PRIMORSKI dnevnik i® začel izhajati v Trstu '3- maja 1945. njegov Predhodnik PARTIZANSKI DNEVNIK pa 26. novembra 1943 v vasi Zakriž °ad Cerknim, razmnožen 08 ciklostil. Od 5. do 17. septembra 1944 se je tiskal v tiskarni «Doberdob» v.Govcu Pri Gorenji Trebu- *'• od 18. septembra '944 do 1. maja 1945 v »skarni «Slovenija» pod Vojskim pri Idriji, do 8. maja 1945 pa v osvobojenem Trstu, kjer je izSla zaboja Številka. Bil je edini oskani partizanski DNEV-N * v zasužnjeni Evropi. primorski Poštnina plačana v gotovini Abb. poetala 1 gruppo Cena 600 lir - Leto XL št. 210 (11.933) Trst, torek, 4. septembra 1984 Tiskovna konferenca osrednjih slovenskih organizacij Referendum o dvojezičnem šolstvu na Koroškem je v bistvu zloraba demokratičnega inštrumenta Zavrnjena vsaka možnost pogovorov in pogajanj s Heimatdienstom Dolar bliže 1.800 liram RIM — Menjalni tečaj ameriškega dolarja sc vzpenja cedale bliže zgodovinskemu pragu !-800 lir. Včeraj se je to gibanje ‘■stavilo le malenkost pred cl-Jcni, saj se je ameriška valuta 113 italijanskih finančnih borzah ■^»dajala po 1.797,25 Ure, kar .10 lire dražje kot pretekli petek •n več kot 4 Ure dražje kot 13. avKusta, ko je bil dolar dosegel ^adnjo rekordno vrednost (tisoč 793,20 lire). S tem je valuta ZDA v 4 letih 0|.l kot podvojila tečaj v raz-™erju z liro, ki je bil leta 1980 ® 1:800. Podobno se je dolar ,Ceraj okrepil tudi v odnosu do rugih trdnih valut, medtem ko 'e 'ira v bistvu ohranila do njih ■Spremenjeno razmerje. CELOVEC — Včeraj sta obe osrednji organizaciji koroških Slovencev Narodni svet in Zveza slovenskih organizacij na Koroškem skUcali tiskovno konferenco, na kateri sta predsednika dr. Matevž Grilc in ing. Feliks Wieser s svojimi sodelavci novinarjem pojasnila stališče koroških Slovencev do nedavno zaključenega referenduma koroškega Heimatdien-sta, pri čemer naj bi 34.000 podpisov na Koroškem sprožilo zahtevo po točenju nemškogovorečih od slovensko-govorečili šolarjev na južnem, dvojezičnem ozemlju dežele. Referendum označujejo koroški Slovenci kot zlorabo demokratičnega inštrumenta, ugotavljajo, da volivci svobodnjaške stranke na Koroškem niso slediti težnjam svojega deželnega predsednika Joerga Haiderja, ki je pravzaprav vzpodbudil referendum. Prav tako Heimatdienstu in Haiderju ne gre za kakšno bistveno spremembo vsebine dvojezičnega, manjšinskega šolstva, temveč za oženje uradno priznanega dvojezičnega ozemlja in krčenje števtia uradno priznanih dvojezičnih šol. Zato je kakršenkoli predlog o »kompromisu« za koroške Slovence nesprejemljiv, ker bi po pravilu, oziroma predlogu Stefa- Matevž Grilc na Knafla, deželnega predsednika OEVP, češ naj bi ukiniti tiste šole, na katerih ni prijavljen nihče k dvojezičnemu pouku in da bi na tistih, kjer je k dvojezičnemu pouku prijavljenih le malo število učencev, u-vedli možnost slovenskega materinega jezika kot dodatni predmet. Posebna zahvala s strani koroških Slovencev gre v prvi vrsti mladinskim organizacijam obeh večinskih strank v deželi (OEVP in SPOE), sindikatom, celovški univerzi in tisti pretežni večini večinskega naroda, ki Feliks Wieser jih je v njihovi borbi zoper referendum in med njegovim potekom podpirala. Kar pa zadeva ponudbo, ki jo je bil v soboto na svoji tiskovni konferenci izrekel predsednik koroškega Heimatdiensta dr. Josef Feldner, češ naj bi koroški Slovenci začeli pogovore s Heimatdienstom. je bilo poudarjeno, da zanje koroški Heimat-dienst ne more biti partner v pogajanjih ali pogovorih, temveč je to lahko le zvezna vlada. BARBARA GORIČAR Craxijevo poročilo o varnosti RIM — Predsednik vlade Bettino Craxi je poslal obema domoma italijanskega parlamenta poročilo o informacijski in varnostni politiki, ki obsega polletje od 23. novembra 1983 do 22. maja letos. V sedanjem političnem in družbenem položaju, pravi Craxi, ki ga označuje visoka raven napetosti med družbenimi silami, vznemirjujoča razširitev mamil, čedalje bolj nevarno naraščanje organiziranega kriminala se bi utegnila spet okrepiti prevratniška dejavnost. Zato je predsednik vlade mnenja, da zasilno stanje za sedaj še m mimo in da je potrebna kar naj večja budnost. V sedanjem trenutku, pravi še Craxi, ki je zelo delikaten, kot vsa prehodna obdobja je treba zaključiti proces odprave terorizma in sicer prav v fazi, ko se slednji skuša spet organizirati v drugih oblikah in z različnimi značilnostmi. Za sedaj nikakor ni mogoče reči, kdaj bo terorizem popolnoma poražen. Bito bi optimistično misliti, da bi tako kompleksen fenomen kot je terorizem, ki se je v Italiji tako zakoreninil, bilo mogoče odpraviti v nekaj dneh. Craxi še pravi, da obstajajo nekatera znamenja po katerih naj bi se o-borožene skupine skušale spet organizirati. Gre za znamenja, ki jih je treba vzeti zelo resno v poštev. V dokumentu je govor med drugim tudi o desničarskem terorizmu, ki pa mu Craxi odreka sleherno ideološko podlago in ga istoveti v bistvu z navadnim kriminalom. Dve leti po smrti prefekta Dalla Chiese Spominske svečanosti VrsA^ERMO — V Palermu je bila oblet-.sP°minskih svečanosti ob drugi Se n- ■ umora generala Dalla Chie-0e‘„a Je6°ve žene Emanuele in teles-vesnJ,ra*arJa Domenica Russa. Slo-■hini^i se ìe udeležil tudi notranji ài. Kj r Oscar Luigi Scalfaro. Po ma-itWjoS0 i° darovali v cerkvi Sv. Donita a s° Scalfari in drugi predstav-Nožii' li °dšli v Ulico Carini ter krai . cvetje k spominski plošči na sok,' L kiCr to Dalla Chiesa padel. Vi-fhanUp?misar za boj proti mafiji E-0"letn' - ^ Francesco je ob drugi točil 1Cl '-'alla Chicsovega umora iz-statigij^lranjemu ministru Scalfaru ha r c'1» poročilo o izvajanju zako-*'c'jskih °rre" Govoril je o uspehih poli D-, h °blasti v boju proti mafiji, tooLT Povedal, da je, dve leti po u-Blir ....zaporu le nekaj obrobnih fise Pa, ki so umor Dalla Ch Ghie- " Orrr . . ' 1X1 uiiivi ivctna v/iuc- va^ntzirali, pa so še vedno na baleprn^cžu gospodarske fakultete Vdin ..univerze je bilo zasedanje tojoy 55‘iskega protimafijskih komi-ob'etnj(Vl se je sestal prav tako ob ri Sol c,' sfnrti prefekta Dalla Chiese. n je bil tudi sin pokojnega Minister Scalfaro prefekta Nando Dalla Chiesa, ki je z grenkobo ugotovil, da so napovedali svojo prisotnost na zasedanju koordinacijskega odbora mnogi italijanski intelektualci, ki pa jih včeraj ni bito na spregled. Čedalje ostrejša polemika glede Sardinije KD sedaj kliče na odgovornost še predsednika vlade Craxi ja RIM — Ni miru glede deželne vlade na Sardiniji. Sedaj KD kliče na odgovornost neposredno Bettina Craxi-ja, kot socialističnega tajnika in kot predsednika vlade: kot pravijo razni demokristjanski voditelji se je bil Craxi julija med preverjanjem v vili Madama slovesno obvezal, da ne bo na noben način in nikoli podpiral levičarske uprave na otoku. Podtajnik KD Guido Bodra-to zatrjuje s tem v zvezi, da prav zato ni mogoče imeti sardinsko vprašanje za domislico ob šmarnu, ampak da gre za resno zadevo. Kaj se bo torej zgodilo, če bi to obvezo dokončno prelomili, če bi se namreč konec koncev Melisov deželni odbor vendar obdržal tudi s pomočjo pod pore socialistov? Po mnenju Bodrata bi bile posledice »zelo trde« glede odnosov med sedanjimi vladnimi zavezniki, najmanj je pričakovati, da bi glede sedanjih perečih problemov (kot stanovanjska politika in pokojnine ter morebiti celo finančnega zakona) objektivno prevladala prepirljivost nad duhom sprave med različnimi stališči. Po drugi strani se bo tudi tajnik KD De Mita v posegu, ki ga bo imel pojutrišnjem na vsedržavni demokristjanski skupščini v San Pellegrinu, povrnil k zadevi. Petstrankarska koalicija ni kakršna koli formula, bo poudaril, je formula s strateškim značajem: nihče, ni- ti PSI niti laične stranke ne more zatorej izbirati v krajevnih upravah brezskrbno med zavezništvom s KD ali s KPI. S tem tajnik KD začenja predčasno volilno kampanjo za prihodnje upravne volitve. Zadrego socialistov je včeraj pomagal povečati še PSDI. Spet se je oglasil socialdemokratski starosta in bivši predsednik republike Giuseppe Saragat, ki je dejansko umaknil svojo stranko iz sardinske deželne vlade: »Ne mogel bi neprizadeto gledati,« je dejal Saragat, »sožitja, pa čeprav posrednega, med stranko, ki ji predsedujem in avtonomističnimi težnjami Sardinske akcijske stranke«. Izbruh socialdemokratskega veljaka je naletel na takojšnjo pohvalo predsednika KD Piccolija. Po drugi strani pa je tudi zabeležiti, da je v tej zadevi opravila republikanska stranka, ki je bila prispevala k izvolitvi zastopnika Sardinske akcijske stranke Melisa za predsednika deželne vlade, pravi preokret in sedaj odreka sodelovanje pri sestavi odbora. Kako bodo mogli v takih razmerah ostati socialisti izolirani, ob polemiki, ki se je medtem sprožila na vsedržavni ravni? Kljub vsemu pa, dasi neuradno, socialistični predstavniki še dalje zatrjujejo, da se bo na Sardiniji končalo, kot se je začeto: z levičarsko deželno vlado, ki jo bo od zunaj podprl PSI. R. G. ^Uje cigarete ^Hiesto peči <*'CA — Jugoslovanski canea, S° v<‘crai na mednarod-drcjjy^ciiem prehodu pri Štan-hjar ''"krili v švicarskem tovor-Raret *ar sto tisoč zavojčkov ci-eije ' Pretežno ameriške produk-ker i °'er tovornjaka Hans We-vji e 'ibmejnim organom izja-*a Prevaža električne peči Pa „• ? 'tolijansko tovarno, kar p"1 b"o res. Meni|?K cigaret so cariniki žaga šof • * tov°rnjak, švicarske-hočj „*‘rja Pa aretirali in že si-kop-,, J® s tem v zvezi zaslišal PfGiskftvnlni vi vi ni L To-in torpi../ Preiskovalni sodnik. ""Pini« 'C Prihajal iz Grčije ‘•am„R Kitajske Li Hsiennien je včeraj iz Zagreba dopotoval v Beograd, kjer bo na uradnem in prijateljskem obisku do 5. septembra. Visokega gosta so na letališču sprejeli predsednik predsedstva SFRJ Veselin Djuranovič, predsednica ZIS Milka Planinc ter drugi visoki jugoslovanski .predstavniki. Med prisrčnim snidenjem z gostiteljem je kitajski predsednik poudaril, da si je že dolgo želel obiskati Jugoslavijo in da je zelo zadovoljen z dosedanjim potekom obiska. (dd) v Nepričakovan polom pogajanj Sa mir-Peres V Izraelu ne bo vlade narodne enotnosti JERUZALEM — Namesto uradnega sporočila o oblikovanju vlade narodne enotnosti, je Izrael presenetila vest, da so se pogajanja med laburističnim voditeljem Peresom in sedanjim premierom Šamirom zaključila s popolnim neuspehom. Odpoved ah so zato tudi tiskovno konferenco, na kateri bi moral Peres sporočiti, da je sestavil novo vlado, medtem ko ostaja velika neznanka odgovor na vprašanje, če se bosta obe strani sp'oh še sestali. Izraelski tisk označuje srečanje Peres - Šamir za popoln in nepričakovan polom in predvideva, da bosta obe strani sedaj skušali vsaka zase sestaviti svojo »ma lo koalicijo«. Še več, razbrati je tudi imena grešnih kozlov : že doseženi sporazum naj bi namreč »minirala« sedanji premierov namestnik Levi in bivši obrambni minister Šaron ob podpori večine vodstva Likuda. Peres in šamir sta se bila že sporazumela za nekatera bistvena vprašanja, kot na primer o tem, da bi prvi dve leti vodil vlado laburist Peres, drugi dve pa Šamir, da bi obrambno ministrstvo vsa štiri leta vodil laburist, finančno pa predstavnik desnice, medtem ko bi se na položaju šefa diplomacije menjavale osebnosti iz obeh strank. Povsem nepričakovano pa je Šamir v nedeljo zvečer prišel na dan s povsem novimi zahtevami, ki jih je Peres zavrnil, češ da ni več pripravljal na popuščanje. Po ocenah izraelskih komentatorjev je neuspeh pogajanj za sestavo vlade narodne enotnosti predvsem rezultat boja za oblast, oziroma za razdelitev ministrskih stolčkov. Iz takega, lahko bi ga imenova’i »pat« položaja pa je najverjetnejši izhod v razpisu novih volitev, ki bi lahko bile konec novembra, če seveda medtem ne pride do novih, dramatičnih preobratov v izraelskem političnem življenju. Južnoafriška republika med novo ustavo in neredi CAPETOWN — V noči med nedeljo in ponedeljkom je v Južnoafriški republiki stopila v veljavo nova tista va, ki med drugim prinaša dve bistveni novosti : komaj obnovljeni parlament bo odslej sestavljen iz treh zbornic, medtem ko namesto dosedanje funkcije ministrskega predsednika ustanavlja nov položaj predsednika države z izvršno oblastjo. Tri parlamentarne zbornice so namenjene predstavnikom bcTega prebivalstva, metičev in Indijcev, medtem ko avtohtono temnopolto prebivalstvo še naprej ostaja brez slehernih državljanskih pravic. Kandidat za pred- sednika je dosedanji ministrski PP*? sednik Bolha, voditelj večinske nac nalistične stranke, ki ga bo v src" izvolil posebni volilni kolegij, nak ga bodo slovesno »ustoličili« H- 56^ tembra. v Iz Johannesburga pa medtem P0.^ čajo o novih neredih v trikotni Vaal, kakih osemdeset kilometrov J no od tega mesta : dve osebi sta /ji reli v svojih avtomobilih, številni P licaji pa so bili ranjeni v požarih črnskih satelitskih mestih Sharpc • le, Sebokeng in Everton. Po poh skih poročilih naj bi umrlo tudi dem mladeničev. BENETKE — Konec tedna je no Lidu potekal v imenu veleprodukcij in v imenu grdih madžarskih filmov. »Indiana Jones in tempelj usode« Ste-vena Spielberga je zabeležil rekord no število gledalcev. Obe predvideni predstavi za občinstvo so morali ponoviti še v prvih jutranjih urah, sicer bi razočarali na tisoče Spielbergovih oboževalcev. Na Lidu se je že svitato in meglica, ki vsako jutro oznanja konec poletja, ni še izginila, ko se je iz Arene še slišalo vik in krik in ploskanje. Indiana Jones (prijatelji in ženske ga imenujejo lndy) je tisti šarmantni arheolog, ki se je prvič pojavil v osebi Harrisona Forda v filmu »The rider s of thè lost are« 81. leta. Ljubezenske avanture, skakanje z enega konca sveta do drugega, preseneti ji va scena, polna kač klopotač in kar se da drugih gomazečih živali, je to, kar nam je ostalo v spominu od ta krat. Nad vsem pa seveda »suvereni« lndy. Od letošnje reprize nam bo verjetno ostalo v spominu kako zamenjamo padalo z gumijastim čolnom (iz letala padeš v čolnu m snežnik, iz katerega padeš v vodo, iz vode pa spet med Indijce . ..), kako spravimo v džunglo plavolasko v lesketajoči Na beneškem filmskem festivalu Spielbergov »Indiana Jones« in Leone j e va nekdanja Amerika večerni obleki, kako se z ognjem re širno strupene Kalijeve krvi. Kačam so se tokrat pridružili tudi škorpijoni, stenice, stonoge, črvi, Thugi (Salga ri!) in par sličnih neprijetnosti. Sila prijeten pa je v filmu mali Shorty, Vietnamec, ki je z užitkom pil mrzel čaj na terasi Excelsiorja in dobro-voljuo odgovarjal vprašanjem novinarjev. Še prej pa bo na ogled Leonejev film »Nekoč je bilo v Ameriki«, star ring Robert De Niro. Vstopnina bo stala 10.000 lir. Glede na to, da film traja dobre štiri ure, je to pravična cena. Skupinica ameriških židovskih otrok postane s časom izvrstna zadruga gangsterjev. Navajeni kot smo na ameriške gangsterje iz časov prohibicije, ki govorijo po sicilijansko, se nam zdijo heroji Leonejevega filma že na prvi pogled čudni, ko nazdravljajo jidiš. škoda, da ne bo krožila po Italiji podnaslovljena kopija. Srečneži, ki so film videli v Cannesu, poročajo o izvrstni uporabi posebnega stanga židovskih gangsterjev, oziroma raznih govoric newyor škega Broma. Noodles — Robert De Niro v izredni formi in prijatelj — antagonist Max (James Wood) se vse življenje borita s kontroverznimi čustvi: sovra štvo, prijateljstvo, ljubezen (bolje rečeno spolno občevanje) do iste ženske. Nenehni konflikti med obema spremljajo dogajanje filma, ki je v resnici skupek flash backov spominov že osivelega De N ira. Od prvih tepežev na ulici je minilo 35 let. Amerika gangsterjev in protizakonite žganjekuhe je mimo, čeprav ne popolnoma. Velja pri tem omeniti izbiro mladih igralcev, ki predstavljajo deška leta protagonistov. Dejansko so si tako slični, da nam je skoraj ne mogoče verjeti, da niso igralci v so rodstvu. Film, ki ga je Leone zasnoval že 12 let od tega, potem ko je odklonil režijo filma »Godfather«, je stilno tako perfektno izdelan, da nam tudi nekatere dolgovezne scene, kjer je ritem počasnejši, postanejo zanimive. Detajli scenografij in kostimov, izredna fotografija Tonina Degli Collija dvigujejo nivo filma, tudi kjer delno nekoliko popušča. Benetke v konkurenci V tej sekciji beležimo te dni po • svoje zanimiva »etnografska« v »Tukuma« (tisti, ki je preveč z“\, den) danskega režiserja Pa 0-Kjaerulffa - Schidta razglablja ' ■ di »civiliziranega« človeka, ki . va ledene pokrajine negostolP ■ Groenlandije. Polagoma se P vadil eskimskim navadam in sef.,JJla pa čeprav je končni rezultat I daleč od slavnega »Nanuka«■ nmive)š*J0. bil film »Dionysos« znanega Če ne boljši, vsaj zanin skega avtorja etnografskih rof’ 0„i Mladi študent zagovarja na ž>° -j. diplomsko nalogo o pomenu h'(>ntiskih mitov v današnji dobi. I r v ^ Ijiv kot malokdo spreobrne tak° \0. fesorje kot študente: vsi skup°l do gradili prototip avtomobila ^ 2 CV v »parfurniran panter«) so pod geslom, da primitivne kult11 ,fljj edine, ki lahko dajo smisel d°n postindustrijski dobi. Oba filma, tako danski kot coski, nimata v sebi dovolj v z(j-ne fantazije, da bi vsaj delo111 ^0p govarjala filozofsko ogrodje in ySflfc v konkurenco. Selekcija postap dan lažja. EVA FORNAZAR Italijanska stran predlaga zamrznitev proporca z Nemci Kot ljudsko štetje je tudi vpis v šole na Južnem Tirolskem pokazal številčno krepitev Nemcev BOČEN — Že med zadnjim ljudskim štetjem zabele-žen padec števila italijansko govorečih državljanov na Južnem Tirolskem so ponovno potrdili podatki o vpisu o-trok v šole. Na podlagi teh podatkov je bilo mogoče ugo-toviti. da je zaradi demografskega padca italijanska skup-n°st potegnila krajši konec. Vpis v nemške osnovne šole se je v letošnjem šolskem letu zmanjšal za 3.7 odstotka, v italijanske pa za 8 odstotkov. Na obvezni nižji šoli je manjši vpis za 2.3 odnosno za 4.9 odstotka. Na višjih srednjih šolah se je vpisalo Za 5;3 odstotka manj italijanskih dijakov, medtem ko je Uemško govorečih celo za 6.2 odstotka več. Ti podatki govorijo o različnih demografskih sposobnostih dveh narodov, ki živita precej ločeno, Italijani v n^stih, Južni Tiro’ci pa na podeželju. Poznavalci razmer na Južnem Tirolskem poudarjajo, da zmanjkanje števila rojstev ni poglavitni vzrok za krepitev nemške in nazadovanje italijanske narodnosti. Najbolj je k temu prispevala svobodna odločitev državlja nov o narodni pripadnosti med zadnjim štetjem. Kakor je m°goče razbrati iz vesti agencije AGI, so se za nemško govoreče opredelili državljani zaradi ugodnosti, ki jih takšen korak prinaša pri zaposlovanju. Ta okolnost in njanjša rodnost pri Italijanih sta povzroči’! pretok od Stendono močnejše, (italijanske) k številčno šibkejši (nem ski) skupini. Kot prva posledica takšnega stanja je zmanjšanje števila italijansko govorečih državljanov na službenih mestih v javnih upravah in v šolskih gradnjah. Zaradi pro-porčnega sistema, ki velja na Južnem Tirolskem (to pravico so si Južni Tirolci pridobili s podpisom »paketa«) se bo dogajalo, da bodo manjšinci večincem odvzeri del službenih mest in s tem tudi del oblasti. Kot prvi alarmni znak. ki so ga dali Italijani, je predlog o zamrznitvi proporčnega odnosa med obema skupinama, predlog, ki ga je stranka južnotirolskih Nemcev Volkspartei zavrnila. Italijanska stran vztraja pri mehanizmu, ki naj ohranja nespremenjeno ravnovesje med narodnimi skupinami, ker vidi v tem pogoj za ohranjanje