Narodni Gospodar GLASILO GOSPODARSKE ZVEZE. Člani Gospodarske zreze dobivajo list brezplačno. Jk Sklep urejevanja 5. in 20. vsakega meseca. Cena listu za nečlane po štiri krone na leto; za pol leta d vo kroni; X Cene inseratom po 20 h od enostopne petit - vrste, za večkratno za četrt leta ono krono; posamne številke po 20 h. v insercijo po dogovoru. Telefon ste?. 143. V Ljubljani, 25. decembra 1900. Peštno-hran. št. 849.872 Vabilo na naročbo. Z le-to številko končujemo prvi letnik „Narodnega Gospodarja". Z jasnim programom stopil je naš list dne 10. januarja letošnjega leta prvič pred slovensko javnost, in trdno zaupanje smo imeli, da se oklenejo lista vsi, ki jim je mar gospodarski razvoj in napredek našega ljudstva. Takrat smo pisali: „Pri vstopu v javnost zavedamo se, da s svojim listom ustrezamo vitalni potrebi naroda. Narodno-gospodarsk strokoven list, obsegajoč celo prostrano polje narodnega gospodarstva, kmetijstvo, trgovino in obrt, je resna potreba našega ljudskega življenja. Sredi šuma, vika in krika strastnih dnevnih političnih bojev in razprtij ne smemo nikdar zabiti, da narodno-gospodarsko življenje sledi svojim lastnim zakonom, neodvisno od političnih programov — in da smo na čvrstem razvoju in napredku našega narodnega gospodarstva interesovani enako vsi, brez razlike strank, da je torej tukaj točka, kjer moramo v lastnem interesu vsi složno sodelovati, vsi stanovi in vsi posamezniki, v skupni blagor ljudstva in posameznika! Ne smemo prezirati, da je zdravo narodno-gospodarsko življenje jeden najvažnejših virov ljudske neodvisnosti in splošnega napredka. Ta misel, ki čedalje bolj prodira med narodom, — je vredna in potrebna svojega glasila. Treba jo je uglob iti in razširiti — z razširjenjem in uglobljenjem strokovnega narodno-gospodarskega znanja. Malenkostno pa bi bilo, če bi hoteli posamezne stroke narodnega gospodarstva razmotrivati le iz tehničnega stališča. Tehnično izboljšanje produkcije in trgovskega prometa jedino ne more rešiti ne kmeta, ne rokodelstva in domače trgovine pretečega propada. To zamore doseči le obsežna socijalna preosnova. Zato bodejo naši predali odprti socijalno političnim razpravam. Politike pa se bodemo strogo ogibali." Te besede med tem niso izgubile niti najmanj svoje veljave, in kedor je pazno zasledoval razvoj našega lista, prepričati se je tudi moral, da se od tega programa nismo oddaljili niti za korak. Tudi v prihodnje hočemo ostati zvesti temu programu. Naš list pridobil si je lepo število izvrstnih sotrudnikov, s katerih pomočjo se mu je posrečilo zadobiti si priznanje strokovnjakov. Osobito pa mora našemu listu, kedor ga ne meri s predsodki, priznati, da seje vedno v prvi vrsti oziral na vsakokratne praktične potrebe bodisi kmetijstva, trgovine, obrti ali zadružništva. V tem tiru hočemo nadaljevati. Dosedanji sotrudniki so nam obljubili tudi nadalje svojo pomoč, poleg njih pa se nam je posrečilo pridobiti novih. S trdnim zaupanjem v Božjo pomoč pričeti hočemo torej drugo leto „Narod. Gospodarja". Cena listu je: za oelo leto 4 Iv, za pol leta S Iv, za oetvt leta 1 It. Kedor želi list na ogled, naj to sporoči upravništvu in naznani svoj natančni naslov. Dokler nam bode dopuščala zaloga, ustrezali bodemo takim željam drage volje. Kako zboljšajmo svoje gospodarstvo ? (Piše A. Št rekel j.) IV; Zboljšajmo svojo živinorejo! (Konec.) Primerna toplota v hlevu je za gospodarja velikega pomena. Izkušnje namreč učč, da je tieba živini, ki trpi mraz, veliko več hrane nego živini, ki se nahaja v bolj gorkem kraju. Tudi mi ljudje potrebujemo poleti mnogo manj jedila nego po zimi. Hrana napravlja namreč v telesu gorkoto. Ce pa mnogo gorkote izgubimo, moramo povžiti več hrane, da ohranimo telo vedno enako gorko. Nemaren gospodar bi bil tedaj oni, ki se ne bi izkoristil na teh naravnih lastnostih. Najbolj primerna toplota v hlevu je okoli 14° C. V hlevih, kjer se živini dlaka ježi, je navadno premrzlo. Kazim primerne toplote je či-stota v hlevu največe važnosti. Tudi čistota se pri nas neznansko zanemarja. Strop se komaj vidi skozi gosto prepletene tapete, ki jih je spredel tkalec pajek. Hlevske stene so zamazane s kravjim in drugačnim blatom in razrite so kakor ostanki kakega starega ta-borja. Jasli niso bile še svoj dan očiščene a na tleh je toliko blata, da sega živalim skoro do kolen. In vendar ne bi stalo mnogo truda in skoraj nič denarja, da bi se odpravile te nedostatnosti. V enem dnevu lahko očistiš strop, popraviš zidovje in ga pobeliš. Za vse to potrošiš samo za dva ali tri groše vapna. S tem, da očistiš strop in stene, obraniš se marsikatere bolezni pri živini, posebno je to pa še potrebno, če hočeš, da ti bo mleko stalno. V nesnažnem hlevu živi namreč v vsakem litru zraka na milijone glivic, ki mleko skisajo. Vapno jako dobro služi proti tem kvarljivcem. n Tudi blato na hlevskih tleh mnogo škoduje. Ne samo, da blato živino onesnaži, ampak ono je tudi uzrok mnogoterim boleznim na parkljih in na nogah. Pomisli samo, kako je tebi, če ti prihaja voda v črevelj! Pa ne samo to! Blato v hlevski staji ovira tudi živino, da se ne more po volji vleči in odpočiti. Da je pa počitek za življenje neobhodno potreben, vč vsakdo. Kako naj ti tedaj živina uspeva in prinaša dobičke, če ji ne daš onega, kar je najbolj potrebno — počitka ! ? Da ne boš imel v hlevu blata, skrbi v prvi vrsti, da ne zastaja gnojnica na staji. To dosežeš prav lahko s tem, da razgrneš po hlevu kakih 10 cm visoko plast ilovice, a nad to postaviš kamenite plošče, če teh nimaš tudi opeko ali navadno kamenje, kar vse o ilovico dobro zabiješ. Ce nemoreš pogri-njatisploščami celega hleva, napravi to vsaj na zadnji polovici staje. Luknje in špranje med ploščami zamaši dobro z ilom, kateri brani gnojnici, ki je dragoceno gnojilo, v tla. Staja mora viseti nekoliko proti zadnjemu delu, kjer se nahaja plitev žleb (jarek), po katerem se odteka gnojnica v gnojnično jamo. S tako napravo ne koristiš samo svoji živini, ampak tudi svojemu polju, katero bo dobivalo več gnoja. Razun omenjenega skrbi tudi, da dobiva živina, posebno po zimi, dovolj stelje, bodisi slame, listja, mahovja ali kar je, ki daje živini mehko, snažno in gorko ležišče. Počitek, snaga, mir in primerna gorkota izdajo pri živini skoraj toliko, kakor polovica hrane. Povedati hočem tu glavna svojstva dobrega hleva, po katerih naj se ravna naš živinorejec. Kakor ne prija Člaveku vlažno stanovanje, tako škoduje tudi živini vlažen hlev. Kdor misli zidati nov hlev, izbere naj zanj suh prostor, kdor pa ima prevlažen hlev, skuša naj ga osušiti z jarki, ki odpeljujejo škodljivo vodo. Najboljše je, ako je obrnjena glavna stran hleva proti vzhodu, da ne prihaja v hlev po zimi pre- več vetra, v letu pa preveč solnčnih žarkov. Hlev naj bo dovolj prostoren. Za glavo velike živine računi se okoli 15 kubičnih metrov prostora. Visokost hleva znaša naj 3 do 4 metre. Svetloba naj ne prihaja živini naravnost v obraz, zato naj se postavijo okna na strani ali pa živini nad glavo. Najboljše hlevske stene so one, ki so zidane z opeko ali s kamenjem. Vrata in okna naj bodo dovolj velika in naj se dobro zapirajo. Posebno v zimi je treba paziti, da varujejo povoljno hlev zunanjega mraza. Tlak naj bo v hlevu neprodo-ren a posebni odtoki naj odvajajo gnojnico v gnojnično jamo. Strop naj se omeče z malto, če pa to ni mogoče, naj se vsaj dobro popodl. Prahu iz gornjega prostora ne sme puščati v Mer. Za vsako odraslo živino je potreba vsaj 2 m dolgo in 1 ^a m široko stajo, ki visi nekoliko proti zadnjemu kraju. Jasli naj bodo take, da se živina ž njimi ne pokvari ali poškoduje. Postavijo naj se zato v primerno visokost! Da živina preveč klaje ne potepta, dobra je postaviti nad jasli lojtre, iz katerih živina zajema. Glavna stvar pa je in ostane v hlevu čistoba. Ves hlev naj se večkrat v mesecu osnaži in vsaj enkrat v letu pobeli. Gnoj pa je treba kidati v letu bolj pogostoma nego po zimi. Ako se gnoj v zimi več časa ne kida, pogrinja naj se skrbno s svežo steljo. Po snagi v hlevu spoznam na prvi pogled tudi gospodarja samega. Nemarnost v hlevu, nemarnost v gospodarstvu! Po naših deželah