237. številki.
Ljibljaia. ? ponedeljek 16 oktobra 1905.
XXXVIII. leto.
r
f -ava mk fcu sv«6er, iztmši asdaljt ta praznika, ter        po potil prajamaa za ■v.lro-og raka ieiata ii m lm tt I, a ^ Wi ti I, u Jrtrt liti • I W k, u m mm 1 K tO k  Za LJubljano ■ sešU)aa)sai na dom aa tli M K, ^ aH lata 12 K, sa Satrt lata 6 K, aa an mm— 1 K. Kdet hadi aam »anj, placa aa m lata tf K, aa »al lata 11 K, aa ftetrt lata 6 K 60 k, aa an maaaa 1 K 90 k. — Za tuja dažala tolika *afi, kolikor aaala poštama, fes aarečb« W istodobna vaašujatr« naročnina aa na oairm. — Za oznanila aa plačaj« »i aotaroatopna aatit-rrtta po II k, oa aa aa oanaaflo tlaka ankrat, po 10 k, ca aa drakrat, m po 8 h, 6#       tiaka trikrat ali  raftkrat. - DeaHi saj s« **ral<* irankmtt. — Rokopisi aa na vračaj«. - Uredništvo ta upravnfttvo jo v Knaflo^k aliaah it 6, ki aioor arodniltro v h nadatropjm, apravniitv« pa v pritličja. — UpravaiBtva naj aa blagavouj« pošiljati naročnin t, raklamaafja,
oananila, t j. administrativna stvari.
»Slovenski Narod'1 telefon št. 34. Posamezne Številke po IO h. „Narodna tiskarna11 telefon fit. 85.
*  Nagi ali Flapp?
Zt mesto goriškega nadškofa se potegujeta seda; dva kandidata, namreč tržaški škof Nagi in por<sškopulj ski šktf Fiapp Konkurenčni boj med njima je jako oster. Oba sta napela vss strune in kakor čujemo od poučene etr&ni, so na delu najrazhč nejli vplivi, da pomorejo do zmage temu ah onemu kandidatu.
Goriška na^škcfijs, dasi je po ogromni večini prebivalstva slovenska in dasi je preogromna večina pod njo sp?.dajočih Škofij slovenska, ne dobi dh noben način slovenskega nadškof3. Vlada stoji princi-piaino na stališča, da Gorica ne sme imeti slovenskega nadškofa in prideta v poštev samo Flapp in Nagi. Prvi ima to zaae, da <e starejši kot Škof. drugi pa to, da je — Nemfc. Obema pa se šteje kot velika zasluga, da sta neizprosna sovražnika Slovanov in da sta storila, kar je bilo v njiju močeh, da pritisneta Štovane ob zid.
Zi; se nam, da pač ni trebs govoriti o veliki važnosti vprašanja, kdo da post-ne nadškof v Gorici. Da je to vprašanje političan in iz narodnih ozirov velepomerobno, leži ca dlan*. Kaj jena primerF;app dosegel v nerodnostnem os ru s tem, da je sistematično izpodrival hrvatske duhovnike in sistematično upeljaval italijanske p^opovedi v hrvatskih župnijah, je bilo svoji* dni prav dostikrat
siieno v našem listu. Nazadovanja in propadanja hrvatstva v po-reško-puhski škofiji je največ kriv škof Flapp.
V«pri£o temu bi človek mislil, da bo slovenska duhovščina po svojih poslancih napela vsa moči, da spravi na mesto gor'ikega nadškofa kakega SioveDCs ia da se zavzame vse kierik&lstvo za primernega slovenskega kandidata. Toda klerikalci se ne ganejo. Vadno govore o slojem narodrijjtStvo, oznanjajo šireko-ustno, kako je vs3 njih delovanje in Behanje posvečeno samo sr*či in ko
risti slovenstva, sedaj pa, ko se gre za valno javno mesto, sedaj molče.
Poavali smo klerikalne poslance Se javno, naj pokažejo zdaj svoje s'ovenako narodno prepričanje in naj se savzemo za to, da postane kak Slovenec nadškof v Gorici — ali klerikalci so se potuhnili. Slovenska duhovščina želi, da bi se kleriksloi ge-nili in se zavzeli za kakega slovenskega kandidata — ali klerikalci molče kakor grob. Tu se vidi, koliko je klerikalcem za slovenstvo in za naše narodne interesa. Znana jim Je dobro, koliko bi Flapp ali Nsgl škodoval slovenstvu, če bi eden ali drugi postal nadškof, znano je, da bi klerikalizmu na Goriškem slovenski nadškof Čisto nič ne škodoval, nego prej še več koristil kot N-gl aii Fiapp, a vendar niso pri vladi storili nobenega korakr, kakor bi bilo popolnoma vseeno, kdo da postane nadškof.
Vzrok temu je — Anton Bona* ventura Jeglič. Znana stvar je; da sta Jeglič in Nagi teena prijatelja, Nagi je dosti inteligentnejši kakor Jegiič in zato ga ima na vrvici. »Slovenec«, ki na primer nikdar ne brani Flappa in ga ]e enkrat celo nekoliko napadel, stoji po Jegličevem ukazu popolnoma na strani Naglovi in zagovarja tega nemško latinskega šLofa proti slovenskim rojakom, brani Nemca Nagla in sramoti poštene narodne Slovence, ker neččjo mirno prenašati narednik krivic, ki jim jih dela Nagi.
No, sedaj, ko se gre aa mesto goriškega nadškofa, je Jegl:Č z ;pot na strani Naglovi. Jeglič sam ima na Dunaju le malo ugleda in ne more Naglu dosti koristiti. Ali slovenski klerikalni poslanci bi lahko Naglu škodovali, če bi ee zavzeli ?a kakega slovenskega kandidata, posebno ker nasprotojejo Naglu slovenski aapred-njfcki z vso odločnostjo — in tu je Jeglič priskočil na $.01x06 Nagiu Nam je iz popolnoma zanesljivega, nad vsak dvom vzvišenega vira znano, da ješkof Jeglič trdno obljubil škofu Naglu, da ne bodo slovenski
klerikalni poslanci storili no« benega koraka proti njemu in da bodo ostali popolnoma pasivni v zadevi imenovanja goriškega nadškofa. Kakor ae vidi, je Škof Jeglič dano obljubo res izpolnil.
Brez ozira na slovenske narodne koristi stoje klerikalci ob strani in gledajo ravnodušno, kako 89 lasata Flapp in Nagi za goriško nadškefijo ter čakajo, aii se poklonijo Lahu F appu ali Nemsu Naglu.
Tako stoje stvari Kar je bilo napredni stranki mogoče storiti, je storila. Postavila se je na stališče: naj postane nadškof kdorkoli, samo da je Slovenec, a ni našla podpore pri slovenskih klerikalcih Ce pride v Gorico N*gl aii Fiapp za nadškof a, sei ve slovenska javnost, da je tega poleg vlade največ kriva slovenska klerikalna stranka.
Volilna reforma na Moravskom.
Praga, 15. oktobra. Volilna preoanova za moravski deželni zbor, s katero **e bavi spravna konferenca, doioča 151 poslancev. Razen virili* stov in veleposestnikov bi imeli v skupini mest Nemci 22, Čehi 21 mandatov; v kmetskih občinah Ćehi 40, Nemci 14 mandatov; v splošni kuriji Čehi 10, Nemci 4 mandate. Trgovski in obrtni zbornici v Brnu in Oio-muci volita po tri češke in tri nem ške posianoe.
Koncesija tirolskim Italijanom.
I n o m o s t, 15. oktobra. Razon koncesije, da je imenovan Italijan za namestnika tirolskega deželnega glavarja, je tirolski namestnik obljubil Italijanom, &ko opuste obstrukeijo v tirolskem doielnem »bera. da se ustanovi posebni deželni šolski svet za južno Tirolsko. Ta koncesija bi posebno udarila nemški šu ferala in nemške šole v Tren-tinu. N mestni* upa dobiti za svoj prsdiog dvetretjini v deželnem zbora, ker bodo zanj g!asovali tudi nemški klerikalci.
Kriza na Ogrskem.
Budimpešta, 15 oktobra. Glede reaktiviranja Fejervarvjevega ministrstva so nastale nove zapreke ter pride k cesarju v avdijenco poprej še grof Z i c h y , ki se je včeraj dve uri posvetoval s K o s s u -t h o m. Zatrjuje pa se tudi, da bo cesar pred odločitvijo še zaslišal S 1 e 11 a. Baron Fejervarj pa pridno snuje temelj za novo stranko, na katero bi se njegovo ministrstvo opiralo. Med poslanci državnega zbora in magnatske zbornice se baje nabirajo podpisi, da dokaže Fejervarv napram kroni, da ima kakih 150 priatašev.
Nemiri na Ruskem.
Varšava, 15. oktobra. V Marku pri Varšavi so neznani zločinci vrgli proti vili tovarnarja Pes selta bombo, ki je ubila dva usluž benca. Na policijo, ki je atentatorje zasledovala, so streljali ter usmrtili dva polioaja. — Nadtlje je bil neki policaj ustreljen v Rueavi v Homelu pa okrožni načelnik polioije.
Odesa, 15 oktobra. V mestu in celem okraju je nastal mir. da se je vojno stanje preklicalo. — V kavkaškem vojnem okraju se je začelo mobilizovanje rezervistov.
Bodočnost Norveške.
London, 15 oktobra. Norveški državni svet je včeraj sklenil, da se za samostojno Norveško obdrži monarhističnadržavna oblika z voljenim kraljem.
Rusko Japonska mirovna pogodba podpisana.
London, 15 oktobra. Včeraj šele sta naznanili ruska in japonska vlada v Washington, da sta ruski, kakor tudi japonski cesar p o d p i -salamirovnopogodbo. S tem je Šele vojna ofisijalno končana.
Srbska skupščina. B e 1 g r a d , 15 oktobra. Včeraj ■e je otvorilo zasedanje srbske skupščine. Za predsednika je bil izvoljen Nikola N i k o I i 6, za podpredsednika
pa Sima Katic in Milovan Lasa r e v i ć.
Obrtni shod.
Deželna zveza kranjskih obrtnih zadrug je sklicala včeraj v »Mestni domu javni obrtni shod z aktualnim sporedom. Posetili so ga med drugim tndi Žnpan Ivan Hribar, poslanca Graaselli in dr. Žitnik, predsednik trgovske in obrtne zbornice Lenarčič, podpredsednik Kollmann, tajnik dr. Mu mik i. dr.
Za predsednika shoda je bil izvoljen Kregar, za zapisnikarja pa Je-ločnik. Zastopnik obrtne oblasti je bil mag. svet. Šešek. Prvi je poročal državni in deželni poslanec dr. Žitnik o novi obrtni noveli, kakršna se je sprejela v obrtnem odseka državnega zbora. Razlagal je paragrafe, ki pri-neso važne spremembe obrtnemu stanu, posebno § 13, ki govori o usposobljenosti v trgovskem stanu. Povedal je, da se je v obrtnem odseku debatiralo samo o pojmu, kaj je trgovec, a ta debata se ni raztegnila zaradi 20 K dijete, češ, da je en marsikateri dan zapravil po 24 K ter ima sedaj več dolgov kot jih je imel, predno je bil poslanec. Dokaz usposobljenosti bodo izrabljali že usposobljeni trgovci za nekak monopol, ker"bodo lahko ustanavljali podružnice tam, kjer ni usposobljenih trgovcev. Vlada ima po novem zakonu dolžnost, da omeji posebno v trgovinah na deželi prodajo vsakovrstnih predmetov ter da določi, kaj sme kateri trgovec vse prodajati. Vladna naredba našteva imenoma obrti, za katere je treba dokaza usposobljenosti in takih obrti je 57. Komisijo za uspo-sobne izpite bo imenovala vlada za tri leta iz skupine mojstrov in enega pomočnika dotične obrti, in sicer po nasvetu obrtnih oblasti in zadrug. Zakon stopi v veljavo šele tri leta po sankciji novega obrtnega reda. Važna določba v novem obrtnem zakonu so obrtne Šole. Kdor absolvira obrtno šolo ter odsluži eno leto pri kakem obrtnem mojstru, dobi pravico, dotično obrt samostojno izvrševati. Poslovanje v kaki obrti med vojaško službo daje pravico, delati izpit za mojstra. Ne velja pa v ta namen delo v kaznilnici ali v prisilni delavnici. — Ženske smejo izvrševati krojaško obrt, ako so se je le eno leto učile, glede drugih obrti pa je je potreba dovoljenja vlade. Gostilničarji in krčma rji morajo imeti usposobnostno izpričevalo v glavnih mestih, v mestih in krajih, ki
Naravoslovne črtice.
IV.
V zračnih višavah.
K ukor smo povedali v zadnjem listku, ni človek po svoji organizaciji sposoben Ca živi v višavah več tisoč metrov. Našteli smo tudi vzroke, pred vsem pomanjkanje kisleca v zraku; a tudi premajhen zračni tlak sam na sebi škoduje bržkone našemu organizmu. V koliko bi se človek mogel navaditi na nove odnošaje, -ega seveda ne vemo, ker nam nedostaje izkušenj. Izvestno bi tudi to ne šlo preko gotove moje.