dobrega sožitja. Praznik grozdja v Krminu GORICA — Pred pokrajinskim praznikom grozdja, ki se bo začel v četrtek, 6. septembra, so v nedeljo v Krminu uradno odprli 13. razstavo domačih vin. Na njej sodeluje 40 podjetij in zasebnih kmetovalcev, med njimi pa sta dve podjetji iz Slovenije, ki seveda razstavljata briška vina. Skupno ponujajo obiskovalcem najkakovostnejšo proizvodnjo širšega krminskega območja. V Portorožu mednarodni simpozij o zeolitih PORTOROŽ — Kakih 250 znanstvenikov iz 28 držav se je dopoldan zbralo v portoroškem Avditoriju, kjer se je začel šestdnevni simpozij o zeolitih. Zooliti so predvsem sintetični industrijski material, najdemo ga tudi v naravi, vendar v majhnih količinah, brez katerega bi danes težko razvijali naftno predelovalno industrijo in vrsto drugih procesov v kemični industriji. To so kristalčki z velikim številom por in zaradi tega z veliko po vršino, ki so toplotno stabilni, pospešujejo anorganske in organske kemične reakcije, vpijajo velike količine vode, izmenjujejo jonsko naboj-nost v kemičnih strukturah itd. V Jugoslaviji sta tovarna glinice in aluminija iz Kidričevega in kemijski inštitut Borisa Kidriča razvila industrijsko proizvodnjo zeolita, tipa A, tako, da Kidričevo lahko proizvede letno o-koli 8 tisoč ton zeolita, ki ga mariborski Zlatorog vgradi v pralne praške. Simpozij v Portorožu organizira kemijski inštitut Borisa Kidriča, deluje v treh sekcijah in te obravnavajo sintezo zeolitov, do'očanje njihove strukture in njihovo tehnološko uporabo. Že število udeležencev (ti prihajajo iz držav obeh blokov, iz neuvrščenih držav in iz Kitajske), potrjuje, da gre za pomemben simpozij, saj bodo priznani strokovnjaki iz vseh koncev sveta lahko soočali in primerjali svoje izkušnje na tem ne tako starem področju kemije. Simpozij pa pomeni priznanje in hkrati priložnost za domače strokovnjake s področja zeolitov, da tem sestavinam posvetijo kar se da več pozornosti in zvedo marsikaj novega, kar bi lahko pripomoglo k novim tehnološkim spoznanjem in večji uporabi zeolitov v Jugoslaviji. B. Š. PORDENON — Zaradi nenadne slabosti je v prometni nesreči nedaleč od Portogruara izgubil življenje 53-letni trgovski potnik neke farmacevtske družbe Raffaelle Zanella iz Pordenona. Do nesreče je prišlo na državni cesti San Vito - Portogruaro, ko je na nekem preglednem in širokem ovinku kljub počasni vožnji Zanella izgubil nadzorstvo nad svojim osebnim avtomobilom in čelno trčil v nasproti vozeči tovornjak. Bogata žetev deželnih zakonov TRST — Pristojna vladna telesa so v mesecu avgustu odobrila kar 16 Zakonskih osnutkov, ki jih je sprejel deželni svet Furlanije - Julijske krajine, “d teh jih je enajst že veljavnih, dva bosta pričela veljati 16. septembra, ec*en pa danes, 4. septembra. Za preostale tri je dežela prejela telegramsko sP0ročjlo vladnega komisarja, da jih bo vlada prav tako sprejela , V teh zakonih kakor tudi v dejavnosti deželnega odbora in sveta pred Kratkotrajnimi počitnicami prevladujejo naslednja vprašanja in snovi: izgradila stanovanj po potresu v Furlaniji, odprava posledic v gorskem svetu zaradi prevelike količine padavin in podpora ostarelim. Deželni tiskovni urad, ki nam je sporočil te vesti, daje posebno pozornost zakonskemu ukrepu za spremembo večletnega proračuna za razdobje 1984-1986 h letošnjega proračuna. Če nekoliko podrobneje analiziramo v zakonodajalskem pogledu bogato ®ezono deželnega sveta, potem naj povemo, da so z zakonom 33, ki je pričel .jati 20. avgusta, določili izvajalska določila zakona 828 glede razporeditve j^ljiSke lastnine za novogradnje na potresnem območju. Zakon 34 sprejema 1“ločila za pospeševanje gradnje gozdnih poti Z današnjim dnem veljavni za-,or> št. 35 prinaša finančne olajšave za industrijska, obrtniška in trgovska Podjetja. V nadaljevanju posplošene razlage novih deželnih zakonov naj nadalje •denimo posege (zakon 37) v korist šolskih gradenj. Posebna določila so ^Prejetij o delovanju kolegialnih teles pri deželni upravi in finansiranju del ■o okrepitev deželnega letališča v Ronkah. n. Med deželnimi zakoni, ki bodo pričeli veljati 16. septembra, naj ome-Pio zakona številka 44 in 45 o napajanju sklada za izvajanje načrta pomoči Korist ostarelih. Na sejmu v Pordenonu (7. -16. septembra) bo razstavljalo okoli 800 podjetij Letos so pri izvedbi že 38. vzorčnega in 9. specializiranega sejma PORDENON — Mednarodni vzorčni sejem stopa letos v 38. leto. Visoka obletnica predstavlja priznanje podjetnim voditeljem, ki niso pomagali samo k rasti te deželno pomembne mednarodne gospodarske manifestacije, ampak so v tem času priredili tudi devet specializiranih sejmov. Zaradi visokega števila razstavljalcev si je sejem (upoštevajoč tudi gospodarsko razvitost pordenonske pokrajine in prisotnost kolosa bele tehnike in v zadnjem času tudi e-lektronike kot ‘je Zanussija) pridobil ugledno mesto v naši deželi in tudi v vsem severovzhodnem delu države. Na letošnjem sejmu bo sodelovalo 650 predstavnikov okoli 800 firm. Uradno bodo, poleg domačih, na sejmu sodelovale tudi, Avstrija, Nizozemska, Južna Afrika, Nemčija, ZDA, Francija in Velika Britanija. Na podlagi stikov, ki jih sejem vzdržuje z inozemstvom, je mogoče sklepati, da se bo to število v prihodnje še povečalo. Poleg mednarodne uveljavitve so si predstavniki sejma letos zastavili za cilj ureditev površin med sejemskimi zgradbami in reko Noncello, ki se vije na periferiji Pordenona. Prizadevanja za parkovno ureditev te površine, ki naj bi postala mestni park, trajajo že nekaj časa. Tudi mestni očetje si prizadevajo, da bi to reko, ki se kot ostale italijanske reke izriva v morje skrajno onesnažena, očistili in jo napravili privlačnejšo. V okviru boja za čisto okolje je občinska uprava ob njenih bregovih že zgradila več sprehajalnih poti. Da bi bil park hitro dosegljiv, so vojaki inženirci zgradili pontonski most. Ob teh novicah, ki govorijo o letošnjih novostih trajnega značaja na tej gospodarski infrastrukturi, naj še nekaj zapišemo o sejmu samem. Kot nam je sporočila njegova direkcija, bo danes zvečer v Villi Manin tiskovna konferenca s predstavitvijo 38. izvedbe pardononskega sejma, ki bo traja! od 7. do 16. septembra. Na njem bodo zastopane naslednje panoge: kmetijstvo, gredbeništvo, strojegradnja, prevozna sredstva, pohištvo, zapirala, hrana in pijače. Sejem ima 60.000 kv. metrov površine, od tega 20 tisoč pod streho. Pričakujejo, da si bo sejem ogledalo okoli 15.000 oseb. • PORDENON — V tukajšnjih gospodarskih krogih zelo ugodno ocenjujejo prvo udeležbo avstrijske Štajerske na vzorčnem sejmu. Ob tej priložnosti bosta navzoča predsednik trgovinske zbornice Štajerske Franz Kufmann in direktor sejma v Gradcu Alexander Goetz. Na otvoritveni svečanosti bo prisoten tudi italijanski zakladni minister Giovanni Goria. ^grebški Velesejem °d 9. do 16. septembra hj.^5*8EB — Konce tedna sc bodo v Ve"-.' prestolnici odprla vrata naj-rgjjf jugoslovanske velesejemske pri-|c *Vc- jesenskega zagrebškega ve-temhma’ *er K,,sPodarskega sodelovanja in ko-na s SFRJ, še posebno z ozirom o U-inovejše jugoslovanske predpise V t^nostih vlaganja tujega kapitala 'ukajšnje gospodarstvo. Sejem suhe robe RIBNICA — V Ribnici na Dolenjskem priredijo mako prvo nedeljo v septembru tradicionalni sejem suhe robe in lončarstva. Letošnja je bila že deveta izvedba, in kot vse prejšnje je tudi ta žela velik uspeh. Prireditev je predvsem etnografsko, pa tudi turistično in gospodarsko obarvana. Glavni njen namen pa je, ohraniti starodavno tradicijo izdelovanja suhe robe in lončenih izdelkov, ki bi sicer počasi izumiralo. Sejma se vsako leto udeleži veliko število krošnjarjeri predvsem iz Ribnice, pa tudi iz njene širše okolice. Ob stojnicah, katerih res ni manjkaloje bilo na izbiro vsega, od na vadnih kuhalnic pa do vinskih sodov. Lončenih izdelkov pa tudi ni manjkalo. Od raznih glinastih vaz in skled pa vse do piščalk v obliki slavčka je vse bilo vredno ogleda, če že ne nakupa. Zanimivost sejma je bila tudi ta, da so bili poleg krošnjarjev prisotni obrtniki, ki so z mliko spretnostjo preoblikovali nepomemben kos lesa v lep, zanimiv, predvsem pa uporaben izdelek. Pri tem pa je posebno razveseljivo dejstvo, da je bilo med temi obrtniki tudi nekaj mladih, kar pomeni, da se bo ta obrt — tradicija ohranila še v naslednjih desetletjih. Poleg izdelovalcev lesenih predmetov je bilo na sejmu prisotnih tudi nekaj predio, ki so pridno vrtele svoje kolovrate in zbu ja le radovednost mnogoštevilnih obiskovalcev. Vzporedno s sejmom je potekal kulturni spored, ki se je začel že v soboto zvečer na ribniškem gradu, kjer se je predstavila pisateljica Svetlana Makarovčč s svojimi deli. V nedeljo zjutraj se je vil po ribniških ulicah sprevod piščalkarjev iz otroškega vrtca v Ribnici, narodnih noš, krošnjarjev ter dveh godb na pihala. Sledili sta otvoritev razstain slik v domu JLA in kviz v organizaciji CGP »DELO« »Ročne spretnosti in kranjska pamet« z bogatimi nagradami. V okviru sejma so odprli tudi zanimivo gobarsko razstavo, na kateri so bile na ogled skoraj vse užitne in neužitne gobe iz Ribni škega območja, (spa) Javni prevozi na razpotju TRST — Javni p’evozi so v zadnjem obdobju postali hudo finančno breme krajevnih uprav in držav, storitve pa so kljub tehnološkemu napredku iz leta v leto slabše. Nič čudnega torej, da je treba poiskati izhod iz sedanjih težav le v primerjanju tujih izkušenj in s skrbnim načrtovanjem bodočih posegov. In prav vče.ajšnja tema: »Bodočnost podjetij za javne prevoze v mestnem, medmestnem, podeželjskem in medregijskem prometu«, je skušala na včerajšnjem predavanju mednarodnega tečaja o organizaciji prevozov v Evropski gospodarski skupnosti poiskati zadovoljiv odgovor. Rešitev pa bo po vsem sodeč precej težavna. Izkušnje v državah EGS in tretjega sveta so si precej različne. V sami Evropi so razlike med eno in drugo državo tako različne, da jih je težko uskladiti. Nesporno pa je dejstvo, da bo do tega moralo prej ali slej priti. Skupni imenovalec je namreč za vse enak, in sicer: potreba po racionalizaciji javnih prevozov, da bo mogoče zadostiti rastočemu povpraševanju po hitrejših, udobnejših in, seveda, cenejših prevozih. Prijeli razpečevalca mamil • PORDENÒN — Pod obtožbo posesti in razpečevanja mamil so včeraj v Pordenonu aretirali 27-letnega Andrea Crozzolija, ki so ga zalotili z nekaj grami heroina. Crozzolija, ki je sam zasvojenec, je opazil neki funkcionar letečega oddelka, kako se je sumljivo potikal po mestnem središču, a mu je uspelo zbežati, kljub temu pa ni odvrgel mamila, da so ga kasneje zalotili s heroinom. Graditelj (miniaturnih) plovil ttiinji. NJAN — Okroglih 40 let je že hjan. ’ °dkar je Mario Fioranti iz Vod-*°hietr Vas*' Ki leži kakšnih deset ki-sv0j_ 0v severno od Pule, »zajahal« h je vTs.tnega »konjička«: izdelova- li ga ln|atumih ladjic. Znani Mario, v° zaa sliki vidimo skupno z njego-Je akr J0 liliputansko stvaritvijo, se ga tv,-Vno udeleževal protifašistične-Ho tva. \ Partizanskem bataljonu Pi- Po^'em. drjjjce ona njegova zanimivost so ja-Hiaihrvi , jih Fioranti sestavlja iz tančnJ! ■ Koščkov in z veliko mero na-hjegnv 1 in Potrpežljivosti. Obračun 200 mie?a dosedanjega dela je okoli Proda, a,turnih Plovil, ki jih uspešno listom JOSoslovanskim in tujim tufi. O. Koroški partizanski zbor v Srmiji BEOGRAD — Semkaj so pripotovali člani Koroškega partizanskega pevskega zbora iz Celovca. Po prihodu v Beograd bodo imeli koncerte v A-randjelovcu, Vrnjačkoj banji, Čačku, Guči in Ivanjici. Pevce je ob prihodu v Beograd sprejel sekretar ■ republiškega odbora Srbije Slobodan Emre-kovič, ki je poudaril značaj zbora in njegovo nadaljevanje tradicij slavne protifašistične borbe. Emrekovič je izrazil podporo boju slovenske manjšine v Avstriji za uveljavljanje njenih zakonitih narodnostnih pravic priznanih v avstrijski državni pogodbi. Glasbeni september v Vidmu VIDEM — Odbornica za kulturo n videmski občini, profesorica Lucia Toso Chinellato prireja sedmi »videmski glasbeni september«, ki se bo odvijal v avditoriju Zanon z furlanskem glavnem mestu od 7. do 30. septembra. Poleg druge izvedbe natečaja v klavirju za italijanske, avstrijske in jugoslovanske pianiste imenovanega »Città di Udine« in poleg tekmovanja mladih pianistov teh treh držav, je na programu še sedmi tečaj glasbene interpretacije pianista Marcella Grudelija, četrti nastop kitarista Bru na Battistija D'Amario in koncerti števflnih pianistov in kitaristov znanih širom po svetu. Začetek seminarja za slovenske šolnike na Tržaškem Gromki glasovi drgalnega bobna med predavanjem za vzgojiteljice S prvima dvema predavanjema za vzgojiteljice se je začel včeraj jubilejni 20. seminar za slovenske šolnike na Tržaškem, ki ga prireja šolsko skrbništvo v sodelovanju z Republiškim komitejem za vzgojo in izobraževanje SR Slovenije. Kasnejši začetek pouka (vrtci bodo odprli letos vrata našim malčkom večinoma 13. septembra, istega dne kot šole), je omogočil vzgojiteljicam, da so se predavanj polnoštevilno udeležile, medtem ko so se morale prejšnja leta (vrtci so tedaj »starta li« že 1. septembra) izmenjavati pri delu z otroki. Letošnji seminar za vzgojiteljice želi poglobiti predvsem dve izredno pomembni plati vzgoje predšolskih o-trok: glasbeno in telesno vzgojo. Včerajšnji predavanji sta bili usmerjeni prav na ti dve področji, pri čemer je tekla glavna beseda o teoretičnih pripravah na delo z otroki. Vzgojiteljice bodo imele danes med obiskom otroškega vrtca na Markovcu pri Semedeli (začetek ob 9. uri) priložnost za učvrstitev svojega znanja še s praktičnimi prijemi z ogledofh hospita-cijskih nastopov. O vprašanju glasbene vzgoje v vrtcu je predavala prof. Mira Voglar z ljubljanske vzgojiteljske šole, medtem ko je o telesni vzgoji v vrtcu govorila prof. Marija Kosec, vedno z vzgojiteljske šole v Ljubljani. Vzgojiteljice so sledile predavanjem porazdeljene v dveh skupinah; sami smo se odločili za predavanje o glasbi. Prof. Voglar jeva je bila že često gost seminarja za slovenske šolnike. Tokrat je obravnavala in razčlenila vprašanje načrtovanja predšolske glasbene vzgoje. Glasbene dejavnosti v vrtcu je porazdelila v štiri prvenstvene skupine: petje, poslušanje glasbe, igranje na inštrumente in glasbene didaktične igre. Vsaka od teh ima še vrsto podskupin (na primer pri poslu šanju glasbe lahko otroci poslušajo vokalno glasbo, instrumentalno glasbo ali glasbene pravljice itd.). Predavanje pa ni bilo le golo navajanje raznih elementov. Vzgojiteljice so se na primer med predavanjem »naučile« kako zvočno pričarati otrokom dež (z rahlim udarjanjem Koroški oktet na odprtju seminarja Uradno odprtje jubilejnega 20. seminarja za slovenske šolnike na Tržaškem bo v torek, 11. septembra, v Kulturnem domu. Najprej bo pesnik Ciril Zlobec predaval o slovenski knjigi doma in v svetu, nakar bo slovesna o-tvoritev seminarja. Po otvoritvi bo v počastitev jubileja zapel Koroški oktet. Koncert priznanega vokalnega ansambla je omogočil Republiški komite za vzgojo in izobraževanje SR Slovenije. nohtov na roki po klopi ali po šipi), ali pa kako s preprostim plastičnim kozarcem in slamico »ustvariti« dr-galni boben (v sredino prevrnjenega kozarca vtaknemo slamico in jo začnemo drgniti z mokrimi prsti, pri čemer oddaja »boben« gromke, bolj ali manj visoke zvoke). Ob koncu so vzgojiteljice ob spremljavi predavateljice tudi »ponovile« nekaj otroških pesmi. Na sliki; prof. Marija Voglar med včerajšnjim predavanjem na učiteljišču Slomšek. Zaradi neodgovornosti občinske uprave in šolskega skrbništva Celodnevne šole: deset dni pred poukom še pravi kaos Do začetka pouka manjka le še deset dni, doslej pa še ni jasno, kako bodo letos delovale šole s celodnevnim poukom, koliko razredov s celodnevnim poukom bodo uvedli na šolah v tržaški občini in a'i se bodo lahko te šole po-služile šolske refekcije. Na področju celodnevnih šol in šolske refekcije vlada v tržaški občini pravi kaos, za kar nosita krivdo predvsem tržaška občinska uprava in šolsko skrbništvo. To hudo obtožbo so izrekli na včerajšnji tiskovni konferenci predstavniki enotne sindikalne federacije CGIL, CISL in UIL, ki si je že od začetka julija zaman prizadevala, da bi začeli upravitelji o teh dveh vprašanjih sistematično razpravljati in ju pravočasno rešiti. »Z občinskim odbornikom za šolstvo Vattovanijem smo se srečali v začetku julija, da bi razpravljali o povišku prispevkov za šolsko reTekcijo. Sestanek smo prekinili potem ko smo žalostno ugotovili, da občinski upravitelji sploh ne vedo, koiko podpore prejema občina za šolsko refekcijo po deželnem zakonu št. 10 o pravici do študija. Takrat smo se domenili, da se bomo spet srečali čez teden dni. Odtlej sta minila skoraj dva meseca, sestanka pa še ni bilo,« je povedal sindikalni predstavnik Dario Tersar. Nekaj dni po tistem sestanku (23. julija) je šolsko skrbništvo v svoji o-krožniči opozorilo starše, ki so vpisali svoje otroke v šole s celodnevnim poukom, na možnost celodnevnega pouka brez šolske refekcije. Vzrok z : tako ukrepanje naj bi bilo pomanjkanje finančnih sredstev tržaške občine. Po drugi strani so občinski upravitelji že večkrat zvalili krivdo za nastalo situacijo na šolsko skrbništvo, češ, da ni pravočasno pripravilo pregleda razredov s celodnevnim poukom. Posledica takega z vračanja krivde z enega na drugega je sedanji nezavidljiv pciožaj. »Namesto da bi ta vprašanja rešili ob kancu lanskega pouka in v poletnih mesecih, smo se že spet znašli tik pred novim šolskim letom brez pravih rešitev,« ugotavljajo sindikalni predstavniki, ki so na konferenci ponovili svoje že znane zahteve. V prvi vrsti je treba vsem otrokom, ki' so se vpisali v celodnevno šolo, omogočiti celodnevni pouk. Glede refekcije pa vztrajajo na poviških, ki ne smejo presegati 10 odstotkov, kolikor je predvidena kvota za zajezitev inflacije- O celodnevni šoli in šolski refekciji sta včeraj razpravljala občinski od-bomik Vattovani in šolski skrbnik De Rosa, za pojutrišnjem pa je najavljeno srečanje med Vattovanijem in sindikalnimi predstavniki. Sindikalisti so včeraj jasno povedali, da je to srečanje, žal, že prepozno, da bi se lahko izognili zamudam pri normalnem začetku pouka. Velika udeležba na partizanskem prazniku v Nabrežini V znamenju prijateljstva med borci in mirnega sožitja Partizanski prazniki predstavljajo, v sklopu številnih poletnih praznikov, ki jih je bilo letošnje poletje, kljub muhastemu vremenu, zelo veliko, še vedno tisto prepotrebno priložnost srečanja tako slovenskih, kot italijanskih antifašistov, bivših partizanskih borcev in aktivistov, torej vseh, ki so se v drugi svetovni vojni skupno borili v partizanskih edinicah, ali delovali na terenu, do končnega poraza nacifašizma. Eden teh pomembnih praznikov, ki so ga organizatorji poimenovali praznik odporništva, se je v nedeljo pozno zvečer zaključil na prireditvenem prostoru ŠD Sokol v Nabrežini, ob veliki prisotnosti tako domačih bivših borcev in aktivistov, številnih gostov iz Slovenije, ki so zastopali Zvezo združenj Borcev NOV, pa tudi ob pomembni udeležbi mladih, kar pomeni, da se tudi naši mladi zavedajo pomena takšnih medsebojnih srečanj, takšnih praznikov, kjer se vsakdo sicer poveseli in nazabava, toda glavni cilj in namen ostaja vendarle obnavljanje in prenašanje tradicij in idej osvobodilnega gibanja in odporništva na tiste generacije, ki bodo morale, s svojim delom, s svojo aktivno udeležbo v vseh akcijah prispevati: za utrditev miru v svetu, za utrditev prijateljstva med slovenskim in italijanskim prebivalstvom, za utrditev vse bolj prijateljskih od- nosov med obema sosednima državama. V nedeljo popoldne je lepo in toplo vreme privabilo na prireditveni prostor, ki ga je organizatorjem praznika dale na razpolago ŠD Sokol, veliko množico ljudi, ki je z zanimanjem spremljala koncert pihalnega orkestra iz Pierisa v Furlaniji. Med številnimi udeleženci praznika, med katerimi je bilo veliko bivših borcev in aktivistov, naj omenimo tu di goste, ki so s svojo prisotnostjo ta praznik še posebno počastili : tu je bil jugoslovanski konzul Aleksander Nikolič, tu sta bila povsod priljubljena bivša aktivna italijanska partizan- ska borca poslanec Mario Lizzerò in Mario Fantin - Sasso, sedaj predsednik VZPI - ANPI za goriško pokrajino. Nato pa so bili navzoči številni u-gledni gostje iz Slovenije, med njimi predsednik domicila XXX. divizije Franjo Rustja, general Rudi Kodrič, predsednik domicila 19. brigade »Srečko Kosovel« Miro Škapin in predsednik 18. Bazoviške brigade Lado Tro-jer, Zvezo združenj borcev iz Sežane so zastopali Grmek, Korošec, Ober-snel in Ostrouška, ZZB Koper in I-zolo Abram, Caharija in Valentič, ZZB Novo Gorico Jože Pahor in Ljudmila Volk, ZZB Ajdovščino pa Jože Krive. Navzoči so bili tudi predsednik ANED Giovanni Postogna ter delegacija odbora Združenja aktivistov svobodilnega gibanja za Tržaško Glavni govorniki na tem partizanskem slavju so bili Arturo Calabria in Dušan Košuta, predsednik in tajnik pokrajinskega odbora VZPI-ANPL ki sta med drugim omenila pomen o; beh obletnic, ki so se jih udeleženci s svojo prisotnostjo spomnili, pa tudi velik pomen prijateljstva in tovarištva Nekaj besed sta povedala tudi Giovanni Postogna, v imenu Vsedržavnega združenja bivših deportirancev v nacističnih taboriščih, in Mario A-bram, ki je prinesel pozdrave vseh delegacij Zveze združenj borcev NOV Slovenije. Vse govore je povezovala Neva Lukeš, predsednica Združenja aktivistov osvobodilnega gibanja za Tržaško ozemlje. Naj še povemo, da je prišlo v soboto zvečer, pa tudi v nedeljo popoli® do poskusa, s strani skupine fašističnih elementov, izzivanja incidentov i° žaljenja navzočih, predvsem slovenske zastave. Organizatorji so o tem obvestili policijske oblasti, sami pa s° pobaline odstranili in jim tudi onemogočili, da bi izvedli, njim tako Pn" ljubljene akcije skrunitev naših spomenikov. Na sliki: nastop pihalnega orkestra iz Pierisa. 