PRIMORSKI DNEVNIK je začel izhajati v Trstu 13. maja 1945, njegov predhodnik PARTIZANSKI , DNEVNIK pa 26. novembra 1943 v vasi Zakriž nad Cerknim, razmnožen na ciklostil. Od 5. do 17. septembra 1944 se je tiskal v tiskarni »Doberdob« v Govcu pri Gorenji Trebuši, od 18. septembra 1944 do 1. maja 1945 v tiskarni »Slovenija« pod Vojskim Pri Idriji, do 8. maja 1945 pa v osvobojenem Trstu, kjer je izšla zadnja številka. Bil je edini tiskani partizanski DNEVNIK v z sužnjeni Evropi. primorsld M dnevni! Poštnina plačana v gotovini Abb. postale 1 gruppo Cena 700 lir - Leto XLIII. št. 57 (12.689) Trst, nedelja, 8. marca 191 1 559 S' d M 9 6 0 c S 0 * 0 - 2 C % -C ~ C O 2> lije) 723 f= r c- „ -j m C > £: 0 X- O ■O M 0‘- r m r?: h: 3» Z _>• H a j> -n > — X' > i> __ -Js O ?0 -3. O O ?0 O O Tragičen obračun nesreče v Rokavskem preliv Več kot sto mrtvih v brodolomu britanskega trajekta pri Zeebruggeu V podkrovju tudi sodi strupenih kemikalij - Največ žrtev zaradi splošne ohladitve ZEEBRUGGE — Trajekt Herald of Free Enterprise je v smeri proti Doveru plul natanko 16 minut. Nato je Rokav-ski preliv postal prizorišče najhujše morske tragedije britanske mornarice po Titanicu. Po zadnjih, a žal še nepopolnih podatkih, je v nesreči, ki se je odigrala v pičlih nekaj sekundah, izgubilo življenje 51 ljudi, pogrešanih pa je še 84 oseb, medtem ko je tragedijo preživelo 408 ljudi. Reševalcem je sicer uspelo, da so še včeraj v ranem jutru rešili življenje trem osebam, nihče pa si ne dela vgč iluzij, število pogrešanih se iz ure v uro žal sprevrača v število žrtev. Vkrcanih naj bi bilo 549 oseb (84 članov posadke), 65 avtomobilov in 35 tovornjakov. Med tovorom pa je bila tudi stotina sodov strupenih kemikalij, za katere se ne ve, ali so ostali v trajektu ali jih je odneslo morje. Ob zaprepaščenju preživelih, predvsem pa Britancev, sta se že razblinila dva od treh možnih vzrokov nesreče. Trajekt družbe Thownsend Thoresen, naj ne bi udaril ob enega izmed pomolov Zeebruggeškega pristanišča in prav tako naj se ne bi zadrl v peščeno morsko dno, njegovo bliskovito potapljanje naj bi povzročila morska voda, ki je vdrla skozi odprta premčeva vrata. Ključno vprašanje, ali so se impozantna vrata, skozi katera vstopajo vozila, slabo zaprla, ali so se naknadno odprla, bodo morale pojasniti tri samostojne preiskave. Glasniki pomorske družbe Thownsend Thoresen so sicer izjavili, da je to nemogoče, saj upravljajo vodotesna vkrcevalna in izkrcevalna mostiča posebne hidravlične naprave, ki se ne morejo zlahka odpreti, (ef) NA 16. STRANI Trajekt Herald of Free Enterprise je v Zeebruggeškem pristanišču obležal na levem boku Reagan pripravljen navezati trdnejše stike z Gorbačovom Evrorakete in morebitni vrh ZDA - SZ v moskovski agendi Georgea Shultza 8. marec dan ženskega ponosa BRUNA DORBOLO’ Žarometi so usmerjeni v žensko, vse oči uprte v protagonistko. V junakinjo, ki jo imajo za sporno, a je od zmerom v središču svetovnih doga-janj in nas venomer vodi po čustvenih stezah: ženska — mati in ljubezen, ženska - delo in osamljenost, ženska - - prijateljica in nasprotnica, ženska — ljubica in spolnost, ženska ~ nasmeh in otožnost, ženska — boj in vdanost. Takole sem te od vselej Poznala, ženska, ki si se mi izpod črne rute, na oči poveznjene, smehlja-la vsakokrat, ko sem ti rekla »dobar dan, nuna«, in se vsa radovedna in osupla zazrla v tvoj pogled, v kate-rem sta se zrcalili otožnost in vdanost, pa je v njem vseeno sijala ljubeznivost. Ta tvoj pogled in ta tvoj smehljaj sta mi pomenila največjo iekcijo v življenju, vlila sta mi moči za v boj, bila sta mi v opomin zoper Površno družbeno vključevanje, nakazala sta mi pot do ljubezni in resnice. Če sem se pred desetimi leti ločila od ženske čedajske skupine, ki se je borila za ženske pravice, da bi takšno skupino izoblikovala v Nediških dolinah in z njo postavljala na prvo mesto med terjanimi pravicami zaščito lastne etnične pripadnosti in tiste sladke govorice, ki si me je ti naučila in je bila od vselej naša, potem sem to storila zato, da bi izbrisala vdanost iz tistega tvojega pogleda, ki je, upam, tudi moj. Ce je bilo težko zaceliti srčne rane, ki ti jih je prizadejala emigracija, ko ti je iztrgala otroke — sem si rekla te bom utrdila v prepričanju, da si storila prav, ko si jim razsodno in v tvojem jeziku izrekla pravšnje besede. Od tod moj skok v politično in upravno življenje. Leta 1980 sem pristala na kandidaturo na občinski listi v Špetru Slovanov. V tistih letih je bilo nedvomno veliko ugodnih dejavnikov za vključitev ženske v neko upraviteljsko listo, le da so bili eni bolj in drugi manj veljavni. Bil je to čas, ko so ženski boji iz splošnega oporečništva prehajali v proučevanje zakonskih predlo-gov v prid ženske, vzdušje iz leta 1968 — z vsem zanimanjem in soudeležbo pri političnem življenju vred — PQ se še ni docela poleglo. Volja po Preobnovi in kulturna ter gospodarska razgibanost po potresu sta bili na dlani in če nisi vključil v kandidatno listo ene ali več žensk, si utegnil izglodati kot rasist. In ravno to dejstvo je imelo pri zapisu mojega — in drugih žensk — imena v kandidatne liste leta 1980 menda večjo težo kot pa vse moje prejšnje kulturno, družbeno in Politično delo. Znašla sem se torej v koži človeka, ki uživa prijazno mu dopuščeno pravico: šele neugodje, ki sem ga pri tem občutila, mi je odprlo oči, češ, kako dolg bo še boj za žensko osamosvoji-tev. Pa sem si zavihala rokave in še enkrat spoznala, kako važna je tvoja vloga, ženska, in kako si to vlogo vselej na novo odkrivala, ko si morala, čeprav v senci, gnati naprej siromašno gospodarjenje naših dolin. Zavest NADALJEVANJE NA 2. STRANI MILAN — Včeraj se je z zadnjimi srečanji zaključil prvi del takmovanja v ženski namiznoteniški A ligi. Kras Globtrade si je zagotovil končno dru-9o mesto v skupini za Coccagliom in 00 torej v polfinalu igral z močno ekipo Surgelati Arena iz Verone, ki je arez težav osvojila prvo mesto v drugi skupini A lige. Takoj moramo poudariti, da se je včeraj v Milanu igralo v nemogočih Pogojih, v precejšnjem mrazu in v pravi maratoni, ki je trajala od zgodnjih Popoldanskih ur do trde noči. Kras je začel zelo dobro, saj je po zelo napetem srečanju premagal favorizirani Coccaglio s 4:3. Najbolj dramatična je bila zadnja tekma med Sedmakovo in Andreonejevo. Pri rezultatu 1:1 je naša igralka že vodila s 14:6, nasprotnica pa je nepričakovano povedla z 20:19. Takrat je Damjana stisnila zobe in osvojila set, tekmo in srečanje. NEW YORK — Ameriški predsednik Ronald Reagan je posvetil svoj običajni sobotni radijski govor obisku, ki ga bo imel državni tajnik George Shultz pri sovjetskem kolegu, zunanjem ministru Edvardu Ševardnadzeju. V drugi tekmi pa nepričakovan preobrat. Roy Milan je gladko premagal Kras Globtrade s 4:1. Domačinke so sicer zelo močne, posebno Morettijeva je v zadnjem obdobju, ko je potovala tudi na svetovno prvenstvo, izredno napredovala. Bernardičeva je na tem srečanju izgubila prvo tekmo v prvenstvu sploh (proti mladi Bevilacguovi). Tretje včerajšnje srečanje je bilo za naša dekleta skoraj formalnost. Brez naprezanja so namreč premagale pe-pelko te skupine A lige, Recoaro iz Bočna. NADALJEVANJE NA 14. STRANI Košarka: drevi v Trstu Jadran - San Dona Predsednik Reagan meni, da bodo zadnje sovjetske ponudbe za umik jedrskih raket srednjega dometa iz Evrope konkretno omogočile ponovno zbližanje obeh velesil, ki sta kar sprti zapustili reykjaviško pogajalno mizo. CONEGLIANO Upanja združene odbojkarske ekipe Meblo, da bi se lahko še potegovala za napredovanje v A-2 ligo, so se razblinila. Naša dekleta so na temeljnem sinočnjem gostovanju v Coneglianu izgubila s 3:1 in vseh ambicij po visoki uvrstitvi je zdaj konec. Matematika Mebla sicer še ne obsoja, a ni umestno gojiti kakršnihkoli upanj, tudi zato, ker se je tudi v Coneglianu izkazalo, da Meblu v boju za sam vrh le nekaj manjka - verjetno stalnost v igri. Tudi tokrat, kot večkrat, ko gre naši ekipi za nohte, je bilo po obetavnem začetku vse preveč, živčnosti, napak in nihanj, zdaj ene, zdaj druge igralke ali kar skupin igralk. Kar boli, je večkratna ugotovitev, da so tudi sinoči naša dekleta zamudile priložnost, da bi dosegle zmago. Na začetku so Meblove igralke stopile na igrišče zelo motivirane. Igrale so zbrano, odločno, dobro so izkoristile številne napake gostiteljic in suvereno, do- Reagan se je včeraj sestal tudi s predstavniki ameriške delegacije na ženevskem zasedanju. Ob koncu srečanja pa je izjavil, da je prav skupni trud ameriških in sovjetskih delegacij v Ženevi ustvaril trdno odskočno desko za kakršnokoli pogajanje o krčenju jedrskih arzenalov obeh velesil. Reagan je izjavil, da bo osrednja tema Shultzovega skorajšnjega sestanka v Moskvi (ameriški državni tajnik bo namreč sovjetski gost od 13. do 16. aprila) analiza ponudbe SZ o obojestranskem umiku evroraket. Državnemu tajniku pa je Reagan naročil, da se s sovjetskim kolegom loti tudi vprašanj, ki so ameriškemu predsedniku posebno pri srcu in sicer Afganistana in Nikaragve. ZDA bodo zahtevale od Sovjetske zveze, da »nemudoma« prekliče svoje vojaške enote iz Afganistana, obenem pa da odreče vsako nadaljnjo vojaško pomoč sandinistični vladi v Managui. Shultz naj bi tudi pripravil pot za ponovno srečanje med Reaganom in Gorbačovom, državni tajnik pa trdi, da je aprilski termin še preran. bile niz. Povedle so tudi v drugem nizu, nato pa se je zataknilo, predvsem podajačici Grgičevi, ki jo je trener Drasič zamenjal s Pertotovo. Coneglia-no pa je vseeno visoko povedel z 11:5 in odslej je Meblo nasprotnice do konca tekme samo še zasledoval, s srcem, voljo, občasnimi vzponi v igri, a brez začetnega učinka. Zmogel je skorajšnjo priključitev pri 11:10 v drugem nizu, a več mu ni uspelo iztržiti. Nevarnejše se je Coneglianu približal le še v četrtem nizu, ko je nadoknadil zaostanek 7:12 do 10:12, ne da bi nasprotnice prišle do točke, kljub temu, da so kar šestkrat imele na voljo servis. Trener Drasič je poskušal z menjavami igralk in sistema igre obrniti tok dogajanj, toda prave alternative začetni postavi ni našel in je verjetno tudi ni bilo. NADALJEVANJE NA 14. STRANI Ob dogodkih v Jugoslaviji in Sloveniji BOGO SAMSA Friedrich Engels, ustanovitelj z Marxom dialektičnega materializma, je nekje ugotovil, da je svoboda spoznanje nujnosti. Kot vse izreke tudi tega ne smemo vzeti preveč dobesedno, najbrž pa velja kot zdravo napotilo v zvezi z zadnjimi dogodki, ki razburjajo slovensko in vso jugoslovansko javnost. Govorimo o zadnji številki Nove revije in o ponaredbi nacističnega plakata v zvezi s proslavljanjem dneva mladosti. V Jugoslaviji že več let burno vre. Gospodarska kriza nima samo ekonomskih korenin, ne gre samo za naraščanje inflacije, znižanje produktivnosti, slabo izkoriščanje sredstev, temveč je tesno povezana z družbenim ustrojem na delovnem mestu in v mednacionalnih odnosih države s poudarjeno federativno ureditvijo. V razpravi je torej bistvo družbenega sistema in pred Jugoslavijo in jugoslovanskimi narodi sta - po mojem mnenju - dve poti: nadaljnji razvoj samoupravnega socializma v izrazito demokratično smer pluralističnih interesov - v gospodarstvu s spoštovanjem zakona vrednosti in s tem tržnega gospodarstva brez ideoloških meja in predsodkov, v državnosti pa v krepitvi bogastva vseh narodov in narodnosti, skratka v krepitvi federativne ureditve, kot je bila načeloma že začrtanaa z avnojskimi sklepi. Na drugi strani pa so nič manj jasne in odločne zahteve v obratno smer: k centralizaciji, krepitvi osrednje vlade, trdi roki z odvzemanjem pristojnosti republikam in pokrajinam, z zmanjševanjem vpliva trga in povečanjem odločilne moči države — vključno z represijo. Vsa ta vprašanja prihajajo zelo jasno na dan v teh dneh, ko se v SFRJ razpravlja o spremembah ustave in z njimi tudi o prestrukturiranju odločanja in vpliva in ko se kažejo razne tendence, ki seveda v konkretnih zapletenih vprašanjih niso vedno tako preproste in linearne. V tem kontekstu je seveda pomembno, da se o vsem odkrito, od- NADALJEVANJE NA 2. STRANI North dajal denar contrasom tudi po izbruhu iranske afere VVASHINGTON — Tudi po izbruhu iranske afere je polkovnik Oliver North nadaljeval s finansiranjem nikaragovskih contrasov. Medtem ko je Reaganova administracija preživljala svoje najtežje ure je North 19. aprila letos nakazal na neki panamski banki 80 tisoč dolarjev v korist Nikaragovskim demokratičnim silam. Finančno transakcijo je seveda izvedla družba Intel Corp Inc, ki pa ni nič drugega kot ena izmed tolikih družb, ki jih nadzoruje Carl Channell, glavni finančni posrednik med ameriškimi »meceni« in nikaragovskimi contrasi. Eden od njihovih voditeljev, Adolfo Calero je predsinočnjim priznal, da so od prepovedi Kongresa na tak način dobili 32 milijonov dolarjev. Medtem pa se je izvedelo, da je polkovnik North nakazal na svoj švicarski tekoči račun več kot en milijon in 700 tisoč dolarjev, ki jih je prejel za nikaragovske contrase od darežljivih Američanov, ki so te zneske seveda odbivali od davkov, za nagrado pa jih je sprejemal tudi predsednik Reagan. O tej vsoti pa se ne ve, kako je končala. Namizni tenis: v A ligi v Milanu Odbojka: sinoči v ženski B ligi Krasu drugo mesto v skupini Nihanja usodna za Meblo Medtem ko pripravlja Cossiga svoj recept za izhod iz krize Martinazzoli: »De Mita ali Forlani? V redu, a v vlado mora tudi Craxi« PLOŠČICE — SANITARIJE ROLICH & C sne Nabrežina 35/c Tel. 200371 ZASTOPSTVO panto Ul. Carducci 15 TRST — Tel. 64610 RIM — Cossiga bo morda že jutri pokazal, kaj namerava ukreniti za izhod iz vladne krize, ki jo je sprožil Craxijev odstop. Po dvodnevnem posvetovanju s tajniki strank je imel včeraj vrsto zasebnih telefonskih razgovorov, danes pa bo do kraja proučil stališča in predloge politikov. Njegovi sodelavci pravijo, da so za zdaj odprte še vse poti, znotraj večinske koalicije pa švigajo vsevprek strupene puščice. KD še zmeraj očita socialistom, da so krivi krize, ker kršijo sporazum o štafeti, Martelli pa taji in meni, da stremi De Mita k predčasnim volitvam, ker ne mara referendumov. Novo je le to, da je Martinazzoli (KD) pristal na možnost o imenovanju De Mite ali Forlanija za predsednika vlade, kot hoče PSI, toda pod pogojem, da pojde vanjo tudi Craxi. S tem soglaša tudi Battistuzzi (PLI), Forlam pa navidezno ne, saj brani kandidaturo Andreottija: »Če vas kdo prosi za aspirin, mu vendar ne boste dali ricinusovega olja in tako je tudi v politiki«, je rekel na zasedanju zveze lekarnarjev. Martinazzoli pa vseeno ni naredil posebne usluge socialistom: ko ga je časnikar vprašal, kakšna vlada naj bi upravljala morebitne predčasne volitve, je odgovoril, da takšna kot dosedanja, vsekakor pa taka, ki bi jamčila nepristranost ministrskega predsednika med volilno kampanjo, česar da ni mogoče reči o Craxiju. Martelli je označil te besede kot hud izziv in Martinazzolija primerjal »zvočniku, skozi katerega grmijo De Mitove nesramnosti«. Spadolini pa je na zasedanju PRI o »odnosih med laično in demokratično kulturo«, to je med kulturo bršljanove vejice in nageljna, napovedal, da bo vladna kriza trajala vse do kongresa PSI. Na zasedanju so spregovorile tudi socialistične osebnosti in vsi skupaj so zgovorno ugotavljali, da sta se obe stranki rodili v demokratični in reformistični levici, zato morata tvorno sodelovati. Nobene reformatorske volje pa ne priznava tema in drugim strankam koalicije Napolitano (KPI): »Če demokristjani zavračajo možnost dialoga KD-KPI, naj vedo, da komunisti ne maramo nikakršnih drobtin. Zavzemamo se za programsko politiko in za reformatorsko alternativo z drugimi levimi in naprednimi silami. Vsi, ali skoraj vsi hočejo predčasne volitve, a te odgovornosti nočejo prevzeti. To pa ne daje nobenih demokratičnih jamstev in to mora Cossiga razumeti.« (dg) Južna Italija v primežu mraza Vsa Sicilija znova pod snegom RIM, BEOGRAD — Južna Italija in predeli Dalmacije, Črne gore in južne Srbije so v primežu mraza, kakršnega ne pomnijo v tem času. Izredno zebe tudi v Apeninih in Alpah: v Livignu, najvišjem kraju v Evropi (2079_m), so izmerili 30 stopinj pod ničlo. Se bolj kot ta podatek pa preseneča temperatura, zabeležena na Sv. Juriju, najvišjem vrhu Biokovega, ki leži samo nekaj kilometrov od morja, nad Makar-sko: 25 stopinj pod ničlo. Tako hudega mraza ne pomnijo najstarejši domačini v tem delu Dalmacije. Že nekaj dni pošteno zebe Sicilijance, včeraj pa so za nameček dobili še sneg, ki je pobelil ves otok, v Palermu celo do morja. Dopoldansko sonce ga je v nižinskih legah stopilo. Etna je dosegljiva samo z zimsko opremo. Snežni plugi s ceste odstranjujejo zaledenel sneg. Hude težave so se poja- vile na avtocesti Palermo - Catania; brez verig promet na tem odseku ceste ni mogoč. K sreči je morje mirno. V Markah je snežna odeja prekrila deželo do višine 400 metrov. Vse pokrajinske ceste so v primežu leda. V Anconi je led povzročil veliko prometnih nesreč, na srečo brez hujših posledic. Sneg je prekril tudi jadransko avtocesto Civitanova - Ancona. V Apulji je slabo vreme povzročilo občutno škodo kmetijstvu. V številnih občinah so zaprli šole. V Abrucih vlada pravi polarni mraz. Z minus 22 stopinj v Aguili so imeli včeraj najmrzlejši dan v tej zimi. Dokaj nenavadno vremensko stanje v Južni Italiji (visok pritisk na tleh in nizek pritisk na 8.000 m) in pri nas bi se moralo kmalu spremeniti: od zahoda prihaja otoplitev. Za posilstvo šest let zapora VIBO VALENTIA (Catanzaro) — Šest let zapora, 10 milijonov lir odškodnine civilni stranki, plačilo sodnih stroškov in prepoved opravljanja javnih funkcij, to je kazen, ki jo je sodnik včeraj prisodil 27-letnemu Giorgiu Orricu, posiljevalcu 29-let-ne Barbare Ciechainovvicz, angleške turistke, ki je bila na počitnicah v kraju Vibo marina, pri svoji prijateljici Belindi Silous. Mladenič je priznal, da je imel z njo odnose, Angležinja pa je vztrajala pri posilstvu na plaži. Državna pravdnica Pasuinova je za Orrica predlagala 12 let zapora. Med procesom je prišlo do besednega spopada, ker je dr. Pasguin očitala predsedniku sodišča, da laže. Ko je sodnik zagrozil, da bo postopek predal v nadaljnje preučevanje sodišču v Mesino, sta se predstavnika sodstva pobotala in postopek sklenila. • 8. marec dan ženskega ponosa NADALJEVANJE S 1. STRANI o tvojem neprestanem iskanju nekega izhoda da bi lahko svojim otrokom omogočila višjo izobrazbo, mi je vlila še novega poguma pri iznašanju idej in sprejemanju odločitev. Tako se zdaj dogaja, da kot odbornica za kulturo in šolstvo v moji občini delam brez vsakih težav in z zadoščenjem. Pa tudi z odlično ekipo. Tu pa tam mi gre celo na smeh, saj se med kakšno živahno debato še zmerom pripeti, da kdo pozabi na moj spol in reče: »No, Bruna, dajmo se pogovoriti resno, med moškimi.« Zadoščenju, da sem v teh zadnjih letih dejavno sodelovala pri upravi Špetra Slovenov, botrujejo ugodni rezultati, ki smo jih dosegli na vseh področjih in ki so dobro vidni vsakomur, da se le pazljivo zazre v Špeter. Čeprav me je prevzel njen čar, pa politike nisem vzljubila, toda ljubezen in zaupanje do mojih ljudi izdatno opravičujeta to dejavnost, ki je marsikdaj težko združljiva z mojim delom in zasebnim življenjem. Mislim, da je ljubezen gibalo vsega. Zaupanje pa te v trenutkih utrujenosti in malodušja povzdigne z novim elanom; potrebna je bila seveda potrpežljivost, a zaupanje se je dobro obrestovalo. Predstavniki občin iz vseh naših dolin so izglasovali v Gorski skupnosti resolucijo, ki zahteva priznanje naše et- nične manjšine: nikakor ne morem pozabiti, da je bilo še pred desetimi leti Zvezi beneških žen prepovedano slaviti 8. marec v javni strukturi. Takrat smo v kilometer dolgi povorki šle do Šent Lenarta in dvigale dvojezične protestne table in »škandalizirale dobro misleče«. Sta nas zaupanje in dobra volja po tolikih bojih pripeljala na pravo pot? Kaj poreče Rim o videmskih Slovencih zdaj, ko ne more več govoriti o nevarnosti, o hudih krajevnih napetostih? Tu bi se dalo kot nalašč zapisati: »Naj zgodovina razsodi.« In vendar se mi zdi takšen zapis tragičen, saj je bilo v teh poslednjih najmanj 40 letih storjeno vse mogoče, da bi ostali zanamci do vsega tega ravnodušni. S človeškim bitjem se ni moč igrati predolgo, ne da bi ga spremenili v lutko, a prav v tem je tisti dodatni boj, ki ga bijejo ženske iz Benečije skupaj s svojimi moškimi: ne le za lastno dostojanstvo, ampak tudi za dostojanstvo skupnosti kot take. Ženske z nasmehom in vdanostjo v očeh, kakor ju je imela moja Benečanka, ste poznali vsi. Težko je to izbrisati, stalo nas bo morda celo življenje, toda splača se poskusiti: korak za korakom, med bojem in mineštronom, pa vse do zmage. In tedaj bodo junakinje 8. marca zaživele s polno zavestjo, sposobne, predvsem pa kot ženske. Zelo težko bo, toda biti ženska je lepo. • Ob dogodkih v Jugoslaviji in Sloveniji NADALJEVANJE S 1. STRANI prto in sproščeno razpravlja, brez tabujev in prepovedi in seveda predvsem brez nevarnosti avtoritativnih posegov državne oblasti. Taka razprava se je razvnela na vseh ravneh in v njo je posegla tudi Nova revija, z vrsto ostro polemičnih prispevkov, ubranih na temo slovenske državnosti in odločanja. Pri tem so sodelavci revije prešli meje kulturno-strokovnega razpravljanja in z vrsto trditev stopili na hudo spolzka in dvomljiva politična tla, ko na primer postavljajo v dvom avnojsko suverenost in ureditev države, zanikajo narodnost nekaterih jugoslovanskih narodov in podobno. Predvsem pa je v sedanjem razdobju hudo vprašljiva in v okviru jugoslovanskih medrepubliških odnosov nevarna in škodljiva teza o popolni suverenosti Slovenije oziroma pisanje o drugačni družbeni ureditvi, ali bolje o osnovah jugoslovanske ureditve. O vsem tem je že bilo in še bo na vseh ravneh SR Slovenije mnogo polemik in razprav. Z naše strani pa lahko ugotovimo, da gre za odprt dialog, polemičen in oster, in za razumno stališče tako socialistične zveze kot slovenskih komunistov. Bistvo je namreč prav v dialogu in v razpravi, pri čemer pa je treba ohraniti zdravo pamet in razumne meje »spoznanja nujnosti«, da v danih okoliščinah porivaš naprej, ne daješ pa pretveze in argumente vsem onim silam, ki iz najrazličnejših (pogosto tudi objektivno pogojenih) razlogov stvari porivajo nazaj. Podoben in na zunaj izredno bučen je drugi primer, ki se nanaša na proslavljanje dneva mladosti. Slovenska mladina se je na zadnjem kongresu v Krškem dogovorila, da ne pristaja na sedanjo zunanje bleščečo manifestacijo s prenašanjem štafetne palice in veliko proslavo na osrednjem stadionu v Beogradu. V tem je videla samo neko zelo drago in s časi in mladinskimi težnjami skregano zunanjo manifestacijo, ki jo je treba spremeniti. S tem predlogom, kot s številnimi drugimi, sicer ni povsem prodrla v zveznih organih in v drugih republikah, vendar pričel se je dialog, pa čeprav težaven in zapleten. Tokrat je organizacija dneva mladosti v rokah slovenske mladine, kot je to določeno po jugoslovanskem ključu rotacije. Vsi so čakali, kaj bodo Slovenci naredili in kaj predlagajo. Slovenski mladinci so v resnici izdelali nekatere zanimive alternativne predloge: predvsem štafeta ne »teče« več, temveč bodo v raznih krogih (tudi na mejnem področju v dogovoru s tržaškimi in goriškimi, slovenskimi in italijanskimi mladinci) razne kulturne in druge prireditve, razprave in podobno. Zataknilo pa se je pri simbolih in znanem plakatu, ki je bil povzet po nacistični propagandi in na katerem so nacistične simbole enostavno zamenjali z jugoslovanskimi. Ta provokacija je povsem razumljivo vzbudila odpor in protest v Sloveniji in povsod v Ju- goslaviji. To ni več šala, ni posrečen vic, temveč resna politična provokacija, ki daje močno orožje vsem onim silam, ki bi hotele spremembe v negativno smer. Že smo napisali, da so v burnih časih, kot jih preživlja Jugoslavija, izredno nevarna prehitevanja in še zlasti neodgovorne in nepremišljene poteze. To velja za vse države socializma, kot se je vedno izkazalo, da so bili preskoki nevarni in so pripeljali v obratne smeri, to pa velja tudi za tako demokratično državo, kot je Italija, ko se je iz '68. leta izcimilo tudi marsikaj hudega in nevarnega, pa čeprav je z začetka izgledalo samo kot posrečen vic. Slovenski in ves jugoslovanski tisk v teh dneh veliko poroča o teh dogodkih in jihkomentira. Pogosto se v ospredje postavljajo vprašanja kulture kot osrednjega ali celo edinega problema. Morda je tudi v tem pristopu ena izmed napak, kot da bi šlo še vedno za družbo nekdanjih časov. Problemi pa so predvsem ekonomski, saj gre v bistvu za zapletena vprašanja razvoja modernega sveta. Jugoslovanska družba je bila izredno učinkovita v daljšem razdobju dobrih dvajset let, ko je izvajala klasično industrijsko revolucijo in ko je dosegala najvišjo rast razvoja na svetu. Sedaj pa so vsi, prav vsi, pokazatelji izrazito negativni, ko gre za preskok iz industrijske v moderno družbo kompjuterjev, terciarne dejavnosti in znanosti. V tej pre-osnovi pa je najbrž bistvo problema, ki je kompleksen, je kulturen, predvsem pa je političen in gospodarski. Hrup okrog raznih, vendarle obrobnih vprašanj, pa ni koristen. Zadružna gostilna DOLINA Dolina 230 - Tel.: 228187 bife in restavracija Ob delavnikih nudimo takoj pripravljena kosila z našim bogatim enojnim obrokom po 7.000 lir . jrf Zaprto ob sredah! SLOVENIJALES DOMA IN V SVETU DOBRO POZNAN S. A. C. A.T. IMPORT - EXPORT nadomestni deli za FIAT - ZASTAVA - ALFA - LANCIA in za tuje znamke avtomobilov UL. SV. FRANČIŠKA 38 - TRST - TEL. 768667 - 772002 Ferro Julia TRGOVINA in RAZSTAVA: Ul. Carducci 30 - Tel. 0481/74371 SKLADIŠČE: Ul. Portanzie 12 TRŽIČ (GO) kot na dan praženja SKODELICA KAVE 500 LIR Kavne mešanice CREMCAFFE so vam na razpolago v degustaciji na Trgu Goldoni štev. 10 ter v vseh trgovinah, supermarketih in kavarnah Veleblagovnica Tolentino obvešča, da je v teku, RAZPRODAJA S POPUSTI OD 30 DO 80% pri oblačilih za moške in ženske ter pri spodnjem perilu. TRST Ul. XXX Ottobre 5 Tel. 61600 Kmetijska zadruga v Trstu TRST - Ind. cona - III. Trav. Est - Tel.: 817325 - DOLINA uprava in skladišče — mehanična delavnica za kmetijske stroje — zadružna torkla TRGOVINE: Ul. Foscolo 1 - tel.: 767244 UL. Flavia 62 - tel.: 812397 Milje - Ul. Tonello 6 - tel.: 272494 Agencija zavarovalne družbe UNIPOL - Trg Curiel 2/a - Milje - tel: 274986 Odnos gospodarstvenikov do Craxija in vladne krize Priznanje za dosežene rezultate in želja po obdobju stabilnosti »Najbolj se bojimo enoletne paralize, konfliktov med strankami, odlašanj, nesposobnosti izbiranja.« Besede predsednika zveze industrijcev Luigi-ja Lucchinija odražajo odnos gospodarskega sveta do vladne krize. Gospodarstveniki, zlasti zasebni, so zelo zaskrbljeni, ker se po treh letih vladne stabilnosti odpira sedaj obdobje velike negotovosti. Gospodarstveniki, ki so v teh letih uveljavili v svetu »made in Italy«, so očitno nezadovoljni s političnim svetom. Seveda ne gre za nezadovoljstvo, ki bi se izražalo v posebnih manifestacijah, bolj gre za več ali manj prikrito nerganje, nekateri, vidnejši, pa jasno izražajo svoje mnenje, kot na primer Predsednik Fiata Gianni Agnelli, ki ni nikoli skrival, da so zanj politiki nujno zlo, ki ga skoraj ni mogoče spremeniti v nekaj pozitivnega. Edino, kar lahko naredimo - je izjavil pred nekaj dnevi pekemu novinarju - je, da omejimo škodo, ki jo politični razred lahko povzroči. In tudi ta cilj ni lahko dosegljiv.« Zakaj so gospodarstveniki tako nezadovoljni ob krizi je jasno. Vajeni načrtovanja, dela v urejenem političnem in gospodarskem sistemu, gospodarstveniki želijo v vladi stalnega sogovornika, radi imajo, da je na drugi strani mize vselej nekdo prisoten, da imajo sobesednika, s katerim se lahko Pogajajo in dosežejo, brez prevelikih ovinkov, jedrske centrale, revizije tarif jtd. Zato se ob krizi, ki se obeta dolga in težko rešljiva, znajdejo dokaj zmedeni. Del industrijcev, zlasti tistih malih in srednjih, s težavo doume sploh bistvo sedanje politične krize. Craxije-va vlada je predstavljala zanje obdobje stabilnosti, na gospodarskem področju je dosegla nekaj vidnih rezultatov (zmanjšanje inflacijske stopnje, sprejemljiva cena denarja, zmanjšanje sindikalnih konfliktov), odstopa pa v trenutku, ko bi gospodarstvo potrebovalo jasnih smernic. Nekateri so zato, da se Craxi in De Mita zmenita takoj, rešita svoje probleme in nato oblikujeta stabilno vlado, ki naj traja do konca zakonodajne dobe. Drugi, bolj pozorni za politične vzroke krize, pa se opredeljujejo za predčasne volitve. »Predvolilno vzdušje - je na primer izjavil Agnelli - je tako, da vselej ošibi vlado in spodbuja parlament k sprejemanju tipično volilnih ukrepov, ki sicer dvigujejo popularnost, a so v bistvu nesmotrno trošenje sredstev. Tako stanje, ki bi ga gotovo imeli, če bi skušali priti do naravnega izteka zakonodajne dobe, ne more razveseliti nobenega treznega človeka. Če se je torej zaključil nek politični ciklus, in zdi se mi, da se je, je veliko bolje, če pride do volitev.