se trudijo kmetijske družbe in vlada jako mnogo za zboljšanje živinskega plemena. Uspeh je v nekaterih krajih boljši, v drugih slabši, kakor znajo ceniti ljudje dobro živino Kjer je gospodarju le na tem ležeče, da ima krava tele, a ne na tem, kakšno je to tele, tam se seveda ne more in ne bo moglo govoriti o pravem uspehu. Ni čudno, da se godi takšnemu gospodarju, ki je navadno tudi v drugih gospodarskih rečeh enako malomaren, slabo in da propada. Zal le, da je takšnih slabih kmetovalcev pri nas preveč. Kakor sem rekel, se pri nas ne gleda mnogo na dobro pleme. Tele je tele, misli naš kmet, in če je namenjeno, izraste, naj bo mati še tako slaba. Revež ne ve, da podeduje živina večino materinih in očetovih dobrih in slabih lastnostij. Od teleta, ki nam ga je dala revna, bolehava mati in slab oče, ne moremo pričakovati zdravega, krepkega vola. Nasprotno nam dasta navadno krepek oče in mati čvrsto, zdravo, krepko tele, katero potrebuje mnogo manj pažnje in manj hrane, da zraste v lepo živinče. Kam bi prišla naša živinoreja, če bi ne bilo tega naravnega zakona. S tem, da so n. pr. Angleži zbirali in plemenih naj debelejšo govejo živino, dobili so posebno pasmo Shotthorn, ki se neizrečeno lahko odebeli. Naše navadne govedo bi moralo žreti v jednomer najbolj tečno hrano in vendar ne bi nam dalo nikdar onega mesa, ki ga da omenjena živina pri navadni klaji. Na enak način so dobili Angleži svinjsko pasmo Jorkshir, [katera se tudi pri nas močno razširja. Ker podeduje navadno živina polovico materinih in polovico oči-nih lastnostij, zato je posebno možko živinče, katero pripuščamo k plemenu, velike važnosti, kajti pleme dobimo ž njim mnogo ceneje nego z žensko živino. Kedar izbiramo plemenjaka, ne smemo pa gledati na par krajcarjev, ki jih moramo več dati, marveč na vrednost plemenjaka. Mladič nam jih stotero povrne! Kmetijstvo. Vinogradništvo in vinarstvo. Čiščenje vina. Nekatera vina, posebno ona, katerim primanjkuje čreslovine, imajo posebno lastnost, da se nočejo sama učistiti. Mnogokrat preteče leto, a vino je še vedno motno, Dasi je tako vino drugače dobro, vendar nima nikdar one vrednosti kakor bi jo imelo čisto vino. Uzrok, da se vino moti, je večinoma beljakovina, ki se nahaja v vinu! Ta beljakovina prihaja v vino iz grozdja, loči se pa iz vina večinoma na ta način, da se spoji z vinsko čreslovino, a ta spojina se potem poleže na dno posode. Pa tudi z zrakom se veže ta beljakovina, zato vidimo, da postane vino po pretakanju motno. Tudi ta spojina se kmalu vleže in vino postane nato bolj čisto nego je bilo pred pretakanjem. Ta način čiščenja je naraven in najbolj priprost. Cim večkrat tedaj vino pretočimo, prej se nam učisti. Vsako vino pa se ne v čisti na ta naravni način ali pa se čisti prepočasi, zato se oprijemlje umni kletar umetnih sredstev, da svoj namen prej doseže. Poleg precejanja ali filtriranja, ki #e vrši v posebnih pripravah, je najbolj navadno čiščenje vina z vizjim klejem, oščiščenim mizarskim klejem, s želatino, z jajčjo beljakovino, z mlekom, s svežo krvjo zdravih živalij, s špansko glino in s kaolinom. Prva čistila delujejo v vinu kemično, zadnji dve pa mčhanično. V velikih kletih se rabi najrajši vizji klej (Hausenblase), ker deluje to čistilo najbolj krepko in ob enom vpliva jako malo na sestavo vina. Vizji klej se napravlja iz mehurjev nekih rib ter se dobiva v večih mestnih mirodilnicah (drogerijah). Za M vina zadostujejo 1 do 3 grami tega sredstva, ki se na sledeči način pripravi: Vizji klej se najprej množini vina primerno stehta, nato s kladivom nekoliko pretolče, zdrobi v male koščke ter dene v mrzlo vodo namaka. Voda naj se večkrat odlije ter nadomesti s svežo. Ko je voda, ki jo odlijemo, popolnoma čista in se je klej morebiti nekoliko napojil, odtisne se, a mesto vode se dodh kleju nekoliko vina. V navadni vodi se klej ne raztopi, pač pa v vinu ali v nekoliko skisani vodi. Opozarjam pa, da ne smemo rabiti gorke vode ali toplega vina, ker bi se vizji slej spremenil ter izgubil prvotno vrednost in moč. Če se to dogodi, enak je navadni želatini, treba ga je tedaj za isti učinek 6 do Škrat več. Raztopino je dobro precediti (pretisniti) skozi tanko tkanino. Ko smo na ta način pripravili vizji klej, odtočimo iz posode, v kateri se nahaja vino, ki ga hočemo čistiti, kakega pol škafa (brentača, vedra) vina. Med to vino vlijemo raztopljeni klej ter ga tu dobro premešamo in sicer najbolje na ta način, da prelivamo vino 1/a do 1 m visoko iz škafa v škaf tako dolgo, da polnijo pene škaf do vrha. Če postavimo v škaf majhno, čisto metlico, na katero pada vino, se to še bolje zmeša in bolj peni. Peneče vino vlije naj se nato spet v sod, kateremu smo ga odvzeli ter tu s pomočjo droga z ostalim vinom dobro premeša. Za mešanje se dobijo tudi železne priprave. Najbolj priprosta obstaja iz železne počinjene palice, ki je pod sredino v pravem kotu upognjena. Upognjeni del je plošnat ter na več krajih preluknjan. Če smo vino dobro premešali zalijmo in zataknimo posodo, ter pustimo vino kakih 14 dni pri miru, da se čistilo vleže. Po tem času pa je treba pretočiti jvino v čisto posodo. Na sličen Jnačin kakor vizji klej pripravlja se želatina, z razločkom, da je treba za 1 hi vina ne samo 2 ampak 8 do 15 g želatine. Kedar rabimo jajčjo belja- * kovino, ki je jako dobro in ob enem prav ceno čistilo, naj se precedi beljakovina prej skozi tkanino, da se raztrže jajčja sestava. Rumenjak se navadno odstrani. Kakor vizji klej, meša se jajčja beljakovina najprej v škafih potem v sodu. Za hi vina treba je 2 do 3 beljake. Tudi mleko je za vino dobro čistilo, mora biti pa sveže in posneto. Za hi vina se računi okoli 1ji l mleka. Krvi, ki se tudi včasih rabi kot čistilo, ne priporočam, ker prinese lahko v vino tudi tvarine, katerih ni moči potem spraviti iz njega. Tudi ni lahko določiti pravo množino tega čistila. Če je vino težje nego ista množina čistila, tedaj nima to nobenega učinka, ker se ne more vsesti. To se posebno rado pripeti, če ima vino mnogo sladkorja. V takem slučaju rabiti moramo kaolin ali pa špansko glino, ki sta težja od vina. Za hi vina zadostuje navadno 1/2 do 1 kg kaolina ali pa 5 do 10 dekov španske gline (Spanische Klarerde). Obe čistili se zmešate najprej v škafu z vinom potem se vlijete v vino, katero hočemo čistiti. Zadnji dve čistili delujeta v vinu mehanično, torej drugače nego vizji klej, želatina, jajčja beljakovina, mleko, kri itd. Kaolin in španska glina Čistita vino na ta način, da povlečeta s seboj, kedar se polegata, tvarine, ki vino motijo, v svojem bistvu pa se ne spremenita. Pri porabi gorej omenjenih čistil se pa spoji beljakovina s čreslovino v vinu in se deloma strdi. S tem, da se beljakovina strdi, pa postane težja in začne padati. Ker pa pregrnejo ta čistila enako tankim mrenicam vse vino, potegnejo ob poleganju s seboj vse ono, ki ne more skozi mreno. V vizjem kleju obstoji ta mrena iz celih organičnih celic, ki so močno napojene, zato delujejo te že v manjši množini z istim uspehom nego veče množine takega čistila, v katerem so celice pretrgane, kakor n. pr. želatina. Če vizji klej nekoliko segrejemo, izgubi, kakor sem prej rekel, prvotno moč. A ko nima vino niti toliko čreslovine, kolikor je treba, da sc spoji s čistilom, treba je vinu umetno dodati tega sredstva s taninom. Rabiti pa se sme samo čist tanin, ker bi lahko dal vinu v nasprotnem slučaju neprijeten okus. Če damo vinu v slučajih, kedar se noče včistiti, kar se prigodi lahko pri vinu, ki se ni kuhalo na tropinah, predno ga čistimo 10 g tanina, navadno zadostuje. Če čistimo z vizjim klejem, nekoliko manj. Črna vina imajo vedno dovolj tanina. Ta pa le redko kedaj čistimo. S čistilom izgubi namreč vino nekoliko barve, tanina in včasih tudi aroma. Ne de mu torej dobro, če ga preveč čistimo. Majhne množine pa prenaša lahko vsako vino brez posebne škode. V velikih kletih rabijo navadno za bela vina vizji klej, želatino, jajčjo beljakovino, za črna pa navadno samo zadnje čistilo. Razim tedaj, ko hočemo imeti vino prej čisto, priporoča se čiščenje tudi tedaj, kedar dobi vino kak neprijeten duh ali okus, če ima slabo barvo ali preveč barve, potem tudi, če je vino bolehno, šibko in se nam zdi, da ne bo trajalo. Kipečih vin pa ne moremo na ta način čistiti, marveč samo s pretakanjem ali s precejanjem (filtracijo). Predno čistimo na veliko, dobro se je prej prepričati s poskušajo v steklenici, kako deluje čistilo. A. Štrelcelj. Čebelarstvo. Kraljica in njeno ministerstvo. (Konec.) Kraljica: Zdaj želimo še zvedeti, koliko čebelarstvo nese in sicer želimo videti dohodek čebe-loreje izražen v denarni vrednosti. Čebelarstvo se ne iz-plača“ — se čuje vsaki dan. Če je to istina, potem seveda bi bil najden glavni vzrok, zakaj se če-beloreja gleda tako po strani in zanemarja, kajti vsak pameten gospodar in obrtnik se vpraša naj-preje: „Koliko nese to ?