O VJI rja*. te. J Celju, dne 12. septembra 1912 v O St. 37. i bi V/ » V 1 l i -i tj' i \ iii i 4. • j Izhaja vsak Četrtek; ako je ta dan prasnik, pa dsa poprej. — Vse poSiljatve (dopisi, reklamacijo, višanja itd.) je pošiljati ca naslov: „9S»rodnl List", v Celja, — Reklamacije so poStnine proste. — Uredbifetvo: Dolgo polje iijjt. 1. „.Narodni List" »tane ta celo leto 4 K, f.a pol leta S K, i* četrt leta 1 K. Za Ameriko in ;fcnge dežele na leto 6 K 6Q vin. Naročnina se pl&Caje niaprei. 4- PjM&aittiRŠitai Številke atetit 16 vin. f dejanju tako postopajo! Ni! še dolgo, da je voditelj klerikalne stranke v Celju s krivo ovadbo pri vladi spravil narodno podjetje, ^namreč tiskarno zveze slovenskih posojilnic v nevarnost obstoja, s čemur bi bil prizadjal, če bi bil hijbgel, ne le slovenski naprednosti, ampak celemu slovenskemu narodu v njfegbvl kultuH iti njegovem gospodarstvu ogromno škodo. Ta dogodek, za katerega se Še ni dalo ni-kdkb zadoščenje, se je pa t^ko Čudno naglo pozabil, dk so odlični pri s intčtesirani možje šli vendai le ob priliki birme na reprezentativni obed k soodgovornemu celjskemu opatu! In kaj nam je nedavno izdal šele prijatelj dr, Benkovič v ,Slo vencu'? Pravi, 4a nebroj naprednjakov pred njim hrbte pri-pogiba in ga prosi uslug, tako da rhbra g. dr. Bsn-kovič te nežhačajne ljudi javtto opomniti, da so nedosledni, če ga kot naprednjaki Ovirajo, da bi deloval izključno za pristaše svoje stranke. Napredni politiki naj se bojujejo za napredne iil narodne naprave do uničenja samih sebe, dr,tigi narodnjaki se pa hodijo klanjat brez potrebe strtipenim nasprotnikom. Celo idejalov polna napredna akademičha mladina zagovarja nedavnp v svojem glasilu zapostavljanje ljudskega naprednega časnika za nestran- Oglasa ss f&etiiiajo po 16 fiiiarjev eos peilt ?tsia. — Pri večkrat»iis objavah zuatea pogost po dogovore. Pr!stOj: bins sa oglase je plačevati po posti na naslov: „N arodili LtSt" ♦ etljn. Še mkm doneski h glavnemu žborii narodne strankd. (Dopis našega sotrudnika.) Zelo zanimivo je zasledovati titis ohega Vašega članka z zgornjim naslovom, ki priporoča novo postopanje narodne stranke, namreč obzirnost in popustljivost nasproti kierikalstvu. Tega nikdar! se je slišalo zadnje dni iz vseh strani. Boj str,anke mora biti tudi v naprej v vsakem oziru odločen in heiz-pfosen, so dejali napredni krogi, celo oni, ki v dejanjih tega prepričanja niso zmiraj izražali. Predno pa, d tem odmevu članka ified naprednjaki govorim, ždi se mi potrebno, izpregovoriti o utisu v klerikalnem in nemškem taborh. Želo zanimivo je bilo iz »Straže« izvedeti, da v Mariboru nočejo, miru. lit da se vodilnim duhovnim krdgom ni prikupil Vaš člankar, ki Svetuje naprčdnjakorii, da,bi podarili duhovnikom nekaj yeč kadila zaradi ljubega miru med narodom. Takim iiberalcem še hujši boj do uničenja Se je glasil odgovor. Zelb dragocen, akotavno žalosten odgovor! Ce se narodnjaki navalu kletika-lizitla povsod brežpopjpo umaknejo in hočejo delovati ie po narodnih gesiih, to torej smatrajo v Mariboru še kot mnogo nevarnejše postopanje ttegu dosedajni boj pri volitvah v državni in deželni zboi. To je zelo mrzel curek vode na one narodnjake, ki zamerijo narodni stranki boj s kijem mesto z rokavicami. Še zanimivejše je stališče nemškega časopisja, ki je naš članek in odgovor »Straže« prijavilo skoro dobesedno. Ali je moč naprednega prepričanja in sočustva s slovenskimi naprednjaki ali kaj neki, ako pravita »Grazer Tagblatt« in »Tagespost« soglasno, da nam ne preostane druzega nego neizprosen boj do uničenja? Po zadnjih državnozboi-skih volitvah v celjskem okraju je pa odličen nemški napredni politik povedal, da so pomagali dr. Korošcu do zmage nad naprednim kmetom Nemci iz maščevalnosti nasproti narodni stranki! Jednako stališče so še v vsaki zadevi nemški naprednjaki nasproti slovenskim naprednjakom zavzeli. Vedo, zakaj. Ne strinja se to sicer z njih naprednim prt-pričanjem, vedo pa, da vsak poraz naprednjakov pomeni škodo za slovenski narod, dočim klerikalci v narodnem oziru niso ttemštvu nevarni. Temu spoznanju primerno nam je pa po mojem mnenju tudi ceniti poziv nemškega časopisja, naj se neizprosno naprej bojujemo. Merodajni nam namreč ne bodo smeli biti niti klerikalci niti Nemci, ampak mi sami sebi! Če je Vaš člankar, ki je vzbudil pri klerikalni in nemški stranki tako čudovit odmev, kljub temu mogel zapisati take nepričakovane besede, ne morem vendar niti Vašemu drugemu uvodnemu član-karju verjeti, da je prvi člankar namreč o resni stvari šaljivo govoril, niti ne morem Vašega prvega dopisnika dolžlti lahkomiselne nezvestobe nasproti temeljnim načelom narodne stranke. Jaz sem namreč bral v onem članku nekaj med vrstami, česar žalibog vsi slovenski napredni krogi niso opazili. Citati je bilo med vrstami članka Po mojem mnenju bridko pritožbo zoper narodnjake, ki se svoje nar. stranke, kadar se treba za njo žrtvovati, izogib jeR». Pritrditi moram, da je bila ta obtožba z ozirom na razmere zadnjih let še le preveč opravičena in te želim, da bi pred nobenim glavnim zborom narodne j stranke več nje vodilni politiki ne morali govoriti s tako britko ironijo! Vašemu člankarju se zameri, i če je v uvodnem članku pohujšljivo govoril o kadilu j za duhovščino in farovških obedih. Koliko jih jc pa, ki sc nad tem zdaj sicer pohujšujejo, dočim pa v karskim in brezbarvn ndpredmh in nartidtil razmerah oni klerika' ffl. Kam je Izginila vzajemnost i krogov! Ali himaio v takih ci prav, ki pravijo, da so na-prednajki v svoji nedoslednosti sploh nesposobni za enotno Strankarsko delo in organizacijo! Vodstvo riarodrte stranke ima danes računiti na najzvestejše sobojevnike, ki se ne obotavljajo udariti na svoja slovenska prsa, da so narodnjaki in naprednjaki, v največjem številu še med priprostim kmečkim . .l judstvom, dočim je pri drugih harodih najti v meščanstvu glavni steber narodnih strank. Če bodo hoteli Stati izven narodne stranke sokoli, cirilmetodovci, požarni brambovci, posojilničarji, učitelji, državni uradniki, kje se naj vzame potem močna narodna stranka! Nikdo izmed vseh teh si ne bode dal očitati, da ni narodnjak, morebiti celo naprednjak, slišali jih pa boste pogostoma skrbno od sebe sum odvračati, kakor da jih ie prištevati k napredni narodni stranki. Pri klerikalcih in Nemcih se diiaštvo, telovadstvo in članstvo vseh društev in vodstvu gospodarskih zavodov s ponosom prišteva k svoji stranki in se za isto navdušuje ter jo gmotno m duševno podpira. Pri nas pa še prevladuje slepota, da mislimo, da bomo razcepljeni in raztreseni mogli uspevati in narodu koristiti. Goreče in dejanjske strankarske zavesti slovenskim naprednjakom na Štajerskem večinoma manjka. Koliko moči se raz-trese in poizgubi, in vendar, kaj bi mogli združeni slovenski narodnjaki pomeniti na Štajerskem! če bi se vplivni veljaki v Celiti, Mariboru in drugih mestih in trgih bili postavili na stran slovenskih naprednih kmetov pri volitvah, ne bi doživeli sramotnega dogodka, da klerikalni voditelj javno izjavlja, da ga zadeve Slovencev, ki niso zagrizeni klerikalci, nič ne brigajo, ne bi se smel rogati ubogemu kmetu, češ, volil si napredno, vzameš pa vendar državno podporo za škodo po toči ob času, ko je poslanec klerikalec. Čitajte »Stražo«, ki pravi na Vaš članek, da hoče narodna stranka v prihodnje le mirno narodno delo! Nič ne pomaga, boj do uničenja! In Vi vsi brezbarvni narodnjaki, ki mislite, da najdete s svojim nasproti narodni stranki mlačnim obnašanjem milost pri klerikalni stranki, mar ne slišite, mar ne občutite na samih sebi in svojih zavodih, da ste ravno tako na potu klerikalni samovladi kakor odkriti bojevniki narodne stranke!? Če pred glavnim zborom narodne stranke prihajam do teh neprijetnih misli in občutkov, nočem se z nikom pre- pirati, nikogar žaliti, nikogar obtožiti, ampak hočeju le reči, da iz nič ni nič. Strniti moramo Svoje moči, zediniti se vsi narodnjaki k jednakemu postopanju, vzbuditi tudi nekoliko strankarske medsebojne ljubezni, obuditi tudi trden sklep, da besedam morajo slediti dejanja, združiti se moramo zopet v močno narodno stranko. Na programu narodne stranke kot napredne stranke se ne da in se ne sme sicer nič odščipniti, pa za svoje delo si lahko določimo času in razmeram primeren načrt. Ni dvoma, da bode značaj letošnjega glavnega zbora v celoti bolj naroden nego strankarsko napreden, ker živimo v času, ko ni strankarskih bojev rta voliščih. Zato je pa tem bolj na mestu, da se ob ti priliki pokaže moč narodne stranke tem bolj. Bojevnikom stranke dobro stori, če vidijo v obliki podpor za strankine svrhe ali tudi v sami osebni udeležbi somišljenikov, da se hoče delati z združenimi močmi. Če pa prvo-boritelji stranke vidijo, da se boja vsaj v ti ali otU meri ne udeležuje tudi množica, tedaj tudi častna mesta v strankinem vodstvu izgubijo svoj čar. Tedaj se ne moremo čuditi, ;če se oglasi celo člankar, ki kliče, naj si oskrbimo kadilnice in zažigamo kadilo kakemu dr. Benkoviču, da bode vsaj ljubi mir. Kdor pa sebe ceni