Bolezenski znaki, ki se pojavijo P*i turistih ia srakoplovoib, nastanejo -* veČine vsled pomanjkanja kislesa, in dosti manj vsled premenjenja tlaka, ter se premen jate v izvrši le pola-Soma in ne mahoma. Vendar so se Pokazale pri zrakoplovcih, ki se dvigajo primerno brzo kvišku krvavitve ** sluznicah v nosu, oči, ušes itd. in se pojavljajo gotovo tudi na no-
tranjih organih. Večja nevarnost pa zrak oplove>. m preti s strani nezadostne množine kisleca, katerega si skuš« organizem s hitrim Bopenjem v potrebni kvantiteti pridobiti, in tako uravnati vsled višine nastali ispsdek. Vsled pomnoienja dihanja pride tudi do hitrejšega utripanja srca, na drugi strani pa is navedenih vzrokov do šumenja po ušaaih, do Blabosti, onemoglosti itd. Če bi trajalo dihanje v tekem zraku, ki ima premalo kisleea v sebi, pa le dalj časa, potem je seveda smrt neizogibna, in človek se saduši. Zato jemljo dandanes tudi vsi zrakoplovci komprimiran kislee seboj, katerega udihavajo, ko pridejo v višave in čutijo kake slabosti.
V prejšnjih letih pa ko niso jemali kisleca seboj, pripetilo se je pri tej ssmi na sebi nevarni iraini tu-ristiki mnogo neprilik in ntzgod. Tako sta le oba spremljevalca Tis-sandiersova dne 15. aprila 1875 1. v viiini 8400 m tako oslabela, da nista mogla več uporabljati dihalnih balonov in sta se zadušila.
V najvišja afero povspela sta se
v zadnjem času Berson in dr. Sftring. Njihov balon jo zatemal 8400 kubičnih m % tro v, a je bil napolnjen samo s 5400 kubičnimi metri plina, da bi se lahko ▼ višjih zračnih plasteh povoljno raztegnil. Pred pravim vzletom spustili so se v balonu, napol-nenim 1 vodikom, do kakih 7500 m visoko na poskušnjo. Balast privesali ao na tak način, da je bilo treba vedno samo eno nit prerezati, kadar so hoteli posamezno vrečo peska iisuti. V začetku dvigal se je balon povsem počasi petem vedno hitrejše, toliko časa, da se je plin povoljno razširil, in do dobrega balon napel. Nato sta pričela zrakoplovca reiati vrvice, ter prasniti vsako pot po 2 vreši. Kisle« vdihavati sta jela zgoda), da bi ostala trdna in bi ne oslabela, dasi se je Berson dvignil Ia večkrat nad 7000 m, in tuđi a poskusi v pneumatični celici na sebi dognal, da višine 8000 na še dobro in brea inhalacije prenese. V višini 8000 m pa je tačel dr. Sftring pešati, Ur je kmalu omedlel in zgubil zavesi Berson pa ga je vzbudil, tat hotel odpreti ventil na balonu, česar
pa dr. Stiring nikakor ni dovoli), ampak zahteval, da se izsce toliko balasta, da se iznova dvigne zrakoplov. Pri 10000 m omedlel je Sii-ring zopet, na kar je Berson potegnil za ventil — kolikrat — ni vedel povedati, ker je sam zgubil zavest, in se ii nje stoprav v višini 5000 m vzbudil.
Po registraciji instrumentov dosegla sta Berson in Siiring višino 10800 m, ob zračnem tlaku 202 mm in — 40• G mraza.
Ta dva znanstvenika bila sta torej navalio iiborno premišljeni vožnji in navsli« vsem potrebnim pripravam jako blisu smrti. A ne samo s pomanjkanjem kisleoa se je bilo raziskovalcema boriti, tudi mraz 40* G pod ničlo ni malenkost. Bila pa sta tad i v tem oziru dobro preskrbljena — imela sta oba kožuhe na sebi, kajti sicer bi leteča */* ure v neaavooti gotovo zmrznila. Na to, da sta imela tndi termofore (ogrevalnima) seboj, v naglioi niti mislila nista. Poleg vsega tega v takih višinah tudi najmanjšo dolo šlovoka neskončno utrudi. To se jo pokazalo v tom
slučaju, ko je dram?! Berson opeŠa-nega tovariša in pri tem sam omaga). Ako odpade cev za dihanje (vodeča do železnega cilindra, v katerem je stisnjeni k?sik, prične srce takoj burno utripati in človeka slabosti obhajati. Jedi no prenese želodec nobene, k večjemu kapljo vina ali konjaka.
Berson je že leta 1894. povzpel se do višine 9155 m, četudi so mislili dolgo, da sta Glaisker in Gcxwall prišla še više. Leta sta trdila, da sta 1. 1882. dcskgia višino 11000 m. Aesmann pa je dokazal, da meje 8990 m na noben način nista prekoračila. Sicer so pa registrovalni zrakoplovi dosegli višine po 20.000 m in več. Tako je balon »Circus« dno 27. aprila 1895. dospel višino 21 800 m. Prof. Assmann je uvedel v aeronav-tiko za registracije posebne, popolnoma satvorjene balone, ki se seveda v visočinah močno napno in raipo-čijo, odkoder jih potem na balon pritrjeni dežnik-spuščalnik prinese na ■omljo naaai. Dosloj rabili ao balone, ki so imeli luknjico, skosi katero jo polagoma odhajal vod ene o, tor na ta
Verovška niti misliti na upamo. O g. N u 1 i Š a kmetskih vlogah smo povedali svoje mnenje Še zadnjič. Vse drage vloge so se isvrčile selo povoljno, aplavsa sploh ni bilo ne k one* ne kraja. Gdč. Hočevarjev! svetujemo, da naj bi šla kam v šolo aa aobrete, ker ima selo lep talent in prikupljiv glas. O g. D r a-gutinoviću, ki je včeraj srečno debatiral kot Štefan, isrešemo definitivno sodbo o prihodnji priliki. — Na lepakih so zamenjana imena. — Zvečer ae je zopet pela Lortiingova opera »Car in tesar« pred rasprodano hišo. Glediški list napoveduje, da se je ta opera snoči pela zadnji v tej sezoni. Upamo, da temu, ne bo tako. Kajti tako melodij-ziiih in lahko umljivih oper je malo, in malo jih je, ki bi tako zelo ugajale rna«i kališki manj naobraženim s'ojem. Treba le publiko opozoriti na glas bane fiiese, posebno na glasbene dovtipe, ki jih ta opera kar mrgoli in ki zadobe svoj vrhunec v veliki kantati v zadnjem dejanju. Z lahkimi, prikupljivimi operami se vzgaja širše občinstvo v glasbenem ozira, da sčasoma umeva tudi težje umotvore. Zato smo za to, da se ta opera ne odatavi z repertoira, marveč naj ae k večjemu odloži na poznejši čas. Za nedeljske večere je pač, kakor na-vlašč in utegnila bi ša parkrat napolniti hišo. Samo to se mora enkrat za vselej odpraviti, da bi bile reprize slabše od premijere, mesto da bi bilo baš narobe. G O u e d n i k je snoči zopet Žel frenetiČen aplavz za svojo carsko pesem. Gdličnemu pevcu naše iskrene častitke. Gitali gg. in dame so bili istotako izborni, seveda z že navedeno klavzulo. U sp Oržel-a k e m u toplo priporočamo, da naj svoje registre bolj ubere s svojimi partnerji in naj jih ne skuša z glasom pređoneti. V b r a n a igra je prvi pogoj za uapevanje oper. Zboru smo — seveda brez uspeha — že sdavna svetovali večje živahnosti t dragem dejanju. — Predstavi sta prisostvovala dež. predsednik Sohwarz in dvorni svetnik grof Ghorinski.
F—1.
— Izredni občni zbor(Dramatičnega društva1 se je vršil v sobota zvtčer v »Nar. domu«. Tega občnega zbora sa je udeležilo enajst oseb, in sicer šest odbornikov (ir Karel vitez B e;we*s-Trsteniški, dr. Stare, I. Rozman, Fr. Govekar, dr. Vlad. Rtvnihar in dr. Fr. Novak) in pet članov »Dram, društva« (dr. Triilsr, I. Šubio, dr. Ivan Jenko, Fr. Orožen in Fr. Kobal). Zborovanje je otvoril predsednik »Dram&tičnga društva« g. dr. K. Biei-weis vitez Trsteniškr, rekoč, da je bilo treba sklicati z red ni obČ. zbor, ker sta se odpovedala svoiim mandatom odbornika gg. dr. Fr. Zbaš-nik in dr. Fr. Teka včič Z o žirom nato je odbor sklenil, da da even-tuvalno v celoti na razpolago svoje mandate, vendar pa je pripravljen, da vodi društvene posle do konca tekoče sezone. G dr. Karel Triller se je izrekel proti temu, da bi odstopil ves odbor in ker bi bilo to samo v škodo društvu in je predlagal, da obdržita svoje mandate tudi odbornika, ki sta odstopila. V istem snaislu je govoril tudi ravnatelj Ž ubio. Nato sa je sklenilo naprositi dr. Teka v Čiča, da še na dalje ostane v odboru, mesto dr. Zbašnika se pa naj naprosi proi. Weatra, da stopi v odbor. Z ozi-rom na ta sklep sta se določita dr. Triller ia dr. Iv. Jenko, da pre-
govorita dr. Tekavčtča, da bi Še a«, dalje ostal v odboru. Vrnila sa se is sosedne sobe z vestjo, da dr. Te-kavčiš drage volje še nadalje ostane odbornik »Dramatičnega draŠtva«. Ko se je še sklenilo, da ae dr. Zbaš-niku izreče pismena zahvala za njegovo delovanje, je predsednik zaključil izredni občni zbor.
— Bocijalnodemokratično klerikalna zveza. Socijalni dem* kratje so sklicali za včeraj v areni .Narodnega doma" shod, na čigar programi je bila splošna in enaka volilna pravica v državi, deželi in občini in katerega se je udeležilo tudi nekaj delavk ia precej klerikalcev. Če se pomisli, kako socijalni demokratje in klerikalci vedno poudarjajo, da imajo vse delavske moči na svoji strani, se% mera priznati, da je bil shod klavern. Če klerikalci socijalni demokratje ne opravijo vkljub veliki agitaciji z obeh strani več ljudi na shod, kakor jih je bilo v areni in potem pri sprevodu, potem stoji slaba s socijalno demokratično in klerikalno stranko. Glavni govornik je bil g. K ris t an, ki je pel hozano klerikalcem in obsojal liberalce, ki ne puste klerikalcev na konja, češ, napadali bi potem lahko klerikalce ki bi ne spolnili svojih obljub, ki jih sedaj delajo kmetom in delavcem Čc bi pa klerikalci izvršili svoje obljube, potem bi pa bilo tako dobro za vse. Naivnost teh nazorov je tako očitna, da je ni treba šele dokazovati. Kristan je hotel potem zavračati naše trditve, da so se socijalni demokratje združili 8 klerikalci, a komaj je rekel, da ni med njimi nobene zveze, že je povedal, da so skupni v mislih in stremljenjih za splošno,volilno pravico. Ali to ni zveza v Gosp. Štete se je v imenu krščansko socijalne zveze odločno uprl, da bi bili klerikalci v kaki zvezi z socijalnimi demokrati, se zadri seveda v „Slovenski Narod", ki baje ne pozna svojega pro grama ia pital slovenske liberalne poslance s politični pastirci Vabil je liberalce — vsaj nekatere — naj se pridružijo lepi črnordeči zvezi in naj gredo z njo v boj za njene ideale. Ne dvo mimo, da najde prijazno vabilo vele-merodajnega g. Štefeta takoj odziv in da bodo liberalci kar trumoma hiteli pod njegovo zastavo. Da se je vsaki kiobasariji ploskalo, je umevno, saj poznamo, kako imajo socjialnodemokratični in klerikalni „voditelji" svoje ljudi na vrvici. Po shodu, kjer se je udeležnikoin ostro naročalo, naj se vsi, vendar vsi udeleže sprevoda po mestu in naj se vedejo dostojno seje začel sprevod. Iz vršil se je popolnoma mirno ia povsem dostojao. Na čelu sta korakala gospoda Kristan in Kordelič z dvema drugima gospodoma, potem je prišlo nekaj delavk ia potem delavci. Ti so korakali poj štirje v eni vrsti. Našteli smo 97 vrst, to je 388 oseb. Taki sprevodi so impozaotni le, Če se jih udeleži ua tisoče ljudi, sicer pa ne. Tudi g. Štefe je korakal med sodrugi. Ko je prišel sprevod pred „Mestui dom" je g. Kristau pohvalil sodruge, da so se tako dostojno vedli in izražal upanje, da so s tem obhodom storili velik korak naprej. Napisi na dveb tablicah so bili tako popačeni, da je moralo biti Človeka sram, da slov. socijalni demokratje in Klerikalci ne znajo toliko slovenski, da bi pravilno sastavili kratek napis.
— Shod kranjskih mlekarn. Včeraj se je vršil shod kranjskih mlekarn, ki ga je sklical ravnatelj »Kmetijske družbe« na zahtevo mlekarn kamniškega okraja s namenom, da se razpravlja o zvišanju in zednačenju   cen    surovega masla.