“ Minister A. Dovolite, Veličanstvo, da moja malenkost odgovori na to vprašanje. Vže iz okolnostij, da sta med in vosek jako potrebna in koristna produkta (pridelka), da je mnogo krajev za čebelarstvo silno pripravnih in da so slabe letine pri umni čebelo reji bele vrane, lahko sklepamo, da čebela gotovo preplača trud, ki ga ima umen čebelar z njo. Moja naloga pa je pojasniti, koliko smemo po dosedanjih natanjčnih skušnjah počez na leto računiti dober panj medu in voska v kilogramih ali to pre-računjeno na denar, koliko približno da en panj. Dohodek je po različnosti pokraj ni kaj različen. V izvrstnih krajih — čebelarskih rivijerah — niso redkost posamezni panjovi, ki naneso 56 kil ali stari cent. V Banatu, na Holštanjskem in Line-burškem tehtajo panjovi 22 kg do 28 kg čistega medu. V boljših pokrajinah slovenskih lahko brez pomisleka računamo na panj 11 kg medu in */2 kg voska kot poprečni dohodek za 1 panj. Toda, da bo naš račun popolnoma gotov in prost vsake sumljivost in pretiravanja kakor tudi, ker vpoštevam manj medene pokrajine naše domovine: računim na vsak panj samo 5 kil medu in 1ji kile voska na leto. Ali pa ne poplača uže ta dohodek bogato našega truda! Ako računamo ta med le po navadni ceni slabega poljskega medu, kilo po kroni in vosek K 2,40 za kg, ima letnega dohodka od panja K 5'60. Recimo, da smo dali za ta panj 11 kron (panj mora biti že precej dober), tedaj bi ta glavnica prinašala K 5'60 obresti obrestovala bi se torej višje nego po 50 °/o. Kje, vprašam, imate kako kmetijsko stroko, ki bi se tako visoko rento val a? — Kje imate govedorejo, ovčjerejo, kmetijo, grajsčino, ki bi dajala sorazmerno tolike dohodke ? Razlika je »e samo ta, da čebelarstvo raz v en majhnega osnovnega kapitala nadalje ne zahteva skoro nič denarja in le malo časa in truda, dočim druge veje domačega in kmetijskega gospodarstva za opravo samo tirjajo znatnih svot. N. pr. 5 do 10 panjev skoro ne potrebuje druzega nego trohico podstrešja in par cenih priprav; hrano si oskrbe sami iz livad in tudi za zimo in sicer jo dobe tamkaj čisto zastonj. Malenkostno nadzorovanje čebelarjevo se godi samo ob priliki in za kratek čas. Ce pa je gorenji počezni dohodek 5 kil in x/4 kile voska na panj lahko mogoč in da se v količkaj boljših pokrajinah lahko podvoji, o tem se lahko marsikak dvomljivec lahko popolnoma prepriča sam. Sadjarstvo. Gnojenje sadnih vrtov (oz. dreves-nntih travnikov). Brez gnojitve ni žetve! Umno gnojenje podvoji, potroji pridelke. Kakor razumen, napreden kmetovalec dandanes svoje pridelke na žitnem zrnji pomnoži z gnojili, ki imajo veliko fosforne kisline v sebi, in stem tudi zveksa dohodke od istega zemljišča brez večjega truda, ravno tako more in mora tudi sadjerejec z gnojenjem s fosforno kislino in kalijem pomnožiti sadne nastavke svojih dreves, da doseže vsako leto kolikor moč bogate pridelke. Fosforna kislina in kalij delujeta zlasti na tvoritev cvetja in sadja, dušik in kalij pospešujeta listne in lesne poganjke. Naši lesni pepeli so bogati fosforne kisline, kalija in apna. Pepel listnatega drevja ima v sebi 3°/o fosforne kisline, 10°/o kalija in 36°/o apna. Premogov pepel je brez vsake vrednosti. Šotni pepel deluje kot apneno gnojilo. V listnem pepelu se nahaja največ apna, potem kalija in slednjič fosforne kisline. Veliki potrebščini apna zamore zadostiti le velika množina apna v zemlji. Apno pa ni samo krušni oče ampak tudi mogočen hišni oskrbnik, ki določuje in ureja fizikalno in kemično stanje zemlje! On raz-tvarja razne rudninske snovi ter jih dela pristopne povžitju nežnih sesalnih koreninic, lomi takorekoč njihov kruh, on proizvaja razne kemične pretvorbe in sploh regu-luje (urejuje) kemične razmere zemeljske grude. Zato se prepričajmo vsakikrat, predno zasajamo drevje o večji množini, jeli je v zemlji dovolj apna ali ne. Zato ni treba druzega nego ta-le priprosta apnena preskušnja. Za oreh debele zemeljske drobce vzete iz gornje in spodnje zemeljske plasti posušimo in nato jih v steklenici počasi po kapljah polivamo s solno kislino (H Cl) ki se dobi v lekarni (apoteki) za par krajcarjev, ako poskušnja močno in trajno zasumi ima nad 5 °/o apna v sebi, urno prenehano šumenje kaže apneno vsebino kakih 4 °/o, in ako šumenje izostane, ni notri nič apna ali vsaj ne nad 1 °/o. Sadjarstvo je možno le na zemlji, ki ima najmanj 2°/o do 8 °/o apna. Brez apna ni sadja. Umno sadjarstvo stoji in pade z naravnim gnojem: gnojnico, hlev-nim gnojem, straniščnikom in lesnim pepelom. Splošno se rabi to preredko in v mnogo premajhni množini — kemična gnojila večinoma v preveliki. čarovna formulca za bogato sadno trgatev se glasi: Enakomerno in zadostno dovažanje pripravnih gnojil in enakomerna razdelitev njihova v okrožju koreninic, kjer vlaknate koreninice dosežejo svojo hrano z lasičastimi koreninicami. Mlekarstvo in sirarstvo. Najveeja svetovna tvornica za puter. Kako malenkostni smo pač mi Evropejci nasproti Yankee-jem (Amerikancem)! Velika obrt ima ondi razsežnosti, ki so nam kratko malo neumljive in kmetijstvo je tam kaj pridobitna stroka, prosta vsake poezije. Amerikanske plančarske popevčice so popolnoma nemogoča stvar in slikar, ki bi se podstopil podati nam prizore iz planinskega življenja, idile (seljanske, pastirske slike) s pasočo se čredo v ozadju, ta bi se dvakrat osmešil. Mi Evropejci pač bolehamo na raznih predsodkih, kojih zadnji gotovo ni pesniško čustvovanje. Kako žaljeno je pa to čustvo, ako beremo sledeče poročilo: „Mi zjedinjeni državljani sev. Amerike smo navajeni orjaških razmerij, in zato se ne bo nikomur čudno zdelo, ako nahajamo tu tudi največjega fabrikanta za presno maslo na svetu. To je g. Sands v Ilinoa, kateri ima sam 80 mlekaren v lasti, veliko pa tudi najetih. Raztresene so po celej državi in dajo vsako leto okrog 14 milijonov angleških funtov putra, ki se proda za približno 12,000.000 kron. Zato je potrebno mleko od 12.000 krav; ako bi postavili vse te mlekarnice v eno vrsto, bi bila ta 100 angleških milj dolga. V najboljšem letnem času, ko imajo krave veliko mleka, se podela vsaki dan do 20 milijonov funtov mleka, ki se prevaža iz kakih 6000 farm (kmetij) s pomočjo 4000 voz. 12.000 krav in 4000 voz potrebuje torej naš fabrikant. Obrnimo te številke na vzorno deželo evropejske produkcije presnega masla, na Švico, tedaj vidimo, da ima ameriški bogatni toliko krav kolikor celi bernski kanton (okraj), ki jih ima samo 11.747. A ta okraj ima konj samo 3537; za vprego gorenjih 4000 voz bi moralo torej nekaj Š vaj carskih kantonov odstopiti vse svoje konjstvo, ko je gotovo zato potreba najmanj 800 konj, z ozirom na gotovo ne preveč bleščeče stanje cest v okolici mlekar en dežele Ilinoa. Na-predavanje ameriške podjetnosti in njeno posnemanje v Evropi bi utegnilo v 20. stl. iz cele Švice napraviti velikansko delniško tvornico za mlečne izdelke — dobra snov za kakšen šaljiv list, ki bi pa v očigled navedenih dejstev gotovo ne bila brez resnobne podlage! Kaj je pač posameznik nasproti takemu počenanju! Temu velikemu prizoru naj dodamo drugo epizodo iz tiste prozaične povesti ameriškega življenja. Dočim si Evropa prizadeva pritisniti pečat svoje omike „nebeškemu carstvu11 trdoglavega Kitaj a in je tako v svojem smislu osrečiti, deluje Amerika s ziste-mom „belih sužnjev“, kaj dru-zega pač niso one uboge stvari, ki hitijo rano zjutraj po Nju-jorski mestni železnici natlačeni