ln spoštuje, sodeluje tudi za glavni zbor narodne stranke in se istega Udeleži. Komilr to branijo tehtni ohziri, najde druga pota, da. izrazi svoje sočustvovanje in svojo vzajemnost, če prispeva v sklad stranke gmotno, omogoči delo navdušenim in delavnim somišljenikom, kterim pa brez sredstev delo bodisi potem narodnega časopisja ali agitacije ni mogoče. Kdor pa tega ne more, navdušuje somišljenike že s svojo pozornostjo s tem, da se udeleži nepolitičnega skupnega zabavnega večera. Brez navdušenja pa ni velikih dejanj in tudi ni uspehov za skupnost, za narod, za napredek. Zanimanje za glavni zbor narodne stranke in za nepolitične prireditve narodnih društev ob ti priliki bom merilo narodne zavesti med današnjimi štajerskimi Slovenci. Slovenski titrok, v slovensko Šolo! (Dopis iz ormoškega okraja.) V zadnji številki »Štajerca« si je izpraznil dopisnik Križanič od Velike nedelje svojo štajerčijan-sko dušo. Kmet Križanič stoji na stališču, da edino iz otrok, ki pohajajo nemške, bolje rečeno janiČar-ske šole v slovenskih krajih, zrastejo verni Avstrijci, razsodni volilci in samostojni možje s trdnim in r.eomahljivim značajem. Čuditi se je, da ne čuti nobenega od udarcev, s katerimi bije sebe in svoje somišljenike v obraz. Res je, da bo vsak razsoden človek za znanje večih jezikov. Res je, da je v naših krajih potrebna tudi nemščina, da moremo izhajati med zagrizenimi narodnimi sovražniki. A čemu se poučuje potem na naših slovenskih šolah tudi nemščina? In iz lastne izkušnje moram povdarjati, da se poučuje nemščine več ko dovolj. Mnogo jih je, ki so pohajali nekdaj slovenske ljudske šole, v katerih se ni poučevalo takrat še osmino toliko nemščine, ko dandanes, pa so vkljub temu dosegli mnogo, so vkljub temu vzrastli v trdne narodne, značajne. samostojne in vplivne može. Kdor je res nadarjen, temu sc ni tre ba prodajati za tako nizko ceno že v zgodnji mladosti. Vprašam pisca onih vrsr, ki najbrž niso vzra-stle popolnoma na njegovi njivi, kako je mogoče, da postane samostojen in razsoden človek iz slovenskega otroka, ki sedi med svojimi nemškimi tovariši kakor bedak, ker jih ne razume, ki se mora pu- sprejema vloge na vložne knjižice in jih obrestuje po od dne vloge do dne dviga brez vsacega odbitka. — Rentrii davek plačuje banka iz svojega. v? "II Posojilnica v Celju s v lastni hiši NARODNI DOM s obrestuje hranilne vloge počenši s prvim septembrom 1912 od dne vloge do dne vzdiga po Rentni davek plačuje sama. 4 V 514 20-5 stiti od njih mnogokrat zasmehovati, ker slovensko ne sme ziniti, nemško pa ne zna, iz otroka, ki mu ubijejo že v prvem razvoju vsak čut samostojnosti, iz otroka, ki je navajen že od prvega začetka svojega razvoja ponižno molčati in gledati, kako moi-da mnogi manj nadarjeni njegovi nemški tovariši dobivajo daleč boljša izpričevala od njega? Kako si bo zapomnil, ko učitelja ne razume, kako se bo učil, ko ni razumel kaj? In tako sedi tam morda par let brez vsake duševne delavnosti in zapravlja najlepšo dobo. Dopisnik pravi: »Slovenski otrok slo-. vensko itak že zna, se mu ni treba še v šoli učiti.« Se mar uče otroci v šoli samo jezikov? Kje ostanejo pa drugi predmeti? Koliko bi se otrok v istem času, kar sedi tam v nemški šoli in ne razume ničesai, naučil koristnega lepega v sli venski šoli, tega tk-pomisli g. Križanič. Kam gre otrokovo veselje do učenja? Nikdo mu ne more zameriti, da se začne zanimati za vse druge lumparije, ki mu gredo mnogo rajše v nadebudno glavico, ko nemška slovnica. Ce se vidi take mlade janičarje na cesti, se jih hitro spozna, sicer ne po jeziku, ker govore slovensko — nemško namreč ne znajo — tiemveč po obnašanju. Nekoč so pozdravili mimogredočo slovensko damo: »Griiss Gott, baba!« Bodo iz takih maličev, ki so šli nemški nauki brez umevanja mimo njihovih mladih duš, zrastli pametni, razsodni, značajni, narodni možje in dobri patrijoti? Iz takih vzrastejo res sužnji, da rabim pisčev izraz, in omahljivci brez vsake samostojnosti in narodne zavesti. Iz njih vzrastejo izdajalci. Če lahko in brez vesti izdajo svojo narodnost, so pripravljeni vsak čas izdati tudi svojo domovino in vero. Trdi, da smo mi zavedni Slovenci avstrijski puntarji in povzdiguje v tem oziru Nemce; seveda mu n> znano, da je Nemcem bore malo ležeče na Avstriji, da se jim gre za njihov »reih« in da škilijo na Prusko. Če bi imeli Nemci takega moža v svojih vrstah, bi se ga sramovali, bi ga kamenjali, pri nas si seveda lahko toliko dovoli, slovenski narod je potrpežljiv. Pa tudi njegov glas ne sega do nebes. — Ali morda misli g. Križanič, da je samo tisti dober kmet in gospodar, ki je pohajal nemške šole? Zelo plitvo misli. Oni, ki je priden delavec, varčen gospodar, ki ne pijančuje in ne zapravlja, si bo zagotovil lepšo bodočnost. Kdaj pa se je že zgodilo, da sq Nemci poslali svoje otroke v slovenske šole? In oni rabijo slovenščino v naših krajih ravno toliko kakor mi nemščino. Pa nikoli še ni med njimi nobeden agitirai za slovenske šole. Žalibog, da je med Slovenci toliko zaslepljenih starišev, ki rivajo svojo deco v žrelo najhujšega narodnega sovražnika in jih pahnejo brez usmiljenja v roke brezvestnežem, kateri vzgojijo iz njih svojo najtrdnejšo armado — narodne janičarje. Bratska sokolska društva! Odbor »Odseka žalskega Sokola v Braslovčah« Vas še enkrat prav uljudno vabi k veliki sokolski slavnosti v Braslovčah dne 15. tm. Vrši se ob vsakem vremenu. Bratje, udeležite se polnoštevilno naše slavnosti, katere čisti dobiček je namenjen zgradbi Sokolskega Doma. Pridite kolikor mogoče v krojih! Na zdar! — Odbor. ■>©©©©©©©©©©©©©©©©©©©©©©e 20. 9.1912 5. »narodna zbirka1 »©©©©©©©©©©©©©©©©©©©©©©©©©©SeOOS jz političnega sVeta. Naš cesar se je 8. tm. vrnil iz Išla na Dunaj. Nekateri časopisi poročajo, da je ob priliki, ko mu je zunanji minister grof Berchtold predložil svoj znani predlog glede Balkana, dejal naš cesar: »Storite, kar smatrate za pravo, da se ohrani mir mojim narodom. Jaz nočem imeti in tudi ne bom imel nobene vojske več«. Pravosodni minister dr. Hochenburger je izdal tajni ukaz, da sodniki na Češkem ne smejo čeških vlog v češkem jeziku reševati. Naravno, da jc s tem skrajno razburil vse češke stranke in da je stvai na tek pogajanj jako neugodno uplivala. Sodi se, da je Hochenburger storil to baš zato, da bi pogajanja vsaj zavlekel, ker je mož znan kot hud nasprotnik češko-nemške sprave. Med Poljaki in Rusini se vrše pogajanja zaradi volilne reforme za gališki deželni zbor. Če se pogajanja posrečijo, bo koncem tega mesca deželni zboi sklican. Na Balkanu je položaj do skrajnosti napet in treba je le še malo netiva, pa bo izbruhnila vojska. Osobito je na Bolgarskem bojno razpoloženje proti Turčiji nepopisno. Sedanji ministerski predsednik Gešov je sicer odločen nasprotnik vojske, zato pa se je začela zdaj tudi proti njemu divja gonja. Vsak dan lahko prinese kako razočaranje. BcležK*. Za glavni zbor narodne stranke, ki se vrši dne 6. oktobra v veliki dvorani Narodnega doma \ Celju, vlada že danes po celem Spodnjem Štajei-skem veliko zanimanje, in je gotovo, da bo udeležba na njem prav častna. Na dnevnem redu bodo zanimiva poročila o strankinih organizacijskih zadevah, o časopisnem vprašanju, posebno pa o deželnem zboru. Položil se bo temelj za nadaljno uspešno strankino delo osobito v narodnem oziru. Častna dolžnost vsakega zavednega narodnjaka je, da sc letošnjega občnega zbora stranke udeleži in pride semkaj tudi s svojimi nasveti glede nadaljnega postopanja. Predlogi, ki bi jih želeli posamezniki staviti na glavnem zboru, se naj pošljejo vsaj 5 dni pred zborovanjem na izvrševalni odbor stranke. Velika narodna slavnost v Celju se vrši dne 6. okt. ob priliki glavnega zbora narodne stranke neposredno po zborovanju. Slavnost bo ena največjih, kar jih je Celje videlo. Vršila se bo v vseh zgornjih prostorih Narodnega doma. Priredi jo Zveza narodnih društev v narodne namene. Če za danes samo omenimo, da bodo na sporedu koncertne točke treh godb, lepa gledališka igra, več šaljivih nastopov, velik srečolov, tekma vin iz cele Spodnje Štajerske, in končno seveda tudi prosta zabava z vinsko trgatvo in plesom, smo mislimo povedali zi enkrat dovolj, da bo že to privabilo vse narodne kroge spodnještajerske dne 6. okt. v Celje. Kdor se na noben način ne bi mogel udeležiti glavnega zbora, naj vsaj z udeležbo na veselici pokaže, da narodno čuti. Vsa narodna društva po Spodnjem Štajerskem še enkrat opozarjamo, naj ta dan ne prirejajo nikjer veselic, ampak se naj vsa udeležijo po svojih odposlancih velike slavnosti svoje matice, Zveze narodnih društev, »Časopis za obmejne Slovence«. Dijaški list »Omladina« je nedavno izrekel mnenje, naj bi postala »Sloga« časopis za obmejne Slovence. Isto misel je potem razvil potovalni učitelj Ciril-Metodove družbe g. Ante Beg v »Slogi« sami. Nismo sc hoteli s to zadevo baviti, pa ker je stvar zadobila oblike, ki presegajo mejo dopustnosti, moramo spregovoriti. Ali je »Sloga« kot glasilo slogaške stranke, torej tudi strankarski list, primerna za tak časopis ali ne, o tem* razpravlajti, se nam ne zdi vredno. Toda g. Beg hoče, naj bi »Slogi« pripomogli rodoljubi in pa podružnice do razširjenja, do inseratov itd. To odločno zavračamo! V štajerskih podružnicah imajo skoro povsod delo v rokah izključno pristaši narodne stranke. Da bodo ti z nabiranjem naročnikov in inseratov in morebiti celo z denarjem podpirali list, ki je kot glasilo slegaške stranke že mnogokrat brez povoda krivično napadal narodno stranko in naš list, to menda ne bo šlo. »Sloga« si naj do trajne življenjske sposobnosti opomore sama iz sebe, kakor je to z mnogimi boji in žrtvami moral storiti naš list, na naše stroške in z našo pomočjo se to ne bo godilo. Naše mnenje je pa tudi, da je za časopis obmejnih Slovencev sposoben vsak list, ki piše v odločno narodnem qu!"j. In to stori nisi list v.