ki so se opredelili za strokovnjake, inženirje in tehnike ter uradniki in delavci v industriji in obrti. Struktura zaposlanih/samozaposlenih in upokojenih turistov po poklicih % Visoki uradniki, managerji 29, 0 Strokovnjaki, inženirji, tehniki 21, 2 Uradniki 19, 3 Delavci v trgovini 12, 1 Delavci v industriji in obrti 8, 6 Drugo 9, 9 3. 1. 5 Življenjsko okolje Skoraj 90% turistov je bilo iz mest, in sicer polovica iz mest z več kot 200. 000 prebivalci. Ta delež znaša pri turistih iz Hrvaške celo dve tretjini. Več kot polovica turistov, ki so prišli iz Italije, pa živi v manjših mestih. 3. 1. 6 Struktura turistov po načinu potovanja Več kot tretjina turistov je v naše gorske kraje prišla z družino, dobra četrtina pa s partnerjem ali partnerko. V primerjavi s poletno sezono v gorskih krajih je nekoliko večji delež turistov, ki so prišli s prijatelji. Skoraj 42% turistov iz Hrvaške jih je prišlo z družino, dobrih 37% pa s prijatelji. Le dobra četrtina turistov iz Italije je prišla z družino, po tretjini pa s partnerjem oziroma partnerko ali s prijatelji. V Slovenijo je prišlo v povprečju skupaj 2, 7 turistov. Največ turistov, ki so potovali skupaj, je prišlo individualno z rezervacijo turistične agencije (5, 3) ali pa v aranžmaju turistične agencije z lastnim prevozom (3, 4). Najmanj turistov pa je potovalo skupaj, če so prišli v organizirani skupini s klubom ali sindikatom, saj ti običajno na potovanju ne delijo vseh stroškov. B Povprečno število turistov, ki so skupaj potovali in si delili stroške Povprečje za Slovenijo 2, 7 Po državah stalnega prebivališča Hrvaška 4, 0 Italija 2, 8 Nemčija 1, 7 Madžarska (2, 4) Avstrija (2, 2) Druge države 1 ,8 Po načinu prihoda Individualno brez rezervacije 2, 2 Individualno z rezervacijo 2, 4 Individualno z rezervacijo turistične agencije (5, 3) Individualno v aranžmaju turistične agencije 3, 4 V organizirani skupini s turistično agencijo 2, 8 V organizirani skupini s klubom, sindikatom (1/6) Struktura turistov glede na življenjsko okolje % Podeželje 10, 9 Mesto z manj kot 200. 000 prebivalci 39, 4 Mesto z več kot 200. 000 prebivalci 49, 7 A Struktura turistov glede na naHn potovanja % Sam 10, 3 S partnerjem/partnerko 28, 2 Z družino 34, 5 S prijatelji 27, 0 3. 2 Podatki o prihodu in bivanju turistov v Sloveniji 3-2. 1 Način prihoda Več kot polovica turistov je prišla v slovenske gorske kraje individualno, brez posredovanja turističnih agencij, ostali pa v glavnem v aranžmaju agencij z lastnim ali organiziranim prevozom. V poletni sezoni je več kot polovica turistov prišla brez predhodne rezervacije, v zimski sezoni pa je bilo takih le slabih 19% turistov. Dobrih 30% turistov si je rezerviralo prenočišče samih. Z 13 3. REZULTATI ANKETE lastnim prevozom v aranžmaju turistične agencije je prišla dobra četrtina turistov, z organiziranim prevozom pa dobrih 14%. 40% turistov iz Hrvaške je prišlo z lastnim prevozom vendar v aranžmaju turistične agencije, tretjina pa je si je prenočišče rezervirala sama. Ta delež je pri turistih iz Italije še večji, večji pa je tudi delež turistov, ki so imeli aranžma z organiziranim prevozom. Struktura turistov glede na način prihoda v Slovenijo % Individualno brez rezervacije 18, 9 Individualno z rezervacijo 30, 7 Individualno z rezervacijo turistične agencije (6, 0) Individualno v aranžmaju turistične agencije 27, 1 V organizirani skupini s turistično agencijo 14, 5 V organizirani skupini s klubom, sindikatom (2, 8) Struktura turistov po osnovnem razlogu za prihod v Slovenijo % Počitnice, sprostitev, zabava 86, 9 Obisk sorodnikov, prijateljev (4, 8) Zdravstveni razlogi Poslovni razlogi (5, 7) Drugo ((2, 2)) 3-2. 2 Osnovni razlog za prihod Daleč najpomembnejši osnovni razlog za prihod so bile počitnice. Ostali razlogi (poslovni, zdravstveni, obiski sorodnikov in prijateljev) so bili manj pomembni. To velja tako za turiste iz Hrvaške kakor tudi za turiste iz Italije. 3. 2. 3 Motivi Ker so bile kar pri 87% turistov osnovni razlog za prihod počitnice, so bili tudi motivi v glavnem počitniški in sprostitveni. Najpomembnejši motivi so bili: aktivnosti na snegu (28, 6%), zabava in počitek (20, 6%), sprememba okolja (11, 3%), nove izkušnje, doživetja (7, 4%). Pri turistih iz Hrvaške je bil motiv aktivnosti na snegu najpomembnejši za več kot tretjino turistov, sledijo pa motivi: sprememba okolja, zabava in počitek. Ta motiv je bil najpomembnejši pri turistih iz Italije, sledijo pa motivi: aktivnosti na snegu, sprememba okolja, sprehodi in izleti. Deleži posameznih motivov, ki so bili odločilni pri odločitvi za prihod v Slovenijo % Aktivnosti na snegu (smučanje, tek na smučeh) 28, 6 Zabava, počitek 20, 6 Sprememba okolja 11, 3 Nove izkušnje, doživetja 7, 4 Sprehodi in izleti 6, 9 Drugo 6, 5 Podnebne razmere 5, 0 Ugodne cene 4, 2 Obisk sorodnikov, prijateljev (2, 1) Sklepanje poslov (1, 7) Zdravstveni razlogi (1, 6) Igralništvo (1, 3) Ogledi naravnih in kulturnih znamenitosti (1, 3) Izobraževanje in raziskovanje ((0, 8)) Kongresi ((0, 7)) Nakupovanje 3. 2. 4 Viri informacij in odločitev o prihodu Kakor v poletni sezoni, so se turisti tudi v zimski sezoni najbolj zanašali na osebne izkušnje ter priporočila sorodnikov in prijateljev. Kot eden izmed pomembnejših virov informacij pa so se tokrat pokazale turistične agencije, saj so bile pri več kot petini turistov osnovni vir informacij. Pri turistih iz Hrvaške so imele agencije manjšo vlogo, bile pa so odločilne za skoraj tretjino turistov iz Italije. Za turiste iz Hrvaške so bile poglavitne osebne izkušnje. 14 j. REZULTATI ANKETE Anketirani turisti so povedali, da so se v glavnem sami odločili, da bodo potovali v Slovenijo, v skoraj tretjini primerov pa so končno odločitev za odhod dali prijatelji, kar je skladno s podatkom, da je dobra četrtina turistov pripotovala s prijatelji. A Struktura turistov glede na vir informacij o Sloveniji % Osebne izkušnje 49, 9 Priporočila sorodnikov, prijateljev 21, 3 Časopisi, knjige ((1/4)) Televizija (3, 6) Turistične agencije 21, 8 Turistični sejmi, razstave Drugo ((1, 7)) B Struktura turistov glede na to, kdo je odločil o prihodu v Slovenijo % Sam Partner Partnerka Otroci Drugi družinski v sorodniki Prijatelji člani ali 48, 1 11, 5 (4, 7) (3, 3) ((1, 9)) 30, 5 3-2. 5 Čas odločitve Za prihod v Slovenijo na zimske počitnice se je le slaba četrtina turistov odločila v obdobju do enega meseca pred odhodom (v poletnem času 42%). Se manj je bilo odločitev tik pred zdajci pri turistih iz Hrvaške, ki so se v glavnem odločali v obdobju 1 do 3 mesecev pred odhodom. Nasprotno pa je bilo pri turistih iz Italije, od katerih se je skoraj polovica odločila v obdobju zadnjega meseca pred odhodom. 