3 Gradivo za Krajevni leksikon Slovencev v Italiji Na Tabru je nekoč stalo eno največjih prazgodovinskih gradišč Col (Prvi del) COL, na Colu, eolski, Còlei, it. Zolla, 1971: 181 preb., 1981: 207 preb., nadmorska višina 336 m. Gručasto naselje na sz. vznožju Tabra (418 m) je z dvema odcepoma povezano s pokrajinsko cesto, ki se pri njegovem pripadajočem zaselku Poklon (na Poklonu) na jv. vznožju Tabra in Kilovca (408 m) usmeri proti maloobmejnemu prehodu za Dutovlje oziroma Opčinam. Južno od tod se odcepi krajevna cesta proti Femetičem. V Voglje vodi dvolastni-ški mejni prehod. Zaselek Poklon se deli na Gorenjo in Dolenjo Krepo in je novejšega nastanka, sam Col pa se je po vojni razširil do pokrajinske ceste Na gorici, kjer sta nastala županstvo in šola. Pod krajem je skozi tunel speljana železniška proga Opčine -Nova Gorica, po kateri se danes pretaka le tovorni promet. Pred kratkim so onkraj maloobmejnega prehoda, ki je med najbolj prometnimi na Tržaškem, odprli asfaltirano cesto do Sežane. Bližnje vzpetine so na sv. Ostri (395 m) in K repni vrh (448 m), na v. Bab-ce (472 m) in Devinec (398 m), naj j. Maraševec (406 m), na z. pa Krogli vrh (412 m) in Ostri vrh (382 m). Ledinska imena v okolici so Zajčji dol. Zajčjo njivice, Staje, Velika njiva, Kovačije, Na gorici, Malarje, Naddol, Griže, Vodnik, Jave, Dovšce, Župen-ce, Hudi dol, Stena, Brajdce. Poleg večjih vrtač Dol in Vodnik je okrog naselja več jam. Krajani, ki so se nekoč preživljali le s poljedelstvom, živinorejo in kamnoseštvom, imajo še nekaj njiv v ravninskem delu ter pašnikov na hribovitem področju. Medtem ko so pred desetletji pridelovali še pšenico. oves, ječmen in koruzo, obdelujejo zdaj le krompir, fižol in drugo povrtnino. Živinoreja (ok. 30 glav govedi) je že nekajkrat manjša kot po prvi vojni. Sadja je malo. Skromni vinogradi dajejo teran in belo vino. Zaradi pogozdovanja pred zadnjo vojno in pc njej so z drevjem poraščene zlasti vzpetine, kjer prevladujejo hrast, gaber, bor, jesen, akacija in lipa. Precej je divjadi, zlasti srn, lisic, zajcev in fazanov. Sv. in j. od kraja je mnogo kamnolomov, ki so zvečine opuščeni : Dolgi žleb, Devine, Maraševec, Ostri vrh, na Krepi, Teni sov kamnolom v Markovih dolinah. Kraški kamen še nekaj lomijo le v kamnolomu Babce in Hrib. Tu žagajo kvaliteten temnosiv marmor. Prvi kamnolomi so nastali v prejšnjem stoletju, ko so gradili bližnjo železniško postajo, ki je zdaj onkraj meje. Sprva so izkoriščali vrhnji, manj dragoceni kamen, kasneje pa so začeli žagati marmor, ki se je kmalu uveljavil v bivši Avstro - Ogrski in kasneje tudi v Italiji. Danes prodajajo neobdelano bloke, ki gredo večinoma v Verono. Na Colu je še edina klesarska delavnica v občini. Leta 1981 so zgradili ob cesti za Opčine Kraško zadružno mlekarno za oelotno Tržaško pokrajino, ki proizvaja že uveljavljeni sir Tabor. V ostalem so domačini zaposleni v Trstu. Otroke je prvi začel poučevati cerkovnik Jože Lazar leta 1825. Redna šola obstaja od leta 1873. V starem šolskem poslopju iz leta 1880 je bila med prvo svetovno vojno vojaška bolnišnica, med zadnjo vojno pa partizanska šola. Novo šolo so zgradili leta 1972 na eolskem sedlu ter jo naslednje leto poimenovali po pesniku Alojzu Gradniku. Leta 1961 je bila odprta italijanska osnovna šola. Poleg tega delujeta v kraju še slovenski in italijanski vrtec. Po zgraditvi vodovoda so zasuli kal na Glinci ali Bovški kal, kal pod Kroglim vrhom, kal na Križišču in Colski kal. Za živino so v vasi zgradili nato vodovodno korito. Ob začetku ceste, ki se vzpenja na Tabor je kapelica iz leta 1889. Na tukajšnjem pokopališču je pokopan komandant Bazoviške bri gade Franc Nemgar, ki je padel v bojih za osvoboditev Trsta. Med NOB so padli štirje domačini. Novi spomenik, posvečen tem in ostalim žrtvam v občini, stoji Pri stenah od leta 1983. Domačini se udejstvujejo v vseobčin-skem društvu Kraški dom, ki ima sedež v bližnjem Repnu. Na Tabru ali Repentabru se odpira slikovit razgled na morje in širšo o-kolico. Tu je stalo eno naj večjih in najbolj utrjenih prazgodovinskih gradišč iz halštatskega in latenskega obdobja. Obdajalo ga je 1,6 do 2,3 m debelo obzidje, katerega obodu lahko danes sledimo skoraj kilometer daleč. V rimski dobi in v času preseljevanja ljudstev so bila tu in nad Colom gradišča, ki so obvladovala prehod iz notranjosti k morju. Kapelica na Tabru se prvič omenja leta 1316. V 15. stoletju se kraj navaja kot Sancta Maria in je postal zaradi turških napadov utrjen tabor, kamor se se zatekli ljudje z živino in imetjem. Danes je v Evropi edinstven primer take utrdbe. Prva cerkev je bila zgra jena leta 1512 in posvečena Mariji vnebovzeti. V sedanji je verjetno o-hranjen njen prvotni prezbiterij z značilnostmi gotskega sloga. Zvonik iz leta 1802 je visok 19 m. Tri zvonove v njem je vlil Samassa v Ljubljani. V velikem oltarju je v bakru izdelana podoba Mater Salvatoris — Mati Odrešenikova, ki jo je daroval leta 1794 tržaški škor Hobenwart. To je obiskovana rom irska cerkev, ki je od leta 1956 župrijska. Romarji jo množično obiskujejo zlasti za Veliki šmaren. Po zadnji vojni so bili pde pred cerkvijo vsako leto slovenski y bori z dramskimi in pevskimi nasW" pi. Razen cerkve so za obzidjem žuP nišče, mežnarija in kraška hiša, k .P je bil nekdaj sedež repentabrske sr®j nje. V cerkvi se vrši poročni obr<*| v okviru znane folklorne priredit» Kraške ohceti, pred njo pa so več' krat tudi razne kulturne priredit»®' Naselje Col se prvič omenja v ^ vinskem urbarju leta 1488. Kraj je n, stal ob mitnici, ki je tu delovala lota 1576 (iz nemške besede ZolD-konca 19. stol. se je le počasi raz j al, precej pa se je povečal do Py svetovne vojne. V kraju so pretez stare kraške hiše, nekatere °bno» J ne, s kalunami, skednji, vodnjaki, o°. jači in ogradami. Vklesane letnice P čajo, da so bile grajene v začetku stol. Najstarejša je Deškova ko*0®! ki ima v, zgornjem delu, tako infang vanem šjaru, vklesano letnico Izven starejšega vaškega jedra so vejše hiše družinskega tipa, kar vdja V CJOC 1IIOL. Vil UtillloIVC^U tipu, 1 * 1/lfT* še zlasti za mlajši zaselek P°y Slednji je nastal v začetku Prefin\.. ga stoletja kot postojanka pod r°n\a. sko cerkvijo. Ime navezujejo na • ro navado, po kateri so se tu km™ ' ai so vozili pridelek v Trst, pob® ' odkrili in poklonil ob pogledu nfl c kev. (Se mdaljuje) Zaključek Študijskih dni »Draga 84« V ospredju verska vprašanja in odnos mladih do narodnosti Nedeljski din letošnje Drage je ponudil številnim poslušalcem predavanje matematika prof. Nika Prijatelja »Med vero in nevero« in pa okroglo nuzo na temo »Ključna vprašanja slovenstva v očeh zamejske generacije«. Okroglo mizo je vodil Emidij Susič, anketo med slovenskimi maturanti pa so podali avtorji Tomaž Simčič, Marko Tavčar in Peter Močnik. 0 jutranjem predavanju prof. Nika Prijatelja je treba zapisati, da je slo za kompleksno razmišljanje znanstvenika o vprašanjih, kot so vera, ve-oenje, resnica. Najprej je predavatelj omenjene pojme opredelil z logičnim slstemom. Izpostavil je/tudi razmerje med vero in vedenjem ter resnico, j o tej opredelitvi se je specifično lo “1 problema vere. Pričel je iz dveh različnih pojmovanj vesoljskega siste-ma. Prvo pojmovanje je tisto, ki go-v°ri, da vesolje ureja neka sila (naj-Preprostejše ime zanjo je bog). Drugo Pojmovanje je, da je vesolje nastalo, oziroma, da so se stvari uredile »slušno«. Jasno je, da prvo pojmovanje v°di k veri, drugo pa v obratno pot, oziroma v pojmovanje sveta kot ne- ,,Sa. kar nima vgrajenega smisla in cilja. . Glede vere, ki jo je navezal z urejajočo silo vesolja, je prof. Prijatelj ccjal, da dojema vero kot izrazito o-sebno izkušnjo, kot nekaj, kar je »mojega« in nevsiljivega. . To vero je imenoval »živo vero«- D° Jal pa je, da sta mu »trdna« vera in »razodeta« vera tuji. V bistvu je laik Poudaril »odprtost« vere, njeno inti-v11108! in nevsiljivost, poudaril pa ju I zato, ker je prav kot »neveren« ahko do takšne »žive« vere odprt in J° razume. 1 o predavanju se je razvila znnimi a diskusija, v katero so posegli »vergi*1«- točneje katoličani kot Rebula, tres in drugi. Jasno je, da so bila to Pričevanja ljudi, ki razmišljajo zno-caj razodete vere, točneje znotraj kr-j Canstva. Prav v tem soočanju je bi-a diskusija zanimiva, čeprav zahtev-a, kot je bilo zahtevno samo predavanje. k ^ P°P°'dan.skih urah je bila v par-r mžgarjevega doma na Opčinah ^ftijučna okrogla miza na temo /pljučna vprašanja slovenstva v očeh 'ade zamejske generacije«. Šlo je a izsledke ankete, ki so jo Tomaž Sim-; c* Marko Tavčar in Peter Močnik {,vcdli med maturanti slovenskih vi-Jlh srednjih šol. ì prednja ugotovitev ankete je bi-’ Pa se večina maturantov zavzema £ narodnostna vprašanja, skratka, a. Je narodno zavedna. Večje razlike n ! °dgovorih pa je anketa zabeležila I vprašanjih o politični in ideološki Hi 5adnosti' tu se pozna »oseka«, pa edo odnosov do vere in moralnih ^Prasanj. Mimo rezultatov, bi lahko I**. anketi povedali še naslednje; ajalci so priznali njeno nepopol- nost, kot tudi to, da so k analizi rezultatov pristopili »osebno«. Mi bi dodati, da je mimo pomanjkljivosti bila napaka avtorjev predvsem v tem, da so preveč »soditi« odgovore mladih, premalo pa so jih analizirali. Tako so se poslušalci srečati predvsem z osebnim gledanjem izvajalcev ankete. Debate o mladini so zelo občutljiva zadeva, kajti prevečkrat sodimo, premalo pa analiziramo mladinsko problematiko in jo »razumemo«; ’(am) Na sliki: udeleženci popoldanske <>-krogle mize v parku Finžgarjevcga doma. Najlepša v Italiji je Tržačanka S fotografije zrejo mile, temne, napol vzhodnjaške oči, usta zaokrožena v komaj zaznaven smehljaj, temne lase, urejene v čeladasto pričesko pa krasi kronica najlepše med italijanskimi lepoticami. To je Susanna Huckstep, petnajstletno tržaško dekle, ki je v kraju Salsomaggiore osvojila naslov letošnje miss Italije. Ocenjevalno komisijo je vodil filmski režiser Dino Risi, izbirala pa je med 64 lepoticami, in naposled složno ugotovila, da so bile poteze Suaannine lepote med vsemi najbolj vznemirljive. Novoizvoljeno lepotico so izmeriti po dolgem in počez in ugotovili, da meri visokorasla Susanna v višino 178 cm, in da so njene obline domala po polne: 89 - 00 - 90 cm. Susanna je na letošnjem tekmovanju zastopala r.ušo deželo in spričo njene nežne starosti ji gre verjeti, ko trdi, da se je za ta korak odločila le na vztrajno prigovarjanje nekega tržaškega fotografa, priložnostnega »talent - scouta«. Naposled se je odločila, šla in zmagala; sicer pa je Susanna kljub svojemu malce mednarodnemu rodovniku pre- prosto dekle, ki ji nenadna čast ni stopila v glavo. Žeti si postati filmska igralka, medtem pa še ni izgubila trdnih tal pod nogami: v Trstu obiskuje šolo za dopisnike v tujih jezikih. Človek nikoli ne ve: morda je včasih le boljši vrabec v roki... Na Pomorski postaji novi kongresni sedež Danes dopoldne ob 11.30 bodo s preprosto proslavo predati ustanovi RA1 prenovljeno Pomorsko postajo, ki so jo preurediti v moderen kongresni center. Palačo, ki jo bo RAI uporabila za potrebe »Nagrade Italija«, je preuredila avtonomna ustanova tržaškega pristanišča, ki je lastnica poslopja ; dela pa je finansiral (približno tri milijarde in pol tir) deželni odbor F—JK, ki je s tem prispeval za uspešno izvedbo »Nagrade Italija« Po Dragi 84 Pri udeležbi (kot kronist) na raznih Dragah sta nas v bistvu motili dve stvari. Prvič so nas motila tista predavanja, ki so pod plaščem »študijskega« očitno pritihotapila čiste ideološke ekstrakte. Draga se je takrat spremenila v čisto politično zborovanje z agresivno protisocialistično ten denco. Drugič so nas motile tiste diskusije, ki niso bile nič drugega kot osebni izlivi lastnega ideološkega kreda in jeze. Kritičnost Drage se je spreminjala v ozek, drugače mislečim zaprt prostor. To smo v kronikah in ocenah Študijskih dni večkrat zapi sali in pokazali na to, kar se nam je zdelo dobro in kulturno in pa na tisto, kar se nam je zdelo neštudijsko. Letošnja »Draga 84« se je na splošno izognila očitnim padcem in zmedenim diskusijam. Predavanja Jožeta Velikonje, Bojana Štiha in Nika Prijatelja so bila vsekakor dobra, prav gotovo med najboljšimi, kar smo jih slišali na raznih Dragah. Organizatorji so v bistvu dosegli, da diskusije niso vzletele v čisto drugačne prostore, ampak da so bile stvarne, skratka, da so se držale tematike. Kritičnost in drugačna mnenja poslušalcem niso zapirala vrat. Menimo, da je to edina pot, da se Draga ne opredeljuje le za »drugačnost« ampak tudi za dialog. A. M. Zaradi pomanjkanja naročil Od včeraj dopolnilna blagajna v GMT in Arzenalu sv. Marka Sedemsto delavcev Tovàrne velikih motorjev iz Boljunca je od včeraj dalje v izredni dopolnilni blagajni. Ukrep, ki bo v veljavi za dobo šestih mesecev, je prizadel tudi sto u-radnikov, sprejet pa je bil zaradi občutnega padca naročil. Delavci bodo v dopolnilni blagajni rotacijsko na osnovi mehanizma, o katerem sta se sporazumeti sindikalna zveza kovinarjev in direkcija tovarne. Sporazum zagotavlja, da se bo delavstvo gotovo ponovno vrnilo v tovarno, predvideva pa tudi možnost, da se dopolnilna blagajna v primeru potrebe podaljša za dobo treh ati celo šestih mesecev. > O vseh teh problemih, kakor na-splošno o stanju v tovarni in o njenih proizvodnih perspektivah, je bil včeraj govor na skupščini delavcev, ki so se zbrali, da bi proučili nestalni položaj. Ponovno je bila izražena negativna ocena glede ukrepa o dopolnilni blagajni; sindikalna zveza kovinarjev pa je na skupščini potrdila, da se bo v roku treh me- Mednarodni strokovnjaki razpravljajo o meduzah 1^ Meduze, te prosto plavajoče živalce, ki so nam tudi ro?s Pokvarile poletje, so predmet razprave na medna-^riern seminarju, ki že od včeraj poteka v našem Za Stu' seminarju, ki ga prireja Mednarodni center Nabrežine ter tu- . .v .lnitrnwnft r*zaz4rxl11 i/\m rmnnnlim SS8* Na ton?UZ’ k* smo jo zabeležiti letos, pripisati ne - preveč c 17111 poletju. Z večletnimi opazovanji so znanstveni- LgJ^oučevanje okolja meduz v Sredozemlju, ka j-oratorija za morsko biologijo iz Nabreži JsnJe univerze, sodelujejo znanstveniki iz Italije, Ju-Fnancije, Švedske, Švice, Avstrije, Grčije in ki ugotoviti, da temperatura vode bistveno vpliva na življenjski ciklus živali. Optimalna temperatura morja je za meduze 16-17 stopinj Celzija, če je temperatura nižja ati višja žival otrpne. Zanimivo je, da se pozimi meduze izselijo na odprto morje, kjer pri stalni tem peraturi od 7 do 8 stopinj Ca'zija prespijo zimo. Znanstveniki so prišli do zaključka, da večje prisotnosti meduz, ki smo jo zabeležiti v prejšnjih letih, ne gre pri pisati onesnaženju morja. Tak pojav so v Trstu že za beležiti proti koncu 18. stoletja. Takrat so se meduze pojavile v takem številu, da ribiči niso mogli za več dni spustiti mrež v morje. Ostava o Leonardu ža^. sobote, 8. septembra, bo na tr-kar * * °morski postaji, ki so jo prav-ofri(J)Poupediti v kongresni center, na razs*-ava o delih in dosežkih dni.