-aj ravno taKo kakot >Sloga«. S tem je za t-u-.it ta nadeva za nas končana. Če pa bi hoteli gotovi ljudje v gori opisanem smislu še dalje de'df., bomo pa tudi rni vedeli, kaj nam je storiti. Najmanj pa smatramo poklicanega za to, da bi vpregal pristaše narodne stranke v agitacijsko delo za »Slogo«, g. Bega kot potovalnega učitelja CMD., katero — kakor že povedano — • baš na Štajerskem vzdržujejo zvečine naši pristaši. V eni zadnjih »Straž« je dr. Benkovič napisal neko kolobocijo, ki bi naj bila odgovor \ia »napide liberalnih urednikov«. Dasi bi možu lahko odg jvorili naravnost zasmehljivo, vendar smatramo pod svojo častjo, se obširno baviti s človekom, ki smo mu že neštetokrat zabrusili v obraz gnusni naslov denun-cijanta, ne da bi se bil ganil. Omejili se bomo odslej le na to, da bomo ljudstvu na kratko razkrili, kaj bo še »dobrega« za ljudstvo storil. Viteški stan je podelil cesar g. Jos. Pogačniku, državnemu poslancu in podpredsedniku drž. zbora, baje za zasluge za armado. Bolnišnica usmiljenih bratov v Žalcu. Poročali smo na kratko že zadnjič, da se je predstojništvo usmiljenih bratov v Gradcu odločilo sezidati pri Žalcu v Savinski dolini za Spodnje Štajersko novo bolnišnico. Za Žalec so se odločili, ker je tudi višja posvetna oblast spoznala ta kraj za najprimernejši. Novi zavod bo namenjen posebno okrajem Celje, Vransko, Gornjigrad, Šoštanj, Slov. Gradec, Konjice, Šmarje, Kozje, Brežice, Sevnica in Laško. Žalec pa je nekako v sredini teh okrajev. Da se bo moglo s stavbo novega zavoda čim prej pričeti, se obrača predstojništvo usmiljenih bratov s ponižno prošnjo na veleč, duhovščino, na slavne obč. in okr. zastope, na denarne zavode in na vse ljudstvo Spod. štajerske, naj bi z izdatnimi podporami k temu pripomogli. IV. narodno-radikalni shod se vrši dne 13. in 14. sept. v Ljubljani v mali dvorani »Mestnega Doma«. Predavanja bodo o vseučiliščnem vpraša- nju, o današnjem gmotnem stanju dijaštva, o pomenu in bistvu narodnosti, o narodnem radikalizmu in verstvu, o organizaciji; dne 14. sept. ob 8. uri zvečer je v Prešernovi sobi v gostilni pri »Novem svetu« občni zbor »Prosvete«. Dne 15. sept. ob 11. dop. se otvori v Jakopičevem paviljonu I. obrambna razstava, ki bo velike važnosti za nadaljno delo na narodno-obrambnem polju. Dne 15. sept. je obenem tudi cvetlični dan v Ljubljani, zvečer pa kot zaključek vseh prireditev ples v veliki dvorani Narodnega Doma. Dne 15. in 16. sept. se vrši obenem tudi shod naprednih slovenskih abiturijentov. Vpliv klerikalcev se je zopet v zadnjem času pokazal jasno v sledečem slučaju: Kranjska deželna vlada je zaukazala okrajnim glvarstvom, da morajo zaukazati občinam, naj napravijo povsod zopet dvojezične namesto samoslovenskih napisov. Dvojezični so, kakor znano, skoro povsod izginili 1. 1908. In vpliv klerikalne stranke je tako velik, njena narodnost tako močna, — da je mirno pripustila to novo zaušnico Slovencem. Dan 6. oktobra si mora vsak zavedni narodnjak napraviti prost za glavni zbor narodne stranke In veliko narodno slavnost v Celju! Poročil se ie dne 7. tm. Anton Jug, licejski učitelj v Ljubljani, naš štajerski rojak, z gdčno Mici Rohrmannovo iz Šmihela pri Novem mestu. Na vseučilišču v Gradcu postane baje naslednik umrlega učenjaka dr. K. Štreklja kot profesor slovanskih jezikov dr. Ivan Prijatelj, sedaj tajnik slovanskega zavoda na dunajskem vseučilišču. Učiteljsko mesto. Na šestrazredni ljudski šoli z 1 paralelko v Sevnici, II. plačilni razred, je razpisana učiteljska služba v stalno ali začasno na-meščenje. Prošnje do 20. septembra. + Jaroslav Vrchlicky, slavni češki pesnik, z meščanskim imenom Emil Frida, je 9. tm. umrl. Od 1. 1901. naprej je bil tudi član gosposke zbornice. Hmelj. Obiranje je pri koncu. Tri četrtine pridelka so že v rokah kupcev. Cene so zadnje dni nekoliko narasle. CcljsKf oiN- Čebelarska razstava v Celju bo odprta od 15. dc 19. avg. na vrtu g. Sušnika na Lavi. V nedeljo 15. tm je ob 9. dop. otvoritev; ob 3. pop. v mali dvorani Nar. doma občni zbor čebelarskega društva, zvečer veselica v Narodnem domu. Dne 16. in 17. sept. poučna predavanja in ogledovanje vzornih čebelnjakov v okolici, dne 18. sept. poset krnet, šole v Št. Jurju ob j. ž, dne 19. sept. zaključenje razstave. Celjska sokolska župa je priredila minulo nedeljo jako lepo uspelo telovadno tekmo, popoldne pa javno telovadbo in ljudsko slavnost. Popoldanska prireditev je bila jako lepo obiskana. Celjska Sokolska Župa je štela v 1. 1911 štiri okrožja (brežiško, celjsko, mariborsko in zagorsko) s 24 sokol-skimi društvi. Vsa ta društva so štela 1231 članov, 453 telovadcev, 69 vaditeljev in načelnikov, 461 članov v kroju, 197 dečkov naraščaja, 104 članice, 82 telovadk in 27 deklic naraščaja. Sokolska društva v Krškem, Celju in Mariboru štejejo vsako nad 100 članov. Sestanek slovenskih trgovcev se vrši danes v četrtek, dne 5. septembra v gostilni pri „Zvezdi" v Celju. Iz Cel]a. Policijske razmere v Celju in okolici postajajo čudne. Nekaterim mestnim policajem se menda že zopet toži po rabukah mestnih in gabei-skih barab, zato so začeli kar sami jih posnemati. Na dan nabora smo videli, kako je policaj Poznic popolnoma treznemu in mirnemu fantu strgal slovenski trak s prsi. O dogodku policaja Gračnerja, ki je 2. sept nesramno ravnal z nekim slov. delavcem, bomo poročali svoječasno, ko bo preiskava končana. — Tudi v Gaberjih se je tamošnja nem-škutarska fakinaža zopet začela razvijati. V Sokolski dom je prišlo sedaj že parkrat več barab, ki so tam razgrajali in enega Slovenca celo ranili. Ali ne bi okoliška občina dala v Gaberje stražnika, ki si bo tudi proti nemškutarjem kaj upal?! In zakaj imamo pravzaprav orožništvo v Gaberjih?! Na slovenski deški ljudski šoli v Celju je vpisovanje novincev 14 in 15. tm.; vpisovanje drugih učencev dne 16. sept., vsakikrat od 8. do 11. ure dop. v šolski pisarni. Šola se prične 17. tm. s šolsko mašo zjutraj. Iz celjske okolice smo prejeli: Z več strani se slišijo pritožbe o nekorektnem in neprijaznem nastopu uradnika Pr. na okoliški občini napram strankam; ali to postopanje izvira iz nagajivosti ali pa iz političnega naziranja omenjenega gospoda; ne bomo preiskovali. Zadnjič se je n. pr. več dosluže-nih vojakov, ki so se hoteli javiti, na nedostojen način nahrulilo! To se dogaja zopet nekaj časa serw po receptu, kakoršnega smo pred volitvami imeli na občini in kateri nam je že toliko škodoval. Prosimo g. župana, da napravi red, da se bo s strankami ravnalo, kot to zahteva čast in pa dobrobit občine. — Okoličan. Zadruga »Lastni dom« v Celju je sklenila zu-naprej obrestovati hranilne vloge nepretrgano tj. od vložitve sledečega dne do dne vzdiga po pet od sto. Glej inserat! V Braslovčah se vrši v nedeljo 15. tm. ob vsakem vremenu velika sokolska slavnost. Iz Št. Petra v Sav. dol. se nam poroča: V nedeljo 8. tm. so tu prenočili mariborski topničarji na povratku z manevrov. Četvero njih je prišlo \ eno tukajšnjo gostilno in so tam izzivali z »Wacht am Rhein« in »Deutsches Lied«, tako da jih je naposled gostilničarka morala enostavno ven vreči. Ta bi bila lepa, da se bomo zdaj že morali pustiti od članov cesarske armade ipzivati! Stvar bomo zasledovali! Iz Celja. Na deželni meščanski šoli v Celju se vrši vpisovanje učencev dne 15. in 16. septembra od 9. do 12. ure dopoldne v ravnateljski pisarni. Pripomnimo, da naznanja to ravnateljstvo izključno le v nemških listih, dasi je šola namenjena v prvi vrsti slovenskim učencem. Do smrti pretepli so, kakor smo svoj čas poročali, dne 3. avgusta nekateri fantje Blaža Merzlaka v Rovšnikovi gostilni v Litiji pri Mozirju. Dne 5. trn. je* bilo pred celjsko okrožno sodnijo zaradi tega osem fantov obsojenih na enega do osemnajst mesecev težke ječe. Iz Mozirja poroča »Slov. Narod«: Minule dni je prišel v neko tukajšnjo narodno trgovino potnik velenemške tvrdke Konig v Celju, čije uslužbenci so demonstrirali proti sokolom, vračajočim se iz Trbovelj v Celje. Še predno je mogel potnik kaj ponuditi, mu je trgovec pokazal vrata in mu tudi povedal, zakaj. Iz Vranskega. Žalostno sliko, kako vzgaja duhovščina mladino v svojih vsakovrstnih organizacijah, nam kaže slučaj, da je 10. tm. Marijina devica Ivanka Kovče že tretjikrat zaradi pisave anonimnih žaljivih pisem sedela na obtožni klopi pred tukajšnjim sodiščem in bila obsojena na 6 tedenski zapor, sedaj že drugikrat. Pač nesrečna žrtev! Kedaj bodo spregledali stariši in učili sami svoja u-troke pošteno živeti, ne pa da jih učijo po dekliških zvezah hinavstva in obrekovanja. Toda tudi tem hujskačem bo treba enkrat se zagovarjati za svoje žrtve. Iz Gornjega grada. Naš dekan je začel zadnji čas politično divjati. 