po vagonih kakor slaniki v sodu ali samo viseč na stopnicah vozov proti svojim delavnicam, da se proti večeru [zopet na isti način akor živ kos blaga vrnejo v s voj k brlog zmučeni in otrovani na duhu in na telesu. Danes so v Uniji (Zjedinjenih državah) plače še precej visoke, toda vže padajo in v kratkem bo tudi v Ameriki pod pritiskom kartelov, ringov, trustov, vsled redno silnejega vrenja v mesta, lakotna plača postala — pravilo; in kaj potem? Na vzvratno delovanje tega stanja na evropejsko obrt in vsled tega tudi na našo domače kmetijstvo si komaj upamo misliti! Najnovejše skušnje v mlekarski stroki. (Konec.) Pomisliti moramo seveda, da se mleko vsled tolikih sitnostij ž njim podraži, zato moremo pri tem načinu vnovčenja mleka raču-niti samo na premožncje sloje ljudstva. Pod točko 2. navedeni način izkoriščanja mleka, namreč pridobivanje surovega masla se godi tam, kjer ni lahko oddati svežega mleka ali kjer se iz ka-koršnih koli vzrokov ne zdi na mestu sirarenje. V nekaterih deželah, tako n. pr. v celi srednji in severni Nemčiji se podela skoro vse mleko, kar se ga ne povžije naravnost, v puter in sicer izključno tako, da se mleko loči v tolsto smetano in v pusto posneto mleko in na to se smetana spinji v puter. Pri tem se svet bolj in bolj poslužuje Strojevega dela, t. j. mlečnega posnemalnika (centrifuge), kar bo gotovo vže mnogemu naših čitateljev znano, zlasti onim, ki prebivajo v obližji zadružnih mle-karnic. Dobiček, ki je v zvezi z uporabo posnemalnega stroja, je tudi tako očividen, da je vedno širja uporaba njegova tudi popolnoma opravičena. Ako te prednosti le kratko omenim, so zlasti te-le: Ker se mleko tako hitro podelava, se dobijo sveži, torej nerazkrojeni sladki izdelki, količina putra ni samo sama na sebi večja, ampak mi smo tudi pri izdelovanju popolnoma nezavisni od vnanjih okoliščin, n. pr. topline. Popolnoma opravičeno ravnamo, ako vzamemo, da se s pomočjo posnemalnika pridobi več putra pri 100 litrih kake pol kile, kar znaša, ako prodamo x/2 kg po 1 K 20 h, na vsak liter dobiček okrog 1 h po odbitih raznih troških. Ozrimo se prav na kratko na razvoj izdelovanja mlečnih posne-malnikov. Prvi tak stroj napravljen pred 24 leti, ki je bil dejanski vporabljen, namreč Lefeldt-ov po-snemalnik v Šeningenu, je posnel v eni uri 100 l mleka, a pri tem je bil vrlo neroden in je stal 1800 K. V današnjem času pa je delavna zmožnost posnemalnikov silno narasla ; imamo stroje, ki posnamejo v eni uri 20 krat več nego prvotni, torej 2000 l na uro, dočim cena ni poskočila, preje se znižala. Ta razvoj imamo gotovo pripisovati močnemu tekmovanju raznih tvrdk na tem polju v sedanjih dneh. Danes nimamo samo enega sostava (sistema), ampak imamo jih cel ducat, drug skuša prekositi drugega. Vrhu tega se je posrečilo še 1. 1886 izdelati vrsto posnemalnikov za ročno delo in tako seje tudi manjšim živinorejcem ponudila prilika, obrniti prednosti posnemalnega stroja sebi v prid. Veliko število mlekarskih zadrug v zadnjih desetletjih ima svoj temelj bistveno v iznajdbi posnemalnega stroja; še le vpeljava tega stroja je dala zagotovilo, da se bo posnelo mleko popolno tudi na drugem mestu lahko, ne samo v hiši gospodarja mlekarja. Ker je za dosego visoke cene putra važno, da se napravi kolikor moč izvrstno blago, zato je treba vže pri ravnanji s smetano, ki pride iz posnemalnika, biti silno pozoren. Pri tem razločujemo izdelovanje sladkega in kislega putra, prvi se dobi iz popolnoma sladke smetane, pri zadnjem je treba smetano preje okisati. Gotovo je, da je izdelovanje sladkega putra mnogo priprosteje kot ono okisanega in zato je v zajmu mlekarjev želeti, da bi ljudski, zlasti meščanski okus zahteval kolikor moč le sladko presno maslo. Ker pa se tu in tam zahteva tudi kislo, moramo s tem dejstvom računiti in si prizadevati, da napravimo če treba tudi izborno kislo presno maslo. Ker je kisanje smetane precej zamotano in na pravilen način precej težko izvršljivo postopanje, zato so se mnogi oprijeli takozvanih čistih kultur ali nasadov. Glavna misel leteli bi bila: Vže v polnem mleku ali pa v smetani se uničijo klice vseh prisotnih glivic s pomočjo pasterizo-vanja. Nato se smetana močno ohladi, na 10° C in pridene se ji umetnega kvasu, kot se izdeluje v kemičnih tovarnah. To je v navadi zlasti po danskih mlekarnah. Kar zadeva pinjo, nimamo posebnih novih iznajdb, le toliko je gotovo, da si je zagotovila trajno holštanjska pinja prvo mesto v velikih mlekarnah z motorji, dočira je pinja malega mlekaria nazvana Viktorija. Poleg tega pa si vendar tehniki prizadevajo napraviti stroj, ki bi pinjenje bistveno oprostil in okrajšal; imenuje se ta stroj radijator. Ako si predočimo, da je vsled posnemalnika postalo posnemanje mleka čisto priprosto, potem se ne smemo čuditi, ako teži masi ar za tem, da bi tudi druga opravila v mlekarni napravil enostavneja. Tu pride zlasti narejanje putra v poštev, ki je še danes precej dolgočasno in v nekem oziru tudi negotovo delo; saj vemo, da se časih kar noče spiniti. Ako bi se torej posrečilo pinjenje na isti način zednostaviti in je izvršiti s stroji, kakor posnemanje, bi bil to gotovo velik dobiček. Poskusov, zvezati pinjenje s posnemanjem s centrifugo, tudi ne pogrešamo. Tako je postavil neki Johansson 1. 1890 na razstavi v Kielu takozvani ekstraktor za puter pred javnost, ki pa ni ugajal, ker je bilo treba iz posnemalnika tekočo smetano pinjiti pri isti toplini, pri kateri se je posnemalo; vsled tega je bilo presno maslo premehko, vlačljivo. Ta nedosta-tek je odstranil v istem letu 1890 Laval s svojim „nepremakljivim strojem za puterTa aparat obstoji iz posnemalnega stroja, hladilnika za smetano in iz priprave za pinjenje. Smetana, ki pride iz posnemalnika, gre najpreje čez hladilnik in nato v pinjo obstoječo iz cilin-draste cevi, v katerej se sučejo lopatice s pomočjo transmisije, ki veže vreteno lopatic z vretenom na posnemalniku. V sled silne vrtilne hitrosti teh lopatic (3300 za mi- nuto) se puter takoj izloči iz smetane in pinjenec in presno maslo se izlivata iz prednjega, odprtega konca imenovanega cilindra. Splošno. Kako doseže kmetovalec največ koristi pri domačih živalih? Pogostoma vprašujejo kmetovalci, kako to. da ima ta ali oni sosed tako lepo, dobro rejeno živino, da dobiva toliko mleka od krav, in zakaj da mesar za teleta in prašiče iste starosti rad plača skoraj dvakrat večji znesek, kakor za njihove, če tudi dajejo isto hrano. Odgovor je čislo jednostaven, kmetovalec je napreden, čita kmetijske časopise in uporablja nauke v svojem gospodarstvu in se ne briga za posmehovanje drugih ljudij. Koliko desetletij je bilo potreba, da je kmetovalec upoznal, da umetno gnojilo ni sleparija temveč potreben pripomoček, da mu polja več rodč. Ravnoisto je s hranilnim apnom, ker marsikdo nos viha z zasmehovalno opazko, kaj neki morejo koristiti 2—3 žlice praška. Ta pozabi, da ima 1 leg hranilnega apna toliko fosforne kisline, kakor 40 leg najboljšega zrnja. V najnovejšem času prodaja tvrdka Mihael Barthel in drug na Dunaju X. gloria redilni prašek za živino, kateri kmetovalcu omogočuje, da doseže pri domačih živalih največjo korist. S pridatkom teh praškov se gotovo doseže močen razvoj, hitra rast, lepo in naglo odebelenje in velika obilnost mleka. Taisti dajejo tudi veselje do žretja, pospešujejo prebav-Ijenje in zabranijo mnoge želodčne in črevesne bolezni. Posebna prednost proti drugim konkurenčnim izdelkom je ta, da je sestava taistih vsaki vrsti domačih živalij primerna, kajli, kar deluje pri konju, dostikrat ne zadostuje pri svinjah ali govedi. Gena je posebno pri večjih na-ročbah tako nizka, da brez teh praškov ne bi smel biti noben, tudi najmanjši živinorejec ne. Kdor hoče toraj doseči največji prihodek pri svoji živini in zabraniti mnoge bolezni, uporabljaj «glorija redilni prašek za živino* katerega popis vsakomur pošlje na željo tvrdka Mihael Barthel in drug na Dunaji X., ktera dopisuje slovenski. Vprašanja in odgovori. Vprašanje 89: I. F. M. Tu Vam pošljem kolo od moje škupo reznice, ktero se mi je razbilo in prosim, da bi dali novo vliti. Odgovor 89: Naročila na nove dele kacega