>urc*a da Vinči ja, ki jo prireja stvnm IBM Italia pod pokrovitelj-tukaIrža*ke Občine, Pokrajine in Styv;fnje pristaniške ustanove. Raz-L(1( ’ ki nosi naslov »Laboratorij o bo ardu«, bo na zelo visoki ravni in žavJ3rva tovrstna razstava v vsedr-avnem merilu. ^ 11. septembra estivai festivalov žaJ0^. U. septembra, se bo v tr /i;^ kModuorani Ariston pričel peti jal rjl festival festivalov, ki bo tra ko T° Junija. Tudi letos si bomo lah Sej;0n .dah najboljše filme letošnje na yc *n dela, ki so bila nagrajena testivi, pomembnejših mednarodnih vaia aWl- Ocenjevalno komisijo festi sednjf)Stav^a^° Lorenzo Codelli (pred-tat, J, ' Loa Fornazarič, Piera Pa-Saii ati’101"®*0 Pressburger, Pierluigi in Franco Zenari. Včoraj popoldna ŠTIVANČAN HUDO RANJEN V NESREČI PRI DEVINU Pri Devinu (v bližini obrata »Latterie Carsiche«) se je včeraj popoldne pripetila huda prometna nesreča, v kateri je bil ranjen 39-letni mehanik Silvano Slanic, doma iz Štiva-na št. 28. Moški se je peljal na mopedu Cimatti 48, ko je iz še nepojasnjenih razlogov izgubil nadzorstvo nad vozilom ter silovito treščil na asfalt. Pri padcu se je močno udaril v glavo, zaradi česar so ga nemudoma sprejeli v tržiško bolnico. V poznih popoldanskih urah pa so ga iz Tržiča pripeljali v katinarsko bolnišnico, kjer so si zdravniki pridržali prognozo. Preiskavo o nesreči vodijo nabrežin-ski karabinjerji. Znanstveno srečanje v grljanskem centru Ned petdeset ameriških in evropskih strokovnjakov iz atomske fizike, statistične mehanike in zvezdne spektroskopije se bo od danes do petka mudilo v Centru za teoretsko fiziko v Grljanu. Znanstveniki bodo sledili seminarju o teoriji nastanka spektralnih linij zvezdne svetlobe. Pobudo za seminar je dal tržaški astronomski observatorij, pokrovitelji pa so mednarodna šola za višje študije, dežela f urlanija - Julijska krajina in urad za znanstvene zadeve pri NATO. V petek v Dolini občinska seja Dolinski občinski svet se bo po novno sestal v petek ob 18.30. Poleg poročila župana Švaba o raznih občinskih zadevah bo na dnevnem redu še ratifikacija nujnih sklepov občinskega odbora, imenovanje preglednikov računov za finančno leto 1984. secev soočila z vodstvom tovarne : namen tega soočanja je iskanje proizvodnih rešitev, kakor tudi iskanje novih tržnih prostorov in notranjih organizacijskih sprememb, kar naj bi privedlo do sanacije Tovarne velikih motorjev. Sindikalna zveza kovinarjev je vsekakor potrdila, da so njena prioritetna prizadevanja usmerjena v boj, da bi vlada čimprej odobrila vsedržavni načrt za ladjedelstvo in ga ustrezno finansirala. Redna blagajna se je z včerajšnjim dnem začela tudi za 120 delavcev Tr žaškega arzenala sv. Marka, ki je ravno kot Tovarna velikih motorjev v družbi IRI - Fincantieri. V tem o-bratu, ki zaposluje 914 delavcev, bo dopolnilna blagajna za prvih 120 delavcev v veljavi trinajst tednov, število delavcev v dopolnilni blagajni pa se bo postopoma povečalo: konec meseca jih bo 300, meseca oktobra 400, meseca novembra pa 500. Ukrep o uvedbi dopolnilne blagajne v Tržaškem arzenalu je bil sprejet zaradi popolnega pomanjkanja naročil, bodisi glede posebnih ladij, bodisi glede popravil. V ladjedelnici so trenutno v teku dela za gradnjo 11-fonskega broda za prevoz premoga, ki ga bodo dokončati v polovici pri-bodniesa meseca ; ladjedelnica bo nato ostala brez dela. Da bi pritegnila pozornost političnih in družbenih sil na stanje ladje-■ bistva v naši deželi, bo sindikalna /veza kovinarjev priredila tiskovno konferenco na vsedržavni ravni, ki bo - petek v Trstu, v ponedeljek pa se l delavstvo ladjedelnice zbralo na skupščini. Starinski avtomobili v nedeljo v Miljah tiridesei starinskih avtomobilov, ki so jih biti zgradili med leti 1919 in 1945, se bo v nedeljo v Miljah po legovaio za prvo trofejo »Città di Muggia«. Pobudo za nevsakdanjo »dirko« je dal »Veteran car club« v sodelovanju z miljsko občino. Avtomobili se bodo zbrati ob 9.30 na Trgu Marconi od koder bodo od potovali na posebno poizkusno vožnjo po rebri do starega predela Milj. • Tržaški pokrajinski svet se bo po poletnem premoru spet sestal v sredo, 26. septembra. Dnevni red seje bo v kratkem določil pokrajinski odbor. Stanovanjski problemi na seji občinskega sveta Na prihodnji občinski seji bo na dnevnem redu razprava o perečem stanovanjskem problemu v Trstu, predvsem v zvezi z zadnjim vladnim dekretom o tem argumentu. Analizirali bodo tudi zaključke petkovega sestanka med predstavniki stanovanjskih sindikatov, združenj in županov največjih italijanskih mest. Razpravljali bodo tudi o stanovanjskih izgonih, ki so ena bolečih točk tržaške stvarnosti. • Na trgu v Šempolaju bo v soboto, 8. septembra, nastopila kabaretna skupina »Le Balcon« s predstavo Toč. Začetek ob 20.30. i Zapustila nas je naša dra- ga mama, tašča, nona in pra-1 nona Zofka Križmančic vd. Kalc (ŠAJSN1KOVA) Pogreb bo jutri, 5. t.m., ob 11.30 iz mrtvašnice glavne bolnišnice v ba-zovsko cerkev. Žalujoči: sin Miro z družino, nevesti Sandra in Ana, vnuki, pravnuki ter drugo sorodstvo. Bazovica, Koper, Milan, 4. septembra 1984 Ob težki izgubi drage mame Zofke izreka Miru Kalcu in sorodnikom občuteno sožalje Slovensko stalno gledališče Ob težkih izgubah, ki so prizadele družini Benedikta Grgiča in Mirka Kalca, izraža svojima članoma najgloblje sožalje Gospodarska zadruga v Bazovici. ZAHVALA Prisrčno sc zahvaljujemo vsem, ki so na katerikoli način počastiti spomin našega dragega Saška Svetliča Žalujoča žena Majda in otroka Martina in Alex. Nabrežina, 4. septembra 1984 ZAHVALA Ob izgubi naše drage mame in none Kristine Olenik vd. Tul sc toplo zahvaljujemo vsem, ki so na katerikoli način počastiti njen spomin in jo spremiti na zadnji poti. Posebna zahvala krvodajalcem. Hči, zet in vnuk Mačkolje, 4. septembra 1984 Bol juncu gledališča šolske vesti izleti Na dvorišču občinskega gledališča »F. Prešeren« v Boljuncu je dolinska sekcija Slovenske skupnosti v nedeljo in ponedeljek priredila že običajni »Naš praznik« s pestrim kulturno-zabavnim sporedom. Mlačni septembrski večer je že prvega dne privabil na prireditveni prostor številne obiskovalce, ki so sledili nastopu pihalne godbe Breg, mešanega pevskega zbora iz Črnega kala in tamburašem iz Boljunca. 0 pomenu takih srečanj sta spregovorila deželni tajnik SSk Andrej Bratuž ter sekcijski tajnik Sergij Mahnič. Slednji je izrazil odklonilno stališče stranke glede izbire lokacije načrtova n ih veleobjektov — gre za upepeljevalnik, premogovni terminal ter električno termocentralo — katerih uresničitev bi občuteno načela družbeno in gospodarsko tkivo v dolinski občini. Vsem, ki se do poznih večernih ur še ni mudilo domov, je za ples igral ansambel Zvezde z Opčin', svoje plesno občinstvo pa je s poskočnimi vižami razveselil tudi še v ponedeljek. Praznik openskega Poleta Tridnevni praznik openskega športnega društva Polet je tudi letos zabeležil lep uspeh: sobotna košarkarska tekma med domačo ekipo in ekipo Jadrana ter nedeljski nastop Boletovih kotalkarjev sta priklicala na senčno dvorišče Prosvetnega doma veliko število gledalcev. Posebne pozornosti je bil deležen predvsem nastop evropskega mladinskega prvaka Sama Kokorovca, z njim pa so nastopili tudi drugi klubski tovariši in ponovno osvojili srca zvestega občinstva. Sledila je kratka slovesnost, v kateri je predsednik ŠD Polet Andrej Križnič izrekel mlademu prvaku priznanje ter mu izročil priložnostno darilo (na sliki). Predsednik ZSŠDI Odo Kalan pa je prebral čestitke Zveze telesno-kulturnih organizacij Slovenije uspešnemu športniku in njegovim mentorjem. Sledila je družabnost s plesom: v nedeljo so na plesišče vabili Beneški fantje, v ponedeljek pa je zadnje plesalce zabaval ansambel TAIMS. Koncert Taimsov v Šempolaju — V ..—-i Kot smo že poročali, je bil pred dnevi v Šempolaju celovečerni koncert ansambli'. TAIMS, ki je privabil veliko poslušalcev, kot kaže tudi gornja slika TRST Ul. S. Giacomo In Monte 24 Telefon: 775770 ZIDNE TAPETE SLIKARSTVO OKVIRI $5*1 T PRVA IN EDINA TRGOVINA ^ KI Tl PRIHRANI ČAS IN DENAR STENSKE BARVE, OLJNATE BARVE, LAKI, MAVCI, RAZNE STENSKE OBROBE, LADIJSKI POD, ČOPIČI, DROBNA ŽELEZNINA, ZIDNE OBLOGE, PLUTA. CANKARJEV DOM - LJUBLJANA Sejna dvorana I. VIDEOKLUB Cankarjevega doma vabi svoje člane v Cankarjev dom danes, 4., 11., 18. in 25. septembra ob 19. uri. Srednja dvorana V petek, 7. septembra ob 11. uri: Ningyo-Nihon-Fudoki, gostovanje lutkovnega gledališča PUK iz Tokia. PRIMORSKO DRAMSKO GLEDALIŠČE Jutri, 5. t.m., ob 20.30: Bulgakov »Don Kihot«. Gostovanje PDG v Kopru. V soboto, 8. t.m., ob 20.30: Bulgakov »Don Kihot«. Predstava za red premiera in izven v Kanalu na Soči. kino Ariston 21.00 »Streamers«. Režija Robert Altman. Na prostem, v primeru slabega vremena v dvorani. Fenice 18.0fr-22.15 »Io Caligola«. P. O’Toole, T. A. Savoy. Prepovedan mladini pod 18. letom. Nazionale Dvorana išt. 1 15.30 — 22.15 »Body play« Prepovedan mladini' pod 18. letom. Dvorana št. 2 15.30—22.10 »Incontri porno non stop«. Prepovedan mladini pod 18. letom. Dvorana št. 3 16.15—22.10 »Delirius«. Grattacielo 16.30—22.15 »La corsa più pazza d'America n. 2«. Mignon danes ob 15.00—22.15, jutri 16.30 —22.15 »Dimensione violenza«. Prepovedan mladini pod 18. letom. Aurora 16.30—22.00 »Agente 007 Missione Goldfinger«. Capito! 17.00—22.15 »Bachelar party«. Vittorio Veneto 17.00—22.00 »Quel dolce corpo di Fiona«. Prepovedan mladini pod 18. letom. Lumiere 16.00—22.00 »La chiave«. Prepovedan mladini pod 18. letom. Radio 15.30—21.30 »AAA . . . Offresi -Veronique quella pomo diva«. Prepovedan mladini pod 18. letom. Alcione 16.30—22.00 »II libro della giungla«. Walt Disney. Ravnateljstvo državnega učiteljišča A. M. Slomšek v Trstu obvešča, da je vpisovanje za 5. letnik vsak dan od 10.30 do 12. ure. Rok zapade 8. septembra. Glasbena matica obvešča, da so popravni izpiti iz teorije in solfeggia v torek, 11. septembra, ob 9. uri na Glasbeni matici, Ul. R. Manna 29. Slovenski deželni zavod za poklicno izobraževanje organizira v šolskem letu 1984/85 sledeče tečaje: 1. Drugi letnik tečaja s kvalifikacijo za mizarje; 2 Prvi letnik tečaja s kvalifikacijo za mi zarje; 3. Drugi letnik tečaja s kvalifi kači jo za tajnice; 4. Tečaj specializa cije za programerje elektronskih raču nalnikov; 5. Izpopolnjevalni tečaj v knji govodstvu s posebnim poudarkom na da vek IVA; 6. Izpopolnjevalni tečaj za čebelarstvo; 7. Fiskalno ažumiranje za kmetovalce; 8. Tečaj iz vinogradništva (za dolinsko in miljsko občino) ter 9. Tečaj iz vrtnarstva. Vpisovanje in podrobnejše informacije od 3. do 15. septembra na sedežu zavoda v Trstu, Ul. Carducci 8/II, vsak dan (razen sobote) ter na sedežu Kmečke zveze v Trstu, Ul. Cicerone 8/B, tel. 040/62948 (za tečaje iz kmetijstva) od 9. do 13. ure. čestitke V četrtek sta praznovala 25-letnico poroke VERA in SILVANO DEBER-NARDI. Obilo sreče, zdravja in veselja jima želita sin Franko in Mara z družino. Danes praznujeta na Kontovelu srebrno poroko draga starša JOLANDA in VIRGIL. Ob tej priliki jima želimo še mnogo zdravja, sreče in razumevanja otroci David, Ticijana in Laura. Pred 25 leti sta se vzela JOLANDA in VIRGIL s Kontovela. Da bi bila še mnogo let skupaj srečna in vesela jima želimo družine Gulič, Pirc, Piras in Rupel. Prireditve in sporočila kulturnih društev in organizacij KD Lonjer - Katinara in ŠD Adria priredita 8. in 9. t.m. vaško šagro. Oba večera ples z ansamblom Pomlad. V nedeljo, 9. t.m., ob 17. uri koncert godbe na pihala iz Ricmanj. SKD I. Gruden - Nabrežina vabi bivše in nove pevce in pevke, na 1. pevsko vajo, ki bo danes, 4. t.m. ob 20. uri v društvenih prostorih. Moški pevski zbor V. Vodnik obvešča, da bo začel z vajami danes, 4. septembra, ob 21. uri v društvenih prostorih. Mešani pevski zbor Slavec obvešča pevce, da bo 1. pevska vaja jutri, 5. t.m., ob 20.30 v društvenih prostorih. Vabimo nove pevce. Ob vstopu na skupno življenjsko pot želi obilo sreče svoji pevki MARTI in soprogu DARKU Ansambel Galebi Na ljubljanski univerzi je pred dnevi uspešno diplomirala iz sociologije VESNA PETAROS Iskreno ji čestitajo in želijo še veliko nadaljnjih uspehov starši in sestra Nevenka razstave V TK galeriji, Ul. sv. Frančiška 20, skupinska grafična razstava. V občinski galeriji v Palači Costanzi razstavlja slikar Mauro Reggiani. včeraj-danes Danes, TOREK, 4. septembra IDA Sonce vzide ob 6.30 in zatone ob 19.38 — Dolžina dneva 13.08 — Luna vzide ob 16.49 in zatone ob 1.00. Mladinski raziskovalni tabor Dolina 84 in KD F. Prešeren iz Boljunca vabita danes, 4. septembra, ob 20.30 v društveno dvorano na predavanje mag. JANEZA BOGATAJA na temo; »Kaj nam lahko pomeni kulturna dediščina« Jutri, SREDA, 5. septembra LOVRENC menjalnica Vreme včeraj: temperatura zraka 24,8 stopinje, zračni tlak 1011 mb rahlo ra- 3. 9. 1984 ste, brezvetrje, vlaga 74-odstotna, nebo jasno, morje mirno, temperatura morja 23,4 stopinje. ROJSTVA IN SMRTI RODILI SO SE: Fiore Hanžek, Andrea Matiacic, Martina Paoletti, Martina Gamboz, Jessica Bonazzi, Michela Treu, Alessandra Cusatelli, Hannely Salvemini. UMRLI SO: 82-letni Rodolfo Pavan, 91-letna Valeria Cressevich vd. Gherdol, 67- letna Maria Fain vd. Scarpa, 69-let-na Lidia Monaro por. Zocchi, 74-lctna Antonia Medizza por. Jelicich, 81-letna Albina Sancin vd. Demarchi, 71-letna Sofia Furlan vd. Coronica, 54-letni Vittorio Roici, 77-letni Antonio Majcen, 68- letna Vincenza Doronzo por. Aloia, 81-letna Sofia Crismancich vd. Kalc, 55-letni Angelo Fenga, 74-letni Raffaele Marassi. Ameriški dolar . e 1.780.— Kanadski dolar . 1.360.— švicarski frank . 740.— Danska krona 168.— Norveška krona . 212.— švedska krona. . 211.— Holandski fiorini . 546— Francoski frank . 9 200— Belgijski frank. . 27.50 Funt šterling . . 2.320— Irski Sterlina . . 1.890,— Nemška marka . 617.— Avstrijski šiling . 87.50 Portugalski eekudo 11— Japonski jen . . 6— španska pezeta . 10— Avstralski dolar . e 1.400— Grška drahma . . 15- Debeli dinar . . 9.25 Drobni dinar . . 9— DNEVNA SLUŽBA LEKARN (od 8.30 do 20.30) Ul. Oriani 2, Trg Venezia 2, Ul. F. Severo 112, Ul. Baiamonti 50, Opčine, Milje (Mazzinijev drevored 1). (od 8.30 do 13.00 in od 16.00 do 20.30) Ul. Roma 15, Ul. Ginnastica 44. NOČNA SLUŽBA LEKARN (od 20.30 dalje) Ul. Roma 15, Ul. Ginnastica 44. Opčine, Milje (Mazzinijev drevored 1). ZDRAVSTVENA DEŽURNA SLUŽBA Nočna služba od 20. do 8. ure tel. 7761, predpraznična od 14. do 20. ure in praznična od 8. do 20. ure. M3 BANCA Dl CREDITO Dl TRIESTE TRŽAŠKA KREDITNA BANKA S. P. A. i RUT - UL ICA r. FlLZI 1Q B1-AAB KD Rovte - Kolonkovec prireja izlet v taborišče Mauthausen, Salzburg in Pliberk 27., 28. in 29. oktobra. Vpisovanje vsako soboto od 20. ure do 22. ure v društvenih prostorih v Ul. M. Semio 27 (bivše Campanelle) ali pa po tel. 040/ 870353. SKD Barkovlje prireja v nedeljo, 16. septembra avtobusni izlet na Belopeška jezera in Dolino Zaizere. Kosilo in družabnost bo v Domu Mangart. Odhod ob 7. uri izpred barkovljanskega por-tiča. Vpisovanje v društvenih prostorih ob torkih in četrtkih od 17. do 19. ure. Za informacije tel. 040/43819. Poklicni zavod J. Stefan obvešča dijake ob priredbi 3-dnevnega izleta na Triglav 8., 9. in 10. septembra, da se vrši vpisovanje v tajništvu šole do vključno jutri, 5. septembra. mali oglasi PRODAM prikolico Rolle Europ 36, letnik 1981 v izredno dobrem stanju. Tel. 040/280885 v večernih urah. PRODAM Volkswagen, letnik 1984 v dobrem stanju. Tel. 040/228390. PRODAM hišo z dvoriščem in 400 kv. m zazidljivim vrtom v Dolini. Tel. 040/ 228390. IŠČEM staro hišo na Krasu z zemlji; ščem in s hlevom. Tel 040/829327 ali 763119. IVANA PERTOT obvešča, da je prevzela trgovino g. Stanka Kosmine v Nabrežini. OSMICO je odprl v Križu št. 44. Rudi Košuta. Toči belo in črno vino. MIZAR opravlja razna popravila in obnavlja pohištvo. Tel. 040/228183. PRODAM zazidljivo zemljišče 1.600 kv. m v Zgoniku. Tel. 040/229250 v večernih urah. MOŠKI, dobro situiran, bi rad spoznal žensko, po možnosti prosto, staro nad 50 let. Pisati na Oglasni oddelek Primorskega dnevnika, Ul. Montecchi 6» 34137 Trst pod šifro »Jesen«. OSMICO je odprl Stanko Milič iz Zgonika št. 34. Toči belo vino in teran. PO UGODNI CENI PRODAM Alfo 1750 na plinski pogon, s priključkom za prikolico. Tel. 228-473 ob opoldanskih m večernih urah. OSMICO je odprl Josip Gruden iz Sa-matorce 6/A. Toči belo vino in teran- ZLATO, zlate kovance kupi ali ugodno zamenja zlatarna Sosič - Narodna ulica 44, Opčine - Trst. darovi in prispevki] V spomin na Bertranda Stuparja daruje Duško Švab 50.000 lir za ŠZ Bor- V spomin na Bertranda Stuparja da- rujejo družine Delfar 50.000 lir za Glasbeno matico. . Namesto cvetja na grob Jožice SkrK darujeta Genija in Silva z družinama Jv tisoč lir Za KD Vigred - šempolaj. Ob obletnici smrti dragega očeta H}" larija Zidariča darujejo otroci z družinami 30.000 lir za Vaško skupnost Praprot. , V spomin na Bertranda Stuparja darujejo družine Passler, Vatta, Moselu-Coccolanti in S poto 50.000 lir za Glasbeno matico. Ob priliki partizanskega poletneg praznika darujejo mesnica Marino Pr®J gare 20.000 lir, La Combustibile - Donr jo 30.000 lir ter Drago Ota (Boljunec 38) 51.000 lir za Zvezo borcev Boljunec- V spomin na Ido De Lorenzi - Bogateč daruje Ude Košuta (Duvna) 10.18™ lir za moški pevski zbor Vesna. V spomin na Albina Pertota daruj Danilo Radovič 20.000 lir za Godben društvo Nabrežina. , „ V spomin na Ido Rebula vd. Grud daruje bratranec A. Rebula 15.000 za Dijaško matico. , V spomin na tov. Albina Pertota d ruje Angel Rebula 10.000 lir za VZr ANPI - Trst. x Namesto cvetja na grob drage rw stine Gleni k darujejo Ema Možina Ul v/ lir, Gizela Marušič 15.000 lir ter Vaie rija in Cvetko Smotlak 10.000 lir za K Primorsko - Mačkolje. . ,g V isti namen daruje Ema Možina tisoč lir za Zvezo žena Mačkolje. Namesto cvetja na grob Albina 1 tota darujejo družine Pernarčič - Ma hinje, Ivan Radovič in Anton Golema Nabrežina 45.000 lir za Godbeno dr tvo Nabrežina. . .-.je V spomin na Ido De Lorenzi dar J Anton Golemac 10.000 lir za Godben društvo Nabrežina. :e V spomin na Albina Pertota dar J Marči Gruden 10.000 lir za Godbeno d štvo Nabrežina. fine Ob 1. obletnici smrti mame Ju® -g darujeta Franja in Majda Okretič tisoč lir za SKD I. Gruden. „ j. Namesto cvetja na grob Marije b kovič vd. Keszeler daruje Mila K 10.000 lir za ŠD Polet. r»iev- Ob prvi obletnici smrti Slavka 11 t ca daruje brat Karlo 30.000 lir za P ski zbor Vasilij Mirk. qqv- Namesto cvetja na grob Gizele L šak darujeta Boža in Pepi čuk z • lir za pevski zbor Vasilij Mirk. POOBLAŠČENI SERVISNI CENTER PHILIPS PHIUPS - TV COLOR - REGISTRATORJI RADIO - AVTORADIO -MALI ELEKTROGOSPODINJSKI STROJI - VIDEOREGISTRATORJ' LEKARNE V OKOLICI Boljunec: tel. 228-124, Bazovica: tel. 226-165, Opčine: tel. 211-001, Zgonik: tel. 225-596, Nabrežina: tel. 200-121, Sesljan: tel. 209-197. originalni nadomestni deli TRIESTE SERVIS Ul Petracco 5 (Naselje S. Sergio), TRST - Tel: 281 ’ 5 Slike, ki niso le spomin Te razglednice je treba objaviti, dokler je še kolikor toliko toplo, dokler smo še privajeni na goloto na naših plažah. Štiri boginje ljubkosti nekaj let pred prvo vojno. Tudi take razglednice so krožile po redni pošti in so jih dostavili, le da so imele znamko na pravem mestu. Golota, najsi bo ženska ali moška, je sama po sebi lepa. Meja med pornografijo in ne je v hotenju slikarja ali fotografa, največkrat pa v možganih tistega, ki gleda golo človeško telo. Nekoč je cerkvena oblast oblačila kipe, da bi ne pohujšali vernike. Taki in mahničevski ljudje so skorajda izginili, le tu pa tam se oglasi kak pretor z ne prav sodobnimi razsodbami. Bežna 'anketa po našem uredništvu je pokazala, da bi se večina moških in žensk opredelila za razglednico »Dekle s štrikom«. Kaj pa menijo naši bralci? F. F. Legenda o Tarzanu . Se, da je legenda o opičjem človeku, ali bolje, kralju džungle Tarzanu n° zanimiva. Na filmskih platnih se je pojavila v številnih različicah. '«'umiva, in a nimsKin piami n se je pojavim v jkv"..... ............. rZani se seveda spreminjajo, mit o človeku, ki »obvlada« džunglo pa očitno še v'ači. Na gornjih slikah vidimo igralko Andie MacDowell v scenah filma 8hu Hudsona »Legenda ___________ __________ scenah filma o Tarzanu kralju džungle«. Film vrtijo na Beneškem festivalu rcšdioieievisija ITALIJANSKA TELEVIZIJA Prvi kanal 13.00 Poletni maraton - balet 13.30 Dnevnik 1 13.45 U.timo incontro - film Nastopajo: Alida Valli, Amedeo Nazzan, Vittorio S anni pai... 15.10 Mister Fantasy - glasbena odd. 16.10 Tarzan in zelena boginja - TV film 17.00 II ritorno del Santo - TV film 17.50 Risanka 18.15 Trije nečaki in majordom - TV film 18.40 Bambole, non c’è una lira -variete 19.40 Almanah in Vremenske razmere 20.00 Dnevnik 1 20.30 Alpensaga - TV nadaljevanka 21.45 Dimensione oceano dokumentarec 22.35 Dnevnik 1 22.45 Napoli prima e dopo - nadalje vanje in konec 23.50 Dnevnik 1 - Zadnje vesti in Vremenske razmere Drugi kanal 13.00 Dnevnik 2 - Ob 13. uri 13.15 Due e simpatia - nadaljevanka dneva Poldark - TV