Hali* v onilooi* ^sW
imajo nad 3000 prebivalcev in v kopališčih. Vendar lahko tudi v teh krajih dovoli vlada olajšave dogovorno s pristojnimi obrtnimi oblastmi. Kdor pa pride z dežele v mesto izvrševat gostilniško obrt, mora napraviti uspo-sobni izpit ali pa dokazati, da je bil že vsaj Štiri leta pri tej obrti. Za prodajo piva v steklenicah je treba po sebne koncesije, ki pa še ne upravi-čuje, polniti sam steklenice s pivom. Istotako je potrebna koncesija za posredovalnice za delo in službe. § 57 določa, da si sme vsak obrtnik potrebno orodje sam popravljati. Konfek-eijonarji si smejo le za prodajo namenjeno obleko dati sami popravljati po krojačih. Natančno je določeno število vajencev, ki jih sme obrtnik imeti. Obrtniku, ki ima vajence izpod 12 let, jih izrablja za drugačne posle ali jih ne pošilja v obrtno šolo se odvzame pravica, imeti vajence. Vajenec, ki drugič ne napravi izpita za pomočnika po lastni krivdi, ostane le pomožni delavec. Izpraševalno komisijo mora plačati zadruga, pristojbino pa vajenec sam. Meja med tovarnarjem in obrtnikom se šele določi. Kazen za obrtne prestopke bo zapor. — Konec svojega poročila je poročevalec opozarjal, da je v obrtnem stanu se premalo izobrazbe. Treba je tudi obrtnikom delovati s svinčnikom v roki.
G tržaški delavski zavarovalnici proti nezgodam je poročal Kregar. Govoril je najprej o takih zavarovalnicah v Avstriji sploh ter povedal, da so skoraj vse pasivne. Praška zavarovalnica, ki ima 521.000 Članov, je največja, a je imela že pred dvemi leti nad 18 milijonov K pasiv. Vse avstrijske zavarovalnice so imele leta 1902 nad 38 milijonov pasiv. Temu je kriva draga uprava in ker so avstrijske zavarovalnice na temelju glav-glavuičnega pokritja. Najmanjša med vsemi zavarovalnicami je tržaška, ki ima le 91.000 zavarovancev. Ta zava rovalnica ne trpi v svoji upravi ne Hrvatov in Slovencev in ue Nemcev, ako niso slepo vdani italijanski gospodi. Za Kranjce ima posebno mero ter postopa z našimi gospodarji vedno strožje kot z laškimi in vendar ima Kranjska pri zavarovalnici 18.000 Članov, ki plačajo na leto nad 400.000 K, zato bi popolnoma lahko izhajala posebna zavarovalnica za Kranjsko, ki bi bolj hu manitarno postopala. Z zavarovalnico bi dobili tudi svojo zvezo okrajnih bolniških blagajen Delavci, ki so laški agitatorji, dobivajo pri tržaški zavarovalnici brez vsake zdravniške preiskave listke za denar. Stavil je tri tozadevne reso ucije : 1. ministrstvo notranjih zadev se naprosi, da čimpreje ustanovi samostojno delavsko zavarovalnico za slučaj nezgod za Kranjsko s sedežem v Ljubljani. 2. Obrtni shod naroča predsedstvu shoda, da odda sklenjeno peticijo navzočemu drž. poslancu dr. Žitniku in 3. obrtni shod naroča zvezni kranjskih obrtuih zadrug, da to vprašanje natančno zasleduje .in objavi vse nerednosti. Resolucije so bile sprejete. Posl. dr. Ž itniku se izreče zahvala in zaupanje. — O pomanjkljivostih tržaške zavarovalnice je govoril še novomeški obrtnik M a 1 o v i č.
Zvezni predsednik Franchetti je poročal o delu v prisilni delavnici in o deželni komisiji. Glede prve točke je predlagal dr. Žitnik, naj se vloži po ljubljanskem poslancu Grasselliju peticija v deželnem zboru. Sprejeto. Glede obeh točk pa je poročevalec predlagal resoluciji, ki sta bili sprejeti soglasno, druga primerno spremenjena ; ker se je obrtna komisija že konstituirala ter se izvolilo
način oslabil Dalou v tohao da je jel čez nekaj ur p&dati in bližati sa zemlji. Assm&nn pa misli, da se bo dalo dobiti še boljši, še prožnejši gumi, tako da bodo njegovi baloni dospeli eelo v višine 30 kilometrov.
Doslej imajo baloni, kakor je znano, pač stmo znanstven, v zadnjih letih tudi športen pomen. Dokler ne bo mogoče balonov voditi — in to se mend*. pač nikoli ne tgodi — je to naravne. Seseda v popolnoma mirnem ozračju, ali v smeri vetra nekoliko vplivati na pot balona, to se bo dalo doseči, in se je doseglo že deloma. Ta poskus je tudi napravil grof de Vau x Hotel je namreč v oktobru 1. 1901. preplavati srednje-zemsko morje, ter prijadrati iz Tou Iona v Algier, kar se mu pa seveda ni posrečilo. Dasi je plovenje trajalo 41 ur, niso dosegli Afrike, kajti neugoden veter je zanesel balon v morske valove, odkoder ga je s posadko vred v spremljevanje poslana bojna ladja »Du Chajla« rešila na avoj brod.
Okrog 11. ure ponoči se je dvignil balon iz toulonske obali; sledila mu je ladja, ter ga razsvetljevala ■ projektorjem. S posebnimi pripravami
tudi predsedstvo, zaradi tega se resolucija naslovi na dotično predsedstvo. Deželni odbornik G r a s s e 11 i je pojasnil, da glavni pogoj so potrebna sredstva, ki jih ja dobiti le, ako bi deželni zbor deloval; obrtna komisija sama je za spremenitev v o b r t n i pospeševalni urad.
Shod je prepustil ureditev in od-poslatev Franchettijevih resolucij predsedstvu, nakar se je »hod ob 12. uri zaključil.
Dnevne vesti
V Ljubljani, 16. oktobra.
— Občinski ewet ljubljanski ima v torek dne 17. oktobra ob
5. popoldne sejo. Na dnevnem redu so naznanila predsedniŠtva in poročila o dopolnilni volitvi v regulacijski odsek; o dopolnilni volitvi v upravni odbor mestne hranilnice; o volitvi predsednika in 6 zastopnikov v kuratorij oesarja Franca Jožefa I. mestne višje dekliške šole; o prošnji Antona Steinerja za dovoljenje is brisa služnosti za pridobivanje ilovice pri vlož štev. 268 ad Trnovsko predmestje; o dopisu telovadnega društva »Sikol« v Ljubljani v sadevi vnajemvzetja bivšega dirkališkega prostora v Lattermanovem drevoredu; v zadevi ograje ob Bleiwisovi eesti ob meji južne Železnice; o prizivu dr. Maksa Pirea proti sklepu glede predpisa priznavalne najemščine za kletna okna pri njegovi novi hiši v Sod-nijskih ulicah; o prisivu dr. Fr. Počka proti prepovedi naprave betonskega tlaka pri njegovi hiši št. 31 v Streliških ul. o prošnji t vrdke R jlla & Neffa za doplačilo pri zgradbikanala na Martinovi cesti; o popravah na Sv. Jakoba mosta in dotičnih na mestno občino pripadajočih stroških; o prošnji Adolfa Petrina za poravnavo računa za razna mizarska dela na II. mastni deški ljudski šoli; o dopisu o kr. deželaega šolskega sveta zaradi lege p roj ek to vanega novega šolskega poslopja za 3. mestno deško ljuisko šolo; o prošnji Frana Anzlina sa podelitev gostilniške konoesije; o prošnji Antona Alberta za podelitev gostilniške koncesije; o prošnji Karla Semiča za podelitev koncesije za gOBtilničarsko in krčmarsko obrt in za žganjetoč v hiši št. 26 na Marije Terezije eesti; o prošnji Ivana Praunseisa za razširjenje gostilniške koncesije.
— Škofova i,Vzajemna zavarovalnica" je tako narodna, da ima njeno glavno zastopstvo v Mariboru na hiši, kjer ima svojo pisarno, tale napis: Hauptagent-schaft der Versioh erun gs-gesellschaft »Vzajemna zavarovalnica proti ognju« in Laibach. Najbrže so njegovi zavarovanci v Mariboru in mariborskem okraju sami Nemci, ker so Slovenci nemara prepametni, da bi se dali zavarovati pri takšni družbi, kakor je škofova zavarovalnica.
— Odveze ne daje jeseniški Župnik Zabukovec vsem tistim svo-
iim spovedanoem, ki ao slučajno člani »Sokola«, dokler na obljubijo, da izstopijo ia tega društva. Zabukovšev teroriiem ne bo imel drugih posledic, kot da bo imel v par letih prašno spovednieo, ker a svojim nesmiselnim ropotanjem na bo ostrašil prav nikogar ali pa ga eelo prisilil k društvenem izstopu. Sieer bi bilo pa menda Zabukovea itak ljubše, še bi aa mu njegovo dalo olajšalo, katerega še zdaj nima skoraj nič.
— „Kršćansko - socialna zveza" na Goriškem. Politiko kranjskih klerikalnih društev mislijo goriški duhovniki vpeljati na Goriškem. V ta namen so imeli 28 p. m. shod, na katerem so se posvetovali, kako bi oživili društveno življenje na Goriškem in kako bi priklopili že obstoječa društva »KrŠČ.-soeialni zvezi« v Ljubljani. Dr. Pavlica je vezal razne klerikalne otrobe in jadikoval, da se na Primorskem širi le napredna misel, katoliška pa spi. Zato je vspodbujal navzoše, naj usta navijajo povsod razna klerikalna društva, ki naj spodkopljejo že obstoječa liberalna. Kakor se vidi, nastane na Goriškem v kratkem boj med liberalnimi in klerikalnimi društvi. Klerikalai hočejo uničiti vso, kar ni klerikalnega, slasti se pa mislijo spraviti nad telovadna društva. Dolž nost goriških naprednjakov je, da ss o pravem čaau zavarujejo proti nesramnemu napadu in klerikalna društva bodo potem sama poginila.
— Slovensko gledališče.
Iz pisarne »Dramatičnega društva« se nam piše: V torek, dne 17. t. m. se uprizori na slovenskem odru prvič krasna veledramatična velika ruska opera »Pikova dama«. G pisatelju, skladatelju in vsebini opere je poročal obširno sobotni »Slovenski Na rod« št. 236 Navedena opera šteje med najboljše muzikalne proizvode najslavnejšega ruskega skladatelja P. Cajkovskega, ona ima vse vrline pristne ruske nacionalne glasbe ; opera je izborno instrumentirana, v godbenem oziru naštudirana z največjo marljivostjo po neumornem kapelniku g. H Benišku. Inscenirana pa se najskrbnejše po vzoru ces. kr. dvorne opere po g. režiserju R a • neku. Opera je na novo opremljena, ima novo dekorasijo (Nevski prospekt ponoči) naslikano po gledališkem mojstru in dekoraeijskem slikarju g. L. Waldsteinu. Rokoko - posteljo z opravo in draperijami je »Drama tičnemu društvu« blagohotno v brez plačno uporabo prepustila velesenjena gospa Naglasov a. V operi sodelujejo vse oporne moči, moški in ženski zbor ter mlado dramatično osobje.
— Slovensko gledališče.
Včeraj popoldan so igrali kot ljudsko predstavo ob znižanih cenah prvič v te) sezoni Jurčič - Krsaik Gj-vekarjeve »R o k o v n j a č e« Uoaeje se eb sebi, da je bilo giedalšče nabito polno. BUŽa Mozola hoča pač vsakdo videti. Gospod režiser V e -r o v š e k je seveda zopet slavil prave triumfe. Ja pač res, in to treba javno priznati, da je gosp Verovšek pravi umetnik skoz in skoz, da Ž njim stoji in pade največji del naših dram, da je on pravi steber slovenskega gledišča in da ai tega brez gospoda
Na devinski skali
Zgodovinska povest. Drugi del. (Dalje.)
Goriško grofico je pretresala taka žalost, da je Juri molče nekaj časa sedel kraj nje ker se mu je zdela prevsakdanja vsaka beseda, ki bi jo izrekel za tolažbo. Umel je pa bolest lepe grofice in obšlo ga je iskreno usmiljenje z njeno usodo.
Zdaj je tudi uganil, zakaj je grofica podpisala konzulu Ottoboni pogodbo, s katero se je odrekla vsem svojim pravicam do Čedada. Grofica je jokaje potrdila, da ji je Ottobone obljubil, da jo zopet spravi z njenim soprogom, ako podpiše pogodbo.
Šele ko se je grofica umirila, je začel govoriti Juri o namenih, ki so ga pripeljali semkaj. Iz začetka ni hotela grofica niti poslušati njegovih predlogov, potem se je začela zanje zanimati, končno je smehljaje pritrdila.
„Ali to mora ostati tajno med nami; nihče ne sme ničesar izvedeti,u je dejala grofica, ko je pri slovesu podala J u rja roko.
.Tajno? Kaj še! To mora vedeti ves svet — sieer nama vse skupaj nič
ne koristi. Ali — zdi se mi, da so se Že zbrali sklicani možje iu treba je, da grem."
Juri se ni dal ne zadržati, ne pregovoriti, da bi obljubil tajnost sklenje nega dejanja. Odšel je smeje se na glas in ko je grofica gledala za uju«, se je sama zasmejala, četudi samo za trenotek.
Sedla je pred svoje zrcalo ia v tem, ko se je ogledovala, je zdaj • skrbjo, zdaj zopet smehljaje mislila na Jurjev predlog.
„Ab, kaj — to je blaznost in ko nec bo zopet slab zame, * je vzdianila grofica. „Pouižaua iu osramočena bom zopet —  in  Majuhard  bo  zame za vedno izgubljen."
Koj na to pa jo je zopet prešinila upanje, da se načrt vendar posreči iu ko se je, stopajoč v pripravljeno kopel, ogledovala v velikih zrcalih, je skors zmagonosno dihnila.
nMorda se le posreči."