5 prižnice kar lete grožnje na vse strani. Sedaj je odpovedal službo organistu Ribiču, ker ni hotel trobiti v klerikalni rog. Sicer se pa začenja jasniti. Cuje se, da je načelnik farov-ške posojilnice odpovedal cerkveno ključarstvo in tudi za posojilnico mu baje več ni. Še sej se ne udeležuje. Beležimo to samo kot govorico. V Mestmju se je nedeljska obnovitev ljudska veselice krasno obnesla. Ljudstva je bilo, ke janski okraj« krasno obnesla. Ljudstva je bilo, ker je vreme bilo ugodno, še več kot prvikrat, osobito mnogo kmečkega. Za ustanovitev javne ljudske knjižnice v Št. Petru na Medv. selu je preostalo krog 60 K čistega dobička. Hvala vsem, ki so k častnemu uspehu pripomogli. in modno blago za gospode in gospe priporoCa izvozna hiša Prokop Skorkov8ky In sin v Humpolcu (Češko). Vzorci na zahtevo franko. Jako zmerne cene. Na želio dam tukaj izgotoviti gosposke obleke. 107 48-31 ptnjsHi offraj. lici izdelkov te opekarne, med tem ko župnikovi pristaši hodijo k nemškim konkurentom. — Zastopnikom križevske opekarne pa bi svetovali, naj si ne hodijo po farovžih informacij iskat, ker s tistimi nasveti najbrž ne bodo daleč prišli. Iz Središča. Da se z ozirom na dopis v št. 35. Slov. Gosp.« spozna resnica, si dovoljujem dotične trditve v tem smislu popraviti: Ni res, da bi vrgel nek šolar iz V. razreda, ravno iz razreda g. Muzeka (v kojem pa bi moral tudi g. kaplan učiti lepo vedenje!!) kamen, potem pa ogrizek na sosedno dvorišče, res pa je, da o kakem kamenu takrat A. K. sama nič ni vedela. Tudi ni res, da bi A. K. nek učenec nazval s »sovo«, ker mi tega ni omenila, dasi je že radi ogrizkov grozila celo s »tožbo«, res pa je po zatrdilu šolarjev, da je imenovala prijazna gospodinja napram njim sokole — tolovaje, kar najboljše kaže njeno oliko. Ker sem pa fanta strogo posvaril, je smešno, da še očita dopisnik »Slov. Gosp.« liberalcem oliko, in vendar so ta našemu gosp. dopisniku nevaren čin izvršili le -- otroci. Zakaj naš dopisnik ni naštel še več »neresnic«, če že otročjo razposajenost obeša na veliki zvon?! -č- nosti bi pač pričakovali vsaj v tej zadevi od dopisnikov »Straže« in »Gospodarja«. Iz raznih sMnsKiH Krajec V LJubljani je odstopil dr. Fr. Detela kot občinski svetnik, ker sta mu presedala Štefe in dr. Zaje s svojo surovostjo, dasi je tudi sam klerikalec. Pri Devici Mariji v Polju je umrla 8. tm. gospa Antonija Kuhar, nadučiteljeva vdova in gostilničai -ka, stara 64 let. Iz Št. Vida pri Ptuju se poroča o naravnost ne verjetnem slučaju, kako gospodarijo nemškutarji tam, kjer imajo oblast v rokah, na račun davkoplačevalcev. V tamošnji krajni šolski svet je po milosti nemškutarskega okrajnega šolskega sveta v Ptuju prišel tudi Schosteritsch. Hotel je takoj pokazati svojo moč. Razpisano je bilo učiteljsko mesto in v razpisu je krajni šolski svet naznanil, da da učiteljski moči na razpolago stanovanje, obstoječe iz dveh sob, kabineta, kuhinje in kleti. Razpis je bil v seji enoglasno, tudi s Šoštaričevim glasom, sprejet. Mesto je pa dobil učitelj, o katerem je šo-štarič vedel, da ne bo maral zahajati v njegovo gostilno in trgovino. Zato se je sklenilo, da novi učitelj ne dobi stanovanja, katero je bilo razpisano, ampak se ga je hotelo poriniti nekam drugam. Dotično stanovanje se je oddalo neki učiteljici, češ: »Novi učitelj ne dobi tega stanovanja, pojdite vi vanj na našo odgovornost«. Učiteljica je res to storila, in ko je novi učitelj prišel, je bil brez stanovanja. Moral je iti stanovat v gostilno. Tožil je seveda krajni šolski svet. Načelnik Verdnik je v sporazumu s Šo-štaričem brez vsake seje dal pooblastilo dr. Plach-kiju. Krajni šolski svet je tožbo zgubil in mora plačati stroške, ki bodo znašali nad 300 kron. Seveda ijh bosta Verdnik in Šoštarič plačala iz blagajne krajnega šolskega sveta. Toda če drugi člani istega in če šentvidski občani niso čisto na glavo padli, bodo povrnitev tega zneska zahtevali od gori imenovanih, ki sta zapletla krajni šol. svet brez vsake seje in sklepa v to pravdo. Naj posežeta v svoje žepe, denar davkoplačevalcev je za tako politiko nemškutarjev veliko predrag. Iz ormoškega okraja. Čudnega prijatelja ima slovenska društvena križevska opekarna v osebi gosp. župnika Bratušeka iz Svetinj. Mudil se je zastopnik opekarne v naši okolici ter se je oglasil tudi pri g. župniku. Ta mu je pa označil posestnike, kateri so »liberalni« ter mu naročil, naj teh ne obišče. — Kolikor nam je znano, so baš nekateri naši na predni ljudje se posluževali dosedaj v tukajšnji oko- JVlariborsfci oHraj. Iz Slov. Bistrice. V bližnjih Pokošah je zadnji teden 4 krat gorelo in sicer pri posestnikih Šlam-bergerju in Prahu in pri posestnicah Planinšek m Pišorn. Kdo zažiga, se ne ve. — Posebna komisija je ta teden od okrajnega zastopa prevzela novo cesto iz Šmartna na Pohorju v Smreče in Bojtino. Cesta je važna posebno za lesno trgovino. V Dogošah pri Mariboru je gostilničar Šmir-maul delavcu Francu Šternu, ki je zahteval šest-najstinko žganja, nalil namesto žganja arzenika. Moral je v bolnišnico. Če se je zgodilo po pomoti ali nalašč, bo dognala preiskava. V Framu se je 5. tm. v mlinu gosp. Vezjaka ponesrečil njegov sin Janez Vezjak. Prišel je z desno roko v sfroj za olje ter mu je zmečkalo desni ki. zalec. V Selnici ob Muri je bil v nedeljo 8. tm. za župana zopet izvoljen Fr. Ferlinc. £jntomcr$fci ofcraj. mm ofcrai. MOlA STARA izkušnja je in ostane, da za odpravo peg in za dosego in ohranjenje nežne, mehke kože in bele polti in boljšega mila kot svetovnoznano lilijno mlefino milo Steckenpferd, znamka jezdna palica, od Bergmanna & Co., Tetschen a. B. — En kos se dobi za 80 vin. v lekarnah, drogerijah in vseh enakih trgovinah. Ravnotako se obnese Bergmannova lilijina krema „Manera" Čudovito pri ohranjenju nežnih, belih ženskih rok; dobi se v tubah po 70 vin. 135 40-31 pruHtVcnc in druge prireditve. Sokolska slavnost v Braslovčah se vrši 15. tm. v istem obsegu kot je bila nameravana 1. sept., ob vsakem vremenu. Ob pol 3. sprejem bratskih društev v Rakovljah, nato slavnostni sprevod po trgu na veselični prostor. Pri prostih vajah nastopijo tudi sokolice Svira šoštanjska narodna godba. Pridite v polnem številu vsi, ki čutite narodno! Čitalnica v Brežicah priredi v nedeljo, dne 15. sept. 1912 ob pol 8. uri zvečer v veliki dvorani Narodnega doma v Brežicah gledališko predstavo. U-prizori se veseloigra v treh dejanjih »Izbiralka«. Prostovoljna požarna bramba za ormoško okolico s sedežem na Hardeku priredi v nedelju 15. sept. 1912 v prostorih gospe Julijane Kalchbrenner K »solncu« v Ormožu veselico z godbo (društveno), tombolo in prosto zabavo. Vstopnina 20 vin. za osebo. Društveniki prosti. Preplačila v društvene namene se hvaležno sprejmejo Začetek ob 3. uri popoldan. Veržej. Ker se je »Slov. Gospodarju« v št. 35. z dne 29. avg. zopet zljubilo, da se zaganja v nas pašnik in g. dr. Kukovca, mu pač ne smemo ostati dolžni odgovora. — Očita dr. Kukovcu, da baje strelja kozle, pri tem pa ne pomisli, kakšne osle so streljali on in njegovi pristaši pred par leti, ko so nam po gajih mazali drevesa z belo in rdečo barvo, rekši: »Zdaj pa pasite tam, kjer je belo!« Nadalje čveka tudi, da gledajo vsi uradi, ki jih osrečuje g. dr. Kukovec s svojimi vlogami, »pomilovalno na nas«. Radi bi vedeli, zakaj-li? Uradom pač ne storimo nič žalega s tem, če si ne damo svojih podedovanih pašnih pravic kratkomalo vzeti. In vloge g. dr. Kukovca so menda vsaj toliko pravilne, kakoi bi bile, če bi jih iztuhtala veleumna buča dopisunč-kova. Čudno se nam pa seveda zdi, da imajo tisti slavni uradi srce in uho samo za naše nasprotnike (klerikalne pristaše), ko so vendar od nas ravnotako plačani kakor od njih. Zakaj niso imeli ti uradi pomilovanja za nas takrat, ko bi bili morali plačati globe, pa ni bilo s čim; tedaj pa so prišli biriči, pa hajdi v hleve, kleti itd. in tukaj so jemali, kar se je dalo odnesti ali odgnati! Vse so nam pobrali! Prizanašali niso niti vdovam niti siromakom. Kletev In jok sta spremljala te brezsrčneže. Ako pa je takrat te ljudi kdo izmed prizadetih malo postrani ali na-vskriž pogledal, pa je prišel še v zapor; še celo taki, ki teh biričev nikoli videli niso, so morali pozneje jesti ričet. — Zdaj pa se vprašamo: kdo se je potegnil za nas v onih žalostnih časih, če ne g. dr. Kukovec? Če bi bilo šlo tako naprej, kakor ie nam nenaklonjena gosposka začela, bili bi znabiti danes že vsi za-pašarji brez domovja! — Nezreli tintomaz tudi blodi, da bomo Verženci pri prihodnjih volitvah poslali g. dr. Kukovca »v penzijon«. Smešno! Kako hočejo