3. 2. 6 Način prevoza Kakor v poletni sezoni je tudi v zimski sezoni v Slovenijo prišlo tri četrtine turistov z osebnim avtomobilom, ostali pa v glavnem z avtobusom. Podobno razmerje je tudi pri turistih iz Hrvaške in Italije. Pri slednjih je več kot četrtina turistov prišla z avtobusom. 3-2. 7 Način prehranjevanja Glede na to, da smo turiste anketirali le v hotelih, so temu primerni tudi deleži treh možnih načinov prehranjevanja. Le dobra 2% turistov si je hrano pripravljalo samih, 15% se jih je v glavnem prehranjevalo izven svojega nastanitvenega objekta, ostali pa so imeli v objektu, kjer so prenočevali, tudi penzion ali polpenzion. 3-2. 8 Povprečna doba bivanja V Sloveniji so turisti bivali v anketnem obdobju povprečno 4, 9 dni, v gorskem kraju, kjer so bili anketirani, pa 4, 7 dni. Najdlje so bivali turisti, ki so prišli individualno v aranžmaju turistične agencije, najkrajši čas pa turisti, ki so prišli individualno brez rezervacije. Skoraj 60% turistov je bivalo v Sloveniji in v kraju anketiranja od 4 do 7 dni, od teh več kot 40% en teden, približno tretjina pa 1 do 3 dni. Večji del turistov iz Hrvaške je bival v Sloveniji in kraju anketiranja 4 do 7 dni, iz Italije pa 1 do 3 dni. Struktura turistov glede na dolžino bivanja v Sloveniji I do 3 dni 4 do 7 dni 8 do 10 dni II do 14 dni 15 dni in več B Struktura turistov glede na dolžino bivanja v kraju % anketiranja 30, 2 1 do 3 dni 33, 6 59, 0 4 do 7 dni 58, 8 9, 3 8 do 10 dni (6, 5) ((1, 4)) 11 do 14 dni 1 5 dni in več Struktura turistov glede na čas odločitve ig prihod v Slovenijo % Pred manj kot 1 mesecem 31, 4 Pred 1 do 3 meseci 31, 9 Pred 4 do 6 meseci 27, 2 Pred več kot 6 meseci 9, 5 Struktura turistov glede na način prevoza % Osebni avtomobil Avtobus Letalo Vlak 73, 9 22, 4 (3, 1) Struktura oseb glede na način prehranjevanja % Penzion/polpenzion Gostinski objekt Lastna priprava hrane 82, 2 15, 4 (2, 4) Slika 3. Struktura turistov glede na dolžino bivanja v Sloveniji in kraju anketiranja Skupne prenočitve v Sloveniji 59. 0% 9. 3% 1. 5% 1. 1% 6. 5% 58. 8% 30. 2% 33. 6% Prenočitve v kraju anketiranja | | 1 do 3 dni 4 do 7 dni 8 do 10 dni 1 1 dni in več 15 3. REZULTATI ANKETE Struktura turistov glede na predhodna pričakovanja o višini izdatkov % V pričakovanih mejah 77, 8 Večji od pričakovanih 20, 4 Manjši od pričakovanih ((1/9)) 3. 3 Izdatki turistov Ta del vprašalnika smo glede na obrazec, ki je veljal v poletni sezoni, nekoliko spremenili, zato da bi dobili več podatkov. Domnevali smo, da turisti v Sloveniji v tem letnem času v glavnem bivajo le v enem kraju, kar se je iz podatkov o povprečni dobi bivanja v Sloveniji in kraju anketiranja pokazalo za resnično. Turiste smo zato spraševali le po izdatkih v Sloveniji in ne posebej v kraju anketiranja. V vprašalniku smo po izdatkih posebej spraševali aranžmajske turiste in posebej turiste, ki so si potovanje organizirali sami. Spraševali smo po izdatkih za aranžma, prenočišče, hrano in pijačo, prevoz iz kraja stalnega prebivališča in nazaj ter po ostalih izdatkih, ki so jih turisti imeli med bivanjem v Sloveniji (smučarske karte, razni nakupi). Več kot tri četrtine turistov je označilo izdatke v mejah pričakovanj, za okrog 20% turistov pa so bili večji, kot so jih pričakovali. Ta delež je znašal skoraj 30% pri turistih iz Hrvaške. Za 80% turistov iz Italije pa so bili izdatki taki, kot so jih pričakovali. 331 Povprečni dnevni izdatki na potovanju Povprečni dnevni izdatek na turista na potovanju oz. počitnicah v gorskih krajih v Sloveniji je znašal 8. 716 SIT, kar vključuje tako prenočišče, hrano in pijačo kakor tudi prevoz iz kraja stalnega prebivališča in nazaj ter druge izdatke med potovanjem in bivanjem v Sloveniji, in sicer ne glede na to ali je turist imel aranžma ali ne. Turisti iz Hrvaške so dnevno potrošili v povprečju 6. 508 SIT, turisti iz Italije pa 9731 SIT. Glede na starostne skupine so najmanj porabili turisti, mlajši od 20 let, največ pa turisti stari od 50 do 59 let. Glede na poklicne skupine pa so največ potrošili turisti, ki so se opredelili kot uradniki (9. 483 SIT), najmanj pa visoki uradniki in managerji (7. 720 SIT). Precejšna razlika je tudi glede na način potovanja. Kakor v poletni so tudi v zimski sezoni dnevno v povprečju največ potrošili turisti, ki so potovali sami (14. 552 SIT), precej manj pa tisti, ki so potovali s prijatelji (7. 111 SIT) ali z družino (7. 581 SIT). A Povprečni dnevni izdatki na turista, ki je prišel z lastnini pr SIT S prevozom Brez prevoza Za hrano, pijačo^akupe, smuč. karte Skupaj Hrvaška Italija Nemčija Madžarska 8. 515 6. 571 10. 173 (10. 118) (6. 925) 7. 545 6. 142 9. 296 (8. 942) (6. 248) 3. 254 2. 627 3. 884 (3. 763) (2. 715) Glede na način prihoda so največ potrošili turisti, ki so prišli individualno brez rezervacije (10. 660 SIT), najmanj pa tisti, ki so prišli v organizaciji kluba ali sindikata (6. 317 SIT). 332 Aranžmajski turisti z organiziranim prevozom Turisti, ki so pripotovali v aranžmaju turistične agencije, ki je vseboval tudi prevoz, so dnevno v povprečju porabili 9255 SIT. Od tega zneska so porabili 16 3. REZULTATI ANKETE približno eno tretjino za nearanžmajske storitve in nakupe. Če je hrvaški aranžmajski turist dnevno potrošil v povprečju 4. 437 SIT, je njegova izven aranžmajska poraba znašala okrog 1. 700 SIT na dan. Italijanski aranžmajski turist pa je dnevno porabil v povprečju 8. 871 SIT, njegova nearanžmajska poraba pa je znašala okrog 3300 SIT. 3. 3. 3 Ttaristi z lastnim prevozom Turisti z lastnim prevozom so dnevno porabili v povprečju 8. 515 SIT za prenočišče, hrano, pijačo ter prevoz iz kraja stalnega prebivališča in nazaj ter za ostale stroške med počitnikovanjem. Povprečni dnevni izdatki brez prevoza pa znašajo 7. 545 SIT. Za prevoz iz kraja svojega stalnega prebivališča in nazaj je turist na potovanju porabil povprečno 5 914 SIT, za prevoz iz Hrvaške 2. 636 SIT, za prevoz iz Italije pa 4. 189 SIT. 3. 3. 4 Poraba za hrano in pijačo ter ostale izdatke Vsi turisti so dnevno potrošili v povprečju 3. 254 SIT za hrano in pijačo (ki ni bila vključena v ceno aranžmaja, penziona ali polpenziona v nastanitvenem objektu) ter za ostale izdatke, kakor so npr. smučarske karte, vstopnine, razni nakupi. Tudi tu so povprečno dnevno najmanj porabili turisti, ki so prišli s klubom ali sindikatom (1. 804 SIT), največ pa turisti, ki so prišli individualno brez rezervacije (4. 155 SIT). B Povprečni izdatki na turista za prevoz iz kraja stalnega prebivališla v Slovenijo in nazaj SIT Skupaj Hrvaška Italija Nemčija Madžarska Avstrija . Nizozemska 5. 