Med tem je Juri pletel dalje svtjt spletko. V dvorani je naletel na konzula Ottoboua in znal ga je tako spretna pridobiti na svojo stran, da se je mož kar razvnel za Jurjev načrt in je z vsem svojim velikim vplivom prigovarjal drugim konzulom in plemenitašea-
je inžerer Hertč dosegel, da se je balon vedno plazil v višini 20 m nad morsko gladino, s katero je imel stik. Za redno plavanje je skrbel velik lesen brun; za enako višino nad vodo pa »stabilizator«, napravljen iz cevi, v katere je voda prihajala in odtekala in tako balon obremenjala ali zlajševala; nadalje: deviator, skupina deščic, zbranih v nekako šalusijo, ki se je dala po-1 ubno prestavljati, zapirati in odpirati, kakor naj bi zahtevale vetrovne smeri. Končno je visela na vsej pripravi kot nekako avtomatično krmilo 5 m dolga vrv, na kateri so bili nanizani kosi lesa — nekaka morska kaša, ki je imela nalogo prilagati se posamesnim skupinam valov, njihovim grebenom in dolinam. Balon a takimi zavorami kajpada počasi vozi, in končno še ne pride na oilj. To je pa še vsa boljša n. pr. naša hitra, a »gvišna« dolenjska ielesniea.
Francoski zrakoplovci nameravajo še drugo vožnjo s balonom, namreč not6 Saharo prepluli. Podjetje skuša is vesti Debureau, ki ae je namenil a obali tuniške od Ga-beaa v jušno-aapadni smeri preleteli puščavo.   Ob ugodnem vetra trajala
bi vožnja kakih 75 — 85 ur. Vprašanje pa je, ali vzdrži bslon ob žareči solnčni vročini toliko časa v zraku. V to svrho spuste najprvo poskusni balon z avtomično pripravo sa lasip balasta. Ta priprava bo pritrjena na spodnjem koncu balona in bo napolnjena s vodo. Na njenem spodnjem delu bo ventil, katerega bo zapirala utež, privezana na vrvi. Kakor hitro pade balon, doseže utež zemljo, na kar uhlapne napeta vrv, ter se ventil odpre. Vsled tega odteče toliko vode, da se peza sopet amanjša in ae dvigne balon s novega.
Balon za pravo potovanje vseboval bo 13 000 kub. metrov vodenca in bo imel vzgona aa kakih 12.000 kilogramov. Plaval bo 400—1000 m visoko. Udeležencev bo 5—6; preskrbeli se bodo s hrano z 2—3 tedne, a instrumenti, orožjem itd. Gondola bo napravljena v dve etaži. V gorenji bo spalniea, v spodnji stražnica.
A tudi to podjetje se ne adi vsem dovolj nevarno; zato ae pri-pripravlja Louia Godard, da preplove Atlantski oaean. Boljša še vedno kot šes ae varni tešaj!
Priloga »Slovenskemu Narodu" št. 237. dne 16 oktobra 1905.
Shoda se je udeležilo nad 25 zastopnikov mlekarskih sadrug. Poleg tega je zastopal ravnatelj »Zadružne zveze« g. Rozman okoli 30 mlekarn. Po daljši debati se je konono enoglasno sprejela resolucija: bhod zastopnikov kranjskih mlekarn, ki se je vršil dne 15 t m. v dvorani o. kr. kmetijske družbe v L<ubijani priznava, da o enotnih c^nah surovega masla in drugih mlekarskih izdelkov, kakor tudi o povidigi mlekarstva sploh, ni možno s pridom, govoriti, dokler ni majo vse mlekarne enotnega vodstva. — Zaradi tega sklene shod naprositi o. kr kmetijsko družbo, naj stori v dogovoru z »Zsdružno zvezo«, da se osnuje popolnoma samostojna »Mlekarska zveza«, ki bi stala popolnoma nad strankami in ki bi sestajala ia zastopnikov tadrug ter is zastopnikov deželne vlade, deželnega odbora, »Kmetijske družbe« in »zadružne zveze« Giede revizije in blagovnega prometa naj obdrži vsaka zadruga samostojnost. Ako na tej podlagi ni možno sporazumljenje, obrne naj se
0. kr. kmetijska dražba na o. kr. polje Jeljsko ministrstvo s posebno spomenico, v kateri se prosi sa nasvet, kako je dati izven »Zadružne zveze« stoječim mlekarskim zadrugam na Kranjskem potrebno orgsnizooi o
— „Slovence" vedno laže. Znano je, da so dne 5. in 6 t. m. okoličaoski posestniki na cestah sa-branjevali mlekarieam peljati mleko v Ljubljano. Ravnali so tako, da so moraii orožniki vmes poseči, ki so tudi mnogo krivcev naznanili sodi šža. Dne 6. t m. je pisal pravico-ljubni »Slovenec«, da je bil ta dao baron Codelli s svojimi pristaš: pri okrajnem glavarstvu, kjer se je pritožil radi postopanja orožnikov. Tam je baron zvedel, da je orožniki niso prejeli uikakega navodila in da se je preti njim uvedla preiskava. Dne 14. t. m. pa se je vršila pri okrajnem sodišču v L ubijani razprava proti dotičnim posestnikom radi prestopka po § 4 koal. zakona. Pri tej ?at-pravi je orežniški straŽmester Fink kot pri priča pod svojo službeno prisego izjavil, da je dobilo orožništvo že pred 5 oktobrom od okrajnega glavarstva t?ko navodilo. Kdo tedaj laže, stražmešter ali »Slovenec«? Odgovor menda ni težak. Ćudno pa se nam to vidi, da državno pravdništvo preganja okrog 40 zapeljanih kmetov, glavnega krivca, barona Cjdel-lija pa, ki je celo silovito ravnal in je bil gotovo tudi ovaden, ne prime! So pač v Avstriji za barone drugačne pc&tpve, kakor sa reveže!
— „Slovenske Matice" CXL odor^va seja bo v ponedeljek, dne 23  vinotoka t. 1. ob petth po poldne v društveni pisarni, opored:
1. Naznanila predseđništva. 2. Potrditev zepisnika o 139 odborovi seji.
3 Poroč lo   gospodarskega odseka.
4 Poročilo knjižnega odseka. 5 Taj-n.kovo prrcčilo. 6 E*entuaha.
— K poglavju o discipliniranju delegatov deželne ući-ieljsfce konferencije. Dae 12. t. m. se je vršil skoro polnoštevimo obiskan Izredni občni zbor litijskega okrajnega uČteijskega društva v Šnaituem pri Litiji. Tu se je sprejela z velikanskim navdušenjem in enoglasno sadeča izjava: »Uiiteljstvo litiiSKt g* okraja popolnoma odobrava korak, &i sta g« storila izvoliena delegat* tfga okraja, namreč gg nad-uditelja Bernard Ao.loljšek — Litija
in J^i i Z^ * c <— Vel. Gaber pri letos* M IV deželni učiteljski konferen-0 ji. Delegata sta i s v r š i 1 a le ono,karstaimelanaročeno odsvoiihvoliloev. A to hoče o kr. deželni čolsu svet k ga disciplinirati naj disciplinira vse uč tel) stvo litiiskegra okraja. Mtslimo, pa da i« dovoli tu*" dtseiolimraDJ« Že sama nate skandalozna pUda.e
— Pevasii zbor „Glasne ne Matice11 priredi v loiuSdM sezoni d#a sauavna večera z godbo, petjem, šalj vimi prizori in plesom. Prvi zabavni večer bo v soboto, dne 11 no vembra t. 1, običajni plesni v*»nček pa v sob *to dne 3  sveAana 1906
— Prešeren med Srbi. ..Srbski književni glasnik," ki izhaja v Belgrada pod uredništvom P. Popovića in dr. Jovana Skerlića, priobćuje v svoji oktobrski številki Študijo o Franu Prešerna iz peresa urednika in vseuč 1. profesorja Pavla Popovića in prevode treh Prešernovih pesmi „Oj, Vrba, srečna, draga vas, „Zbog tebe, sreča" in „Kam." Prevodi, zlasti sonetov so prav dobri. Pesmi je nrevel na srbski jezik Vladimir Sta ni mirovi ć.
— Knjižice  „Slava Prešernu!" ie naročila mestna ob čina v Idriji na podlagi s oglas nega   sklega   obč.   odbora   z dne 12. t. m. za dijake   mestne višje realke 220 izvodov. Omenjamo ta sklep  mestnega  obč. odbora idrij skega s posebno pohvalo in ga priporočamo   v   posnemanje drugim, zlasti mestnem obč. zastnpom!
— Kongres Jugoslovanskih književnikov in časnikarjev. Iz Belgrada se nam piše: Nedavno tega sem vam sporočil, da namerava pripravljalni odbor sredi tekočega meseca sklicati v Belgrad kongres jugoslovanskih književnikov •n časnikarjev. Ta misel se je sprožila v prvi vrsti zaradi tega, da bi bili jugoslovanski književniki in čas nikarjt eventualno lahko navzoči pri otvoritvi srbskega vseučilišča. Ker je pa bilo že premalo časa, da bi se pravočasno obvestilo vse jugoslovanske književnike in časnikarje o času kongresa, se je ta misel opustila, pač pa ae je definitivno sklenilo, da se skiiče kongres sredi novembra t. 1. in so se za shod določili trije dnevi t j. 19. 20. in 21. novembra t. L Vest »Beogradskih Novin«, da bo kongres šele prihodnjo spomlad, torej ni resnična. Vabila na kon greš se bodo jela razpošiljati jugoslovanskim listom v najkrajšem času.
— Pri upravnem sodišču
se vrši 24. t. m. prizivna obravnava vrhnišaeg a oestnega odbora proti kranjskemu deželnemu odbora zaradi zdrŽevanja nekega mostu dnu 26. pa obravnava učitelja Jakoba žebreta v Starem trgu zoper naučno ministrstvo v zadevi odškodotr.e ra več ur poučevanja.
— Predavanje o jetiaii v Kranju. Po mnogih ovirah prične *Kr»ij.&a podraŽaica avstrijskega pomožnega društva za bolne na plju č»b« ta teden s javnimi predavanji o jetiki. Prvo tako predavanje se vrš« v četrtek dne 19 t. m. ob pol 6 uri zvečer v fitikalični sobi o. kr. gimnazij v Kranju. Predaval bode p draŽnični gtavni tainik Demeter vites Bleiweis Trsteniški o vprašanju »kaj je j etika in kak o
Navzoče a je bil tudi škof, ki je takoj ukazal, naj se prirede molitve za srečen izid važnega načrta.
„Bratje v Kristusu! Vaši konzuli ao dogovorno s škofom ia z zastopniki naše vladarice, grofice Marije sklenili dogovor, ki zagotovi Čedadu znamenito pnhodnjost. Zaupajte jim in Bog bo blagoslovil njihovo delo.a
Tako je oznanil star menih pred cerkvijo in ko se je začelo mračiti, so ljudje trumoma hiteli v cerkev. Vsi so pred časom popustili delo, vsi so ugibali, kaj da pomeni to oznanilo in kaj da se pripravlja.
Ko je izvedel grof Majnhard za to oznanilo, se je veselo smejal, misleč, da je to zvijača mestnih konzulov, ki naj da prejšnji večer podpisani pogodbi poseben sijaj in naj povzdigne konzula Ottobona. Tudi Katarina je izvedela za Oznanilo in postalo ji je tesno pri srcu, Ker se je dala zlorabiti proti goriškemu grom in ker je obljubila, da pride to uoč na gradič h grofa Majnhardu.
Imela je pa še drugo skrb. Njen •trie, Mihael Galengano, se je dal pre cesti k njej. Vsled silnih muk, ki jih je pretrpel, dokler je bil priklenjen na meniha Dominika in vsled groznih doživljajev na razbojniškem grada, je težke obolel iu včasih fantaziral tako, da je Katarina vsa preplašena bežala njegove lobe. V njegovih bolnih
možganih se je borba med razbojniki j in med menihom zrcalila kot borba med j nebesi in med peklom in prosil je po moči zdaj boga, zdaj satana. Na srečo je j prišel Juri in je ukazal slugi, naj gre iskat zdravnika Natana.
„Ta je Žid," je tožila Katarina. -Zid ne more v našo hišo, saj je to prepovedano. Kristjan, ki pusti Žida v svojo hišo, zapade izobčenja."
„No, da le ne zapade smrti," je menil Juri. „Sicer je pa tvoj stric Mihael Galengaao izobčen. Pusti torej najprej Žida k njemu, da mu izleči telo, potem pa pokliči meniha, da mu izleči dušo."
Čim je bila ta stvar urejena, je Katarina najprej hotela vedeti, kaj da pomeni oznanilo, ki se je razglasilo v cerkvi in vsled katerega hiti ljudstvo v cerkev na molitev.
Ko ji je povedal Juri, da se gre za ljubavni sestanek, ki ga je obljubila grofa Majnhardu in ko jo je Jari pozval, naj se pripravi za ta sestanek, je Katarina vsa prepadena udarila v jok in obsala J ur j a z bridkimi očitanji. Zaman se je Jari prizadeval, da pomiri Katarino, zaman ji je pravil, da ji je hotel napraviti le veselo presenečenje, s katerim bi bil združen dober nauk za grofa Majnbarda. Katarina ga ni hotela poslušati.
(Dalje prih.)
se je ubranimo«. Vstop je vsakomur prost; v interesu stvari teleti |e mnogobrojne udeležbe.
— »Jeseniško šolstvo".