to storiti tisti, ki ga niti volili niso! G. dr. Kukovec je postal dež. poslanec brez njih in bo tudi v prihodnje dež. poslanec brez njihovih glasov. Mi vsi, za katere se je mnogo trudil, pa ga bomo volili zopet enoglasno! Bog ga naj živi!!! — Udani mu Verženci. Umrla je v Sevnici gospa Amalija Kramar, gostilničarka in oskrbnica bralnega društva v starosti 75 let. Bila je marsikomu znana kot sevniška ka-varnarica ali »kofetarica«. N. v m. p.! V Sromljah je za župana zopet izvoljen g. Jožet Petan. Župnija Sv Peter pod Sv. gorami se je podelila tačasnemu provizorju g. Ivanu Lahu. SloVenjcgraJfcf oKraj. V Mislinji je 4. tm. umrl trgovec in posestnik g. Rajmund Jaklin. Konjiči ofcrai. Dopisi. V Zrečah so priredili 18. avgusta ondotni mladi tamburaši veselico, ki je bila kot prva veselica v dotičnem kraju izborno obiskana. Prireditev je bila povsem nestranakrska ter so se zanjo še posebno trudili nekateri posamezniki, katerim je do prav« izobrazbe med ljudstvom in kateri gotovo niso pristaši naših klerikalcev. Sedaj pa pisarijo po »Straži« in »Gospodarju«, da je bila to prireditev njihove mladeniške in dekliške zveze. — Nekaj več pošte- Iz Gornjega grada. Kaplan Rabuza je začel v zadnjem času tudi v sosednjih župnijah uganjati svojo politiko. Njegova nemirna in strankarska na-tura ga je privedla dne 18. avgusta 1912 na čebelarski shod k sv. Frančišku, da tam poskusi med mirno zborujočimi čebelarji razdor. Kolikor nam je znano, se je shod v Tišlerjevi gostilni vršil v najlepšem redu in bi se bile tudi volitve izvršile tako, da bi bilo vsestransko lahko pričakovati od novega odbora žilave delavnosti, ki bi bila največjega pomena za pametne čebelarje, ko bi ne vstopil tik pred volitvijo kaplan Rabuza s svojim ministrantom iz Okonine. Vzlic temu, da Rabuza menda ne ve ločiti trota od navadne čebele — si je pridobil na hinavski način vstop v podružnico in kot ud je seveda takoj pričel svoje razdorno delo. Posrečilo se mu je sicer, da je njegova lista pri volitvah prodrla, a nekateri zaslepljeni čebelarji so se bridko kesali, da so mu šli na limanice. Dokaz temu je, da so zahtevali takoj drugo volitev. Vsled pritožbe dveh odbornikov je c. kr. politična ekspozitura zaukazala, da ima stari načelnik izvršiti vnovič volitev 3 odbornikov. No, g. Rabuza, zdaj bo pa trebalo dati »šrifte« nazaj, da se bodo zvršile še te volitve v korist društva, da ne bomo na spomlad imeli samih mrličev v čebelnjaku. Toliko odgovarjamo stvarno na bedasto notico »Straže« o »Poznem roju«. Vrnili bi lahko z enakim, pa ne maramo. Ivanjkovci. Dne 5. tm. je imela skupna obrtna zadruga s sedežem v Ivanjkovcih, ki obsega 12 občin ormoškega okraja, tukaj svoj občni zbor, na katerem so bile na dnevnem redu tudi volitve načelstva in odbora. Kot organizacija trgovstva in obrtništva mora stati zadruga nad strankami, zato so se izvolili pred tremi leti možje, ki so se v zadrugi vsake politike varovali. To pa našim klerikalcem seveda ni prav, gospodovali bi radi oni v zadrugi. Naš farovški adjutant gosp. Jerebič se je trudil cele dneve, da bi spravil dovolj ljudi skupaj, ki bi njega spoznali sposobnega za načelnika. Vjel je na svoje limanice tudi par ljudi, kateri se niso nič kaj dobro počutili v tej družbi — morebiti so se sedaj spametovali. Pa vse skupaj ni pomagalo nič — od 102 članov se je udeležilo volitve 40 članov, od teh je dobila klerikalna lista le 14 glasov, naša pa ostalih 26. Ustanovitelj te zadruge in dosedanji načelnik g. Leopold Petovar se je odpovedal vsled bolehavostl vsakemu nadaljnemu sodelovanju že pri zadnji od-borovi seji. Po dokončanem občnem zboru se mu je zahvalil za njegov trud v imenu vseh navzočih v zbranih besedah g. Ivan Anošek. Načelnikom je bil izvoljen g. Lovro Petovar, trgovec v Ivanjkovcih, njega namestnikom gosp. Vinko Ozmec, trgovec pri Sv. Tomažu pri Ormožu, odbornikom pa gg. Ivan Anošek, gostilničar v Zvabu, Majcen Alojzij, mizar, in Antolič Franc, trgovec pri Sv. Tomažu pri Ormožu, Simončič Edvard, trgovec in gostilničar, in Martin Zadravec, krojač pri Sv. Miklavžu, Meško Andrej, kovač v Hermancih, Bogša Ivan, lončar, in Stucl Martin, čevljar v Mihalovcih ter Zadravec Franc, sodar v Pavlovskem vrhu, njih namestnikom pa gg. Krajnc Ivan, sedlar pri Sv. Tomažu, Podgorelec Franc, sodar na Runču, Jerebič Mihael, lončar na Kogu. Križevcl. Spet smo izprevideli, kako znajo klerikalci lagati. V zadnji številki »Slov. Gosp.« pravi nek dopisnik: »Slišimo, da namerava »Križaničev študent« prirediti 'tisti dan vestelico pji Solini, kot naše Bralno društvo.« Ako ne znaš resnice poročati, pa rajše molči. »Križaničev študent« ne bo priredil nikake veselice, priredila jo pa bo naša Ciril-Meto-dpva podružnica, katere predsednik je g. dr. Josip Lebar. »Križaničev študent« pač radi svoje službe nima časa prirejati veselic. Nov oder bo dai narediti ob svojem g. Soljna, kjer bomo imeli tudi javno ljudsko knjižnico. Ker pa odra v tako kratkem času ne more nikdo izgotoviti, se je pa gosp. Solina sam ponudil, da bo priskrbel oder in dobil je dva na razpolago. »Križaničev študent« pač ni naredil niti ene stopinje radi odra. Naj ima Bralno društvo veselico, kdaj hoče in kje hoče, mi $e'za to ne brigamo, mi bomo imeli svojo dne 15. sept. Na) vas ne skrbi, ali bomo imeli kaj ljudi ali ne. Komm je mar podružnica in komur smo mi Ljubi in dragi, bo že prišel, vi pa vaše ljudi le imejte. Naši igralci in igralke so se ljudem tako prikupili, da vedno povprašujejo, če bodo že skoraj kaj priredili. »Križa-ničevemu študentu« torej ne bo treba si ljudi naro-čevati. Le laži, dopisnik, kolikor se da, laž je tudi beseda, kaj ne? Pred kratkim mi je pravil nek fant, ud bralnega društva: »G. kaplan pač Križaničevih ljudi ne more videti, Franca pa naravnost sovraži. Zadnjič je celo rekel: »Kdor me je dal v »Narodni list«, tisti me je dal tudi v »Štajerca«, pa saj veni, da tega nikdo drugi n& dela"'kot tisti »Križapičev študent«. Ubogi »študent«' je pač vsega kriv, dasi-ravno se mu niti o tem ne sanja, česar £a dolžf g. kaplan. Da, kdor ima do koga sovraštvo, obesi vse nanj. najsibo kriv aii ne. Pač lepa ljubezen do bližnjega. Dobro, da je »Križaničev študent« tako velik, drugače bi ga klerikalci gotovo že davno živega in celega požrli. — PodružniČar. Iz ormoško-ljutomerskih goric. (Stanje vlno-gradbv). Letos srrto se lahko prepričali^ da je »Lo-vrenčevo« (10. aVg.) resnično prvi jesenski dan, kakor to zatrjuje stari pregovor. Od tega dneva nf-mamo letos več stalnega vremena. Deževje v drijgi polovici meseca avgusta je povzročilo, da je postalo tako zgodaj občutno hladno; je, kakor da bi solnce ne imelo nobene nioči več, vedno piljajb mrzli vetrovi in vedno je oblačno, štiri tedne zaporedoma. Dež meseca avgusta je bil tudi Vzrok, da se je prikazal oidium kakor že dolgo ne. Vsaka gorica ga ima, £na več, druga manj,'kakor je zasajena z enu ali drugo sorto; najbolj bolan je poščip, pa tjudi le tam, kjer se ni pravočasno in pravilno žveplalo. K,o se je omenjenega' časa začel pojavljati oidium (ljudje pravijo »pepel«, in to za oidium kakor tudi za peronospero na grozdju), so hiteli vinogradniki še enkrat škropiti z zmesjo galice, apna in sode, nekateri. kakor pravijo, s poVoljnim uspehom, drugi zopet z nepovoljnim, češ. da je vse zastonj, ako se enkrat pravočasno žveplanie zamudi. Zopet drugi so škropili z natfonom, 30 dek na polovnjak, brez vsake druge primesi; kakšne uspehe so dosegli, nam naj blagovolijo na tem mestu svoječasno objaviti. Sicer pa se najdejo tudi gorice, v katerih se ni no-benkrat žveplalo, pa zategadelj vendar ne moremo trditi, da bi bilo v istih več oidiuma kakor v drugih, kjer se je redno dva- do trikrat žveplalo, iz česai sledi, da je bolehavost tudi od lege odvisna. Bolezen in vreme pa močno zadržujeta pravočasno me-canje grozdia, vsled česar bomo morali letos bolj pozno brati ko dosedaj. Eno pa stoji: najsibo pridelek kakršenkoli, drag bo! LISTEK Češki otok pod nemškimi valovi. Spisala Sokolova. — Poslovenil Š. K. (Dalje.) Tako je tedaj govorila učiteljica in Tona se je za trdno odločila, da se ne bode nikdar izneverila dolžnostim napram svojemu narodu; v svojem dekliškem ognju je še živo hrepenela po tem, da pridejo nad njo izkušnje, da se more okrepiti. Bode samo straža, a zvesta in vstrajna do zadnjega diha. In sedaj, ko jo je udarec izkušnje tako udaril, ji je v duši vstalo navdušenje in datia obljuba, s katero se je bila takrat zavezala. »Ne, ne bodo me zvabili na svojo stran«, je dejala odločno. Obrnila se je od izložbe in .