914 2. 636 4. 189 8. 915 (4. 4. 57) (2. 815) (8. 426) 3. 3. 5 Struktura izdatkov individualnih turistov Turisti, ki so pripotovali z lastnim prevozom in so v hotelu plačali samo prenočišče, so imeli skupne povprečne dnevne izdatke brez prevoza 8. 338 SIT. Od tega so potrošoli okrog 40% za prenočišče (3413 SIT), okrog 30% za hrano in pijačo (2. 467 SIT), ostalo pa za razne druge nakupe, kot so npr. smučarske vozovnice, spominki ipd. (2. 458 SIT). Turisti, ki so pripotovali z lastnim prevozom in so v hotelu plačali penzion ali polpenzion, so imeli za 7. 405 SIT skupnih povprečnih dnevnih izdatkov brez prevoza. Od tega so za prenočišče porabili okrog 60% (4. 489 SIT), dobrih 10% za izvenpenzionsko hrano in pijačo (837 SIT), ostalo pa za razne druge nakupe (2. 078 SIT). Zanimivo je, da ostane pri obeh kategorijah turistov okrog 30% povprečnih dnevnih izdatkov za razne druge nakupe. 3. 4 Kako so bili turisti zadovoljni v Sloveniji 3. 4. 1 Koliko turistov je doslej že bilo v Sloveniji Le petina anketiranih turistov doslej še ni bila v Sloveniji, od ostalih pa kar 40% že več kot 10krat in le 15% le enkrat. Struktura turistov glede na to, kolikokrat so bili doslej že v Sloveniji in v kraju anketiranja % V kraju anketiranja V Sloveniji Niso še bili Že bili od teh: I -krat 2do 3krat 4do 5krat 6do 10krat I I - in večkrat 20, 5 79. 5 15. 0 13, 4 16. 6 15. 1 39, 8 36, 9 63, 1 35. 0 39. 1 12, 5 (8, 4) (5, 0) Slika 4. Struktura izdatkov individualnih turistov med bivanjem v Sloveniji Turisti, ki so v hotelu plačali le prenočišče 30. 0% 40. 0% 30. 0% 30. 0% 60. 0% 10. 0% Turisti, ki so v hotelu imeli penzion ali polpenzion □ Prenočišče Em Hrana in pijača Drugi izdatki 17 3. REZULTATI ANKETE V kraju, kjer so bili anketirani, je bilo že 63% anketiranih turistov, v hotelu, kjer je potekala anketa pa je bil delež teh 57%. Od hrvaških turistov jih le slabe 3% še ni bilo pred tem v Sloveniji. Od tistih, ki so v Sloveniji že bili, jih je bilo skoraj tri četrtine že več kot 10krat. Delež italijanskih turistov, ki so že bili v Sloveniji, je znašal skoraj 70%. 3. 4. 2 Ali bodo turisti še prišli v Slovenijo Več kot 70% turistov je izjavilo, da se bodo v Slovenijo še vrnili, 28, 7% pa se jih ni opredelilo. Od tistih, ki bodo še prišli v Slovenijo, pa bi jih skoraj 63% šlo v isti kraj. Struktura turistov gled« na to, ali bodo šo prišli v Slovenijo Da Ne Neopredeljen % 70, 9 28, 7 B Struktura turistov, ki bodo š« prišli v Slovenijo, glede na to, ali se bodo odločili za isti kraj % Da Ne Neopredeljen 62, 7 (5, 0) 32, 2 3-4. 3 Kam bi turisti šli, če ne bi prišli v Slovenijo Če se turisti ne bi odločili za počitnikovanje v Sloveniji, bi jih največ šlo v Avstrijo (37, 2%), Italijo (19, 1%) ali Francijo (5, 1%). Nekaj odstotkov turistov je naštelo še nekatere druge države, ostali pa se niso opredelili. Med hrvaškimi turisti bi se več kot polovica turistov odločila za počitnikovanje v Avstriji, skoraj petina pa v Italiji, če se ne bi odločili za potovanje v Slovenijo. Skoraj tretjina italijanskih turistov pa bi ostala kar v Italiji, petina bi šla v Avstrijo, okrog 10% pa v Francijo. Struktura turistov glede na splošen vtis o bivanju v Sloveniji % Boljši od pričakovanj V mejah pričakovanj Slabši od pričakovanj 31, 1 65, 8 (3, 1) 3. 4. 4 Vtisi glede na pričakovanja Nekaj manj kot 30% turistov je dobila boljši vtis o Sloveniji in tukajšnih počitnicah, kakor so predhodno pričakovali, približno dve tretjini pa sta izjavili, da so se jim pričakovanja izpolnila, le 3% turistov pa je bilo razočaranih. Glede na to, da je več kot 97% anketiranih hrvaških turistov že bilo v Sloveniji, ni presenetljivo, da je 93% turistov izjavilo, da so se jim pričakovanja izpolnila. Kar za 46% italijanskih turistov pa so bile njihove počitnice bolj prijetne, kakor so pričakovali, za polovico pa v mejah pričakovanj. 3. 4. 5 Ocene elementov turistične ponudbe V zimski sezoni so turisti v gorskih krajih v anketi ocenjevali 19 elementov turistične ponudbe v Sloveniji. Imeli so možnosti, da se ne opredelijo ali pa ocenijo, da so bili zelo zadovoljni, zadovoljni, manj zadovoljni ali nezadovoljni. Spodaj našteti elementi so se turistom zdeli pomembni, saj so se do njih opredelili v več kot 90%: - prometna dostopnost - razmerje cena - kakovost - storitve v nastanitvenem objektu - storitve v gostinskem lokalu v kraju - higienske razmere - urejenost kraja 18 3. REZULTATI ANKETE - pokrajinske razmere - osebna varnost med bivanjem 8, 8% turistov je bilo manj zadovoljnih s prometno dostopnostjo kraja, 62, 6% pa zadovoljnih. Tri četrtine turistov je bilo z razmerjem cena - kakovost zadovoljnih, 6, 2% pa ne. Zadovoljni so lahko hotelirji, saj je bila skoraj polovica turistov z njihovimi uslugami zelo zadovoljna, 45% turistov pa je bilo zadovoljnih. Tudi lokalni gostinci so lahko zadovoljni, saj je bila dobra polovica turistov z njimi zadovoljna, dobra tretjina pa zelo zadovoljna. Več kot 93% turistov je bilo zadovoljnih ali zelo zadovoljnih s higienskimi razmerami, 6, 1% pa nezadovoljnih. Največji vir zadovoljstva pa je kot tudi v poletni sezoni nudila gorska pokrajina s svojimi lepotami. Več kot 14% turistov ni bilo zadovoljnih z možnostmi za športne aktivnosti, še nekoliko več pa z urejenostjo smučarskih prog. Kar 9, 7% turistov je bilo nezadovoljnih, 7% pa manj zadovoljnih s pestrostjo kulturnih prireditev. Podobno je bilo z možnostmi za razvedrilo in nakupe. Hiristi so bili v glavnem zadovoljni s pogoji za družinski dopust, med svojim bivanjem pa so se v glavnem počutili osebno varne. Struktura mnenj o elementih turistične ponudbe Skupaj Nezado voljen Manj zadovoljen Zadovoljen Zelo zadovoljen Neopredeljen Prometna dostopnost 1 00 Kakovost lokalnega prevoza 100 Kakovost PTTstoritev 1 00 Kakovost informacij v lokalnih turističnih uradih 100 Razmerje cena - kakovost 100 Storitve v nastanitvenem objektu 100 Storitve v gostinskih lokalih v kraju 100 Higienske razmere 100 Urejenost kraja 100 Narava in pokrajina 100 Možnosti športnih aktivnosti 100 Urejenost smučarskih prog 100 Prijaznost osebja pri smučarskih napravah 100 Pestrost kulturnih prireditev 100 Možnost izbire izletov 100 Možnost za razvedrilo 100 Možnosti za nakupe 100 Pogoji za družinski dopust 100 Osebna varnost med bivanjem v Sloveniji 100 (9. 7) ((4, 2)) (6. 8) ((5, 0)) (8. 8) (9. 9) ((4, 2)) (6, 2) (0, 5)) (6, 1) (14, 2) (14, 6) 01. 1) (7, 0) ((5, 3)) (17, 0) 18, 5 ((4, 5)) 62. 6 (13, 8) 36. 8 42. 3 76. 7 44. 9 51. 8 49. 8 53, 7 (12, 1) 29. 4 33. 6 35. 7 (18, 0) 24. 9 40, 7 49, 3 48, 3 32, 9 23. 2 (17, 6) (17, 6) (13, 6) 48. 6 37, 0 43. 3 37. 3 84. 4 25. 7 (12. 0) (11. 