stroja naj se pošiljajo tvrdki ali tovarni, od koder je stroj. Troški za napravo so za polovico ali še, več ceneji, kakor če se mora na novo vlivati. Vsak stroj ima ime svoje tvrdke in tam naj se zvrše naročila. Vsa popravila doma so večinoma dražja, kakor pa če se naroči nov del, poleg tega pa je še stroj v nevarnosti, da se še bolj pokvari. e Vprašanje 90: F. L. v Šk. L. Pri nas kupujemo iz mlekarne nazaj posneto mleko in je pokrmimo za teleta, katera so pa dobila drisko. Kaj storiti ? Odgovor 90: Posneto mleko je jako izvrstna krma posebno za rastočo žival, kakor teleta ali prasce, ker ima v sebi važne beljakovine in rudninske snovi, ki so vse zelo lahko prebavljive. Odvzeta tolšča naj se nadomesti s po-kladanjem zdrobljenega ovsa ali kuhanega lanenega semena. Da ne bo povzročilo posneto mleko driske, naj se krmi sveže ali že popolnoma kislo, na pol kislo mleko ni dobro za teleta. Vprašanje 91: J. K., k. T. O. Istra. Letos so vinogradniki jako škropili trte, a galica je padala tudi po grozdju ter se zdaj pozna vino iz takih škropljenih grozdov po grenkem okusu, ki tako rekoč veže jezik. Kako bi se odpravil ta neprijetni okus ? Odgovor 91: Vino je treba pretočiti v snažen sod ter je očistiti z želatino, ktere se vzame na 1 Id 8—15 g. Želatina se pripravlja na sledeči način: Želatina se namaka najprej 12 ur v malo vode. Nato se odtoči voda ter namočena želatina se raztopi v vreli vodi, ali pa se jo sproti v vodi med vednim mešanjem raztopi. Tako raztopljena se precedi ali stisne skozi platneno cunjo ter precejena zmeša v škafu z dotičnim vinom, dobro slepe tn zlije v sod, iz kterega se je p o prej e nekoliko vina odtočilo. Ko se še v sodu z drogom dobro pomeša, se dolije še odtočeno vino, ter se sod zapre. Prvi dan se potolče nekoliko po dogah. Gez 2—4 tedne se vse sesede, ter se mora spet v čist sod pretočiti. Želatino preskrbi „Gosp. Zveza'. Vprašanje 92: Pl. v Lj, Prevzeli smo veliko posestvo, ktero obsega veliko zanemarjenih travnikov, ki komaj toliko donašajo, da bi se pokrili troski za košnjo. Nameravamo sedaj travnike, ki leže na barji, z jarki osuševati in jih z umetnimi gnojili zboljšati. Poleg umetnih gnojil imamo v bližini na razpolago dober kompost. Kolika množina gnojil bi zadostovala poleg komposta na 1 ha in koliko travniških semen bi se potrebovalo za posevanje ? Odgovor 92: Vrednost komposta se ceni po materijalu iz kojega je sestavljen. Za kompost se uporabijo razni odpadki, kakor živalski, rastlinski in mineralni (pepel). Kompost se v svojej vrednosti zboljša, ako se večkrat z gnojnico poliva. Delujoče moči, kakor fosforna kislina, kalij in dušik se pospešijo z živim apnom. Kompost je zelo dobro gnojilo za peščena tla, ker zemljo obogati na prsti, pa tudi je blagodejnega vpliva na travniku, ako je rastlinska rast zelo razredčena, da se morejo na novo vsejane trave dobro razviti. — Navadno se ima vzeti pri prvokratni gnojitvi z umetnimi gnojili na 1 ha 500 leg žlindre, katera gno-' jilna moč traja več let in 200 kg kalijeve soli, ki se ima, ako se hoče vedno dobro letino imeti, redno vsako leto obnoviti. Ake se dobro pognoji s kompostom, ki obstoji v večjem delu iz cestnega blata, ki ima izdatno množino apnenca, fosforne kisline in v primesi živalskih odpadkov kalij in dušik v sebi, tedaj se gnojitev z umetnimi gnojili lahko za polovico zniža. Podatke za določitev množine komposta more le dati kemična analiza, ki pove odstotke posameznih redilnih snovij, toda natančna množina se more še le po poskusih določiti. V ta namen se znižajo pri vporabi komposta umetna gnojila enkrat za */*, na drugem za 1I%, na tretjem za s/i. — Za spremenitev slabih travnikov v dobre nikakor ne zadošča samo gnojilo, ker zadnje pospeši razvoj dobrih kakor tudi slabih trav, posebno plevela. Kjer se brez gno-jitve danes pridela 1000 kg sena na 1 ha se bo pridelek zvišal po umnej gnojitvi na 3000 kg, lahko bi se pa celo na 7000 kg ako razmere pripuščajo, da se travniki preonjejo in na novo z dobrimi travniškimi semeni ob-sejejo. Za 1 ha bi stala semena za stalni travnik K 70—80. — Kjer se pa hoče travnik samo z gnojitvijo zboljšati, toda je rastlinska rast redka, tam se ima omenjenih semen za polovico manj posejati kakor če bi se travnik preoral. — Ako vremenske razmere pripuščajo, naj se najprvo navozi kompost, potem naj se poštupa zmes obstoječa iz žlindre in kalijeve soli, spomladi sc posejejo semena, ki se imajo dobro zabranati po dolgem in po čez. Listek. Nekaj potnik vtisov iz Zjedinjenih držav.*) (Konec.) Ne mika nas prerija s svojo nepregledano enoličnostjo, ki ni toliko predmet zanimanja za vede-želnega kmetovalca, kolikor za pisatelja mamečih romantičnih potopisov a la Karl May. Zato se pomudimo še za trenotek ob premišljevanji notranjih gospodarskih razmer Zveznih držav. Celo Unijo razdelimo lahko v tri pasme (zone) ozir pridelovanja zrnja. Tako imenovane obrtne države okrog Nju-Jorka, porabijo vsled silne obljudenosti večino pridelka same. Druga pasma so južne države, ki izvažajo zlasti turščico in bombaž. Najvažnejša pa je tretja pasma zahodnih držav kot pridelovalka pšenice, ki daje skoro vse žito, kar ga je na evropejskem trgu ameriškega izvora. Da mora Amerika tako v ceno dovažati žito k nam, sta zlasti dva vzroka: Nizki pridelovalni stroški, pa nečuveno majhni vozni tarifi. Ako ameriški farmovec obde-laje posest z lastno družino, stane ga pridelovanje metr. stota žita 7—8 K ; zato se ni čuditi, ako je mogel farmovec do poslednje dobe prav brez skrbi prodati na mestu metr. stot pšenice po K S’BO. Ravno tako so železnični tarifi za prevažanje žita v severni Ameriki čudno nizki in uravnani tako, da čim večji je daljava, tim nižji tarif. Tako je bilo plačati v osemdesetih letih za 100 kg na 1 hn G1 ji centimov**, na daljavo 200 milj samo še D/3 centimov in tako vedno raenj. Se cenejša je vožnja po vodi in sicer za 2/3 cenejša. *) Glej štev. 6 našega lista. **) 2 K = 48 centimov ; 1 dolar = 100 centimov. Toda vse to: ne neizrabljena, deviška gruda, ne komasirana (zaokrožena) zemljišča in obdelovanje zemlje po tovarniškem načinu z množino strojev, ki so duša ameriškega kmetijstva in tudi vse druge ugodne razmere niso mogle zabraniti propada ondotnega kmetijstva i v gmotnem i v nravnem oziru. Zemljiška knjiga naj nam priča! Ko so leta 1890 dale Zjed. države preiskati zemljiške dolgove, so jih v kratkem vknjižili čez 9 milijonov, kar gotovo ni posebno vesela slika, ako pomislimo, da je bilo farmovcev tedaj samo 5 milijonov. Polk trdi v „Severo-ameriškem obzorniku11 da se severo-ameriški farmovec s težo bojuje za svoj obstanek in da so mej petimi far-movci vedno po štirje zadolženi. Kakor pri nas, tako je zabo-hotelo tudi v Ameriki po deželi razkošno, potratno življenje, ki požira velik del družinskih dohodkov in, kar je najžalostneje, uživanje alkoholovih pijač je naru vnost orjaško. Evo vam malega statističnega pojasnila! Leta 1896 se je porabilo v Zveznih državah za 330 milj. dolarjev moke, 115 n n bombaževega blaga, 90 v obutal, 70 n n obleke, 60 n n volnenega blaga, 40 n n tiskovin. Vse te življenske potrebe skupaj tvorijo skupno svoto 705 milj. dolarjev, dočim so za žganje, vino in pivo izdali istega leta 1487 mi-Ijonov dolarjev, torej več nego dvakrat toliko. L. 1883 je znašalo število prodajalnic za alkohol v Uniji 200.000. Edino mesto Toledo je porabilo 1. 1886 žganja za 31/! milj. dolarjev. Ker je štelo mesto 90.000 prebivalcev je prišlo na vsakega skoro za 160 K na leto ali za 40 vin. na dan! V resnici številke, ki silijo k razmišljanju, kaj bode. Da se naši izseljenci prišedši v Ameriko znajdejo v docela drugem svetu, kjer se jim je popolnoma nasprotnim življenskim nazorom priučiti, to kažejo razni dogodki iz polpreteklih dnij, orjaški štrajki in besni boji delavstva proti kapitalistom. Ako pri nas povsodi opažamo boj za skorjico kruha, je ta boj v Ameriki ostrejši, brezobzirnejši. V kupčiji povsodi brezobzirna konkurenca. Yankee dere v divji naglici za vsemogočnim dolarjem in drug ne zaupa drugemu. Tolpe brezposelnikov so dostikrat ogromne in grozijo notranjemu miru države. Yankeeji se drže gesla: „Vsak skrbi zase, če tudi bližnjega vzame vrag.11 Da je bilo v boju delavstva pulmanskih zavodov za građenje železniških vagonov, kakor tudi v stavki rudarjev v Pensilvaniji leta 1894 postreljenih na stotine Slovakov in drugih delavcev v boju s policijo, je znano. v()čividno je pa tudi, da take razmere silno škodujejo lepemu razvoju gospodarskega življenja Zjedinjenih držav. Velikanski razvoj Unije je pripisovati najbolj navalu priseljencev, katerih je bilo 1. 