Pod tem naslovom prinaia »Gore niec« članek o lolah  na Jesenicah in Savi.  Na Savi je dobila nemška šola pravieo javnosti   in to soper voljo veČine ok»a|nega šolskega sveta radovljiškega. Š »Ia ima namen, odtu levati otroke zaslepljenih slovenskih delavcev njhovemu materinemu je ziku.   Da se   velika   raznar dujoČa nevarnost prepreči, priporoča »Gore n»ec«   občinskemu   sestopu jeseniškemu, naj sklene, da se sezida med Savo in Jesenicami novo šolsko poslopje in naj se takoj razširi dosedanja štirirasrednisa v osemrasrednioo Ta občinska in komunalna šola b> bila prava meščanska iola, ki je sa Slovence potrebna;kot voda ribi. Peti ko munalni rasred naj bi se otvoril takoj, ker se na ve. kaj prinese bodočnost
— Bolnica v Kandiji. Dr. Liebsch, sekuodarij v bolnici usmiljenih bratov v Kandiji je imenovan primarnim zdravnikom v Nazaretu v Palestini. Red usmiljenih bratov graške provincije je prevzel imenovano bolnico v svoje oskrbo ter jo hoče modernizirati. Mesto sekundarija v Kandiji je zdaj zopet razpisano.
— Bralno in pevsko društvo „Toplice" v Toplicah je prejelo od g. B t novca, trgovca ■ pa pirjem, lepo Število knjig, koje ja g Jernej Banovo a g. L. Sohvrentnarjem in »Neimenovanim« blagohotno poklonil mlademu društvu. Knjige so v resnici lepe in pripravne sa preprosto ljudstvo. Cenjeni gospodje: Veliko ste pripomogli, v to bodite uverjeni! Društvo pa Vam bo od srca hvaležno! Gospodom darovaloem naj bo tem potom izrečena srčna zahvala.
— Ces. kr. okrajni šolski svet v Črnomlju je sklenil v saji dne 13. oktobra t. 1. vis. e. kr. dež. šolskemu svetu predlagati, da se na podlagi zaslišanja delegatov bivše deželne učiteljske konference vsako daljno disciplinarno postopa nje opusti, ker je beda učiteljstva povsem dokasana in, ker je bilo postopanje delegatov nekak obupen klic za nujno od pomoč.
— Vinski semenj v Krakom. Za ta semenj je veliko zanimanje, zlasti ker se je v onih krajih pridelalo nepričakovano mnogo in prav dobrega vina. S semnjem bo združeno predavanje o kletarstvu, ne o mlekarstva, kakor je bilo zadnjič pomotoma pisano.
— Dnuštvo slovanskih odvetniških in notarskih uradnikov v Celju bode imelo svoj redni občni zbor dae 12. listopada 1.1. popoldne ob 2. uri v mali Čitaloiški dvorani v -Narodnem domu" v Celju. Eaako kakor draga leta priredi tudi letos zvečer po zborovanju koncert, takozvani in obče priljubljeni „Martnov večerK s petjem, igro in godbo.
— športno društvo „Maribor" začne zopet s telovadbo v sredo, dne 18. t. m., ter telovadi vsako sredo in soboto za sedaj, dokler se udeleženci ne zedinijo za drugi čas, od pol 8. do pol 9. are zvečer v gimnazijski telovadnici. Če se oglasi dovolj telovadcev, telovadilo se bo v dveh ali morebiti se več vrstah ali celo oddelkih.
— Z nožem. V Vojniku na Štajerskem se je v neki gostilni začel prepir med bratoma Martinom in Jožefom Kovačem in delavoem Wengustom. Ker je Wengust bil preveč siten in nasilen, rinila sta ga Kovača ven. Pri Um je potegnil Wengust nož in ranil Jožefa Kovač« zelo nevarno. Nemški ltati so to stvar pograbili in že vpijejo o Siovenc b, kakšni ubijalci da so. Zakaj ne pri naša kaka »W»htaries« pretepov in poboj** ter drugih lepih činov nem ških Štajercev, ker se s pretepi in poboji tako rada peča! Garantirano je, da ji potem tega pobojnega gta diva ne bo nikoli smanikalo!
— Zbesnela krava. V Ptuju J je ibesneia neka krava, ki so jo gnali k mesarju, in pri tem težko ranila neko Žensko in razbila neko izložbo. Divjo živa) so potem s vel k > silo ukrotili in odgnali na njen cl?
— Eksplozija omodnišnice v Rudersdorfu pri Gradcu. Razen treh delavcev, ki so bili pri eksploziji ubiti, je umrl že v bolnišnici četrti ponesrečenec, 441etni Janez Potočnik, doma od Sv. Trojice na Spodniem S ajerskem.
— Zblazneli korporel. V Volfsbergu na Koroškem je zblaznel hazarski korporal Varga in divje mahal s sabljo semtertja. Pri tem bi bil kmalu ranil nekega mizarskega, pomočnika. Orožniki ga niso mogli preje premagati nego da je dobil sunek z bajonetom.
— Učiteljske  place nm
Goriškem. V zadnjem zasedanju gorilkega det. sbora je bil sprejet zakon o uredbi učiteljskih plač na Goriškem. Za zvišanje plač potrebno pokritje pa je hotel d* ž. zbor dobiti na način, glede katerega ao bili vsi razumni ljudje mnenja, da je ves
zakon   o svišanju   učiteljskih plač mrtvorojeno dete. Ia to se je obistinilo.   Viada ni zakona predložila v sankcijo.   Naravno je, da je učitelj stvo skraino ocrorČeno.
— Tiskovna tožba proti klerikalnemu tržadkemu »Novemu Listu1. Ob priliki otvoritve „Narodnega Doma" v Podgradu je prinesel klerikalni „Novi List" zlobno vest, da pri odhoda iz Podgrada gg. Makso Co ti č, urednik „Ediuoati", ia Fr. Ka-činič,, aredaik „Tršćaaskeg Lloyda" nista hotela vzeti aa svoj voz predsednika političnega društva n£dinost" g. Matka Mandića. Ta vest je iz vala veliko ogorčenje v tržaških krogih proti imenovanim gospodom. Dasi sta Cotić in Kačiuić vso zadevo javno pojasnila, vendar „Novi List" ni prenehal jih obrekovati. Vsled tega je bil g. CotiČ primoran proti Novemu Listu" nastopiti sodno pot in tožiti njegovega urednika radi razžaljenja časti. Na podlagi te tožbe je bila v soboto v uredniških prostorih „Novega Lista" hišna preiskava in se je proti odgovornemu urednika in izdajatelja tega lista A. Svari uvedlo kazensko postopanje. Klerikalni klevetniki bodo torej imeli pred sodiščem priliko zagovarjati svoje zlobne trditve.
— „Sava", društvo svobodomiselnih slov. akad. na Dunaju, priredi svoj I. redni občni zbor v sredo, dne 18. t. m. ob pol 8. nri zvečer a sledečim dnevnim redom: 1. Čitanje zapisnika. 2. Poročilo odborovo. 3. Poročilo odseka za legit. list. 4. Poročilo revizorjev. 5. Sprejem članov. 6. Volitve odbora. 7. Volitve odseka za legit. list. 8. Slučajnosti. Lokal: Restavracija nZum Magistrat", I. Lichtenfelsgasse 2. Svobodomiselni slovaaski gostje dobro došli!
— Tatvina vrednostnih papirjev- Dne 30. m. m. so bih v Gradcu ukradeni sledeči vrednostni papirji: renta za 2000 gld. s kupni ca rw»j in novenaber termin s št*v : 417 319. 412 723, 291999, 426 288 415,277 415 278 in 521444 Renta za 100 gld. s kuponi za maj in novem ber termin s številkami: 192.510, 216 576, 249 611, 366 502, 401976 in 214 147. Renta za 1000 gld s kuponi sa februar in avgust termin s Šte vilko 114.181; zastavno pismo z% gld. zemlj. pos. mesta Sibinjt V. emisije s kuponi za juni in december termin s številkam* 5744 in 5746; zastavno pismo za 1000 gld. hranilnice v Sbiniu IV. emisije s kuponi za suŠee in september termin s številko 2388; zastavno pismo iste hranilnice II. imaje za 500 gld. s kuponi za februar iu avgust termin a številko 0923; zastavao nismo iste hranilnice III. emisije za 500 gld. s kuponi za maj in novem ber termin s številkama 2639 in 2184 Pred nakupom navedenih vrednostnih papirjev ne občinstvo svari.
— Dve javni naeilstvi sta bili včeraj, in sicer prvo na Poljacsk', drugo pa na Danajski cesti. Okoli 2 ure popoldne je prikolovratil v go stilno g. Antona GraiŽarja na Ambroževem trgu mesarski pomočnik Avgust Žlindra iz L«škega trga ter sa čel z vrčkom in nožem tako razbijati po mizi da je moral gostilničar poki cati policijskega stražnika Kurenta, Ha ga je iz gostilne odstranil. Ker Ž indra ni hotel gostilne zapustiti na opomin, je moral stražnik rabiti silo V Um se pa razgrajač zabarikadira z dvema stoloma, ki mu pa tudi n>sta dosti pomagala, kajti krepka stružni kova roka ga je vseeno potisnila pod kap.   Tadi   potem je    Ž'indra silil toliko časa nazaj v gostilno,  da mu je Kurent napovedal aretovan'e. Sa daj je bil pa ogenj v strehi Žtindra se htpoma spusti v stražniki, se začne s njim ruvati in mu slednjič zvije roko.  S pomočjo  neke dru>re ■sebe   je  Kurent   potem   nastl leža uklonil, a |e ta takoj tekel k elektnČ nemu    drogu t -r začel, v svrho, da bi se oprostil, z verigo tolči po njem Šale na prigovarjanje nekega nadpo-ročnika se je 2'indra vdal in šel s stražnikom ksteremu »e pa tuđi po poti delal velike težave. Žlindra je že za radi tatvine in tepeža predkaanovan in ni še dolgo od tega, kar je zapu stil Smesečno ječo, v kataro se bode moral zopet povrniti. — Snoči so pred Peterčevo hišo na Dunajski oesti Fran Zorman, Jožef Vrhove in Mar tin   Fink   rasgrajali. Peterčevemu hlapcu se je pa zdelo potrebno, da razgrajače raažene, a naletel je na rv.labo. Razgrajači so ga jeli pretepa-vati in ga vrgli na tla. Ko je to vi dol mitniški pašnik Aleš Lukman lili je opozoril, da naj bedo mirni. Hlapec se jim je slednjič le zmotal in zbežal  na  dvorišfie, razgrajači ao pa šli naprej. Kmalu pa pride hlapec iz dvorišša s vilam?, a Lukman je tudi tega opozoril, da naj jih sedaj pusti iti dalje,  kar pa ni nič izdalo Kmalu petem je pri Tavčarjevi hiši zavrelo in Peterčev hlapec je bil brez vil.   Ko  so potem raigrajači vlekli hlapca za Bežigrad in tam napravih a njim svoje »ceremonije«, prišli so nazaj k mitnici in vpili, da »mora
fudi leblajtar dons erknt« Ko je Lukman to čul, fe šel v sobo, a razgrajači so udrli z vilami za nj»m Ker jih Lukman drugače ni mogel odgnati, je začel streljati, kar pa tudi ni nič pomagalo. Ia ko je dal šest strelov, je potem ušel iz sobe v kuhinjo od tam pa na dvor>šše. V tem je pa prišla policija in je Zormana in Vrbovca sretovala, Fink jo je bil pa še pravočasno pobrisal. Danes oa se je Fnk javil sam in kazal na trebahu luknje, Češ, da je bil sooči pri rabuki od krog):*-, zadet. Pravi s ar, da ga samo nekoliko skeli, s o- r p« da nima posebn h bolečin. Lukman je bil na roki s vilami ranjen in le sreča je za nasilneže, da so mu bile oošie patrone, kajti ta se je b lo treba braniti na »m*' in Življenje,
— Po tržašiko« V noči od sobote na nedeljo ao dosedaj še neznani tatovi prekopali zid pri baraki na Pogačarjevim trga iu pokradli prodajalki obava', len B azoifcavi, 15 parov ženskih črevtjev ia moških škornjev Šfcn#i» zn^sa 150 K
— Orožništeo v ši4hi je včeraj arctovaio delavca F'ar;c Jenkota. n;egovo ženo in 15 "tnega sine, ker po na sumu, da en * D.agi ukradli n- kemu posestniku 350 &ron denarja.
— Štruco kruha je ukr&del due 15 t. m. neki deiaveo p-»Ku g. Rudolfu Bjnčariu ko je tam popival. Oškodovanec je vzel delavcu kruh sam nw-
— Hud nasledek otroške
dale« Dne  13 t m pjpollue, Daš
ko so šli otroci iz šdi, je peljal po Flor«an8fc-h ulicah L^fcnerje? hlapec Alojzij Žgtnjar s tramovi naložen voz. Pred hišo št 29 pa je pabn*l v šali neki šolski učtneo 6ietnegf> Š e-fana Ocvirka, ki je padel pod konja ia mu je stopil konj na roko, p t rs mu je pa šio še kolo čez njo. Hudo poškodovanega deHa je oče preoaeeJ takoj v deželno bolnišnico. Hiapcia ne zadene nobena krivda.
— Nesreča na železnici. Včeraj je stopi; na postaji v Pro-eiu nadsprevodnis gosp Anton H.-rmsnn med tir baš, ko je nasproti prihajal vlak. V tem ko je zagozdeno nogo pulil iz lira, je prišel vlak in ga povozil. Eno nogo mu je koio hudo poškodovalo, drugo pa zmečkalo. Pripeljali so ga v deželno bolnišnico.