šla dalje. Pred n)o V celi širini prostranega trga se je dvigala ohola, ponosna mestna hiša. Aprilovo splijce, nagibajoče se k zapadu, je osvetljevalo s svojimi zlatimi žarki njno razkošno pročelje, in svetile so se šipe v širokih oknih. Toni se je zdelo, da vidi hudoben pogled, ki ga meče zbornica nanjo in na vsakega, ki je Celi. Da, tu je bilo gnezdo sovraštva proti vsemu, kar je bilo češko v mestu, in odtu se je širilo dalje ko mraz, vedno dalje in dalje v vedno večjih in večjih krogih. Zavzemalo je srca moških in žensk, fantov in deklet, starčke, ki so bili že z eno nogo v grobu; utihotapljalo se je z materinim mlekom v dojenčevo srce, a z živim primerom in z živo besedo so ga širili po nemških šolah. Širilo se je p« časopisih, napolnilo je javne zavode, drzno in brezobzirno je gospodovalo v trgovini, despotsko in tiransko v industriji. Z njim je bilo napolnjeno vse ozračje, da si se dušil, v njem, in izgubljalo se Je v njem življenje teh trpinov. Tona, ki si je brisala solze, je čutila, kako jo peče to sovraštvo na ustnih. Zatopljena v mislih je naenkrat videla, da je v vrtincu delavcev, ki se vračajo domov, in nu katere je bila danes popolnoma pozabila, in izročila se je brfez volj S Njihovim valovdm. Češki zvoki šo jo vzbudili. Požirala je pretrgano govorico, pozabila je na svojo bedo. Eden je govoril o krompirju, za katerega je najel tri kraje, in ga bode posadil jutri, če bode vreme. Drtgi je zopet računal, koliko mU bode preostalo, ko poplača male dolgove pri peku in v Špecerijski trgovini. Tretji je pravil, da mu boleha žena, da gre vedno Strahotna domov, ali jo bode še riašel živo, a jo mora Vendar puščati samo ih le soseda včasih pogleda k njej iz same krščanske ljubezni. Vsi so stopali naglo, kakor hodijo vnajni delavci, prehitevali So jo? ker ona ni mogla tako hiteti s svojimi drobnimi dekliškimi koraki. Za mestom, kjer se je odprl poln pogled na teman Smrekov gozd, ki se je širil ob reki, je obstala. Čakala je, da So odšli vsi ti možie dela naprej, ki hite k svojemu ognjišču, iti Spremljala jih je dolgo s pogledom' pf>i-nitn simpatije, iiEitb pa je krehila v bližnji mestni park po stranski poti. Dalje sledi. Nedvomno Je pravica vsake gospodinje, da dobi za svoj dober depar isto blago pri nakupu, katero je kot njej ngajajoeo jzdatno kakovost že od nekdaj preizkusila. Tako je tudi s „pra¥im : Franckovim: pridatkom za kavo" s kavinim mlinčkom !!! Pred varajočijoij popafed|)aipi se v interesa kqppya!k nujpo svari. im 47 Tovarna v Zagrebu. Slovenska c. kr. obrtna šola v Ljubljani. Lani smo Slovenci dobili v Ljubljani c. kr. državno obrtno šolo. Naše obrtništvo je takega zavoda bilo potrebno, kakor novorojeno dete mleka; kajti do obrti se stavijo danes mnogo višje zahteve, kakor nekdaj in te višje obrtniške izobrazbe si je moči pridobiti samo v strokovni šoli. Če torej Slovenci hočemo na polju obrtnije se povzpeti do višine, na kakoršni stoje danes drugi narodi, pa tudi če hočemo, da nas na naši zemlji v obrtniških strokah tujci ne izpodrinejo, potem se nam je z edino obrtno šolo, ki jo imamo, okoriščati na vso rnoč. Slovenska mladina obrlniškega stanu, v Ljubljano na obrtno šolo! Slovenci imamo za razne obrti že oci nekdaj nenavadne zmožnosti, saj so se nekatere obrti bile doslej čudovito razvile; imenujemo le mizarstvo; slovenski obrtnik, ki si bo strokovno izobrazbo še izpopolnil v obrtni šoli v Ljubljani, pa bo lahko z vsakomur tekmoval. Zato opozarjamo javnost na c. kr. državno obrtno šolo v Ljubljani. 1 a šola obsega tačas nastopne oddelke: I. delovodsko šolo za mehanično-tehnične (kovinske) obrte; II. stavbno obrtno šolo; III. mojstrsko šolo za stavbno in pohištveno mizarstvo; IV. strokovno šolo za lesno in kameneno kiparstvo; V. specijalne (posebne) tečaje za obrtnike; VI. javno risarsko in modeljrsko šolo; VII. žensko obrtno šolo; VIII. strokovne tečaje za nadaljno izobrazbo učiteljstva na obrtnin nadaljevalnih šolah. Zadnji oddelek za obrtništvo m neposrednega pomena. O nalogah raznih oddelkov, o učni dobi, o sprejemnih pogojih in o času sprejema izve podrobnosti vsakdo pri ravnateljstvu zavoda. O pitanju perotnine. V poletju krmi bolj z ječmenom, po zimi bolj s koruzo in zraven tega šc z ovsem,ržjo in pšenico. Dajaj le toliko, kolikoi lahko takoj požrejo. Dodatki redilnih krmil (razdrobljenih kosti, rib'e in krvne moke itd.) zvišajo množino jajc. Skrbi po zimi za zelinje (z razobe-šenjem nekoliko repe). Po zimi dajaj mlačno vodo za piti, ker vpliva ta ugodno na pzimska jajca. Konju ni treba ležati, da se izpočije, kajti sklepi njegovih nog so tako ustvarjeni, da ostanejo noge brez najmanjšega napora mišic trdne in konja stanje nič ne utrudi. Če se konj po noči vendar vlcže, stori to zato, da se odpočiiejo one mišice, ki nosijo težko glavo, ki se ne opira sama, kakor pri človeku, kjer stoji po koncu. So konji, ki se ne vležejo nikdar, ampak počivajo in spijo stoje. Če se pa konj, ki ima sicer navado počivati leže, delj časa več ne vlcže, je to znamenje, da je bolan, in sicer v takem delu telesa, da mu je ležanje nadležno; v tem slučaju je j poklicati živinozdravnika. ,Q. N.« [atlttj! dopis! V Šmartnem ob Paki je za župana zopet izvoljen g. Martin Pirtošek. V Ormožu je 10. tm. umrla gospa Julika Rajšp-ova roj. Koropčeva, soproga tamošnjega s. nad-učitelja, v starosti 36 let po daljši bolezni. Pogreb je danes. Iskreno sožalje! Vreme zadnjih dni se čisto nič ne loči od jeseni. Po gorah je sneg. Vedno deževje bo na pridelkt, ki so še za spraviti, hudo uplivalo, osobito pa ri« grozdje. Pri nadomestni volitvi v veleposestvu za štajerski dež. zbor je bil namesto bivšega poslanca Mayr-Melnhofa izvoljen Alfred baron Moscort. Vojska na Balkanu? Iz Carigrada se širi zadnji hip vest, da je Bolgarija podala Turčiji ultimaturti ter da zahteva avtonomijo Macedonije. V najkrajšem času utegnejo biti diplomatične zveze med o-bema državama pretrgane. Ruška koča. Za planinsko veselico, ki se je priredila povodom otvoritve in blagoslavljanja »Pla-ninke«, se je veliko trudilo mnogo gospa iz Ruš, Smolnika, Lobnice in Maribora. Izrekamo jim tem potom najsrčnejšo zahvalo! Posebno pa se še zahvaljujemo gospej Julčki Sernčevi, čast. g. dr. Medvedu, gg. pevcem in za planinstvo tako vnetemu gospodu Brunu Rotterju. — Podravska podružnica S. P. D. Krjževa^Jii ponarejevalci deijarja pred sodiščem. Pred par meseci smo poročali,*aa ja zagrebška policija prišla y £ri$£vcp m sled ceji tolp; ponarejevalcev deparj$. Ponarejevalci so imelj vse potrebne stroje, depar so skrivaj v volta brupe pod streho. Svojo obrt so izvrieva^i že par let in spravili več sto tisoč pon..i>je«t-sfa denarja y promet Aretirana sj.a bila orgijarska mojstra Ivan ia Viktor Erhatič, Ivan Iliisič in fotograf Vladimir Koloraftar. Te dai se je viwa proti obtožencem v Bjeiovara glavna i;j ja vzbudi mod občinstvo .u v-iikansko zanimanje. Sodišče je obsodilo Viktorja Erhatjča. na eno leto, Ivan Erh&tšča na šest mesecev, Ivajt ilinjča na tri mesece, fotografa Vladimirih Ko-lomNrja pa pa Mjf.iBuajst mesecev težke ječe. Grozen umor. Iz Sobotice na Ogrskem poročajo: Na že!»»yniški postaji Bacš-Almas 'je vozil stroj vodja Aleksander Csollan slučajno ob ©ri;'m s kurjačem Mihaelom Horvat, kater^a je že deli čafea sovražil. Ko je Horvat, pred lokomotivo odstranjeval pepel, ja' GsoHau 'pognal lokomotivo, ki ie kurjača raztrgal?. Moriica so zaprli. S sekiro ubila svojega moža. V Kamisufei v Galiciji 'je pripetila zadnje' dni grozna o'o|-teljska žaloigra. Mlada žena je imela Jjnbaveo razmerje s hišnim' hlapcem. Ker jjina j,e n ' « i "'v bnm-ga s!nteij: na jo zverska žena bežab z voza iu ^ &VH«' na skgdfljf! svoje hiše. Kouji so -.oz f=r|pelj -.Si dbpuH". Zaprta ioorilka je izpovedala, da jo ubila moza /a!p. -'a poro'.! m hi>:'ii:i< i iap« ni. USTNICA UREDNIŠTVA. Gornjigrad. Dejstvo priobčimo. Drugo preo sebno in brez pomena. — Celje: To je tudi naša srčna želja, da bi izhajal list dvakrat na tedei.. Morda da se posreči! Otroci lahko dobivajo f.obe. S skrbjo čaka marsikatera ma"! čass, ko začne njen ljubljenček dobivati zobe, posebno ce manjka njegovemu telesu prava odporna zmožnost. Da se ta povzdigne, ni po zatrdilu tisocev mater boljšega sredstva kot Scottoya emulzija. Njena poraba povzroči mnogokrat že v razmeroma kratkem času obrat na bolje, maliček pc-staue živahnejši in prestane potem skoro brez vsakih bolečin čas zobne rasti. Mnogokrat ljubijo otroci : SCOTTOVO tako ?,f.!o, da Scottovo steklt-nico radostno pozdravijo, kar spreminja zdravljenje s t a; izb->rr,iai otr škini krepflnira sredstvom materi iu otroku v Vesel < Vendar samo Scottova emulzij^ in niobena cirug-v (Jena originalni steklenici 2 K 50 v. Dobi se v vs -1 lekarnah. Kdor pošlje 5' v v znamkah na Soott & Bow-.e A. D. Z. O. Z. Dunaj VII. in se sklicuje na ta Časopis, dobi enkratno poskusno pošiljatev od lekarne. 5(j i! Izjavljam, da ne prevzamem odgovornosti 1.1 poravnavo dolgov, katere bodisi kdorkoli na mo. • ime ali račun naredi. s križcim Pppolfip laupapjg pridobile so si ^MAGGinocke .,. t ■ * (gotova goveja juha) j|§jf po 0 vin. pri vseh gospodinjah. Ime M AGGI jamči za takojšnjo pripravo in izvrstno kakovost Maja oznanila. Vsaka Rastno tisjsan^ beseda stane 10 vin. tj ■ ■ t nsvadno tiskane pa po 4 vip. Znesek je vpo-slati naprej, ker se drugače inserat ne objavi. Prodam lepo malo posestvo, obstoječe i z: lepe zidane hiše, 3 sob. kuhinje. 