nadaljevanka Koper 14.00 in 16.30 Odprta meja - oddaja v slovenščini V današnji Odprti meji bodo na sporedu tudi naslednje vesti: OPČINE — Zaključek poletnega centra DOBERDOB — Lovski praznik OPČINE — Študijski dnevi Draga '84 GORICA — Otvoritev sinagoge OPČINE — Praznik ŠD Polet TRST — Seminar o meduzah v Mediteranu DOBERDOB — Intervju z županom občine Doberdob Marijem Lovrenčičem o ureditvi doberdobskega jezera 17.00 TV poročila 17.30 TV šola Kirn & Co. TV film Kozmos - dokumentarec 18.00 Salut Champion - TV film 18.50 Risanke 19.30 TVD Stičišče 19.50 Obzorja - dokumentarna oddaja 20.20 Pusta'ovščina v Malagi - film Nastopa Trevor Howard 22.00 TVD Vse Danes 22.10 Gospa ministrca - TV nadalj. CANALE 5 8.30 Alice - TV film 9.00 Phyllis TV film 9.30 Una vita da vivere - TV roman 10.30 Tammy fiore selvaggio - film Nastopata: Debbie Reynolds in Leslie Nelsen 12.00 I Jefferson - TV film 12.25 Lou Grant - TV film 13.25 Sentieri TV roman 14.25 General Hospital - TV roman 15.25 Una vita da vivere - TV roman 16.25 Mary Tyler Moore - TV film 17.00 Hazzard - TV film 18.00 Tarzan - TV film 19.00 I Jefferson - TV film 19.30 Baretta TV film 20.25 West Gate - TV nadaljevanka 23.25 Šport: boks 0.25 Di pari passo con l’amore e la morte - film RETEQUATTRO 8.30 I superamici - risanka 9.15 Aspettando il ritorno di papà 9.30 Giatrus - risanka 10.10 Magia - novela 10.50 Fantasilandia - TV film 11.45 Tre cuori in affitto - TV film 12.15 Scooby Doo - risanka 12.40 Star blazers - risanka 13.10 Pronto video - glasbena oddaja 13.30 Fiore selvaggio nove’a 14.15 Giorno dopo giorno TV nadaljevanka 14.45 Pietà jer la carne film 17.00 Scooby Doo - risanka 18.00 Truck Driver - TV film 18.50 Tre cuori in affitto TV film 19.25 Chips - TV film 20.25 I predatori dell’idolo d’oro -TV film 21.30 1 giovani guerrieri - film Nastopa : Matt Dillon 23.20 Quincy TV film 0.20 Appuntamento con una ragazza che si sente so’a film ITALIA 1 8.30 La grande vallata - TV film 9.30 Estate violenta film 11.30 Maudc - TV film 12.00 Giorno per giorno - TV film 12.30 Lucy Show - TV film 13.00 Bim Bum Barn - otroška oddaja 14.10 Questestate - kviz, glasba in filmi V teku oddaje risanke in dokumentarni film 17.00 Assassinio sul palcoscenico -film Režija George Pollock 18.30 Športne vesti 18.40 Lady Madama - TV film 19.45 Dnevnik 2 - Vesti 20.30 Dai sbirro - firn Nastopa: Lino Ventura 22.00 Dnevnik 2 - Nocoj 22.10 Parigi è una festa - dokumentarec 22.50 Acciaroli: boks Oliva - Kalankete Tretji kanal 19.20 Dnevnik 3 - Deželne vesti 20.00 Šolska vzgoja 20.30 Filmski bienale v Benetkah 21.15 Dnevnik 3 21.40 La cinepresa e la memoria - dokumentarec 21.55 Quinto potere - film Nastopa : Orson Welles 23.35 Divji konji - po romanu M. Deona 1.10 Glasbena oddaja z Ninom D’An-gelom 23.00 Zeit im Bild - Čas v sliki poročila v nemškem jeziku Ljubljana 17.35 Poročila 17.40 Jeklenec - otroška serija 17.55 Koprska srečanja : Otroške folklorne skupine 18.25 Severnoprimorski obzornik 18.40 Pisani svet: Prva ljubezen 19.10 Risanka 19.26 Zrno do zrna 19.30 Dnevnik I 20.00 Citadela - TV nadaljevanka 20.55 Aktualno : Pretiravanja ali stvarnost? 21.40 Dnevnik II 21.55 Iz koncertnih dvoran: R. Schumann: Koncert za klavir in orkester, F. Liszt: Ples palčkov Zagreb 17.40 Poročila 17.45 Kdor hoče, ta zmore - otroška oddaja 18.15 TV koledar 18.25 Kronika občine Osijek 18.45 Gledalec - urednik. 19.30 TV dnevnik 20.00 Signali - notranjepolitična odd. 20.45 žrebanje lota 20.55 Filmi Alfreda Hitchcocka : Ožigosana 22.35 TV dnevnik POSTAJE Il magico dottor Dolittle - risanka L’uccellino azzurro risanka 14.00 Agenzia Rockford TV film 15.00 Cannon - TV film 16.00 Bim Bum Barn - otroška oddaja Lo specchio magico - risanka L’ucce.lino azzurro - risanka 17.40 La casa nella prateria TV film 18.40 Kung-Fu - TV film 19.50 II mio amico Arnold TV film 20.25 Simon & Simon - TV film 21.25 L’uomo di Singapore - TV film 22.30 Devlin & Devlin TV film 23.30 Amici per la pelle - firn 1.10 Ironside - TV film TELEPADOVA 14.00 Marna Linda - novela 15.00 Lancer - TV film 16.00 Cara a cara - novela 17.00 Star Treck - TV film 18.00 Sam, il ragazzo del West - ri sanka 18.30 Mechander robot - risanka 19.00 Yattaman risanka 19.30 Marna Linda - novela 20.20 Bruciato vivo - film 22.20 Berlioz - TV nadaljevanka 23.15 Catch - šport 24.00 Al’a frontiera dei Dakotas -film TRIVENETA 14.30 Chi ha detto che c’è un limite a tutto - film 16.30 Sloane TV film 17.30 Risanke 18.00 L’incredibile dottor Hogg - TV film 18.30 Sloane TV film 20.00 TV film 20.30 Love Story a Bangkok film 22.00 Investigatori associati - TV film 22.30 Dražba TELEFRIULI 14.30 Cara a cara - novela 15.45 II cammino delle stelle film 17.15 Starzinger risanka 17.50 Angie girl - risanka 18.15 Cara a cara TV film 20.00 L’ora di Hitchcock - TV film 21.30 La riva dei peccatori - film 23.30 Gli ultimi sei minuti - film RADIO RADIO TRST A 7.00, 13.00, 19.00 Dnevnik; 8.00, 10.00, 14.00 Poročila; 7.20 Dobro jutro po-naše; 8.10 Mozaik. Rekreacije, koristni nasveti, bolj ali manj literarni sestavki v pisanem spletu glasbenoza-bavnih melodij in pesmi; 8.20 Turizem; 8.45 Konjiček za vsakogar; 9.10 Zdravniški nasveti; 9.40 Niti življenja ; 10.10 Koncert; 11.30 Opoldanski zbornik: Zapiski na robu; 12.00 Roman v nadaljevanjih : Andrej Capuder: »Rapsodija 20«, Glasbeni potpuri; 13.20 Glasba po željah; 14.10 Radijsko popoldne: Tri slovenske sestre: 130 let Družbe sv. Mohorja ; 15.00 Mladi mladim; 16.00 Naši posnetki v živo. Glasbeni listi; 17.10 Odprti prostor: Klasični album; 18.00 Rudi Šeligo: »Ali naj te z listjem posujem?«. Radijska igra. Režija. Mirč Kragelj. Produkcija: Radijski oder. RADIO KOPER (Slovenski program) 6.30, 13.30, 14.30, 17.30 Poročila; G.00 Glasba za dobro jutro, Koledar; 6.15 Vremenska napoved, cestne razmere; 6.45 Prometni servis; 7.00 Zaključek; 13.00 Otvoritev - Danes na valu Radia Koper; 14.40 Zanimivost, Pesem tedna Radia Koper; 15.00 Croa-tia - za varnejši jutri; 15.30 Dogodki in odmevi; 16.00 Glasba po željah; 16.30 Primorski dnevnik ; 17.00 Mladim poslušalcem; 17.33 Utrinki iz zamejstva: Nadiški Puobi; 18.00 Sotočje; 19.00 Zaključek programov. RADIO KOPER (Italijanski program) 6.15, 8.30, 9.30, 10.30, 13.30, 14.30, 16.30, 17.30. 18.30 Poročila ;7.15, 12.30, 15.30, 19.30 Radijski dnevnik; 6.00 Glasbeno prebujanje - Koledarček; 6.35 Vreme na Jadranu; 7.00 Dober dan; 7.50 Glasba ; 9.32 Cucianovi dopisniki; 10.00 Pesem tedna; 10.35 Vrtiljak mo1 ivov; 11.30 Na prvi strani; 11.45 Na tvoji strani; 12.00 Glasba po željah; 14.33 Poročila v nemškem jeziku ; 14.45 Glasba; 16.45 Glasba; 18.00 Made in Jugoslavia; 20.00 Zaključek programov. RADIO 1 7.00, 8.00, 10.00, 12.00, 13.00, 19.00 Poročila ; 6.00 Glasbena matineja ; 9.00 Glasbeno - govorni program; 10.00 Filmski festival v Benetkah ; 11.00 Radijska nadaljevanka; 11.20 Master -glasba dan za dnem; 11.30 Mala Italija jutranji variete; 13.15 Master -glasba dan za dnem; 15.00 Radio 1 za vsakogar; 16.00 Poletni popoldanski program; 17.30 Ellingtonote velike skladbe; 18.05 60 let radia v Italiji; 18.25 Večerna glasba; 19.20 Na naših tržiščih; 19.27 Radijska priredba ; 20.00 Odprti zastor: Italijansko gledališče med dvema stoletjema - 1850-1915; 21.00 Varujmo naravo; 21.28 Radijska priredba ; 22.00 Glasbeno - govorni program; 22.45 Napotki za avtomobiliste; 22.50 Glasbeni premor; 23.05 Telefonski klic; 23.28 Zaključek programov. RADIO 2 6.30, 7.30, 8.30, 9.30, 10.00, 11.30, 12.30, 13.30, 15.30, 16.30, 17.30, 18.30, 19.30 Poročila; 6.00 Glasba za dobro jutro; 8.00 šolska vzgoja; 8.05 Radio 2 predstavlja ; 8.45 Radijska nadaljevanka; 9.10 Nagrdno tekmovnje; 10.30 - 12.45 Glasbeno - govorni program ; 15.00 Namišljena preiskàva; 15.42 Glasben» govorni program; 19.00 Mavrica; 19.50 Vsakdanje življenje; 21.11 Radijski koncert ; 22.05 Mavrica - 2. del; 22.50 Jazz glasba ; 23.28 Zaključek programov. LJUBLJANA 6.00, 6.30, 7.00. 8.00, 9.00, 10.00, 11.00, 12.00, 14.00, 19.00 Poročila; 5.00 Poročila; 5.30 Prva jutranja kronika - obvestila promet; 6 20 Rekreacija; 6.35 Vremenska napoved za pomorščake; 6.45 Prometne informacije; 6.50 Dobro jutro otroci; 7.35 Prometne informacije; 7.50 Iz naših sporedov; 8.05 Radijska šola za srednjo stopnjo ; 8.35 Mladi koncertant; 9.05 Z glasbo v dober dan; 9.35 Napotki za naše goste iz tujine; 10.05 Rezervirano za; 11.05 Ali poznate; 11.35 Naše pesmi in plesi; 12.10 Danes smo izbrali; 12.30 Kmetijski nasveti ; 12.40 Po domače; 13.00 Danes do 13.00 - Iz našir krajev - Iz naših sporedov ; 13.30 Od melodije do melodije; 13.50 Mehurčki; 14.05 V korak z mladimi; 14.20 Iz mladih grl; 15.00 Radi odanes radio jutri; 15.10 Zabavna glasba; 15.30 Dogodki in odmevi; 15.55 Zabavna glasba; 16.00 Vrtiljak; 17.00 Studio ob 17.00 -glasba ; 18.00 Sotočja ; 18.45 Glasbena medigra ; 19.25 Zabavna glasba ; 19.35 Lahko noč otroci; 19.45 Minute z ansamblom Slavka Žnidaršiča; 20.00 Slovenska zemlja v pesmi in besedi; 20.35 Mladi na glasbenih revijah in tekmovanjih ; 21.06 Radijska igra, I-van Mandy : Če si med nami Endre Homan, Glasbeni intermezzo; 22.15 Informativna oddaja v nemščini in an gleščini; 22.25 Iz naših sporedov; 22.30 Mikrofon za slovenske pevce zabavne glasbe; 23.05 Literarni nokturno - Mile Stojič: Pesmi brez pripeva. JUGOSLOVANSKA TELEVIZIJA ZASEBNE Dvodnevno srečanje v Ronkah V' Se enkrat potrjeno prijateljstvo med Ronkami, Metliko in Wagno Člani tržaške folklorne skupine Stu ledi Očitna premoč Skandinavcev na Seghizzijevem tekmovanju Marsikdaj prihaja do pobratenja med kraji v raznih državah zato ker za to nanese ena ali druga priložnost, ki pa nima globokih korenin. Drugače pa je v primeru sodelovanja in pobratenja Ronk z Wagno na avstrijskem Koroškem in z Metliko v Beli Krajini. Gre za trdne človeške vezi, ki segajo v čas prve in druge svetovne vojne. V-Magni je bilo glavno taborišče beguncev iz Goriške dežele med prvo svetovno vojno. Tam so sicer bili tudi Slovenci, v glavnem pa so tam bili Furlani in Italijani iz naše po krajine, ki so se umakniji pretino je pričelo pri nas ropotati. Tam so vsa vojna leta imeli šolo, bolnišnico, krajevno upravo. V Wagni je tudi umrlo veliko ljudi. V Metliki pa je bil, med drugo svetovno vojno, sedež garibaldinske brigade, ki je delovala v sklopu slovenske partizan ske vojske pa čeprav so bili v njej italijanski in furlanski borci. Med njimi jih je bilo kar precej iz Ronk. Zaradi tega je bilo čisto razumljivo, da se Rončani dveh različnih generacij čutijo navezane na ta dva kraja. Občine so se pobratile, vsako leto so na vrsti srečanja, enkrat v enem, drugič v drugem kraju. Raz ne organizacije in društva imajo medsebojne stike. Kar pa je najbolj pomembno je to, da prihaja do izmenjav tudi med otroci, ki gredo na letovanje k družinam drugega kraja. V soboto in nedeljo je bilo tako srečanje v Ronkah. Prišle so razne skupine, prišli so tudi otroci in starši družin v katerih bivajo otroci. Gostov je bilo okrog sto. Tako na županstvu kot na ljudskem prazniku so govorili ronški župan Gianmassimo De Pace, župan Metlike Janez Gačnik in župan Wagne Lothar Thomann, ter seveda še predstavniki drugih društev. Na prireditvenem prostoru v Selcah, kjer so se srečali domačini in gostje, je v soboto zvečer nastopila tržaška iolkloma skupina Stu ledi, ki je prikazala vrsto primorskih slovenskih plesov. Na sporedu so bile tudi športne tekme in še druga srečanja. Iz goriške bolnišnice V goriški splošni bolnišnici je na zdravljenju, zaradi zloma kolena in drugih poškodb, 33-letni Giorgio Petronio iz Gorice, Tržaška cesta 62. Ponesrečil se je včeraj popoldne, v Pod-gori. Po ugotovitvah prometne policije, se je Petronio peljal na motornem kolesu ter, zaradi vzrokov, ki jih še ugotavljajo, nerodno padel. Mednarodno tekmovanje pevskih zborov Seghizzi je za nami. Kot o-bičajno se je tudi letos tako v soboto kot v nedeljo zvečer, na dveh zaključnih prireditvah polifonske in narodne pesmi, zbralo v dvorani U GG veliko publike, pa čeprav so bili mnogi, ki bi želeli na koncert pri krajšani, kajti v dvorano sme le o-mejeno število ljudi. Zmagovalci letošnjega tekmovanja so severnjaki. Kot že v polifonskem petju je tudi v kategoriji narodne pesmi zmagal norveški zbor Domk anturi iz Bergena, ki je bil letos prvič na goriškem tekmovanju. V narodni pesmi so norveški pevci in pevke dosegli sicer za malenkost slabši rezultat kot v polifoniji, in sicer 93,10 točk (v polifoniji pa 92,67). Na drugo mesto so prišli tudi v narodni pevci zbora Mikaeli Kammarkor iz Štokholma. Tretji pa so bili Madžari. Vedno v kategoriji mešanih zborov se je zbor iz Štarancana plasiral na sedmo mesto. Komorni zbor iz Nove Gorice pa na zadnje. Ni bilo tokrat premoči zborov iz vzhodnih držav, kar je bilo v prej šnjih letih nekaj običajnega. Tokrat so zmagali v glavnem zbori iz severnih držav. Kritikom seveda prepuščamo zadnjo besedo ali je bila žirija prestroga ah pa so bili eni zbori zares dobri, drugi pa tako slabi. Zadetek 15 milijonov na beneški loteriji Sreča se je tokrat nasmehnila tudi Goričanom. Prav v Gorici je bil nam- reč prodan listek U-19231 beneške loterije. Lastnik odrezka bo tako vnovčil 15 milijonov lir, kolikor znaša tolažilna nagrada, pravzaprav ena od tridesetih tolažilnih nagrad. Glavne dobitke (500, 200 in 100 milijonov Ur) bodo vnovčili v Pistoii, Mantovi in Brescii. Vse kaže, da je bil listek loterije z omenjeno številko prodan v Podturnu, v neki prodajalni v UL Veniero. Po nepotrjenih vesteh pa naj bi bil iz tega predela mesta tudi srečni dobitnik, ki seveda, zaradi razumljivih razlogov, želi ohraniti anonimnost. Skupščina delavcev tržiške ladjedelnice V tržiški ladjedelnici je bila včeraj dopoldne običajna ponedeljkova skupščina delavcev v dopolnilni b’agajni. Na zborovanju sta govorila član tovarniškega sveta Francovigh in Achille Colautti, v imenu sindikalne zveze CGIL-CISL-UIL. Oba sta opozorila na nujnost enotnega nastopanja delavcev, sindikalnega gibanja in političnih sil za ugodno rešitev krize. V tej zvezi se pripravlja, predvidoma v prvi po loviti septembra, enotna protestna akcija in stavka v pokrajinskem merilu. Včeraj dopoldne se je sestal tudi to vamiški svet ladjedelnice ter poslušal informacijo parlamentarcev Battella in Rebulle o delu parlamentarnih ko misij na področju sprejemanja norm za razvoj pomorskega gospodarstva. DEŽURNA LEKARNA V TRŽIČU Al Redentore, Ul. Fratelli Rosselli, tel. 72340. Plodno 35-letno delo podjetja Primorje export Novogoriško uvozno - izvozno podjetje Primorske export praznuje v teh dneh 35-letnico delovanja. Počastili jo bodo v petek, 7. septembra, ob 10. uri, v kulturnem domu v Novi Gorici. Slavnostni govor bo imel podpredsednik slovensko vlade Janez Bohorič. Poleg kulturnega sporeda bodo imeli tudi podelitev plaketnih priznanj. Na slavnost tega velikega podjetja, v katerem je danes 150 zaposlenih, pridejo za-stopiuki slovenske vlade in gospodarstva, poslovni partnerji iz domovine in inozemstva ter sedanji in bivši sodelavci. Na tiskovni konferenci, ki je bila včeraj, so ravnatelj Aleksander Lovec in sodelavci obrazložili pomen, ki ga je imelo in ga ima to podjetje. Začeli so pred 35 leti, deset mesecev potem ko je bil podpisan videmski sporazum o gospodarski menjavi v obmejnem pasu. Primorje export, v katerem je takrat delalo le nekaj oseb, si je pričelo počasi utirati pot v poslovno sodelovanje. Najprej so se u-kvarjali samo s trgovino, od leta 1964 pa so dodali še druge službe, ki so jih stalno izpopolnjevali in razvijali. Na tiskovni konferenci je bil dan tudi pravilni poudarek vlogi, ki jo ima obmejna trgovinska menjava. Ne smemo ostati pri napovedanih 15 odstotkih celotne italijansko - jugoslovanske menjave, kajti to ni bil gospodarski kriminal, so rekli zastopniki podjetja. Sedanja menjava v obmejnih sporazumih je že omogočila, da marsikatera jugoslovanska tovarna lahko brez motenj nadaljuje proizvodnjo. Sicer pa je treba tudi govoriti, da je celotna letošnja italijansko jugoslovanska menjava višja od lanske, zato se veča tudi menjava po obmejnih sporazumih, pa čeprav carinska birokracija zaustavlja normalno poslovanje. V Primorju export si tudi prizadevajo urediti trgovski terminal pri prehodu Vrtojba Štandrež. Prvo halo že gradijo. Uporabljali pa bodo tudi veliko hladilnico VIPA, ki je tam blizu. Blago naj bi tam uskladiščevali za izvoz in uvoz, tam naj bi bilo tudi carinsko skladišče. Delo Primorja export je bilo v vseh teh letih pomembno za menjavo ob meji, istočasno pa tudi za razvoj slovenskega zamejskega gospodarstva. DEŽURNA LEKARNA V GORICI Tavasani, Corso Italia 10, tel. 84576 V svojem polnem sijaju prenovljena židovska sinagoga v Gorici Judovsko sinagogo v Ascolijevi ulici so v nedeljo popoldne docela prenovljeno spet odprli in goriška občin ska uprava jo je ponovno izročila judovski skupnosti. Za popravilo stavbe. s katerim so začeli pred petimi leti, je gorička občina porabila nad pol milijarde lir. Največ jih je dobi la od dežele. Župan Scorano se je v svojem govoru zahvalil predhodniku De Simonu in drugim, ki so dali pobudi za obnovitev tega pomembnega kulturnega objekta. Ker je Judov v Gorici danes zelo malo bo sinagoga služila tudi kot kulturni center za preučevanje zgodovine Judovi v Gorici in deželi. Na nedeljsko svečanost je prišlo zelo veliko ljudi. Poleg domačinov, predstavnikov tukajšnjih oblasti in u stanov, drugih verskih skupnosti, so prišli tudi judovski predstavniki iz Trsta in drugih krajev Italije. Za županom so nekateri tudi spregovorili. Govorili so deželni odbornik Branca-ti, Giacomo Farber v imenu goričkih Judov, ki živijo po svetu, generalni konzul Izraela za Severno Italijo Reu-ven Ben - Eliezer, rabbin Piatelli iz Rima in tržaški rabbin Richetti. Goste je sprejemal načelnik male goriške judovske skupnosti trgovec Ro-senbaum. V svojem govoru se je Scorano spomnil uglednih osebnosti iz goriške judovske skupnosti, ki so se uvelja vile na kulturnem ali drugih področ- ih, v prvi vrsti Graziadia lsaip Is coli ja in Carla Michaelstaedterp. Goriške Jude, ki jih je bilo v prep-jem stoletju okrog tristo, njih števv i pa se je precej zmanjšalo rneO verna vojnama, so nacisti odpeli01 taborišča konec leta 1913. Od ton1 e niso več vrnili. Raznolik praznik slovenskih lovcev S’ovenski lovci so imeli tudi letos svoj praznik. Sešli so se tokrat v Doberdobu, kar je sicer bilo tudi prav, saj nosi njihovo društvo, ki je deželnega značaja, naziv »Doberdob«. Na njihov dvodnevni praznik so prišli tudi številni drugi, od radovednežev pa do tistih, ki so zelo zadovoljni, da imajo možnost iti na kako Sagro. Lovski praznik pa ni bil samo šagra, kot se marsikdaj dogaja v tej ali drugi vasi, marveč je imel tudi zanimiv kulturni okvir. Priredili so namreč slikarski ex tempore za mladino ter zanimivo razstavo. Ta je bila v občinski telovadnici. Prikazani so bili na fotografijah favna in flora doberdobskega jezera in njegove okolice. Niso pa manjkale trofeje divjadi, ki jo je moč uloviti na našem Krasu, tako na tržaškem kot na goriškem, kar je tudi prav, saj so v društvu združeni lovci iz obeh pokrajin. V nedeljo zjutraj so priredili tudi slikarski ex tempore za otroke in mladino. Čeprav je bilo vreme sončno in je to veliko ljudi vabilo k morju, je kar 29 otrok in mladincev priš’o v Doberdob. Tema slik: Kras, divjad, okolje. Otroci