— Tatvina. K-l&tster.u mojstru g Ferdinandu 3>fca j? bil usra-den i* dvorišč na Renski oesti is surov dvokolosen voziček
— Vojaški novinci so letos izredno mirni N.t* upitia ni čuti pa ulicah, kakor včasih. Zaleti se pač kdo v zid, a Čuje se samj »primoj-krščen duš« in domovin* je rešena.
— DePavsko gibanje. Včeraj se je odpeljalo a j«ž..ega k>>i<rivora v Ameriko 17 Slovencev In 20 Hrvatov, nazaj je pa pr;3!o 40 S ovencev in 50 Hrvatov. V Schviobs je šlo 19, v Inomost 20, v L no pa 17 H-vatov. Na Dun*j je Slo 20 Kočevarje* kostanj o^č — V soboto je šlo v Ameriko 34 S'*"»v«»r.eev.
— Izgubljene in najdene reČL G s.<s Ivan Prohincv*, žena vratarja v sodnijski palači, jo izguoila Zlat ubao, vred?j; 12 K — Zaseb-r ica g. Milka TolUziijeva >e laBubila dolgo zlato verižico z obeskom, v katerem sta bil: vdelam dve al:ki, vredna 60 K. — Šivilja Ivana Pra-protoikova je iz^uoila črni u^njato denarnico, v kateri je bilo 5 K denarja. — Na južnem kolodvoru sta bila izgubljeoa, oziroma najdena d?a dežnika, si k a m nož, ilit prstan z rdečim kamnom, ekatutja, v kurije bila bluza, 2 si&mtiifca, žensk* errv-lil in diverse, dva moška klobuka, škatulja z dve;> a žensk.m* alobu-ko^a škatulja papirnat h vz ><c^c, slovenska knjiga, črna torb 1* s starim perilom, pratn* ročaa toibica, palica in Avatulja 8 4. cvrataiti. — D jak Jožt-f Č rae je našel ščip*Ini£ ter ga odiai na magistratu. — Garderobna glčna. Marija Šcrunčeva je našla dne 12 t. m. v giedaltŠću dva zastavni lista ia ju oiaVa ns magistratu.
— Cvet in sad. Na vrtu trgovca Steinerja na Opekarski cesti go štiri jablane v cvetju uied cvetjem pa se nahaja tudi  popoluoma razvit sad
— kot oreh debela jabolka. Ali je to zuak bodoče tople zime V
— Izkaz deustvene posredovalnice „Slovensfcega trgovskega društva Memur". V službo se sprejme: 1 knpgj -dja, 1 koresponleut, 1 koatoatiat 4 pomočniki mešane stroke, 2 pnmncmka špecerijske stroke, 2 pomočnika manufakturne stroke, 1 kont ri t nja, 3 učenci. — Službe iščejo: 1 knjigovodja, 7 pomočnikov mešane stroke, 9 pomočnikov špecerijske stroke, 3 pomočniki manuftv turne stroke, 2 pomočnika m«nuf«kiurae in mešane stroke, 1 pomočnik gaiantt>ri|ske atroke, 1 prodajalk*, 5 kontoristinj, 1 učenec.
— Jugoslovanake novioe.
— Starčevieanci proti reški resoluciji. Sobotni „ilrv. Pravou pri-
občuje na prvem mestu dolgo izjavo eksekutivnega odbora Starčevićeve stranke prava proti reški rezoluciji in naglasa tile dve točki:
1. Stranka prava, stoječ na temelju drž. prava in narodnega načela, bo delovala z vsemi sredstvi na to, da se vse hrvatske zemlje zedinijo v eno samostalno državno telo v okviru habsburške monarhije in bo podpirala z vsemi močmi stremljenje bratov Slovencev, da se tudi slovenske zemlje priklopijo tej državni enoti; 2. takisto bo stranka delovala na to, da se Hrvatska uredi kot ustavna in svobodna država, v kateri bo narod v Baboru imel zakonoda-jalno moč.
Reška rezolucija ruši ta temelj kraljevine Hrvatske, zato je najhujši zločin, političen greh, ki bo izvo-stotini novih zločinov, ako ne bodo Hrvatje takoj odločno nastopili proti nji.
— Jugoslovanski večer na zagrebškem gledališču bo jutri v torek 17. t. m. Vprizore se te-le enodejanke: „Nesreća" bolgarskega pisatelja Andrej či na „T u j e o Č i" slovenske pisateljice Zofke Jelov-škove, „ V e n u s v i c t r i x " hrv. pisatelja M. Begovića in „Naša deca" srbskega dramatika Branislava Mušica.
— Hrvatska književna revija. Odbor „Društva hrv. književnika" je sklenil, da bo z novim letom jel izdajati mesečnik strogo književnega značaja. Izhajal bo početkom vsakega meseca in ga bo urejeval prof. dr. G j. Š u r m i n. Prva številka tega Usta izide o božiču.
*
— Srbsko vseučilišče v B e 1 g r a d u se je včeraj otvorilo na svečau način. Izvirno poročilo našega poročevalca o tem znamenitem kulturnem dogodku v Srbiji priobčimo jutri ali pojutrišnjem. —
Dosedaj se je na vseučilišču vpisalo nad 700 slušateljev.
Dijaki so si ustanovili več akade-mičnih klubov. Radikalni demokrati imajo klub „0 s 1 o b o d j e n j e", radi-kalci pa klub „Slovenski J u gu poleg teh imajo svoja društva tudi socijaldemokratski, nacionalistični in napredni dijaki.
* Najnovejše no«5se* — Močan potres so imeli v soboto po južni Italiji.
— Dar nemškemu cesarju. Neki berolinski bankir je kupil v Fra-scattiju vilo za 125.000 lir ter jo podaril cesarju, ki ustanovi v vili nemško umetniško galerijo.
— L a k ot a razsaja v nekaterih pokrajinah na Španskem. Blizu Sevile so lačni delavci napadli zaloge trgovcev, jih razdjali ter se polastili živil.
* časopis za duše v vicah* Švicarski klerikalni listi so orinesir ravnokar sledeče oznanilo: »Od leta 1904. izhaja z* revna duše v vicah mesečnik pod naslovom »Poslanec revnih duš«. Mesečnik v tolažbo revnih duš v v cah menjaje s prilogo o češčenju boljega obličja in najsve-t-MŠi-g* altarnega zakrament*. Na leto 12 zvs-z^ov, p» 18 3tr*ni tisk* s po dooaoui in inserati. C*na na dom dostavljenemu listu 2 M 40. Pridoe, zanesljive osebe, *i hi razširjale list, dobe prospekte in prodajne pogoje. Inserati se sprejemajo le od realno katoliških tvrdk.« — Bije bi si tuli »proklete duše« v peklu rade orni slile svoje glasilo, le zaradi papirja so v zadregi, ker bi seveda zgirel.
* Rooseveiiov dar japon-sUi cesarici. Ameriški predsed n;k Rocsevelt je naročil v Ssngerjevi tovarni prekrasen šivalni stroj ter ga pošlje japonski cesarici v znak hvaležnosti, ker je tako sijajno in ljubeznivo sprejela njegovo hčer Alico, ko je nedavno obiskala Japonsko. V razgovoru z Alico je japonska cesarica sama izrazila željo, da s' želi imeti ameriški šivalni stroj. Vsi deli imenovanega stroje, razea onih ki so izpostavljeni drgnenju bodo prevkčeui z zlatom, a na obeh straneh stroja bodeta ameriški m japon ski gro iRtntako iz zlata
* Pametna uvedba. V malem gledališču v B^rolinu je gledališko vodstvo odredilo, da se morajo takoj zapreti vsa vrata gladshščna, kadar se prične predstava. Kdor poz neje pride, mora počakati konec prvega dejanja. Seveda to ni vše»Č mnogim komodnim obiskovalcem, k' misijo, da |e moderno in bolj fino, poznejše prihajati k predstavam. — Tudi v L ubijani bi kaj takega ne bilo napačno u esti, ker msrsi kdo že uprav sramotna grtši napo-trptžijivost gledalcev.
* Samomor na papirju. Icgledntga policaja je 'melo do ne davno mestece Rbein. Mož je v svojem prejšnjem bivališču zagrešil precej kaznjivega in državno pravd-ništvo je poslalo za njim obtožnioo. Ker pa je bil obtoženi v Rheinu edino »oko postave«, napisa! je sam sebi mrtvaški lat ter ga poslal državnemu pra^dmštvu, ki je seveda kazensvo postopanje ustavilo. Toda mrtvaški   list je dobila slučajno v
roke policijska uprava, kjer je vsorni mož poprej služboval ter seveda takoj spoznala njegovo pisavo. Takoj nato je državno pravdniitvo odredilo aiskopanje mrtvega« ter ga spravilo za zamrežena okna.
* Konec zakonske tragedije. Kakor je bilo poročeno, je meseca iunija v Torinu stotnik generalnega štaba Duranda presenetil svojo lahkomiselno soprogo v hotelu v Novi Lsguri, kjer je stanovala v hotein z nekim poročnikom, dočim je možu rekla, da obišč* svojo bolno sorodnico. V svojem razburjenju je streljal na ženo tar se puatil aretovati. Žena je vendar okrevala ter sedaj pri obravnavi prosila porotnike, n*j m,ož* oprost«, ker ni bol|e*a saslu-lila. In porotniki so jr» usiiš*li.
* Ljubitelji maek. Človek se mora čuditi, da se dandanes nahaja obilno ljudi — in to tudi med boljšimi stanovi — ki jim je mačka, potuhnjena iu hinavska žival, več nego pa Človek. Tudi za pse bi dali nekateri zlasti pa nekatere vse, kar imajo in jih n. pr. nesreča njihovega bližnjega ne gane nič, dočim letajo za svojega razvajenega psička okrog vseh živinozdravnikov in okoli raznih konjederk. Kakor se pa kaže, je ta prevelka ljubezen gotovih ljudi do mačk in psov nekako prirojena in se je celo nekateri veliki ljudje niso mogli ubraniti. Tako je Mohamed ljubil svojo mačko, da je ni hotel zbuditi, ko mu je nekoč zaspala na robu njegove suknje in mu je bilo treba iti molit. Zato je rajši odrezal tisti kos suknje, samo da se je njegova ljubljenka ni prebudila. Slika nemškega pesnika Hans Sachsa nam prikazuje njegovo mačko ljubimko, ki leži na pisalni mizi svojega gospoda. Richelieu je bil velik mačji prijatelj, kar odgovarja njegovemu značaju. Colbert ni mogel nikoli delati, ako na njegovi pisalni mizi ni sedelo par mačk in kadar so začele mačke nekoliko živahneje presti, šlo mu je delo hitro izpod rok. Neki perzijski šah je izmed mnogih svojih mačjih ljubimk ljubil zlasti eno, s katero je jedel vedno skupaj iz enega krožnika. Veliki ljubitelji mačk so bili tudi lord Chesterfield, angleški pesnik Eiliot, Sardou, Massenet in Piere Loti. Slavni slikar Mind je posvetil vse svoje življenje učenim študijam o mačkah, slikajoč jih v vseh mogočih telesnih položajih in ni skrbel za nobeno drugo stvar. Čudno je, da ge je Mind v svoji starosti o vseh rečeh menil kot otrok, kadar je pa prišel govor na mačke, je govoril z učenjaško preciznostjo. Ko je umrl leta 1814, imele so vse poteze njegovega obraza nekaj mačjega na sebi.
* Strupena potica. 271etni noseatn k Š efan K. v okraju Vel ka Gorica na Hrvatskem je zadnje ča*e zanemarjal svojo mlado, lepo ženo Kozo ter se zanimal za druge žen sfc .. Roza je to nekaj časa mirno
u šala, končno pa sklenila t« mu napraviti konec. Avgusta t. 1. je mo-rai njen mož iti k orožnim vajam. Žena mu je spekia veliko pot co na pol V m- ko je natros'la precejšnjo množino fo~f Tj Ko je mož hotel po tiso jesti, se mu je sazdel takoj prvi grižljaj sumljiv. Preiskal je celo notico ter videl da j* rdeče pisana. Takoj mu je šinilo v gUvo, da £a je 2ena hotela zastrup ti. Nesel je potico k sodišču ter ovadil ženo, ki jo je državno pravdnišUo tudi r. prlo. Pri obravnavi pa je poveda a, ia je na trgu tožila neki naznani kmetici, da jo mož zanemarja. Nezn nka ji je dala rdečkastega praška, čei, naj gr. da možu med jed, nakar jo bo xopet imel rad in na druge ženske pozabil. Iq res je usula prašek med moko, ne da bi bila vedela, da je strup. — S jdišče jo je oprostilo.