1850 . . 23 milj. „ 1860 . • 31 „ 1870 . . 3872 „ „ 1880 . . 50 „ „ 1890 . . 63 V 10 letih od 1880 do 1890 se je razširila orna zemlja od 80 miljonov akrov*) na 131 miljonov, vsled česar se je žetev potlvo-jila. Ker se Zjedinjene države boje, da izgube evropski trg za svoje žito, zato si prizadevajo, da bi se kolikor moč malo evropskih obrtnih izdelkov privažalo v Ameriko. *) 1 aker = 0'405 ha. In res posledice znane Mac-Kinley-bil so se takoj v letu 1893—94 očitno pokazale. V enem letu je pal evropski izvoz v Ameriko za 164 milj. dolarjev. Pač velikansko nazadovanje izvoza, ki mora prosto pokončati cele obrtne veje v Evropi. — Zato pa se je izvoz Unije od 1. 1893—94 dvignil za 39 milj. dolarjev. Iz tega vidimo, da si hočejo Zjed. drž. po vsaki ceni ustanoviti tudi domačo obrt. Vsled tega postane njihov vpliv na trhleno Evropo še večji. Našim rojakom pa, ki si hočejo iskati kruha v Zjed. državah severo-ameriških svetujemo, da naj se brez znanja angleščine in brez poznavanja tamošnjih razmer ne podajajo v nevarnost negotove bodočnosti. ♦ 900 lepih hrastov KeMS! Kurinju p. Zagradec — Fužine. Vozilo bi se na postajo Dobrepolje ali Zatičina. Pošteni kupci se vabijo. Hranilnica in posojilnica v Marezigah pri Kopru ima mnogo pristnega černega vina liter od 18 do 24 kr. izi Hefoška liter od 25 do 30 kr., prosto postaja Trst ter vabi konsumente za nakup. Kmetijsko društvo v Grorjah pri Bledu na Gorenjskem ima na prodaj železne izdelke kakor: sekire, krampe, capine, lopate, živinske zvonce prav lične in dr. I anona hil/n 3 leta 'n 9 mesecev sta-LC|Jcya Uliva, rega, cikastega ima na prodaj Miha Lehen v Strohinju pri Kranju. Kmetijsko društvo v Vipavi oskrbuje svojim članom: 1. ) Vse potrebščine za vinogradništvo: žveplo, galico, gumico, škropilnice, ce-pilno orodje, orodje in stroje za kmetijstvo, dalje vsakovrstna semena in umetna gnojila. 2. ) Pridelke t. j. vino kolikor možno raz- prodaja ter vabi p. n. kupce v nakup vina, ter opozarja na izpremenjeni razglas med inserati. Prlnnrnča ca ■ Vzajemna zavaroval-mpUlUVa bti. lljca proti požarnim škodam in poškodbi zvonov. Edini domači zavod te stroke: Ljubljana, Medjatova hiša. Pozor gg. gostilničarji in zasebniki! V vasi Kaščerga, pošta Trviž pri Pazinu, je mnogo zdravega vina, cena od IG do 20 kr. liter. — Josip Goljati, župnik. Tko želi da svoju obitelj oskrbi pravim t i naravskim dalmatinskim vi- nom, neka se obrati na podpisanog Juraj Gamulin, Jelša — otok Hvar, Dalmacija. Kmetijsko društvo v Vipavi ima na amerikanski podlagi R. Portalis po-žlahtnjene domače trte na prodaj. Q nrasnPV l10 ^ tednov starih, jorkšir-v jJI aoLDV s]_e pasine jrna na prodaj Franc Zupan iz Naklepa. Več se poizve glede cene pri Mihu Po ličarju iz Naklega. Trgovina in obrt. Trgovina. O letnih voznih listkih na železnicah. V zadnjem času dobili smo mnogo vprašanj, kako in kje so naročiti in katere ugodnosti dajejo letni vozni listki na železnicah. V naslednjem hočemo v kratkem priobčiti nekaj splošnili navodil; „Gospodarska Zveza11 je pa pripravljena, v vsakem posameznem slučaju posredovati za svoje člane. I. C. kr. državne železnice. Pri državnih železnicah, kojim ni prištevati dolenjske železnice, imamo letne vozne listke (Jahres-karten), vozne listke za kratke proge (Streckenkarten) in vozne listke v naročbi (Abonnement-karten). a) Letni vozni listki. Z letnim voznim listkom se lastnik celo leto vozi z osobnim! in brzo-vlaki, ne da bi mu bilo treba kupiti še posebnih voznih listkov. Najmanjša pristojbina znaša za III. razred 260 K, za II. razred 470 K in za I. razred 780 K. Omenjena svota je odmerjena za uporabo precejšne proge; ako se zahteva listek tudi za vožnje na oddaljene kraje, zviša se pristojbina za nekoliko. b) Vozni listki za kratke prog e. Take izdaja državna železnica pod sledečimi pogoji: - 398 — Veljavno Na postaje do 10 km Na postaje do 20 km Na postaje do 30 km Na postaje do 40 km za III. II. 1. III. II. I. m. II. I. III. II. I. mesecev razred razred razred razred razred razred razred razred razred razred razred razred O O n j a, v R 1* ona ll 1 14 24 40 22 40 66 30 54 90 40 70 116 2 n 46 76 40 72 120 56 98 164 70 136 508 3 34 62 104 54 96 160 74 132 218 94 166 274 4 43 76 156 64 114 188 86 152 252 108 190 316 5 50 90 148 74 132 218 98 174 288 132 316 356 6 58 1 02 170 84 148 246 110 194 322 136 240 398 12 90 160 $66 116 206 342 142 25$ 418 168 398 494 Ako se kedo vozi prav pogo-stoma n. pr. iz Kranja v Ljubljano t. j. 30 /«», stane tak vozni listek, veljaven za četo leto za III. razred 142 K, za II. razred 252 K, za I. razred 418 K; za pol leta stane listek za III. razred 110 K, za 5 mesecev in III. razred 98 K itd. Letni vozni listki za kratke proge izdajajo se le do daljave 40 ftm, to je n. pr. iz Ljubljane računano najdalje do Podnarta ali do Kamnika. c) Vozni listki v narocbi. Državna železnica izdaja legitimacije, katere dajejo lastniku pravico, voziti se celo leto za polovi šno ceno in sicer na vseh njenih progah. Legitimacije stanejo za III. razred 70 K; za II. razred 120 K; za I. razred 200 K. Vsi navedeni letni vozni listki oziroma legitimacije naroče se lahko na vsakej postaji državne železnice in se izvrši vsako naročilo v teku štirih dnij. Pri naročbi oddati je fotografijo. II. Južna železnica. Ta izdaja letne vozne listke pod sledečimi pogoji: a) Na avstrijskih progah na postaje oddaljene do I. razr. II. razr. III. razr. 250 km stane 400 K 300 K 200 K 600 ,, „ 500 „ 375 „ 250 „ 1000 „ „ 600 „ 450 „ 300 „ i. t. d. i) Pri uporabi avstrijskih in ogerskih prog južne železnice stanejo letni vozni listki na postaje, oddaljene do I. razr. II. razr. III. razr. 250 km stane 392 K 294 K 196 K 600 „ „ 490 „ 367 „ 245 „ 1000 „ „ 588 „ 441 „ 294 „ i. t. d. c) Za vse proge južne železnice stane I. razred 844 K II. „ 633 „ III. ,, 422 ,, Veljavni so omenjeni vozni listki celo leto pričenši s 1. janu-varjem do konca decembra in za uporabo vseh vlakov, tedaj tudi brzo-vlakov. Naročilo mora sprejeti vsaka postaja južne železnice in isto izvršiti v teku desetih dnij. — Pri naročbi oddati je treba fotografijo. Obrt Obrtne novice. (Pekarski red) izdalo je mi-nisterstvo notranjih zadev na Radenskem v Nemčiji. Ta red ozira se v prvi vrsti na opravo in čiščenje delavnic in sob za pomočnike. Stene pekovskih delavnic morajo biti ali barvane z oljnato barvo, da se dajo omiti, ali pa beljene z apnom, in sicer se morajo pobeliti vsako leto vsaj enkrat. V vseh delavnicah morajo biti pljuvalniki, ki se dajo napolniti z vodo. Kaditi, njuhati ali celo „či-kati“ je v delavnici strogo prepovedano. Vse te naredbe raztezajo se tudi na prostore, v katerih je spravljena moka ali pecivo. V vseh teh prostorih se tudi ne sme sušiti perilo. Spalnice pomočnikov in učencev morajo imeti dovolj zraka in luči. (Ključavničarji dunajski) priredili so lepo božično razstavo v njih stroko spadajočih del, ter je obiskal to razstavo dne 21. t. m. tudi Nj. ces. visokost nadvojvoda Oton, ki si je razstavo natančno ogledal in se zelo pohvalno izrazil o izstavljenih delih. ZADRUGA Zadružne novice. (Centralno [os rednjoj dobavno in prodajalno organizacijo) je dovršila „Splošna zveza kmetijskih zadrug avstrij- skih “ na Dunaju z dnem 1. novembra letos, s katerim dnevom so se otvorili dotični društveni prostori. O uspehih poročamo svojedobno. (Irske mlekarske zadru-g e) dosegle so na razstavi mlečnih izdelkov na Angleškem za surovo maslo izmed 30 oddanih premij 23. Lep uspeh! „Gospodarsko društvo v Trnovem, vpisana zadruga z omejeno zavezo" naznanja sledeče: a) vpis dejstva, da se vsled sklepa občnega zbora z dne 16. septembra 1900 zadružna pravila z dne 29. junija 