1) (14. 2) (12, 8) (12, 1) 33, 2 64, 6 ((4, 9)) 79, 8 34, 3 35, 5 (9, 0) ((5, 6)) 29, 9 37, 7 40, 4 62, 7 51, 4 22, 7 (15, 2) (14, 0) 19 ž •j r f v*' i v <'* " ; , 3 A< - ri!!i ■" If £p. ' M5|^ ??r?rgs^ »mr - "■' ' v %V " ' ^ ^ isr^ Wf $*SSi irtjf 4: %#• : *' »EfiN ,-&&^is' ; ; ' V ■^oji:, " . -' : " '. ; ■■3*^4 " "dgŽ' ' tiBKl*" * "W i:r4' ; «i-V' Si wp gj^iisii 153 l&irS - •. ** i %$ -A r ■-^-' 'SJ . Si *■■<*, • f ji afi. ^, ; «-; .>%t' . ^ ^ < *«4' i^ - Isl i' *' :M ^Wi3 Jgf^ 1^8»! »»»sksS K " * 1 mem^ ter BfciVj. ^ * 3---^ " '•' J^ ' d. T r !|igp U&. X!)i kž>. t f ". s, re^ i?" " "' '" ^ jsa "ii • -iS .j ?■■. { , fi I" . ^ 3 ^fef i J' » % i J t. m# ? 1 .U' rt?H«ef«»t * j^asuH«, ^ '»:I<Ž; -' -4^ SO SCjitn pf*®' ^ i>s1 « r« jihovč * Mil' . > , -. n t ' ■ >; *? : ^ i^r ,. «; -' -. • .s«. ^«v3 ' -3 pttimrib p^tskt^iu^ - 00! Mf^mm 00 f ijinsvoiS v rr*) sir~Stf «i«i®te»«5Wf p««išl0W * v «? ^ '^ |^. i, _. _K" ' v" !>i«i * * 'k" *' -» '«' *H*n»< -t \v' . ; . ' M W VifC' Kta Vli H® I, / * r" ^?' i' *^ ' ; - ^ •' 11 ^■l#l • sr " 'k' ■ ;:t« i. s - i^v w c. ' Srf5-:' . SfžA?S' \^>. CA, ' ' ji8M '•■ ' "" " " " " sil l' ' ^: ^-■' ® »J&; XVk „ .. . - s?s' Mt«^®s^£3Kga^« v v M Wm — tf &^t' -' ' &' ' i&fi' • ', Vv^ t^mm S--. ' *•■ Ž a ' IfjtVif f" •: Oi-. t £!!/' ; <' . ' C ^Esi. 4. TABELARNI PREGLED 21 4. TABELARNI PREGLED Tabela 1: Povprečna doba bivanja tujih turistov v Sloveniji in kraju anketiranja Povprečno število dni v Sloveniji v kraju anketiranja Skupaj Država stalnega prebivališča Hrvaška Italija Nemčija Madžarska Avstrija Druge države 4, 9 5. 2 3. 8 5. 3 (6, 3) (3, 2) 5. 9 4, 7 5. 1 3, 7 5. 2 (6, 1) (2, 4) 5, 5 Starostni razredi do 19 let 2029 3039 4049 5059 60 let in več (5, 3) 5. 1 5. 2 4. 5 4. 6 (4, 9) (5, 0) 4, 8 4, 8 4, 4 4, 6 (4, 8) Zaposlitveni status zaposleni/samozaposleni upokojenci/rentniki dijaki/študenti drugo 4, 8 (5, 1) 5, 2 ((4, 6)) 4, 7 (5, 1) 4, 6 ((4, 6)) Način potovanja sam s partnerjem/partnerko z družino s prijatelji 3. 6 5, 3 5. 7 5, 0 3, 2 5, 1 5, 6 4, 8 Način prihoda individualno brez rezervacije individualno z rezervacijo individualno z rezervacijo turistične agencije individualno v aranžmaju turistične agencije v organizirani skupini s turistično agencijo v organizirani skupini s klubom, sindikatom 3. 7 4, 1 (5, 7) 6. 8 5, 8 (4, 4) 3, 3 4, 0 (5. 7) 6, 5 5, 8 (3. 8) 22 4. TABELARNI PREGLED Tabela 2. 1: Socialnodemografske znaHInosti tujih turistov, po državah stalnega prebicališča % Skupaj Hrvaška Italija Nemčija Madžarska Skupaj 100 100 100 100 (100) Starostni razredi do 19 let 2029 3039 4049 5059 60 let in več (3, 0) 22, 9 31, 7 32, 4 7, 1 (3, 0) ((4, 9)) (15, 0) 39, 8 37, 3 27, 6 33, 9 24, 6 (7, 8) ((21, 8)) ((21, 4)) (25, 1) ((15, 5)) ((16, 2)) ((22, 6)) ((32, 0)) (42, 9) Zaposlitveni status zaposleni/samozaposleni upokojenci/rentniki dijaki/študenti drugo 86, 8 (4, 9) 6, 8 ((1, 5)) 93, 7 ((6, 0)) 86, 9 ((6, 3)) ((5, 6)) (73, 9) ((16, 9)) (92, 8) Poklici zaposlenih/samozaposlenih in upokojenih turistov visoki uradniki, managerji strokovnjaki, inženirji, tehniki uradniki delavci v trgovini delavci v industriji in obrti drugo 29. 0 21. 2 19. 3 12. 1 8, 6 9, 9 55, 4 (20, 7) (10, 2) (8, 7) ((4, 5)) ((5, 4)) 23, 1 (21, 4) (16, 3) (21, 7) (12, 1) ((17, 6)) ((19, 8)) ((24, 4)) «16, 6» ((19, 2)) ((34, 7)) ((19, 7)) Življenjsko okolje podeželje mesto z manj kot 200. 000 prebivalci mesto z več kot 200. 000 prebivalci 10, 9 39, 4 49, 7 ((3, 6)) 30, 8 65, 6 (11, 7) 54, 7 33, 7 ((14, 3)) ((20, 3)) (65, 4) ((20, 8)) (39, 7) (39, 5) Način potovanja sam s partnerjem/partnerko z družino s prijatelji 10, 3 28, 2 34, 5 27, 0 ((3, 7)) (17, 3) 41, 9 37, 1 ((6, 0)) 33, 8 25, 6 34, 6 (26, 4) (40, 3) (32, 0) (52, 0) ((23, 6)) 23 4. TABELARNI PREGLED Tabela 2. 2: Sodalnodemografsk« značilnosti tujih turistov, po državah »talnega prebivališča Skupaj Hrvaška Italija Nemčija Madžarska Druge države Skupaj Starostni razredi do 19 let 2029 3039 4049 5059 60 let in več 100 (100) 100 100 100 100 (100) 34, 0 ((55, 1)) (22, 2) 42, 7 39, 1 31, 6 38, 0 33, 9 24, 0 (34, 9) 9, 2 ((8, 7)) ((6, 2)) (7, 1) ((20, 1)) ((50, 3)) (6, 5) ((6, 4)) ((6, 6)) (8, 6) 18, 7 (24, 6) (10, 6) 21, 2 ((30, 4)) Zaposlitveni status zaposleni/samozaposleni upokojenci/ rentniki dijaki/študenti drugo 100 (100) 100 ((100)) 36, 6 ((30, 0)) 31, 6 ((40, 7)) ((25, 7)) (7, 8) ((31, 9)) (7, 0) 17, 0 ((24, 5)) (35, 2) Poklici zaposlenih/samozaposlenih in upokojenih turistov visoki uradniki, managerji strokovnjaki, inženirji, tehniki uradniki delavci v trgovini delavci v industriji in obrti drugo 100 100 100 100 100 100 65, 9 (33. 7) (18, 3) (24. 8) ((15, 6)) ((6, 0)) 35, 0 (35, 6) (43, 4) (81, 0) (39, 4) ((5, 7)) ((8, 9)) ((12, 0)) ((13, 0)) ((18, 4)) ((7, 9)) ((6, 1)) (14, 5) (16. 3) (28. 4) ((11, 1)) ((21, 6)) Življenjsko okolje podeželje mesto z manj kot 200. 000 prebivalci mesto z več kot 200. 000 prebivalci 100 100 100 ((11, 2)) 26, 5 44, 9 (33, 9) 43, 8 21, 4 ((12, 1)) ((4, 7)) (12, 1) ((12, 5)) (6, 6) (5, 2) (30, 4) 18. 4 16. 5 Način potovanja sam s partnerjem/partnerko z družino s prijatelji 100 100 100 100 ((12, 2)) (20, 9) 41, 2 46, 6 ((18, 5)) 37, 9 23. 4 40. 5 (23, 5) (13, 1) (8, 5) (9, 8) ((5, 7)) (39, 8) 24, 7 (17, 0) ((6, 8)) 24 4. TABELARNI PREGLED Tabela 3. 1: Značilnosti prihoda in bivanja tujih turistov v Sloveniji, po državah stalnega prebivališča % Skupaj Hrvaška Italija Nemčija Madžarska Skupaj Način prihoda individualno brez rezervacije individualno z rezervacijo individualno z rezervacijo turistične agencije individualno v aranžmaju turistične agencije v organizirani skupini s turistično agencijo v organizirani skupini s klubom, sindikatom Osnovni razlog za prihod počitnice, sprostitev, zabava obisk sorodnikov, prijateljev zdravstveni razlogi poslovni razlogi drugo Vpliv na končno odločitev o prihodu v Slovenijo sam partner partnerka otroci drugi družinski člani ali sorodniki prijatelji 100 18, 9 30, 7 (6, 0) 27, 1 14, 5 (2, 8) 86, 9 (4, 8) (5, 7) ((2, 2)) 48, 1 1 1, 5 (4, 7) (3, 3) ((1. 9)) 30, 5 100 (9, 3) 32, 9 (14, 6) 40, 3 91, 9 ((4, 2)) 47, 3 ((5, 5)) ((4, 4)) (8, 4) 31, 8 100 22. 1 38. 2 (13, 0) 24, 8 95, 6 50, 7 (9, 2) ((4, 7)) 33, 4 100 ((19, 0)) (35, 9) ((21, 8)) ((19, 9)) 84, 3 ((15, 7)) (46, 4) ((20, 7)) ((24, 3)) (100, 0) (71, 2) ((21, 6)) (94, 8) ((33, 0)) ((20, 5)) (38, 1) Čas odločitve za odhod v Slovenijo pred manj kot 1 mesecem pred 1 do 3 meseci pred 4 do 6 meseci pred več kot 6 meseci Viri informaciji o Sloveniji osebne izkušnje priporočila sorodnikov, prijateljev časopisi, knjige televizija turistične agencije turistični sejmi, razstave drugo 31, 4 31, 9 27, 2 9, 5 49, 9 21, 3 ((1, 4)) (3, 6) 21, 8 ((1, 7)) (17, 7) 37, 0 29, 2 (16, 1) 78, 2 (14, 7) ((5, 4)) 48, 5 (19, 8) 24, 8 ((6, 8)) 36, 5 24, 9 ((4, 1)) 31, 3 (44, 9) (45, 2) ((16, 4)) (31, 0) (39, 5) ((18, 2)) (39. 