* Komoden pismonoša. Francoski listi poročajo nastopno resnično dogodbo: Neki pismonoša je moral vsak dan raznašat: pošto v dve milji oddaljeno župnijo Mnogo p šte saveda ni bilo, saj kmetje ne dobivajo veliko pisarn. Pač pa je dobival župnik vsak dan svoj časopis. V letošnjem vročem poletju pa neki dan razen župnikovega časopisa sploh ni bilo za omenjano vas nič pošte. Pismonoša si je m>s ll, da se pač ne izplača zaradi take malenkosti potovati tako daleč ter je res o*tai doma. Drut<i dan ga je srečal župnik na cesti ter ga nagovoril: »No, prijatelj, kako pa je z mojim časopisom? Včeraj mi ga niste prinesli!« — Pnmo noša je dobrodušno odgovoril: »č -mu b< hodil tako v hudi vročini? Prečita! sem časopis in itak ni bilo ničesar vrednega v njem.« — Nato je župnik odgovoril ravnotako dobrodušno: »To pa je kaj drugega, l;ubi prijatelj; pa vendar bi vas prosil, ako še najdete časopis, da mi ga vseeno pri priliki prinesete, ker bi namreč rad čit&l nadaljevanje romana . . .«
* Brez denarja tudi čudežev ni. G aatlo sarajevskega Škofa »Vrnoosna« pripovedni«, kako Čudodelna je mati božja v Komuštni pri Težnju, da prihcjajo k njej po pomoč tudi pravoslavni, mohaoiedani in t dje, seveda ako — plačajo. Kako
je mati bolja čudodelna, tako zahteva tudi točnost v plačilu. Tako je privedel neki mehamedan k Mariji svojega brata, ki je bil božjasten. Obljubil je poslati materi božji vsako leto na dan velike Gospojniee poseben dar. In takoj je brata božjaat zapustila. Zviti Turek pa je mislil, da je krščanska mati božja pozab-ljiva kakor kak sultanov sodnik ter drugo leto že ni več poslal obljubljenega daru Takoj se je bratu vrnila božjast. Ves prestrašen je orite kel mohamedan vprašat katoliškega duhovnika, ali bi bila mati božja zadovoljna, da ji letos pošlje skupno darilo sa dve leti, čemur je duhov nik gotovo pritrdil, ali so se mu spregledale »zamudne obresti«, »Vrhbosna« ne pove.
* Hudodelnikova čaet. V jetnišmui v Himburga sedi skrajno nevarni al >čuiec Sđhao, ki je sploh večino svoiega življenja prebil v ječah. Iz ječe pa je naperit civilno pravdo zoper nekega znanca, in v tej pravdi je neka dama kot priča imenovala hudodelnikove trditve za laž Sahao pa se je Čutil vsled tega hudo žaljenega na svoji časti ter je dhmo tožil. Sjhao je imel pri obravnavi gromeč govor o krivici, ki se le prizadejala njegovemu »značaju«. Tožena je hotela z obžalovanjem ža litev preklicati, toda stari hudodel-nik je odločno zahteval, da mora damo za tako krvavo žaljenje zadeti ebčutaa kazen, češ, da »svoje časti ne pusti vlačiti po blatu«. In res je bila toženka zaradi rasžalitve »go-$pod»« Schaoja obsojena v globo 20 mark. S&oeag »nosno je gledal tako na svoji časti oprani kaznjenec na obsojenko tar odšel s povzdignjeno glavo is sodne dvorane v kaznilnico, da presedi svojo lOsetno ječo.
* Orakel. Neki mladenič se je zaljubil v neko perico. Dekle ga je tudi ljubilo ter mu seveda pralo perilo, in sicer zelo lepo ter brezplačno, kar je bilo mladeniču še najbolj po volji. Toda kakor je to med zaljubljenci običajno, sta se nekoč sprla ter se nekaj dni nista videla. Da bi se razmerje zopet obnovilo, poslal je mladenič svoji ljubici zopet perilo. Perica, ki je znala bolje prati kakor pa pisati, je perilo snažno oprala ter mu ga do-poslala s sledečimi vrstami: „Ako bo kaj, ni nič, ako ne bo nič, je pa 36 krajcarjev."
* Koliko dreves ima Pariz. Pariz ima približno 80.000 dreves razen onih v privatnih parkih, vrtovih, pokopališčih iu šolah. V okroglem številu je 26.000 platan, 16.000 bresti, 17.000 kostanjev, 6000 javorjev, 5000 gozdnih javorjev, 4000 akacij in ravno 2222 lip. Vrb ima Pariz prav malo; ena izmed teh senči grob Alfreda de Musset.
* Misijonar — ljudožerec.
Dokaz, da vera ne napravlja Človeka kulturnega, je misijonar Daniel Flick Wilberforce, ki so ga ravnokar zaprli v angleški zapadni Afriki, ker je postal — kanibal. Wilberforce, ki je bil rojen v Afriki, a za misijonarja vzgojen v Ameriki, je prišel v Afriko obiskat svoje sorodnike. Vrnitev v domovino pa je obhajal s tem, da je jedel z divjaki Človeško meso. Zelo priporočljivo za razširjevanje edino zveličalne vere ! —
Izpred sodišča.
Kazenske obravnave pred okrajnim sodiščem.
Nasledki podraženja mleka. „Združeni kmetovalci ljubljanske okolice" so bili koncem preteklega meseca izdali tiskan oklic, ki so ga potem mlekarice raznašale po hišah. V tem oklicu je bilo napovedano podra-ženje mleka. Ker pa Blaznikova tiskarna tega oklica ni predložila cenzuri, zanašajoč se, da to store „združeni kmetovalci", je bil faktor L. Breskvar obsojen na globo 10 K.
Čevlje je zamenjal. Janez Mramor ima privilegij za prosjačenje. Tako je pobiral miloščino 6. t. m. v Škofeljci in je prosil vbogajme tudi v Jamnikovi hiši. Ko pa tukaj ni bilo nikogar v hiši, in je zagledal Mramor pod klopjo čisto lepe nove čevlje, se je spomnil, da je že zima blizu in da ima on prav slaba obuvala. Neko Čudno Čuvstvo ga je s preletelo, in sam ni vedel, kako se je zgodilo, da je sezul svoje škarpe in obul nove Čevlje. Prav podali so se mu in nekako ponosno je hodil Mramor v njih, zlasti še, ker je prišel do njih tako poceni. Ker pa Jamnik z zamenjanimi raztrganimi „škrpeti" Mramorjevimi ni bil zadovoljen, in ker se je tudi sodišče pridružilo njegovemu prepričanju, da Mramor ni ravnal prav vv smislu para grafov, sedel bo Mramor teden dni v zaporu in se en dan postil, potem bo pa zopet nataknil svoje „škarpe", Če ne bo hotel biti bos.
Kazenska obravnave pred deželnim sodiščem.
Janez Štrukelj, po domače Mateln, 65 let star is Uč pri Tolminu doma, je bil že enkrat saradi
uboja kaznovan. Dne 23. vel. srpana t. 1. je prišel v Bohinjsko Bistrico, in se podal v tamošnjo farno cerkev, kjer je jemal ia puiiae pred velikim oltarjem denar z limanioo. Zaradi popolnoma enakih tatvin je bil ža v Gorioi in letos v Kranju kaznovan. Neka ženska, ki je pod klopjo v cerkvi skrita obdolženca opazovala, ga je ovadila, nakar sta ga cerkveni ključar Jakob Rozman in tamošnji postajevodia prijela. NaSla sta pri njem 16 K 90 v, v travi na pokopa lišču je pa skril 3 K 16 v. Na vsem denarju se je držal lep, kar je obdol-ženou vsako tajenje onemogočilo Obsojen je bil na 6 meseoev težke ječe.
France Glsgovšek, posestnika sin iz Ljubljane, je svojega tekmeca Antona Kocmurj«, ž^lesni škega usiužbenoa ia ljubosumnosti, oba sta namreč ljubila isto dekle, z nožem sunil s tako silo v glavo, da se je rezilo odlomilo in v Kocmu-tevi glavi obtičalo. Ghagovšek je bil cbsoi-n na 3 mesecn |eče.
Frančiška Brajer, kajzerica v Sostrr m ima moža v Ameriki. K nji je vtc*rat zahajal delavec Tone Bučar, zlasti pa |e imel pri nji skrivališče pred orožniki, ki so ga iskali, ker je težko telesno poškodoval kajžarja Janeza Novaka. Neko jutro na vse zgodaj sta trkala orožnika na B'ajarjeve vezne duri in vprašala gospodinjo, če se nahaja Bučar v njeni hiši. Frančiška Brajer je to odločno zanikala. Na daljno zahtevo, da naj odpre vezne duri, je šele čez dalj časa ustregla orožni-kovi zahtevi, med tem se je pa bi-čar Bkril pod streho, kjer sta ga orožnika našla in aretovala. Brajar je bila hudodelstva podpomoči krivim spoznana in obsojena na 6 ted nov ječe.
France Zore, delavec, je v Novi gori svoji svakinji M*riji Zore žugal, da Če se bo čez dve uri vrnila po stezi, poleg katere je on pijan ležal, da bo »orknila«, da jo mora v d ii doeh ubiti. Ko je čez nekaj časa šla Marija Zore po drva, priletel je obdelženeo za njo, dvignil se kiro grozeč ji: »Moram te«, pozneje te poieno v roki držeč izustil žuganja, da jo mora na vs&k način končati, da na bo preje rdiehal; nato jo je trikrat s polenom po g-avi udaril, jo suval v život, ter jo lahko poškodoval. Iz t^ara mučoega položaja jo je rešil sin Tone, ki je prihitel svoji materi na pomoč. Zore Frane je bii obsojen na 2 meseca ječe,
Meions&a m brieja?«ui poročila.
Št. Lenart 16. oktobra. Pri volitvi iz veleposestva v okrajni zastop v St. Lenartu v Slovenskih goricah so sijajno zmagali narodni kandidatje.
Dunaj 16. oktobra. Danes popoldne pridejo semkaj baron Fe-j e r v a r y, bivši trgovinski minister Vorocz in državni tajnik Aleksander Popovics ter bodo še danes sprejeti v avdijenci pri cesarju. Popovics postane finančni minister. Imenovanje novega ogrskega ministrstva s Fe-jervaryjem na čelu se razglasi jutri.
Praga 16. okt. V Litomišlu je bil shod volilcev, ki je odobril izstop posl. Plačeka iz mla dočeškega kluba in pozval češke poslance, naj začno proti vladi najostrejšo opozicijo.
Brno 16. oktobra Vse tri češke deželnozborske stranke so tz volile skupen izvrševal ni odbor in sklenile podati v dež zboru troje nujnih predlogov: 1) glede izgredov v Brnu, 2) glede podržavljenja brnske policije in 3) glede uvedenja splošne in enake volilne pravice.
Zagreb 16. oktobra. Za včeraj je sklical dr. Frank shod, ki naj bi obsodil reško resolucijo. Ker pa so bili nasprotniki dr. Franka v veČini, se ni moglo vršiti zborovanje in je bil shod oblastveno razpuščen.
Budimpešta 16. oktobra. »Pester Lloydu naznanja v zadevi Zeysig-brošure senzacijonalno razkritje.
Petrograd 16. oktobra. Pri pogrebu kneza Trubeckega je bilo na Znamenskiji ploščavi vse Črno ljudstva. Naenkrat je počil strel iz revolverja Orožniki in ko-zaki so se zapodili med ljudi in jih začeli z orožjem razganjati Množica se je kmalu zopet zbrala
in je na Nevskem prospektu burno demonstrirala. Razvila je tudi mnogo rdečih zastav. Ko je prišlo vojaštvo, je množica rabila kamne. En del demonstrantov se je umaknil na vseučilišče, drugi je bii razgnan.
Petrograd 16. oktobra. V V. državni gimnaziji so dijaki izžviž-gali carsko himno. Vržena je bila med šolsko slavnostjo petarda, kar je provzročilo splošno paniko.
London 16 oktobra „0b-server" trdi, da je bila 11. februarja t 1. med Rusijo, Avstrijo in Nemčijo podpisana pogodba, po kateri sta Avstrija in Nemčija vezani v slučaju revolucije na ruskem Poljskem poslati vsaka eno divizijo ruski vladi na pomoč
Poslano.
Družba sv. Cirila in Metoda v Ljub Ijani vsem svojim podružnicam In častitim somišljenikom.
Prva slovenska domača pivovarna „G. Auerjevi dediči v Ljubljani" je sklenila z našo družbe pogodbo, glasom katere se je zavezala, da bode od vsakega zvarjenega hektolitra piva gotov prispevek plačevala naši družbi.
Že danes je naši družbi zagotovljen lep stalen dohodek iz prodaje tega piva, ki se bode varilo le naši družbi na korist. Le ta prispevek se bode pa lahko podvojil in potrojil, ako bodo vse naše po družni ce, vsa slavna narodna društva, vse naše častite somišljenice, vsi naši cenjeni podporniki storili tudi tu svojo narodno dolžnost.
Da je pivo, katero obeta lepe dobičke naši družbi, v resnici dobro, res tako, da lahko vzdrži z vsemi tujimi izdelki, dokažemo najlažje, ako navedemo priznanja, s katerimi je bilo dosedaj to pivo odlikovano. Evo jih dobesedno : Concours Culinaire <T Ali-mentation et d' Hygiene (Jardin dea Tuileries, Pariš 1904): najvišje darilo rgrand prixu, Častno diplomo in veliko zlato kolajno. — The International Sporta and Games Exhibition (Crvstal Palače, London 1904) : „grand pm-, Častno diplomo in zlato kolajno. — Esposition Universelle de Liege 1905 (svetovna razstava v Liježu (Liittich , katere so se udeležile največje pivo varne): srebrno kolajno.
Kakor pa to pivo konkurira glede kakovosti, prav tako pa tudi konkurira glede cene napram sovrstnim tujim izdelkom.
Komu ni zoano, da podpirajo tuje-jezične pivovarne nam nasprotna društva, iu vsakdo, ki širi pivo takih tujih pi-vovaren, koplje lastnemu narodu grob, ker neposredno podpira nam nasprotna društva.
Dolžnost vsakega zavednega Slovenca pa je, da podpira obrambno društvo slovenskega naroda — našo družbo, katere stroški naraščajo od dne do dne. Greh je pa njegov, če s slovenskim denarjem podpira tuja obrambna društva, kojih delovanje hoče uničiti naš slovenski narod.