1898 nadomeščajo z novimi z dne 16. septembra 1900. Tvrdka in sedež zadruge ostaneta neizpremenjena. Zadruga ima namen, zboljšati razmere svojih udov v nravnem in gmotnem oziru s tem: а) da oskrbuje svojim udom po najnižjih eenah gospodarske, obrtne in gospodinjske potrebščine vsake vrste, zlasti živino, krmo, umetni gnoj, semena, kmetijske stroje, oblačilno blago, živila itd. б) da kmetijske pridelke, zlasti tudi živino, po naročilu svojih udov taistim kolikor mogoče ugodno vnovčuje (v denar spravlja); c) da snuje naprave in naredbe v povzdigo kmetijstva svojih udov in v svrho pridelovanja ter ugodnega razpečavanja kmetijskih pridelkov svojih zadružnikov; d) da ustanavlja na pripravnih krajih zadružna skladišča in od-jemališča. Gospodarske in gospodinjske potrebščine svojih udov pokrije zadruga bodisi z nabavljanjem pri založnikih, ali pa tudi z lastnimi izdelki. Kmetijski izdelki se razpečavajo ali nespremenjeni, ali po ka-koršnikoli predelavi. Poslovni deleži so dvojne vrste; а) glavni deleži po 40 K (štirideset kron): б) opravilni deleži po 1 K (eno krono). Zaveza zadružnikov je omejena in sicer jamči vsak posestnik opravilnega deleža se stokratnim zneskom podpisanega deleža, vsak posestnik glavnega deleža pa s hkratnim zneskom podpisanega deleža, — tako, da daje vsak opravilni delež za 100 K — vsak glavni delež pa za 200 K jamstva. Načelstvo obstoji iz načelnika njega namestnika in sedmero odbornikov, katere voli občni zbor za tri leta. Svoje sklepe razglaša načelstvo po potrebi z oznanili, v uradnici nabitimi, in podpisuje v imenu zadruge na ta način, da se podpišeta dva uda pod zadružno tvrdko. Dan, ura, kraj in dnevni red občnega zbora razglasiti je 14 dnij preje v „Narodnem Gospodarji11 v Ljubljani izhajajočem, v katerem listu se objavljajo tudi vsa ostala razglasila zadruge. 6) izbris iz načelstva izsto-pivših članov Alojzija, Rudolfa, Jožefa, Janko-ta in MiheDovgan-a; c) vpis na občnem zboru z dne 16. septembra 1900 v načelstvo novo izvoljenih članov dr. Jožefa M. Kržišnika, Frančiška Ks. Ora-niča, oba duhovna pomočnika v Trnovem in Alojzija Madotto, posestnika v Trnovem h. št. 105; d) zaznamba, da se je v seji načelstva z dne 23. septembra 1900 izvolil načelnikom Jožef Benigar posestnik v Trnovem h. št. 29 in njega namestnikom dr. Jožef M. Kržišnik. Denarni promet hranilnic in posojilnic v mesecu septembru 1900: Hranilnica in posojilnica r Biljah: Prejemki 1969 K 31 h, izdatki 1176 K C0 h, denarni promet 3145 K 91 h, prejete hranilne vloge 100 K, izplačane hranilne vloge 200 K, dana posojila 308 K, vrnena posojila 302 K. Y mesecu oktobru 1900. Hranilnica in posojilnica r Semiča: Prejemki 8048 K 76 h, izdatki 7635 K 33 h, denarni promet 15684 K 09 h, prejete hranilne vloge 1630 K, izplačane hranilne vloge 290^K^’ ^ana P050!'*3 6486 K, vrnena posojila Hranilnica in posojilnica t Biljah: Prejemki 3676 K 10 h, izdatki 853 K 09 h, denarni promet 4529 K 19 h, prejete hranilne vloge 490 K, izplačane hranilne vloge 760 K, dana posojila 80 K, vrnena posojila 368 K. V mesecu novembru 1900: Hranilnica in posojilnica t Srcdnjivasi: Prejemki 7848 K 45 h, izdatki 6285 K 59 h, denarni promet 14134 K 04 h, prejete hranilne vloge 4622 K, izplačane hranilne vloge 1307 K 98 h, dana posojila 1122 K, vrnena posojila 1968 K. Hranilnica in posojilnica na Igu; Prejemki 3959 K 51 h, izdatki 3364 K 82 h, denarni promet 7324 K 33 h, prejete hranilne vloge 3374 K, izplačane hranilne vloge 700 K, dana posojil« 2660 K, vraena posojila — k! Hranilnica in posojilnica v Vipavi: Prejemki 15466 K 56 h, izdatki 11450 K 53 h, denarni promet 26907 K 09 h, prejete hranilne vloge 8808 K, izplačane hranilne vloge 2453 K 74 h, dana posojila 5905 K, vrnena posojila 2860 K 30 h. Hranilnica in posojilnica v Št. Rupertu: Prejemki 2249 K 61 h, izdatki 1701 R 46 h, denarni promet 3951 K 07 h, prejete hranilne vloge 1303 K, izplačane hranilne vloge 80 K, dana posojila 1420 K, vrnena posolila 720 K. Hranilnice in posojilnica v Črnem vrhu nad Idrijo: Prejemki 5602 K 75 h, izdatki 4503 K 31 h, denarni promet 10106 K 06 h, prejete hranilne vloge 3571 K 20 h, izplačane hranilne vloge 1352 K 39 h, dnnn posojila 120 K, vrnena posojila 380 K. Hranilnica in posojilnica v Mošnjah: Prejemki 4600 K 04 h, izdatki 3619 K 42 h, denarni promet 8279 K 46 h, prejete hranilne vloge 758 K 66 h, izplačane hranilne vloge 662 K; dana posojila 600 K. Hranilnica in posojilnica v Mirnu pri (Dorici: Prejemki 15421 K 89h, izdatki 15022 K 08 h, denarni promet 30443 K 97 h, prejete hranilne vloge 1015 K, izplačane hranilne vloge 4267 K 50 h, dana posojila 1140 K, vrnena posojila 789 K 75 h. Hranilnica in posojilnica v Mengšu: Prejemki 10933 K 63 h, izdatki 9614 K 78 h, denarni promet 20548 K 41 h, prejete hranilne vloge 4782 K, izplačane hranilne vloge 8290 K 10 h, dana posojila 1320 K, vrnena posojila 1790 K. Hranilnica in posojilnica v Biljah: Prejemki 4352 K 66 h, izdatki 3870 K 47 h, denarni promet 8223 K 13 h. prejete hranilne vloge 336 K, izplačane hranilne vloge 2971 K 35 h, dana posojila 880 K, vrnena posojila 1084 K. Hranilnica In posojilnica v Leskovici: Prejemki 2963 K 16 h, izdatki 2245 K 14 h, denarni promet 5208 K 30 h, prejete hranilne vloge 800 K, izplačane hranilne vloge 426 K, dana posojila 1810 K, vrnena posojila 593 K. Hranilnica in posojilnica v Poljanah nad Škofjo Loko: Prejemki 21453 K 67 h, izdatki 12541 K 22 h, denarni promet 33994 K 89 h, prejete hranilne vloge 11784 K 85 h, izplačane hranilne vloge 7826 K 42 h, dana posojila 4620 K, vrnnna posojila 1050 K. Hranilnica in posojilnica Kojsko Smarten v Brdih: Prejemki 2272 K 75 h, izdatki 921 K 29 h, denarni promet 3194 K 4 h, prejete hranilnevloge 618 K 40 h, izplačane hranilne vloge 866 K 79 h, dana posojila — K, vrnena posojila 720 K. Hranilnica in posojilnica na (jojzdii: Prejemki 844 K 67 h, izdatki 581 K 62 h, denarni promet 1426 K 29 h, prejete hranilne vloge 109 K, izplačane hranilne vloge 400 K, dana posojila 180 K, vrnena posojila 610 K. Hranilnica in posojilnica v Planini: Prejemki 3282 K 50 h, izdatki 2499 K 80 h, denarni promet 5782 K 30 h, prejetejjhranilne vloge 3180 K, dana posojila 660 K. Hranilnica in posojilnica v Tomišlju: Prejemki 3328 K 28 h, izdatki 3038 K 41 h, denarni promet 6366 K 72 h, prejete hranilne vloge 2097 K, izplačane hranilne vloge 330 K, dana posojila 1300 K, vrnena posojila 1386 K Tržne cene 21. decembra t. 1. Na trgu v Kranju za 100 kg za pšenico....................K 15— „rž..............................14-— „ ječmen.......................... 15' — „ krompir....................., 3 40 Na trgu v Ptuju za 100 kg za pšenico . . . ... K —, K 14 „rž It' „ ječmen . . . 12' * oves .... 12' „ turšico . . . ^ f IV „ krompir . . . 4- „ seno la . . . 4' Na trgu v Gorici za 100 i# za ječmen „ oves . „ turšico „ krompir „ seno . Na trgu v Velikovcu Na trgu v Celovcu za 100 kg za 100 kg za pšenico za pšenico K 1620 K 21'— »rž „rž 15-60 „ 12-10 „ ječmen 13- „ ječmen , 13 — 12 60 „ oves , oves 12-— n 5 — , turšico „ ■ turšico 12 20 , 2 90 „ krompir . . , 1-40 , krompir .... 1.60 «8» Za oddati ima: 6 kv ajde, 6 kr turšice in 20 hi izvrstnega terana duhovnik na Krasu. -£0’ Naslov pri uredništvu. (88) 3-1 ^ J} haaaaaaaaaaaaaaaaaaaaaaaaaaaaaaaaaaaaaaaai AVGUST REPič, sodar v Ljubljani Kolizejske ulice št. 16, Trnovo izdeluje, prodaja in »rjdLe; ... l10 najnižjih popravlja vsakovrstne cenah Kupuje in prodaja staro vinsko posodo. >e- ◄ I HVVVVVVVVVVVVTVVVVTVVVTVVVTVVTTTVVTTTVVTTI Ti$l(arna Rudolf T^ilic v Ljubljani priporoča 50 v izur^iteu U5al<0-ur5tnil) ti5^ouin Kaiser tudi uizitnic in voščil za leto z najnouej- 5imi črkami in v rrjedornem ^logti po ja^o primerni^ cenal). • 1*1 • • • 9 9 9 9 9 9 9 e © © e e • Centrala za nakup in prodajo! ■1 - — c- Sospcdarska Zveza posreduje svojim članom nakup vsakovrstnih kmetijskih potrebščin, kakor umetnih gnojil, modre galice, žvepla; raznih poljedelskih strojev, vsakovrstnih semen; koruze, moke, otrobov itd. po najnižjih cenah; prodajo vse vrste kmetijskih pridelkov itd. ter ima v zalogi vse tiskovine za raiffeisenske hranilnice in posojilnice, katerim preskrbi po znižani ceni tudi železne blagajne, varne proti požaru in vlomu. ; .... Posredovalnica za Zvezine trgovce! • it f e®eeseeeeeeee © 0 ©•••••••••••• •1 E. !fP! priporoča svoje najbolj priznane tinalne sinje in kolesa Ceniki se iopošljeje na zahtevanje zastonj. (64) 12—12 Šivalni stroji in kolesa Tovarniška zaloga Ivan tes?