so se kar lepo izkazali. Vsakdo med udeleženci je debil kako darilo: pokal, plaketo, knjigo ali kaseto (z lovskimi pesmimi). Seveda ni smelo manjkati petja. Če je napovedani zbor izostal ob otvoritvi praznika ni mogel manjkati lovski zbor Zlatorog iz Vipave, ki je publiko navdušil v nedeljo proti večeru. V soboto so na otvoritev prišli najprej številni slovenski lovci iz zamejstva, potem pa še doberdobski podžupan Ferfoglia, predsednik goriškega pokrajinskega odbora za lov Cisilin, tajnik tega odbora P azzagli, predsednik Federcaccia Bassi, zastopnik tržaške lovske federacije, predsednik Lovske zveze Slovenije Bojan Škrk, zastopniki števinih slovenskih lovskih družin. Ni bilo Korošcev, ki so se opravičili za odsotnost. Ni manjkalo rekreacije in zabave. V soboto zvečer je bilo na sporedu tekmovanje v briškoli. Zmagovalci so dobili »navadne« pršute in druge gastronomske specialitete. Najbrž si je kdo želel kaj drugega, kako smo ali kakega zajca na primer. Oba večera je za tiste, ki so jih srbeli podplati, igral ansambel Lojzeta Furlana. Veselo je bilo seveda pri kioskih, kjer si dobil običajno pijačo in jedačo. Lovci pa so se razšli in si kaj podobnega želijo čez leto dni. | šolske vesti Ravnateljstvo državnega učiteljišč® A. M. Slomšek v Trstu obvešča, da J vpisovanje za 5. letnik vsak dan oa 10.30 do 12. ure. Rok zapade 8. septembra. |________koncerti____________I Slovensko katoliško društvo Hrasi iz Doberdoba vabi na komorni k° cert flavtista G. Samar in kitans G. Chiandottija, ki bo danes, 4. -SCP tembra, ob 20.30 v župnijski dvoran • Gorica VITTORIA 17.30-22.00 »Io, Caligo^ Režija Tinto Brass. Prepoved mladini pod 18. letom. , • : CORSO 18.00-22.00 »Cristina F. ragazzi di Berlino«. Prepoved mladini pod 14. letom. Tržič PRINCIPE 18.00-22.00 »Donna pa*£ na... spregiudicata... erotica- -sessiva«. Prepovedan mladim P 18. letom. Nova Gorica in okolic(t KULTURNI DOM (Pula po Puli 18.30 »Nezaslišan čudež« in ob ^ »Posladkana vodica«. SVOBODA 20.30 »Nori zaporniki«-DESKLE 19.30 »Črni pesek«. Zaradi vrste pomanjkljivosti pri realizaciji Poletni festivali izgubljajo odmevnost MARIJAN ZLOBEC Smo »celina tisoč festivalov« je švicarski muzikolog Kurt Pahlen zapisal v svojem vodiču po evropskih jesti valih in mednje uvrstil tudi 66 jugo-slovanskih. Ko je to zapisal, je bilo naše festivalsko ogrodje najbrž trd ncjše kot je danes, vsaj kar se tiče tjajvečjih poletnih prireditev. Trije jugoslovanski festivali so se uspeli »prebiti« v Evropsko združenje gla sbenih festivalovDubrovniške polet ne igre, Ljubljanski festival in Zagrebški glasbeni bienale, medtem ko majo Italijani v tem združenju, ki izdaja vsakoletne celotne programe in Pomeni pomemben propagandni člen v mednarodni izmenjavi, festivale v Firencah, Perugi, Stresi in Veroni. Vrhunski poletni festivali pogosto doživljajo večji odmev kot redna kulturna sezona v kraju (Verona, Salzburg, Dubrovnik); spričo turističnega okolja se močneje navezujejo na med-r.Orodni avditorij. Za jasno začrtan 111 Pravočasno načrtovan program an-Sužirajo »zunaj sezonske« izvajalce in si zagotove vrhunska imena ter ob Podpori državnega, mestnega ter za abnega kapitala, kljub opaznim kri zam zmorejo gostiti tisoče obiskovalcev. V organizacijskih in delovnih odborih se srečujejo najpomembnejše Politične, kulturne, gospodarske in 1uristične strukture kraja. Spričo spe ctaiiziranih usmeritev si nekateri je bivali zagotavljajo trajen uspeh. (V Salzburgu so ob 180.000 vstopnicah n Prodaji morali odkloniti nadaljnjih 300.000 prošenj v prednaročilu! ). Predaleč bi zašli v analizo poletnih kulturnih festivalov po svetu, kar pa n* paš namen: te dni so se končali Pojvečji jugoslovanski, v Ohridu, Du-brovnikujn Ljubljani. Splošna ocena Poletnih prireditev ni preveč spodbud-na- Nekateri menijo, da so se festini izrodili, ker nimajo dovolj lastne Produkcije — le gostijo že pripravljen .l »uvožen« program, malo prispeva-K> svojega, inovativnega, kar bi an-gužiralo širši krog ustvarjalcev. Pre-več je redukcije na »posredniško de Monost«, ob čemer je ponudba spri-o vse večje materialne šibkosti ter urarske nekonkurenčnosti, nerazpola-gonjen z devizami, iz leta v leto puujša in nezanimivejša. Občinstvo krajih mednarodnih festivalov pa j* Povečini razvajeno in se ne zado-°l]i z »nadomestki« (domačimi an-tìn^i’ posamezniki, ljubiteljskimi .kupinami) ali s ponavljanjem vedno *tega ali podobnega. Organizatorji fsto sprejemajo nepreverjene ansam . ul} soliste, ker pač za renomirane imajo sredstev, tako da je z njimi . c stroškov kot je umetniški efekt 'n odnu tega je letošnje gostovanje n odmevnost pri občinstvu. (Tipičen P imer tega je letošnje gostovanje volanskega avstralskega mladinske-"a orkestra v Ljubljani, ki je Festivi stalo kar 3,5 milijona novih di Ttev, efekt pa je bil skromen). vrsto let je opazno dejstvo, da 0Tuači profesionalni ansambli v Ljub- ljani poleti neradi nastopajo, ampak gredo čimprej na dopust «že ob koncu junija in potem ne nastopajo do konca septembra). Izjema so prireditve opernega ali baletnega bienala v za četku julija. A kot že vemo — letos je odpovedala udeležbo mariborska Opera, pred dnevi je svojo odpoved poslalo celjsko gledališče, iz SZ so odpovedali folklorni ansambel Berioz-ka, katerega nastop je hotela posneti TV, Festival sam pa je odpovedal gostovanje zboru in filharmoniji iz Katovic. Največ zanimanja je letos za Fornezzijev musical Adam in Eva in vsi ostali, pač tudi po zaslugi splošno znanih Tofovih (in njegovih ko legov) dovtipov in bodic na naš druž beni vsakdan. Poletni festivali žive bolj ali manj ob eksistenčnem minimu, pomanjkljivi organizaciji, ignoranci mestnih o-blasti ter kulturne politike, ki pač razdeljuje celoletna sredstva in ob koncu leta ugotavlja, ali so bila porabljena ali ne, ne da bi opravila globalne analize dogajanja, festivale sproti spremljala in ocenila. V več kot tridesetih letih ljubljanskega Festivala še ni uspela njegova povezava s turizmom, čeprav bi bila zlasti letos, ko je slovensko glavno mesto o-biskalo več turistov kot prej, za to lepa priložnost. Festival je izgubil občinstvo tudi spričo ponavljanja, e-nih in istih gostovanj oziroma tipov prireditev, ki pa nimajo neomejeno število privržencev (na p'rimer folklora), a tudi spričo manj primernih prostorov za koncerte od onih v no vem Cankarjevem domu (Križevniška cerkev, Viteška dmrana). Velika nevšečnost letošnjega ljubljanskega kulturnega poletja je bilo sorazmerno zelo slabo vreme (zlasti na začetku, ob opernem bienalu Jugoslavije), »svoje« je prispevala še olimpiada... Festivali so pri nas premalo pove zani. Ker ni dolgoročnega planiranja, je težko usklajevati različne ponudbe, nikogar pa sodelovanje na festivalih ne zavezuje (glede družbenih dotacij), kajti različne dejavnosti (gledališče, glasba) imajo ze med letom »svoje« festivale. Z veliko inflacijo so se stroški bivanja (hotel) nekajkrat povečali in pomenijo tudi že petkrat večji strošek kot je honorar za nastop. Ob odsotnosti načrtne kulturne politike jugoslovanski poletni festivali izgubljajo konkurenčnost s tujimi in bati se je, da se položaj tudi v prihodnje ■ne bo popravil. Kaj to pomeni za kulturo? Obiskovalci prireditev so vse bolj prepričani, da se utapljamo v povprečju, kdor pa ljubi umetnost, s povprečjem ni in ne more biti zadovoljen. Slovenske poletne kulturne -prireditve »žarčijo« rise bolj razpršeno podobo, in to v času, ko bi bila povezovalna moč najbolj nujna. Ex tempore na Trgu Unità Na razstavi v občinski galeriji so pred kratkim podelili nagrade desetega ex tempore slikarskega tekmovanja, ki je bilo na Trgu Unità. Sindikata umetnikov CCdL in UIL, ki imata sedež v palači Mor-purgo in n razstavni dvorani »Cesare Sofianopolo«, sta ob sodelovanju Deželnega umetniškega Združenja in Turistične ustanove zbrala res veliko število pokalov, plaket in odličij. Najprej so počastili s srebrno kolajno, vdelano v veliko odličje prekrito s podpisi udeležencev, slikarja - kritika Milka Bambiča za njegovo mnogoletno sodelovanje v žirijah najrazličnejših sličnih razstav. Prvo nagrado, pokal Vladnega komisariata in istočasni odkup slike za pol milijona lir, ki jih je dala pokrajina, pa je prejel znani Renato Ma-nuelli, za olje s tremi »punki« pod stolpom z Mihcem in Jakcem. Drugo nagrado jeprejei mladi Giuliano Ba-buder za orje starih hiš za magistratom, dočim so tretjo podelili Fabiu Delachu Prispevajte za Dijaško matico Zakaj ne potovanje v svet glasbe... Čas počitnic se nagiba h kraju: morje in hribi vračajo mestu bolj ali manj zagorele prebivalce. Vendar pa so, poleg velike alternative morje -hribi, še druge možnosti, kako preživeti počitnice; med take manj običajne »počitnice« lahko štejemo tudi obiskovanje raznih poletnih glasbenih tečajev. V zadnjih desetih letih se je v Italiji število takih tečajev močno povečalo, če so bili pred leti namenjeni izključno glasbenikom (kot npr. poletni izpopolnjevalni tečaji za glasbenike v Sieni), je danes izbira mnogo večja, in če si neglasbenik zaželi, da bi vsaj malo spoznal glasbo, je prav tak poletni glasbeni tečaj lahko najboljša pot za to. (Tudi izgovor ali dvom glede mladih let, ki so že davno preč ni več na mestu, ker na takih tečajih lahko srečamo ljubitelje glasbe vseh starosti). Ti tečaji se seveda zelo razlikujejo med seboj po številu udeležencev, po višini ukovine, po kvaliteti, oziroma »dobrem glasu« profesorjev, ki na takem tečaju poučujejo. Pa tudi po kraju samem: lahko so v večjih mestih (Benetke, Urbino itd.) ali pa v odročnih vaseh, kjer lahko človek uživa poleg glasbe še naravo. Seveda je na večjih tečajih bolj živahno in tudi »učnih predmetov« je več. Med take tečaje moramo vsekakor prištevati tečaj, ki ga vsako leto prireja v Urbinu Italijansko društvo za kljunasto flavto. Urbino nudi več ugodnosti za tak tečaj : predvsem lahko sprejme veliko število tečajnikov (letos 350, prejšnja leta pa tudi do 500), saj se med poletjem izpraznijo sobe, ki jih med šolskim letom zasedajo študentje, ki v Urbinu obiskujejo univerzo. Prav dragoceno je tudi vzdušje, ki ga renesančni glasbi dajo v Urbinu renesančne palače. Lahko bi trdili tudi obratno: ko se sprehajamo po takih starih mestih doživljamo nekako dvojnost: z očmi občudujemo preteklost, s sluhom pa smo stalno v sedanjosti ; v Urbinu pa lahko ujamemo trenutke, ko se vid in sluh harmonično ujameta, kot da bi na televizijskem ekranu poleg slike ujeli še glas. Tečaj v Urbinu je namreč posvečen predvsem stari glasbi; če je kljunasta flavta tisti najlažji Kvartet renesančnih pihal instrument, ki nam najbolj olajša vstop v glasbeni svet, je to tudi instrument, ki je doživljal svojo zlato dobo v renesansi in baroku in nas danes pripelje kar sam od sebe v tovrstno glasbo. Kljunasta flavta je bila v Urbinu seveda glavni predmet po številu profesorjev (14) in tečajnikov. Poleg možnosti, ki jih ta instrument nudi začetnikom, pa lahko na takih tečajih spoznamo, da je kljunasta flavta lahko tudi popoln koncertni instrument (v Urbinu smo letos lahko poslušali svetovno znanega Fransa Briiggna, ki je med drugim eden redkih flavtistov, ki na svojih recitalih lahko nastopajo brez spremljave drugih instrumentov. Kako so dragocene, ali pa kako bi bile lahko dragocene take izkušnje razumemo, če pomislimo, da imajo skoraj na vseh srednjih šo lah kot učni pripomoček pri glasbe ni vzgoji kljunasto flavto, žal so pa profesorji glasbene vzgoje največkrat pianisti, ki o flavti sami nimajo pojma in s svojim neznanjem kvečjemu odvračajo mladino od glasbe). Poleg kljunaste flavte so seveda še druge možnosti in tako je bilo letos v Urbinu vsega kar 24 učnih predmetov: od izdelovanja preprostejših glgsbil, igranja raznih renesančnih in baročnih instrumentov, pa do plesov, zbo- rovskega petja in urejanja glasbenih rokopisov. Kakšni so lahko razlogi, ki vabijo tečajnike v Urbino? Povprašal sem prijatelja, ki že več poletij poučuje kljunasto flavto starejše tečajnike. »Za pravi odgovor ne bi vedel«, me je prvi trenutek presenetil prof. Paolo Canepa, »moral bi vprašati psihoanalitika ; pred nečim bežijo, a ne vem pred čim«. Seveda tak »filozofski« odgovor vzbudi v nas podobna premišljanja : pred čim bežimo in kako? Ali niso tudi mamila nekakšen beg? Pa pustimo to psihoanalitikom! Kaj nam lahko še nudijo taki pxiletni tečaji? Lani sem si v Pamparatu prepisal naslove dvanajstih predavanj, ki so dopolnjevala tamkajšnji poletni tečaj, posvečen zgodnjemu baroku. Pamparato je manjši kraj (300 duš) v Piemontu, s čistim gorskim zrakom, zato sem se tem predavanjem izognil... lahko pa posredujem par naslovov: Retorična umetnost ; Sijaj elite; Cene, krize in pomanjkanja; Človek in forma, itd. Vse to nam nudi nek širši pogled in čeprav v dveh tednih ne moremo rešiti problemov, je pa vendar zelo važno, da se z nji mi vsaj seznanimo; to toliko bolj, ker na konservatoriju študiramo v glavnem le instrumentalno tehniko, učni programi pa ne predvidevajo, da bi moral glasbenik poznati razliko med Vivaldijem in francoskim sodobnikom, ali pa med Vivaldijem, Verdijem in recimo Petrassijem. Pa vendar so toi trije popolnoma različni svetovi. Kaj bi rekli, če bi kostumograf v gledališču oblekel igralca v obleko iz treh različnih stoletij? Pa nam prav gledališče večkrat nudi prave cvetke glasbenega analfabetizma. Pred kratkim je slovensko kulturno društvo uprizorilo značilno slovensko delo (zgodba o Kekcu je prava priložnost, da ovrednotimo slovensko folkloro), a med predstavo smo morali poslušati pravo kabaretno glasbo. Če smemo temu z glasbenega ali kulturnega gledišča reči analfabetizem, moramo potem z narodnega stališča to jemati kot potujčevanje. Prikrito, ker ni izraženo z besedo, zato pa toliko bolj nevarno. Podobno se nam je zgodilo v teh dneh: prijetno smo se nasmejali Primorskim zdraham, a neprijetno nam je bilo, ker so nas pri tem son-girali. (Ne vem, če je to zaradi tega, ker v šoli Glasbene matice nimamo razreda za kompozicijo, a zgleda, da sta pri nas v zadnjem času kabaret in song sinonim za sodobno glasbo. Torej bo kar upravičeno, da iz besede song sestavimo še glagol, saj se bo gotovo kmalu našel kdo, ki bo »songiral« še »O Vrba, srečna draga vas...«). Problem primerne glasbene govorice postane večkrat pereč tudi v cerkvi. (To je bil gotovo vedno problem, saj je v zgodovini zahteval poseg najvišje cerkvene avtoritete). Glasba je lahko kar najbolj poduhovljena ali pa skrajno čutna — seveda z vsemi vmesnimi odtenki; večkrat pa se zgodi, da odgovorni ljudje ne razlikujejo ene od druge... tako izberejo tisto glasbo, ki se jim zdi bolj privlačna, česar pa gotovo ne bi naredili, če bi glasbo lahko prevedli v besede. Kot vidimo iz navedenih primerov, lahko poletni tečaji bistveno dopolnijo pomanjkljivo glasbeno vzgojo. Odpirajo nam okno v svet, saj nam tuji profesorji lahko posredujejo pedagoške izkušnje iz raznih evropskih in drugih držav. Odpirajo nam tudi okno v preteklost: to gotovo presega pomen posameznih glasbenih obdobij, ki jih taki tečaji lahko obravnavajo, saj gre v bistvu za nov odnos do glasbe. Da je tak odnos dandanes vedno bolj potreben nam priča tudi dejstvo, da imamo vedno več plošč posnetih z originalnimi instrumenti. (Preti leti so bile to plošče z renesančno in baročno glasbo, danes pa lahko poslušamo še Schuberta in Beethovna). Kaj pa pri nas? Poletni tečaji, ki so nam bližji, niso vedno najbolj primerni za začetnika (pri tem mislim na tečaja v Polcenigu pri Pordenonu in v Benetkah). Prav gotovo bi nam pa bil bližji tečaj v Radovljici, saj Tržačani prav radi letujemo v Sloveniji. In zakaj ne bi pravzaprav letovali tudi tako? MILOŠ PAHOR TONE SVETINA Med nebom in peMom 236. in Novi Poveljnik Mirko Bračič se je dal naglo spo-SKj i- Po rodu Tržačan, ki se je moral pred italijan-Itar1 nasil)em umakniti v Jugoslavijo, je dobro poznal kij *Jane in njihovo taktiko. Bil je rojen vojak, po- lic • 111 njinovo laiumu. dii je lojen vvjcwv, ^ , . ai oficir in oster poveljnik, velik nasprotnik skri-0 ,tva in defenzive. Zahteval je absolutno podrejanje 0l^vU- S komisarjem Ahacem, ljubljanskim študen- STadbeništva, predvojnim komunistom in bivšim CK, sta se značajsko in v metodah dopol- tj£ Podtem ko je Bračiča navdajala skoraj nevro-tjz a oapadalnost spričo dejstva, da se s peščico par-Vi »0V- ki jim pomaga vse ljudstvo, upira trem di-razxlarn *n orjaškemu policijskemu aparatu z dobro le !fe)ano vohljaško mrežo, je bil komisar Ahac ne stairont0vsko nadahnjen aktivist, temveč tudi pri-ter„ Svetovne revolucije in vseh njenih ciljev, za ka-b0st-Se 1® hotel boriti z vsemi sredstvi, tudi z gro-10 v lastnem taboru. Kac/^alu potem, ko so prispeli, je Bračič poklical Karia .Masla v štab v dolino med redkim drevjem. siial ° kil ves mrk in žalosten. Oči so mu nevarno p«- Ozdravel jo. z roko je spet lahko gibal, toda edice rane so ostale. Močno je shujšal in si še ni opomogel. Smrt Smelega, razkropitev družinskih članov v ofenzivi, pa še to, da so Marijo ujeli fašisti in da je komisar Aleš izginil, mu je zarisalo na obraz neizbrisen pečat skrbi. Bračič in Ahac sta se zavedala, koga imata pred seboj, zato sta bila z njim prijazna, čeprav sta sicer rada nastopala kot »glavna« in zahtevala od podrejenih temu primeren način obnašanja. »Kako je s tvojim zdravjem, Karlo?« ga je nagovoril Bračič in ga povabil, da sede na hlod. Poslušal ga je, da je povedal, kako se spet počuti sposoben za borbo, potem je pa brez ovinkarjenja dejal: »Karlo, mi v štabu smo se menili, da bi ti ostal poveljnik nove Brkinske čete. Lahko bi ti dali bataljon, pa bo za zdaj bolj koristno, da se na izredno težavnem terenu, kjer si se že izkazal, obdržiš in nadaljuješ ofenzivno vojskovanje. Dovolj je skrivaštva »zelenega kadra« in beganja pred Italijani. Jaz pričakujem vojaških akcij.« »Meni ne morete očitati skrivaštva,« je užaljeno ugovarjal Karlo. »Saj ti ga nihče ne očita, vemo za vse tvoje akcije, od prve do zadnje in za žrtve vaše družine tudi. Niso pa vsi' taki. Ni vojne brez žrtev. Cilj Italijanov je, da bi nas tako ali drugače uničili, rešitev pa je v napadu in v ofenzivi, sicer se nam bo gibanje izjalovilo. Je tako ali ne, Ahac?« »Tako je,« je dejal komisar. »Pri nas boš imel vso podporo. Vemo, da si v sporu z aktivisti Osvobodilne fronte; ti hočejo vojno brez akcij, brez represalij in hajk, radi bi bili zapredeni v mimo prežvekovanje trenutnih uspehov. Fašizem bo strmoglavila samo vojna akcija in ne besedičenje.« Karlu so bile te besede kot balzam na dušo. »Mene poznate, vedno in povsod sem bil za ofenzivnost. Težko mi je bilo, ko so celo naši ljudje kričali in nam očitali: »Zavoljo vas, Bečanovih, Italijani požigajo vasi, pobijajo talce, odganjajo ljudi v taborišča.« »Na to se ne oziraj, naj govore, kar hočejo. Bij Italijane na vsakem koraku! Tudi jaz se ne oziram na take očitke. Iz Primorcev bom napravil disciplinirano, udarno vojsko. Iztrebil bom deferiste, nedisciplinirane elemente in izdajalce — če ne zlepa, pa zgrda. Dal bom ustreliti vsakogar, kdor se ne bo podrejal naši revolucionarni volji in disciplini, pa naj kar rečejo, da sem surov ali karkoli... »Revolucije se ne da voditi v rokavicah. Osvoboditve ne bo brez krvi in žrtev,« je dodal Ahac. »Poglej, kako ravnajo z nami Italijani, kaj počno s tvojo sestro in kaj so počeli na Notranjskem in Dolenjskem.