« In z Agnellijem soglašajo vsi vidnejši italijanski podjetniki. »Že smo prišli v fazo velikih prerekanj med strankami - je izjavil predsednik Olivettija Carlo De Benedetti -in volilna kampanja se je že začela. Bolje je, če je ta kampanja kratka, časovno definirana, kot da se vleče na dolgo.« Med podjetniki pa obstaja še ena miselna, čeprav maloštevilna struja. Gre predvsem za tiste, ki se bojijo, da je Craxi odstopil, da bi dosegel nekaj ustavnih sprememb in na primer ne- posredno izvolitev predsednika republike. Cena za tak rezultat pa je dolgo obdobje politične nestabilnosti, ki bi se mu lahko izognili le z vlado državne enotnosti. Vendar za tako rešitev ni objektivnih pogojev. Iz anket, ki so jih izvedli nekateri časopisi, jasno izhaja, da si gospodarstveniki želijo spet novo obdobje stabilnosti. Agnelli je bil v tem pogledu jasen: »Tri leta in pol Craxijeve vlade so nedvomno zelo pozitivno dejstvo, saj od časa De Gasperija nismo imeli tako tvorne in konkretne vlade. Upam, da tudi ministrski svet, ki bo nasledil Craxijevemu, bo vsaj na isti ravni.« In tudi De Benedetti ni imel dvomov glede stabilnosti, čeprav se je razlikoval od Agnellija v nakazovanju potrebnih ukrepov. Po njegovem mnenju je Italija doživela v zadnjih treh letih buren razvoj, ki pa je privilegiral najmočnejše in zato najbolj zaščitene skupine v družbi. Sedaj država po njegovem mnenju potrebuje sodobnejše strukture in bolj učinkovito upravo, ki naj zelo smotrno izbira ter podpira res perspektivne pobude. Nevodena rast je po njegovem mnenju dala vse, kar je lahko dela. Sedaj je treba bolj vodeno in usklajeno rast, sicer se italijanskemu gospodarstvu obetajo spet mračni časi. Seveda pa usmerjanje gospodarstva po mnenju De Benedet-tija ne sme pomeniti tudi neposrednega vmešavanja v podjetja in pa v pogodbe med podjetji, kot se je na primer pripetilo ob primeru Sme, ko so socialistični ministri razveljavili sporazum med De Benedettijem in Prodijem. Jeseni v Milanu Metalfilo 87 Letošnjo jesen bo na Milanskem sejmišču že druga izdaja mednarodnega sejma "Metalfilo", specializiranega za kovinske žice. "Metalfilo '87", ki bo od 19. do 22. novembra, se napoveduje kot eno velikih svetovnih srečanj o kompleksni tehnologiji proizvodnje metalnih žic in torej o sektorju, za katerega so danes neposredno zainteresirane letalsko-ve-soljska industrija, sodobna medicina (kardiokirurgija, pece-niakers, laser), telematika (kabli in optična vlakna za prenos glasu in slike) ter gradbeništvo prihodnosti (viseči mos-ti, takoimenovane tensostrukture itd.). Poleg Italije, prirejajo podobne razstavne prireditve na temo metalnih žic in kablov za optična vlakna še ZDA (Intervvire v Atlanti, Georgia), Sovjetska zveza (Wire v Moskvi), Zvezna republika ^Nemčija (Wire v Dusseldorfu), Japonska (Wire v Tokiu, Švica (Wire v Baslu) in od lani tudi Kitajska. Zahvaljujoč visoki tehnologiji metalne žice, ki sta jo razvili tako zasebna kot javna industrija, je Italija danes v samem svetovnem vrhu te proizvodnje. Italijanska podjetja sodelujejo pri programu Tat-8 za postavitev prvega podmorskega kabla z optičnimi vlakni v Atlantiku, ki bo leta 1988 povezal Italijo in Združene države Amerike. O italijanskem prestižu na tem sektorju pa priča tudi dejstvo, da edino njegovo tehnično revijo, ki izhaja na Zahodu v kitajskem jeziku, v celoti urejajo v Italiji. Vloga industrijsko razvitih držav, ki zaradi visokih stroškov proizvodnje ne morejo več krepiti bazične kovinske industrije, je torej danes v razvoju in ponudbi specifične tehnologije tretjim državam, predvsem tistim v polnem razvoju, kakršna je Kitajska in kjer je proizvodnja surovega jekla še vedno zelo donosna. "Metalfilo '87" bo torej italijanska izložba sodobnih "čudes", ki jih porajajo zapleteni postopki proizvodnje najrazličnejših tipov kovin (od jekla do bakra, od svinca do cinka in aluminija), spremljal pa jo bo tudi zanimiv strokovni simpozij. Nekaj ugotovitev o pristaniški dejavnosti Pristanišča sestavni del gospodarske proizvodnje V zadnjem času je bilo v dnevnem časopisju že mnogo napisanega o problematiki pristaniške dejavnosti, pa tudi radio in druga sredstvaobveščanja so posvetila mnogo pozornosti stavkam in protestnim shodom, ki so jih organizirali pristaniški delavci v raznih italijanskih pristaniščih. Analitiki so prikazali finančno škodo, ki jo je utrpela ta dejavnost prav zaradi nerednega delovanja pristanišč. Mnoge ladje so namreč zapustile sidrišča ne glede na to, ali je bil tovor pretovorjen. Za tako odločitev pa je težko kritizirati ladjarje, saj je strošek za dnevno režijo ladje, če plove ali ne, izredno visok. Formalni povod za protestna in stavkovna gibanja je vladni odlok 873 z dne 17. decembra, ki je bil 13. februarja letos spremenjen v zakon št. 26/87. Podčrtamo, da je bil to le formalni razlog, saj je bilo stanje v pristaniščih že dolgo časa neurejeno in pereče. Za podrobno analizo stanja v pristaniščih moramo predvsem upoštevati njihovo vlogo v proizvodnem procesu. Zgrešeno ali omejevalno bi bilo misliti, da je pristanišče le tista struktura, kjer ladja lahko pristane in kjer je dovolj prostora za pretovarjanje ali vskladiščenje blaga. Pristanišče in pristaniška dejavnost so danes dejansko bisten del v proizvodnem procesu, kakor so del proizvodnega procesa tudi kopenske infrastrukture in prevozna sredstva. Izoblikovani so bili načrti o tako imenovanem integriranem prevozu s ciljem,da se pospeši dostavo blaga od proizvajalca do kupca potrošnika in sepoveča varnost prevoza. V industriji smo doživeli v zadnjih letih pravo tehnološko revolucijo, ki je privedla do vedno večje robotizacije delovnega procesa; pri kopenskem procesu smo ravno tako bili priče posodabljanju železniških in cestnih prevoznih sredstev; spremenil se je način embaliranja blaga, kontejnerski prevozi so doživeli nepričakovan in nepredviden razmah. Ladjarji so s svoje strani posodabljali tovorne ladje, da bi skrajšali predvsem čas natovarjanja ali raztovarjanja v pristaniščih. Zanimivejši - posebno na srednjih razdaljah — je postal promet s tako imenovanimi ro-ro ladjami, ki so zgrajene za prevzem tovornjakov in voznikov. Ti so v namembnem pristanišču lahko prepeljali blago neposredno v skladišče kupca. Taka tehnološka revolucija je zahtevala velike investicije in seveda tudi organizacijske spremembe. Pristanišča so na žalost zaostajala za tehnološkim razvojem. Vzrokov je več, vendar jih lahko v glavnem izluščimo iz enostavnega dejstva, da je bil prav ta važen člen prevozne verige skoraj povsod pod javnimi upravami, ki so zaradi svojega tradicionalnega birokratskega odnosa do sprememb zaostajala za časi. Prevladalo je tudi mnenje, da je položaj pristanišča monopolen, saj blago in ladje naj ne bi mogle izbrati druge poti, ki bi zagotovile nepretrgan pretok . Razvoj kopenskih prevoznih sredstev pa je zadal smtrni udarec taki miselnosti: hitri prevozi omogočajo prevoz blaga v oddaljena in konkurenčna pristanišča. Znano je namreč, da gre več kot polovica blaga, ki je namenjeno sredozemskim državam, preko severnoevropskih pristanišč, kar je imelo kot posledico upadanje prometa in tudi dohodka v italijanskih pristaniščih. Zaradi tega je morala v zadnjih letih država kriti izleta v leto višje primanjkljaje večjih italijanskih pristanišč (Genova, Benetke, Trst in Savona). Jako stanje je bilo seveda nevzdržno in tudi ni bilo v skladu s politiko sanacije javnih podjetij. Ministrstvo za prevoze je skušalo organsko rešiti problematiko in je izdelalo splošen načrt o prevozih, ki je zaobjel celotno problematiko premikov blaga v Italiji in seveda tudi delovanje pristanišč. Ukrepi za sanacijo pristaniške dejavnosti, ki so predvidene v omenjenem zakonu 26/87, izhajajo iz zaključkov, do katerih so prišli strokovnjaki, ki so sestavili načrt o prevozih. Uveljavljanje ukrepov je izzvalo val stavk in nesoglasij med delavci, pristaniškimi upravami in drugi predpostavljenimi organi. Osnovni načrt predvideva namreč boleče in drastično zmanjšanje delovne sile, kar dejansko predstavlja ne samo upokojitev današnjih zaposlenih, ampak ukinitev številnih delovnih mest, kar bi lahko še povečalo mladinske brezposlenosti. Ukrepi so bili dejansko potrebni, čeprav ni rečeno, da je bila izbrana najboljša pot: če pomislimo, da predvideva zakon 26/87 za sanacijo bilanc omenjenih štirih pristanišč za leto 1985 za skoraj 190 milijard, lir prispevkov, in za leto '86 nadaljnih 150 milijard, katerim moramo še dodati sredstva, ki so pristaniščem priznale dežele iz lastnih skladov, ugotovimo, da je bilo tako stanje vsekakor nevzdržno. Izkazala se je tudi potreba po reklasifikaciji pristnišč (mednarodna, obalna, ribiška itd.), saj danes veljavne norme izhajajo iz kraljevega odloka št. 3095 z dne 2. aprila 1885 . A o zakonskih novostih in posledicah bomo govorili prihodnjič. ODO KALAN Komaj sta minila dva meseca letošnjega leta, že lahko govorimo o celi vrsti presenečenj v gospodarstvu. Zal so ta presenečenja obarvana dokaj črno. Prvi podatki namreč govorijo, da se gospodarska kriza še poglablja. V teh dveh mesecih industrijska proizvodnja ni oživela, kot so napovedovali, inflacija se ni prav nič umirila, izvoz nazaduje. Prijetnejše presenečenje je drugje: zvezna vlada je na takšna gospodarska gibanja takoj reagirala in ni čakala do maja, kot je bilo doslej v navadi in ko se je temeljiteje Proučevalo, kaj je z gospodarstvom. Prejšnji teden, kot je bralcem najbrž znano, je na zasedanju zvezne skupščine sam predsednik Z/S opozoril na skrb vzbujajoče stanje v gospodarstvu, predlagal je ukrepe, ki jih je -začuda - zvezna skupščina sprejela skoraj brez pripomb. Tudi to, da je gospodarske ukrepe sprejela skupščina brez večjih pripomb, je presenetljivo dejstvo. Zdi se, da je do tega prišlo zato, ker se je Mikolič odločil za taktiko majhnih korakov. Štirje novi zakoni namreč ne prinašajo viharja, morda le nekoliko več vetra v izvozna jadra in nekaj več prepiha v velikem inflacijskem močvirju. Glede na svoje prepričanje, da v Jugoslaviji porabimo za potrošnjo preveč zaslužka (všteta je tako osebna poraba, kot državna in družbena), je Z/S skušal zaustaviti prav pretirano zapravljanje. Ni sicer zamrznil Gospodarsko pismo iz Slovenije Politika malih korakov plač - na kar so že pred dnevi mnogi namigovali - pač pa je Z/S določil, da se smejo plače povečati samo glede na rast storilnosti. Vsem proizvodnim dejavnostim je torej omogočeno, da glede na poslovne rezultate lahko izboljšujejo plače. Povečanje bo, če bodo predpisi spoštovani, sicer majhno, vendar pa le tolikšno, da bi še vedno motiviralo k delovni zagnanosti. Na drugi strani pa je vlada določenim službam za nekaj mesecev vendar zamrznila plače. Ker gre pri tem za plače zaposlenih v bankah, zavarovalnicah, interesnih skupnostih in podobnih ustanovah (zajelo naj bi /56 tisoč delavcev) vsi od teh pa imajo za jugoslovanske razmere kar lepe plače, je to vendarle dokaj pogumen korak, ki si ga je upala narediti vlada in zaradi katerega bo med delavci v tovarnah gotovo požela odobravanje. Drug tak pogumen, čeprav majhen korak je omejitev porabe v sisih in družbenopolitičnih skupnostih. Te skupnosti naj v prvem polletju ne bi porabile več denarja kot so ga povprečno v zadnjih treh lanskih mese- cih. Pripiranje finančnih pip, iz katerih priteka denar za delovanje družbenih služb, je nedvomno tvegana poteza, saj bo udarec čutil tudi precejšen del t.i. samoupravne birokracije, ki drži v svojih rokah dokaj pome-mebnih, čeprav skoraj nevidnih up-ravljalskih položajev. Zaradi vloge, ki jo ima »nevidna uprava« v državi, so se doslej vsi podobni spopadi, s katerimi so skušali omejiti prelivanje denarja iz gospodarstva v negospodarstvo, dokaj klavrno končali. Zato se zastavlja vprašanje, kako »močan« bo novi zakon oziroma: koliko prostora bo odmerjeno za izigravanje zakona. Pomemben majhen korak je bil storjen tudi za spodbujanje izvoza. Vlada je dala tistim izvoznikom, ki imajo pri trgovanju s tujino pozitivno bilanco, prednost pri uvozu, bankam je omogočila, da z delom deviz lahko razpolagajo same. Delež teh deviz je resda hudo majhen, vendar bo najbrž omogočil, da bodo lahko v poslovanju s tujino odpravljale drobne, tekoče težave, ki jih v devizni zakonodaji ni bilo možno predvideti in ki so podjetjem povzročale strašanske preglavice. Kot najpomembnejši ukrep pa se li odločitev, naj tečaj dinarja, glede a glavne svetovne valute, nekoliko itreje zdrsne navzdol, kar naj bi iz-oljšalo poslovni položaj izvoznikov, vozniki so namreč zaradi precenje-ega dinarja začeli izvoz zanemarjati li pa so blago, ki so ga sicer proda-ili na zahtevnih trgih, preusmerili na lanj zahtevne, zlasti klirinške trge. Vsi ukrepi, ki so sprejeti za spodbu-mje izvoza, so bili izsiljeni. Izsilil jih • nazadujoč izvoz in pa bojazen, kaj 0 s poravnavanjem dolžniških ob-eznosti do tujine, ki so v prvih treh lesecih dokaj velike, ker je devizni riliv skromen. Vlada se je morala pogniti pred zahtevami izvoznikov, fi še kaj bistveno spremenila deviz-e zakonodaje, toda popravki vodijo nekoliko normalnejšim poslovnim ravilom in se nekoliko približujejo stim, ki jih je ta država že imela in 1 so vendarle zagotavljali kar solid- 0 izvozno rast. Opaziti je torej nekako vračanja nazaj, kar pa je vendar-} najbrž korak naprej. Že iz vsega tega je razbrati, da se 1 vlada pri urejanju gospodarskih za- dev zatekla k politiki kratkih korakov. Očitno zaradi izkušenj, ki so pokazale, da je pri daljših korakih preveč opotekanja, ki ga povzročajo najrazličnejša spotikanja, vzbujena iz političnih, ideoloških ali povsem materialnih hotenj. Važno za taktiko kratkih korakov pa je - če hoče biti uspešna - da je takih korakov v enem letu veliko. Glede na Mikuličev govor v zveznem parlamentu bi lahko sklepali, da namerava vlada letos kar hitro korakati. Mikuiič je namreč napovedal še najrazličnejše druge spremembe, ki naj bi gospodarstvo vodile k realni in tržni ekonomiji. Takšne spremembe bodo v davčni politiki, v denarni in posojilni politiki, v finančnem sistemu, v kmetijski politiki, v uveljavljanju in podpiranju zasebnega dela gospodarstva, v možnostih za naložbe domačega in tujega zasebnega kapitala v jugoslovansko gospodarstvo, v t.i. delavski zakonodaji, v pogojih za dolgoročno kooperacijo s tujimi podjetji in tako naprej. Nedvomno vlada zdaj nujno potrebuje močno podporo, če hoče izpeljati svojo zamisel. Politično je dobila že ob koncu lanskega leta, vendar pa zdaj še kako potrebuje tudi drugo -materialno. Tisto torej, ki se jo da izračunati v dolarjih in v odstotkih. Samo s slednjim si namreč lahko zagotovi več vpliva in več moči. Brez takega kapitala, ki bi mu lahko rekli: zaupanje ljudi v to, kar vlada počne -pa je v razburkanih kriznih razmerah težko lepiti krušljive delce v celoto. JOŽE PETROVČIČ -A*™* m Kr mm®* . m «tifr r Srečanje krščanskih demokratov v Špetru Slov e nov Materialna osnova pred narodnostnimi pravicami? ŠPETER SLOVENOV — Za krščansko demokracijo je najvažnejše ustvariti ustrezne materialne pogoje, da ljudje ostanejo v hribih in se ne selijo v dolino. Tako bodo ohranili tudi svojo identiteto. Zaščita jezika in kulture, pa čeprav pomembni, prideta šele potem. V tem stavku pokrajinskega sekretarja KD Danila Bertolija se zrcali odnos krščanske demokracije do Na-diških dolin in do Benečije nasploh. To je jasno prišlo do izraza v petek v Špetru Slovenov ob srečanju o problematiki goratih območij, ki ga je priredila stranka relativne večine. Za to priložnost (bila je prva razprava o načrtu za posege v goratih območjih, ki ga pripravlja deželni odbor) je KD mobilizirala ves svoj glavni štab. Srečanja so se udeležili predsednik deželnega odbora Biuasutti, deželni sekretar Longo, načelnik deželne poslanske skupine Carpenedo, pokrajinski tajnik Bertoli, ob njih pa krajevni voditelji kot deželni svetovalec Specogna, pokrajinski svetovalec Chiuch, predsednik gorske skupnosti Chiabudini. Odraz pozornosti stranke relativne večine do Nadiških dolin, obenem pa tudi zavest, da bo razprava nedvomno zašla tudi na delikatno področje zaščite slovenske narodnostne skupnosti. Iz posegov je jasno izhajalo, da si KD lasti zaslugo, da si je kot prva in skoraj edina stranka zastavila vprašanje razvoja goratih območij v deželi in O problemih obrti v naši Deželi TRST — Krajevna italijanska radijska postaja je posvetila sklop oddaj, ki so bile na sporedu v preteklem tednu, problematiki obrti v naši Deželi. V zaključni oddaji, ki je bila na sporedu v petek, so sodelovali deželni odbornik za obrt Turello, predsednik denarnega zavoda Arti-giancassa Sacchetti, ravnatelj ESA ing. Selan, deželni tajnik CNA Coso-lini ter za Slovensko deželno gospodarsko združenje Odo Kalan. Tema debate naj bi bile razvojne perspektive obrti in kako naj dosežemo nadaljnji razvoj. Vsi prisotni so se strinjali, da je obrt važna gospodarska panoga v Deželi, saj znaša bruto narodni dohodek, ki ga ustvarja obrt, preko 20 odst. celotnega dohodka. Zahteve trga terjajo nove prijeme in posege. Ugotovljeno je bilo namreč, da mali obrtniki niso v stanju, da bi lahko pripravili raziskave tržišča ali pripravili tehnološko modernizacijo svojih delavnic. Zaradi tega je potrebno, da pripravi ESA posebne načrte, kar pomeni, da se mora tudi delovanje te ustanove prilagoditi novim časom in novim potrebam. Zaradi tega je deželni odbor odobril odborništvu za obrt nadaljnje 3 milijarde lir prav za izdelavo takih študij. Odo Kalan je podčrtal potrebo po decentralizaciji uradov ESA, saj je neracionalno, da prihaja funkcionar v Trst le enkrat tedensko in to le za nekaj ur. Na neposredno vprašanje, da kot zastopnik slovenskih obrtnikov v Deželi ugotovi lažje možnosti mednarodnega sodelovanja, je Kalan podčrtal, da bi bili krajevni obrtniki pripravljeni vzpostaviti mednarodne stike, da obstajajo določene zakonske težave v drugih državah, posebno v Jugoslaviji, ki onemogočajo obrtnikom mednarodno sodelovanje. Slovensko deželno gospodarsko združenje stoji na stališču, da moramo iskati vse možne poti mednarodnega sodelovanja in zaradi tega je med pobudniki delovnih seminarjev v okviru tržaškega vzorčnega sejma. Mnogo si obetajo krajevni obrtniki, je zaključil Kalan, od zakona o obmejnih področjih, ki naj bi bil sprejet v doglednem času. V mešanih industrijskih conah, bi čisto gotovo lahko dobili svoje mesto sposobni in agilni proizvodni obrtniki. Oddaja je bila odprta tudi poslušalcem, med temi se je oglasila Silva Bogateč iz Križa, ki je ugotovila, da je ESA sicer napravila mnogo koristnega dela, a da rešuje določeno problematiko preveč fiskalno. Omenila je tudi neizpolnjene obljube, da ESA uredi v središču Trsta prodajni prostor za umetno obrt. Zadeva se vleče že vrsto let, a vendar je vse ostalo na mrtvi točki. Ing. Selan je potrdil, da ima ESA v načrtih odprtje tega prodajnega središča, a da so nastali neki zapleti pri pridobivanju prostora na Trgu Unita. Občina, ki je lastnik stavbe, noče podpisati najemniške pogodbe, kljub temu da so prostori že dolgo časa prazni in neizkoriščeni. (zk) Predsedstvo špetrskega srečanja s predsednikom deželnega odbora Furlanije-Julijske krajine Adrianom Biasuttijem da je konkretno pristopila k reševanju uravnovešanja razvitih in marginalnih področij. Po Biasuttijevem mnenju gre za širši sklop ukrepov, ki zadevajo tako decentralizacijo deželne uprave (v petek je odbor odobril zadevni zakonski osnutek in ga predložil v razpravo svetu) kot reorganizacijo služb, neposredne ukrepe v korist goratih območij in pa državni zakon o obmejnih področjih. Pri tem pa je treba seveda primerno tolmačiti pojem gorato območje, izdelati pravične in pravilne parametre, ki bodo omogočili razvoj obrobja ter preprečili odliv nakazanih sredstev v razvite kraje. Krajevni diskutanti so s tako usmeritvijo v glavnem soglašali, opozorili pa so tudi na izrazito krajevne probleme, na paranje družbenega tkiva kot posledico marginalnosti in zaostalosti. Pa tudi narodnostno vprašanje je bilo obravnavano z različnimi toni. Predsednik gorske skupnosti Chiabudini je opozoril na problem in dejal, da se je treba z njim soočiti, saj Slovenci so tu, če je komu všeč ali ne, župan Sv. Lenarta Simaz pa je prikazal globalni zaščitni zakon kot strašilo, saj bi dvojezičnost lahko spodbudila prihod tujih ljudi. Kamen v dotlej dokaj mirne vode pa je vrgel predsednik TO SKGZ Černo z načelnimi stališči do manjšinske zaščite in s poudarjanjem njene vloge mostu ob razvijanju mednarodnega sodelovanja. Longo je sicer priznal, da obstaja zamuda ob tem vprašanju, pripisal pa jo je prekomernim zahtevam, ki niso v skladu s stvarnostjo. Dodal je, da se mora »gostota prisotnosti odražati tudi v količini zaščite« in pripomnil, da so problemi v Trstu, Gorici in videmski pokrajini različni, torej tudi pristop mora biti različen. Iste misli, vendar s kančkom večje odprtosti je povzel Bertoli. V tem okviru je dejal, da je danes mogoče iti naprej, ko se druge politične sile odpirajo do stališč KD in Sporazum Dežela — Italstat Nezadovoljstvo CGIL po srečanju z Biasuttijem dodal, da bo stranka relativne večine s svojim vztrajanjem botrovala uravnovešeni rešitvi. V tem okviru je poudaril, da imajo ukrepi za krepitev materialne osnove prednost pred jezikovnimi in kulturnimi. Ostaja pa seveda vprašanje ali kulturno in narodnostno marginalno območje lahko izkoristi kompleksne ukrepe za materialno rast. VOJMIR TAVČAR V priredbi Krščanske kulturne zveze Danes v Celovcu »Koroška poje« Zbori bodo peli v slovenščini nemščini, italijanščini in Jurlanscim KO] :OM JA CELOVEC — V Domu glasbe v Celovcu (Miesstalerstrasse 8) bo danes ob 14.30 tradicionalni koncert »Koroška poje«, ki ga pod pokroviteljstvom Zveze slovenskih zadrug v Celovcu organizira Krščanska kulturna zveza. Na prireditvi bodo sodelovali naslednji pevski zbori:^ mešani pevski zbor »Danica« iz Št. Primoža, mešani pevski zbor »Madrigal-chor« iz Celovca, moški pevski zbor »Vres« iz Prevalj, mešani pevski zbor »Gruppo corale« s Trbiža in mladinski zbor »Ojsternik« iz Ukev. »Koroška je bila od nekdaj in je še danes kulturno in jezikovno izredno bogata. Zato bo spored vseboval pesmi v vseh . jezikih, ki so doma na teh koroških tleh. Koroška bo letos pela slovensko, nemško, italijansko in furlansko« — tako je zapisano v vabilu prirediteljev, ki obenemdodajajo, da koroš- ka tradicija še živi tudi po desetletjih in po bistvenih premikih deželnih meja in upravno-politične ureditve. »Da meje v današnjem času ljudi čedalje manj ločijo, da imajo lahko tudi povezovalno vlogo, želi Krščanska kulturna zveza poudariti s tem, da združuje na letošnji zbo- ■ rovski reviji »Koroška poje« zbore iz vseh predelov nekdanje Koroške.« Zato se je prirediteljem zdela umestna in potrebna taka združevalna prireditev prav v času zbliževanja alpsko-jadranskega prostora. TRST — Predsednik deželnega odbora Furlanije-Julijske krajine Adriano Biasutti je imel včeraj dopoldne v Vidmu ločena sestanka s predstavniki sindikalnih organizacij in deželnih strokovnih združenj arhitektov, inženirjev ter deželnega združenja gradbincev, na katerih je tekla beseda o nedavno podpisanem sporazumu med Deželo in družbo Italstat, predvsem kar se tiče izvajanja pravilnika o sporazumu. Dokument, ki je bil podpisan z družbo IRI oktobra lani — je dejal Biasutti — je važen mejnik za Deželo, ki je tako pridobila instrument, na osnovi katerega bo lahko sprejela konkretne ukrepe v sektorjih primarne važnosti za socio-ekonomski razvoj teritorija. Za izvajanje tega sporazuma bo skrbel osemčlanski paritetni odbor (po štiri člane bosta imenovala tako deželni odbor kot družba Italstat), delovala pa bo tudi posvetovalna skupina, v kateri bodo prisotni tudi predstavniki sindikatov, poleg zastopnikov stanovskih organizacij. Prav v zvezi s to prisotnostjo je deželno vodstvo CGIL po sestanku izdalo tiskovno noto, v kateri izraža nezadovoljstvo glede srečanja z Biasuttijem, ker predsednik deželne vlade ni bil jasen glede nekaterih bistvenih točk sporazuma. V tiskovni noti tudi pravi, da CGIL ne bo sodelovala v posvetovalnem odboru, ki bo brez vsake oblasti na pogajanjih z deželnim odborom. V torek seja deželne »statutarne« komisije TRST — Deželni svet Furlanije-Julijske krajine se bo ponovno sestal v torek. Na začetku bodo odborniki odgovarjali na vprašanja in interpelacije, nakar bo skupščina izvolila tri predstavnike-suplente v osrednji nadzorni odbor. Po seji je predvidena tudi umestitev posebne komisije za poglobitev deželnega statuta. Komisijo bodo sestavljali naslednji svetovalci: Angeli, Brai-da, Longo, Vigini in Carpenedo (KD), Pascolat, Tonel, Bratina (KPI, ki bo enega svojega predstavnika še določila), Zanfagnini in Manzon (PSI), Fragiacomo (PRI), Gonano (PSDI), De Agosti-ni (MF), Cavallo (DP), Morelli (MSI), Gambassini (LpT), Giuri-cin (Mešana skupina) in Štoka (SSk). Tiskovno poročilo deželnega tajništva SSk Hudo odstopanje od zahtev... TRST — »Deželno tajništvo SSk ugotavlja hudo odstopanje od temeljne zahteve celotne slovenske narodnostne skupnosti v Italiji po odločni obrambi slovenske zemlje in prostorskih interesov manjšine, in to med samimi slovenskimi javnimi upravitelji. Gre za primer Sovodenj, kjer je uprava Občinske enotnosti proti volji prebivalstva pristala na odtujevanje slovenske zemlje; za zadržanje stranke, ki prejema tudi slovenske glasove, v zvezi z lokacijo sinhrotrona pri Bazovici; kot tudi za večinsko koalicijo v občini Dolina, ki je gladko zavrnila ugovore prebivalcev iz Gročane, s Peska in iz Drage ter Kmečke zveze proti nepotrebnim omejitvam, ki jih prinaša uvedba zaščitenega naravnega področja.« O tem je razpravljalo deželno tajništvo SSk na zadnji seji v Trstu. »Seja se je začela - pravi še tiskovno poročilo - s poročilom o političnem položaju in stranka je opozorila na še vedno neizpolnjene zahteve slovenske manjšine v zvezi z zaščitnim zakonom. Kljub obljubam tudi vlada s socialističnim predsednikom ni premaknila naprej te zadeve. Predčasne volitve bi ponovno izničile dosedanji zakonodajni postopek v senatu. Dejstvo pa je, da je besedilo, ki ga je ožjemu odboru senatne ustavne komisije predlagal poročevalec, socialistični senator Garibaldi, v nekaterih bistvenih točakah povsem nesprejemljivo. Deželno tajništvo je osvojilo stališča, ki jih je o predlogu izdelala strankina deželna pravna komisija, ki je imela istega dne konstitutivno sejo in je za koordinatorja izbrala Petra Močnika. Razpravljalo je tudi o nedavni okrogli mizi v Vidmu in odklonilo zamisel bivšega komunističnega poslanca Lizzera, češ da bi morali Slovenci sprejeti zaenkrat vsaj kompromisni zakon, da bi dobili vsaj nekaj, nakar naj bi si prizadevali za popolnejši zaščitni zakon. Po mnenju SSk bi to pomenilo novo dolgoletno odlašanje s pravično zaščito, ki je naša ustavna pravica. Glede Slovencev v videmski pokrajini bi bila sprejemljiva postopnost v izvajanju nekaterih pravic. Vendar mora biti zakon globalen tudi za Benečijo, Rezijo in Kanalsko dolino, ozemeljsko in vsebinsko. S trdnimi jamstvi mora tamkajšnjim rojakom zagotoviti možnost, da pridejo do stopnje zaščite, ki naj bi veljala za Slovence na Tržaškem in Goriškem.