1) (39. 2) (55, 1) ((22, 4)) ((20, 0)) Prevozna sredstva osebni avtomobil avtobus letalo vlak 73, 9 22, 4 (3, 1) 78, 7 21, 0 72, 5 27, 5 79, 0 ((17, 3)) (76, 1) ((22, 8)) Način prehranjevanja penzion/polpenzion gostinski objekt lastna priprava hrane 82, 2 15, 4 (2, 4) 87, 9 (10, 2) 83, 0 (16, 3) 80, 7 ((17, 1)) (89, 6) Dolžina bivanja v Sloveniji I do 3 dni 4 do 7 dni 8 do 10 dni II do 14 dni 15 dni in več 30, 2 59, 0 9, 3 ((1, 4)) (17, 7) 65, 5 (16, 5) 57, 3 41, 6 ((20, 2)) (58, 5) ((15, 7)) (95, 5) 25 i TABELARNI PREGLED Tabela 3. 1: Značilnosti prihoda in bivanja tujih turistov v Sloveniji, po državah stalnega prebivališča (nadaljevanje) % Skupaj Hrvaška Italija Nemčija Madžarska Dolžina bivanja I do 3 dni 4 do 7 dni 8 do 10 dni II do 14 dni 15 dni in več v kraju anketiranja 33, 6 58, 8 (6, 5) (17. 7) 71, 2 (10. 8) 59. 4 39. 5 ((22, 0)) (56, 7) ((15, 7)) (93, 2) Dosedanji obiski turistov v Sloveniji še niso bili so že bili od tega 1krat v 2do 3krat 4do 5krat 6do 10krat 11in večkrat 20, 5 79. 5 15. 0 13, 4 16. 6 15. 1 39, 8 97, 2 ((6, 0)) (13, 1) (8, 4) 72, 4 30, 3 69, 7 (14, 0) (20, 2) (16, 2) (25, 8) (23, 7) (49, 0) (51, 0) ((40, 0)) ((26, 7)) ((22, 1)) (77, 9) ((39, 9)) ((25, 9)) Dosedanji obiski turistov v kraju anketiranja še niso bili so že bili od tega 1 -krat 2do 3krat 4do 5krat 6do 10krat 11in večkrat Ali bi turisti še kdaj prišli v Slovenijo da ne neopredeljen Ali bi turisti šli v isti kraj, če bi ponovno prišli v Slovenijo da ne neopredeljen Kakšni so bili izdatki turistov med bivanjem v Sloveniji v pričakovanih mejah večji od pričakovanih manjši od pričakovanih Vtisi turistov o bivanju v Sloveniji glede na njihova pričakovanja boljši od pričakovanih v mejah pričakovanj slabši od pričakovanih 36, 9 63, 1 35. 0 39. 1 12, 5 (8, 4) (5, 0) 70, 9 28, 7 62, 7 (5, 0) 32, 2 77, 8 20, 4 ((1, 9)) 31, 1 65, 8 (3, 1) 26, 2 73. 8 42, 1 39. 9 ((6, 6)) (9, 1) 66, 7 33, 3 50, 5 47, 9 71, 2 28, 7 ((6, 4)) 92, 8 38, 1 61, 9 (20, 5) (33. 7) (25, 9) (12. 8) ((7, 1)) 80, 5 (18, 9) 75, 5 ((6, 3)) (18, 3) 80, 1 (17, 3) 46, 4 50, 2 (58, 8) (41, 2) ((42, 0)) ((35, 0)) (55, 0) (45, 0) (79, 6) (66. 2) (27. 3) (30, 6) (56, 9) ((12, 5)) (34, 9) (65, 1) ((42, 4)) (54, 3) (77, 8) ((22, 2)) (63, 2) ((25, 8)) (75, 6) ((22, 1)) ((33, 5)) (60, 0) 26 4. TABELARNI PREGLED Tabela 3. 2: Značilnosti prihoda in bivanja tujih turistov v Sloveniji, po državah stalnega prebivališča Skupaj Hrvaška Italija Nemčija Madžarska Druge države Skupaj 100 34, 0 31, 6 9, 2 (6, 5) 18, 7 Način prihoda individualno brez rezervacije individualno z rezervacijo individualno z rezervacijo turistične agencije individualno v aranžmaju turistične agencije v organizirani skupini s turistično agencijo v organizirani skupini s klubom, sindikatom Osnovni razlog za prihod počitnice, sprostitev, zabava obisk sorodnikov, prijateljev zdravstveni razlogi poslovni razlogi drugo Vpliv na končno odločifev o prihodu v Slovenijo sam partner partnerka otroci drugi družinski člani ali sorodniki prijatelji 100 100 (100) 100 100 (100) 100 (100) (100) ((100)) 100 100 (100) (100) ((100)) 100 (16, 7) 36, 5 (82, 6) 50, 5 35, 9 ((24, 5)) 34. 1 ((16, 4)) ((32, 1)) (87, 2) 36. 2 36, 9 39, 4 (15, 1) 53, 9 34, 8 35, 0 (26, 6) ((32, 9)) 36, 4 ((9, 2)) (10, 7) ((7, 4)) ((12, 5)) 8, 9 ((25, 1)) (17, 1) ((9, 7)) (7, 1) (7, 9) ((4, 6)) ((14, 7)) ((11, 9)) ((6, 5)) (8, 3) 37, 2 (12, 2) (9, 8) (23, 8) ((51, 8)) 13, 3 (77, 0) (40, 9) ((51, 3)) 18, 5 (30, 4) (12, 6) Čas odločitve za odhod v Slovenijo pred manj kot 1 mesecem pred 1 do 3 meseci pred 4 do 6 meseci pred več kot 6 meseci Viri informaciji o Sloveniji osebne izkušnje priporočila sorodnikov, prijateljev časopisi, knjige televizija turistične agencije turistični sejmi, razstave drugo 100 100 100 100 100 100 ((100)) (100) 100 ((100)) (19, 5) 39, 9 37, 0 (58, 4) 54, 1 (23, 7) ((8, 6)) 51, 2 (20, 6) 30, 2 ((23, 7)) 24, 2 38, 6 ((37, 8)) 47, 6 (11, 6) (13, 6) ((2, 7)) (12, 0) (14, 9) ((4, 0)) (8, 5) (10, 0) (7, 7) ((7, 3)) ((6, 4)) 23, 5 (19, 4) (9, 2) ((12, 8)) (11. 3) (18. 4) (22, 6) ((79, 7)) Prevozna sredstva osebni avtomobil avtobus letalo vlak 100 100 (100) 36, 2 31, 9 31, 0 38, 8 9, 8 ((7, 1)) (6, 7) ((6, 7)) 16, 2 (15, 5) (90, 2) Način prehranjevanja penzion/polpenzion gostinski objekt lastna priprava hrane Dolžina bivanja v Sloveniji I do 3 dni 4 do 7 dni 8 do 10 dni II do 14 dni 15 dni in več 100 100 (100) 100 100 100 ((100)) 36, 3 (22, 6) (19, 9) 37, 7 (60, 4) 31, 9 (33, 4) 59, 9 22, 3 9, 0 ((10, 2)) ((6, 1)) (9, 1) ((15, 5)) (7, 1) (10, 6) 15, 7 (33, 8) (13, 1) 20, 4 ((20, 8)) 27 4. TABELARNI PREGLED Tabela 3. 2: Značilnosti prihoda in bivanja tujih turistov v Sloveniji, po državah stalnega prebivališča (nadaljevanje) Skupaj Hrvaška Italija Nemčija Madžarska Druge države Dolžina bivanja v kraju anketiranja I do 3 dni 4 do 7 dni 8 do 10 dni II do 14 dni 15 dni in več 100 (17, 9) 55, 9 ((6, 0)) 100 41, 1 21, 3 (8, 8) (100) (56, 1) ((22, 0)) (10, 4) (18, 9) 18, 4 ((17, 3)) Dosedanji obiski turistov v Sloveniji še niso bili so že bili od tega 1 -krat 2do 3krat 4do 5krat 6do 10krat 1 1 - in večkrat 100 100 100 100 100 100 100 41, 5 ((18, 4)) (32, 9) (23, 0) 75, 5 46. 6 27. 7 (25, 8) (41, 7) (27, 2) (47. 4) (16. 5) (21, 9) (5, 9) ((15, 6)) ((9, 5)) ((7, 0)) (6, 4) ((19, 0)) ((10, 9)) (19, 9) 18, 5 (50, 1) ((15, 2)) (30, 5) ((14, 7)) ((4, 0)) Dosedanji obiski turistov v kraju anketiranja še niso bili 100 so že bili 100 od tega 1 - krat 1 00 2do 3krat 100 4do 5krat 100 6do 10krat (100) 11in večkrat (100) Ali bi turisti še kdaj prišli v Slovenijo da ne neopredeljen Ali bi turisti šli v isti kraj, £e bi ponovno prišli v Slovenijo da ne neopredeljen Kakšni so bili izdatki turistov med bivanjem v Sloveniji v pričakovanih mejah večji od pričakovanih manjši od pričakovanih Vtisi turistov o bivanju v Sloveniji glede na njihova pričakovanja boljši od pričakovanih v mejah pričakovanj slabši od pričakovanj 100 (100) 100 100 100 ((100)) 100 100 100 24, 1 39, 7 47, 7 40, 5 ((20, 8)) (43, 2) 32, 7 31, 0 (18, 1) (26, 7) (64. 4) (47. 5) ((43, 8)) (14, 6) (6, 0) ((7, 2)) ((5, 3)) (6, 2) (6, 7) ((8, 2)) (9, 4) 25, 7 47, 5 31, 1 47, 9 ((6, 9)) 47, 9 43, 2 ((44, 9)) (20, 3) 32, 6 (26, 9) 47, 2 24, 1 (9, 0) (7, 8) (12, 3) (9, 0) (7, 9) ((39, 6)) (7, 2) ((36, 9)) (6, 3) ((7, 1)) ((7, 0)) (6, 0) 22. 5 16. 