« Bračič je prižgal cigareto sebi in komisarju, Karlo, ki ni kadil, pa jo je odklonil. »Da ne bomo tratili časa in prepričevali človeka, ki je že prepričan, ti predlagam, Karlo, še nekaj. Bečanovih je v Brkinski četi četrtina. Če četa slučajno pade v nesrečo, lahko vsi hkrati izginite. Če se porazdelite po raznih enotah, boste imeli mnogo več možnosti za obstanek. Vrh tega sorodstvene vezi v bojni enoti ne vplivajo dobro na razpoloženje. Se že kdo najde, ki mu to ni prav, ima pripombe ...« »V redu, soglašam tudi s tem predlogom, čeprav niso bili Maslovi četi nikoli v škodo, ampak kvečjemu v korist. Pomislite, da četa pet’ mojim poveljstvom ni imela izgub, medtem ko so nekatere druge enote utrpele težke žrtve.« Mednarodno teniško prvenstvo ZDA Lendl v četrtfinalu Končano svetovno kolesarsko prvenstvo v Barceloni Favoriti vsi po vrsti razočarali FLUSHJNG MEAD0W (ZDA) — Če hoslovak Ivan Lendl in Avstralec Fut Cash sta prva četrtfinalista medna rodnega teniškega prvenstva ZDA. Lendl, nositelj skupine dva, je brez izgubljenega seta s 6:2, 6:2, 6:4 izločil Šveda Jarryda, Oash pa s 7:6, 6:3, 6:1 Američana Holmse. Zkisti Lendl je dokazal, da jé v odlični formi, saj mu Jarryd ni mogel do živega, čeprav velja za odličnega igralca in je bil v Flushing Moadowu nosilec skupine 14. Za vstop v četrtfinale se seveda potegujeta tudi Američana McEnroe in Connors. V tretjem kolu je prvi (nosilec skupine ena) s 6:3, 6:0, 6:3 premagal Južnoafričana Moira, drugi pa s 6:4, 6:1, 7:6 Francoza Leconteja. V osmino finala so se uvrstili tudi Šveda Nystrim in Sundstriim, Čehoslovak Smidt, Britanec Lloyd iiW Američan Mayer. V ženski konkurenci je favoritinja Martina Navratilova s 6:2, 6:2 odpravila Pottorjevo (ZDA). V nadaljnje kolo so se uvrstile tudi Avstralka Turnball, Kanadčanka Basset in A-meričanka Shriver. Ob velikem uspehu, ki ga je dosegel član Poleta SAMO KOKOROVEC z osvojitvijo naslova evropske ga pionirskega prvaka v kotalkanju, mu iskreno čestitam v imenu Zveze telesnokulturnih organizacij v Sloveniji. Enako tudi trenerju Petru Brlecu ter vsem, ki skrbijo za njegov napredek Predsednik ZTKOS Ljubo Jasnič BARCELONA — V nedeljo se je končala najbolj pričakovana preizkušnja: cestna vožnja za profesionalce. Konec svetovnega prvenstva je bil presenetljiv. Zmagal je namreč Belgijec Claude Criquielion. Drugi je bil italijanski kolesar Claudio Corti, kar je seveda veliko presenečenje. Favoriti so razočarali. Na nobenem svetovnem prvenstvu kot na letošnjem, ni odstopilo toliko favoritov. Poleg težke proge, ki jo je predstavljala strma cesta, je kolesarje ovirala tudi vročina. Od favoritov sta skozi cilj privozila le Greg Lemond, lanski zmagovalec, in Moreno Argen-tin. Odstopilo je kar 88 kolesarjev. Končni vrstni red 1. Claude Criquielion (Bel.), ki je prevozil 255,550 km v 6.46’46”, poprečno 37,694 km na uro; 2. Claudio Corti (It.) po 14"; 3. Steve Baurer (Kan.) po VI"; 4. Seiz (Švi.); 5. Bourreau (Fr.) ; 6. Mil ar (VB) po 1’18”; 7. Ca ritoux (Fr.) ; 8. Mascharelli (It.) ; 9. Eshave (Špa.) ; 10. Zoetemelk (Niz.) ; 11. Arroyo (Šp.) po 1’27”; 12. Pee-ters (Bel.) po V53”; 13. Lejarreta (Špa.); 14. Garde (Fr.) po 2’9”; 15. Leali (It.) po 2'28”; 17. Argentin (It.) po 3’4”; 20. Baronchelli (It.) ; 24. Contini (It.); 27. Lemond (ZDA); 28. Gavazzi (It.) itd. Rally na Piancavallu Vudaficri in Pirollo na lancii rally 037 sta zmagovalca pete izvedbe rally ja na Piancavallu, ki je veljal tudi za evropsko prvenstvo. Z več kot sedmimi minutami zamude sta se na drugo mesto uvrstila Cunico in Se-ghedoni (lancia rat'y 037). Na startu se je prijavilo več kot 60 posadk, dirko pa jih je dokončalo 15. Bilo je kar 54 posebnih preizkušenj, proga pa je skupno merila 1200 km. totocalcio Atalanta - Juventus X Avellino - Pisa X Bologna - In ter 2 Cagliari - Palermo 1 Catania - Verona 2 Catanzaro - Udinese 1 Vicenza - Cesena X Milan - Como X Pescara - Napoli 2 Roma - Genoa 1 Sambenedettcse - Taranto X Sampdoria - Bari 1 Varese - Lazio X , KVOTE 13 ( 715 dobitnikov) — 4.779.000 lir 12 (22.278 dobitnikov) — 153.000 lir Na atletskem mitingu v Rietiju Thranhardt in Screda 237 cm Na nogometnem turnirju za »memorial Race« S. Giovanni prvi finalist ODBOJKA: MLADINSKO EP Mlade »azzurre« odlične druge CLERMONT FERRANO — V nedeljo se je v Franciji končalo mladinsko evropsko odbojkarsko prvenstvo. Čeprav so se italijanska dekleta zagrizeno borila v prvih dveh setih, da bi osvojila prvo mesto, so jih sovjetske odbojkarice premagale s 3:0. Tako so osvojile drugo mesto, kar je vseeno izreden uspeh. Tretja pa je bila ČSSR. Jugoslovanska reprezentanca se je uvrstila na sedmo mesto. Italijanska moška ekipa pa je o-svojila le tretje mesto. Čeprav so »azzurri« premagali NDR, so izgubili tekmo z Bolgarijo in bili tako tretji. KONČNA LESTVICA: 1. SZ; 2. Bolgarija; 3. Italija ; 9. Jugoslavija itd. Umrl skirolkar PINEROLO — Rolkaško tekmovanje Pinerolo - Praly se je nesrečno končalo za 5l-letnega tekmovalca A-driana Canevo, ki se je kilometer pred ciljem zgrudil na tla. Čeprav so ga takoj prepeljali v bolnišnico, je podlegel srčnemu napadu. RIETI — Na nedeljskem atletskem mitingu v Rietiju so dosegli vrsto dobrih rezultatov. Med vsemi izstopa prav gotovo evropski rekord, ki sta ga v skoku v višino dosegla Zahodni Nemec Thranhardt in Sovjet Screda. Tekmovanje je navdušilo gledalce, saj je bilo zares zelo kakovostno. Kar sedem atletov je preskočilo 228 centimetrov in kar pet jih je preseglo 231 cm. Nazadnje sta Thranhardt in Screda uspešno naskočila še 237 centimetrov. Od ostalih tekem gre omeniti zmago Američana Graya na 800 m z dobrim časom 1’43”59, poraz svetovnega rekorderja v skoku s palico, Sovjeta Bubke (premagal ga je rojak Krup-skij, čeprav sta oba dosegla isto znamko 5,65 m) in potrditev dobre forme svetovne rekorderke v skoku v višino, Bolgarke Andonove, ki je preskočila 203 cm. Omeniti gre tudi zmago Kratochvilove na 400 m: z odličnim fini šem je v zadnjih 100 metrih prehitela Američanko Brisco - Hooks, ki je v Los Angelesu odnesla kar tri zlate kolajne. Nazadnje gre zabeležiti še nastop Kubanca Juantorene, ki se je z drugim mestom na 400 metrih uspešno poslovil od aktivnega športa. Italijanski košarkarski pokal V nedeljo se bo pričel prvi del italijanskega košarkarskega pokala. V drugi skupini, v kateri bodo nastopile tudi vse tri deželne ekipe, je spored prvega kola naslednji : Benet-ton Treviso - Stefanel Trst in Sega fredo Gorica - Australian Videm. Danes Oliva - Nkalenkete ACCIAROLI — Drevi bo Italijan Patrizio Oliva že petič branil svoj naslov evropskega prvaka v super-lahki kategoriji. V kraju Acciaroli v bližini Salerna se bo spoprijel s temnopoltim boksarjem Nkalenkete-jem, ki je po poreklu iz Zaireja, a nastopa kot Francoz. S. Giovanni — Kras 8:1 (5:0) STRELCI: v 7. min. Fabbris, v 10. min. Degano, v 12. min. Favento, v 39. min. Romano, v 43. min. Mosetti, v 58. min. Fabbris, v 60. min. Zurini, v 62. min. Volo, v 68. min. Degano. S. GIOVANNI: Ramani (od 56. min. Bergamini), Burgher, Auber, Fabbris, Fragiacomo, Zacchigna, Favento (od 13. min. Mosetti), Zurini, Degano, Romano, Nicotera. KRAS: Benvenuti (od 46. min. Caputo), Succi, Gnezda, MacoratU (od 46. min. Puntar), Petelin, Peter Terčon, Mario Terčon (od 46. min. Klun), Germani (R. Purič od 46. min.), Volo, Drago Purič (od 46. min. Škrk), Košuta. Kot je bilo pričakovati je S. Giovanni sinoči v prvem polfinalnem srečanju nogometnega turnirja za »memorial Race« premagal Krasovo moštvo in se tako uvrstil v veliki finale. Tako visokega poraza kra-sovcev pa ni bilo pričakovati, čeprav so bili slovenski nogometaši dan prej zaposleni v deželnem pokalu. Svetoivansko moštvo, ki nastopa v promocijski ligi (to je kar tri H6e višje kot krasovci), je bilo v vseh igralnih elementih znatno boljše <*! slovenskih nogometašev, ki so bil1 proti razigranim nasprotnikom predvsem v težavah na sredini igrišča. Visoko zmago so si nogometaši S-Giovannija priigrali že v samem za* četku srečanja. V 12. min. je b» izid namreč že 3:0. Že tedaj je bilo seveda srečanja konec. Krašovci sO sicer skušali s požrtvovalno igro doseči vsaj zadetek. To jim je tudi uspelo v 62. min. ko je Volo dosegel gp*- Drevi, s pričetkom ob 20. uri, b» na proseškem igrišču drugi polfinale. V slovenskem derbiju se bosta namreč pomerila Primorje in Zarja- Košarkarski ekshibicijski nastop v Vidmu »Praja« kot profesionalci Na nogometnem turnirju v Šempasu pri Novi Gorici Breg in Mladost v malem finalu Australian — New Jersey Nets 95:113 VIDEM — Ko smo v nedeljo v Vidmu sedeli na pol praznih tribunah, smo se spraševali, če ima sploh smisel organizirati podobna srečanja. Mislimo seveda na tekmo med domačim moštvom Australian in ameriško košarkarsko ekipo New Jersey Nets. Čemu nima smisla? V glavnem iz dveh razlogov. Prvič: tehnična, telesna in taktična razlika med profesionalnimi moštvi in tukajšnjimi je zares prevelika, tako da Američani takih srečanj ne jemljejo nesno. To se je zgodilo tudi v nedeljo v Vidmu. »Netsi« so zaigrali, kot znajo le v zadnjih minutah (o-gromni center Dawkins, 210 cm za 115 kg je bil izreden) in Videmčani niso mogli sploh do koša. Drugič: ker so verjetno ameriški profesionalci vprašali nemalo denarja za nastop v Vidmu, so pri Australiano krepko navili cene, tako da je bila »Carrera« na pol prazna. Srečanje pa je imelo kot eden glavnih ciljev propagiranje košarke... In še nekaj o ameriških profesionalcih. Čeprav so igrali brez vsakega naprezanja, je bilo povsem jasno, da so nekateri ključni igralci Netsov nedosegljivi za »evropske košarkarske pojme«. Hitrost, eksplozivnost, telesna moč, izpiljena tehnika : to so značilnosti, ki jih imajo ameriški mojstri kot Dawkins, King, Richardson, Cook. Proti tem košarkarjem se je enakovredno boril le Dražen Dalipagič. Igral je le prvi polčas in nekaj minut v drugem (igrali so štiri čase po 10 minut). In v prvih desetih minutah je »Praja« dosegel kar 15 točk (z dvema metoma po 3 točke). Dalipagič je tudi dokazal, da bi pred nekaj leti, ko je bil v polni formi, lahko tudi igral v slavni ameriški NBA ligi. Praja namreč ni le uspešno metal na koš, postregel je še z vrsto drugih košarkarskih elementov, nad katerimi je bil navdušen tudi trener Netsa Stanley Albcck. V četrtek pa bo v Vidmu še eno ekshibicijsko srečanje: Australian bo tedaj igral s profesionalno ekipo Phoenix Suas. (bi) Moštvi Vodic in mirenske Adrie sta finalista letošnjega nogometnega turnirja »šempaški Tabor 84«. V izločilnih tekmah sta premagali doberdob-sko Mladost in dolinski Breg, ki se bosta tako med seboj pomerila v boju za tretje mesto. Finani srečanji bosta na sporedu prihodnjo nedeljo ob 14. uri v Šempasu. Vodice — Mladost 3:2 (1:0) STRELCI: za Vodice Kralj (2) in Pižent, za Mladost K. Ferfoija (2). VODICE: Vodopivec, Ušaj, Mavrič, Kuščar, Lenščak, Čermefj, Cigoj, Kralj, Škarabot, D. Peršič, J. Peršič, Podgornik, Cej, Stojanovič, Pižent, Berginc, Faganel. MLADOST: Bruni, D. Gergolet, L. Frandolič, Ulian, L. Gergolet, Šuligoj, K. Ferfoija, Kobal, G. Ferfoija, Lavrenčič, D. Frandolič, Zanier, Vižintin, De Lutti, Lakovič, Devetak. Srečanje je bilo precej kvalitetno. Zmaga domačinov je brez dvoma zaslužena, čeprav je odločilni zadetek padel malo sekund pred koncem. Med* tem ko so Vodice stalno napadale je igra Doberdobcev temeljila na protinapadih. Bilo je precej nenatančnosti, kar pa je opravičljivo, saj so nekateri opravili dva nastopa v 24 urah, po'eg tega pa moštvo še ni uigrano. (zf) Adria — Breg 5:1 (2:0) STRELCI: Kuzmin (2), Rupnik (2) in Tomič za Adrio. Martini za Breg. ADRIA: Golišček, Zorec, Klančič, Kuzmin, Silič, Pregelj, Fornazarič, Markič, Rupnik, Benedetič, Ferletič, Gregorič, Tomič, Pete jan, Ferfoija. BREG: Pamconi, De Boriali, Albertini, Lavriha, Valter Olenik, Strnad, Zonta, Buffa, Jež, Tul, Grbec, Kraljič, Grisonich, Paoli, Martini, Ša-vron. Po dobrem prvem polčasu, v katerem so Brežani ca'o povedli, sodnik pa jim je nepravično razveljavil zadetek, je v drugem delu tekme prišla do izraza boljša telesna pripravljenost nasprotnikov, ki so visoko zmagali. Brežani so občutili vroči11 in pa napore treningov, s katerih» s pripravljajo na novo sezono. (I-T.) TURNIR V ZAGRAJU Doberdobska Mladost igrala neodločeno Mladost — Poggio MLADOST: Bruni, Lakovič, L. Frandolič, Ulian, Šuligoj, K-folja, Kobal, De Lutti, Lavrenc«--Vižintin, Gergolet, Kosič. . j V prvi tekmi, ki so jo Kraševci igrali v Zagraju v okviru domač B turnirja, je bil rezultat ne nedeljo v avstrijskem Gradcu ob udeležbi 550 mladih tekmovalcev r, desetih obmejnih dežel, članic delov-ne skupnosti Alpe - Jadran. Mednarodni mladinski srednjeevropski miting je nedvomno uspel. Avstrijski prireditelji so vložili ogromno truda. če pa je včasih kaj »zaškripalo« s° Pomanjkljivosti nadoknadili z velika gostoljubnostjo. Mladi iz Italije, Avstrije, Zahodne Nemčije in Jugoslavije so s športnim znanjem in požrtvovalnostjo prispevali svoj delež, tako da je manifestacija tudi s tekmoval nega vidika izpolnila pričakovanja, saj Su bili finalni atletski odbojkarski in namiznotcniški nastopi res na odlični ravni. V drugem dnevu tekmovanja Furia-niia - Julijska krajina ni bila tako Uspešna, saj ni osvojila nobene zlate kolajne. Uvrstitev na končno peto mesh' pa je vsekakor pozitiven dosežek. Slovenija je odnesla vrsto odličij in e nepričakovan poraz odbojkarjev ji )0 Preprečil, da bi bila zmagovalec ‘Se.1. k*°kaj številno zastopstvo Slovencev v ekipi F-JK ni razočaralo. Njihova Prisotnost v reprezentanci naše deže-,L’ j° bila izredno pomembna, saj je o med ostalimi udeleženci iger iz JK, kot tudi v širnem krogu tekmovalcev iz drugih držav naletela na ‘Soden odmev in seznanili so se, da . ovenska beseda ni tekla le med atleti 'z s°sednje matične republike. ODBOJKA Ženski odbojkarski reprezentanci F-, “i uspel podvig, da bi se doko-Pa|a do odličja. V polfinalu jo je kljub ^Potrebni pomoči sodnikov v prvem . lu. zasluženo premagala Bavarska, n^alem finalu pa je bil Veneto pre-so°^an ‘n ^jub dobri igri, v kateri izstopale tudi slovenske zastopni-r 1 86 je morala zadovoljiti s četrtim - estom, ki pa je realen odraz nje- r‘° moči. pagala je Slovenija, ki ima zelo darjeno generacijo odbojkaric, res jp 8enptljiv° kakovost pa so pokazala .ubi igralke Veneta in Hrvatske, la J-fi zav°y° neugodnega žreba izpad-nf° X Predtekmovanju, fbračun naših igralk je zadovoljiv. čeprav v glavnem niso igrale dosti. Največ je bila na igrišču Erika Carlini, za njo Ivana Venier, odlično pa sta v zadnji tekmi igrali Aleksandra Pertot in Aleksandra Foraus, medtem ko je manj priložnosti dobila Mirjam Klemše. IZIDI DRUGEGA DELA ŽENSKE Polfinale: Bavarska - F-JK 2:0 (10, 4); Slovenija - Veneto 2:1 (4, —13, 7). Finale 3. mesto: Veneto - F-JK 2:0 (8. 12). Finale 1. mesto: Slovenija - Bavarska 2:1 (5, -A, 7). KONČNI VRSTNI RED: 1. Slovenija, 2. Bavarska, 3. Veneto, 4. F-JK, 5. Hrvatska, 6. Štajerska, 7. Trentino, £. Koroška, 9. Zg. Avstrija, 10. Salzburg. MOŠKI Polfinale: Hrvatska - Veneto 1:2 (8, ■ -10, 9); Slovenija - Bavarska 2:0 i», 8). Finale 3. mesto: Bavarska - Hrvatska 2:0 (14, 4). Finale 1. mesto: Veneto - Sloveni/ 2:0 (15, 8). KONČNI VRSTNI RED: 1. Veneto 2. Slovenija, 3. Bavarska, 4. Hrvatska, 5. F-JK, 6. Zg. Avstrija, 7. Tren t:no, 8. Koroška, 9. Salzburg, 10. štajerska. NAMIZNI TENIS Ženska reprezentanca F-JK, ki je v prvem dnevu zmagala le proti Koroški, je v finalu za sedmo meste brez težav odpravila ekipo iz Salzbur ga. Dve izmed treh točk sta priborili tudi Krasovki Tanja Ukmar in Ksenija Marušič in sicer Ukmarjeva v igri posameznic, obe skupaj pa v dvo jici. V namiznem tenisu je bila razlika v kakovosti med posameznimi ekipam/ velika, izstopali pa sta obe jugoslr^ vanski ekipi ter Bavarska. IZIDI DRUGEGA DNE ŽENSKE Finale 1. mesto: Hrvatska - Slovenija 3:1, finale 3. mesto: štajerska -Bavarska 3:1, finale 5. mesto: Zg. Avstrija - Veneto 1:3, finale 7. mesto: F-JK Salzburg 3:0 (Cossetto - A. Ilupp 21:13, 21:19, Ukmar - D. Rupp 21:14. 22:20, Ukmar Marušič - A. in D. Rupp 21:14, 21:12), finale 9. mesto: Koroška - Trentino. MOŠKI Finale 1. mesto: Hrvatska - Bavarska 5:2, Slovenija - Štajerska 5:2, Zg. Avstrija - F-JK 5:3,- Veneto - Salzburg 5:1, Koroška - Trentino 5:2. ATLETIKA V drugem dnevu je FJ-k dosegla slabše uvrstitve, vendar so bili rezultati kljub temu dobri, še zlasti v disku, daljini (Marini je dosegel osebni rekord) in višini. Improvizirana ženska štafeta 4x100 m je s tretjim mestom zadovoljila. Razočarali sta le sestri Biagi, aduta deželne reprezentance. Atleti iz Slovenije in Hrvatske so dosegli dobre rezultate, kar priča o veljavnosti jugoslovanskega naraščaja, ki pa nato na članski ravni ne najde primerne potrditve. IZIDI DRUGEGA DNE MOŠKI 200 m: Jeremic (Hr.) 22”62, 2. Rupert (Sl.) 22”84, 4. Gilli (F-JK) 2A"64. Kopje: 1. Stjepovič (Sl.) 67,76 m, 9. Damiani (F-JK) 33,18 m. Višina: 1. Cepal’ (Hr.) 204 cm, 3. Kovač (Sl.) 201 enfi, 4. Bianchini (F JK) 195 cm. Krogla: 1. Meneghesso (Ven.) 15,69 m, 6. Kevo (Sl.) 12,77 m, 7. Aliberti (F-JK) 11,94 m. Daljina: 1. Schwar-toff (Bav.) 7,03 m, 4. Marini (F-jR) 6,82 m, 10. Matjaž (Sl.) 6,09 m. Štafeta 4x100 m: 1. Bavarska 43”06; 3. Slovenija 43”61, 7. F-JK 44”93. ŽENSKE 200 m: 1. Pavlovič (Sl.) 25”17, 4. L. Biagi (F JK) 25”50. 