« AVTONOMNA DEŽELA FORLANIJA-JULIJSKA KRAJINA RAZPIS NATEČAJA Z objavo spodaj navedenega odloka predsednika deželnega odbora v uradnem deželnem listu št. 27, z dne 3. marca 1987 je deželna uprava razpisala naslednji natečaj: ODPO št. 475/Os, z dne 10. novembra 1986 Javni natečaj z izpiti za 10 mest koadjuvatorja na poskušnji s poklicnim profilom administrativnega koadjuvatorja v sklopu osebja Avtonomne dežele Furlanije-Julijske krajine. Za sodelovanje na natečaju je zahtevana diploma srednje šole I. stopnje ali enakovredne priznane diplome pridobljene v tujini. Prošnje morajo biti napisane samo na predpisanih kolkovanih obrazcih, ki jih lahko kandidati dvignejo od ponedeljka do petka med 9. in 12. uro na naslednjih deželnih uradih, kjer je tudi razobešen natečaj: Trst: Splošno tajništvo predsedstva odbora Ulica Carducci 6 (pritličje, urad za informacije). Videm: Deželna uprava za javne ustanove — Ulica Savorgnana 11. Gorica: Pokrajinski urad za javne ustanove — Ulica Montesanto 17. Pordenon: Pokrajinski urad za javne ustanove — Ulica Cavallotti 12. Tolmeč: Krajevno gozdno nadzorništvo — Ulica S. Giovanni Bosco. Če kandidati ne morejo ali težko dvignejo predpisane obrazce v teh uradih, lahko prošnjo napišejo na kolkovani fotokopiji obrazca, ki je priložena razpisu in bo na vpogled v navedenih uradih pa tudi na vseh deželnih gozdnih postajah vsak dan vključno z nedeljo od 17. do 17.30. Prošnje morajo biti vložene v Splošno tajništvo predsedstva deželnega odbora Furlanije-Julijske krajine, Ulica Carducci 6 Trst, najkasneje do 19. ure 2. aprila 1987. Uradni deželni list lahko kupite: v Trstu v knjigarni »I. Svevo« na Korzu Italija 9/1 (prehod Rossoni); v Vidmu v knjigarni »Benedetti« Ulica Mercatovecchio 13; v Pordenonu v knjigarni »Minerva« na Trgu XX. septembra; v Gorici v papirnici in knjigami »Antonini« Ulica Mazzini 16. Ona o 8. marcu Od takrat, ko so razne napredne organizacije sprejele predlog, da bi 8. marec postal mednarodni praznik žensk, se je marsikaj spremenilo. Spremembe občutimo v vsakdanjem, drobnem življenju, v krajevnem in mednarodnem političnem dogajanju, v načinu življenja in nenazadnje tudi v mentaliteti ljudi. Dan žensk, kljub tradicionalnim vejicam mimoze in ponekod rdečega nageljna, tudi ohranja svoj skorajda tradicionalni pomen, vendar s časom pridobiva nekak neprijeten priokus, ki ga skorajda ni mogoče opisati z besedami. Ženske vsevprek praznujejo in proslavljajo ta svoj Praznik, vendar kako? Kaj jim še pomeni, kaj odkrivajo v njem, s čim ga istovetijo? Da bi sestavili čim jasnejšo sliko, kaj danes pomeni 8. marec, nam ni preostalo drugega, kot da se lotimo Priložnostne ankete med ženskami različnih starosti, izobrazbe in poklicev in, zakaj ne, različnih političnih videnj. Vera je zavedna, priletna ženska, ki je v življenju okusila in skusila marsikaj. Za vsak vaški praznik se loti vsakršnega dela in tudi za dan žena je angažirana v pripravah, raznašanju časopisov in širjenju sporočil. Zaupa v mlado generacijo in verjame, da se tudi mlada dekleta zavedajo pomena osmega marca. Po njenem mnenju je slednji ostal, pomensko seveda,tak kakršnega so si ženske izbojevale. Ni važno, kako ga praznuješ, važno je, da ga čutiš in osvojiš. "Sicer," pravi, čemu smo se borile?" Malce dvomim, da je Marija, gospodinja srednjih let in mati dveh otrok, mislila čisto resno, ko sem jo vprašala, kaj ji pomeni 8. marec. Njen odgovor je nekako takšen:" Ta dan je zame dan, ko se mi po glavi motajo najrazličnejše ideje. S prijateljicami se domenimo za večerjo v kaki restavraciji, potem jo mahnemo kam na ples, tudi v disko, če ni drugega. Ja, na ta dan lahko norimo, nekako tako, kot za pust, pa vendar z občutkom, da nam je marsikaj dovoljeno. Tudi moji doma bodo danes nekoliko popustljivejši..." Po takem odgovoru se človeku nehote pritihotapi misel, da še vedno in kljub vsemu, nekaterim ženskam 8. marec ne pomeni drugega kot priložnost za neovirano zabavo in veseljačenje, češ, saj mi danes tako nihče nič ne more. Pa se znajde Tatjana, bojevita in polemična, kot malokdo. Pravi:" Tako, kot nekatere moje znanke pojmuje in uveljavljajo svoje osemmar-čevske pravice, je kratkomalo svinjarija (dobesedno). Zgodilo se je že, da me je bilo zaradi družbe žensk, v kateri sem se na nekem prazniku znašla, kar sram. Toda, mimo tega mislim, da bi bilo treba korenito spremeniti marsikaj v povprečni ženski mentaliteti. Prepričana pa sem tudi, da je 8. marec danes vse preveč strumentaliziran dan, ki ga iskoriščajo zlasti industrije s svojimi izdelki, namenjenimi gospodinjam. Kaže, da si le za osmi marec Medtem ko se je v vsej Italiji vnela polemika o 8. marcu, oziroma o zgodovinskih netočnostih povezanih s tem datumom, se vse ženske pripravljajo na praznovanje mednarodnega dneva žena in to seveda tudi v Benečiji, kjer ima ta praznik že večletno tradicijo. Seveda njegovo vsebino bogati ali lahko rečemo celo pogojujej dejstvo, da gre v našem primeru za določeno skupnost, ki se še danes mora boriti za priznanje in obenem za obstoj in razvoj. Pa vendar je še vedno 8. marec priložnost, da se ženske in vsa beneška skupnost sprašujejo o vlogi možnostih, dosežkih in stopnji enakopravnosti žena, čeprav se mi zdi, da kažejo Be-nečanke določeno nestrpnost zaradi tega ponavljajočega se ritualnega obravnavanja ženskega vprašanja, ki ga v tisku in drugih sredstvih javnega obveščanja odpiramo izključno nekaj dni pred in po 8. marcu. In kako jim ne dati prav? Razmišljanja o sebi, o odnosu s partnerjem, z družino in okoljem, o svojem mestu in uveljavljanju na foto Laura Isoni lahko privoščimo super elektronski pomivalni stroj in podobno. Ne vem, kaj bi lahko še rekla, morda to, da je tisti pravi, tradicionalni osmi marec šel kratkomalo v pozabo. Občutki .se zopet spremenijo, pa spet ne vem, ali so prijetnejši ali tu-robnejši. Morda pa je 8. marec stvar najbolj angažiranih žensk, ki se aktivno in zagrizeno vključujejo v družbe- no in politično-življenje. Tistih, ki natanko vedo, kaj hočejo in zato snujejo načrte, kako bi zaželjeno tudi dosegle, morda celo za vsako ceno. Ena od takih angažirank je tudi Silvana, pa čeprav ne bi mogli reči, da je pretirano zagnana in pristranska. Ima številno družino in nemalo problemov tudi zdravstvenega značaja. Vendar je našla tudi čas za to, da je od vsega začetka podprla pobudo o ustanovitvi dru- Kako povezati tradicionalno z novim političnem področju in na delovnem mestu, o bodočnosti, ki jo ima beneška ženska in z njo vsa slovenska skupnost, o izidih sodobne računalniške družbe in o drugih problemih, se odvija in bogati vsak dan. Prav tako je vsak dan ženska prisotna s svojim delom s svojimi predlogi in prizadevanji za lastno in družbeno rast. Vsak dan se bolj aktivno vključuje v politično, kulturno in ekonomsko stvarnost. Prevzema tudi v okviru slovenske skupnosti odgovornosti in bremena in to zavestno in brez strahu. Očitno je, da so bili v tem pogledu narejeni tudi v Benečiji, ki je le del te dežele in te države pomembni koraki naprej. Toda je ženska enakopravna? Seveda ne. Zdi pa se mi, da se danes to vprašanje ne postavlja več tako površno, kajti tudi v Benečiji se ženska problematika uvršča v živahno, živo in dinamično stvarnost, kjer so zelo močni idealna napetost iskanja novih prijemov in novih poti pri reševanju problemov čedalje bolj kompleksnih in obsegajočih vso našo skupnost. Kakršenkoli je potem kulturni program praznovanja 8. marca in tudi, če se omejimo na odnos ženska in narodnostna skupnost, se mi zdi, da je v Benečiji izhodišče razmišljanja prav vprašanje, kako povezati tradicionalno kmečko kulturo in današnjo sodobno družbo, kako ohraniti preteklost in tradicijo in obenem ostati v koraku s časom. Kako graditi nekaj novega in se vključevati v širši politični, kulturni in predvsem gospodarski svet, se razvijati, osvajati nove govorice in istočasno ohranjati in bogatiti svojo lastnost. JOLE NAMOR žinskih posvetovalnic, v njih aktivno sodeluje, zanima se za mladinsko problematiko in na splošno za krajevno dogajanje. O 8. marcu meni:"Proble-mov, o katerih bi ženske lahko diskutirale je nešteto. Veliko je še starih in nerešenih, tem pa moramo, žal, sproti dodajati nove, aktualnejše a nič manj pereče. Naš praznik je morda malce degeneriral, skomercializirali so ga, nekako tako kot materin ali očetov dan, ko trgovine ponujajo parfume in likerje po znižani ceni. Sama pa se raje zamislim nad dejstvom, da imamo ženske vse manj možnosti dela, tudi moškim ni lahko, pa vendar! Prepričana sem, da bi ženske lahko veliko pripomogle pri reševanju problemov kakršni so, na primer jedrsko oboroževanje, lakota v svetu, emarginacija, ki se že zdavnaj ne nanaša samo na stare in onemogle, temveč je vse bolj prisotna med mladimi, ki jih je družba zamorila. Nenazadnje je tu še problem Aidsa, ki ga ni mogoče kar tako spregledati, češ, meni se pa že ne bo zgodilo. In naši otroci? Kakšna bodočnost se jim obeta? Zaman je trditi, da smo mi že nekako preživeli, bodo tudi oni. Te probleme bi bilo treba temeljito poglobiti in mislim, da bi bil prav 8. marec priložnost, da bi se o njih lahko širše razpravljalo. Nekaterim ženskam, kaže, ni do ozaveščenosti,, mižijo pred stvarnostjo in to ni več v duhu praznika, ki so si ga ženske - delavke pred tolikimi leti in s tolikšnimi žrtvami izbojevale." Kaj, ko bi dregnila še v najbolj tradicionalno mnenje ženske, ki se nikakor ne more sprijazniti z dejstvom, da se mladina š svojim vedenjem in mišljenjem vse bolj oddaljuje od vrednot NOB? Ivanka pravi, da ji sploh ne bo nikoli jasno, zakaj so AFŽ preimenovali v dan žena, po nekem nelogičnem posnemanju in potem še v dan žensk, kot posledica feminističnega strašila. Sama ga že dolgo ne praznuje več, kvečjem obuja spomine na čas, ko se je prebijala skozi gozdove in nosila hrano in zdravila ranjenim partizanom. "Takih časov ne želim nikomur," pravi, "vendar bi bilo dobro, ko bi jih mladi, ki imajo vsega na pretek, vsaj za en dan okusili." Poklepetala sem še z nagajivo najstnico Martino. V parfumeriji je izbirala kolonjsko vodo za mamo, za 8. marec. "Ne vem, če mi sploh kaj pomeni ta dan. Vzgojili pa so me v duhu enakopravnosti in enakovrednosti. Moj oče pomije posodo vsak dan, ne samo za 8. marec. Mama dela v izmenah, oče pa samo čez dan, zato je samo po sebi umevno, da si med seboj pomagamo." MIMA KAPELJ SOBE OTROŠKE (LEPLJEN LES) 600.000 SOBE SAMSKE (OREHOVINA) .o 860.000 OMARE SEZONSKE (LEPLJEN LES) ,o 360.000 OMARE SEZONSKE (OREHOVINA) ■ co o POGLEJ KAKŠNE DIVANI USNJENI „ 1.570.000 DIVANI S PREVLEKAMI IZ BLAGA 670.000 DNEVNE SOBE Z MIZO IN STOLI (OREHOVINA) 1.600.000 DNEVNE SOBE Z MIZO IN STOLI (lepljen bel les) „ 1.135.000 KUHINJE KOMPLET Z ELEKT. STROJI „ 2.480.000 KUHINJE LESENE Z ELEKT. STROJI 2.900.000 KUHINJE RUSTIKALNE Z ELEKT. STROJI 2.900.000 DNEVNE SOBE RUSTIKALNE, MASIVNE „ 1.670.000 SPALNICE ZAKONSKE IZ OREHOVINE SPALNICE ZAKONSKE, LAKIRANE 1.560.000 1.840.000 SPALNICE ZAKONSKE, STILNE 2.198.000 RAZTEGLJIVI DIVANI ZAKONSKI S PREVLEKAMI 790.000 prava vetrnica priložnosti ■ ,milil ZERAL PET NADSTROPIJ RAZSTAVNEGA PROSTORA (4000 m2) PREVOZ IN MONTAŽA VKLJUČENA V CENO CENTER OPREME TRST UL. SETTEFONTANE 62 Na zadnji seji tržaškega občinskega sveta Krizni položaj SSG in Aquila v odgovorih na interpelacije Na seji zgoniškega občinskega sveta V triletnem načrtu številna javna dela Krizni položaj Slovenskega stalnega gledališča in negotova usoda žaveljske petrolejske čistilnice Aguila sta bila predsinočnjim glavni‘temi razprave na zadnji seji tržaškega občinskega sveta. Njima so namreč posvetili največ pozornosti na zasedanju, ki je bilo.posvečeno v bistvu vrsti odgovorov na interpelacije svetovalcev in obravnavi številnih rednih upravnih sklepov, in ki se je tokrat izjemoma začelo brez običajnih tričetrturnih ali še daljših zamud. O nevzdržnih razmerah v našem gledališču je bil govor v zvezi z interpelacijo, ki jo je vložil slovenski komunistični svetovalec Stojan Spetič, ki je želel izvedeti od župana in občinskega odbora, kako mislita nastopiti, da se odpravijo hude finančne težave, ki so se od začetka februarja sprevrgle že v pravo hudo krizo, ki grozi onemogočiti hvalevredno dejavnost najpomembnejše slovenske kulturne ustanove v zamejstvu. V svojem odgovoru je župan Staffieri potrdil že na neki prejšnji seji poudarjeno stališče, da pač tržaška Občina prispeva Slovenskemu stalnemu gledališču letno podporo, ki je sorazmerno večja od tiste, ki jo daje italijanskim gledališkim ustanovam (zlasti Verdiju in Stalnemu gledališču). Zato po njegovem mnenju mora poskrbeti za večje potrebe SSG državni parlament, oziroma vlada, ker tržaška občinska uprava večjega finančnega napora ne premore. Spetič je sicer soglašal s Staffierijevimi stališči in je izrekel zadovoljstvo z odgovorom, toda je v svoji repliki pristavil, da bi morala vseeno tržaška občinska uprava spričo izjemno težkega položaja poseči po izjemnih ukrepih, ki naj pomagajo Slovenskemu stalnemu gledališču premostiti krizo v času, dokler ne pride do rešitve z novim državnim zakonom. Zanj so že podpisale zadevni osnutek vse demokratične sile v parlamentu, je dejal komunistični svetovalec, toda politična kriza v Rimu postavlja v dvom njegovo hitro uzakonitev. Medtem pa od 1. februarja SSG nima več nobe- nih sredstev, tako da je osebje hvalevredno odločilo, da bo nadaljevalo delo tudi brez prejemkov, ministrstvo pa celo grozi z zmanjšanjem že itak nezadostne dotacije (okrog 600 milijonov) za 40 milijonov, če gledališče ne bo uprizorilo vsaj 150 predstav letno, kar je za manjšinsko gledališče malone neizvedljivo. Zato je Spetič pozval župana, ki bo v prihodnjih dneh sprejel zastopstvo upravnega sveta SSG, naj se z njim dogovori o prehodni rešitvi, ki naj omogoči nadaljevanje delovanja gledališča. O razvoju pogajanj za nadaljevanje proizvodnje in ohranitev zaposlitve v žaveljski rafineriji Aguila je na interpelacijo komunističnega svetovalca Uga Folija spregovoril socialistični podžupan Seghene, ki se je udeležil zadnjega srečanja v Rimu pri podtajniku na ministrstvu za industrijo Crescu. Poudaril je, da so pogajanja za prehod rafinerije od francoske družbe Total na nove kupce v odločilni fazi. Decembra je že kazalo, da bo ustanovljena nova družba New Aguila. Toda avstrijsko podjetje Cei-Sud še ni dobilo »petrolejskega« partnerja (možnih je več, med njimi tudi nigerijsko državno petrolejsko podjetje), tako da so v Rimu sklenili dati pogajalcem še dva tedna časa. Tedaj, na. novem sestanku na rimskem ministrstvu se bo odločilo: ali se ustanovi nova družba, pri kateri bi sodelovala tudi deželna finančna družba Friulia, z jasnim proizvajalnim programom, ki bi prevzela tudi vse osebje Aguile, ali bodo morali javni činitelji, ministrstvo za industrijo in deželna ter krajevne uprave, iskati drugačno rešitev. V repliki je Poli naglasil, da je treba izvajati po mnenju KPI odločnejši pritisk tudi na Total: če francoska družba otežuje pogajanja, ji je treba zagroziti z odpovedjo dovoljenja za obalno skladišče v Trstu in za razdeljevalno omrežje v vsej državi, in v tem smislu naj bi tržaški občinski svet odobril ustrezno resolucijo. Na petkovem zasedanju zgoniškega občinskega sveta, ki je bilo prvo v letošnjem letu, je župan Miloš Budin najprej navedel podatke o gibanju prebivalcev v letu 1986. Rojstev je bilo 17, 19 ljudi je umrlo, število občanov pa se je sjprirastkom 53 enot povečalo na 2195. Zupan je nato izrekel javno priznanje občinskim delavcem, ki so ob januarskih snežnih neprilikah kar cel teden plužili ceste noč in dan in tako omogočili reden potek prometa. Na srečanju z upravitelji tržaške pokrajine so poglobili številna odprta vprašanja, predvsem v zvezi s topono-mastiko in nekaterimi odseki cest, ki naj bi jih pokrajina prevzela v upravljanje. Zgoniška občina je Skladu za Trst predstavila naslednji triletni plan javnih del: ureditev vinskega centra in enoteke v Zgoniku (idejnega natečaja se je udeležilo kar 16 arhitektov in po oceni pristojne komisije bodo razstavljeni vsi izdelki), asfaltiranje ceste v Zagradcu, popravilo zvonika, realizacijo kmečkega vodovoda, dograditev občinske knjižnice v Saležu, uresničitev družbeno-kulturnih sedežev po vaseh, zunanjo ureditev špor-tno-kulturnega središča in popravilo občinskih stavb. V zvezi z ustanovitvijo zdravstvenih okrajev zgoniška obči- na smatra, da mora biti tak sedež čim-prej urejen na Proseku. O nekaterih svetovalskih vprašanjih v zvezi z gradnjo hitre ceste, dvojezičnimi smerokazi in odlaganjem smeti je občinski svet po poročilu odbornika Antona Furlana soglasno odobril ustanovitev občinske prostovoljne gasilske enote, ki že šteje 45 članov; vodja skupine bo Bruno Pegan. Za tem je občinski svet še izglasoval formalne popravke in dopolnila nekaterih členov pravilnika za smetarsko službo, prodajo dela občinskega zemljišča v Saležu in odobril strošek za delovanje občinske knjižnice. (B. S.) Obvestilo izletnikom Primorskega dnevnika Vse bralce, ki so se prijavili za izlete Primorskega dnevnika, prosimo, da poravnajo drugi obrok vpisnine za potovanja v Berlin in na Elbo v četrtek, 12. t.m., od 8.30 do 13. ure na upravi našega dnevnika v Ul. Montecchi 6. Drugi obrok za Berlin je 250.000 lir, za Elbo pa 100.000 lir. Tretji obrok bo treba poravnati v začetku aprila. Uredništvo Bodo službo ukinili konec marca? Spremljevalci prizadetih otrok ponovno brez delovnih perspektiv Čeprav je bilo v prejšnjih letih že ogromno razprav in kočljivih trenutkov, je služba spremljevalcev prizadetih otrok, kljub njenemu nespornemu družbenemu pomenu, še vedno prava pepelka, žal predvsem na škodo najbolj potrebnih otrok. V uredništvu smo včeraj prejeli tiskovno poročilo teh operaterjev in ga v celoti objavljamo. Takole se glasi: »Spremljevalci prizadetih otrok že več let omogočamo tem mladim normalno obiskovanje šol in izvenšolsko vključevanje v družbene dejavnosti. V nasprotju z zastarelim konceptom o zgolj fizični spremljavi prizadetega, predvideva naša služba, ki jo Pokrajina upravlja v imenu Tržaške občine, popolno oskrbo otrok. Ti operaterji, ki jih Pokrajina zaposluje, ne da bi jemala v poštev njihove zahteve, jamčijo visok kvalitetni nivo službe, ki je v teh letih postala naravnost nezamenljiva. Pri tem pa opozarjamo javnost, da nam kljub večletni delovni izkušnji Tržaška pokrajina ne jamči delovne kontinuitete, kar ima negativne posledice ne le za operaterje, ampak predvsem za prizadete otroke, za njihove družine in za vse ustanove, v katere so handikapirani vključeni. Ob tem pa opozarjamo, da smo plačani 4.920 lir za uro efektivne prisotnosti, ne. da bi prf tem imeli osnovna delovna jamstva, kot so zdravstveno zavarovanje, socialne dajatve, plačan bolniški dopust in dopust itd. Kot da že to ne bi dovolj zgovorno dokazovalo neobčutljivost pristojnih uprav, bodo to službo UKINILI 31. marca. Ne samo torej, da operaterji nimamo perspektiv za izboljšanje delovnih pogojev, pod vprašajem je celo obstoj naših delovnih mest. Sprašujemo se, če gre v našem primeru za nestalno delo ali za legalizirano delo na črno? Spremljevalci prizadetih mladoletnikov V nedeljo, 22. marca, na Opčinah redni občni zbor Kmečke zveze »Predlogi za enoten načrt posegov za tržaško kmetijstvo« je geslo, pod katerim je Kmečka zveza za nedeljo, 22. marca, ob 9. uri v Prosvetnem domu na Opčinah, sklicala svoj redni občni zbor. Na dnevnem redu so naslednje točke: izvolitev predsednika občnega zbora, predsedniško poročilo, poročilo tajništva, poročilo nadzornega odbora, pozdravi in diskusija, volitve ter razno. Zanimivo predavanje prof. Merkuja v okviru tečaja Skupine 85 Trst že v srednjem veku večnacionalen »Večjezična stvarnost v Trstu od poznega srednjega veka do konca 17. stoletja: zgodovinski dokumenti v pozitivu in negativu« je bil naslov tretjemu predavanju izpopolnjevalnega tečaja za italijanske in slovenske šolnike, ki ga prireja Skupina 85 v sodelovanju z deželnim zavodom IRRSAE. O večjezični stvarnosti v Trstu je včeraj spregovoril profesor Pavle Merku, čigar dragoceno filološko in zgodovinsko delo že dobro poznamo. Na osnovi nekaterih zgodovinskih dokumentov iz obdobja med 14. in 17. stoletjem je profesor Merku dokazal, da tržaško prebivalstvo ni bilo enostransko romanskega izvora, pač pa da so že dolgo pred kozmopolitskimi vzgibi terezijanskega Trsta v tem mestu živeli narodi romanskega, germanskega in slovanskega izvora. Tako je Merku' izpodbil tezo prvih italijanskih raziskovalcev, da so v teh krajih govorili eno ali dve inačici romanskega jezika (tržaščino beneškega izvora in tergestinščino furlanskega izvora) in dokazal, da so že v različnih dokumentih 14. stoletja prisotna slovanska imena. Če izvzamemo latinščino, uraden in učen jezik, so v Trstu govorili štiri jezike: omenjena jezika romanskega izvora, nemški in slovanski jezik. Profesor Merku je prisotnim predo-čil dokumente iz raznih arhivov in podatke iz študije o moških in ženskih lastnih imenih, ki jo ravnokar pripravlja ter iz teh podatkov povlekel zanimive rezultate. Najprej je po- udaril, da v večini primerov, to je za tri četrt znanih lastnih imen, ni mogoče razumeti narodnosti, razen če lastnim imenom ne sledi pridevnik, ki označuje narodnost ali če imena ne izvirajo iz prekrščanske dobe. Večina lastnih imen (družinskih ni vzel v poštev, ker priimki namreč lahko potujejo daleč, je dejal, in med drugim niso verodostojni zaradi visokega števila mešanih zakonov) so si Tržačani sposodili od svetnikov, običajno v latinizirani obliki, kar je veljalo seveda za W Zupanov odgovor odborniku Lokarju o kongresu MSI Tržaški župan Staffieri je odgovoril na pismo odbornika SSk Lokarja, ki ga je bil vprašal za pojasnila v zvezi z njegovim pozdravom nedavnemu pokrajinskemu kongresu MSI. Lokar je oporekal temu pozdravu, zlasti zaradi revanšističnih teženj omenjenega kongresa, ko se je neofašistična stranka oklicala za »MSI za Trst, Istro in Dalmacijo«. V odgovoru župan pojasnjuje, da pokrajinskemu tajniku MSI Giacomelliju ni poslal pozdrava, ampak le pisno opravičilo, da se ne bo mogel udeležiti kongresa, pri čemer je le izrazil voščila za dobro delo skupščine. In priloženi izvod Staffierijevega pisma Giacomelliju potrjuje tak značaj dopisa. V njem župan sporoča tajniku MSI, da ne bo prisoten na kongresu zaradi drugačnih obveznosti, predvsem pa, ker se kot župan ne namerava udeleževati manifestacij, ki so odraz strankarske dejavnosti. Obenem pa mu sporoča, v svojstvu župana in pokrajinskega tajnika Liste za Trst, željo, da bi se kongresna dela sklenila z odločitvami, ki naj prispevajo k pozitivnemu pristopu MSI k tržaškemu političnemu življenju, ob upoštevanju drugačnih vlog večine in opozicije, ki morata obe prispevati k blaginji mesta. Na koncu Staffieri pa le »pozdravlja« Giacomellija in »vse kongresiste«. Ob včerajšnjem odprtju razstave na Pokrajini Kdo je mlel v mlinih ob Glinščici? Razstava o mlinih v Dolini Glinščice, ki jo je pripravil Deželni odbor za zaščito kraških pojavov in ki so jo odprli včeraj, je privabila nenavadno veliko število ljudi. Lahko bi rekli, da je zanimanje Tržačanov za krajevne znamenitosti in posebnosti vselej prisotno, v kolikšni meri pa je tudi dosledno, smo ugotovili prav na včerajšnji predstavitvi načrtov, po katerih naj bi ponovno oživeli nekdaj živahni mlinski kamni in vse, kar spada zraven. Izvedenec Semeraro in pokrajinski odbornik Dini, ki sta publiki v skopih besedah pojasnila pomen pobude in se zahvalila vsem, ki so pripomogli k uresničitvi razstave, sta mimogrede pozabila najvažnejše stvari. Med drugim sta sicer širokogrudno oprostila (sicer opravičeno) odsotnost predstav- nikov deželne in tržaške občinske uprave, nista pa namignila, da bi se nemara spodobilo, da bi bil med prisotnimi vsaj en član dolinskega občinskega predstavništva. Resda je odbornik Dini povedal, da je načrt, ki ga pravkar predstavljajo, samo predlog, kako bi se dalo resanirati propadajoče strukture ob žuboreči Glinščici, ki da je tudi eden od biserov tržaške pokrajine; pojasnil je tudi, da obstajajo številne birokratske, praktične in tehnične ovire, ki jih ni mogoče spregledati in da si zato nihče ne prilašča zahteve, da bi se načrt nekoč tudi udejanil. Pri vsem tem pa je krakomalo pozabljal, da spada Dolina Glinščice, z mlini in brez njih, pod upravo občine Dolina, ki menda že ima svoje načrte o tem, Locchi: gospodarska konferenca odvisna od razvoja vladne krize Predsednik pokrajinske uprave Locchi se je srečal s pokrajinskimi sindikalnimi tajniki CGIL, CISL in UIL Treuom, Tersarjem in Trebbijem, ki so mu predlagali, da bi Pokrajina poskrbela za organizacijo tretje pokrajinske konference o gospodarstvu. Locchi se sicer s predlogom in njegovo vsebino strinja, glede časa in načina organiziranja konference pa je dejal, da bo neizbežno upoštevati razvoj vsedržavnega političnega položaja, ki ne pogojuje le odobritve pomembnih ekonomskih ukrepov (kot na primer zakona za obmejna območja in posebnih kontingentov), temveč tudi samo sklicanje deželne konference o podjetjih z državno udeležbo. To pa praktično pomeni, da pokrajinske konference o gospodarstvu pač ne bo tako hitro. kako bi se dalo ta enkratni biser zaščititi in ovrednotiti. O razstavi sami bi lahko rekli, da je bogata in smotrno postavljena. Nič na njej pa ne daje slutiti, da ob Rosandri (Glinščici), na Mattonai (Krmenki) in v Bagnoliju (Boljuncu), živijo tudi Slovenci. Mlini naj bi bili, tako beremo v podnapisih slik, izraz kmečke kulture, ki je izumrla. Od kod pa je bil kmet-mlinar? Baje se je po njegovih žilah pretakalo nekaj slovanske krvi -eden od mlinov se imenuje »Mulino Strainov«, po kakšnih pregrešnih ljubezenskih štorijah pa se je v to slovansko kri pomešalo nekaj nemških značilnosti, o čemer priča »Mulino Prainitsch«. Od kod se je vzel mlin »Parovelovim malen«, v oklepaju sicer piše (anche mulino Mahnič), pa bogsi-gavedi. Kakorkoli že, Semeraro nam je povedal, da je o pobudi pokrajinski tiskovni urad obvestil vse pristojne predstavnike oblasti, da je pred časom prišlo tudi do neformalnega srečanja z dolinskimi občinskimi možmi, ki da so pobudo pozitivno ocenili, in da je zato njihova odsotnost uganka, ki jo lahko rešimo le, če kontaktiramo odgovorne. Ko se bo čas, namenjen razstavi, iztekel, pa celotna stvar ne bo šla v pozabo, temveč bo potrebno poiskati način, kako načrte in predloge uresničiti, seveda v demokratičnem in siceršnjem sodelovanju s pristojnimi krajevnimi upravami, (mi) pripadnike vseh narodnosti. A že dejstvo, da je v dokumentih 14. stoletja mogoče zaslediti številna slovanska imena, ki jih niso znali ali mogli latinizirati, potrjuje Merkujevo tezo. Tako je na primer najti številne Jurije, Mohorje, Ivane, Mince, Zanete. Če so ta imena obstajala, pomeni, da so jih ljudje uporabljali. Zanimiv dokument iz arhiva družine Marenzi pa potrjuje tudi tezo, da so Tržačani v vsakdanjem občevanju uporabljali tudi številne slovenske izraze in da so torej poznali ali celo občevali v vseh jezikih, ki so jih govorili v Trstu. V pismih iz arhiva Marenzi v letih 1697/98 je mogoče zaslediti namreč več slovenskih in nemških izrazov od ajdove kaše do skednja, ograde, mehov, itd. Podatki, je zaključil profesor Merku, so sami po sebi zgovorni in govorijo o večnacionalni sestavi srednjeveškega Trsta. »Mavrica solidarnosti« za libanonske ženske Nad 400 mladih študentov in dijakov Zavoda združenega sveta iz Devina in iz Južnega Walesa in iz nižjih srednjih šol devinsko-nabrežtnske občine ter iz pobratenih občin Buj in Ilirske Bistrice bo nastopilo danes ob 16. uri v občinski telovadnici v Nabrežini v predstavi z naslovom »Mavrica solidarnosti«. Namen predstave je zbiranje prispevkov, ki bodo namenjeni boju proti lakoti v svetu. Ker datum predstave sovpada z mednarodnim dnevom žena, je mednarodna organizacija OXFAM, kateri so namenjeni vsi prispevki, ki jih zbirajo Zavodi združenega sveta, odločila, da dodeli posebni prispevek libanonski organizaciji Nejdeh, ki je sestavljena iz samih žensk. Organizacija se ukvarja s problemi prehrane v palestinskih taboriščih v Bejrutu, Sidonu in Tiru. Organizacija deluje z veliko težavo in prav dejstvo, da je sestavljena iz samih žensk ji omogoča večjo svobodo delovanja. Darujte v sklad Mitje Čuka V mestu in okolici številne prireditve ob 8. marcu Tudi za naše ženske je danes praznik Na učiteljišču so ob Dnevu žensk predstavili knjigo Burja in kamni Ob mednarodnem Dnevu žensk so se včeraj zvrstile številne prireditve, ki so jih organizirali domača društva, šole, ZŽI in ženske skupine političnih strank. Tudi'danes je na sporedu več Prireditev, ki bodo nedvomno pritegnile številno občinstvo in ne samo žensk. Kroniko prireditev bi pričeli S prijetno proslavo na učiteljišču Slomšek. Dijaki in profesorji