6 (18, 8) (18, 1) 100 32, 0 35, 9 (7, 1) (7, 2) 17, 9 100 39, 4 (20, 8) (14, 4) ((5, 1)) (20, 3) (14, 9) (25, 9) 22, 2 ((5, 8)) 29, 9 14, 1 28 4. TABELARNI PREGLED Tabela 4: Deleži posamemih motivov, da so tuji turisti izbrali Siovenifo za počitnice % Skupaj Hrvaška Italija Skupaj aktivnosti na snegu (smučanje tek na smučeh) sprehodi in izleti podnebne razmere zabava, počitek sprememba okolja nove izkušnje, doživetja zdravstveni razlogi ogledi naravnih in kulturnih znamenitosti ugodne cene nakupovnaje igralništvo kongresi sklepanje poslov v izobraževanje in raziskovanje obisk sorodnikov, prijateljev drugo 100 28, 6 6, 9 5, 0 20, 6 11, 3 7. 4 (1, 6) (1, 3) 4, 2 (1, 3) ((0, 7)) (1-7) ((0, 8)) (2, 1) 6. 5 100 34, 2 (4, 2) (2, 9) 15, 6 16, 5 ((2, 1)) (4, 2) (3, 9) ((1, 2)) 13, 4 100 23, 4 9, 0 (6, 3) 30, 0 10, 7 11, 4 ((2, 6)) (3, 3) ((2, 4)) Tabela 5: Povprečni dnevni izdatki na tujega turista med bivanjem v Sloveniji, po državah stalnega prebivališča SIT Skupaj Hrvaška Italija Nemčija Madžarska Skupaj Starostni do 19 2029 3039 4049 5059 60 let razredi let več Zaposlitveni status zaposleni/samozaposleni upokojenci/rentniki dijaki/študenti drugo Poklici zaposlenih/samozaposlenih in upokojenih turistov visoki uradniki, managerji strokovnjaki, inženirji, tehniki uradniki delavci v trgovini delavci v industriji in obrti drugo Način potovanja sam s partnerjem/partnerko z družino s prijatelji Način prihoda individualno brez rezervacije individualno z rezervacijo individualno z rezervacijo turistične agencije individualno v aranžmaju turistične agencije v organizirani skupini s turistično agencijo v organizirani skupini s klubom, sindikatom Osnovni razlog za prihod počitnice, sprostitev, zabava obisk sorodnikov, prijateljev zdravstveni razlogi poslovni razlogi drugo 8716 (7158) 9029 8170 8569 10830 (10107) 8727 9868 7552 ((12415)) 7720 8934 9483 9222 8479 9022 14552 10273 7581 7111 10660 9356 (8657) 7523 9656 (6317) 8577 (7419) (15800) {(10829)) 6508 (6110) 7037 6487 5905 ((14216)) ((8983)) 6496 ((8983)) (6252) 5940 7011 7261 6359 ((5189)) ((7611)) (12937) 8627 6033 5776 (11609) 7650 7585 5289 (3822) 6349 (7231) (13619) ((9733)) 9731 (8682) 9437 10322 9577 9425 10014 9947 9215 8703 (9543) 10475 10162 10115 1 1212 9350 8643 10969 10561 8761 9399 13062 9900 (12724) 9578 8923 9660 ((11671)) 10429 7208 9930 11186 12716 12144 10722 12025 (5490) (12625) 11180 11111 12282 9251 (10537) (8813) 16089 11649 8780 (4500) 10812 9941 ((18571)) 9202 12632 9828 6832 (5860) 7648 6264 ((8000)) 6679 ((7927)) (5442) 6840 7223 (5512) ((6054)) ((7824)) ((8455)) 8893 6192 6594 (6393) (7120) 6777 (7441) 6830 (16764) 17284 29 4. TABELARNI PREGLED Tabela 6: Povprečni dnevni izdatki (s prevozom) na tujega individualnega turista med bivanjem v Sloveniji, po državah stalnega prebivališča SIT Skupaj Hrvaška Italija Nemčija Madžarska Skupaj 8515 6571 10173 101 18 6925 Starostni razredi do 19 let 2029 3039 4049 5059 60 let in več (6765) 8943 7953 8215 (11436) ((12258)) (6110) (7135) 6592 5905 ((14216)) ((9938)) 9298 11080 10138 10219 (17786) 7208 10440 11122 12010 ((11667)) ((7779)) 7660 6074 ((8000)) Zaposlitveni status zaposleni/samozaposleni upokojenci/ rentniki dijaki/študenti drugo 8536 ((12091)) 7238 ((11660)) 6559 (6304) 10364 (16875) 8497 (9543) 10615 ((11518)) (5490) 6765 Poklici zaposleniH/samozaposlenih in upokojenih turistov visoki uradniki, managerji strokovnjaki, inženirji, tehniki uradniki delavci v trgovini delavci v industriji in obrti drugo 7817 8938 9038 8957 (7967) (9694) 5940 7123 7261 (6638) ((5189)) ((7611)) 12176 10610 10019 11509 9828 9820 11180 10799 11116 (10163) (10537) ((9125)) (6254) 6681 7176 (5512) ((6054)) ((8185)) Način potovanja sam s partnerjem/partnerko z družino s prijatelji 16861 10344 7450 6670 (12937) 8776 6114 5776 13577 11890 9327 8183 16324 10559 8971 (4500) 9514 6021 6509 Način prihoda individualno brez rezervacije 10660 (11609) 13062 10812 individualno z rezervacijo 9356 7650 9900 9941 individualno z rezervacijo turistične agencije (8657) (7585) (12724) individualno v aranžmaju turistične agencije 7439 5328 9683 9467 v organizirani skupini s turistično agencijo ((4391)) ((3246)) v organizirani skupini s klubom, sindikatom (6393) (7120) 7047 Osnovni razlog za prihod počitnice, sprostitev, zabava obisk sorodnikov, prijateljev zdravstveni razlogi poslovni razlogi drugo 8321 (7256) (15800) ((9602)) 641 1 (7231) (13619) 10073 (11671) (16764) 9326 17284 6944 30 . TABELARNI PREGLED Tabela 7: Povprečni dnevni izdatki (brez prevoza) na tujega individualnega turista med bivanjem v Sloveniji, po državah stalnega prebivališča SIT Skupaj Hrvaška Italija Nemčija Madžarska Skupaj 7545 6142 9296 8942 6248 Starostni razredi do 1 9 let 2029 3039 4049 5059 60 let in več (6230) 7655 7239 7224 10036 ((10981)) (5747) (6583) 6209 5461 ((12916)) ((8447)) 8438 10286 9202 9471 (16000) 6272 9180 10095 10534 (9975) ((6992)) 6981 5453 ((6923)) Zaposlitveni status zaposleni/samozaposleni upokojenci/rentniki dijaki/študenti drugo 7575 ((10480)) 6564 ((8940)) 6121 (5951) 9460 (15125) 7815 (8857) 9512 (9286) (4729) ((11500)) 6095 Poklici zaposlenih/samozaposlenih in upokojenih turistov visoki uradniki, managerji strokovnjaki, inženirji, tehniki uradniki delavci v trgovini delavci v industriji in obrti drugo 7118 7967 7952 7597 (7088) (8116) 5513 6675 6800 (6184) ((4877)) ((7167)) 11195 9587 9148 10609 91 1 1 8958 9876 9764 9501 8634 (9519) (8125) (5838) 5943 6529 ((4982)) ((5491)) ((6889)) Način potovanja sam s partnerjem/partnerko z družino s prijatelji 12585 9208 6756 6100 ((111 55)) 8172 5753 541 1 12077 10800 8666 7392 13916 9220 8188 (3833) (8694) 5401 5875 Način prihoda individualno brez rezervacije 9167 (10569) 11719 9164 individualno z rezervacijo 8110 7206 9128 8760 individualno z rezervacijo turistične agencije (7890) (7156) (11116) ((14286)) individualno v aranžmaju turistične agencije 6799 4956 8842 8731 v organizirani skupini s turistično agencijo ((3582)) ((2944)) v organizirani skupini s klubom, sindikatom (5751) (6304) 6378 Osnovni razlog za prihod počitnice, sprostitev, zabava obisk sorodnikov, prijateljev zdravstveni razlogi poslovni razlogi drugo 7450 (6422) (11901) ((7519)) 6015 ((6738)) ((11219)) 9239 (8814) (13855) 8310 14663 6275 31 4. TABELARNI PREGLED Tabela 8: Povprečni dnevni izdatki na tujega turista, ki je pripotoval organizirano v aranžmaju turistične agencije, po državah stalnega prebivališča SIT Skupaj Hrvaška Italija Nemčija Madžarska Skupaj 9255 4437 8871 (11672) (6407) Starostni razredi do 1 9 let 2029 3039 4049 5059 60 let in več (8381) 9350 8806 9658 9864 8995 4918 4308 ((10797)) 9500 (8281) (8087) (8287) (5545) 1 1383 (15833) (12593) (4718) (7604) (6852) Zaposlitveni