800 m: 1. Bec-kej (Hr.) 2'13”03, 3. Mihovljanec (Sl.) ?T6"68, 5. Milo (F JK) 2’24”60. Daljina: 1. Massalongo (Ven.) 5,49 cm, 4. Horvat (Sl.) 5,28 cm, 7. Biagi C. (F-JK) 5,09 cm. Disk: 1. Roessler (Bav.) 40,58 m, 2. Martinis (F-JK) 39,70 m, 4. Erjavec (Sl.) 37,12 m. Štafeta 4x100 m: 1. Slovenija 48”68, 3. F-JK 49”40. KOLAJNE 1. Veneto 6 6 5 2. Slovenija 6 4 6 3. Bavarska 5 5 2 4. Hrvatska 5 5 1 5. F-J k - 2 14 6. Trentino 14 3 7. Zg. Avstrija 111 8. Štajeiska 10 1 9. Koroška 0 13 10. Salzburg 0 2 2 V četrtem kolu italijanskega nogometnega pokala Triestini točka, Udinese poražen v Catanzaru Parma — Triestina 0:0 TRIESTINA: Bistazzoni, Bagnato, Chiarenza, Costantini, Cerone, Biagi-ni, De Falco, Braglia, Gambcrini (od 80’ Vailati), Romano, D’Ottavio (od 73’ De Giorgis). PARMA — Triestina je uspela neporažena zapustiti igrišče v Parmi in tako osvojiti točko, ki utegne biti odločilna za uvrstitev v nadaljnje tekmovanje za italijanski nogometni po kal. To je bil v nedeljo tudi glavni cilj Giacominijevih varovancev, ki so z zaprto igro uspeli zadržati vse napade domačinov, ki bi z morebitno zmago prehiteli na lestvici Tržačane. Zato nedeljska tekma ni bila lepa. Parma je skušala z vsemi močmi napadati, Triestina pa je le občasno preko De Falca in D’Otta via v redkih protinapadih skušala ogroziti gol domačega vratarja. Tudi začetek drugega polčasa ni obetal boljšega nogometa. Končno so domačini v zadnjih 30 minutah tekme odločneje napadali, si ustvarili nekaj priložnosti, vendar se je vedno izkazal vratar Triestine Bistazzoni, Catanzaro — Udinese 2:1 (0:0) STRELCI : v 57’ Mauro (C), v 74’ Carnevale, v 75’ Pesce. UDINESE : Brini, Galparoli, Cat-laneo, Gcrolin, Edinho, Rossi (od 85’ Papais), Mauro, Massimo, Miano, Selvaggi (od 58’ Carnevale), Zico, De A-gostini. CATANZARO — Nogometaši Udine-seja so proti Catanzaru doživeli še en pekoč poraz, ki verjetno pomeni slovo od nadaljnjega tekmovanja v italijanskem pokalu. OSTALI IZIDI IN LESTVICE SKUPINA 1: Milan - Como 1:1, Car- rarese - Brescia 2:2. LESTVICA: Milan 6, Triestina 5, Parma 4, Como, Carrarese in Brescia 3. SKUPINA 2: Bologna Inter 9:1, Avo lino - Pisa 1:1, Spal - Franca villa 1:1. LESTVICA: Inter 7, Pisa 5, Avellino 4, Bologna, Francavilla in Spal 2. SKUPINA 3: Roma Genoa 3:0, Varese - Lazio 2:2, Padova Pistoiese 1:0. LESTVICA : Lazio in Roma 6, Varese in Genoa 4, Padova 3, Pistoiese 1. SKUPINA 4: Torino Monza 0:0, Cremonese - Empoli 1:1, Vicenza -Cesena '1:1. LESTVICA: Empoli 7, Torino 5, Cesena in Vicenza 4, Monza in Cremonese 2. SKUPINA 5: Catania - Verona 2:3, Ascoli - Benevento 0:1, Gasar ano -Campobasso 1:0. LESTVICA: Verona 7, Ascoli in Benevento 5, Campobasso 4, Casarano 3, Catania 0. SKUPINA 6: Sampdoria - Bari 3:1, Lecce - Cavese 6:0. LESTVICA : Sampdoria 7, Bari in Catanzaro 5, Udinese 4, Lecce 3, Cavese 0. SKUPINA 7: Atalanta - Juventus 2:2, Sambenedettese - Taranto 1:1, Cagliari - Palermo 3:1. LESTVICA : Juventus 7, Atalanta 5, Cagiari in Taranto 4, Palermo in Sambenedettese 2. SKUPINA 8: Pescara - Napoli 0:3, Fiorentina - Arezzo 2:0, Casertana -Perugia 1:0. LESTVICA: Fiorentina in Napoli 7, Casertana 4, Arezzo 3, Pescara 2, Perugia 1. v Končano motociklistično svetovno prvenstvo Spanec Nieto trinajstič svetovni prvak ko ^RPERIA — Z dirkami za Velila "agrado San Marina se je končala Pra*Snja m°tociklistična sezona. Če-pr v so bili trije naslovi svetovnega je a'ta oddani že pred to dirko pa se fiulc Prog‘ zbralo preko 40 tisoč gle-^°jihV’ 80 “živali v zanimivih tociili11* na8lov, za katerega so se mo-g0 usti še borili, je bil na razpela-SVe)v razredu do 80 ccm. Vodilni v ger VnerTl Prvenstvu Švicar Dorflin-pa Jc bil v nedeljo šele peti, kar Hq a i® vseeno zadostovalo za konč-\j V*a6o v svetovnem prvenstvu, tovni tegoriJi do 125 ccm je novi sve-°svoriPryak Španec Nieto, ki je s tem tako že svoj trinajsti naslov in se je v približal Italijanu Agostiniju, ki t°VnjLVoji kaireri osvojil petnajst svesci Naslovov. Nieto je na nedelj-Italiii, ‘ s‘cer odstopil, slavil pa je J n Vitali z motorjem mba. Zelo spektakularni sta bili dirki v razredu do 250 in 500 ccm, kjer sta slavila Nemec Hervveh (250) in Američan Mamola, svetovna prvaka pa sta postala Francoz S mm in Američan Lawson. VRSTI RED Razred do 80 ccm: (dolžina proge 73,430 km): 1. Waibel (ZRN) - rial 32’32"79 (poprečna hitrost 135,369 km na uro); 2. Martinez (Špa.) - derby po 15”82; 3. Abold (ZRN) - zundapp po 33”91. KONČNA LESTVICA ZA SVETOVNO PRVENSTVO 1. Dorflinger (Švi.) 82; 2. Abold (ZRN) 75; 3. Bianchi (It.) 68, Razred do 125 ccm dolžina proge 94 410 km); 1. Vitali (It.) - mba 39’38”55 (poprečna hitrost 142,892 km na uro) ; 2. Lazzarini (It.) - garelli po 17”80; 3. Gresini (It.) - garelli po 26”32. ABONMAJI ZA KOŠARKARSKE TEKME STEFANEL 1. septembra dalje prosta izbira sedeža. Ce želiš biti nami na igrišču — pohiti! '^formacije na sedežu, Ulica Lazzaretto Vecchio 12 Urriik: 10.00 - 13.00, 17.00 - 20.00 ^ržaška kreditna banka ^ranilnica in posojilnica na Opčinah ^^čka in obrtna hranilnica in posojilnica V ^brežini S. GALEBOV ŠOLSKI DNEVNIK 1984-85 REZPLAčNO za vse dijake osnovnih in nižjih srednjih Sol na Tržaškem (na šolah ob začetku pouka) KONČNA LESTVICA ZA SVETOVNO PRVENSTVO 1. Nieto (Špa.) 90; 2. Lazzarini (It.) 78; 3. Gresini (It.) 51. Razred do 250 ccm (dolžina proge 104’9 km): 1. Henveh (ZRN) - real 43’04”71 (poprečna hitrost 146,105 km na uro) ; 2. Lavado (Ven.) - yamaha po 018; 3. Comu (Švi.) - yamaha po 5 "80. KONČNA LESTVICA ZA SVETOVNO PRVENSTVO 1. Sarron (Fr.) 109; 2. Herweh (ZRN) 100; 3. Lavado (Ven.) 77. Razred do 500 ccm (dolžina proge 125,880 km): 1. Mamola (ZDA) honda 49’56"63; 2. Roche (Fr.) - honda po 1 19; 3. Haslam (VB) - honda 8”38. KONČNA LESTVICA ZA SVETOVNO PRVENSTVO 1. Lawson (ZDA) 142; 2. Mamola (ZDA) 111; 3. Roche (Fr.) 99. obvestila Planinski odsek ŠZ Sloga vabi v nedeljo, 9. t.m., v Bazovico športna in kulturna društva, planince, posebno pa mladino na tradicionalni spominski pohod Bazoviški junaki 84. Zbirališče, vpisovanje in odhod udeležencev bo ob 11. uri izpred spomenika padlim v Bazovici. Gimnastična sekcija ŠD Dom Gorica vabi vse deklice (v poštev pridejo 7 in 8 let stare deklice), ki jih veseli ritmika, da se udeležijo redne vadbe, ki se je pričela 3. septembra. Do pričetka šolskega leta Ih> vadba na sporedu vsak dan, od 16. do 18. ure, v telovadnici Kulturnega doma. Košarkarski klub Bor obvešča, da bodo treningi za ekipe mladinskih kategorij potekali po naslednjem razporedu: propaganda (letnik 19/2) vsak dan ob 9. uri, trener Furlan. Dečki (letnik 1971) in naraščajniki (letnik 1970) vsak dan ob 15. uri trener Vascotto. Dìnamo in Zvezda na dnu lestvice Komentar FRANCI BOŽIČ Nogometaši zagrebškega Dinama so tudi v tretjem kolu prve lige izgubili, trener Zebec pa ne ve več, kaj bi storil. Priština je z Dinamom slavila z 2:0, Zagrebčani torej tudi v tretji tekmi niso dosegli gola, pa čeprav je bil njihov napadalec Boro Cvetkovič najboljši strelec nedavnega olimpijskega turnirja v Los Angelesu. Zagrebčani so s tremi porazi in razliko 0:5 seveda na zadnjem mestu prvoligaške lestvice. Medtem ko Zagrebčani načrtujejo, kako bi okrepili moštvo (kaj kma lu bi utegnila zaigrati spet Deverič in Čerin) pa se s podobnimi težavami ubada tudi Crvena zvezda. Igralci državnega prvaka so tokrat v igri z Vardarjem v Skopju dosegli prvi gol v prvenstvu. Po vodstvu Vardarja z 2:0 je Crvena zvezda več napadala, toda na koncu so sklonjenih glav zapuščali štadion. Beograjčanom popuščajo živci, njihov igralec Mile-tovič je na primer napadel Kingova, ko ta ni imel žoge in si prislužil rde či karton. Crvena zvezda ima moštvo samih reprezentantov, toda igralci ni kakor ne morejo ujeti prave forme. Zanimivo je, da so Beograjčani v pripravljalnem obdobju — brez olimpijcev — igrali bolje kot v prvenstvu. Crvena zvezda, za Hajdukom, ki naj bi bil njen prvi konkurent, zaostaja že za štiri točke, razliko pa bo do konca jeseni težko nadoknaditi. Split čani so se pod taktirko novega tre nerja Poklepoviča kot kaže »ujeli*, čeprav Deverič, najmočnejša okrepitev, ne sme igrati. Hajduk je v Titogradu igral v velikem slogu, čeprav si je zmago zagotovil šele v . zadnjih sedmih minutah igre. V drugi zvezni ligi sta oba sloven ska drugoligaša gostovala. Mariboru je uspel neverjeten podvig. Mariborčani so zmagali s 3:2, pri vodstvu domačih z 2:1 pa so ostali z 10 igralci. Toda kot preteklo nedeljo doma, so Mariborčani tudi tokrat z igralcem manj dosegli kar dva gola. Oba je dosegel mladi Taneski, ki je s štirimi goli že najboljši strelec v ligi. Zanimivo je, da je vse štiri gole dosegel na gostovanjih in to obakrat potem, ko je vstopil v igro v drugem polčasu. Mariborčani so kot novinci po treh kolih na prvem mestu, kar je gotovo največje presenečenje v vseh treh zveznih ligah. Olimpiji pa se ni godilo tako dobro. V Novem sadu je izgubila z 0:1, gol pa so Ljubljančani dobili 9. min. pred koncem po hudi napaki vrata ja Dalanoviča. IZIDI 1. LIGE Partizan - Vojvodina 0:0; Budučnost Hajduk 2:3; Priština - Dinamo (Z) 2:0; Osijek - Željezničar 2:1; Radnički - Sloboda 0:0; Sarajevo -Dinamo (V) 3:0; Velež - Ri jeka 2:1; Iskra - Sutjeska 1:1; Vardar - Crvena zvezda 3:1. LESTVICA Radnički, Hajduk, Velež 5; Željezničar, Sarajevo, Vardar, Iskra, Partizan, Sloboda 4; Priština, Osijek 3; Rijeka, Sutjeska, Budučnost 2; Crvena zvezda. Dinamo (V), Vojvodina 1; Dinamo (Z) 0. PARI PRIHODNJEGA KOLA (5.9.) Vojvodina - Crvena zvezda ; Sutjeska Vardar; Rijeka - Iskra ; Dinamo (V) - Velež; Sloboda - Sarajevo; Željezničar - Radnički ; Dinamo (Z) -Osijek ; Hajduk - Priština; Partizan-Budučnost. IZIDI 2. LIGE — ZAHOD Rudar - Borac 0:0; Crvenka - Prole-ter 1:1; Vrbas - Maribor 2:3; GOSK Jug Kikinda 2:0; Spartak - Leotar 3:2; Čelik - Radnik 2:0; Jcdinstvo (Bi) - Šibenik 0:0; Novi sad Olimpija 1:0; Split - Jedinstvo (Br) 3:0. LESTVICA Maribor, Proleter 5; Jedinstvo (Bi), Spartak, GOŠK Jug, Novi sad 4; Čelik, Vrbas, Borac, Olimpija 3; Leotar, Split, Šibenik, Kikinda, Rudar, Crvenka, Jedinstvo (Br), Radnik 2. PARI PRIHODNJEGA KOLA (9.9.) Borac - Jedinstvo (Br) ; Olimpija -Split; Šibenik - Novi sad, Radnik -Jedinstvo (Bi); Leotar - Čelik ; Kikinda - Spartak ; Maribor - GOŠK Jug; Proleter - Vrbas; Rudar - Crvenka. Naročnino Mesečna 10 000 lir ■ celoletna 120 000 lir - V SFRJ številka 20.00 din, naročnina za zasebnike mesečno 180.00, letno 1.800.00 din, za organizacije in podjetja mesečno 250.00, letno 2.500.00 din. Poštni tekoči račun za Italijo Založništvo tržaškega tiska. Trst 11-5374 Za SFRJ Ziro račun 50101 603-45361 ADIT DZS 61000 Ljubljana-Kardeljeva 8/II. nad. - telefon 223023 Oglasi Ob delovnikih trgovski 1 modul (šir 1 st. viš 23 mm) 43 000 Finančni m legalni oglasi 2 900 lir /a mm višine v širim 1 stolpca Mali oglasi 550 lir besedo Ob pro/mkih povišek 20'-' IVA 18 - Osmrtnice zahvale m sožalja po formolo Oglasi i/ dežele Furlanije Julijske krajine se noro čoio pri oglasnem oddelku PUBLIEST Trst, Ul Montecchi 6 tel 775 275, tlx 460270 EST I, iz vseh drugih dežel v Italiji pri podružnicah SPI1 4. septembra 1984 TRST Ul. Montecchi 6 PR 559 Tel. (040) 794672 (4 linije) - Tlx 460270 GORICA Drevored 24 maggio 1 Tel. (0481)83382-85723 ČEDAD Stretto De Rubeis 20 Tel. (0432) 731190 Odgovorni urednik Bogomil Samsa Izdaja L J ZTT IFìrfil 6,0 lt*ll**''*k* in tiskar- ^ Trst IHIil] zveze Časopisnih I 1 založnikov FIEG Za nadvlado zahodnega predmestja Sydneya Krvav obračun med tolpama SYDNEY — Policija iz Sydneya zaslišuje več kot 500 očividcev in osumljencev, da bi osvetlila krvavi nedeljski spopad med dvema rivalskima tolpama motociklistov, v katerem je izgubilo življenje sedem oseb, dva ducata pa jih je bilo ranjenih. Do spopada je prišlo povsem nepričakovano na ogromnem parkirišču nekega sydneyskega hotela, ko se je na njem gnetlo ljudi ob avstralskem prazniku očeta. Preiskovalci pa so že prepričani, da ni bil krvavi obračun naključen, temveč skrbno organiziran. Med prvimi, ki so padli pod streli neznancev, so bili namreč-predsednik, tajnik in podpredsednik tolpe »comanche-rosov«, da se med preiskovalci utrjuje prepričanje, da so spopad izvali pripadniki odpadniške tolpe »bandido-sov«, ki so se od »comancherosov« ločili pred 18 meseci. Policija je včeraj poostrila nadzorstvo nad vsem zahodnim predmestjem Sydneya, saj se boji maščevanja prijateljev ubitih in ranjenih. Vneto tudi iščejo štiri oborožene osebe, ki so baje prve pričele s streljanjem. Izredne ukrepe še narekuje bojazen, da bi nedeljski obračun sprožil pravo verižno reakcijo med drugimi tolpami motociklistov. Za sedaj so sodne oblasti obtožile 30 oseb nedovoljene posesti orožja. Večjemu delu članov obeh tolp pa je uspelo zbežati kljub izredno hitremu posegu varnostnih sil. Na prizorišču spopada je namreč vladala nepopisna zmeda in panika, saj so bile na parkirišču hotela poleg članov obeh tolp tudi družine z otroki. Med mrtvimi je tudi 14 letno dekle, ki je delilo listke neke loterije, in je edina naključna žrtev. Obe tolpi sta izrabili za beg prav zmedo, za seboj pa sta pustili pištole, nože, verige in kole, ki bi jih na begu ovirali. Preiskovalci so v glavnem ugotovili, da je do spopada prišlo v boju za nadvlado in nadzorstvom nad trgovino z mamili. Hvaležno občinstvo Verjetno med tovariši ne najde dovolj posluha za nežen zvok svoje flavte, zato si je mlad kadet Joselynne Scoble poiskal čisto svojevrstno občinstvo, prerijske psičke (Telefoto AP) Sprint med pujsi ri inn UM a\r~ Jr ‘ \x- t Tudi pujsi imajo svoja atletska prvenstva, kot je razvidno iz posnetka (Telefoto AP) Lov na srečneža PISTOIA — Kot je pri igrah na srečo v Italiji v navadi, smo znova priče vznemirljivemu »lovu« na presrečnega dobitnika: vsa Italija se namreč cd zaključka velike regate beneških gondoljerjev sem sprašuje, kdo je lastnik srečke Beneške loterije serije S 63378, ki velja zaokrožene pol milijarde lir. Listek je bil namreč vezan na zmagovito dvojico buranskih gondoljerjev, Luciana Tagliapietro in Giuseppeja Schiavoneja, junaka tradicionalne tekme po Cdi/al Grande. Če je lastnik listka popolnoma anonimeh, pa so najbolj vneti radovedneži že izbrskali njegovega prodajalca: prodan je bil v poslovalnici Lotto št. 77 v Pescii blizu Pistoie. Njena lastnica je Riba Pietrantozzi, ki je prodala ali podarila osemdeset listkov Beneške loterije. Po njeni presoji je srečnež lahko eden od igralcev lota ali pa kakšen od številnih turistov, ki so v zadnjih tednih obiskali toskansko mestece. Tajfun na Filipinih MANILA — Več kot 60 mrtvih, desetine ranjenih in tisoči brez strehe nad glavo: to je di-amatičen obračun tajfuna »Ike«, ki je konec tedna pustošil po osrednjih Filipinih. Po podatkih meteorologov gre za najbolj divji tajfun, ki je prizadel otočje v zadnjih 14 letih, kaže pa, da bo končni obračun njegovih žrtev še mnogo višji. Po neuradnih podatkih naj bi namreč zahteval blizu tisoč smrtnih žrtev, najhuje pa je prizadel drugo največje filipinsko mesto Cebu na otoku Mindanao ter otok Negros, osrčje plantaž sladkornega trsa. Prizadetemu prebivalstvu so poleg strehe sedaj najbolj potrebni voda, hrana in zdravila. Sodstvo podprlo zahteve invalidov Analfabeti v Italiji RIM V Italiji je še vedno mala vojska analfabetov. Gre za nekaj več kot milijon in 700 tisoč liudi, kar so 3 odst. celotnega prebivalstva. Ti po datki se nanašajo na leto 1981, najbrž pa veljajo še danes. Na Apeninskem polotoku je torej še veliko analfabetov, kljub temu, da se je odstotek vpisanih na šolo v zadnjih letih močno dvignil. Če se ozremo nazaj, pa vidimo, da je bil vendarle storjen korak naprej: leta 1931 je bilo kar 21 odstotkov analfabetov, leta 1951 13 in leta 1971 5,2 odstotka. Lažni dnevnik na procesu BONN — Trgovec z vojnimi ostanki Konrad Kujau, ki je priznal, da je avtor 60 poneverjenih Hitlerjevih dnevnikov in je na sedanjem procesu v Hamburgu obtožen, da je zaslužil kar milijardo lir s sleparijo, je sklenil, da da na dražbo vse »ostanke nacizma«, ki so v njegovi lasti. S tem naj bi plačal stroške procesa. Kujau meni, da bo s svojo »nacistično zapuščino« dobil vsaj 360 milijonov lir. Sodna obravnava v Hamburgu se je začela prejšnji teden. MILAN — Neokretni invalidi, na svojih vozičkih, imajo vso pravico, da se poslužujejo milanske podzemelj ske železnice. To-je razsodil pretor Francesco Frattin na sodni obravnavi, ki sta jo sprožili skupina osemnajstih invalidov in vsedržavna zveza za delovne pravice invalidov. Uprava milanske podzemeljske železnice je namreč februarja prepovedala iz »varnostnih« razlogov, da bi invalidi s svojimi vozički vstopali v metro. Pretor Frattin pa je bil drugačnega mne- nja. Invalidi imajo navsezadnje iste pravice kot zdravi in okretni ljudje. Sklep uprave milanskih javnih prevozov je torej nezakonit, saj krši načelo o enakosti vseh ljudi. Seveda pa bodo lahko v bodoče invalidi vstopali v milansko podzemeljsko železnico le s tujo pomočjo, saj ni ustreznih infrastruktur, ki hi omogočale rabo invalidskih vozičkov v metroju. V kratkem lahko torej pričakujemo novo sodno obravnavo, ki jo bodo sprožile razne organizacije invalidov. Zahtevale bodo odpravo vseh arhitektonskih ovir, ki onemogočajo dostop neokretnih invalidov. Sodstvu so z® izročile ustrezno dokumentacijo z rešitvami, ki se jih že leta poslužujejo v raznih ameriških mestih. Vsekakor pa je tudi sedanja raz sodba nadvse pomembna, saj odprav lja nedopustno prepoved, s katero s» bili invalidi v bistvu drugorazredni državljani. Klic divjine NEKEGA DNE 30 5E USTAVILI-PSE SO PRIPEL3ALI IZ. POP-PALUB3A IN GOSPO-DAR.OA STA SE SMELALA BUCKU, KI 3E PRVIČ V ZIVL3EN3U PRIŠEL V STIK S SNEGOM- MA OBALI UVEA 3E BUCK ZAČEL SPOZNAVATI ZlV-L3EN3E SEVERA... TU NI BILO NE MIRU NE GOTOVOSTI... L3UD3E IN PSI SO RILI PIV3AKL. POZNALI SO LE ZAKON GOR3ACE IN ČEKANOV... [5 KO 3E FRANCOIS RAZGNAL PSE, 3E RAZTRGANA J PSICA OBLEZA- £ LA V OKRVAV- > L3ENEM SNE- j GU... 1 BUCK NI kllKULI KAKO 3E KONČALA PSICA, KI 3E BILA TUDI NOVINKA. KO SE 3E PRI3AZNO PRI -BLIŽALA ESKIMSKEMU PSU, 30 3E TA BREZ OPOZORILA UGRIZNIL... KO STA SE SPOPADLA, 30 OE SPODNESEL, DA 3E PADLA, IN VSI ESKIMO SO SE 3E LOTILI- Rako se v raznih evropskih državah borijo zoper mamila RIM — »Socialna bolezen« v Avstriji, »šiba božja za otroštvo« na Irsk*?1;. »družbena in gospodarska nadloga« v Zvezni republiki Nemčiji: to je le n8*1 ■ primerov, kako v različnih evropskih državah označujejo čedalje z skrbljivejši pojav zasvojenosti po mamilih, hkrati pa tudi, kako razWn~ so metode, ki jih posamezne vlade uporabljajo v boju za zatrtje uživanja dr ge, za njegovo preprečevanje in za rehabilitacijo prizadetih. Inštitut ISIS je ivzršil temeljito poizvedovanje o tem, kako pristojne obla sti v 18 državah evropske celine pristopajo k reševanju kočljivega problem^ izsledke ankete pa bo priobčil v septembrski številki lastnega vesntika. datki, ki jih jc ISIS zbral, pomenijo pravzaprav najnovejši prerez tega stra» nega pojava, ki uničuje mlada življenja, oziroma pobud, ki jih podvzerWJ javne in zasebne ustanove. V Avstriji pravijo, da imajo na lastnih tleh 5.000 do 15.000 uživalcev mil, V obnovljenem zakonskem besedilu, ki je bilo sestavljeno že leta 1» ’ piše, da jc odvisnost od mamil prava bolezen. Zakonodaja predvideva P0SL' ukrepe za ponovno vključitev zasvojenih po drogi v družbeno stavrnost. Belgija, kjer zadnje čase še zlasti narašča poraba težkih mamil, nekaj zakonov, ki dovoljujejo nižanje zaporne kazni tistim uživalcem m8*1"’ katerih sodelovanje s pravico utegne pomagati oblastem v boju zoper P°F Notranje ministrstvo na Danskem pa. slednjega za nobeno ceno ne dramatizirati, zato skuša nekako prikrito omogočati prizadetim kornbuu terapije na zdravniško-psihiatrični oz. socio-pedagoški podlagi. Zelo razširi, je tudi preventivna dejavnost na šolah s pomočjo ustreznega čtivu, avdioviz nih sredstev in zadevnih predavanj. y V Veliki Britaniji, kjer nimajo nikakršnega programa o zdravstveni vzg,^ na vsedržavni ravni, si v prvi vrsti prizadevajo za razvoj centrov za [eU‘oSt, tiranje in vnovično vključevanje mamilom podvrženih v družbeno skup čemur je vlada namenila nad 4 milijarde lir za dobo 3 let. Grki imajo en sam center za odvajanje od mamil, sicer pa prirejaj8 ne minarje, na katerih seznanjajo zdravstveno osebje, šolnike in zainteres družbene dejavnike z učinki uživanja mamil. Vloga sredstev javnega ^^tičn0 nja je pri tem le obrobna, češ da problematike ne gre pred javnostjo etnia obravnavati. , s V Islandiji skušajo reševati vprašanje skoraj izključno na šolski ravni preventivnim ukrepanjem. Najbolj je zadnje čase število mamilašev naraslo ria Irskem: drogo ijtjka vsak deseti mladinec, a kar 27 od sto jih je pod 13. letom. Preventivna P° se pričenja v kliniki in jc namenjena predvsem nosečnicam. . ^ Nizozemska vlada ne posveča toliko pozornosti posameznim tud1 mamilom, kolikor negativnim' posledicam pojava v družbenem tkivu, zat ne daje nesrečnikom zdravniške pomoči. nčoft V Zahodni Nemčiji, kjer se je nedavno razpaslo hkratno uživanje raL,rleiU mamilnih sredstev, opozarjajo zlasti na socialno in gospodarsko škodo, o ^TOjie pa vključujejo v prevcncijsko ukrepanje ljudi, ki so se rešili iz spo° in ozdraveli. _ Tu j® Kaj pa na Šved iksm? To je edina država, kjer se je pojav ublažil- ^ v teku tvorno sode ivanje med zasebnimi in prostovoljnim skupinami, borijo proti mamilo.n.