učiteljišča so proslavili Dan žena s predstavitvijo literarne novosti "Burja in kamni" in njenih treh avtoric Irene Žerjal, Marije Mislej in Nadje Švare. Ravnateljica Elvi Slokarjeva je uvodoma pozdravila poste in izrazila še posebne čestitke Nadji Švari, ki je dijakinja te šole, ob izidu njenega pesniškega prvenca. Zbirko je predstavila profesorica Marija Cenda, nakar so avtorice prebrale nekaj odlomkov iz zbirke, glasbene utrinke pa sta ponudila Vasja Legiša na violončelu in Katja Granier na klavirju. Včeraj zjutraj so tudi v dvorani tržaškega občinskega sveta proslavili Dan žena. Izvoljenke v krajevne ustanove tržaške občine in pokrajine so namreč priredile srečanje na temo »Ženske in delo: problemi in perspektive«. Največ prireditev je organizirala in najavila ZŽI, tako v mestu kot na Krasu in Bregu v sodelovanju z društvi. Pokrajinski koordinacijski odbor ZŽI je priredil v mestu dve srečanji. V petek popoldne na Trgu Goldoni in včeraj zjutraj na Trgu Unita, kjer so se ženske srečale, da bi spregovorile o načrtih ZŽI za delo, storitve, splav in zdravje. V sodelovanju s kinom Aris-ton pa bodo danes ob 11. uri predvajali film oRosi Luxemburg nemške režiserke Margarethe von Trotta. Jutri, ob 10. uri, bodo v Miljah v Beneški hiši odprli razstavo ženske obrti. Tržaške komunistične ženske so priredile dve proslavi. Včeraj zvečer so se srečale v kulturnem krožku Pečar, danes pa bodo v priredbi sekcije Finko Tomažič praznovale v dvorani v Ul. Madonnina 19 s pričetkom ob 16. uri. Sinoči so se zvrstile številne proslave tudi v slovenskih kulturnih društvih. Društvo Slavec iz Ricmanj je priredilo razstavo desetih slovenskih likovnih umetnic, priložnostni govor je imela Neva Lukeš. V Skednju je KD Grbec priredilo družabni večer z govorom Brede Pahor in nastopom pevske skupine Sovodenj ska dekleta. Slovesno praznovanje je bilo v špor-tno-kulturnem centru v Zgoniku. Priredilo ga je kulturno društvo Rdeča zvezda in na njem je doživel krstni nastop ženski pevski zbor Rdeča zvezda. Sledil je zabavni večer z ansamblom Furlan, Lovskim pevskim zborom in narečnim pesnikom Atilijem Kraljem. Tudi v Kulturnem domu na Proseku je bilo vse živo in prijetno. Ženski pevski zbor Prosek-Kontovel je namreč priredil praznik z bogatim sporedom: modno revijo, loterijo in kulturni program, na koncu pa še zabavo s plesom ob glasbi ansambla Lords. Na tematiko Dneva žena se je navezal tudi Slovenski kulturni klub, ki je priredil sicer nekoliko nenavadno praznovanje. Pod naslovom "Kakšna je idealna ženska?" so člani kluba predstavili rezultate miniankete in nato predvajali film Lov na zeleni kamen. Pa še napovedi za danes. V kulturnem društvu Rovte-Kolonkovec bo proslava z začetkom ob 1& uri. Govor bo imela Nives Košuta. ZŽI iz Prebe-nega prireja proslavo ob 17. uri. Spregovorila bo senatorka Jelka Grbec, nato pa bodo nastopili igralska skupina KD Prešeren iz Boljunca in vaški recitatorji. Ob isti uri bo proslavljala tudi Zveza žena iz Trebč. Nastopili bodo otroci iz vrtca, učenci osnovne šole Pinko Tomažič in učenci godbene šole Viktor Parma. Javna manifestacija KPI o podjetjih z državno udeležbo Konferenca o javnih udeležbah čimprej Večletno odlašanje sklicanja tretje deželne konference o Podjetjih z državno udeležbo, za katerega je deželna uprava tudi zakonsko obvezana, je za KPI, sindikalne organizacije in za delavce skrajno neodgovorno. Toliko bolj spričo hude krize, ki na Tržaškem in drugod v deželi pretresa javni proizvodni sektor in se iz leta v leto le še poglablja. Pozivi in posegi na najrazličnejših upravno-političnih ravneh očitno v zadnjem letu niso imeli nobenega učinka, zato se je deželno vodstvo KPI pred časom odločilo za zbiranje Podpisov pod peticijo, ki od deželnega sveta in uprave zahteva izpolnitev sprejete obveze. Peticijo, ki jo je doslej podpisalo 2000 oseb, je na včerajšnjem srečanju s predstavniki sindikalnih organizacij in tovarniških svetov v hotelu Savoia Excelsior predstavil deželni tajnik KPI Roberto Viezzi. Akcija zbiranja podpisov se bo v naslednjih dneh nadaljevanja v tovarnah in mestih po vsej deželi, nato pa bodo peticijo predstavili v deželnem svetu. Predstavniki KPI in zastopniki tovarniških svetov so včeraj še enkrat podčrtali, da je sklicanje deželne konference o državnih udeležbah že skrajno nujno, tako zaradi krize, v katero so zašla številna javna podjetja v deželi, kot zaradi grožnje z nadaljnjim krčenjem proizvodnje in zaposlenosti, kar se na primer dogaja v škedenjski železarni Terni. v tovarni Isotta-Fraschini in v Tržaškem arzenalu sv. Marka. Na to temo bo v prihodnjih dneh v Rimu posebno srečanje delegacije komunističnih parlamentarcev in predstavnikov tovarniških svetov prizadetih podjetij z ministrom za državne udeležbe Darido. Trst ne more čakati kri- žem rok medtem ko se množijo vrste delavcev v dopolnilni blagajni, finančne družbe IRI ne izpolnjujejo svojih obvez, krajevne uprave pa sorazmerno brezbrižno čakajo na rešitve "od zgoraj". Odgovornost za nastali položaj — so poudarili na včerajšnji manifestaciji — nosi v prvi vrsti vlada, tako zaradi načina, s katerim je upravljala javni sektor, kot zaradi dejstva, da se ni ustrezno spoprijela s temeljnimi problemi, ki so porodili krizo, in z vprašanji inovacije, preustroja in preusmeritve deželnega proizvodnega potenciala. Svoj delež odgovornosti pa ima tudi deželni odbor oziroma politično zavezništvo, ki ga izraža, saj ni poskrbel za obsežnejšo pobudo, s katero bi specifične deželne razvojne potrebe vključili v okvir splošnih vsedržavnih potreb. Tisto, česar primanjkuje, je torej politična odločenost po oživitvi javnega sektorja s pomočjo načrta o industrijski politiki, ki bi se resno soočil z vprašanji kompetitivnosti. Brez takega načrta pa tudi začasne rešitve služijo le podaljševanju krize, ki je ne morejo rešiti niti nadomestni posegi zavoda IRI na področju storitev in infrastruktur. To so temeljni vidiki, na osnovi katerih bo po mnenju KPI sploh mogoče načrtovati proizvodno preusmerjanje in potrebno integracijo z zasebnimi podjetji. Prav zato je sklicanje konference nujno kljub vladni krizi, saj je praksa odlašanja in molčanja, za katero se v bistvu skrivata odpovedovanje in propadanje, najslabša varianta tako za delavce kot za proizvodno stvarnost Julijske krajine. Pri Barkovljah našli truplo pred dnevi izginule bolnice Včeraj so v gozdiču pri Barkovljah našli truplo 66-letne Marte Verginella vd. Clari, za katero se je bila izgubila vsaka sled v ponedeljek. Nesrečnica je stanovala v barkovljanskem Centru za umsko higieno v Miramarskem drevoredu 111, sicer pa je v Trstu imela hčer. Truplo sta našla okrog 10. ure zjutraj bolničarja iz Centra za umsko higieno. Ležalo je v bližini steze kakih 800 metrov od konca slepe Ul. Moro. Na tem področju je pokojnica v mladih letih stanovala in neki domačin jo je tu v ponedeljek videl. Razen nekaj Prask niso na truplu našli nikakih ran. Zdravnik Rdečega križa je ugotovil, da jo je smrt doletela pred dnevi, vz-rpke smrti pa bo treba še določiti. Truplo so prepeljali v mestno mrtvašnico, kjer je na razpolago sodnim oblastem. Na njem niso našli nobenega dokumenta, njegovo istovetnost pa je Pomagal določiti zdravnik, ki je žensko zdravil v barkovljanskem Centru za umsko higieno. Zbil je redarja Včeraj nekaj pred 17. uro je na Kor-zu Italia prišlo do nesreče, v kateri je med opravljanjem svojega poklica bil ranjen 46-letni mestni redar Giovanni hole iz Furlanske ceste 5. Nesreča se le pripetila pri hišni številki 37. Bole le stopal iz obhodnice mestnih redar- jev, ko je vanj trčil Al 12 rdeče barve s tržaško registracijo. Redar je utrpel več udarcev in ran na glavi, rami in na kolenu. Sprejeli so ga na ortopedskem oddelku glavne bolnišnice, v kateri se bo moral zdraviti približno 30 dni. Al 12 je upravljal 30-letni Luigi Lorenzoni Blasi s Trga Sansovino 2/1. Tudi on je bil lažje ranjen. ■ Včeraj so mnogokje na Tržaškem izbruhnili požari. Plameni so uničili manjše gozdne površine blizu Proseka, pod Opčinami, pri Škofijah in pod Ka-tinaro. Tu je požar izbruhnil nekaj pred 22. uro pri Ul. Castellier nedaleč od stare smodnišnice. Pogasili so ga gozdni čuvaji iz Bazovice. Menijo, da je bil ogenj namerno podtaknjen. šolske vesti Šolsko skrbništvo je razpisalo redna natečaja po naslovih za dopolnitev pokrajinske lestvice za stalež: za pomožno osebje (3. službena stopnja) ter za tehnične sodelavce (4. službena stopnja). Natečaja se lahko udeleži neučno osebje 3. oz. 4. stopnje in tudi začasni suplenti, ki v roku natečaja dosežejo dve leti (24 mesecev) odgovarjajoče službe. Rok za predložitev prošenj zapade 16. t. m. Informacije na sedežu Sindikata, Ul. F. Fil-zi 8 ( I. nadstr.), tel. 61193. Urnik: ponedeljek, sreda, petek od 11. do 12. ure , torek, četrtek od 16. do 17. ure. koncerti Societa dei Concerti - Tržaško koncertno društvo. Jutri, 9. t. m„ ob 20.30 bo v gledališču Rossetti nastopila skupina OUARTETTO ALLEGRI. Teatro Cristallo - Nedeljski koncerti. Danes ob 11. uri bo v sklopu cilkusa nedeljskih koncertov, ki jih organizira gledališče Verdi v sodelovanju s tržaško pokrajino, nastopil komorni orkester pod vodstvom Severina Zannerinija. Izvajal bo Schubertove skladbe. Vstopnice so na razpolago pri blagajni gledališča Verdi. razna obvestila Zveza vojnih invalidov NOV, Združenje aktivistov osvobodilnega gibanja na Tržaškem ozemlju, Društvo slovenskih upokojencev v Trstu obveščajo člane, da je do 15. marca rok za sprejem prijav za 10-dnevne oddihe v letu 1987. Število mest je omejeno. Informacije na sedežu društva v uradnih urah. V Društvu slovenskih izobražencev -Peterlinova dvorana - bo jutri, 9. t. m., ob 20.30 predaval dr. Bernard ŠPACAPAN o aktualni temi AIDS - PRETIRAN STRAH IN POTREBNA PREVIDNOST. Domska skupnost Dijaškega doma v Trstu sporoča in obvešča vse, ki so izgubili razne predmete (ključe, denarnice itd.) ob pustovanju naj se zglasijo v Domu, kjer so nekateri najdeni predmeti na razpolago. Prosimo vse , ki so pomotoma zamenjali oblačila, naj jih prinesejo, da jih vrnemo lastnikom. Prosvetno društvo Mačkolje vabi v torek, 10. marca, ob 20. uri v Srenjsko hišo na predavanje: Kaj naj mlad človek in kristjan ve o spolnosti? Predaval bo ginekolog dr. Andrej Vuga. Od 18. ure dalje bo družabnost na pomorskem sedežu TPK Sirena. V večernih urah pa bodo praznovali tudi v društvenih prostorih kulturnega društva Lonjer-Katinara. Ob Dnevu žena je PSI izdal tiskovno poročilo, v katerem zahteva ustanovitev opazovalnih središč, ki bi opozarjala na potrebne posege in težave pri uresničevanju enakopravnosti med moškim in žensko. V Trstu ni bilo vina z metanolom Iz letnega poročila o dejavnosti uradov in služb Trgovinske zbornice izhaja podatek, ki ni samo zanimiv, temveč tudi zelo ugoden. Laboratorij za kemijo in blagoznanstvo je namreč lani opravil 8271 analiz, od katerih jih je kakih tisoč zadevalo vino in njegove destilate, potem ko je izbruhnil znani škandal z metanolom. Iz poročila pa je razvidno, da le-ta našo pokrajino ni prizadel in da nobeden od analiziranih vzorcev ni vseboval metanola v količinah, ki bi bile večje od dovoljenih. -j- Zapustila nas je draga mama Marija Debeliš vd. Caris Pogreb bo jutri, 9. t. m., ob 9.15 iz mrtvašnice glavne bolnišnice fia pokopališče pri Sv. Ani. Žalostno vest sporočajo sin Giusto in sestra Paola ter drugo sorodstvo. Trst, 8. marca 1987 t Dne 6. t. m. se je za vedno poslovil od nas naš ljubljeni brat in stric univ. prof. dr. Jože Suhadolc Žalostno vest sporočajo brat Vinko z družino, sestre in drugi sorodniki. Trst, Ljubljana, Cleveland, Toronto, 8. marca 1987. ZAHVALA Ob izgubi naše drage Carle Purič vd. Brock se iz srca zahvaljujemo vsem sorodnikom, prijateljem, znancem, darovalcem cvetja in vsem, ki so na katerikoli način počastili njen spomin. SVOJCI Križ, 8. marca 1987 ZAHVALA Ob izgubi naše drage Jožefe Racman se iskreno zahvaljujemo vsem, ki so počastili njen spomin. SVOJCI Boljunec, Trst, 8. marca 1987 ZAHVALA Ob izgubi dragega Alojza Kosmača se iskreno zahvaljujemo vsem, ki so ga pospremili na zadnji poti in na kakršenkoli način počastili njegov spomin. SVOJCI Zabrežec, 8. marca 1987 ZAHVALA Ob izgubi dragega Alojza Smotlaka se iskreno zahvaljujemo vsem, ki so nam pomagali in na katerikoli način počastili njegov spomin. SVOJCI Mačkolje, 8. marca 1987 ZAHVALA Ganjeni ob tolikih izrazih sočustvovanja, ki smo jih bili deležni ob izgubi našega ljubljenega Andrea se vsem iskreno zahvaljujemo. Posebna zahvala župniku Marjanu Živcu, županu, ki je v imenu vse slovenske skupnosti izrazil ganljive tolažilne besede, ŠD Zarja, ki nam je dalo na razpolago vrt za parkirišče, Primorskemu dnevniku, ki je dal vsem možnost, da sočustvujejo z nami z njegovim poročanjem, prebivalcem Bazovice, Padrič in Gropade, ki so sprejeli med svoje pokojne našega dragega Andrea. Družina Medveš Trst, 8. marca 1987 ZAHVALA Ob izgubi naše drage Marije Jelerčič por. Prezzi se iskreno zahvaljujemo g. župniku Milanu Nemacu za tolažilne besede, darovalcem cvetja ter vsem, ki so z nami sočustvovali. SVOJCI Trst, Sv. Ivan, 8. marca 1987 9. 3. 1982 9. 3. 1987 Ob 5. obletnici smrtijiaše drage Marjuče Žerjal por. Tedesco se je vedno z enako žalostjo spominjajo SVOJCI Dolina, 8. marca 1987 Ansambel TPPZ P. Tomažič izreka svojim rednim članom Milki, Oskarju, Jagodi in Katji Kjuder globoko sožalje ob izgubi dragega očeta, tasta in deda. Ob smrti Rudolfa Čoka izrekata svojcem globoko sožalje KD Lonjer-Katinara in ŠD Adria. Sekcija KPI Lonjer-Katinara izreka iskreno sožalje svojcem ob izgubi dragega Nandota Čoka. Ob nenadomestljivi izgubi dragega sina Kristjana izreka družini globoko sožalje Mladinski krožek Prosek-Kontovel. SLOVENSKO ^GLEDALIŠČE V TRSTU štiridesetletnica gledališkega dela Silvija Kobala Arthur Miller SMRT TRGOVSKEGA POTNIKA Igrajo: Silvij Kobal, L. Kozlovič, T. Gogala, P. Ravnohrib, A. Milič, V. Jurc, M. Caharija, A. Rusija, S. Colja, M. Blagovič, A. Pisani in D. Fidel. Režija: MARIO URŠIČ V četrtek, 12. t. m., ob 20.30 — RED A — premierski V soboto, 14. t. m., ob 14. uri — IZVEN ABONMAJA V nedeljo, 15. t. m., ob 16. uri — RED C — prva nedelja V ponedeljek, 16. t. m., ob 19. uri - IZVEN ABONMAJA V torek, 17. t. m., ob 16. uri — RED I — mladinski V sredo, 18. t. m., ob 20.30 — RED D '— mladinski v sredo V četrtek, 19. t. m., ob 20.30 — RED E — mladinski v četrtek V petek, 20. t. m., ob 20. uri — IZVEN ABONMAJA V soboto, 21. t. m., ob 20.30 — RED B — prva sobota V ponedeljek, 23. t. m., ob 20.30 — RED A — V GORICI V torek, 24. t. m., ob 20.30 — RED B — V GORICI V sredo, 25. t. m., ob 10. uri — IZVEN - V GORICI V četrtek, 26. t. m., ob 10. uri — IZVEN — V GORICI V soboto, 28. t. m., ob 14. uri — IZVEN ABONMAJA Ob 20.30 RED F druga sobota V nedeljo, 29. t. m., ob 16. uri — REG G — druga nedelja V sredo, 1. aprila, ob 16. uri — RED H — mladinski CASSA RtlRALE ED ARTIGIANA DOBERDO DEL LAGO KMEČKO OBRTNA HRANILNICA DOBERDOB gledališča kino ROSSETTI Danes ob 16. uri bo Teatro Slabile iz Bočna zadnjič ponovil delo D. Wasser-manna LET NAD KUKAVIČJIM GNEZDOM. Igrata T. Schirinzi in Paola Man-noni. Režija Marco Bernardi. V abonmaju odrezek št. 7. Prodaja vstopnic pri osrednji blagajni v Pasaži Protti. Od 11. do 22. t. m. bo stalno gledališče Teatro Biondo iz Palerma uprizorilo Shakespearovo delo IL RACCONTO D'IN-VERNO, ki ga je prevedel Agostino Lombardo. Režija Pietro Carriglio. V abonmaju odrezek št. 8. Predprodaja vstopnic pri osrednji blagajni v Pasaži Protti. VERDI V torek ob 20. uri tretja predstava Res-pighijeve opere LA FIAMMA. Dirigent Maurizio Arena, režiser Carlo Maestrini. Ponovitvi v petek ob 20. uri in v nedeljo ob 16. uri. Danes ob 16. uri (red D) predstava Puccinijevih del LE VILLI in GIANNI SCHICCHI. Dirigent T. Severini, režiser F. Crivelli. razstave V TK Galeriji, Ul. sv. Frančiška 20, je na ogled razstava del LOJZETA LOGARJA. ' V Krožku za trgovino in turizem - Ul. S. Nicolo 7 - razstavlja slikar Lucio COVRA. V galeriji AL BASTIONE - Ul. F. Ve-nezian 15 - bo do 13. marca na ogled razstava treh umetnikov: F. BERNINIJA, C. FUCHSA in C. GALLA. V galeriji LOŽA v Kopru je do konca marca na ogled razstava skulptur in risb akademskega kiparja DUŠANA DŽA-MONJE. V Občinski galeriji na Trgu Unita razstavlja svoja dela do 18. t. m. slikar PIERO CONESTABO. Na srednji šoli E. Kardelja v Dutovljah bodo v torek, 10. t.m., odprli razstavo skulptur in umetniške obrti BOGOMILE DOLJAK. PENICE - 15.30, 22.15 Non aprile guella porta IL, srh., ZDA 1986, 100'; r. Tobe Kleiser; r. Jey Cramer, Veronica Car-twright, MIGNON - 15.00, 22.15 Le avventure di Peter Pan, ris., ZDA 1953, 76', prod. Walt Disney. CAPITOL - 16.00, 22.00 Vuppies IL, kom., It. 1986, 100'; r. Enrico Oldaini; i. Massimo Boldi, Jerry Cala. ALCIONE - Zaprto zaradi popravil. LUMIERE FICE - 10.30 Pomi d’ottone e manici di scopa, igr., ZDA 1971, 117', prod. Walt Disney, 16.30, 22.00 II nome della rosa, dram., ZRN/Fr./It. 1986; 104'; r. Jean-Jacques Annaud; i. Sean Connery, F. Murray Abraham. VITTORIO VENETO - 16.30, 22.10 La mosca, fant., ZDA 1986, 100'; r. David Cronenberg; i. Jeff Goldblum, Glena Davis, □ RADIO - 15.30, 21.30 lo mia donna e le mie bestie, porn., □ □ Prepovedano mladini pod 14. letom □ 18. letom □ □ TK TRŽAŠKA KNJIGARNA ZSŠDI prirejata v torek, 10. t. m., ob 18. uri v prostorih Tržaške knjigarne predstavitev knjige novinarja SAŠE RUDOLFA MUNDIAL Knjigo in avtorja bo predstavil prof. Josip Tavčar. Vabljeni! TK Tržaška knjigarna V A S Slovensko planinsko društvo Trst VA BITA v četrtek, 12. t. m., ob 18. uri v prostore TRŽAŠKE KNJIGARNE na predstavitev knjige alpinista VIKIJA GROŠLJA V prostranstvih črnega granita - Karakorum ’86 O avtorju in potopisu bo spregovoril DUŠKO JELINČIČ. Večer se bo nadaljeval ob 20.30 v Gregorčičevi dvorani s predavanjem in predvajanjem diapozitivov VIKIJA GROŠLJA o GORAH SVETA. TRK SIRENA vabi člane in prijatelje na DRUŽABNOST OB DNEVU ŽENA ki bo danes, 8. t. m., od 18. ure dalje na pomorskem sedežu (Mi-ramarski drevored). Poskrbljeno bo za dober prigrizek in pijačo, posebno pa za dobro voljo. ARISTON - 11.00, 16.00, 22.00 Rosa L., dram., ZRN 1986; r. Margarethe Von Trotta; i. Barbara Sukowa, Daniel Ol-brychsky. EKCELSIOR I - 16.00, 22.15 Capriccio, er., It. 1987, r. Tinto Brass; i. Francesca Dellera, Andy J. Forrest, □ □ EXCELSIOR II - 15.00, 21.45 La famiglia, dram., It. 1986, 135'; r. Ettore Scola, i. Vittorio Gassman, Fanny Ardant. GRATTACIELO - 16.00, 22.15 II colore dei soldi, dram., ZDA 1986; r. Peter Fa-irman; i. Paul Newman, Tom Cruise. NAZIONALE I - 10.00 in 11.30 Paperino e C., risanka, 15.30, 22.00 Over The Top, pust., ZDA 1986, r. M. Golan; i. S. Stallone, R. Loggia. NAZIONALE II - 15.30, 22.00 Rimini, Rimini, kom., It. 1986, 100'; r. Sergio Cor-bucci; i. Serena Grandi, Paolo Villag-gio. NAZIONALE III - 15.30, 22.00 I ragazzl della porta accanto, srh., ZDA 1985, 100'; r. Massimo Mazzucco; i. Walter Chiari, Luca Barbareschi, □ EDEN - 15.30, 22.00 H petalo del sesso, pom., □ D KD ROVTE-KOLONKOVEC Ul. Monte Sernio 27 vabi na DAN ŽENA ki bo danes ob 18. uri v društvenih prostorih. Priložnostni govor Nives Košuta. Sledi večerja in zabava. čestitke 5. marca se je srečal z Abrahamom IVAN UKMAR - CIKNOV gostilničar iz Dutovelj Ob tem jubileju mu kličejo veliko srečnih let Milica in Edi. Jutri se poročita ILEANA in TOMAŽ Iskreno jima čestita PD Slovenec včeraj-danes Danes, NEDELJA, 8. marca DAN ŽENA Sonce vzide ob 6.32 in zatone ob 18.00 — Dolžina dneva 11.28 — Luna vzide ob 10.36 in zatone ob 2.46. Jutri, PONEDELJEK, 9. marca FRANJA PLIMOVANJE DANES: ob 12.22 najnižja -24 cm, ob 21.39 naj višja 18 cm. PLIMOVANJE JUTRI: ob 13.03 najnižja -33 cm, ob 20.46 najvišja 23 cm. VREME VČERAJ: temperatura zraka 3 stopinje, zračni tlak 1024,2 mb pada, 5/ 4ri°Vj5-36/ TRSI Ut Mo * i,ni brezvetrje, vlaga 48-odstotna, nebo jasno, morje skoraj mirno, temperatura morja 6,8 stopinje. ROJSTVA IN SMRTI RODILI SO SE: Annalisa Savron, Nic-colo Russo, Eros Graziotto. UMRLI SO: 90-letni Carlo Alberto Lang, 83-letna Maria Berletic, 91-letni Rodolfo Cok, 59-letna Vittoria Moratto, 82-letni Giuseppe Sterpin, 62-letna Silvana Carli, 82-letna Maria Debeliš, 89-letna Teresa Gaberc, 73-letna Agata Popazzi, 62-letni Gnido Bonivento, 73-Ado Posega, 94-letna Anna Hrvatin, Mario Mauri. DNEVNA IN NOČNA SLUŽBA LEKARN Nedelja, 8. marca 1987 Dnevna služba - od 8.30 do 13.00 in od 16.00 do 20.30 Trg Goldoni 8, Ul. Belpoggio 4. Od 8.30 do 20.30 Ul. Rossetti 33, Ul. Roma 16, Ul. L. Stock 9 (Rojan), Trg Valmaura 11. Nočna služba - od 20.30 do 8.30 Trg Goldoni 8, Ul. Belpoggio 4. PROSEK (tel. 225141/225340, ŽAVLJE (tel. 274630) - od 8.30 do 13.00. Od 13. ure dalje samo po telefonu za najnujnejše primere. Od ponedeljka, 9. marca, do sobote, 14. marca 1987 Dnevna služba - od 8.30 do 19.30 Ul. Cavana 1, Trg Giotti 1, Largo Osoppo 1, Ul. Zorutti 19, Lungomare Ve- nezia 3 (Milje), Trg Oberdan 2, Ul. Tizia-no Vecellio 24. FERNETIČI (tel. 229355) samo po telefonu za najnujnejše primere. Nočna služba - od 19.30 do 8.30 Trg Oberdan 2, Ul. Tiziano Vecellio 24, Lungomare Venezia 3. FERNETIČI (tel. 229355) - samo po telefonu za najnujnejše primere. ZDRAVSTVENA DEŽURNA SLUŽBA Nočna služba od 20. do 8. ure, tel. 7761, predpraznična od 14. do 20. ure in praznična od 8. do 20. ure. LOTERIJA BARI 76 36 20 29 74 CAGLIARI 79 85 59 61 42 FIRENCE 4 71 72 13 58 GENOVA 29 3 61 33 47 MILAN 69 20 76 17 34 NEAPELJ 1 32 71 69 73 PALERMO 55 83 15 28 57 RIM 5 40 34 19 82 TURIN 14 77 26 65 71 BENETKE 11 82 ENALOTTO 13 74 51 2 2 1 1 KVOTE: 2 1 X 1 1 1 X X Predsedstvo VZPI-ANPI Trst sporoča, da bo TRADICIONALNO SREČANJE Z VEČERJO IN ZABAVO v soboto, 14. t. m., ob 19.30 v prostorih DISPRAL — Domjo. Informacije po tel. 730306. Vabljeni! Jutri praznuje MERI svoj 60. rojstni dan. Spominjajo se je vsi, ki jo imajo radi posebno pa Monika in Karin. Draga žena LUIZA! Ob tvojem rojstnem dnevu ti želim vse najboljše ter mnogo zdravja in sreče, tvoj mož. Jutri praznuje svoj praznik draga mama in nona MARICA RAPOTEC iz Gročane. Vse najboljše in najlepše ji kličejo domači, mala Izabel pa pošilja noni koš poljubčkov. ROBI se veseli, saj od vojakov se je odslovil in z nami 6. t. m. 20. pomlad slavil. Bodi vedno zdrav in vesel mu iz srca želi sestrična Ivana. Najlepše se zahvaljujemo vaščanom iz Cerovelj, Mavhinj, Nabrežine, Praprota, Prečnika, Seslja-na, Slivnega, Šempolaja, Trnovce in Vižovelj za prispevke in gostoljubnost, ki smo je bili deležni ob priliki pustnega obiska omenjenih vasi. Posebna zahvala naj gre družini Peric iz Cerovelj, našemu šoferju, požrtvovalnim kuharjem ter vsem članom in prijateljem za sodelovanje. Godbeno društvo Nabrežina GLASBENA MATICA TRST SEZONA 1986/87 7. abonmajski koncert v petek, 13. t. m., ob 20.30 v Kulturnem domu v Trstu ZLATOMIRA NIKOLOVA mezzosopran IVAN SANCIN bas LOVRENC ARNIČ in ALEKSANDER ROJC klavir Prodaja vstopnic v Pasaži Protti od jutri, 9. t. m., dalje. mali oglasi razne prireditve Zveza žena iz Prebenega priredi proslavo ob praznovanju dneva žena danes, 8. t. m., ob 17. uri s sledečim programom: govor sen. J. Gerbec, nastop igralske skupine F. Prešeren iz Boljunca ter vaških recitatorjev. ZŽI — Trebče vabi na PROSLAVO 8. MARCA danes ob 17. mi. Nastopajo: otroci z vrtca, učenci OŠ P. Tomažič, učenci vzhodnokraške godbene šole Viktor Parma. Slovenska zamejska skavtska organizacija pripravlja danes, 8. t. m., za vejo Izvod VELIKO IGRO PO MESTNIH ULICAH. Zbiranje ob 7.45 pred cerkvijo Novega sv. Antona. Zaključek predviden za 13. uro na skavtskem sedežu v Ul. Ri-sorta 3. KD Lonjer-Katinara vabi na »PRAZNIK ŽENSK«, ki bo danes, 8. t. m„ ob 20. uri v društvenih prostorih. SKD Tabor — knjižnica P. Tomažič in tovariši. V petek, 13. t. m., ob 20.30 bo v Prosvetnem domu na Opčinah srečanje z dr. LOJZETOM BERČETOM na temo: »IZ BEOGRAJSKE PERSPEKTIVE PO LASTNIH IZKUŠNJAH". Vabljeni! KD I. Grbec — Skedenj priredi v soboto, 14. t. m., ob 20.30 KULTURNI VEČER PD SLOVENEC IZ BORŠTA IN ZABREŽCA. Nastopata: MPZ Slovenec in Dramska skupina z veseloigro »Življenje, veselje, trpljenje«. Vabljeni! ZŽI-UDI Opčine — danes, 8. t. m., pridite v Prosvetni dom na Opčine ob 17. uri na DRUŽABNO POPOLDNE. Spored: »Beseda 8. marec«, loterija, igral bo priznani ansambel, prigrizek in pijača, diskusija. Vabljeni! KD Rovte-Kolonkovec, Ul. Monte Sernio 27, priredi turnir remija v dvojicah: ženske, moške ali mešane. Pripravljalni sestanek bo v torek, 10. t. m., ob 16. uri. Nadaljuje se turnir briškole in trešeta ob torkih, četrtkih in sobotah ob 20.30. Kmečka zveza v sodelovanju s krajevnimi vrtnarji vabi na 2. tehnično srečanje z načelnikom pokrajinskega kmetijskega nadzorništva dr. FANTINO, ki bo v sredo, 11. t. m„ ob 19. uri v prostorih KD Kolonkovec, Ženjan 46. Na tem srečanju bo dr. Fantina predaval o uporabi herbicidov v vrtnarstvu. NA PUSTNI TOREK v Dijaškem domu je nekdo pomotoma vzel dolgo, žensko, temnomodro jopo. Najditelj naj kliče tel. 225079. UVOZNO — IZVOZNO goriško podjetje išče sodelavca ali sodelavko, po možnosti s prakso, za izvrševanje uvoznih in izvoznih operacij, pripravljen potovati v inozemstvo. Zahteva se popolno znanje slovenskega jezika. Pismene ponudbe poslati na upravo Primorskega dnevnika v Gorico, Ul. XXIV Mag-gio 1, pod šifro »Sodelavec«. IŠČEMO VOZNIKA z ali brez kamiona z mešalcem betona za kontinuiran prevoz betona na področju Goriške. Potrebna obrtnica za prevoz blaga za tretje osebe. Pismene ponudbe poslati na upravo Primorskega dnevnika v Gorico, Ul. XXIV Maggio 1, pod šifro »Mešalec«. ŽELITE SE učiti francoščino, Francozinja diplomirana v Parizu z izkušnjo večletnega učenja jezika v Trstu nudi pomoč pri prevajanju ter lekcije za vse stopnje. Tel. 566256. ŽENSKA SREDNJIH LET išče zaposlitev kot hišna pomočnica ali otroška negovalka, na razpolago več ur dnevno. Ponudbe na Oglasni oddelek Primorskega dnevnika, Ul. Montecchi 6, 34137 Trst, pod šifro »Hišna pomočnica«. PRODAMO trgovino jestvin. Tel. 208272 od 9.30 do 12. ure. CENTRO DEL COLLEZIONISMO — Trst, Ul. Piccolomini 3, tel. 040/762488 — komisijska prodaja zbirateljskih predmetov na dražbah ali neposredno. Na razpolago smo vam za najugodnejši plasma posameznih predmetov ali celih zbirk: razglednic, kovancev, stare korespondence, najrazličnejših starinskih predmetov itd. VRTNARSKA dela opravljam tudi na ure. Tel. 212824. MLEKARNO v Barkovljah oddamo v najem. Reatti — Ul. Boveto 29/1. OSMICO je odprl Ivan Antonič — Ce-rovlje 34. Toči belo in črno vino. IŠČEM v najem majhno stanovanje v mestu ali na deželi ali pa kupim hišico tudi potrebno popravil. Tel. 228390. PRODAM fiat 131, 5 prestav, na plinski pogon. Tel. 825286. PROTI IZPADANJU las preparati D’ER-BE — VITANOVA. Parfumerija Kozmetika 90 — Opčine. ZA VSAKOGAR NEKAJ POSEBNEGA kontaktne leče Ul. Buonarroti 6 (pr. Ul. Rossetti) TRST Telefon 77-29-96 Of r DROGERIJA PARFUMERIJA ■^2 3L IVAN ŠKABAR vam nudi bogato izbiro lakov in barv za stanovanja in avtomobile, najrazličnejše kozmetične preparate, plastične predmete, termična stekla TERMOPAN, šipe po meri, pralne praške OPČINE - Proseška ul. 22 Tel.: 040/211552 (pri cerkvi) "J menjalnica 6. 3. 1987 Ameriški dolar... Nemška marka .. Francoski frank .. Holandski florint Belgijski frank ... Funt šterling.... Irski šterling... Danska krona_____ Grška drahma .,, Kanadski dolar ., 1290.--- Japonski jen................. 8.— 709.— Švicarski frank ............... 840.50 211.50 Avstrijski šiling............. 100.40 626.50 Norveška krona ............... 184.50 33.30 Švedska krona.................. 199.50 2030.— Portugalski eskudo.............. 8.70 1875.- Španska peseta................... 9.60 185.70 Avstralski dolar ............ 840.— 9.20 Debeli dinar.................... 1.90 950.— Drobni dinar..................... 1.85 12 11 10 48.675.000 lir 1.404.000 lir 121.000 lir orni n BANCA 01 CREDITO Dl trieste DUIVD TRŽAŠKA KREDITNA BANKA Tel.: Sedež 61446 - 68881 Agencija Domjo 831-131 r € RAI 1___________________________ 9.00 Risanka: Le avventure di Petey 10.00 Rubrika o kmetijstvu: Linea ver-de (1. del) 11.00 Maša 11.55 Nabožna rubrika 12.15 Rubrika: Linea verde (2. del) 13.00 Dnevnik - TG L'una 13.30 Dnevnik 13.55 Kviz: Toto-TV (vodita Paolo Valenti in Maria Giovanna Elmi) 14.00 Variete: Domenica... in 14.30 Športne vesti 15.50 Športne vesti 16.50 Športne vesti 17.50 Italijansko nogometno prvenstvo B-lige 18.20 Športne vesti: 90. minuta 19.50 Vreme 20.00 Dnevnik 20.30 Film: II buono, ji brutto, il catti-vo (vestern, It.