status zaposleni/samozaposleni upokojenci/rentniki dijaki/študenti drugo 9307 8863 8584 ((14682)) 4308 4918 9123 (7175) (9338) 11177 (12593) ((11667)) (6252) ((7740)) Poklici zaposlenih/samozaposlenih in upokojenih turistov visoki uradniki, managerji strokovnjaki, inženirji, tehniki uradniki delavci v trgovini delavci v industriji in obrti drugo (5966) 8882 11355 9836 9119 8377 5167 3571 ((6292)) (9171) (10720) 9195 (7744) (13250) 13611 (5545) (8259) (3480) (6930) Način potovanja sam s partnerjem/partnerko z družino s prijatelji 10514 10131 7898 11221 4918 4308 (9309) 8528 7395 13882 ((10335)) 13645 (7143) ((8000)) ((3929)) (6335) ((7740)) Osnovni razlog za prihod počitnice, sprostitev, zabava obisk sorodnikov, prijateljev zdravstveni razlogi poslovno drugo 9237 ((12524)) 4437 8871 11672 (6333) 32 4. TABELARNI PREGLED Tabela 9: Povprečni dnevni izdatki na tujega turista za hrano in pijačo ter drugi izdatki (npr. smučarske vozovnice, razni nakupi), po državah stalnega prebivališča SIT Skupaj Hrvaška Italija Nemčija Madžarska Skupaj Starostni razredi do 19 let 2029 3039 4049 5059 60 let in več 3254 (2528) 3594 3113 3256 (3537) (2963) (2627) ((2068)) ((3191)) (2296) (3205) 3884 4414 4167 3822 (2912) (2427) 3763 (2792) (4087) 4114 (4054) (3678) (2715) (1970) 3478 2307 Zaposlitveni status zaposleni/samozaposleni upokojenci/rentniki dijaki/študenti drugo 3290 (2729) (3187) ((3656)) 2595 ((2732)) 3889 (2765) (4343) ((4000)) 4098 (3299) ((1795)) 2695 Poklici zaposlenih/samozaposlenih in upokojenih turistov visoki uradniki, managerji strokovnjaki, inženirji, tehniki uradniki delavci v trgovini delavci v industriji in obrti drugo 2726 3456 3396 3445 (3275) (2937) (1653) (2923) (3203) (2823) (3837) 4031 3739 (4657) 3947 (2831) (4613) 4092 (3810) (3362) ((4130)) ((3475)) (1710) 2890 (2747) ((2618)) ((2375)) ((3588)) Način potovanja sam s partnerjem/partnerko z družino s prijatelji (5903) 3530 2876 2818 (3389) (2700) (1456) (4833) 3891 3528 4208 (8093) 3640 3148 ((1167)) ((4273)) (3008) 2372 (3139) Način prihoda individualno brez rezervacije 4155 ((4363)) (5889) (4027) individualno z rezervacijo 3918 (3307) 4437 4240 (2556) individualno z rezervacijo turistične agencije (2140) ((786)) ((5384)) ((3143)) individualno v aranžmaju turistične agencije 2896 (2616) 3466 (3089) 2592 v organizirani skupini s turistično agencijo 3090 - 3297 (3326) (3282) v organizirani skupini s klubom, sindikatom ((1804)) . . - - Osnovni razlog za prihod počitnice, sprostitev, zabava obisk sorodnikov, prijateljev zdravstveni razlogi poslovni razlogi drugo 3151 (3704) (6869) ((3796)) 2457 3855 ((7273)) 3253 (9514) 2735 33 4. TABELARNI PREGLED Tabela 10: Ocena elementov turistične ponudbe v Sloveniji za vse tuje turiste in turiste iz Hrvaške in Italije % Skupaj Nezadovoljen Manj zadovoljen Zadovoljen Zelo zadovoljen Neopredeljen Skupaj prometna dostopnost 100 kakovost lokalnega prevoza 100 kakovost PTTstoritev 1 00 kakovost informacij v lokalnih turističnih uradih 100 razmerje cena - kakovost 100 storitve v nastanitvenem objektu 100 storitve v gostinskih lokalih v kraju 100 higienske razmere 100 urejenost kraja 100 narava in pokrajina 100 možnosti športnih aktivnosti 1 00 urejenost smučarskih prog 100 prijaznost osebja pri smučarskih napravah 1 00 pestrost kulturnih prireditev 100 možnost izbire izletov 100 možnost za razvedrilo 1 00 možnosti za nakupe 100 pogoji za družinski dopust 100 osebna varnost med bivanjem v Sloveniji 100 Hrvaška prometna dostopnost 1 00 kakovost lokalnega prevoza 100 kakovost PTTstoritev 1 00 kakovost informacij v lokalnih turističnih uradih 100 razmerje cena - kakovost 100 storitve v nastanitvenem objektu 100 storitve v gostinskih lokalih v kraju 100 higienske razmere 1 00 urejenost kraja 100 narava in pokrajina 100 možnosti športnih aktivnosti 100 urejenost smučarskih prog 100 prijaznost osebja pri smučarskih napravah 100 pestrost kulturnih prireditev 100 možnost izbire izletov 100 možnost za razvedrilo 100 možnosti za nakupe 100 pogoji za družinski dopust 100 osebna varnost med bivanjem v Sloveniji 100 Italija prometna dostopnost 1 00 kakovost lokalnega prevoza 100 kakovost PTTstoritev 100 kakovost informacij v lokalnih turističnih uradih 100 razmerje cena - kakovost 1 00 storitve v nastanitvenem objektu 100 storitve v gostinskih lokalih v kraju 100 higienske razmere 1 00 urejenost kraja 1 00 narava in pokrajina 100 možnosti športnih aktivnosti 1 00 urejenost smučarskih prog 100 prijaznost osebja pri smučarskih napravah 100 pestrost kulturnih prireditev 100 možnost izbire izletov 100 možnost za razvedrilo 100 možnosti za nakupe 100 pogoji za družinski dopust 100 osebna varnost med bivanjem v Sloveniji 1 00 (9. 7) ((4, 2)) (6. 8) ((5, 0)) ((14, 9)) ((14, 9)) (8. 8) (9. 9) ((4, 2)) (6, 2) ((3, 5)) (6, 1) (14, 2) (14, 6) (111) (7, 0) ((5, 3)) (17, 0) 18, 5 ((4, 5)) ((23, 0)) ((24, 9)) ((21, 8)) ((20, 6)) ((26, 2)) ((13, 0)) ((23, 6)) ((18, 5)) ((16, 8)) (25, 2) ((15, 2)) ((13, 2)) (22, 2) 62. 6 (13, 8) 36. 8 42. 3 76. 7 44. 9 51. 8 49. 8 53, 7 (12, 1) 29. 4 33. 6 35. 7 (18, 0) 24. 9 40, 7 49, 3 48, 3 32, 9 (51, 0) ((21, 5)) (31, 9) (59. 0) (73, 9) (42, 4) (57, 6) (49, 9) (58. 1) (28. 1) ((25, 8)) (37. 2) ((22, 2)) (35, 4) (46. 3) (57, 8) (42, 0) 70, 3 (36. 5) (38. 2) 76, 6 (38. 6) (39, 6) (57. 6) (39. 7) (25. 3) (20, 6) (29. 8) ((16, 0)) (24, 0) (39. 6) (38. 7) (49, 3) (37, 5) 23. 2 (17, 6) (17, 6) (13, 6) 48. 6 37, 0 43. 3 37. 3 84. 4 25. 7 (12. 0) (11. 1) (14. 2) (12, 8) (12, 1) 33, 2 64, 6 ((24, 0)) ((15, 4)) ((13, 8)) (51, 1) (33, 0) (41. 7) (29. 8) 90, 4 (29, 0) ((24, 9)) ((17, 6)) ((13, 0)) (28, 9) (55, 9) ((16, 8)) ((13, 9)) ((15, 9)) ((16, 5)) (48. 5) (50, 0) (37. 6) (50, 2) 82, 2 (26, 5) ((10, 2)) ((13, 5)) (20, 9) ((15, 3)) (32, 1) (59, 3) ((4, 9)) 79, 8 34, 3 35, 5 (9, 0) ((5, 6)) 29, 9 37, 7 40, 4 62, 7 51, 4 22, 7 (15, 2) (14, 0) (76, 1) ((21, 5)) ((24, 8)) ((21, 1)) (28, 1) (29, 8) (50, 4) (45, 6) ((17, 1)) 90, 5 (40, 2) (41, 7) (29, 5) (39, 9) (45, 8) 72, 6 (58, 1) ((19, 6)) ((18, 3)) ((12, 0)) 34 5. PRILOGA ^ ,»1. ^' ' i' £__ ■iS ' ^ iiL^iSr-* ^^žf" ■s « am r m y i n 4« v t m ^A ^ f * :*. . * * ** f:m •; > š&Sstt« 'Vvii •* & .f \ « ^ . » * +*! * K * rt i + f? t >' !■?* s ** wm *«&£ i|^^i«£>lSJK*. . ^ m. m no^ m l A 3 82 mm, , W%M i4¥ i ^ežnle; ' ' "' ' |j iisifi r, i* f^^t" ^ • 1 1* !:W; ®ii I-M " KSt. 