«a V Ljubljani Dunajska cesta 17, mm BIAAAAAAAAAAA.AAAAAAAAAAA>lAAAAAAAAAAAAAAAA@ ◄ ◄ ■4 ■4 < •4 -4 -4 -4 •4 -4 ◄ •4 ◄ -4 -4 •4 -4 -4 -4 -4 •4 -4 Lechner & Jungi v Gradcu Sporr-ulica št. 1 in 11. Zaleži na lellb okov za stavbe, železnih cevi, različnega oradja, okov za pohištvo i. t. d. Tovarniška zaloga barv, Irniža, laka NajcenejSi dohodni izvirek. — Ceniki s podobami na (74) 18—3 tuhtevo brezplačno. Dopisi v hrvatskom ali slovenskem jeziku. ▼TVVTT V VVV V vTTTTVV VVVVVTTTTVVTVVVVVTTVTia II t,:..: ni 1 111 iiiiiiiii!iiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiii!iiiiifiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiii!iiiiiiiii!iiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiii!iii;iiiii|i;iin KOST lij II S GORIŠKI lili prodaja Kmetijsko društvo v Št Petru pri Gorici. Cene nizke, naročila, se izvršijo točno. _______________(85) 8—5 liiilllllllllllHIIIllllllllllllinillllllliillllllllllllliilllllliillllillUIIIIIHIIiilllllllllllillUlIt^^ M Presto krojač v Ljubljani sv. IPetra cesta štev. -4 se priporoča preč. duhovščini ter slav. občinstvu v izdelovanje vsakovrstne duhovniške kakor tudi druge obleke iz trpežnega in solidnega blaga po nizkih cenah. Opozarja na veliko svojo zalogo izgotovljene obleke posebno na havelokc v največji izberi po najnižjih cenah. (72) G—6_ __________________ Pozor! Gospodarji! „fllorla* redilna krma za konje, zabranjuje bolezni, vzdrži konje močne in iskro. „Gloriil“ začimba krma za govedo, pospešuju prebavljanje, čisti kri, tsboljšuje in množi mleko. % „Gloriatt prašek za žretje i» pitanje svinj, povzročuje, da svinje rado jedo, da se nabira meso in mast. „Gloria* mlekarski prašek za krave, pospešuje izločenjo mleka in odstranuje napake mleka. — 1 veliki zavitek velja K 1-20, mali K G'70, B kg v zavitku za poskus po pošti K 6"— poslane z Dunaja. Barteljevo klajno apno, neobhodno potrebni dodatek h krmi za mlado, molzno in brejo živino, v slučaju, da živina liže, da ima kostno bolezni itd. 6 kg za poskus K 2100 kg K 22-— z Dunaja. Rusko patentovano mazilo za usnje po pol kg K mo, 1 kg K 2*—, 6 kg K 8*—. Štedllnl kolomaz, uajflnojča kakovost, 6 kg K 1'4», 100 kg K 24 —, Navodilo brezplačno. Miha Barthel & drug. Dunaj X. ^'3 (75) 24—6 pV Občuje se slovenski. C. kr. priv. pred ognjem in tatovi varne wtr blagajne prodaja najceneje dobro znana tovarna blagajnie M. Adlersfliigel založnik Raiffeisnovih posojilnic Dunaj, I, Franz Josephs-Otiai št. 13. (66) 24—24 H m m m m, m m M m r4 m m A Al m m, .as & & m $• m at e, žs že m e mm hi Podpisani priporoča velečastiti duhovščini, kakor slavnemu občinstvu čebelno-voščene sveče za cerkev, procesije in pogrebe, gospodom trgovcem voščene zavitke, kakor w -w za prodajo v škafih po 15, 20, 40 l,\g tcžkili prav po ceni. Za čebelarje izvrstni garantiran* pitanec v škatljah po 5 lcn o pristno letošnje vino napravljeno v lastni kleti iz dobrega grozdja svojih članov, deloma po novem francoskem načinu, ki daje vinu finejši okus, po sledečih cenah: 1. Trste bele Tine po 40 Kron, loco Postojna; 2. Trste bele Tino po 34 do 38 Kron, loco Postojna; 8. Trste ruiečc Tirno (kakor cviček iz Griž) po 32 Kron, loco Postojna. V zalogi so se start namizna in dezertna vina, kakor renski rizling i. dr. po prejšnjih cenah. Razpolaga tudi z Žganjem, pristnim tropincem in brinjevcem. Fse vino je zajamčeno kot pristno. Pošilja se v sodčkih nad 56 litrov. Na zahtevanje pošlje se vzorec. — Večjim odjemalcem se dovoli primeren rabat. Kmet. zadruge ! Svoji k svojim ! __________ (70) 20—20 S © ° © • © pozortjp Najboljša kisla voda j© »Jvisrij Regoršelc-ov’ »Marijin studenec« :•— v okraju Rogatec. Ta slatina je bila po g. profesorju dr. J. Gottliebu v Gradcu analizovana in seje ta analiza iz 30. zvezka št. 14, str. 191 1. 1858 sejnega poročila matematično - prirodoznanskega razreda ces. akademije znanosti na Dunaju v posebni brošuri odtisnila in se na str. 11 te brošure potrjuje, da se more „Marijin studenec" prištevati najmočnejšim natronovim studencem, in da presega z ozirom na množino svojih delov, osobito dvojno oglenokislega natrona najbolj sloveče studence te vrste, kakor studenec v Bilinu, Vichy-ju, Ems-u, Selters-u in Rogatcu. , (67) 54_19 £ "S o Sh s 'S. hd o Slu £.►§ 2' o 2 5Sl * C OD ° a ^ 1- i 2 J. ? S* bd o. 0 1 m m m mm Zaloga in kletarstvo na Glincah št. 20 pri Ljubljani na lastnem posestvu. Slov. vinogradniško društvo v Ljubljani registtovana zadtuga z omejeno zavezo priporoča svojo veliko zalogo pristnih domačih vin starih in novih iz Dolenjske, Štajerske, Istre, Vipave in Goriške. Vino je deloma doma prešano, isto oddaje se v sodih in fino vino v steklenicah. £$£9 (63) 12-12 Na zahtevo pošiljajo se uzorci brezplačno. A C. in Icr. priv. tvornica za gasilno in kmetijsko orodje E A. SaeM-a v Čehu na Moravskem nudi vsakovrstne brizgalnice za gasilna društva najnoveje sestave s sesalno ill tlačilno oprtino na obeli straneh ter s patentom proti zmrzlini. — Brizgalnice proti perouosperi, vsakovrstne cevi iz konoplje in gume; dalje gospodarske stroje vsako jakih vrst. Ceniki brezplačno. Plačila tudi na obroke. I Podružnica R. A. Smejal ▼ v Zagrebu. (69) 20-10 ▼ I m C. kr. priv. zavarovalna družba „Avstrijski Pionir na Dunaji. Vplačana glavnica K ti,000.000 - Premijska in odškodninska reserva K 2,500.000 - Zavarovanje poslopij in vsakovrstnih premičnin proti požarnim škodam. C. kr. priv. zavarovalna družba za življenje „Avstrijski Phonix“ na Dunaji. Vplačana glavnica K 2,400.000- Premijska in odškodninska reserva K 25,940.000'- Zavarovalno stanje K 112,000.000' Premijski dohodki K 4,700.000- Za varovan j e na človeško življenje za slučaj doživetja in smrti, otroških dot in starostnih rent. m* občna zavarovalna družba na Dunaji. Vstanovna glavnica K 5,000.000 — Vplačana glavnica K 1,500.000 - Zavarovanje proti telesnim nezgodam za slučaj smrti, stalne invaliditete in začasne poškodbe. — Jamstveno zavarovanje za kolesarje, posestnike konj, tovarne in industrijska podjetja. mm Stalne nizke cene premije in točno kulantno odškodovanje. (82) 11—10 Generalni zastop teh zavarovalnic v Ljubljani, na Kongresnem trgu št. 17 (v novem uršolinskem poslopju) JOSIP PROSENC (v novem uršulinskem poslopju) mm mm mm Najboljša in najsigurnejša 'lgSt prilika za štedenje! Stanje Umilnih vlog 30. sept. 1900: nad 5 milij. K Denarni promet v devetih mesecih nad 17 milij. K mi mn Ljudska posojilnica preje: Gradišče štev. 1 sedaj: Kongresni trg št. 2, I. nadstr. sprejema toantia® vloge vsak delavnik od 8. ure zjutraj do 1. ure popoldan in jih obrestuje po 41% brez kakega odbitka, tako da sprejme vložnik od vsaeih vloženih 100 gld. čistih 4 gld. 50 kr. na leto. Stanje hranilnih vlog 30. sept. 1900: Promet v 9 mesecih od 1. jan. do 30. sept. 1900: 5,853.620 K 97 h 17,740.643 K 16 h Hranilne knjižice se sprejemajo kot gotov denar, ne da bi se obrestovanje kaj prekinilo. Za nalaganje po pošti so poštno hrani In ične položnice na razpolago. V Ljubljani, dne 1. oktobra 1900. Dr. Ivan Šušteršič, predsednik. Odborniki: Anton Belec, posestnik, podjetnik in trgovec v Št. Vidu nad Ljubljano. Josip Jarc veleposestnik v Medvodah. Frančišek Leskovic zasebnik in blagajnik ^Ljudske po-sojilnice11. Dr, Andrej Karlin, stolni kanonik v Ljubljani. Karol Kauschegg, veleposestnik v Ljubljani. Matija Kolar, župnik pri D. M. v Polji. Ivan Kregar, načelnik okrajne bolniške blagajne v Ljubljani. Josip Šiška, knezoškofijski kancelar, podpredsednik. Dr. Viljem Schiveitzer, odvet. koncipijent v Ljubljani. Gregor Šlibar, župnik na Rudniku. Dr. Aleš Ušeničnik, profesor bogoslovja v Ljubljani. (81) 4-4 Mt: m Izdajatelj: Gospodarska zveza v Ljubljani. Odgovorni urednik dr. Viljem Selivveltzer, odbornik Gospodarske zveze v Ljubljani. — Tisek R. Miličeve tiskarne v Izubijani.