-Šp. 1966, r. Sergio Leone, i. Clint Eastwood, Eli VVallach, Lee Van Cleef, 1. del) 21.50 Športna nedelja 23.40 Dnevnik 23.45 Atletika: Svetovno prvenstvo in-door (prenos iz Indianapolisa) 9.00 10.00 10.25 12.00 13.00 13.25 13.30 15.40 16.40 18.40 18.50 19.40 19.45 20.00 20.30 21.40 22.45 23.00 23.25 nedeljski televizijski in radijski sporedi RAI 2 i A. RAI 3 Oddaja za otroke: Buongiorno domenica Nanizanka: La mia terra tra i boschi Film: Accadde una notte (kom., ZDA 1934, r. Frank Capra, i. Clark Gable, Claudette Colbert) Informativna oddaja: Orpheus -Človeška čustva - Zvestoba Dnevnik Dnevnik. Zdravniški nasveti Glasbena oddaja: Piccoli fans Dnevnik - Studio & Stadio Variete: Chi tiriamo in ballo Dnevnik. Gol Flash Italijansko nogometno prvenstvo A-lige Vremenska napoved Dnevnik Športna oddaja: Domenica sprint Nanizanka: Ldspettore Derrick -La fine di tutto Aktualna oddaja: Aboccaperta Dnevnik Nabožna rubrika Informativna oddaja: Otrok v 90. letih 10.00 Trofeja v plesu Stefania Rotolo (zaključni nastop) 14.05 Nadaljevanka: II sindaco di Cas-telbridge (i. Alan Bates, A. Stal-lybrass, J. Maw, 1. del) 15.00 Dnevnik. Neposredni športni prenosi: svetovno prvenstvo v smučanju za policijo in mednarodna trofeja v plavanju 17.05 Filmske novosti 17.15 Filmska oddaja: iz niza Čudovita obsedenost - Capriccio spagnolo (kom., ZDA 1935, r. Joseph Von Sternberg, i. Marlene Dietrich, Cesar Romero) 19.00 Vremenska napoved in dnevnik 19.25 Deželni šport 19.45 Glasbena oddaja: Maledetto Rock (pregled it. glasbe) 20.30 Športna oddaja: Domenica gol 21.30 Dnevnik 21.35 Izobraževalna oddaja: Zgodovinski videoclip 22.15 Nogometno prvenstvo A lige 23.00 Dnevnik 23.20 Glasbena oddaja: Jazz Club -Jazz Studio Orchestra 9.20 Poročila 9.25 Otroška matineja: Živ žav - Risanke in indijanske legende 10.15 Otr. odd.: Lutke in lutki 10.20 Nanizanka: Fračji dol (4. del) 10.45 Včasih tudi čaramo 11.05 Nadaljevanka: Dempsey in Ma-kepeace 12.00 Kmetijska oddaja 13.00 Ansambel Franca Miheliča 13.30 Poročila 15.25 Nadaljevanka: Malu (6. del) 16.15 Film: Lady Caroline Lamb (zgod., VB 1972, r. Robert Bolt, i. Sarah Miles, Ion Finch, Richard Chamberlain, John Mills) 18.15 Alpe - Jadran 18.45 Risanka 19.00 Danes: Kino, Turistični nagelj 19.26 Vremenska napoved 19.30 Dnevnik 20.25 Nadaljevanka: Potovanje v Vuč-jak (6. del) 21.15 Glasbena oddaja 22.05 Športni pregled 22.50 Poročila 14.00 Športna oddaja 19.00 Film: Otac na službenem putu (1985, r. E. Kusturica, 2. del) 20.00 Dok.: Ladje na Jadranu 20.30 Politični tednik: Sedemdni 20.50 Nad.: II diluvio (zadnji del) 21.50 Nan.: II brivido delhimprevisto 22.20 Komični film: Ridolini inservien- te teatrale 22.35 Nanizanka: I fuorilegge 23.35 Rubrika o filozofiji: Klepsidra Priljubljena dvojica James Read in Patrick Swayze iz nadaljevanke Nord e Sud II - nocoj ob 20.30 na Canale 5 [ 111 CANALE 5 8.30 Nanizanka: La grande vallata 9.25 Nabožna oddaja 10.15 Nanizanki: Mary Benjamin, 11.20 Aliče 11.30 Napoved sporedov 11.55 Informativna oddaja: Punto 7 13.00 Glasbena oddaja: Su-perclassifica show 14.00 Zabavna oddaja: Buo-na domenica 14.05 Film: Un eroe dei nos-tri tempi (kom., It. 1955, r. Mario Moni-celli, i. Alberto Sordi, Giovanna Ralli) 17.00 Sodna rubrika: Forum 18.00 Nanizanki: Orazio, 19.00 Buffalo Bill 20.30 Film: Nord e Sud II (zgod., ZDA 1977, r. Kevin Connor, i. Kristie Alley, David Carradi-ne, Patrick Swayze, Jean Simmons, 1. del) 22.25 Informativna oddaja: Dovere di cronaca 23.10 Nanizanki: Mac Gru-der e Loud, 0.10 Squ-adra speciale [ ^ RETEOUATTRO 8.30 Film: Vertigine (dram., It. 1941, r. Guido Brig-none, i. Camilla Horn, Beniamino Gigli) 10.15 Rubrika: II girasole 10.45 Nanizanka: Bravo Dick 11.15 Informativna oddaja: Parlamente in 12.10 Nanizanka: Cassie & Co. 13.00 Otroška oddaja: Ciao Ciao, vmes risanke Sui monti con Annette, Mila e Shiro, II giro del mondo di Willy Fog 14.30 Nanizanki: I gemelli Edison, 15.00 La terra dei giganti 15.50 Nanizanka: La famig-lia Holvak 16.50 Nanizanke: Amici per la pelle, 17.40 Sembra facile, 18.10 Devlin & Devlin 19.00 Nanizanki: College, 19.30 New York New York 20.30 Film: II piu grande spettacolo del mondo (dram., ZDA 1952, r. Charles Walters, i. Betty Hutton, James Stewart) 23.25 Informativna oddaja: Cinema e Co., 24.00 Film: La meteora in-fernale (fant., ZDA 1957, r. John Sherwo-od, i. Grant Williams, Lola Albright) 0.20 Nanizanka: L'ora di Hitchcock iTALlA 1 8.30 Otroška oddaja: Bim bum bam, vmes risanke Pascal, L isola delle mille avventure, Pic-cole donne 10.30 Športni oddaja: Šport ZDA 13.00 Športna oddaja: Grand Prix 14.15 Glasbena oddaja: Dee Jay Television 16.15 Nanizanka: Master 17.15 Nanizanka: L'uomo di Singapore 18.15 Nanizanka: II pianeta delle scimmie 19.00 Risanke: Alvin show, Muppet babies, I Puffi 20.30 Variete: Drive in 22.00 Boks 23.00 Film: James Bond 007 -Casino Royal (kom., ZDA 1967, r. K. Hughes, J. Huston in R. Parrish, i. Roger Moore, David Niven, Peter Sellers) fgUBM TELEPADOVA 13.00 Oddaja o trgovini in turizmu 15.00 Nadaljevanka: II bas-tardo 16.30 Risanke: Super Kid, Anna dai capelli rossi, Angie Girl, Carletto principe dei mostri, Superriridella 19.30 Nanizanka: Diego al cento per cento (i. Diego Abatantuono) 20.30 Film: Django il bastar-do (vestern, It.1969, r. Sergio Garrone, i. An-thony Steffen, Paolo Gozlino 22.30 Športna oddaja: Fuori-gioco 23.30 Aktualna oddaja: V prvem planu 24.00 Nočni film r ^ TELEFRjULI 14.00 Variete: Domenica con Dominigue 14.10 Variete: Buinesere Fri-ul 16.30 Variete: Dry vin 19.00 Športna oddaja 20.00 Dokumentarna oddaja: Gore sveta 21.00 Športne vesti 22.15 Film: Avanti c'e pošto (r. Mario Bonnard, i. Aldo Fabrizi) 24.00 News dal mondo j" teleouattro (Se povezuje s sporedi Italia 1) Lastne oddaje: 19.30 Dnevnik in športni pregled 20.30 Zadnje vesti in športni pregled RADIO TRST A 8.00, 13.00, 19.00 Dnevnik; 14.00 Poročila; 8.30 Kmetijski, tednik; 9.00 Maša; 9.45 Pregled tiska; 9.55 Glasbeni mozaik; 10.15 Mladinski oder: Snežni možje po zraku lete (Jaša Zlobec); 10.45 Mozaik; 11.45 Vera in nas čas; 12.00 Nediški zvon; nato Glasbeni mozaik; 13.20 Glasba po željah; 14.10- 19.00 Glasbene skice; 14.10 Radijski kviz o Primožu Trubarju; 14.45 Športni in glasbeni popoldan z Ivanom Peterlinom; 16.00 Športne novice; 17.30 Prenosi z naših prireditev in telefonski razgovori ter nagradno tekmovanje. LJUBLJANA 5.00, 6.00, 7.00, 8.00, 9.00, 10.00, 12.00, 13.00, 15.30, 17.00, 21.00 Poročila; 7.00 Jutranja kronika; 7.20 Dnevni kpledar; 8.07 Radijska igra za otroke: Šumeči vodnjak; 8.41 Skladbe za mladino; 9.05 Še pomnite, tovariši; 10.05 Nedeljska matineja; 11.00 Naši poslušalci čestitajo; 13.20 Za naše kmetovalce; 14.15 Naši poslušalci čestitajo; 15.00 Reportaža; 15.30 Medigra; 15.40 Zbor SPD Gorjanci iz Kolmane vasi; 16.05 Humoreska tedna; 16.30 Pogovor s poslušalci; 17.05 Operne melodije; 17.50 Radijska igra: Sreča je zmeraj ženska (Honore de Balzac, rež. Rajko Stupar); 18.45 Glasbena medigra; 19.00 Radijski dnevnik; 19.35 Lahko noč otroci!; 19.45 Glasbene razglednice; 20.00 V nedeljo zvečer; 22.20 Glasba; 22.50 Literarni nokturno: Gospod stotnik (Ivan Cankar); 0.05 Nočni spored. RADIO KOPER . (slovenski program) 10.30, 12.30, 14.30, Poročila; 9.00 Pozdrav, pregled dogodkov, servis; 9.30 Sosednji kraji in ljudje: reportaže, intervjuji; 11.00 Vročih deset (vodi Iztok Jelačin); 11.30 Polje, kdo bo tebe ljubil; 12.00 Glasba po željah; 14.00 Mari-ka in Drejče; 14.30 Poročila s športnih igrišč; 15.00 Radio Koper na obisku; 15.30 Planinski čaj Radia Koper in Droge Portorož; 16.30 Primorski dnevnik, nato objave in šport; 17.00 Zaključek; 19.00 Prenos Radia Ljubljana. RADIO KOPER (italijanski program) 7.15, 12.30, 19.30 Radijski dnevnik; 10.30, 13.30, 17.30 Poročila; 6.00 Jutranja glasba; 6.45 Koledarček; 7.00 Dobro jutro; 8.00 Prisrčno vaši; 8.45 Oddaja o športu; 9.30 Dragi Luciano; 10.00 Popevka tedna; 10.05 I magnifici sette; 10.35 Vstop prost; 11.00 Dogodki in odmevi; 11.30 In tako dalje; 12.00 Glasba po željah; 14.30 Tedenska popevka; 15.00 Kaj je novega?; 15.30 Šport; 18.00 Glasbene aktualnosti; 20.00-6.00 Nočni spored. RADIO OPČINE 10.00 Jutranji val; 12.30 Oddaja SKD Tabor; 13.00 Glasba po željah (tel. 212658); 15.00 Športna nedelja: vsi rezultati športnih prvenstev v Italiji in Jugoslaviji, poročila in komentarji; oddaje povezuje glasba. C □t RAI 1 7.20 Inf. odd.: Uno Mattina 9.35 Nan.: Professione pericolo 10.30 Rubrika o gospodarstvu 10.50 Rubrika: Okrog nas 11.30 Nanizanka: I magnifici^sei 11.55 Vreme in dnevnik 12.05 Variete: Fronto... chi gioca? 13.30 Dnevnik 13.55 Dnevnik. Tri minute... 14.00 Fronto... chi gioca? (2.del) 14.15 Dokumentarec: Ouarkov svet 15.00 Posebna oddaja iz parlamenta 15.30 Športni ponedeljek 16.00 Nanizanka: La baia dei cedri 16.30 Risanki: Interno al mondo cc Dot, 17.30 Tao Tao 18.00 Dnevnik - kratke vesti 18.05 Rubrika: Osmi dan 18.30 Filmska oddaja: Colosseum 19.40 Almanah, vreme, dnevnik 20.30 Film: Il buono, il brutto, il catt vo (vestern, r. Š. Leone, 2. del) 22.25 Dnevnik, nato Filmske novosti 22.40 Dokumentarec: Ujetniki - Ital janski vojaki v koncentracijsk: taboriščih (2. del) 23.55 Dnevnik - zadnje vesti ponedeljkovi televizijski in radijski sporedi RAI 2 " 1 11.15 Dokument.: Mednarodni pregled 11.45 Rubrika: Cordialmente 13.00 Dnevnik 13.25 Dnevnik. C’e da vedere 13.30 Nanizanka: Ouando si ama 14.20 Risanka: Braccio di ferro 14.30 Dnevnik - kratke vesti 14.35 Mladinska oddaja: Tandem 17.00 Dnevnik - kratke vesti 17.05 Medicinska rubrika: Trentatre 17.55 Aktualnosti: Spaziolibero 18.15 Športne vesti 18.30 Nanizanka: LJspettore Derrick -Fine di un colibri 19.30 Dnevnik in vremenska napoved 19.45 Dnevnik 20.15 Športne vesti 20.30 Nadaljevanka: Capitol (i. Rory Calhovn, Ed Nelson) 21.35 Aktualna oddaja: Focus 22.30 Dnevnik 22.45 Informat. odd.: Mixer sondaža 23.30 Dnevnik - v studiu 23.45 Film: Mio figlio (kom., Fr. 1959, r. Denys de la Patelliere, i. Jean Gabin, Claude Brasseur, Roger Dumas) j 3_____________ 1 12.00 Informativna oddaja: Popotovanje po slikovnih pejsažah 14. stoletja (3. del) 12.35 Dokumentarna oddaja: Sredozemlje med mitom in zgodovino - V srebrnem jajcu 13.00 Informativna oddaja: Manager 13.30 Tečaj angleškega jezika 14.00 Izobraževalna oddaja: Filo diret-to - Pomoč pri domači nalogi 14.30 Informativna oddaja: Jeans 15.35 Šport: Nogometno prvenstvo A in B lige 18.00 Glasbena oddaja: Concertone -The Who (1. del) 19.00 Dnevnik in vremenska napoved 19.35 Deželne športne vesti 20.05 Informativna oddaja: Monografije - Vezuv 20.30 Dokumentarna oddaja: Paolo Pa-nelli - Briljantni komik (3. del) 21.40 Dnevnik 21.45 Informativna oddaja: L'occhio Bazaar 22.20 Športna oddaja: Ponedeljkov proces (pripravil Aldo Biscardi) 23.45 Dnevnik i lT RTV Ljubljana__________________ 10.05 Rubrika: Zrcalo tedna 10.25 Jutranji film: Velika igra male gospe (ZDA) 16.55 Zrcalo tedna (ponovitev) 17.25 Poročila 17.35 Spored za otroke in mlade : Radovedni taček - Kamen (Taček in Marko bosta v oddaji ugotavljala, kaj vse lahko človek naredi iz kamna; 2. oddaja) 17.45 Otroška oddaja: Vroče - hladno (niz sarajevske TV je namenjen hajmlajšim in je zato sinhroniziran v slovenščino - 4. del, otroci so končno našli tistega, ki je bil kriv, da so morali iskati izginule predmete) 18.15 Glasbena oddaja: Folklorni ansambel La Capouliero 18.45 Risanka 19.00 Danes. Obzornik 19.26 Vreme in dnevnik 20.05 Nadaljevanka: Dragulj v kroni (P. Scott, 11. del) 21.10 Znanstveno-informativna oddaja: Omizje - Ekologija, energija (vmes poročila) ^ TV Koper 14.00 TV novice 14.10 Rubrika: Parola mia 15.25 Otroški program 17.30 Rubrika: Start - premikanje zakaj in kako 18.00 Rubrika: Zdravnik in otrok 19.00 Odprta meja Danes v Odprti meji med drugim: LJESA in TRST — S prireditev ob 8. marcu ŠPETER — Posvet KD o Nadiških dolinah TRST — Razstava turinskega mojstra Gribauda Ponedeljkov športni pregled: odbojka, dirka ŠD Adrie in košarka 19.30 TVD Stičišče 19.45 Rubrika: Mesto danes 20.00 Ponedeljkov šport 20.25 TV novice 20.30 Film: Ladri di biciclette (dram., It., r. Vittorio De Sica) 22.00 TVD Vsedanes 22.10 Rubrika: Zdravnik in pacient 22.50 Košarka: Scavolini-Giomo gg CANALE S 8.35 Rubrika: Forum 9.00 Nadaljevanki: Aspet-tando domani, 10.00 General Hospital 11.10 Kvizi: Tuttinfamiglia, 12.00 Bis, 12.40 II pran-zo e servito 13.30 Nadalj.: Sentieri 14.30 Film: Il mondo di Su-zie Wong (kom., ZDA 1960, r. Richard Quine, i. William Holden, Nancy Kwan) 17.00 Nanizanka: L'albero delle mele 17.30 Kviz: Doppio slalom 18.00 Nanizanki: Love Boat, 19.001 Jefferson 19.30 Variete: Studio 5 20.30 Film: Piu bello di cosi si muore (kom., It: 1982, r. Pasguale Festa Campanile, i. Enrico Montesano) 22.30 Tednik: Tivu Tivu 24.00 Nanizanki: Sguadra speciale, 1.00 Missione impossibile RETEOUATTRO 8.30 Nanizanke: Ironside, 9.20 I giomi di Bryan, 10.10 Strega per amo-re, 10.30 Switch, 11.30 Vicini troppo vicini, 12.00 Mary Tyler Moo- re, 12.30 La piccola grande Neli 13.00 Otroška oddaja: Ciao ciao, vmes risanke Sui monti con Annette, Mila e Shiro, Il giro del mondi di Willy Fog 14.30 Nanizanki: La valle dei pini, 15.20 Cosi gira il mondo 16.15 Dokumentarca: To je Hollywood, 16.40 Kanadska narava 17.20 Nadaljevanka: Febbre damore 18.15 Kviza: Cest la vie, 18.45 II gioco delle coppie 19.30 Nanizanka: Charliek angels 20.30 Film: Un amore splen-dido (kom., ZDA 1956, r. Leo Mc Carey, i. C. Grant, D. Kerr) 22.20 Športna oddaja: Tenis 0.50 Filmske novosti ITALIA 1 8.35 Nanizanka: Fantasi-landia 9.15 Film: Un albero cresce a Brooklyn (kom., ZDA . 1974, r. Joseph Hardy, i. Cliff Robertson, Diane Baker) 11.00 Nanizanke: La strana coppia, 11.30 Quincy, 12.30 T.J. Hooker, 13.30 Tre cuori in affit-to 14.00 Zabavni oddaji: Can-did camera, 14.15 Dee-jay television 15.00 Nanizanka: Time out 16.00 Otroška oddaja: Bim, Bum, Bam, vmes risanke Holly e Benji, Ma-gica Emi, Lupin 18.00 Nanizanke: La časa nella prateria, 19.00 Arnold, 19.30 Happy Days 20.00 Risanka: Sandy dai mille colori 20.30 Glasbena oddaja: Pomladni festival 23.15 Film: The great Waldo Pepper -Il temerario-(pust, ZDA 1975, r. George Roy Hill, i. Robert Redford) 0.45 Nanizanka: Hardcas-tle and McCormick (Huj TELEPADOVA 13.00 Risanki: Charlotte, Ca-pitan Futuro 14.00 Nad.: Vite rubate 16.30 Risanke: Super Kid, Anna dai capelli rossi, Angie Girl, 18.00 Vol-tron - Transformers 19.00 Nanizanki: Wayne and Schuster, 19.30 Happy End 20.30 Film: La polizia sta a guardare (krim., It. 1973, r. R. Infascelli, i. Enrico Maria Salerno, Jean Sorel) 22.30 Film: La sfinge del male (krim., ZDA 1948 r. Sam Wood) 0.30 Filmska rubrika: Tut-tocinema [ TELEFRIULI 13.30 Nogometna tekma B lige: Vicenza-Triesti-na 15.30 Glas. odd.: Musič Box 17.45 Košarkarska tekma Al lige 19.00 Dnevnik 20.00 Nanizanka: Una fa-miglia intraprendente 20.30 Nogometna tekma: Udinese-Brescia 22.30 Dnevnik 23.30 Medicinska rubrika: Trentatre 24.00 Glas. odd.: Musič Box [ TELEOUATTRO (Se povezuje s sporedi Italia 1) Lastne oddaje: 13.20 Ned. nog. tekma 14.00 Dogodki in odmevi 17.30 Ned. koš. tekma 19.00 Športna rubrika: Il caf-fe dello šport (1. del) 19.30 Dogodki in odmevi 19.45 Športna rubrika: Il caf-fe dello šport (2. del) 23.15 Športna rubrika (pon.) 23.45 Dogodki in odmevi 23.55 Športna rubrika (pon.) RADIO TRST A 7.00, 8.00, 13.00, 19.00 Dnevnik; 10.00, 14.00, 17.00 Poročila; 7.20 Dobro jutro po naše: koledarček, 7.40 pravljica, glasba; 8.10 Pričevanja o Tigru (pon.); 8.40 Glasbeni mozaik; 9.00 Kviz o Primožu Trubarju (pon.); 10.10 S koncertnega repertoarja; 11.30 Pisani listi: poljudno čtivo, liki iz naše preteklosti -Jošef Podreka; glasbeni mozaik; 13.20 Zborovska glasba; 13.40 Glasbene skice; 14.10 Otroški kotiček: Pravljični vrtiljak; 14.30 Glasbene skice: Osebno; 17.10 Mi in glasba; 18.00 Kmetijski tednik; 18.30 Glasbene skice. LJUBLJANA 5.00, 6.00, 6.30, 8.00, 9.00, 10.00,11.00, 12.00, 14.00, 19.00, 21.00 Poročila; 6.50 Dobro jutro otroci; 8.05 Problemi marksizma; 8.25 Ringaraja; 8.40 Izberite pesmico; 9.05 Glasba; 10.05 Rezervirano za; 11.05 Ali poznate; 11.35 S pesmijo po Jugoslaviji; 12.10 Orkestri; 12.30 Kmetijski nasveti; 12.40 Godbe; 13.30 Melodije; 13.50 Križemkraž; 14.05 Zbori; 14.30 Mozaik; 15.00 Radio danes, radio jutri; 15.30 Dogodki in odmevi; 15.55 Glasba; 16.00 Vrtiljak želja; 17.00 V studiu; 18.00 Na ljudsko temo; 18.25 Zvočni signali; 19.35 Lahko noč, otroci; 19.45 Ansambel Trim; 20.00 Kulturni globus; 20.10 Zaplešite z nami; 21.05 Simfonična glasba; 22.30 Ob domačem ognjišču; 22.50 Literarni nokturno; 23.05 Melodije; 00.05 Nočni program. RADIO KOPER (slovenski program) 13.30, 14.30, 17.30 Poročila; 6.00 Glasba za dobro jutro; 6.05 Danes se spominjamo; 6.10 Vreme, prometni servis; 6.30 Jutranjik; 6.45 Cestne informacije; 7.00 Jutranja kronika in servis; 8.00 Prenos Radia Lj ; 13.00 Danes na valu Radia Koper; 13.40 Mladi primorski glasbeniki; 14.05 Novosti v diskoteki; 14.40 Iz kulturnega sveta, Pesem tedna; 15.30 Dogodki in odmevi; 16.00 Glasba po željah; 16.30 Primorski dnevnik; 17,00 Športni dogodki; 17.40 Naši zbori; 18.00 Še pomnite tovariši. RADIO KOPER (italijanski program) 6.15, 8.30, 9.30, 10.30, 13.30, 14.30, 16.30, 17.30, 18.30 Poročila; 7.15, 12.30, 15.30, 19.30 Dnevnik; 6.00 Glasba; 6.45 Koledarček; 7.00 Dobro jutro ; 8.00 Prisrčno vaši; 8.35 Po vaši izbiri; 9.32 Dragi Luciano; 10.00 Popevka tedna; 10.10 Zdravo otroci; 10.35 Vstop prost; 11.00 Pismo iz ...; 11.15 V harmoniji; 11.30 Na prvi strani; 11.35 In tako dalje; 12.00 Glasba po željah; 14.35 Glasba; 15.00 Zdravo otroci; 15.45 Sintonizzatissimi; 16.00 Rock glasba; 16.15 Edig Galletti; 16.33 Blitz; 17.00 Bubbling; 17.33 Metal Health; 18.33 Znane arije; 20.00 Nočni spored. RADIO OPČINE 10.00 Matineja in horoskop; 14.00 Besede in glasba; 18.30 Tedenski športni komentar; 20.00 Bonton; med oddajami, podnevi in ponočli, glasba. Parkirišče ob telovadnici v Sovodnjah bodo v zelo kratkem začeli urejati Občinski svet ratificiral sklep o zakupu del Okolica občinske telovadnice v Sovodnjah bo v kratkem dobila drugačno, prijetnejšo podobo. Po dveh letih ki sta bili potrebni za izdelavo načrta in iskanje finančnega kritja, bodo v kratkem pričeli z deli za ureditev okolice telovadnice in parkirišča, namestitev svetlobnih teles, zgraditev ograjnega zidu, dostopne ceste itd. Občinski svet v Sovodnjah je namreč na zadnji seji, v petek, ratificiral sklep ožjega odbora o zakupu del, ki jih bo opravilo podjetje Edilscavi iz Gorice, ki je dalo najugodnejšo ponudbo. Celoten poseg bo veljal 125 milijonov lir. Strošek bo občina krila s posojilom zavoda Cassa depositi e prestiti in z deželnim prispevkom na račpn obresti. Načrt je izdelal geometer Ivo Rojec, ki bo tudi nadzoroval izvajanje del. Izgradnja in ureditev parkirišča bo znatno ovrednotila telovadnico, ki je bila odprta junija leta 1983 , prispevala pa bo tudi k večji varnosti, saj bo na parkirišču dovolj prostora za nekaj deset avtomobilov. Z dograditvijo parkirišča se bo zaključila prva faza izgradnje javnega športnega centra. Sovodenjski upravitelji pa že razmišljajo, kako bi poleg telovadnice, v smeri proti Soči uredili še nekaj drugih športnih objektov na odprtem, kakor tekaško stezo, teniško igrišče, peskovnik za skok v višino in daljino itd. Seveda bo urejanje potekalo postopoma in v skladu s finančnimi možnostmi. Cumpeta sprejel delegacijo žensk Predsednik pokrajinske uprave prof. Silvio Cumpeta je včeraj ob dnevu žena sprejel delegacijo predstavnic sindikatov CGIL, CISL in UIL. Sindikalistke in predstavnice ženskih odborov so izrekle željo, da bi 8. marec ne bil zgolj obredno praznovanje, zato so pozvale upravitelje naj konkretno delujejo, da se ženskam zagotovi dejanska enakost v družbi. Predlagale so ustanovitev posebne komisije na pokrajinski ravni in izglasovanje deželnega zakona o enakih možnostih, da se odpravi diskriminacija, ki je danes še vedno prisotna zlasti pri zaposlovanju. Cumpeta je pozitivno ocenil te predloge in povedal, da je prev v petek pokrajinski svet, na predlog vseh svetovalk, izglasoval resolucijo s slično vsebino. Glede zadnje seje občinskega sveta—vodil jo je župan Vito Primožič—velja zabeležiti še drugo odločitev: občinski svet je odobril izvršilni načrt za tretjo skupino del za izgradnjo grezničnega omrežja. Proračunski strošek znaša 155 milijonov lir, za kar ima občina že zagotovljeno kritje . Načrt se nanaša na območje Gabrij ter nekatere manjše posege v Rupi in na Peči, ki jih ni bilo mogoče urediti s prvim posegom, ker ni bilo dovolj denarja. Glede petkove seje velja zabeležiti še, da je občinski svet, z večino glasov, odobril predlog o poveritvi naloga arh. Luisi Codellia za pripravo 9. variante k splošnemu regulacijskemu načrtu. Prilagoditev urbanističnega instrumenta je logična posledica odločitve, ki je bila sprejeta na seji občinskega sveta, 24. februarja letos, da se omogoči gradnja nove tovarne Mani-fattura Goriziana. Predlog je bil na tajnem glasovanju odobren z osmimi glasovi, tri glasovnice so bile proti, ena pa bela. Občinski svet je na zadnji seji odobril izid javnega natečaja za občinskega redarja—obhodnika ter imenoval zmagovalca natečaja, soglasno pa je sklenil odgoditi, do naslednje seje, razpravo o kriterijih za dodeljevanje zazidljivih zemljišč v obrtniški coni. V Dijaškem domu srečanje staršev, vzgojiteljev in gojencev V slovenskem Dijaškem domu Simon Gregorčič so tudi letos pripravili Domski dan, ki je bil povezan s proslavo ob 8. marcu. Po pogovoru staršev z vzgojitelji je sledil kulturni spored, ki so ga izoblikovali gojenci doma sami, kot je zbranim podčrtala predsednica Domske skupnosti Mirjam Simič. Da bi pravilno obeležili dan žena, so gojenci pripravili vrsto spisov in risb, ki govorijo o materi. Kulturni spored pa so obogatili mladi pevci in recitatorji, v zabavni točki pa je nastopil mladi čarodej. Ravnatelj Edmund Košuta je v svojem nagovoru dejal, da se v domu zbira vedno manj otrok, kar je treba podrobno oceniti in v tem smislu primerno ukrepati. Pogoji za primerno uče- Andrej (Joško) Petejan 80-letnik V Podgori praznuje danes visok življenjski jubilej 80-letnico, Andrej Petejan - Joško. Joško, tako je namreč njegovo partizansko ime, se je rodil v Podgori v kmečki hiši, kot najmlajši od šestih otrok. Prvo svetovno vojno je z družino preživel v Šentjurju pri Celju. Po vojni se je izučil najprej za ključavničarja v Gorici, leta 1926 pa se prvič zaposlil v tržiški ladjedelnici. Tu je tudi dočakal upokojitev, pred dvajsetimi leti. Direktno iz ladjedelnice je odšel v partizane, konec junij'a leta 1944, potem ko je že dolgo prej sodeloval z narodnoosvobodilnim gibanjem v Podgori. Dodeljen je bil Briš-ko-beneškemu odredu do razpusta te enote, kasneje pa je bil v Gregorčičevi, Vojkovi in Gradnikovi brigadi. Kot borec Vojkove brigade je bil decembra leta 1944 ranjen pri Gorenji vasi. Demobiliziran je bil septembra 1945 ter se ponovno, čeprav ne brez težav zaposlil v ladjedelnici. Andrej — domačini ga kličejo Dreja — je nosilec dveh odlikovanj, reda hrabrosti in zaslug za narod s srebrno zvezdo. Kako preživlja pokoj?. »Dela okoli hiše ne zmanjka, imamo vrt,« je izčrpen odgovor slavljenčeve žene Kati. Potem so tu prijatelji, sekcija VZPI-ANPI (v torek je bil Dreja med udeleženci komemoracije pred spomenikom). Ob današnjem jubileju iskrene čestitke! Hudo čelno trčenje pri Palkišču Težka prometna nesreča se je zgodila včeraj, nekaj pred 14. uro, na državni cesti skozi Dol. Tri osebe so bile ranjene, od teh ena hudo. V neposredni bližini Palkišča sta čelno trčila fiat 126, ki ga je upravljal 63-letni Micco Soranzo iz Gorice, Ul. Brigata Casale Tl in ritmo 60 tržaške registracije, za volanom katerega je sedel 45-letni Vittorio Gimona iz Trsta, Ul. Milano Na mejnih prehodih Februar živahnejši od januarja Po občutnem padcu v mesecu januarju se je februarja promet skozi goriš-ke mejne prehode spet nekoliko povečal in se približal 700 tisoč potnikom. Skupno so jih namreč našteli 692 tisoč 832. Smo še daleč od rekordnih številk ob koncu lanskega leta, predvsem decembra (882 tisoč), vendar je podatek vseeno zadovoljiv. Upoštevati je treba, da je februar krajši od ostalih mesecev in da tradi- C ARNIČ A assicurazioni TRADICIJA PRI DELU IN ZAVAROVANJU OD LETA 1920 VENTIN PAOLO agent za goriško pokrajino in Palmanovo Gorica ((ŽID) Palmanova Korzo Verdi 10 Ul. Cavour 2 Tel. 0481/32722 er Tel. 0432/920333 cionalno to obdobje ni glede mejnega prometa najbolj živahno. Toliko pomembnejše je torej dejstvo, da je februarski promet krepko popravil slab januarski rezultat, ko je bilo prehodov samo 620 tisoč. Iz podatkov obmejne policije ugo-tovljamo, da se je februarja povečal predvsem dotok jugoslovanskih državljanov. S potnim listom jih je šlo v obe smeri 101 tisoč (21 tisoč več kot januarja), s prepustnico pa 203 tisoč (33 tisoč več). Skupno se je torej število jugoslovanskih (v kategoriji tujih državljanov s potnim listom so v tem letnem času skoraj samo Jugoslovani) prehodov povečalo za 54 tisoč. Z italijanske strani je bil porast prometa manjši: s potnim listom je šlo čez mejo 98 tisoč potnikov (13 tisoč več kot mesec prej) s prepustnico pa 290 tisoč (šest tisoč več). PRIZNANO POGREBNO PODJETJE »FRANCESCO PRESCHERN« Remigio Preschern & C. S. a. s. nudi vse usluge 34072 GRADIŠČE OB SOČI (GO) - UL. AOUILEIA 13 - TEL. 0481/99155 Poslovalnica: 34071 Krmin (GO) - Drevored Venezia Giulia 57 Tel. 0481/60303 Poslovalnica: 34077 Ronke (GO) - Ulica San Lorenzo 15 Tel. 0481/778380 MRLIŠKI OGLEDI PONOCl IN OB PRAZNIKIH 0481/93515 ZVEZA SLOVENSKIH KULTURNIH DRUŠTEV KULTURNI DOM v okviru 3. festivala gledališč Alpe Jadran vabita na odprtje razstave akademskega slikarja KLAVDIJA TUTTE ki bo v petek, 13. t. m., ob 18. uriv Kulturnem domu MAMA IN OČKA STA KOT SONČNI ŽAREK... Glasbena, pevska in gimnastična prireditev, danes, 8. marca, ob 17. uri v Kulturnem domu v Sovodnjah, ob mednarodnem ženskem prazniku. Pripravlja KD Sovodnje v sodelovanju z Osnovno šolo 9. korpusa iz Nove Gorice. 31. Težke telesne poškodbe je zadobil voznik fiata 126, ki je dalj časa ostal uklenjen v razbitinah avtomobila in so ga izvlekli šele gasilci. Zdravniki tr-žiške bolnišnice so si pridržali prognozo. V petnajstih dneh bosta ozdravela Gimona in njegov sopotnik, 34-letni Amleto Erbari, prav tako iz Trsta, Ul. Ghiberti 6. Na obeh vozilih je nastala velika gmotna škoda, promet skozi Dol pa je bil precej oviran več kakor eno uro. Preiskavo o vzrokih težke prometne nesreče vodi prometna policija. Po prvih ugotovitvah se zdi, da je Soranzo s fiatom 126 vozil v smeri proti Trstu, iz nasprotne smeri pa je pripeljal ritmo. Prireditev v Sovodnjah Ženske, ki delujejo v okviru kulturnega društva Sovodnje so ob današnjem mednarodnem ženskem prazniku pripravile zanimivo glasbeno pevsko in gimnastično prireditev z naslovom »Mamica in očka sta kot sončni žarek...