2 obokanih kjejii, noviji govejih hlevov, ;.vinjskih hlevov, kozolca, domačega mlina z jako močno vodo, pripravno za umetni mlin ali žago, lepega sadovnjaka, 4 oralov zemlje; leži na lepem kraju blizu mesta in kolodvora Slovenjgradec. Cena 10800 K. Maks Murko, Legno p. Slovenjgradec: 534 3j2 !E 5013 jeron IS Vam plačam, če moj zatiralec koreiiinic .Ria-ma/ilo' ne odstrani v^jji ^urjiji očes, bradavic, roženice v 3 ilneh bvčz bolečjn. Gena 1 lončka z garancijskfm pismom vred 1 krona. Ke-meny, Ka3Chau. L Postfačh 12, 227 (Ogrsko). 512 30-5 Čevljarskega pomočnika sprejme Jaraea; Bucej, Teharje štev. 40 pri Celju. 572 3-1 Trgovski pomočnik špecerijske stroke, soliden in zanesljiv ti* vojaščine prost, se takoj sprejme. — Ponudbe pod ur» ii. na upravništvo ..Narod. Lista" do 20. t. m. 577 ■*VK J« se sprejmejo na stanovanje in hrano v Poljski nlici štev. 14. Celje. 563 1 Dvoje posestev eno pri Kostanjevici, drugo v Rajhenburgu, vsako z veliko hišo, gospodarskimi poslopji,' velikimi njivami, pbsežnimi travniki in 8 {jaVsnimi gozdi,' se takoj proda in sicer prvo za 15000 K in drugo za 2H000 K. Hiša v Rajhenburgu je jako pripravna za večjo obrt ali trgovino. Pojasniia daje Franc Homan, Rajhenburg. 556 2-2 Spreten trgovski pomočnik prvega nabora prost, želi svojo službo s 15. oktobrom spremeniti v manufakturno ali pa trgovino mešanega blaga. Cenj vprašanja pod i)Slaii6viten 17", na upravništvo tega lista. 568 2-2 m trgovino v Gaber jih pri Celju, ob državni cesti, na enem najboljših' prostorov blizu tovarn, se proda ali pa tudi da v najem. Posebno pripravno tudi za fijakarijo, in se prodajo zraven tudi travniki, vokovi. konji itd,, šjednle seveda le skupno s posestvom.' Pojasnila daje Jakob Omladič,' Gabprje 28 pri Celju. 553 2-2 sprejme tnkoj Mih. Lukanc, krojač v Greti štev. -18 pri Celju. 558 3-2 iz dob:-- hiše na yi&v,ipl;i );.; !/'/■<; n;> in sranoy§ajg, IfHa CiSenše feelje-Lava št. S4„ Lega, velika mesečna soba s posebnim vhodom, krasnim pohištvom, z dvemi okni na ulico, se odda tako;. Tndi z zajntrkom. Vpraša se: C. | • -m; pol ure od cerkve Sv. Duha, je isapi^ecJaj. — Posestvo ima zelo lepo lego in meri 41 oralov, med tefjii je 31 (jrplp;? gpzcja. Poslopja sp y dobrepj stanu. Zraven je tudi novi mlin. Cena posestvu • | . ' - ! !j (1 I ti 1 je 13.000 K. Plačilm. pogoji so zelo Ugodni. Več pove Jakob Vališes* pri Šv. Duhu pri Lu anali via Ehrenhausen. 573 1 Kmetje - hmeljarji! Dve sušilnici za hmelj sta ^spgipgtiaj. Obe sta srednje velikosti, torej pripravni za gospodarje, ki pritjelajo jjo 15 stotov fitpej.ja. Sedaj', ko je hmeljskj pas za leto 1912 mjpj), sta zelo poceni naprodaj (prihodnja leto, tik pred noyo J}jp$Jjsko seMjfj, bi bile namreč dražje). Pre-jirbite sj sušilnico za mali denar pravočasno, da vara prihodnje leto rip \>o treba Raj^jfi si nove ip drage gpfflgiee. Več se izve v 571 2-1 kolodvorski restavraciji v Žadcu Pozori Po^iir I • *r ta " Prva največja zaloga in delavnica čevljev ppppjoča svojo veliko množino najfinejših in najmodernejših jesenskih čevljev za gospode, gospe in otroke. Dalje pristne iovske čevlje s podplati jz pluioyipe. 567 2-2 Štela* Strašek, CeSjg, K&faška ulica štev, 3. ki želp m>je h$gffce terneljitp, času primerno izobraziti, store najbolje, ako je pošljejo v zavodi šolskih cesten v Celje, kjer 'imajo priložnost naučiti se v esempazredni dekliški šoli poleg predmfttffV^TjfedpišaTiih žaTJtfffSkgTln meščanske šole, vsega, kkr zahteva sedanja ženska izobrazba. V zavoda se poučuje vsestransko go-sppdipjstjro, poseko šivanje, kuhanje, umetna rpčjia jfpd, rj|at)fo in gpdba. V posebnem tečaju se morejo usposobiti za učiteljice ženskih poč^fh "fle^ in otroške vrtnapice. — Sprejemajo s6 deklice vsake starosti, ako so zdrave in lepega vedenja. — Nadaljna pojasnila daje vodstvo šolskih sester v Celju. 560 2-2 S3&", 5-16 3-3 9® zor! Vljudno opozarjamo, da imamo v zalogi najboljša spodnještajerska vina vseh vrst, katera prodajamo sedaj po izjemno nizkih cenah, da se pripravimo za nakup novih vin. Opozarjamo pa čisto posebno nato, da prodajamo mi ie zajamčeno pristna štajerska vina, medtem ko vinski trgovci razpečavajo slabejša ogrska in hrvaška vina pod imenom naših štajerskih. Irnamo tudi veliko dobro uvinjenih transportnih in založnih sodov, katere oddamo po lastni ceni. Prva južnoštajerska vinarska zadruga V Celju, rog. zadruga z omejeno zavezo. Dwt NIŠI ni prodaj, 25 H)innt pd mesta (Mjajena ie uovg hj|a s ne t mi sobami, kuhinjp, kletjo, gostilniško |tfnce^n( in trafiko; pripravna Je ?a trgovino;' drpg| hMj je s' tremi teb^jp, v-^ob^h stanju, z gpspoijar^im poslopjem, špirimf oral zpualjišča v lep: ra,ypiui in lepin; sadpvnim vr|om Pojasnila daje: Fp. PušnicevljajMi m,ojf§i v pri Celja. ' 547 3-2 ! Razpis služba fibroznega rawn »T ^ m. Pfi Sv. Jurjti ob Ščavnjci, okraj Gornja gona, se za tamošnji djstrikti|i okraj razpiše s b. sept. 1912 zdravniško definitivno mesto. Stalnih prispevkov daje deželni odbor 600 kron, občine 40U kron, okr. zastop za zdravljenje ubogih po dogovoru. Prošnje je vložiti od 5.—25. sept. 1912 na na-čelništvo distriktnega odbora. Pripomni se, da morajo prosilci biti poleg nemškega tudi slov. jezika popolnoma zmožni. Nemec, načelnik. 561 2-2 ž gotovim uspehom " za se rabi prasko skrb/10 varovanje Ipniače maz}$. Že 40 let; se je izkazalo mečilno vlačno mazilo, takozvano p r a š'k'b!'domaŽ'6 mazilo kot zanesljivo sredstvo za obvezo. To obvaruje rane, olajšuje vnetja iii bolečine, hladi in pospešuje zaceljenje. Razpošilja se vsak dan. 1 pušioa 70 vin. Proti predplačilu K 3-16 se pošljejo 4 pušice, za 7 E pa, deset pušic poštnine prosto na vsako postajo ŠVstr.-ogrske monarhije Pozor na ime izdelka, lzdulo-% atelja, oeno in varstveno znamko. Pristno je po 70 V. Glavna zaloga B. Fragner, c. In kr. dvorni dobavitelj lekarna „Pri črnem orlu" Praga, Mala sirana, vogal Neruive ulice 51.230, V Celja v lekarnah M. Rauscher, Oto Sohwarzl itd. Zaloge v lekarnah Av.-Ogrske. ©e® eesa-3-c- 6-3-2-3-3 soea ©©©00 © , >©©©©©©©©©© ©©eo© gs-seee &©©©©© ©©©e© I©© |#e |©©©| ©O© ©©©L Superfosfati mineralični in animalični, najpreizkuše-nejša. najzanesljivejša in najcenejša fosforna gnojila za vse ^r vrste zemlje HI Vsebina stroge zajamčena. Najsigurnejše in najhitrejše oživljenje pašnikov; bogata žetev krme, bogate 18 na fosfornokislih soleh. 30-26 m- Superfosfat povzroči pri žitu in sočivju najpopolnejšo tvorbo zrn in poplemenitenje sadeža, tako tudi pri krompirju, repi itd. amouijakove, kalijeve in soliterne superfosfate prodajejo vsfe tovarne umetnih gnojil, trgovci, kmetijske zadruge in društva. Osrednja pisarna: Praga, Ptikopi 17. 9-C-© g©®©©© ©©©©©© ©e©®© s£-e-e-3-3-30as-3 e®©®€ |e©eoc-ec-9©s-s ooo©© ©&©©© ©©o®©© -3-3-3-3-3« ts©e©e© c-c-ec-c-o eeeeo oee-e® eooooe ©eooe-oS 88#89B0ia^8r"---------^^^--------- -------------- K-i mS Naše najmodernejši urejeno špecijalno tovarniško podjetje stoji 1' ' t ^ SS iS •♦CM sein strokovnjaških krogih tovarn za stiskalnice (preše) iu uživa 456 10-8 Dunaj IL Tabo^str'. 71 Zahtevajte posebni katalog št. 448 a vinskih in sadnih stiskalnic, kompletnih moštarnic, hidravlskih preš, sadnih in grozdnih mlinov, strojev za snemanje jagod, navornih sesalk itd. ^aci 700 mesialj in prwlli prizi^aoj špecijairsa tovarna sir-oje« za pnl-a cso?S9«|e i« sasSnih izdelkov. 1500 delavcev. Zastopniki se iščejo. za ženske in sukno za moške obleke zadnje m« de razpošilja najceneje Jugoslovanska razpošiljalna _ R. Stermecki v Celju. Vzoi ti na zahtevo poštnine prosto. C<:Kt V VV V tf M yj [ C V CV C >i! i< * V'>> V v< V >iN< >i Rastlinska destilacija „RADECKI" i Ivan Čater v Celju vas postreže priznano povsem najugodnejše pri nakupu vseh vrst likerjev 241 in žganja. 42-27 Špecijalitete: „Radeeki" grenki in sladki in Pelinkovac najboljši želodčni likerji, izdelki izključno samo iz rastlin. Bosanska in slavonska slivovka, ogrski kakor istrski tropinovec in vinsko žganje ter zajamčeno pristen v zdravilne namene priporočljiv kranjski brinovec. Zahtevajte v lastno korist brezplačno in poštnine prosto vzorce in cene. < >>!'< >>I'x »T* *>< >>,', >■>'< X\'-< * Slikar, pleskar prevzame vsa v svojo stroko spadajoča dela kakor slikanje sob, : cerkev, gledaliških : odrov, črkoslikarstvo na steklo, les itd. — Zmerne cene. — Priporoča se za obilna naročila. Svoji k svojim! Viktor Bevc, Celje 90 Graška cesta št. 8. 49-23 M. RAVTAR Ljubljana, Jurčičev trg 3 priporoča razne delikatese, fine kranjske klobase, salame, hrenovke, pristna namizna in dezertna vina domačih in inozemskih kleti, kranjsko borovničevo vino, šampanjec, konjak, likerje itd. — SI. društvom posebno nizke cene. Za veselice dam blago tudi v komisijsko prodajo. 317 26-21 Najboljši češki nakupni vir. Ceno posteljno perje: 1 kg sivega, dobrega, pni j enega 2 K, boljšega 2 E 40 h; prima polbelega 2 E 80 h; belega 4 K; belega, puhastega 5 E 10 h; 1 kg veleflnega, snežnobelega, puljevega 6 E 40 h; 8 K; 1 kg puha, sivega 6 E; 7 E; belega, finega 10 E, najfinejši prsni puh 12 E. — Kdor vzame 5 kg, 443 dobi franko. 