'T' . . rf. i^F6®^ - * a^' ^Tkc. v ;r«3M šj&iSaS ^A*/_ ZAVOD REPUBLIKE SLOVENIJE ZA STATISTIKO TU -13/94 Spoštovani gosti, lepo pozdravljeni in dobrodošli v Sloveniji. Upamo, da se v naši deželi dobro počutite in da se boste tako počutili do konca vašega bivanja pri nas. V želji, da bi spoznali vaše počutje in vaše mnenje o naši turistični ponudbi , izvajamo v teb dneh statistično anketo. Vljudno vas prosimo za sodelovanje. Anketa je anonimna. Izbrani ste bili slučajno. Za sodelovanje se vam lepo zahvaljujemo. LIL RS. leto I. št. 1/91; št. 00102/9112/1 ANKETNI VPRAŠALNIK ZA TURISTE IZ TUJINE V ZIMSKI SEZONI 1994/95 Kroj . Občina Vrsta in kategorija objekta Ime objekta Datum anketiranja Zaporedna itevilka hotela Zaporedna številka vprašalnika 1 I 3 1 I 0 u A. PODATKI O IZBRANEM GOSTU: 1. Državljanstvo po potnem listu 2. Država stalnega bivališča 3. Regija, mesto (ali najbližje večje mesto) 4. Starost: ♦ do 19 let 1 ♦ 2029 2 ♦ 3039 3 ♦ 4049 4 ♦ 5059 5 ♦ 60 in več let 6 5Status: ♦ Zaposlen/samozaposlen 1 ♦ Upokojenec/rentnik 2 ♦ Dijak/študent 3 ♦ Drugo 4 6. Poklic: samo za turiste, ki so pod vprašanjem 5 obkrožili odgovor 1 ali 2: ♦ Visoki uradniki, managerji 1 ♦ Strokovnjaki, inženirji, tehniki 2 ♦ Uradniki 3 ♦ Delavci v storitvah in trgovini 4 ♦ Delavci v industriji in obrti 5 ♦ Drugi poklici 6 7. Okolje, kjer živite: ♦ na podeželju 1 ♦ v mestu z manj kot 200 000 prebivalci 2 ♦ v mestu z več kot 200 000 prebivalci 3 8. Potujete sami ali v družbi? ♦ potujem sam 1 ♦ potujem s partnerjem/partnerko 2 ♦ potujem z družino ali z drugimi sorodniki 3 ♦ potujem s prijatelji 4 9Število oseb, s katerimi skupaj potujete in delite stroške potovanja in bivanja (vključno z vami) I I I ♦ od tega število otrok do 14 let I I 1 B. ZNAČILNOSTI BIVAI\JA V SLOVENUI 1. Način organiziranja potovanja ♦ individualno, brez predhodne rezervacije ♦ individualno s predhodno rezervacijo ♦ individualno s predhodno rezervacijo prek turistične agencije (brez predhodnega plačila) ♦ individualno v aranžmaju turistične agencije ♦ v organizirani skupini z agencijo ♦ v organizirani skupini s klubom, sindikatom 2. Kateri je osnovni razlog za vaš prihod v Slovenijo ♦ počitnice, sprostitev, zabava ♦ obisk sorodnikov, prijateljev ♦ zdravstveni razlogi ♦ poslovni in službeni razlogi ♦ drugi razlogi (npr. tranzit) Zaradi katerih motivov ste izbrali Slovenijo za cilj vašega potovanja oz. počitnic? Obkrožite 3 odgovore glede na odločilnost motiva: ♦ aktivnosti na snegu (alpsko smučanje, tek na smučeh, sankanje) 1 ♦ sprehodi in izleti 2 ♦ podnebne razmere 3 ♦ zabava, počitek 4 ♦ sprememba okolja 5 ♦ nove izkušnje, doživetja 6 ♦ zdravstveni razlogi 7 ♦ ogledi naravnih in kulturnih znamenitosti dežele 8 ♦ ugodne cene 9 ♦ nakupovanje 10 ♦ igralništvo 11 ♦ kongresi 12 ♦ sklepanje poslov 13 ♦ izobraževanje in raziskovanje (seminarji, predavanja) 14 ♦ obisk sorodnikov prijateljev 15 ♦ drugo: navedite 16 5. Kdaj ste se odločili, da pridete v Slovenijo: ♦ pred manj kot enim mesecem (tik pred zdajci) 1 ♦ pred 1 do 3 meseci 2 ♦ pred 3 do 6 meseci 3 ♦ pred več kot 6 meseci 4 6. Kateri viri informacij so vplivali na vaš prihod v Slovenijo osebne izkušnje priporočila sorodnikov in prijateljev časopisi, knjige, filmi, plakati radio televizija turistična agencija turistični sejmi, razstave drugo: navedite 7. S katerim prevoznim sredstvom ste pripotovali v Slovenijo ♦ z avtomobilom ♦ zavtobusom ♦ z letalom ♦ z vlakom 8. Kje ste se v glavnem prehranjevali? ♦ imel sem penzion oz. polpenzion v hotelu ♦ jedel sem po naročilu ♦ hrano sem si pripravljal sam 9Trajanje bivanja v Sloveniji ♦ skupno število prenočitev v Sloveniji (pred dnevom anketiranja in po njem) ♦ od tega število prenočitev v kraju anketiranja ♦ čas vašega bivanja v kraju anketiranja: od LU do 10. Kolikokrat ste doslej že bili ♦ v Sloveniji ♦ v tem kraju ♦ v tem hotelu 4. Kdo v vaši družini/družbi je najbolj vplival na odločitev, da pridete v Slovenijo? ♦ sam 1 ♦ partnerka/soproga 2 ♦ partner /soprog 3 ♦ otroci 4 ♦ drugi družinski člani ali sorodniki 5 ♦ prijatelji 6 ♦ potujem poslovno 7 11. Ali bi v prihodnjih treh letih ponovno prišli v Slovenijo ♦ da 1 ♦ ne 2 ♦ ne vem 3 12. Če bi prišli še kdaj v Slovenijo, ali bi prišli: ♦ v isti kraj 1 ♦ v drug kraj 2 ♦ ne vem 3 2 C. STROSKI VAŠEGA POTOVALA IN CELOTNEGA BIVAINJA V SLOVENIJI Vljudno vas prosimo še za nekaj podatkov o stroških vašega bivanja v Sloveniji. Prosimo, vpišite zneske skupaj za vas in za osebe, ki z vami potujejo in ste jih navedli pod vprašanjem A 9. Zneske vpisujte v tolarjih. 1. Če ste v Slovenijo pripotovali v aranžmaju turistične agencije, prosimo, da navedete znesek, ki ste ga plačali za : ♦ aranžma s prevozom I | | | | | | | SIT ALI ♦ aranžma brez prevoza [ I I I I I I I SIT 2. Če ste pripotovali individualno, prosimo, da navedete, koliko (približno) boste do konca vašega bivanja v Sloveniji potrošili za: ♦ prenočišče s hrano (polni ali polpenzion) I I I [ I 1 1 I SIT ALI ♦ samo prenočišče (z zajtrkom) I I I I I I 1 I SIT ♦ hrano in pijačo I I I I I I I I SIT 3. Prosimo še za podatek o vaših potnih stroških (v Slovenijo in domov) 4. Koliko so (ali predvidevate, da bodo) približno znašali še vaši ostali izdatki (smučarske karte, vstopnine, razni nakupi, ostalo) SIT SIT 5. Ali so bili stroški tega potovanja in bivanja v Sloveniji ♦ v mejah pričakovanega 1 ♦ večji od pričakovanega 2 ♦ manjši od pričakovanega 3 3 D. OCENA PONUDBE V SLOVENIJI 1. Prosimo, da ocenite naslednje elemente turistične ponudbe v Sloveniji: Če določeni elementi za vas niso pomembni ali jih niste koristili, obkrožite X. I nezadovoljen manj zadovoljen zadovoljen zelo zadovoljen nisem koristil 01. prometna dostopnost 02. kakovost lokalnega prevoza 03. kakovost PIT storitev 04. kakovost informacij v lokalnih turističnih uradih 05. razmerje cenakakovost 06. storitve v nastanitvenem objektu 07. storitve v gostinskih lokalih v kraju 08. higienske razmere 09. urejenost kraja 10. narava in pokrajina 11. možnosti športnih aktivnosti 12. urejenost smučarskih prog 13. prijaznost osebja pri smučarskih napravah 14. pestrost kulturnih prireditev 15. možnost izbire izletov 16. možnost za razvedrilo 1 7. možnosti za nakupe 1 8. pogoji za družinski dopust 19. osebna varnost med bivanjem v Sloveniji X X X X X X X X X X X X X X X X X X X 2. Kakšen je vaš splošen vtis o potovanju oz. bivanju v Sloveniji? ♦ boljši od pričakovanega 1 ♦ v mejah pričakovanega 2 ♦ slabši od pričakovanega 3 3. Če ne bi prišli v Slovenijo, kam bi sicer šli na počitnice? mtmmm m—m „ '' V MiifiS? ^#1 r^g^A fatffi . ] j) ©JJSI?^*V; 5!' i" Sey*^5wit#jE<# ifiKifl :r; <-5' -:. -, /^^ ^ht J ^ Ift J ft •* f v ^ ^■iVA/f. :-:-^ <■!/?*? ^A*/ &mmz$ mi * i m ; IS isai *V. ^ - i 1 S^i. M^fei **z m> ** ** W:% • '; . «ii; -V, V^' f : ipl ■; ym fMm .:i1 v. . ?*. ' i» » J5 rT "i »j Sdss 5»> m-ž •? ID »t /S995' isbn flbaiim37b 9 "788681 11 141373