«. Nastopili bodo mešani in otroški pevski zbor, recitatorji in ritmične skupine OŠ 9. korpusa iz Nove Gorice. Prireditev bo v Kulturnem domu v Sovodnjah danes ob 17. uri. Jutri v Gorici občinski svet Jutri s pričetkom ob 18.30 se bo v Gorici sestal občinski svet. Na dnevnem redu bodo točke z različnih upravnih področij, ki so izostale na prejšnjih sejah. Imenovati bodo morali nove člane komisije za mestno topo-nomastiko in dva predstavnika občine v odboru letoviščarske ustanove, poleg tega pa bo govor še o javnih delih, nekaterih urbanističnih posegih in kulturnih dejavnostih. včeraj-danes Iz goriškega matičnega urada v obdobju od 1. do 7. marca 1987. RODILI SO SE: Andrea Maccagnan, Gherry Moos, Fabio Rigonat, Alessia Vi-sintin, Peter Custrin. UMRLI SO: 85-letna upokojenka Mar-gherita Tinz vdova Zolia, 79-letna upokojenka Carmen Klun vdova Cogoi, 85-letni upokojenec Antonio Silvestri, 52-letni postrežnik Umberto Glessi, 88-letni upokojenec Giovanni Trobitz, 76-letna upokojenka Ivanka Ursic, 46-letna gospodinja Nunziata Giuva vdova Cirella, 74-letna upokojenka Maria Grion Urizio, 88-letni upokojenec Renato Settomini, 66-letni upokojenec Agostino Petri, 72-letna upokojenka Santa Pasgua Favaro Bolzan, 79-letna upokojenka Marija Zavadlav vdova Visintin. POROKE: mesar Claudio Beltramini in delavka Silvia Zotti, delavec Fabrizio Del Bene in Alessia Marzillo. OKLICI: uradnik Diego Dainese in uradnica Maria Rosaria De Benedettis, pravnik Carlo Miseri in profesorica Antonia Blasina, delavec Massimo Wirtisch in frizerka Patrizia Bregant, trgovski potnik Giovanni De Leonardis in bolničarka Ada Lanza, elektrikar Bruno Micheli-ni in delavka Ornella Brumat, karabinjer Claudio Mocchiut in delavka Patrizia Valentinuz. nje in vsestransko udejstvovanje so dani. To velja tudi za tiste dijake, ki prihajajo iz drugih pokrajin (tržaške in videmske) in bi radi posegli po teh-nično-strokovnem študiju na slovenskih šolah v Gorici. Posebno pozornost, tako je naglasil Edmund Košuta, pa Dijaški dom posveča utrjevanju slovenske besede, vprašanju, ki je stvar vseh nas, predvsem pa šole in družine. Ob tej priložnosti je vodstvo Dijaškega doma izročilo knjižni priznanji dvema dijakoma, ki sta se izkazala v šolskem delu. Za srednjo šolo je nagrado dobila Mirjam Simič, za višjo pa Rafael Erlich. OBČINSKO GLEDALIŠČE KRMIN Filmska sezona E il dnema va... Danes: 15.00-17.00-19.00-21.00 Jutri: 19.00-21.00 I Goonies Režija Richard Donner kino Gorica DEŽURNA LEKARNA V GORICI Alesani, Ul. Carducci 38, tel. 84268. DEŽURNA LEKARNA V TRŽIČU San Nicolo, Ul. Primo Maggio 94, tel. 73328. VERDI 15.30—22.00 »Salvador«. CORSO 15.00—22.00 »Uomini duri«. E. Montesano in R. Pozzetto. VITTORIA 16.00—22.00 »Oltre ogni limite«. Prepovedan mladini pod 18. letom. Tržič COMUNALE 16.00—22.00 »Tartaruga ti amero«. EKCELSIOR 14.30—21.00 »La mosca«. Krmiti OBČINSKO GLEDALIŠČE 15.00—21.00 »I Goonies«. Nova Gorica in okolica SOČA 16.00—20.00 »Dragulj z Nila«. DESKLE 17.00—19.30 »Prostovoljci«. Nova telefonska številka PROMETNE POLICIJE V GORICI 22-333 ZAHVALA Iz srca se zahvaljujemo za izraze sožalja in vsem, ki so pospremili na njeni zadnji poti našo drago mamo in staro mamo Marijo Zavadlav vd. Vižintin Otroci z družinami Sovodnje, Winterthur, 8. marca 1987 Člani in odborniki ŠD Sovodnje se pridružujejo žalovanju Emila, Rudija, Rajkota in drugih družinskih članov ob izgubi mame Marije. ZAHVALA Te dni smo pospremili k zadnjemu počitku našo drago Emo Peric vd. Pangos Iskreno se zahvaljujemo za številne izraze sožalja, darovalcem cvetja, pogrebcem in vsem, ki so na katerikoli način počastili njen spomin. Hčeri Norma in Vera z družinama, sin Mario in sestra Marica Jamlje, 8. marca 1987 Kaj pravzaprav predvideva osnutek deželnega načrta o upepeljevalnikih Odprli naj bi ga aprila Pri Formentiniju v Steverjanu urejajo muzej vinogradništva Upepeljevalniki in obrati za predelavo odpadkov iz gospodinjstev in industrije ne sodijo v neposredno bližino naselij, pa čeprav so ti objekti ta-korekoč nujni. To se je jasno pokazalo tudi na nedavnem srečanju med župani občin goriške pokrajine in deželnim odbornikom Bombenom, ki je predstavil osnutek deželnega načrta reorganizacije službe za predelavo, oziroma uničevanje odpadkov. Z izjemo predstavnika goriške občine, odbornika Zucallija, ki je jasno povedal, da Gorica reflektira na to, da bi v industrijski coni obstoječo napravo preuredili tako, da bi služila vsem občinam v pokrajini, se nihče od drugih prisotnih županov ni izjavil v tem smislu. Omenjeni sestanek je bil sicer bolj splošnega značaja, tudi zaradi tega, ker so upravitelji šele nekaj dni po srečanju z deželnim odbornikom prejeli osnutek deželnega načrta, o katerem je pričakovati, vsaj kar zadeva Goriško, dovolj vročo razpravo. Kaj predvideva omenjeni osnutek načrta, v splošnem oziru in specifično za goriško pokrajino? Najprej ugotovitev, da nobeden od obstoječih objektov na celotnem območju Dežele ne odgovarja veljavnim predpisom glede stopnje onesnaževanja. Objekti so zastareli, ker so bili v glavnem zgrajeni pred deset in več leti, njihova kapaciteta pa je zelo omejena. Nobeden od obstoječih objektov pa ni bil grajen za izrabo toplotne energije, oziroma proizvodnjo elektrike. Deželni funkcionarji so svoj osnutek načrta gradili na osnovi projekcije o količini odpadkov, ki jih bomo proizvedli leta 1990. Torej čez dobra tri leta naj bi proizvedli okrog 322 tisoč ton odpadkov iz gospodinjstev in okrog 68 tisoč ton industrijskih odpadkov. Približno tisoč ton dnevno in tolikšno količino naj bi predelali in uničili v šestih novih objektih, ob upoštevanju najsodobnejših spoznanj tudi glede varstva okolja. Peto območje naj bi zajelo vse občine na Goriškem z izjemo Gradeža. Tu bomo ob koncu desetletja dnevno proizvedli okrog 100 ton odpadkov iz gospodinjstev in 30 ton drugih odpadkov. Ob upoštevanju te količine se predvideva gradnja objekta z nominalno kapaciteto 200 ton dnevno, (upepeljevalnik v Sovodnjah ima nominalno kapaciteto 60 ton). Kakšne so ugotovitve deželnih funkcionarje^ ki so sestavljali osnutek načrta? »Čeprav je treba počakati na zaključke razprave in predloge, ki bodo izdelani, se zdijo izvedljive različne možnosti glede lokacije same. Tako bi lahko upoštevali lokacijo obstoječega upepeljevalnika. Za novi objekt bi lahko izkoristili že nekatere obstoječe strukture, predvsem pa bi lahko toplotno energijo uporabljali v nekaterih bližnkjih tovarnah.« Deželni funkcionarji navajajo v osnutku načrta tudi pomisleke glede lokacije v odnosu na celotno pokrajino. S tega vidika bi bila primernejša lokacija nekje na območju med Gradiščem in Zagrajem. Koliko bi znašali tekoči stroški poslovanja na leto?. Okroglo eno milijar- do. Ob upoštevanju dohodka iz prodaje elektrike ali toplotne energije bi bilo mogoče strošek znižati približno na polovico. To bi pomenilo znatno nižji strošek za predelavo, oziroma sežig smeti. Danes znaša ta strošek že preko 50 tisoč lir za tono. Na osnovi projekcije, ki jo je izdelala dežela naj bi bil strošek vsaj za polovico nižji. V izračunu dežele je upoštevan tudi strošek za prevoz in nadzorovano odlaganje pepela in drugega materiala (okrog 250 tisoč kubičnih metrov v petnajstih letih). Toliko je namreč preračunana življenjska doba novega objekta, ki naj bi ga zgradili. Vprašanje je kje in prav o tem bo v prihodnje še veliko besedi. Sovodenjska občinska uprava je že od vsega začetka povedala jasno odklonilno stališče, da bi ta objekt zgradili v goriški industrijski coni, v neposredni bližini naselja. Občine v furlanskem delu pokrajine osporavajo, da bi objekt v Moraru preuredili v objekt za predelavo industrijskih odpadkov. Pokrajina pa naj bi prevzela nelahko nalogo usklajevalca posameznih stališč. Deželni osnutek predvideva, da naj bi predloge oblikovali že v roku treh mesecev od začetka posvetovanja, kar pa ne bo lahko spoštovati. TRGATEV 1987 - TRŽNA PONUDBA Da bi lahko ocenili možnosti za konkretne tržne dogovore, prosimo RESNIČNO ZAINTERESIRANE PRIDELOVALCE BRIŠKIH VIN, da se oglasijo najkasneje do 15. marca po telefonu 0481/60798 »LA VITE - IL VINO« enoteka G. Buscemi Krmin - kraj Ceglo 1/bis Vse kaže, da bo Števerjan kmalu dobil muzej vina. Gre za prvi in doslej edini muzej posvečen vinarstvu v naši deželi. Pobudo za njegovo uresničitev je sprožila briška sekcija deželnega združenja Agriturist, ki si prizadeva, da bi turistično ovrednotila kmetijska okolja in kulturo. Prostore za muzej je dalo na razpolago podjetje Formenti-ni. Uresničitev pobude je v veliki meri omogočil zasebnik, ki je že dolgo let zbiral stare kmečke predmete. Zbirka se je tako bogatila iz leta v leto in šteje sedaj okrog tristo starih predmetov. Vsi so avtentični in so jih v brdih dejansko uporabljali pri vinarstvu tja do leta 1950, ko je tehnologija osvojila tudi vinske kleti in staro orodje zamenjala s stroji in drugimi sodobnejšimi pripomočki. Muzej nameravajo urediti tako, da bi bile v njem razne sekcije: ena naj bi bila posvečena trgatvi, druga kleti, tretja delavnici sodarja, četrta vinogradništvu itd. Ob vsem tem bo tudi specializirana knjižnica o vinu in vinogradništvu ter agriturizmu, ki že obsega več kot tisoč knjig. Knjižnico bodo opremili z računalniškim sistemom, ki naj bi uporabnikom olajšal razsikovalno delo glede posameznih argumentov. Združenje Agriturist je sestavilo znanstveni odbor, ki skrbi za urerjanje muzeja in čimboljšo razporeditev razpoložljivih predmetov. Odbor sestavljajo predsednik odv. Formentini, ravnateljica Pokrajinskih muzejev dr. Masau ter drugi izvedenci. V prejšnjih dneh so si ogledali prostore v Formen-tinijevem gradu, da bi preverili najboljše rešitvce glede razporejanja sekcij. V polnem teku je tudi katalogizira-nje gradiva. Ob vsakem predmetu bo njegov opis in razlaga o načinunjego-ve uporabe. Imena predmetov bodso označena v štirih jezikih, italijanščini, furlanščini slovensščini in nemščini. Prostore nameravajo opremiti tudi s primerno ikonografijo s slikami in fotografijami na briško oz. vinogradniško motiviko. Kot je razvidno, so torej s pripravljalnim delom že precej daleč. Ce ne bo zapletov, načrtujejo, da bodo prvi vinski muzej v deželi lahko odprli javnosti že v mesecu aprilu. Kmalu tudi igrišče za golf Ob vinskem muzeju se bo kmalu Števerjan obogatil tudi s pomembno pridobitvijo športno-mondanega značaja. Pred dnevi se ja namreč sestal goriško-števerjanski Goli Club, ki že nekaj časa načrtuje uresničitev igrišča za golf v Brdih. Predsednik odv. Formentini je poročal o doslej uresničenem programu. Igrišče z devetimi jamicami je že nared, prav tako društveni sedež, dograjujejo še slačilnice, bazen in teniška igrišča. Odvetnik Formentini predvideva, da bodo celoten kompleks lahko odprli že v letošnjem mesecu maju. Na občnem zboru so zato sklenili, da pričnejo z vpisovanjem članov in določili letošnjo članarino, poleg tega pa odobrili tudi proračun in program delovanja za tekoče leto. Na čelu kluba so potrdili dosedanji odbor, ki mu predseduje odv. Michele Formetini, ob njem pa so odborniki inž. Silvio Cattalini, Aliče Taxis, dr. Ennio Gero-min in Leonardo Formentini. Imenovali so tudi pet častnih članov, med katerimi zasledimo cvet nekdanje (krvne) in sedanje (politične) aristokracije: člani Golf Ciuha so tako postali nadvojvodinja Valburga Habsburg Lorena, princesa Teresa di Sa-xen Coburg Gotha, princ Carlo della Torre e Tasso, ter dr. Mario Brancati in dr. Carlo Vespasiano. Kdo naj skrbi za brezplačno razdeljevanje nakaznic za živila? Kdo naj skrbi za razdeljevanje nakaznic za blago proste cone, namenjeno široki potrošnji? Do zdaj je bila zadeva za silo urejena: nakaznice za gorivo so razdeljevali v uradih Aci v Gorici ter v nekaterih drugih krajih v pokrajini, nakaznice za sladkor in meso Pa na županstvih, ki so imela poleg tega še nekaj dodatnega dela za redno dostavo uporabljenih kuponov in za vodenje statistike. Za prihodnje se na tem področju predvidoma obeta nekaj težav. Občine so skrbele za razdeljevanje nakaznic in razne druge storitve, ki sodijo zraven, popolnoma brezplačno, izhajajoč iz prepričanja, da opravljajo nalogo, ki je v korist skupnosti. Zgleda pa, da se bo stališče v prihodnje spremenilo in da bo treba kako drugače poskrbeti. Vse občine imajo namreč velike težave zaradi pomanjkanja osebja in zato, razumljivo, odklanjajo naloge, za katere niso neposredno zadolžene. Pojav je močno občuten zlasti v večjih občinah. Tako je menda tržiška občina zahtevala naj Trgovinska zbornica sama poskrbi za razdeljevanje nakaznic, preko svojih uslužbencev, ali naj v drugačnem primeru poskrbi za finančni prispevek občini s katerim bi le ta priložnostno zaposlila dodatno osebje. Opozoriti velja tudi, da vse občine niso v enakem položaju in da som prav različni kriteriji razlog za nezadovoljstvo. Tako recimo na območju Gorice že dalj časa skrbi za razdeljevanje nakaznic za živila proste cone Trgovinska zbornica in občina nima nobenega bremena. Menda bo ta. odnos v kratkem prekinjen. Kako najti sprejemljivo rešitev? Predvsem je treba zagotoviti enoten kriterij, za vse občine. Druga možnost pa je v tem, da bi Trgovinska zbornica, oziroma Agencija za prosto cono, poskrbela za primeren finančm prispevek občinam, za usluge, ki jih opravljajo. Navsezadnje je to način, ki ga že uporabljajo za razdeljevanje bencinskih bonov. Res je sicer, da se bencinski boni delijo dvakrat letno in da je razdeljevanje nakaznic za živila (meso in sladkor) bolj občasnega značaja. Po drugi strani pa je treba upoštevati, da imajo občinski uradi že dovolj drugih zadolžitev in da bo treba vprašanje slekop-rej rešiti. Lep kulturni večer v Romijanu Slovenci živeči v krajih v Laškem ohranjajo kulturo svojih prednikov Nekajkrat na leto Slovenci živeči v Laškem se zberejo, da skupno preživijo nekaj prijetnih uric v poslušanju slovenskega petja ter slovenske besede. Priložnosti za taka snidenja so šolske prireditve tamkajšnjih slovenske šole in vrtca, koncerti, predavanja, filmski večeri, proslave. Tako priložnost so imeli konec prejšnjega tedna, ko so se odzvali vabilu slovenske komisije pri Večnamenskem javnem kulturnem centru in ZSKD na Prešernovo proslavo. Tokrat je proslava slovenskega kulturnega dne bila v Romijanu, v prostorih tamkajšnjega župnišča. Zaradi tega so se v soboto tam zbrali predvsem Slovenci živeči v Ronkah. Predsednica slovenske komisije Aleksandra Devetak je v pozdravu poudarila pomen, ki ga imajo taka srečanja in dejala, da si je treba prizadevati še zlasti za razvoj slovenske osnovne šole ter vrtca. Veliko zanimanje so seveda pokazali osnovnošolski otroci. Nastopili so v duhovitem prizorčku o semaforju, o današnjem prometu, o vsem tem kar zanima otroke v sedanjem času. Videti je bilo, da so otroci stvar doživljali, saj so bili zelo prepričljivi v svojem izvajanju. Za kulturno doživetje so poskrbeli tudi gojenci šole Glasbene matice iz Gorice ter dekliški zbor Sovodenjska dekleta pod vodstvom Sonje Pelicon. O pomenu kulturnega praznika za Slovence živeče v Laškem je govoril novinar Marko VValtritsch. Omenil je preseljevanje Slovencev s Krasa v Laško v raznih časovnih obdobjih, prijateljstvo z italijansko večino, protifašistično borbo, ljubezen do slovenskega šolstva in društvenega življenja, ljubezen do slovenskega jezika in kulture. Vse to je sestavni del kulturnega izživljanja teh naših ljudi, ki so, v iskanju boljših življenjskih pogojev zapustili rodne kraje na Krasu, se vživeli v novem okolju, ne pozabijo pa na narodnostne vrednote in na kraje iz katerih so prišli. Raziskava o pečenju kruha Obisk v pekarni in knjižnici V organizaciji Fotokina kluba Nova Gorica Natečaj za razstavo fotografije in prireditev Dia Primorska 1987 Kaj je pekarna in kako se peče Kruh, danes in kako nekdaj. To so ugotavljali učenci vrhovske osnovne |°le, ki so obiskali Goličevo pekarno v bovodnjah, obisk pa združili tudi s postankom v občinski knjižnici. V pekarni sta Janko in Darij Cotič rade volje odgovarjala na zastavljena vprašanja in pojasnjevala, kako so Pekli kruh po starem, v peči, ki so jo obenem prisluhnili Pekarni Mišmaš Svetlane Makarovič. Seveda so nekateri izkoristili obisk v knjižnici da so se vpisali v seznam tistih, ki jo bodo zdaj redno obiskovali in si izposojali knjige. Ob tem velja omeniti, da bo občinska knjižnica v prihodnjih tednih pripravila za učence kulturno prireditev, posvečeno Prešernu. kurili na drva, ko je bilo potrebno veliko ročnega dela in kako poteka to opravilo danes, ko je na razpolago nič koliko strojev. Vrbovški šolarji so zatem obiskali tudi občinsko knjižnico, kjer so se seznanili z delovanjem te ustanove. Starejši so v knjižnici dokončali tekstno nalogo o kruhu, mlajši pa risali ter Fotokino klub v Novi Gorici je razpisal natečaj za letošnjo Razstavo fotografije Nova Gorica 1987, ki vključuje 7. razstavo fotografije, 8. razstavo diapozitivov ter razstavo Dia Primorska 1987. Medtem, ko je sodelovanje na prvih dveh manifestacijah rezervirano za ljubiteljske fotografe z območja Nove Gorice, lahko za natečaj, oziroma razstavo Dia Primorska pošljejo svoja dela tudi avtorji iz primorskih občin v Sloveniji ter ljubiteljski fotografi iz zamejstva. Vsak avtor lahko pošlje za vsako razstavo največ šest fotografij formata 30 x 40 cm, oziroma šest diapozitivov v okvirčkih 5x5 cm. Na vsakem delu naj bo vpisana zaporedna števoilka, naslov dela ter priimek in ime avtorja. Na diapozitivih mora biti tudi označena pravilna lega. Kakor izhaja iz razpisa, bodo dela sprejemali do 6. aprila letos. Ocenjevalna komisija se bo sestala 11. aprila. Razstavo fotografij bodo odprli 12. junija letos, istega dne pa bo tudi projekcija diapozitivov. Sprejete fotografije bodo razstavili od 12. do 26. junija v galeriji Osnovne šole v Solkanu. Prejšnja leta so na natečaju sodelovali tudi nekateri ljubiteljski fotografi iz zamejstva ter dosegli lepa priznanja. Delovanje MOVI Združenje prostovoljcev MOVI, ki povezuje številne humanitarne in socialno pomembne organizacije na Goriškem (od Zelenega križa do oporočeni-kov, od skavtov do centrov za ostarele) odpira danes ob 11.30 v avditoriju v Ul. Roma razstavo o prostovoljnem delovanju, na kateri bodo predstavili delovanje 17 včlanjenih organizacij na Goriškem. V torek ob 20.30 bo v centru Stella Matutina predavanje dr. Francesca Milaneseja (caritas iz Vidma) predvsem o izkušnjah na področju gradnje miru, oporekanja vojski zaradi vesti in prostovoljnemu delovanju na mednarodni ravni. Srečanje sodi v okvir pobud Šole za prostovoljce. Poslovno uspešna turistična borza BIT v Milanu Vedno večje zanimanje za turizem Nad sto tisoč obiskovalcev so zabeležili v petih dneh konec februarja na Mednarodni turistični borzi v Milanu. Na 70.000 kvadratnih metrih pokrite površine je razstavljalo nad dvatisoč turističnih operaterjev (točneje 1.121 iz Italije in 1.010 iz drugih držav). V Milan je v teh dneh prišlo nad 4.000 turističnih operaterjev (to so bili predstavniki turističnih agencij, hotelov, zastopnikih turističnih zvez in ministri ter odborniki za turizem), ki so si seveda želeli in brez dvoma v večini primerov tudi uspeli v realizaciji dobrih poslov. Prišlo pa je tudi okrog tisoč novinarjev, ki so o tej turistični borzi že pisali ali bodo še pisali. Gre torej za pomembno poslovno-turistično prireditev, ki iz leta v leto pridobiva na ugledu in veljavi. Mednarodno turistično borzo, na kratko imenovano BIT (Borsa internazionale del turismo), so letos priredili že sedmič. Leta 1981, ko so BIT v Milanu priredili prvič, so imeli 249 razstavljalcev, od teh le 34 iz tujine. V tistem letu so imeli le nekaj nad 4.000 obiskovalcev, lani pa 103.000. Iz leta v leto je zanimanje naraščalo. Samo o lanski izvedbi so novinarji, seveda v glavnem italijanski, o BIT napisali toliko člankov, da so z reprodukcijami teh napolnili tri debele knjige z več kot 1.700 stranmi. Letos so na sejmu razstavljala uradna državna zastopstva ter turistične agencije oziroma ustanove iz kar 118 držav. To je dokaz, da je milanski turistični sejem postal eden pomembnih te stroke v svetu. Turistični operaterji seveda bolj cenijo berlinsko borzo ali druge v državah, iz katerih prihaja največ turistov. Vendar pa tudi milanska pridobiva na veljavi, kot kažejo že same številke o razstavljalcih in obiskovalcih. Milančani so dali pobudo za to turistično borzo, da bi še bolj ovrednotili njihovo sejmišče. To jim je uspelo. Italijanski turistični operaterji so se je oklenili, ker so prepričani, da bodo tudi na tak način uspeli prodati kaj več njihovih turističnih paketov tako domačim kot tujim operaterjem. Tuji razstavljale! prihajajo v Milan ker želijo italijanskim turistom ponuditi čimveč. Znano je, da Italijani v zadnjem času veliko potujejo v tujino. Znano je tudi, da so italijanski turisti med tistimi, ki največ porabijo takrat ko so na počitnicah. Ne zadostujejo jim le hotelska soba s polnim ali polovičnim penzijonom ter lepa plaža. Običajno so stalni gostje v gostilnah v neposredni bližini hotelov, izkoriščajo kar se le da druge turistične ugodnosti, itd. Italijanski turisti so med tistimi, ki ostanejo na dopustu raje manj kot več dni, v tem kratkem času pa bodo precej porabili, kot pravi gospodje. Seveda pa se za milansko turistično borzo največ zanimajo italijanski turistični delavci. Italija je namreč izgubila primat. Španci so ji iztrgali prvo mesto na tem področju v Sredozemlju. Cenejši so. Prav tako se vsako let več turistov iz severnih evropskih držav seli v Grčijo, Jugoslavijo ter Tunizijo. V nekaterih italijanskih letoviščih ob Severnem Jadranu so v zadnjih nekaj letih zabeležili manj tujih turistov kot v prejšnjih letih. Lani so zmanjkali tudi bogati ameriški turisti, ki niso prišli v Evropo, še zlasti v Italijo ne, v strahu pred terorizmom. V južnih predelih države so še zlasti jezni, ker imajo premalo turistov. Razdalje turističnih krajev na Siciliji, v Kalabriji ter v Apuliji, so prevelike tako za turiste iz severnih italijanskih pokrajin kot za tujce. Južnjaki se pritožujejo, da so cene letalskih vozovnic previsoke, da je premalo letalskih povezav. Na tiskovni konferenci na milanskem BIT so vsevprek obtožili Alitalio, da ne skrbi dovolj za povezave z Jugom. Napovedali so na pomlad v Bariju svoj turistični sejem, kjer naj bi sodelovale vse južne dežele. Sicer pa so bile te dežele zelo močno prisotne tudi na milanski borzi. Le del sejemskega prostora je bil na ogled širši publiki. V vsakem paviljonu je bilo moč dobiti vse polno turističnih prospektov, lepakov, tu pa tam še kak spominček. V poslovni del sejmišča pa so imeli dostop le turistični operaterji. Številni državni ter deželni turistični uradi ter večje agencije so priredile okrog petdeset tiskovnih konferenc ter posvetov. Kar na veliko so predvajali turistične filme. Prirejena je bila tudi razstava turističnih oziroma počitniških hišic. Gradbeniki so ponujali v prodajo stanovanja v turističnih naseljih širom sveta. Letos so prvič priredili tudi razstavo turističnih znamk, za katere kažejo veliko zanimanje poštne uprave raznih držav. Na prireditvi so bili tudi italijanski minister za turizem Capria ter številni deželni odborniki za turizem. Prišli pa so tudi številni tuji ambasadorji akreditirani v Rimu ali v Švici in marsikateri minister za turizem iz držav Tretjega sveta. Skratka, letošnji BIT je popolnoma uspel. Organizator si želi še več takih prireditev. Seveda pa si poslovnih uspehov želijo predvsem turistični operaterji, ki so v Milan prišli s polno malho ponudb in prospektov ter seveda z veliko upanja v sklenitev dobrih poslovnih rezultatov. Cesarska kuhinja Avstrijski nadvojvoda Albert je običajno zimoval v Arcu, letoviškem kraju na severu Gardskega jezera. V letošnjem pustu so se turistični delavci tega kraja spomnili cesarskih časov s plesi in drugimi pustnimi prireditvami na čast Habsburžanov. Največ zanimanja so vzbudili kuharji tamkajšnjih hotelov in gostiln, ki so gostom nudili samo »cesarsko« kuhinjo. Nad 200 receptov iz nemško pisane kuharske knjige iz leta 1863. Pust je sicer že mimo. Kuharji pa se bodo spet izkazali prihodnje leto. Trst ali Videm glavno mesto FJK ? Na italijanskih mejnih prehodih in tudi v tujini so lani motoriziranim turistom brezplačno delili veliko avtomobilsko karto Italije. Kot je v naslovu napisano so za to karto poskrbeli Ministrstvo za turizem in prireditve, ACI (Italijanski avtomobilski klub) ter ENIT (Državna ustanova za turizem). Ob robu preglednega zemljevida tuji turisti najdejo vse polno napotkov o bencinskih bonih, o trgovinah, o muzejih, o hotelih in šotoriščih, o turističnih agencijah, ribolovu, železnicah, policiji, skratka o vsem kar mora turist vedeti. Označene so tudi kilometrske razdalje iz vseh evropskih prestolnic v glavna mesta italijanskih dežel. Vse lepo in prav. In vendar se je nekje zataknilo. Kot glavno mesto dežele Furlanija-Julijska Krajina niso tu označili Trsta marveč Videm. Vzdolž istrske in dalmatinske obale 13.000 novih ležišč v hotelih V Jugoslaviji letos 54 milijonov nočitev tujcev V Jugoslaviji si prizadevajo v letošnjem letu povečati nočitve tujih turistov od lanskih 51 na 54 milijonov, de- vizni priliv pa povečati od lanskih ene milijarde tristo milijonov na kar 1.600.000.000 dolarjev. To nameravajo doseči z večjo reklamo v tujini ter predvsem s povečano kapaciteto hotelov in drugih turističnih objektov. To je na milanski turistični borzi povedal zastopnik Turistične zveze Jugoslavije Ješevič. Lansko turistično bero ocenjujejo pozitivno, pa čeprav bi bili lahko dosegli še več. Realne so možnosti letošnjega načrta. 13.000 bo novih ležišč v hotelih, nad 8.000 več v kargpih. Tudi zasebni sektor bo nudil več ležišč. Nove hotele so zgradili ali gradijo v 'Puli, na Velikem Lošinju, v Dubrovniku, v Cavtatu, v Budvi, v Igalu in v Ulcinju. Nove hotele gradijo ali adaptirajo prejšnje pa tudi v kontinentalnem delu države, med temi v znanih turističnih krajih Rogaška Slatina, Bled, Kranjska gora, Dobrna, Radenci, Ohrid in Dečani. Veliko pozornost povečanju hotelskih kapacitet posvečajo v Zagrebu, kjer bodo pridobili, pred letošnjo Uni-verziado, 1.350 novih ležišč. Za prihodnjo zimo pa bodo zgradili nove hotele na Kopaoniku, Babanovcu in Bjelolasici. Največ novih zmogljivosti bo seveda ob jadranski obali. Jugoslovanska letalska družba JAT bo konec tega meseca, 27.marca, spet uvedla dva tedenska poleta med Milanom in Beogradom. Letali bosta vzleteli iz letališča Milano-Linate ob četrtkih in nedeljah ob 18.20, z vmesnim postankom v Splitu. Tako bo zadoščeno tudi poletnim turistom, ki nameravajo tem potom v Dalmacijo. Veliko ljudi se poslužuje trajektov, za katere skrbijo italijanske in jugoslovanske družbe. Tujcev je bilo lani v Jugoslaviji nad štiri milijone. Nad milijon so to bili Italijani. Globalno vzeto so na drugem mestu za Nemci. Kar se nočitev tiče pa so italijanski turisti šele na četrtem mestu za Nemci, Avstrijci in Angleži. Velika večina italijanskih turistov prihaja v Jugoslavijo z osebnim vozilom. Bolj malo z letali ali z organiziranimi avtobusnimi izleti. Zaradi tega tudi težave s prevozom po ozkih jugoslovanskih cestah. Italijanskim novinarjem ter turističnim operaterjem so v Milanu zastopniki Turistične zveze Jugoslavije povedali, da se je Jugoslavija lotila velikega načrta gradnje avtocest. V gradnji je tunel pod Karavankami. Cez pet let naj bi zgradili avtocesto do grške meje. V načrtu imajo tudi gradnjo avtoceste ob dalmatinski obali. Jugoslovanski turistični operaterji so letos posvetili veliko pozornost milanski turistični borzi. Razne jugoslovanske agencije, ki so sicer tudi drugače prisotne na italijanskem tržišču, so tako publiki, še več pa seveda italijanskim in drugim turističnim operaterjem ponujale pakete za letovanje v tej državi. Prisotne so bile jugoslovanske turistične agencije, ki delujejo ob Jadranski obali, v Dalmaciji in v Istri, v Črni Gori, v Sloveniji, na vsem ozemlju Jugoslavije. Posebno pozornost posvečajo razvoju marin ob jadranski obali, ki jim tudi Italijani kažejo precej zanimanja. S prodajo turističnih paketov za letovanje v Jugoslaviji se ukvarjajo tudi nekatere večje italijanske turistične agencije, ki so prav tako bile prisotne na milanskem sejmu. Te delajo tudi velike reklame v zelo razširjenih italijanskih dnevnikih ter revi- Od 8. do 19.julija letos bo Zagreb gostil Univerziado, t.j. svetovne športne igre univerzitetnih študentov. Gre za pomembno mednarodno športno prireditev, na kateri bodo nastopali tudi svetovno znani asi, saj so zmagovalci olimpijad in svetovnih prvenstev čestokrat študentje. Prva Univerziada je bila leta 1923. Na teh tekmah niso prisotni vsi olimpijski športi, marveč samo najbolj atraktivni: lahka atletika, košarka, sabljanje, nogomet, telovad- jalnem časopisju. Italijanski gost pa je za jugoslovanske turistične delavce med najbolj zanimivimi, saj je med tistimi, ki največ potrošijo v izven-penzionski porabi. ba, plavanje, skoki v vodo, -vvatepo-lo, tenis in odbojka. Na letošnji Uni-verziadi bodo tekmovali tudi v kajaku in kanuju. Ko so že leta 1984 predstavniki FISU sklenili, da bo Univerziada leta 1987 v Zagrebu, so Jugoslaviji dali veliko priznanje. Jugoslovani so priredili že več svetovnih športnih prireditev, med zadnjimi Zimsko olimpijado v Sarajevu. Na to veliko prireditev se v Zagrebu pripravljajo zelo vestno. Obnovili so športne objekte. Poskrbeli so tudi za nove hotelske in drugačne prenočitvene kapacitete. V dveh tednih prireditve bodo Zagrebčani desettisočem turistov nudili zares najboljše. Predvidevajo, da bo zaključnim tekmam prisostvovalo 200.000 ljudi. Mladi športniki bodo prišli v Zagreb iz najmanj 115 držav. Atletov ter spremljevalcev bo okrog 7.000. To bo zadnja velika preizkušnja pred prihodnjo Olimpijado. V Zagrebu si seveda nadejajo, da bo ob tej priložnosti prišlo v glavno mesto Hrvatske veliko tujih turistov in da bo mesto s to prireditvijo pridobilo precej turistične reklame. Univerziada v Zagrebu Na milanski turistični borzi Tudi Furlanija-Julijska krajina ponudila turistične zmogljivosti Podatki ankete o turizmu v EGS Kar 140 milijonov Evropejcev je bilo leta 1985 na dopustu Na milanskem velesejmu so večjo halo zasegli zastopniki italijanskih dežel ter večjih turističnih ustanov. Vse deželne uprave so uredile svoj paviljon v katerem so ponujale svoje turistične usluge. Seveda so si nekateri zagotovili večji prostor, drugi pa manjšega. S svojim paviljonom je bila prisotna tudi Furlanija-Julijska krajina. S tovrstno reklamo se ukvarja Deželna agencija za ovrednotenje turizma, ki že več let, tako kot tokrat na milanski BIT, prireja podobne skupne reklamne pobude v raznih evropskih deželah. Tudi turistični delavci naše dežele so v Milanu priredili tiskovno konferenco. Deželni odbornik za turizem Carlo Vespasiano je novinarjem orisal lepoto turističnih krajev ob jadranski obali ter ^možnosti, ki jih izletniškemu turizmu nudijo gorati kraji poleti ter smučarjem pozimi. Vespasiano ter drugi deželni turistični funkcionarji so povedali, da bodo letos še posebej v južnih deželah Italije reklamizirali gorata področja, saj je tu dovolj prostora za poletni oddih. V Severni Italiji in še zlasti v tujini, v severnoevropskih državah, pa bodo še vnaprej reklamizirali Gradež, Lignano in Tržaško obalo. Lani odprta avtocesta do avstrijske meje je zelo približala Severno Evropo letoviškim krajem ob jadranski obali. Tu si prizadevajo zgraditi čimveč marin, ki jih je sedaj dosti v drugih deželah. Prav tako si prizadevajo dobiti hitre in redne letalske zveze med Ronkami in Severno Evropo, še zlasti Munchom ter Dunajem. 