50-9 Zgotovljene postelje iz gostonitega rdeCega, modrega, belega ali rumenega nankinga, pernica, 180 cm dolga, 120 cm Široka, z 2 zglavnikoma, vsak 80 cm dolg, 60 cm Širok, napoljen z novim, sivim, jako stanovitnim puhastim posteljnim perjem 16 E; napol puh 20 E; puh 24 E; same pernice po 10 E, 12 K, 14 E, 16 E; zglavniki 3 K, 3 E 50 h, 4 E. — Pernice 200 cm dolge, 140 cm Široke E 13"—, E 14'70, E 17 80 in K 21—; zglavniki 90 cm dolgi, 70 cm Širok E 4 50, E 5'20, E 5'70; podpernica iz močnega rižastega gradlna, 180 cm dolga, 116 cm'Široka, E 12 80, E 14 80. Razpošiljanje po povzetju od 12 E naprej franko. Dovoljeno je zamenjati, za nengajoče se povrne denar. S. Benisch v Dešenici, štev. 773, Češko. Bogato ilustrirani ceniki zastonj in fxaa'io. g="=T"-""" & Emil Brandeis = komisijska trgovina s hmeljem = Norimberk Mestna hmelj arna št. 6. se priporoča za prodajo hmelja po kolikor mogoče najvišji dnevni ceni. Reelna postrežba. 513 20-5 Kulantni pogoji. malisno štupo, suhe gobe, vinski kamen, med v satovju, satovje, vosek, jabolka namizna in hruške za mošt, fižol, oves, pšenico, ječmen, bučne peške, koruzno slamo, smrekove storže, želod, krompir, sploh vse deželne pridelke, kakor tudi petrolejske in oljnate sode ter močnate, solne in otrobne vreče kupi vsako množino veletrgovina Anion Koleno, Celje, Graška cesta 22. 554 52-2 SEIIIERSESEi Svuji k svojim Največja trgovina in velikanska zaloga urf zlatnine, srebrnine, verig, uhanov, zaponk, priveskov, prstanov z demanti, brilanti in drugimi kamni. «8 51-86 Za ženine in neiestice zZ ££ TT^L TZT. ZALOGA očal, naočnikov, daljnogledov itd. Naročite cenike! Zastonj! Poštnine prosto! R. Salmič, Celje, Narodni dom R ZVEZNA TISKARNA V CELJU. Tiskovine v moderni obliki so dandanes, kakor znano, potreba vsakega podjetja, ki hoče uspešno delovati, kajti tiskovine brez učinka romajo navadno vsled pomanjkanja časa neprečitane v koš. Sleherni, ki to upošteva in deluje v tem smislu, zamore vsak čas računati na dosežen uspeh, ker se prejemniku vsili nehote prepričanje, da deluje z vzornim podjetjem, katero se potrudi v vsakem oziru izvršiti naročilo skrajno natančno in z namenu potrebnim učinkom. Zavod, ustrezajoč vsem zahtevam na polju moderne tiskarske tehnike, je Zvezna tiskarna v Celju, Schillerjeva cesta štev. 3. Založena z modernimi črkami in okraski, kakor tudi opremljena z brzotisnimi stroji najnovejše konstrukcije in zlagalnimi pristroji je v položaju v polni meri zadovoljiti svoje cenjene stranke. — Cene nizke. "S O o ct> £ g" o s a b* — 2 -1 g 9= K* B P o G« _ P* o 10 • OS pr bO >-> vXj Lastna knjigoveznica.Effv t Nič več began ja kadilcev cigaret OTTOMAN ser so glasom razsodbe upravnega sodišča na Dunaju z dne 9. marca 1912 vse imitacije izbrisane. 335 52-20 Br Nahrbtniki % najboljše kakovosti po raznovrstnih cenah, nadalje planinske dO« pisnice Savinjskih alp, papirnate čaše in iz aluminija, se dobivajo pri tvrdki Za vrtne veselices lampljone, konfetl, serpentine, karte za tombolo, papirnate krožnike, ser-vljete itd. — Zaloga raznega papirja. Mr Goričar & Leskovšek II Zvezna trgovina Celje, Graška cesta Št. 7. (Goričar & Leskovšek) 26 52-37 Celje, Rotovška ulica št. 2. Najnovejša iznajdba! zamore se lahko in naglo pogasiti le s llelik požar Smekalovimi brizgalnicami z 40% delavske sile pomanjšanim ravnotežjem nove sestave, koje od desne in leve strani vlečejo in mečejo vodo. — T vsakem položaju delujoče kretanje brizgalnic nepotrebno! R. A. Smekal, Zagreb skladišče vseh gasilnih predmetov, brizgalnic, cevi, pasov, sekiric, sesalk in gospodarskih strojev ter motor-mlinov. 276 26-24 !BEf3 Odplačevanje na obroke EBR3 129 odlikovanj! Ef3Ejj| Franc Strupi Celje, Graška cesta priporoča svojo bogato zalogo stekla, porcelana, svetilk, raznovrstnih šip itd. Najnižje cene. PreTzetje vseli steklarskih 50 del! 51-37 Na debelo! Na drobno! 1 Tomasova žlindra znamka Stern, Darka zvezda 539 4-3 se, kakor nčijo skušnje, sigurno in dobro splača pri jesenskih setvah, travnikih in pašnikih. Ima prednost, da je poceni in da se njene redilne snovi čez zimo ne izgubijo v zemlji. Varujte se ponarejanj in manj vredne žlindre. Naročila na cele vagone in na drobno sprejema veletrgovina z železnino »Merkur" Peter Majdič v Celju kjer je zaloga in prodaja tvrdke Thomasphosphatfabriken, Berlin, W 35. » -—-sni—----------- n- —.nsžll ANTON KOCUVAN Ring štev. 2 CELJE M Ring štev. 2 Priporoča svojo špecijalno trgovino za prave švicarske vezenine. Vzorci poštnine prosti na razpolago! — Predtiskovine na platnu za šolo in dom in vsi v to stroko spadajoči predmeti. — Velika izbira perila in modnih predmetov za dame in gospode. Klobuki in čepice za gospode in dečke. Tudi dežniki, svileni robci, moderci, šerpe itd. se dobijo po nizkih cenah. j Ani. Kocuvan, trgovec, Celje. Darujte družbi sv. Cirila in Metoda! Prva južnošf aj. kamnoseška industrijska družba v Celju Mnogoštevilna za nagrobnih spomenikov | iz različnih vrst marmorja, granita i. slenita. Nova ulica II, zraven slov. šole. Edino nar. kamnoseško podjetje. 30 12-9 Lastniki: Rob. Diehl, Ant. Kolenc in Fr. Strupi Izvrševanje :: vseh cerkvenih stavbenih del s strojnim obratom. Ivan Rebek, stavbeni in umetni ključavničar, vodovodni inštalater (Poljska ui. i4> se priporoča za napravo železnih ograj, vrat, oken, stopnic ter za vsa konstrukcijska dela, štedilnike, vseli vrst vodovode, vodnjake, kopališča. Izdelujem močne premostne tehtnice (Brucken-vvagen). — Vzamem v popravilo vsakovrstne tehtnice in uteže. Celje. Vse po dnevnih cenah. 105 48-23 Celje. Tolstovrško slatino ki je najboljša namizna in zdravilna kisla voda in se naroča v Tolstem vrhu, Naročajte, ponudite, zahtevajte in pijte le pošta Guštanj, železniška postaja Spodnji Dravograd, pošta in postajališče Guštanj, Koroško. Brzojavni naslov: Oset, Strelteben. — Tam se nahaja tudi dobra gostilna in prenočišče. Prazne Steklenice drugih voda se sprejmejo v polnitev. Cene nizke. Plakati, prospekti In ceniki na razpolago zastonj in franko. — Uporablja se kot zdravilna voda in namizna osvežujoča pijača. Več prlznalnlh in pohvalnih pisem. — V lastni uporabi pri mnogih odličnih zdravnikih cele Avstrije. — Preurejen vrelec! Znižane cene! 462 16-8 Slavno p. n. občinstvo se vljudno opozarja na veliko zalogo na novo došlega modnega volnenega blaga za obleke, bluze itd. — Krasne novosti za jesen in zimo. Postrežba solidna! Svoji k svojim! Najstarejša narodna manufafcturna trgovina Karoi Vanic Celje, Narodni dom. Na debelo in drobno! Točna in sol. postrežba! Velika zaloga barhenta in flanela v najnovejših krasnih vzorcih; ravnotako bogata izbira belega barhenta za spodnje obleke po izjemno nizkih cenah. Za gospode so došle krasne angleške novosti 1 Vedno na novo: modni svileni in volneni robci, kravate, stezniki (moderci), perilo za gospode in gospe po nizkih cestah. Krojači in šivilje dobivajo poseben popust 1 Avstrijske poštne hran. račun štev. 54.366. 62 51-37 Telefon štev. 48. Ogrske poštne hranilnice račun št. 26.283. Lastni dom IO, Pisarna je v Celju, Rotovška ulica št. 12 llraduje se vsak dan razun nedelj in praznikov od 8«—12. ure s © ® dopoldne, ©s® registrovana kreditna in stavbena zadruga z omejeno zavezo v Gaberju pri Celju sprejema hranilne vloge od vsakega, je član ^^ ^^ B» S . yh** v i. Edino delniško pivovarmško narodno podjetje Delniška družba zaruženih plvovareh Žalec in Laški trg Svoji k svojim! v rjultljahi STOjj k STj,jjm! priporoča svoje iztoorno marčno, dvojiioinarčno, tehnalno in granatno pivo v sodčkih in steklenicah. 126 47-32 ijalsia dalmatimsk Celje 52-19 Glavni trg 8 vin Gl&imf trg 8 Ima v svoji veliki zalogi najboljša vsakovrstna dalmatinska vina in razpošilja na veliko in v steklenicah. ČpsiO vino s,Plavac" za slabokrvne in druge vinske špecijalitetft še tttdi razpošiljajo. 11 Zahtevajte cenik i! Piebivalcem v mestu in bližnji okolici se razoašft po hišah od 5 litrov naprej po zmernih cenah. Za. naročila od 56 litrov naprej velik, popust. Za naravnost vina se garantira. P^ip^O^am S"-k plačuje hranilnica sama ter ga ne odteguje vlagateljem. Za varnost vlog jamčijo okraji: Šoštanj, Sevnica, Srn,-rje, Gornjigrad in Vransko in rezervna zaklada, katera znašata vže nad 350 000 K. Ker nima namena iskati dobitka, zato razdeli znatne svote v občekoristue in dobrodelne namene za gori navedene okraje. 92 52-23 SS ^ T\nsedaj je dovolila za dijaške ustanove 30.000 K, U za napravo potov 5.000 K. različnim učnim zavodom in za ustanovitev slovenske obrtne strokovne šole 12.000 K, za podpore različnim požarnim hrambam in v kmetijsko gospodarske namene nad 6.000 K, hranilnico ustanovivšim okrajem izplačalo okolo 45.000 K za dobrodelne namene, skupno tedaj nad 100 000 K. Sprejema tudi hranilre fct>|ii ce drugih, posebno ne-sovenskih denarnih zavodov in jih obrestuje, ne da bi se pretrgalo obrestovan je. Slovenci, vlagajte v Južnoštajersko hranilnico svoj cerkveni in ustanovni denar in kadar nalagate denar za mladoletne ali varovance. In zahtevajte pri sociščih, da se naloži denar za mladoletne oz. za varovance izključno le v južr.ošiaje rsko hranilnico.