1987 - leto jadranskih otokov Turistična zveza Jugoslavije bo letos precej pažnje posvetila otokom vzdolž jadranske obale. Teh je kar 750, od teh le šestdeset obljudenih. Otoki, innjih zalivčki, vzbujajo največ pozornosti pri navtičnih turistih ter pri tistih, ki se ukvarjajo s športnim ribolovom. Jugoslovanski turistični delavci bodo še bolj kot doslej skušali valorizirati to naravno bogastvo, saj se dobro zavedajo, da bi lahko'v poletnem času v te kraje privabili še kakega čiste narave željnega turista. Kako in kje letujejo Italijani? Odgovor na ti dve vprašanji in na številna druga, ki so tema podobna, je moč dobiti iz ankete, ki jo je lani izdelala European Omnibus Survey po naročilu Evropske gospodarske skupnosti. V poštev so vzeli tiste, ki letujejo več kot štiri dni v letu. Kar 32 milijonov Italijanov gre na dopust, pa čeprav v veliko primerih je to le nekajdnevni. Kako pa drugod v Evropi? V državah EGS živi 250 milijonov ljudi. V letu 1985 jih je šlo na počitnice 140 milijonov, t.j. 56 odstotkov. Na prvem mestu je Nizozemska, kjer je letovalo 65 odstotkov ljudi. Sledijo Danska (64 odsto), Velika Britanija (61), Zvezna republika Nemčija (60), Francija (58). V Italiji letuje 57 odstotkov ljudi. Kar trinajst odstotkov italijanskih turistov, t.j. 4 milijone, je leta 1985 šlo v tujino. To kljub takrat veljavnim carinskim in finančnim omejitvam. Vendar pa niso to bila velika potovanja, kajti kar 3.800.000 turistov je šlo v druge evropske države. Večina italijanskih turistov, ki so izbrali tujino, je šla v obmorska letovišča, predvsem jugoslovanska, grška in španska. Le malokdo se je podal na daljši izlet z avtomobilom, vlakom ali letalom. Le pet odstotkov je za svoje potovanje izbralo letalo. Še kak podatek o turističnih navadah Italijanov. V veliki večini primerov gredo na pot na lastno roko, brez posredovanja turističnih agencij. Kdor gre v letoviški kraj ob morju ali v gore se direktno zmeni s hotelirjem, brez kakega posredovanja. Zdi se, da je tako lastno pot izbralo kar 88 odstotkov Italijanov. Precej drugače je v drugih evropskih deželah. Angleži potujejo kar 22-odstotno v organiziranih skupinah, Nemci pa 21-odstotno. Imajo več zaupanja v turistične agencije in v organizirana potovanja. Veliko bolj kot italijanski se tuji turisti poslužujejo počitniških hišic, ki jih imajo sorodniki ali prijatelji. Portugalci kar 42-odstotno, 33-odstotno Francozi, 23-odstotno Nemci, Italijani pa le 7-odstotno. Stran pripravil in uredil MARKO VVALTRITSCH Čeprav brez Američanov Skoro 10 milijard dobička družbe CIGA Delničarji hotelske družbe CIGA, ki upravlja mrežo kuksuznih hotelov v Italiji in tudi v drugih državah so le delno zadovoljni, kajti lanski čisti dobiček, ki je znašal 9,7 milijard lir, je bil za dobro četrtino manjši od predvidenega. V hotele te družbe (to so najbolj luksuzni hoteli v Benetkah, Firencah, Rimu in še drugod) prihajajo bogati turisti. Med temi je veliko Američanov. V lanskem letu pa je teh bilo veliko manj kot leto prej. To pa zato, ker so ameriška vlada in drugi odgovorni forumi v ZDA vodili močno propagandno akcijo, da bi Američani ostali doma. Bali so se terorizma. Zaradi tega so v hotelih družbe CIGA imeli lani kar 25,1 odsto manj nočitev kot leto prej. Zabeležili so 759.545 nočitev. V hotelih so zaradi tega vnovčili »le« 184,5 milijard lir^ t.j. 14,4 odsto manj kot v letu 1985. Čistega dobička so imeli, kot že omenjeno, 9,7 milijard lir, kar pa je za približno dve milijardi lir več kot leto prej. Del poviška gre na račun povečanih zmogljivosti, saj je CIGA v letu 1986 kupila šest velikih hotelov v Španiji s skupno 920 sobami. Strah pred terorizmom je zasedaj mimo, zaradi tega upravitelji družbe CIGA upajo, da bodo letos zaslužili veliko več kot lani. Pred novo premiero SSG »Smrt trgovskega potnika« Pogovor z igralcem Silvijem Kobalom ob 40-letnici umetniškega dela Z igro Smrt trgovskega potnika bo naš znani in priljubljeni igralec Silvij Kobal praznoval 40 let igralskega poklica. Gre vsekakor za dolgo in plodno obdobje, ki je bilo in je tesno vezano z bliščem in tudi krizami slovenskega gledališča v Trstu. Brez dvoma sodi Kobal med tiste igralce, ki so bili in so na Tržaškem in Goriškem ljudem izredno pri srcu. Zaradi pristnosti, zaradi svojevrstnega sloga pa tudi zaradi osebne človeškosti in skromnosti. Skratka, ljudje imajo Silvija Kobala radi, ker on ljubi svoje občinstvo in je tesno z njim povezan. Tudi potem, ko stopi z odrskih desk in je kot vsi drugi: človek s svojimi uspehi in neuspehi, s svojo simpatijo in s svojo preprosto besedo. Intervju s Kobalom, ki ga objavljamo, nas ponovno prepriča, da je res to, kar smo zapisali. Silvij, leta 1946 ste prišli v Slovensko gledališče v Trst in ste ostali do danes zvesti tej slovenski gledališki ustanovi. Kako da ste si izbrali za jubilejno predstavo prav Willyja Tomana, tragičnega junaka Millerjeve drame? Publiki sem se priljubil v prvi vrsti kot komedijant, mislim pa, da kljub temu nimam igralskega pečata. Vedno sem rad igral grenke komedije in igre, ki so imele obče človeško vsebino. Millerjevo dramo sem dobro poznal, saj smo jo igrali že pred mnogimi leti, ob 40-letnem igralskem jubileju Mo-desta Sancina. Takrat jem igral Hep-Pyja Tomana. Sprejel sem vlogo, ker je neglede na jubilej režiser Mario Uršič ob pripravljanju postavitve itak mislil name, kot mi je zagotovil. V teku 40 let ste sodelovali pri 210 postavitvah SSG. Vaš jubilej je torej tudi jubilej gledališča. Vaje za Smrt trgovskega potnika so bile nekaj časa pod vprašajem, saj gledališče ni vedelo, ali bo moglo zagotoviti ustrezne pogoje. A tudi v prejšnjih letih vam ni bilo z rožcami postlano. Moji začetki v gledališču so bili izredno težki, saj sem prišel v gledališče kot čisti samouk in sem se moral zelo truditi, da sem vzdržal in uspel. Dolgo časa tudi nismo imeli lastne hiše, tako da smo bili odvisni od drugih dvoran. Problem prostorov se je z gradnjo Kulturnega doma rešil, finančno pa itak nikoli nismo bili na višku. Jubilejno predstavo pripravljamo tako rekoč brez plač, saj nam je veliko do tega, da gledališče ostane. Kaj vas veže na Willyja Tomana in v čem je po vaše izpoved Millerjeve drame? Gre za izredno dober in človeško globok komad dramatike 20 stoletja. Zgodba se lahko dogaja povsod. Willy Toman je samo slučajno trgovski potnik, ambiciozen človek, ki v življenju ne uspe tako, kot bi rad in pričakuje, da bosta v vsem, kjer ni mogel uspeti, uspela njegova sinova, predvsem njegov sin Biff. Ko spozna, da so se njegove sanje izjalovile, gre zavestno v smrt. Temu pravimo tragedija malega človeka. V trenutkih pa vidim v drami tudi delček sebe. Kljub temu da praznujete jubilej, verjetno še ne mislite zapustiti odra? Niti razmišljati nočem, da ne bi več šel na oder. Resnični igralec ne misli na penzijo. Vedno sem hotel biti v gledališču in sem preveč vezan tudi na to hišo. Seveda gledališče včasih tudi zasovražim, zakaj pa ne, kjer je veliko ljubezni, je tudi sovraštvo. Ven- darle sem ponosen, da sem od vsega začetka zdržal, četudi so bili začetki težki, in da sem z lahkoto prišel v to gledališče. V čestitke se meša tudi skrb za bodočnost SSG. Da. Bilo bi neznansko škoda, če v prihodnosti ne bi več imeli lastnega gledališča. Brez gledališča bi bila slovenska narodna skupnost na Tržaškem pohabljena, saj je delovno gledališče tudi izraz celovitega družbenega življenja. Izgubili bi tudi forum umetniškega snovanja. V Trstu imamo od Narodnega doma naprej veliko igralsko tradicijo in smo si z dobro uspelimi predstavami pridobili tudi spoštovanje naroda soseda. Pogovor pripravila MAJA HADERTAP Izšla monografija V. Lamuta Dolenjski muzej v Novem mestu jeizdal in založil monografijo o slikarju in grafiku Vladimiru Tamutu (1915 - 1962) z naslovom »Pot k vrtincem molčanja«. Avtor besedila je dr. Milček Komelj, v angleščino je prevedel Dušan Gabrovšek, oprema De-sign biro Tjubljana (ak. slikarka Marija Prelog), barvna fotografija Branko Babič. Knjiga meri 23x29 cm, obsega 299 strani, vezava v platno s ščitnim ovitkom, preko 100 črno-belih in 70 barvnih reprodukcij. Z monografijo Vladimira Tamuta se Novo mesto oddolžuje pomembnemu umetniku, ki je s svojim delom v umetnostno prelomnem času po 2. svetovni vojni pomembno obogatil slovensko umetnost. Vladimir Tamut je bil v osnovi čustveno razgiban realist in krajinar. Svoje motive je črpal zlasti iz krajine ob Krki in pod Gorjanci, pa tudi v Parizu in Bruslju. Bil je izrazito nemiren in iščoč umetnik, ki je v motiviki vse bolj iskal predvsem možnost in izraz lastne čustvene intenzitete in dosegel svoj osebni umetniški izraz v dinamični sintezi med izpovednim in objektivnim, med izraznostjo in dekorativnostjo. Tamut se nam kaže kot grafik in risar, še zlasti kot mojster melanholično občutenih litografij. Besedilo na strokoven, a živ način razlaga njegovo umetnost v vseh ustvarjalnih dilemah in pojasnjuje umetnikovo vlogo po 2. svetovni vojni ter vpliv, s katerim je razširil poglede na umetnost. Slikovni del knjige prinaša domala neokrnjeno zbirko glavnih Tamu-tovih grafik — med njimi so prvič objavljene pomembne barvne mono-tipije in risbe iz zadnjih let slikarjevega življenja ter tipičen kronološki prerez njegovega slikarstva. S tem se pogled na Vladimira Tamuta prvič doslej na enem mestu obširneje zaokrožuje. Zato upamo, da bo odslej njegova duhovna podoba še bolj vpeta v predstavitev povojne likov- Monografijo lahko zainteresirani ljubitelji umetnosti naročijo pri Dolenjskem muzeju, Muzejska 7, 68000 Novo mesto, po ceni 23.000 din za 1 izvod. Zasebni kupci jo lahko plačajo v petih zaporednih mesečnih obrokih. Prihodnji petek v tržaškem Kulturnem domu abonmajski koncert GM Nastop mezzosopranistke Z. Nikolove in basista L Sancina Prihodnji petek bosta v Kulturnem domu nastopila odlična operna in koncertna pevca, bolgarska mezzosopranistka Zlatomira Nikolova in .basist Ivan Sancin. Njun nastop v okviru abonmajskih koncertov predstavlja visoko kvalitetno postavko v repertoarju Glasbene matice. Mezzosopranistka Zvonimira Nikolova, ki jo tokrat prvič pozdravljamo na našem koncertnem odru, je po rodu Bolgarka. Študirala je solopetje na Akademiji za glasbo v Sofiji in kmalu Po diplomi je z uspehom nastopila pot svoje umetniške kariere. Pravzaprav je že v času študija opozorila nase s svojskim oblikovanjem Ulrike v Verdijevi operi Ples v maskah v gledališki hiši v Burgosu. Po začetniških uspehih se je kmalu razvila v eno pomembnih interpretinj mezzosopranskih in altskih vlog, kar ji je omogočalo širok razpon njenega lepega, barvitega glasu. Tako jo srečamo kot prvotno oblikovalko opernih likov, obenem pa odlično koncertno pevko. Nikolova je dobro znana in cenjena gostja opernih hiš v Romuniji, Madžarski, Nemčiji in Švici in seveda v Jugoslaviji ter Bolgariji. Ob njenem zagrebškem nastopu v Verdijevi operi Trubadur je glasbeni ocenjevalec med drugim napisal: »Njena kreacija Azucene predstavlja izjemno umetniško interpretacijo. S svojim glasom širokega razpona uspe z lahkoto oblikovati zahtevno pevsko vlogo ter na sodoben, svojski način Prikazati lik Azucene.« Pevko bo pri klavirju spremljal dirigent Tovrenc Arnič, ena izmed osebnosti sodobne glasbene poustvarjalnosti. Arnič je po dovršeni diplomi iz klavirja in dirigiranja na Akademiji za glasbo v Tjubljani nadaljeval študije na konservatoriju Rimski-Korsakov v Teningradu. Kot izrednemu glasbenemu talentu mu je bilo omogočeno dirigirati konservatorijski orkester na slovitem festivalu Teningrajska pomlad. Kot dirigent opernih in simfoničnih ansamblov se je Arnič uveljavil doma ter v Avstriji, Italiji, Čehoslovaš-ki, ZSSR in na Nizozemskem. Za svoje umetniško delo je prejel številna priznanja, med katerimi naj omenimo Zlato premijo na mednarodnem tekmovanju v Kerkradeju na Nizozemskem. Ivana Sancina, odličnega interpreta basovskih pevskih vlog zagotovo ni potrebno predstavljati našemu občinstvu, saj sledimo njegovemu umetniškemu vzponu vse, odkar je še obiskoval šolo Glasbene matice, katere sodelavec je bil vrsto let. Njegovo ime je povezano z razvojem Tržaškega okteta, predvsem pa z Oblikovanjem izvrstnih opernih likov v gledališčih Tjub-Ijane, Zagreba, Trsta, kjer v Verdiju sodeluje že peto leto in še drugod. V ateljeju Nadie Bassanese se vrsti-joposebne razstave. Tokrat skočimo v prijeten svet pravljice in fantazije. Umetnik, arhitekt, scenograf Nico-letta Costa na čudežen način uprizarja točne proporcije in oblike, odlično ustvarja sovrapozicije motivov ter tako doseže tridimenzionalnost, harmonično sklada različne nianse barv in ustvarja ambiente, kjer se naš nemirni duh skoraj nehote umiri. Ko jo vprašam, kakšno tehniko uporablja in od kod smisel za tako ustvarjanje, pravi, da so le oseben okus in igra. Opazujem osebe, ki vstopajo v dvorano in vidim, da je njihovo navdušenje enako mojemu... Znanstveno je dokazano, da naši možgani lahko oddajajo v različnih situacijah štiri vrste valovanj: beta, alfa, teta in delta. Zelo poenostavljeno rečeno, beta je visokofrekvenčno valovanje, ki ga uporabljajo predvsem odrasli, ko je osebna pozornost fokalizirana predvsem na otipljivih stvareh, takih, katere naših pet čutov lahko zaznava. Nato obstaja nižjefrekvenčno alfa valovanje, ki ga proizvajamo, ko spimo, v visoko emotivnem stanju ali ko Med njegovimi pomembnimi nastopi naj omenimo onega na Festivalu v Spoletu v Puccinijevi operi Deklica z zlatega Zapada. Sancina bo pri klavirju spremljal tržaški pianist Aleksander Rojc, ki ga ponovno srečujemo na koncertnem odru kot izvrstnega pianista, interpreta klavirskih recitalov, kot solista ob spremljavi orkestra in klavirskega spremljevalca. Program petkovega večera obsega izključno dela iz ruske samospevne m operne literature, v glavnem skladbe, ki bodo novost našega koncertnega odra. V prvem delu bomo izvedbi Zlato-mire Nikolove prisluhnili naslednjim pesmim: RDEČI SARAFAN skladatelja Aleksandra Varlamova (1801-1848), pesem, ki je skoraj ponarodela in je napisana v slogu ljudskega napeva. Samospev NE OPTETAJ CVETA Reinholda Moricoviča Gliereja (1874-1956) je tipičen proizvod ruske sklada- se koncentriramo, predvsem pa otroci od petega do desetega leta. Zmogljivost proizvajanja takega valovanja imamo torej vsi, le da ga največkrat ne uporabljamo... in škoda, kajti v takem stanju se naša intuicija, iznajdljivost, ustvarjalnost, fantazija, dobro razpoloženje povečajo, bolečine izginejo. Dognano je tudi, da se poškodovana telesna tkiva prej zacelijo... itd. Ne bom se zaustavljala dalje na teh podatkih, vsekakor že samo gledanje takih risb nam pomaga, da sanjarimo in se sami sebi čudimo, da smo zmožni pasti v tako globoko sanjarsko stanje. Nekoliko izven tega fantastičnega sveta je ostal oče umetnice, ker je mnenja, da bi hčerka morala nadaljevati s svojim prvotnim, pravim poslom arhitekta... vendar že sam temu ne verjame. Mala »čarovnica« je morda očarala že tudi njega. Ob koncu še nekaj o njenem delu. Novo umetniško delovanje je uradno pričela leta 1980. Od tedaj je ilustrirala in napisala tekste več kot tridesetim pravljičnim knjigam. Izdala jih je v Trstu, Vidmu, Milanu, Oportu, New Yorku, Londonu, Tokiu. Trenutno pri- teljske struje, ki se je zgledovala po nemških romantičnih smernicah. Isto bi mogli reči za dve pesmi Petra Iljiča Čajkovskega (1840-1893) NA BUČNEM PTESU in NE SAMO TA, KI VE... Obe spadata med najlepše samospeve slovitega ruskega skladatelja, polni liričnega občutja z naglašeno melodično linijo. Na tradicijo je še močno vezan tudi veliki mojster klavirja Sergej Rahmaninov (1873-1943). Te skromne sledi novih stilnih struj je čutiti v njegovih skladbah, tako tudi v obeh samospevih OH, NE ŽATUJ in POLJUBITA SEM SVOJO ŽATOST. V izvedbi basista Ivana Sancina pa bomo v prvem delu koncerta slišali čudovit ciklus pesmi BREZ SONCA Modesta Musorgskega (1839-1881), pesmi, ki obenem z Otroško sobo ter ciklom Pesmi in plesi smrti predstavljajo višek ustvarjanja v vokalni liriki velikega ruskega glasbenika. pravita delo za švicarsko založbo ter sodeluje kot scenograf in ureja risanke za televizijske oddaje. Sodeluje tudi na mednarodnih razstavah ilustracij in večkrat je bila že nagrajena. Njena posebnost je, da uporablja pri risankah temno, sivo, akrilično poala- Pesmi: V čumnati, Nisi me spoznala, Končan je praznični šumni dan, Dolgočasje, Elegija in Na reki, so prikaz intimnega doživljanja realnosti z vsemi odtenki, od liričnosti do sarkazma od otroške preprostosti do mračnega pesimizma. V teh pesmih se čudovito zrcali umetniško hotenje tega ruskega glasbenega ustvarjalca, hotenje, ki ga je sam orisal z besedami »Umetnost je sredstvo za občevanje z ljudmi, ne pa cilj. Življenje, resnica, četudi trpka, pogumna in iskrena beseda, izrečena v obraz — to so moja vodila«. Drugi del koncerta je posvečen operni glasbi. Zlatomira Nikolova bo zapela arijo iz opere JEANNE D'ARC P. L Čajkovskega ter arijo kneginje iz opere RU-SALKA Aleksandra Dargomižskega. V izvedbi Ivana Sancina pa bomo slišali poleg samospeva BOLHAČ dva recitativa Pimena iz opere BORIS GODUNOV M. Musorgskega. GOJMIR DEMŠAR go. Pripomočki so pa najrazličnejši: akvarelne, tempera, pastelne barve, flomastri, lepljenke, tuš in te spretno in z okusom sklada skupaj. Razstava bo odprta do 12. marca. Urnik ogleda je od 17. do 20. ure. KRISTJANA BAVDAŽ V svojevrstnem ateljeju N. Bassanese se vrstijo nenavadne razstave Atletika: na dvoranskem svetovnem prvenstvu Košarka: v 29. kolu italijanskega prvenstva v A-l in A-2 ligi Vrsta svetovnih rekordov INDIANAPOLIS — V Indianapolisu se nadaljuje atletsko dvoransko svetovno prvenstvo, ki je italijanskim barvam doslej prineslo prijetna presenečenja. Kot znano, je Giuliana Salce osvojila odlično drugo mesto v hoji na 3 km, prav gotovo pa se bosta v finalu dobro odrezala Andrei (met krogle), a Evangelisti je osvojil bronasto kolajno v skoku v daljino z znamko 801 cm. Včeraj so padli trije svetovni rekordi: prvega je postavil Američan Greg Poster na 60 m z zaprekami z znamko 7''46. Za stotinko sekunde je izboljšal prejšnjo znamko, ki jo je imel v solastništvu s Kanadčanom McKoyem. Drugi rekord je padel na teku 200 m ženske, kjer je Dreschler-jeva kar za 12 stotink sekunde izboljšala čas Marite Koch. Za tretjega je poskrbel Ben Johnson (Kan.), ki je 60 m s časom 6 "41 popravil lastno znamko (6"44). Zadnjega pa je postavil Sovjet Šenilov v hoji na 5 km. NEKAJ REZULTATOV Daljina moški (finale): 1. Myricks (ZDA) 823 cm; 2. Emordi (Nig.) 801 cm; 3. Evangelisti (It.) 801 cm; krogla ženske (finale): 1. Lisov-skaja (SZ) 20,52 m; 2. Brieseneck (NDR) 20,28 cm; 3. Losch (ZRN) 20,14 m; 60 m moški (finale): 1. Johnson (Kan.) 6' 41; 400 m ženske (polfinale): 1. Stame-nova (Bol.) 52"69; 1. Busch (NDR) 52"27; 400 moški (polfinale): 1. Morris (Tri.) 46"96; 1. McKay 46"70; 200 m ženske (finale): 1. Heike Dreschler (NDR) 22"27; 1500 m moški (finale): 1. O Sulli-van (Irs.) 3'39"05; skok v višino (moški): 1. Paklin (SZ) 238 cm; 2. Audienko (SZ) 238 cm; hoja na 5 km moški: 1. Šenilov (SZ) 18'27"79. Odločilno za Stefanel in Segafredo Drevišnje predzadnje kolo košarkarskega prvenstva v A-2 ligi bo za deželna prvoligaša druge skupine izjemne važnosti. Stefanel se bo v Firencah spopadel z Libertijem, ki si deli drugo mesto s Pepperjem in zasleduje takojšnje napredovanje v A-l ligo. D'Amicovi varovanci bodo torej neprizanesljivi, tudi zato, ker se bo njihov neposredni tekmec, Pepper, doma pomeril z Alnom Fabrianom. Za Viteza in tovariše bi drevišnja zmaga morebiti pomenila predhodno rešitev iz zagate, drugače bo potrebno počakati prav do zadnjega kola, ko bo v Trst prišel Citrosil. Goriški Segafredo bo pričakal prihod prvouvrščenega Benettona. Bosinijevi varovanci upajo, da bodo nasprotniki demotivirani in da bodo igrali brez večjega naprezanja. Glede na to, da bo Benetton v zadnjem kolu srečal Pepper, pa je pričakovati, da bo Salesovo moštvo tudi v Gorici igralo za zmago. Trenutno so Stefanel, Segafredo in Corsa Tris z istim številom točk (20), Citrosil zaostaja za dve točki. V prihodnjem, zadnjem kolu, bo Stefanel igral doma proti Citrosilu, Corsa Tris prav tako doma s Stando, Segafredo pa bo odpotoval v Neapelj. Videmski Fantoni se bo v Bologni pomeril z Dietorjem. Samo v primeru zmage bi Videmčanom preostala še vsaj teoretično upanje na obstoj v A-l ligi. V včerajšnji anticipirani tekmi A-lTigi je DiVarese sredi Turina strl odpor Ber-lonija z 69:64. SPORED A-2 LIGE: Liberti - Stefanel; Segafredo - Benetton; Annabella - Alfa Sprint; Fleming - Filanto; Citrosil - Corsa Tris; Pepper - Alno; Standa - Spondilatte; Jolly - Facar. SPORED A-2 LIGE: Tracer - Hamby; Arexons - Bancoroma; Allibert - Riunite; Ocean - Boston; Mobilgirgi - Yoga; Sca-volini - Giomo; Dietor - Fantoni. Košarka: jugoslovanska L B liga Tima in Mineral Slovan pred izpadom V sinočnjem kolu jugoslovanske košarkarske 1. B lige sta slovenska ligaša Tima MTT iz Maribora in ljubljanski Mineral Slovan zgubila na domačih tleh, tako da sta skoraj gotovo obsojena na izpad. Tima je proti Smelt Olimpiji zgubila s 105:72, Mineral Slovan pa je točki prepustil Vojvodini z 92:89. IZIDI 21. KOLA A LIGE: Gibona -BuduČnost 126:101; MZT - Jugoplasti-ka 87:80; Sloboda Dita - Borac 106:93; Šibenka - Rabotnički 104:98; Bosna -Crvena zvezda 88:105; danes: Zadar -Partizan. LESTVICA: Cibona 42; Partizan 32; Crvena zvezda 30; Jugoplastika 28; Šibenka 26; Bosna 24; Zadar 16; Borac in MZT 14; BuduČnost 12; Sloboda Dita 10; Rabotnički 4. Zadar in Partizan imata tekmo manj. Ježičanke v pokalnem finalu SISAK - V prvem polfinalu tekmovanja za jugoslovanski ženski košarkarski pokal je v prvem srečanju Revija Elemes premagala Jedinstvo Aida z 72:59, v drugi tekmi pa je ljubljanska Iskra Delta Ježica odpravila Partizan s 76:62. Ježičanke se bodo pomerile v velikem finalu s Šibenčankami. Odbojka: na sinočnjem gostovanju v moški C-l ligi v Trstu Po dobrem začetku Val Kmečka banka popustil Ferroalluminio - Val Kmečka Banka 3:2 (4:15, 10:15, 15:1, 15:7, 16:14) VAL KMEČKA BANKA: Lavrenčič, Petejan, Plesničar, Palin, Mučič, Grilanc, Allesch, Mervič, Stančič, Michelli. TRAJANJE SETOV: 16, 24, 10, 18 in 31 minut. Zadnjič je Val Kmečka banka zmagal pred skoraj enim mesecem, prav na gostovanju v Trstu s CUS, nakar so sledili trije porazi. V sinočnjem 19. kolu pa mu tudi ni šlo, čeprav Ferroalluminio nima več nobenih ambicij tako glede napredovanja kot niti bojazni glede obstanka. Gostje so v prvih dveh setih s postavo Plesničar, Palin, Allesch, Stančič, Petejan in Lavrenčič pričeli v velikem slogu. Gostitelj je sicer v prvem nizu povedel z 2:0, toda v nadaljevanju so ga valovci povsem nadigrali. Izredno dobro so servirali, saj je bil Ferroalluminio v izrednih težavah, čeprav uvršča nekatere izkušene odbojkarje. V uvodnih razpletih se je pri serviranju najbolj izkazal Petejan in tudi blok je bil vedno na mestu. Vsa prizadevanja izkušenega tehničarja Pellarinija so bila zastonj. Domačini so bili povsem na kolenih, kar najbolje priča delni izid 11:0. Štandrežci so izbojevali 15 točk tako: 6 z blokom, 4 s protinapadom, asom ter tremi nasprotnikovimi napakami. Dokaj produktivni so bili gostje tudi v drugem nizu, čeprav ne tako izrazito. S tem pa je srečanje samo pridobilo. Po vodstvu z 2:0 je prišlo do preobrata. Štandrežci so igrali, kot če bi bila na igrišču povsem druga postava. V tretjem nizu so napravili 9 napak, a v četrtem je nasprotnik dosegel 7 točk neposredno s servisom. • Kriza se je nadaljevala vse do petega niza pri zamenjavi igrišča in pri rezultatu 8:3. Tedaj se je pričela prava bitka za vsako točko. Na veliko presenečenje so valovci celo izenačili pri štirinajstici, toda z dvema uspešnima blokoma so varovanci trenerja Pelli-zerja le spravili končni izid na varno. OSTALI IZIDI: Povoletto - CUS Trst 1:3; Bassano - Spem 3:0; Livenza - Na-tisone 3:2; ASFJR - Belluno 0:3. LESTVICA: Motta di Livenza 30; Gioc Belluno 26; Rangers Videm 24; Friuli Povoletto in Ferroalluminio Trst 20; Val Kmečka banka, ASFJR Čedad in CUS Trst 14; Bassano del Grappa in San Giovanni al Natisone 10; Spem Faenza 6 točk. (G. F.) Košarka: sinoči v promocijskem prvenstvu Precej ugodno kolo za naše peterke Polet - Ferroviario 78:74 (41:38) POLET: Sosič 8 (2:2), Ferluga 7 (3:4), Perčič, Kerpan 2 (2:2), Taučer, Persi 29 (7:11), Vremec 14 (2:2), Granier, Pisani 10 (0:3), Grgič 8 (2:4). SODNICA: Della Torre. PON: nihče; 3 TOČKE: nihče. Polet je končno spet prišel do zmage proti Ferroviariu, ki se je izkazal z veliko trdoživostjo in natančnostjo v metu, tako da so Openci osvojili točki le zaradi borbene in zagnane igre ter večje prisebnosti prav v sklepnih trenutkih. V začetku je Ferroviario takoj povedel ( 12:2 v 2. min. in 27:17 v 10. min.), k sreči pa so poletovci kmalu uspeli razliko nadoknaditi. Odtlej se je bil izredno izenačen boj prav do poslednje minute, ko so gostitelji le pustili nasprotnika za sabo. Treba dodati, da je končno spet zablestel v polnem sijaju mladi Persi, ki ima gotovo največ zaslug za zmago. (S. Tavčar) Inter Milje - Kontovel El. Shop 74:77 (34:32) KONTOVEL ELECTRONIC SHOP: Ban 2, Grilanc 17, Emili, I. Starc 19 (4:6), Kojanec 11 (3:4), Čuk 15, D. Starc 8 (1:3), Sedmak, Gruden, Sterni 7 (2:4). SODNIKA: Schiano in Cerebuch. PON: nihče; 3 TOČKE: Grilanc 1, I. Starc 1, D. Starc 1, Sterni 1. Kontovelci so srečanje začeli zelo slabo, tako da so jim bili gostitelji stalno za petami. Sredi polčasa so gostje povedli, tik pred odmorom pa so domači igralci spet zmanjšali razliko. V drugem polčasu so naši spet začeli zelo slabo: v 4. min. d.p. je Inter vodil s 44:38, Kontovelci pa so minuto kasneje, po zaslugi nekaj srečnih in učinkovitih akcij, povedli s 50:44 (delni izid 12:0). Odtlej so Starc in tovariši, z dobro obrambo, še povišali vodstvo, ki je tik pred koncem skopnelo predvsem zaradi spornih odločitev sodniške dvojice. V Kontovelovih vrstah sta v drugem polčasu zadovoljila Ivo Starc in mladi Sterni, ki je bil odličen v obrambi in je dosegel odločilno trojko. (D. Starc) Breg Adriatherm -CGI Milje 73:110 (26:52) BREG ADRIATHERM: Čok 12, V. Bandi 2, Maver 8 (4:5), Corbatti 20 (1:2), B. Žerjal 3 (1:2), Meneghetti 4, Ba-rut 8 (0:2), D. Bandi, Di Donato 2, Zobec 14 (2:5). SODNIKA: Valle in Garinella; PM 8:16; PON: Zobec (25), Čok (38), Maver (39); 3 TOČKE: Corbatti 3, Čok 2. Brežani so zasluženo izgubili, predvsem zaradi premajhne angažiranosti v obrambi. Tekma je vseskozi potekala enosmerno, razen v uvodnih delih obeh polčasov, ko so bili domači enakovredni gostom. Sam začetek je namreč kazal, da bo Breg Adriatherm lahko slavil. V nada- ljevanju pa sta prišli na dan medla igra v obrambi in slaba kondicija nekaterih ključnih igralcev, kar je nasprotnik izkoristil in visoko povedel. V drugem polčasu so Bregovi košarkarji sicer spet začeli enakovredno, razpoloženje gostujočega moštva in zelo pristransko sojenje pa sta domačinom preprečila, da bi nadoknadili ali vsaj omilili zaostanek. Ključni igralci so, z izjemo Čoka, igrali pod standardno normo. Omenili bi še razveseljiv podatek (vsaj to), da se po dveletni odsotnosti Henrik Maver postopoma vrača v formo. (L. Koren) Dom - Libertas 110:70 (38:35) DOM: Nanut 49 (6:9), Puiatti 26 (4:8), Mauro Dornik 2, Ugo Dornik 5 (0:1), Orzan 22 (4:5), Corsi 2 (0:2), Romano 4 (0:2). PON: Velikonja (35), Pintar (39); ON: Dom 12, Libertas 26; 3 TOČKE: Nanut 7, Puiatti in Orzan 2, Ugo Dornik 1. Domovci so tudi v 3. povratnem kolu zmagali z obilno stotico, tokrat na račun Libertasa, ki spada med boljše ekipe prvenstva. Srečanje je bilo prijetno, ekipi sta prikazali dopadljivo igro. Gostje so se belordečim dobro upirali vse do 24. minute, nakar so razigrani domovci dobesedno pritisnili na plin in srečanja je bilo praktično konec. Naši so tokrat igrali dobro v obrambi, še boljše pa v napadu. Odrezala sta se Nanut in Orzan, vsekakor pa so za zmago zaslužni prav vsi. (M. Čubej) Odbojka: v moški C-2 ligi Tokrat polovičen uspeh ANCHOR FIX VIVIL - BOR JIK BANKA 3:1 (3:15, 15:7, 15:9, 15:7) BOR JIK BANKA: Batič, Budin, D. in G. Gasparro, Pernarčič, Batič, Pečenko, Zubin, Meton, Starc, Marega. V prvem setu so se borovci razigrali in ga z dobro in učinkovito igro brez problemov osvojili. Nato so bili na vrsti nasprotniki. Zadnji trije seti so bili izenačeni tja do polovice, nato pa so gostitelji vsakokrat pregazili naše igralce. (AS.) OLVMPIA KMEČKA BANKA - DLFAC 3:0 (15:13, 15:7, 15:8) OLYMPIA KMEČKA BANKA: Cotič, Andrej, Simon in Damjan Terpin, Igor Cotič, Špacapan, Batistič, Dornik in Komjanc. Goriška 01ympia Kmečka banka je po pričakovanju prišla do novih točk. Tržaška šesterka doslej še ni zmagala in tudi sinoči v Štaftdrežu ni delala večjih preglavic domačinom, čeprav tudi zlahka le ni šlo. Najbolj izenačen je bil prvi set, v drugem pa 01ympia ni naletela na večje težave. V tretjem nizu so Tržačani vodili do izida 8:4, nakar so Goričani zaigrali, kot znajo in v nekaj minutah tekmo končali v svojo korist. Sinočna zmaga za Goričane pomeni še majhno upanje, da bi v končnici prvenstva zasedli eno od prvih dveh mest, ki pomenita napredovanje. (R. Pavšič) ŽENSKA C-2 LIGA: borovke presenetile BOR FRIULEKPORT - VIVIL (3:1 (15:12, 15:10, 8:15, 15:12) BOR FRIULEKPORT: Kus, Zergol, Debenjak, Foraus, Stopper, Ukmar, Bandi, DAmbrogio, Knez, Centazzo Borovke so pripravile prijetno presenečenje, ali bolje, podvig, saj nasprotnice letos niso še zgubile. Tekma je bila dokaj zanimiva, saj le redkokdaj vidimo tako privlačno odbojko v tej ligi. Žal pa se bodo naša dekleta morala zadovoljiti z nehvaležnim tretjim mestom na lestvici, ker je skoraj nemogoče, da bi Latisana v preostalih štirih nastopih izgubila. PIERIS - SLOGA KOIMPEK 3:0 (15:1, 15:1, 15:11) SLOGA KOIMPEK: Adam, Drnovšček, Kokoravec, Križmančič, Lupine, Milkovič, Mijot, Morpurgo, Pro, Sosič, Vidah. Sloga Koimpex je odigrala svojo letošnjo daleč najslabšo tekmo. Prav vse slogašice so odpovedale na vsej črti in Pieris, ki sicer igra iz tekme v tekmo bolje, se je moral potruditi le v tretjem nizu, da je prišel do novih točk, saj mu v prvih dveh naša dekleta praktično niso nudila nobenega odpora. (Inka) MOŠKA D LIGA: le Naš Prapor Val Širion uspešen NP CENTRORADIO - NAŠ PRAPOR VAL SIRION 2:3 (6:15, 13:15, 15:7, 15:5, 11:15) NAŠ PRAPOR VAL SIRION: Devetak, Zavadlav, Braini, Lutman, Prinčič, Superga, Vogrič, Bevčar Naš prapor Val Sirion je poskrbel za podvig, saj je premagal tretjeuvrščeno ekipo na lestvici. Kot že velikokrat doslej so Goričani tudi tokrat pričeli izredno zanesljivo in je že zgledalo, da bodo razmeroma lahko izbojevali točki. Pri vodstvu z 2:0 v setih so zelo popustili, tako da je bil potreben še peti niz, v katerem pa se niso pustili presenetiti. (M.B.) SAN SERGIO - SLOGA 3:0 (15:10, 15:11, 15:5) SLOGA: Betocchi, Čač, Gulič, Hrovatin, Kerpan, Komar, Pahor, Sain. Proti ekipi, ki se še bori za napredovanje, so slogaši, kot je bilo pričakovati, izgubili. Ker pa se je prvenstvo za Slogo v bistvu že končalo, saj je ekipa že izpadla, je trener Milič poslal na igrišče samo mladince, to je igralce, ki spadajo v kategorijo »under 18« in ki se bodo v nedeljo pomerili na deželnem finalu v tej kategoriji. Sinočnja tekma je bila torej priložnost, da mladi slogaši preizkušajo svojo formo. Kljub porazu so s prikazano igro zadovoljili in torej lahko z zmernim optimizmom pričakujejo nedeljski deželni mladinski finale. (Inka) SOČA SOBEMA - ACLI RONCHI 2:3 (15:10, 15:9, 6:15, 12:15,13:15) SOČA SOBEMA: Kovic, Tommasi, Marušič, Kobal, Pahor, Černič, Antoni, Fer-folja, Cotič, Bagon, Sobani. Tudi grenki trenutki so del športa in Soča Sobema je svojega doživela sinoči v domači telovadnici. Kronika tekme je pravzaprav lahko zelo kratka: Soča je povedla z 2:0, nato je popustila in izgubila z 2:3. V slačilnici je bila po tekmi skoraj popolna tišina, nekakšna zbranost, kakršne med tekmo ni in ni, in tudi ta nekaj velja, morda celo vse prvenstvo. (P.T.) ŽENSKA D LIGA: derbi Kontovelkam hi nadalje ‘»'je s I. strani - nadaljevanje s 1. strani lihih • Kras Globtrade IZIDI Coccaglio - Kras Globtrade 3:4 (Corbetta - Bernardič 11:21, 13:21; Andreone - Milič 6:21, 21:16, 18:21; Aresi - Sedmak 21:17, 21:18; Corbetta, Aresi - Doljak, Sedmak 21:9, 21:12; Corbetta - Milič 21:14, 21:16; Aresi -Bernardič 14:21, 20:22; Andreone - Sedmak 23:21, 10:21; 20:22. Roy Milan - Kras Globtrade 4:1 (Bernardič - Bartolomei 21:9, 21:5; Milič - Bevilacgua 18:21, 20:22; Doljak - Moretti 12:21; 20:22; Doljak, Sedmak -Bevilacgua, Moretti 9:21, 13:21; Bernardič - Bevilacgua 14:21, 20:22. Kras Globtrade - Recoaro 4:2 (Donda - Bernardič 15:21, 20:22; San-tifaller - Milič 14:21, 18:21; Fassolt - Sedmak 16:21, 14:21; Donda, Fassolt -Sedmak, Doljak 22:17, 21:11; Donda -Milič 17:21; 21:15, 21:11; Fassolt - Ber-nadrič 2:21, 0:21. (M.Š.) • Meblo Skratka, čedalje bolj zanimivemu boju za napredovanje bo Meblo v zadnjih treh kolih sledil le kot gledalec, kvečjemu kot sodnik, saj se bo že v soboto doma pomeril z Nerveso, ki pa jo boj za vrh še kako zanima. (A.K.) Conegliano - Meblo 3:1 (6:15, 15:10, 15:7, 15:10) MEBLO: Nacinovi, Maver, Garbi-ni, Mira in Neva Grgič, Žerjal, Klemše, Pertot, Malalan in Vidali. TOČKE: Meblo 20:42 (Nacinovi 6, Maver 5, Žerjal 4, Mira Grgič 2, Garbini, Klemše in Pertot 1); Conegliano 25:51. ZGREŠENI SERVISI: Meblo 11, Conegliano 7. TRAJANJE TEKME: 77 minut. SODNIKA: Mer-calli iz Novare in Merlin iz Verone. OSTALI IZIDI: Cervignano - Mog-liano Venelo 0:3, Nervesa - Torref-ranca 1:3, Torriana - Albatros 2:3, Viadana - Tragrofani 2:3, Volpe Fi-esso - Ferarra 3:1. LESTVICA: Tragarofani Padova 32, Mogliano Veneto 30, Conegliano in Nervesa 28, Meblo 26, Torrefran-ca Trento 22, Viadana 20, Volpe Fi-esso 14, Ferrara in Albatros Treviso 10, Cervignano 6, Torriana Gradišče 2. KONTOVEL ELECTRONIC SHOP - BREG AGRAR 3:0 (15:4, 15:13, 16:14) TRAJANJE SETOV: 13, 23 in 20 minut. ’ KONTOVEL ELECTRONIC SHOP: Hrovatin, Černjava, Danieli, Elizabeta in Tamara Prašelj, Maver, Legiša, Conestabo, Sardo, Štoka. BREG AGRAR: Ksenija in Sabina Slavec, Franka in Etena Žerjal, Maranzina, Komar, Sancin, Mauri, Šturman, Kocjančič. Kontovelke so pričele tekmo zbrano in takoj visoko povedle s pomočjo dobre igre v polju in v napadu. Na drugi strani so gostje precej grešile in bile statične, tako da domača ekipa ni imela večjih težav pri nizanju točk. V naslednjih dveh setih pa so gostiteljice občutno popustile in bile enakovredne nasprotnicam. V dokaz so tudi delni izidi posameznih nizov. Vsekakor pa so znale v ključnih trenutkih odločno reagirati in zaigrati kot znajo. Presenetiti se torej niso dale, pa čeprav so se ob ključnih točkah vrstile številne menjave na servisu. Točki sta bili namreč nujni v boju na napredovanje in do njih je Kontovel tudi prišel. (Maja Štoka) SOKOL INDULES - MAJANESE 2:3 (15:3, 12:15, 10:15, 15:6, 8:15) SOKOL INDULES: Legiša, Radetič, Rudež, Žbogar, Škerk, T. in L. Masten, Ušaj, Vižintin Srečanje za začasno 4. mesto na lestvici je bilo na Proseku in drugič v letošnjem prvenstvu se je obračun končal v korist Furlank. Sokolove igralke so sicer zelo dobro pričele in z lahkoto osvojile prvi niz, a so se potem zmedle tudi zaradi neokusnega navijanja lastnih navijačev, tako da jih je zajela paničnost in živčnost. (S.U.) V moškem smuku za svetovni pokal v Aspnu Nogomet: italijanska B liga Spet Pirmin Zurbriggen, Mair četrti ASPEN — Švicar Pirmin Zurbriggen je po zmagah v Las Lenasu, Val dlseru, Garmischu in Kitzbiihlu bil najhitrejši tudi na včerajšnjem smuku v Aspnu v Coloradu. Po končnem prvem mestu v svetovnem pokalu, ki ga je osvojil že predčasno, je tako zasedel Prvo mesto tudi v smuku. Edini, ki bi ga lahko ogrozil, je bil njegov rojak Muller, ki pa je preskočil vrata in je bil diskvalificiran. Italijan Mair je naredil dve napaki in se je moral zadovoljiti s četrtim mestom. VRSTNI RED: 1. Zurbriggen (Švi.) 1'47"29; 2. Mahrer (Švi.) 1'47"34; 3. Al-Piger (Švi.) 1'48"04; 4. Mair (It.) 1'48"57; 5. Girardelli (Luks.) 1'48"58. McGrath presenetil KOPAONIK — Američan Felix McGrath je nepričakovano zmagal na včerajšnjem slalomu za evropski pokal na Kopaoniku. Po prvi vožnji je vodil Šved VVallner pred Grego Benedikom, ki je v drugem spustu padel, a McGrath je bil šele 11. VRSTNI RED: 1. McGrath (ZDA) T30"73: 2. Kohlbichler (Av.) 1'31"01; 3. Beck (ZRN) 1'31"02; 4. Gerosa (It.) 1'31"52; 5. Petrovič (Jug.) 1'31"90; 6. Križaj (Jug.) T31"95. Skupno je nastopilo 75 tekmovalcev iz 12 držav, tekmo pa jih je končalo le 19. Nilssonova pred Buderjevo ABBADIA S. SALVATORE (Siena) — Švedinja Camilla Nilsson je s časom 1'44"25 prepričljivo zmagala na včerajšnjem slalomu za svetovni pokal na Amiati. Sledijo: 2. Buder (Av.) T44"99; 3. Kinshofer (Niz.) 1'45"00; 4. Von Guernigen (Švi.) r45"22; 5. Bonfi-ni (It.) 1'46"24. Rominger prvi v Kalabriji REGGIO CALABRIA — Na kolesarski dirki po pokrajini Reggio Calabrie je zmagal Švicar Rominger, ki je 230 km prevozil v 6.36'50 s poprečno hitrostjo 34,775 km na uro. Sledijo: 2. Brykt (Šve.) po 41"; 3. Chioccioli 54"; 4. Bugno 54"; 5. Moro 54"; 6. Contini (vsi It.) 54". Glavnina z Moserjem, Saronni-jem in Argentinom je prišla po 5’45". Jugoslavija boljša od Italije ASIAGO — Jugoslovanska hokejska reprezentanca je s 4:1 (2:0, 1:1, 1:0) premagala italijansko olimpijsko selekcijo. Preživite razburljiv popoldan na hipodromu Montebello danes ob 14.30 Težko za Triestino Današnje peto povratno kolo italijanske nogometne B lige prinaša vrsto zanimivih tekem. Triestina bo igrala v Vicenzi proti »problematični« ekipi, ki si je lani zaslužila napredovanje v A ligo, vendar je zaradi znanih afer o nedovoljenih športnih stavah spet zdrknila v B ligo. Vicenza je prvenstvo začela zelo poletno, a sedaj ima točko manj od Triestine. Tržačani so se podali v Vicenzo brez De Palca, ki ni tako stopil na igrišče že 5 nedelj zaporedoma, a tudi Causio in tovariši niso v posebni formi, saj so pred tednom dni le remizirali doma z Leccejem. Današnji spored (ob 15. uri): Arez-zo - Genoa; Bologna - Lazio; Cremone-se - Cesena; Vicenza - Triestina; Lecce - Catania; Messina - Taranto; Parma -Modena; Pescara - Cagliari; Piša -Bari; Sambenedettese - Campobasso. V nogometni A ligi Napoli mnogo tvega V tem kolu A lige Napoli marsikaj tvega, saj se bo podal k »obupani« Atalanti, ki je na predzadnjem mestu skupne lestvice. Te tekme so prav gotovo zelo nevarne in »zahrbtne«. Že obsojen Udinese bo igral doma z Brescio in bo morda celo zmagal. Današnji spored (ob 15. uri): Ata-lanta - Napoli; Avellino - Verona; Fio-rentina - Como; Juventus - Ascoli; Milan - Empoli; Roma - Torino; Sampdo-ria - Inter; Udinese - Brescia. Zanimiva »Športna nedelja« Radia Opčine Današnja športna nedelja Radia Opčine bo nadvse zanimiva. Najprej bodo na sporedu kratki fleši s tekem 2. AL Primorje - Zaule in Zarja -Opicina Supercaffe. Od 15.45 naprej pa bo v okviru proslavljanja 8. marca oddaja »Ženska v športu in ob športom« z intervjuji igralk Mebla in Krasa ter žen oz. deklet naših športnikov. Ob 18.30 pa bo neposredni prenos Jadran - San Dona. Jadranovci (18.30) za novi točki Drevi se bodo Jadranovi košarkarji, v tržaški športni palači, pomerili s solidno postavo San Donaja, ki ima točki zaostanka za našimi košarkarji. Spet bo pomemben delež visokih igralcev v borbi pod košema. (Na sliki: Rauber in Daneu med metom na koš) V moški rokometni D ligi Krasu Trimac manjka borbenosti Kras Trimac (mladinci) - Cividin (člani) 5:0 (b.b.) KRAS TRIMAC: Sardoč, Klinc, Ra-seni, Kozlovič, Simoneta, M. Milič, Gruden, M. Grilanc. Gostujoče ekipe tokrat ni bdo in sodnika sta uredila vse potrebno formalnosti, tako da bo-zmaga brez boja verjetno dodeljena krasovcem. Cividin pa bi moral biti kaznovan še s točko penalizacije. Trenerju Lazarju smo ob tej priložnosti zastavili dve vprašanji. Po vrsti neuspešnih nastopov gotovo ne moreš biti preveč zadovoljen s svojimi varovanci... »Z ozirom na to, da se ekipa še vedno formira, smo doslej dosegli nekje pričakovane rezultate, čeprav bi z nekoliko več zbranosti brez večjih težjih težav lahko zmagali še na nekaterih tekmah.« Kje vidiš največje vrzeli? »Brez dvoma so najbolj opazne na mestih obeh zunanjih igralcev. Na teh položajih so se naši zelo poredkoma postavili v ospredje, nasploh pa so svojo nalogo opravili daleč pod pričakovanji, čeprav naša ekipa razpolaga s fizično primernimi mladeniči, ki pa v tej vlogi izredno počasi. To pa se dogaja zaradi pomanjkanja treningov, resnosti in dobre volje, ki so poglavitni elementi za uspeh v vsakem športu. Sploh pa vsej ekipi manjka borbenosti, požrtvovalnosti oz. srčne volje do zmage. Imam občutek, da je za mnoge zmaga ali poraz čisto vseeno. Čeprav uspehi v tem prtvenstvu niso bili v začetnih načrtih, pa bomo vseeno do morebitnega playoffa skušali izboljšati našo igro v tehnično - taktičnem smislu. (Z.S.) TPK SIRENA vabi člane in prijatelje na družabnost ob Dnevu žena 8. t. m., od 18. ure dalje na pomorskem sedežu (Mi-ramarski drevored). Poskrbljeno bo za dober prigrizek in pijačo, posebno pa za dobro voljo. SK DEVIN priredi 8. t. m., ob priliki prehodnega pokala prijateljstva treh dežel avtobusni izlet v Sello Neveo. Vpisovanje in informacije po tel. 200236. TRŽAŠKA KNJIGARNA IN ZSŠDI prirejata v torek, 10. t. m., ob 18. uri v prostorih Tržaške knjigarne predstavitev knjige novinarja Saše Rudolfa MUNDIAL. Knjigo in avtorja bo predstavil prof. Josip Tavčar. STOJAN ob priliki pokala 3A Šport, priredi avtobusni izlet v Cimo Sappado. Informacije in prijave pri Stojanu na tel. št. 220423. Na petkovem 2. rednem občnem zboru odbojkarskega kluba Val v Št andr e žu V združevanju moči iskanje večje kakovosti Karlo Devetak, Valter Reščič, Aleksander Corva, Giorgio Corva, Ivan Plesničar, David Mučič, Marjan Bev-čar, Andrej Vogrič, Tatjana Croselli, Erika Zavadlav, Mirjam Gergolet in Marta Koren. Takoj po občnem zboru so se člani novoizvoljenega odbora zbrali na prvi seji in si porazdelili odgovornosti. Za predsednika je bil imenovan Aleksander Corva, podpredsednika sta Dario Gergolet in Marjan Bevčar, tajnik pa Andrej Vogrič. RUDI PAVŠIČ iiiiliil :::::::::::::: šport - domači šport - domači šport Predsednik OK Val Aleksander Corva . V Domu Andreja Budala v Štandre-žu so se na 2. rednem občnem zboru zbrali člani in prijatelji odbojkarskega kluba Val, društva, ki je nastalo pred nekaj leti in ki je v tej kratki dobi delovanja glede moške odbojke postalo vodilno. Te misli je zbranim podčr-lul podpredsednik Dario Bensa, ki se le zahvalil vsem, igralcem, trenerjem, odbornikom in sponsorjem za prispe-vek, ki so ga dali za uspeh društva. Nova uprava TENNIS CLUB DUINO sporoča, da je v teku vpisovanje v kolektivne tečaje za odrasle in otoke. Informacije dobite v tajništvu Tennis Club Duino v Nabrežini (Postaja) telefon 200785. Članom je na razpolago nova telovadnica: body building, savna in solarij. Ob tej priložnosti so trenerjem in igralcem, ki so v lanski sezoni nastopali v D ligi in onim, ki so si zagotovili vstop v državno ligo, izročili priznanja, ki so jih.bili deležni tudi nekateri drugi dejavniki v vasi. O delovanju odbojkarskega kluba je spregovoril Ivan Plesničar, ki je pozitivno ocenil vrsto dobrih rezultatov, ki so jih dosegli v raznih prvenstvih. Poleg uspeha članske ekipe gre omeniti vrsto dosežkov mladinskih ekip, ki so zabeležile vidne rezultate tudi v državnem merilu. Skrb za naj mlaj še, tako je ugotovil Plesničar, je vedno prisotna pri OK Val in v tem smislu je treba gledati na otroško telovadbo oziroma na miniodbojko. Glede stikov z matično domovino gre omeniti nekatere pobude, ki so postale že tradicionalne in ki jih kaže še okrepiti in obogatiti. Plesničar je nato ocenil sodelovanje z drugimi vaškimi društvi in podčrtal, da je to na zadovoljivi ravni, predvsem s ŠD Ju-ventina in KD Oton Župančič. Prizadeval pa si je, da bi to sodelovanje rodilo sadove predvsem v rekreacijskem smislu. O združevanju na odbojkarskem © Tennis Club DUINO področju pa je povedal naslednje: »Ponosni smo, da smo bili pobudniki te pobude in smatramo, da je to edina rešitev za kakovost moške odbojke oziroma edina rešitev za obstoj odbojkarskih društev. Sodelovanje pomeni skupno organizacijsko utrjevanje obstoječih struktur in skupno načrtovanje bodočega dela. Dosedanji rezultati dokazujejo, da je bila izbrana pot pravilna. Da smo to uresničili, gre zahvala nekaterim, ki so v to verovali in nas podprli. V tem smislu se moramo spomniti na pokojnega predsednika Vilka Nanuta, na vrsto sponsorjev in ne nazadnje na razumevanje in pomoč KŠD Naš prapor, KD Briški grič in Kras.« Skupščino v Štandrežu so pozdravili Valter Reščič (rajonska skupščina), Miloš Tabaj (ŠD^ Juventina), Danjel Braini (KD Oton Župančič), Igor Pete-jan (Agorest) in Marjan Bevčar (KŠD Naš prapor). Zatem so bile na vrsti volitve novega odbora, v katerem so: Dario Bensa, Diego Marvin, Dario Gergolet, Jordan Marušič, Livio Antonič, Valentino Tomšič, Damjan Klanjšček, Rihard Mi-zerit, Lucijan Černič, Luciano Moro, DANES NEDELJA, 8. MARCA 1987 KOŠARKA MOŠKA B-2 LIGA 18.30 v tržaški športni palači: Jadran -San Dona PROMOCIJSKO PRVENSTVO 11.00 v Trstu, Ul. della Valle: Green Star - Bor Radenska 1. MOŠKA DIVIZIJA 11.00 v Tržiču, Ul. Rossini: Essegi -Dom; 11.00 v Trstu, na 1. maju: Bor - Santos KADETI 8.30 v Trstu, Miramarski drevored: Ferroviario A - Sokol NOGOMET 2. AMATERSKA LIGA 15.00 v Trstu: Čampi Elisi - Vesna; 15.00 v Repnu: Kras - Stock; 15.00 v Bazovici: Zarja - Opicina Supercaffe; 15.00 na Proseku: Primorje - Zaule 3. AMATERSKA LIGA 9.00 v Trstu, pri Sv. Sergiju: Domu -Breg; 12.15 v Žavljah: Rabuiese - Gaja; 15.00 v Ribiškem naselju: S. Marco -Mladost; 15.00 v Trebčah: Primorec - Romana; 15.00 v Podgori: Juventina - Pog- gio; 15.00 v Sovodnjah: Sovodnje - Pro Farra NARAŠČAJNIKI 12.45 v Trstu, pri Sv. Alojziju: San Luigi -Primorje NAJMLAJŠI 9.00 v Trstu, pri Sv. Ivanu: San Gio-vanni - Primorje; 10.45 v Trstu, pri Sv. Sergiju: S. Sergio - Breg ZAČETNIKI 10.30 v Doberdobu: Mladost - Isonzo; 11.45 v Trstu, igrišče Campanell: Chiar-bola A - Breg ŽENSKA B LIGA 10.00 v Zgoniku: Kras Globtrade A -Kras Globtrade B MOŠKA C LIGA 10.00 v Zgoniku: Kras Globtrade - San Lorenzo MOŠKO PROMOCIJSKO PRVENSTVO 10.00 v Tržiču: Fincantieri B - Kras ŽENSKO PROMOCIJSKO PRVENSTVO 10.00 v Zgoniku: Kras - GMT ODBOJKA 1. MOŠKA DIVIZIJA 10.30 v Trstu, šola Čampi Elisi: Le Vol-pi - Breg; 11.00 v Fossalonu: Fossalon -01ympia UNDER 16 MOŠKI 9.30 v Trstu, Montecengio: CUS TS -Sloga; 9.30 v Trstu, Ul. Zandonai: Volley Club - Breg UNDER 16 ŽENSKE 9.30 v Repnu: Sloga Koimpex - Breg Agrar; 11.30 na Proseku: Kontovel Electronic Shop - CUS TS ROKOMET MOŠKA D LIGA 8.45 v tržaški športni palači: Virtus -Kras Trimac JUTRI PONEDELJEK, 9. MARCA 1987 KOŠARKA 1. MOŠKA DIVIZIJA 21.00 v Trstu, Miramarski drevored: Ferroviario - Kontovel Electronic Shop ODBOJKA 1. MOŠKA DIVIZIJA 20.30 v Štandrežu: 01ympia - Futura Torriana UNDER 16 ŽENSKE 18.00 v Trstu, na 1. maju: Volley Club TS - Bor Friulexport UNDER 14 ŽENSKE 17.30 v Sovodnjah: Soča Čerimpex -Intrepida Mariano Naročnina: mesečna 13.000 lir - celoletna 156.000 lir; v SFRJ številka 120.- din, naročnina za zasebnike mesečno 2.000.- din, trimesečno 5.000.- din, letno 20.000 - din, upokojenci mesečno 1.500,- din, trimesečno 3.750 - din, letno 15.000 - din. Za organizacije in podjetja mesečno 3.000.- din, letno 30.000.- din, nedeljski letno 4.000.- din. Poštni tekoči račun za Italijo Založništvo tržaškega tiska, Trst 13512348 Za SFRJ - žiro račun 51420-603-31593 ADIT 61000 Ljubljana Kardeljeva 8/11. nad. - telefon 223023 Oglasi - Ob delavnikih trgovski 1 modul (šir. 1 st. viš. 23 mm) 50.000 lir. Finančni in legalni oglasi 3.350 lir za mm višine v širini enega stolpca. Mali oglasi 650 lir beseda. Ob praznikih povišek 20%. IVA 18%. Osmrtnice, zahvale in sožalja po formatu. Oglasi iz dežele Furlanije-Julijske krajine se naročajo pri oglasnem oddelku PUBLIEST - Trst, Ul. Montecchi 6 - tel. 775275, tlx 460270 EST I, iz vseh drugih dežel v Italiji pri podružnicah SPI. primorski A dnevnik TRST - Ul. Montecchi 6 - PP 559 Tel. (040) 764832 (4 linije) - Tlx 460270 GORICA - Drevored 24 maggio 1 Tel. (0481) 83382 - 85723 ČEDAD - Stretta De Rubeis 20 Tel. (0432) 731190 Odgovorni urednik Bogumil Samsa Izdaja in tiska LJ; r^v član italijanska zveze časopisnih založnikov FIEG 8. marca 1987 Pekel v napol potopljenem trajektu Pričevanja reševalcev in preživelih BRUSELJ — »Kdo bi si mislil, da se lahko take tragedije sploh zgodijo!«. Tako je komentiral eden izmed prvih reševalcev, ki so prispeli na kraj, kjer se'je predsinočnjim potopil britanski trajekt Herald of Free Enterprise. Trajekt pomorske družbe Townsend Thoresen je ležal v belgijski luki Zeebrugge, nagnjen na levem boku. Reševalci, ki so pripluli na kraj nesreče, so v večerni temi slišali vik in krik, ki je prihajal iz notranjosti napol potopljene ladje. Nekaterim potnikom je uspelo, da so splezali do desnega boka nagnjenega trajekta in tako pričakali reševalce. Do potnikov, ki so ostali vkleščeni v ladji pa so se morali reševalci prebiti preko ladijskih oken. Ko so v notranjost trajekta vrgli prve vrvi in se spustili v na glavo postavljene prostore, ki so enkrat bili restavracija, trgovina ali skupna dvorana, so se reševalci znašli pred srhljivim prizorom. Večina potnikov je bila ranjena, imeli so roke ali noge polomljene, to pa še ni bilo najhujše, saj so se nekateri potniki sami zadavili, ko so, iznenadeni, prestrašeni in neokorni, skušali obleči rešilne jopiče, pa jim to ni uspelo. Pričevanja reševalcev so se prepletala s prvimi pričevanji preživelih potnikov, ki jih je še nepojasnjena dinamika nesreče, iznenadila, ko so bili pri večerji. Vsi preživeli soglasno trdijo, da je nekaj butnilo v trajekt, nekaj, kar je dajalo občutek, da je šlo za kako napako pri manevriranju. Voda je nato vdrla v trajekt s tako silo, da je med potniki sprva prevladalo presenečenje, ki se je sprevrglo v slepo paniko v trenutku, ko je izginila luč. Takrat, so izjavili preživeli, so začeli vsi hiteti na vse strani. »Ljudje so se metali v morje, drugi so si skušali brezupno utreti pot do površja, vsi so bili zbegani, prestrašeni; nihče ni pomislil, da bi morali najprej rešiti otroke«, je izjavila Londončanka Rosina Summerfield, ki ji je uspelo,da je rešila svojega sedemletnega sina, medtem ko njenega moža še pogrešajo. Večina potnikov je bila britanske narodnosti, med temi je bila tudi precej številna skupina bralcev londonskega dnevnika The Sun, ki je skupaj z Town-send Thoresen priredil promocijsko »potovanje« Dover-Ze-ebrugge-Dover. Za plovbo, ki bi bila morala biti prijetna, pa se je sprevrgla v eno izmed najhujših tragedij, ki so doletele angleško civilno brodovje, so bralci Suna izplačali simbolični funt, približno 2.000 lir. (ef) . . V noči, ki se je sprevrgla v tragedijo, je reševalcem uspelo rešiti preko 300 ljudi. Nekateri potniki so se vrgli v morje, ki pa je imelo približno 4 stopinje Celzija, kar pomeni, da bi v njem lahko preživeli le četrt ure. V trajektu je bila temperatura vode sicer znatno višja zaradi toplote, ki jo je še oddajala strojnica (Telefoto AP) Zbeganost na mladih obrazih (Telefoto AP) Naj večje pomorske tragedije LONDON — Po nesreči »nepotopljive« britanske ladje Titanic leta 1912, v kateri je izgubilo življenje 1513 oseb, je nesreča britanskega trajekta v Rokavskem prelivu najhujša, kar jih je britansko ladjevje, utrpelo v mirnem času. Naj-hujša italijanska pomorska nesreča pa se je pripetila leta 1906 pred špansko obalo: s parnikom Sirio je šlo na dno 350 emigrantov. V nesreči Andree Doria je bilo ob življenje 51 oseb. Najhujše nesreče na morju po letu 1957: 1957: brodolom sovjetske ladje v Kaspijskem morju: utonilo je 270 oseb; 1958: v nevihti je potonila turška ladja: 300 mrtvih; 1966: zaradi trčenja ladij v Egejskem morju je bilo 264 mrtvih; 1967: v romunskem jezeru Tel se je potopila ladja s 300 izletniki; 1968: s filipinskim trajektom se je potopilo od 300 do 500 potnikov; 1970: 260 žrtev je terjala nesreča korejske ladje; 1971: v Perzijskem zalivu je v brodolomu izgubilo življenje 300 slepih potnikov; 1975: v Črnem morju je sovjetska torpedovka s potniško ladjo šlo na dno 800 potnikov; 1982: v nesreči brazilske rečne ladje je izgubilo življenje 300 oseb; 1983: na Jezeru Naser se je vžgala ladja: 300 potnikov je bilo ob življenje; povečini so jih pojedli krokodili. Kašin postala grob 250 mornarjev; 1977: ob južni kitajski obali je Strokovnjaki so že dalj časa opozarjali na nevarnost Vsaka okvara ali trčenje je za take trajekte usodno LONDON - Po mnenju ladijskih inženirjev in pomorščakov se lahko tragedija iz Zeebruggea ponovi. Strokovnjaki so že dalj časa opozarjali, da so tisti trajekti, ki omogočajo vstop vozil po premčevem mostu in izstop po krmnem, skrajno nevarni. Vkrcavanje je res udobno in hitro, a v primeru nesreče se ladja spremeni v pravo mišnico, saj ladja potone v nekaj minutah. Vodotesna vkrcevalna in izkrcevalna mostiča so med drugim takih razsežnosti in tik nad vodno črto, da se med plovbo vsaka okvara spremeni v tragedijo, saj ladja dobesedno zajame vodo, ki jo v hipu obteži, da ni več pomoči. Britanski ladijski inženir VJilliam Cooper, ki je vodil že nešteto reševalnih akcij, pri tem navaja, da že malenkostna obremenitev spodnjega podkrovja ob vdoru vode povzroči pravo verižno reakcijo novih vdorov, da se reši le tisti, ki se pravočasno povzpne na zgornjo palubo. Večina trajektov spominja na rečne splave, ki jih vlačilci potiskajo ali vlečejo, saj v bistvu nimajo pravega gredlja, vgrez pa je minimalen. Če k temu dodamo, da so skrajno visoki, je lahko vsakomur jasno, da so taka plovila nestabilna, da $e z lahkoto prevrnejo, saj je njihovo težišče precej visoko. Črteža zgovorno dokazujeta te ugotovitve. Do sedaj pa so bile vse skrbi osredotočene predvsem na tovorne trajekte, za potniške veljajo namreč strožje norme, a kot kaže ne dovolj. Trajekt Herald oi Free Enterprise je bil zgrajen leta 1980 v Bremerhavnu (ZRN) in je bil torej sodobna in v teoriji varna ladja, ki je lahko dosegla hitrost 22 vozlov, vanjo se je lahko vkrcalo 1300 potnikov in 350 vozil. Družba Townsend Thoresen bo še letos splavila dva enaka trajekta. Ob tem pa se zastavlja dramatično vprašanje, kaj pa sedaj, saj sta v preteklosti že dva podobna trajekta doživela brodolome. Grški trajekt Dora leta 1977 v Rdečem morju in Hero istega leta v Severnem morju.(voc) PREREZ HERALD OF FREE ENTERPRISE Morska voda naj bi vdrla v glavni krov za vozita z neverjetno močjo ta**' Potopljene strukture ladje PRED NESREČO PO Peščeno NESREČI