Kdor podpira našo družbo tem načinom, da rabi le blago, ki je naši družbi v korist, — ta ne potroši radi tega niti vinarja več, zagotovi pa naši družbi stalnih dohodkov.
Ker sklepajo gg. gosttiničarji pred novim letom navadno s pivovarnami svoje pogodbe za prihodnje leto, se obrača podpisano vodstvo do svojih cenjenih podružničnih načelstev s prošnjo, da poverijo enemu izmed svojih ČČ. mandatarjev, oziroma muu-dataric nalogo, da vpliva na gostilničarje v svojem okraju, naj se odloČijo le ti za to, da bodo odslej točili le ono pivo, ki je naši družbi v korist.
Obenem pa se pozivljemo do vseh slavnih narodnih društev, do vseh cenjenih rodoljubov in do vseh zavednih slovenskih gostilničarjev, da uvažujejo to našo prošnjo ter ji povsod pripomorejo do uspeha.
Domorodne gostilničarje pa prosimo Še posebej, naj se pri sklepanju novih pogodb glede zalaganja piva za prihodnje leto ozirajo v prvi vrsti na tvrdko „G. Auerjevi dediči v Ljubljani", ki je zaduje Čase tudi zelo povečala svojo pivovarno in 10 opremila z najmodernejšimi in najboljšimi stroji in ki se bode vsekdar rado voljno odzvala po svojem zastopniku na cenjena povabila, oziroma naročila.
V Ljubljani, due 22. septembra 1905.
Bratje Sokoli!
Radi jednotnega nastopa pri  predstojeći   volitvi od bora, vabi Vas vsa na za upen razgovor, ki se bode vršil v Četrtek, dne 19. t. m-ob polu 9. uri zvečer v re stavracijskih prostorih „Narod, doma" več bratov Sokolov.
Darila.
Družbi sv. Cirila In Metoda v LJabtjani ,0 od 1. do 30. septembra 1906. poslali pri-iperke p. n.gg. in društva: Upravaiitvo SloTenski Narod« ▼ listih 6., 9., 13., 16., oo.. 23. in 17. septembra 1905 iskazane zneske skapaj 169 K 77 v; upravniŠtvo .Glas Naroda1* f Ameriki 100 K; upravniatvo Slovenec* 6 K 6Ž r. Občine: Železniki 10 K; Sv. Jurij pri Knnja 5 K; Bloke 30 K; Kokarje pri Mozirju I o K; Spodnja Šiška 30 K; Šmarje pri Ajdovščini 20 K; Toplice ca Dolenjskem 20 K; Bovte 10 K. Posojilnice in hranilnico : t Šmartnem pri Litiji 6 K; v Slatini 100 K in v getniea *<* K. Društva: „Kamnik" t Kamniku gfO K; „Narodna tiskarna v Ljubljani u K; Kmet bralno draštvo v Lembahu čisti dobiček teselice lo K; Kat slov. izobraževalno društvo pri Sr. Bolfanku v Slov. goricah prebitek vese-lice 5° K; Delavsko bralno društvo v Kamni: gorici čisti dobiček veselice 35 K. Podružnice genska in moška v Ribnici čisti dobiček veselice ?00 K; Šentpetrska moška in ženska v Ijubjjani čisti dobiček veselice 865 K 9? v; v Lity» letnino 85 K; v Ormožu 13 K 70 v; jenska v St. Jurju ob južni železnici 100 K. noska v Celju 200 K; ženska na VrhDiki jfisti dobiček veselice 330 K; akademična v Gradca 100 K; moška v Št. Jurju ob južni gel. 50 K; izvenakademična v Gradcu 2*0 K; moška in ženska v Radovljici kot čisti dobiček veselice 140 K 32 v, torej z že izkazanimi 1000 K skupaj vsoto 1140 K 32 v. Tvrdka It30 JebaČin od prodane družbine kave lOOO K. Razni: Neimenovan koroški duhovnik hOO K; Jarolim Prezlik, mag. pharm. v Litiji, brunšviško srečko v nom. vrednosti 70 K; imenom vese-ličnega odseka v Vidmu pri Dobrepotfah Ivan Prijatelj, kapelan, 20 K in Ks. Skulj, bogoslovec, 60 K; Anton Cirmau, nadnčitelj v Doberničah od dveh obtožencev vplačani poravnavni znesek 10 K; Miroslava Gnus, hčerka nadučitelja v Dolu na Štajerskem, nabrala ob izletu litijske podr. Slov. plan. društva sa Kum 10 K 11 v; Vladimir Pušenjak, odgojitelj, imenom velenjskih Slovencev čisti dobičok narodne slavnosti 200 K; Dr. Josip Vrečko, odvetnik v Celju, dar g. Lu-dorika Mašek vit. p!. Bosnadol, veleindustrijca ▼ Zagrebu, 12 K in po neki stranki vsled poravnave vplačanih 16 K; Josip Kos, bogo-slovee in Frančišek Mužnik, učitelj v Nemškem rntu na Goriškem, v spomin Prešernove 100-letnice K; Martin Lah, župnik pri Mariji Snežni, v veseli družbi nabranih 10 K; „Jud" nabral pri „Jelenu" v Gorici med dijaki 30 K; Dr. V. schvreiger, odvetnik v Ljubljani, od nasprotnika za umaknitev tožbe vplačani znesek 10 K; Bilijana Bisail učiteljica v Trnovem »b ob odhodnici iz Laškega trga nabranih 18 K 20 v; ljubljanski gimn. abiturijentje 1 l89?>. ob desetletnici 80 K; g. Jerše skupicek na veliki skupščini prodanih razglednic 15 Jv; iz nabiralnika gostilne Hausenbichlerja v Žalcu 7 K. Za narodni kolek 44 K 82 v. Za družbin koledar ? K 0 v. Za društvene znake 49 K. Za mlad. spise 2 K.
Blagajništvo Družbe sv. Cirila in Metoda v Ljubljani.
tforzaa poročila.
Kreditna banka" v Ljubljani.
Uradni korsi dan. borss 16. oktobra 1906.
Decar J Blage
10035 10055 100*20 1C0-40 100*45 100-6.S 11930 119 50 95 95, 96 15 114*40 * 14-60 60-99! 101-100-60! 10160
4° 8 majeva renta.....
i- . srebrna renta . . . • . 4°/, avstr. kronska renta    . .
„ zlata , . . dc - ogrska kronska » . « . 4% „ zlata m . . , i* i poaojilo dežele Kranjske .
posojilo mesta Spi M W/«     .       b     Zadar . aVi°/i t>os.-bers. žal. poi. 190S ■i3', češka, dež. banka k. •.
o   . „«.•.-
. sat pisma gal. d. hip. b. pest.   kom.   k.   o. s.
iu'/, pr.......
zsst pisma InnersL hr. t«      t     agrske cen.
def. hr...... .
x. pa. ogr. hip. ban. . '. • obi.  ogr.  lokalnih ie-
:erni« d, dr.....
obi. češke ind. banka . s* prsor. Trst-Pore5 lok. Šol. I- ?rior. doU žel. . . . . */. b Juž.žel. kap. ViV, . * ,    37st po«, za žel. p. e. .
SraSk« ed 1. 1860*/, .   .   . . „  „ 1864 .....
* tizske .....
o kred. I. «mia;j* .
• m «11. a .
e    «gr. hip. banka .   . . srbtke & frs. 100 —
b turške......
Sasilfka §   § §
Sreditne inoznočk«
Krakovakt [   \  \  \ \
^JsbljaaBkt        m    \   *   \ \
avst. rud. križa .    , !
0«r «...
i»r    ■    • »      • •
Scdolfov« u
Saiebarik« »III! Diusjsk« kota. n
Delmieo.
^szn« železnic«.....
državne železni«« . . . . a*tfr.-ogrske bsnen« delni«« . tatr. kreditne bank«   .   . .
„ m . . . £ivno*tenakt „ . . . ^emogokop ▼ Mostu (BrUz) . ^iptnak« moatao .   . .
£*šk« zaL indr. dr.....
^a-Marinvi......
^»vUak« prem. družb« . . 4»»tr. orožne tovr. družb« . . <"Sfce slaosion« družb« .   . .
-k. sekin SO fraakj . SO aurki .
^•»•reigiu
-Urk«
^ baixk«t«J
100* 10080 100-25 100-25 101 20
1C6 —
100-60
100 — 100*—
100*— 100*75 9990 9»*50 31850
101 45
190-75 297 — 162-60 301 — soi —
K6a>—
103 —
145 7^ 26* J 5
47s — 74'— 91 — 65 — 63 50 34 — 81— 74 —
634 —
113 75 876 eo
1646 -6*2 7 780 -247 50 670 633 76
2743 54 ' 50 296 — 676 — 167 —
11-36 1916 18-60 14 —
117*52 96-70
163 75 484
10T —
101 80 100 40 1C0-40
102 10
107 —
101- 60
100-10 101'—
101*-101*76
100*-320 50
102- 45
192 76
299 — 1«4 50 311 — 311 50 273 — 511 — •46 75
27 15 483 — 84 — 98 60 70 50 66*60 36*— *56 — 78 — 644 50
'14 75 ft77 50
1666 — 873 76 781 — v?49 — 676 — 634 75
2756 -641 50
300 — 580* -169*60
11-40 19-20 23*67 24 08
117-74 95-90
264*76 » —
Žitno cene v Budlmpeiti.
Da« 16. oktobra 1906.
JJ^« • april 1906
Ove,
m oktober . .'april . . . maj 1906 ■ oktober .
. sa 100 kg. K 16 10
. „ 100 , „ 16 66 . .  100 .
. . loo 9
.   .   100  .   . 13-32
*       m      100      m        m 1338
n 1310
. 18*66
Sprejema sa varovanja Človeškega Mrvljenja po najnjsnovrstnejaih kombinacijah pod tako ugodnimi pogoji ko nobena droga aavarovalnica. Zlasti je ugodno savarovanje na doftiveUe m smrt m arna^jiojocimi ac vplafiui.
Vsak Oan ima pravico
do preteka petih let
dividende.
ww
Rez. fondi: 31,865.386*80 SL Izplačane odškodnino In keplUMje: 82,737.159-57 K. Po velikosti draga vzajemna zavarovalnica naše države
■ vae«k«st mMm^mmtO^mmmmtemAmm aaprs»w«>. 6-120
fitiMNlni UStop V Mubljani, iegar pisarne so ▼ iaatnej baninej hiši
------   iseVl —
Zavaruje poalop|s in premičnine proti polarnim fa-^^*** po najnižjih cenah Škode cenioje takoj in cajkulantneje Oživa najboljši sloves, koder poslale
Dovoljuje is čistega dobiCka izdatne podpore s narodne m obenokoristne
Keteorologično porazilo
Vatu mu) aort« IW1    *Mdn*t antel tUk Tt«"
Oktober |	čas opazovanja	Stanje barometra v sam	"iS" 1-IS	Vetrovi	Rabo
14	9. sv.	7365	40	ar. jvzh.	oblaCuo
15	7.rJ. S. pop	735 4 7316	06 107	si. jzah. ar. jzahod	pol.ob'ač. del. jasno
•	a sv	7308	9-2	ar. zah	oblačno
16.	7. S). 8. pop.	7286 7282	98 121	si. ing si jjaaohd	oblačno oblačno
Srednja temperatura sobote 7 6' nor-male: 64° in nedelje: 10*8\ norm. 1068. Mo-krina 24 arah: U*3 mm in 19 mm.
Za vajenca i
sprejme solidnega dečka takoj M. E. Supan, špecerijska in mater, trgovina v Ljubljani, na Dunajski cesti.
sprejme takoj
Gregor Jenko
Čevljarski mojster 3347
Sredina štev. 12 v Ljubljani.
s dobrim spričevalom idee služba ? kaki piaarni ali uradu. Vstopi Uhko takoi.
Ponodbe pod 5 fro „Abiturijent" sprejema uprava. »Slov. N« 3348—1
Prav v obližju državne železnice se odda v najem nalašč za to zidana
velika klet
za vinotržce in gostilničarje.
Vprašanja na poštni predal št. 80 v Ljubljani.
3123-6
prašno izbere
l^onfcl^eije
za dame i. deklice
kakor tadi
manufakturno blago
vsakovrstne preproge
a. t. dU p rlp«r«ea
islsa Sehmtsr
^pitalsk« aUce štev. 7
x Solidno blago.
Q
Nizke cene.
10 vin. cenej t.
Izšla je knjiga
Kralj Matjaž.
Povest iz protestantskih časov na Kranjskem.
(Ponatis iz „8iov. Naroda".) Lična brodara obseza 363 strani ter obdeluje v zanimivi povesti kmetski pnnt na Vrhniki in okolici ter napad na samostan krutih menihov v Bistri. Cena 1 K, s poštnino 1 K 20 vin. Dobi se edino pri
L. Schwentnerjn,
v LJubljani, Prešernove ulice.
19 S lili H
Sobo s hrano
išče gospod kje v središča mesta.
Ponudbe s posameznostmi pod A. A. na upravn. „Slov. Naroda".
3340
Kompletno, povsem novo
(peSpolka Belgijcev) proda
A. VEČAJ, Veliki Stradon št. 9 v Ljubljani. 3343—1
a 4 sobami, predsobo, kopalno sobo, kuhinjo in pritiklinami se odda takoj ali po dogovoru na Marije Terezij« cesti Št. 4>« 3334
Sodi
različnih  vrst   se prodajo pri
IVANU BUGGENIG, »odarju
Cssta na Rudolfovo železnico št. 5 in   Bleiweissova   cesta   št.  42 v Ljubljani. 3343-1
Izjava.
Podpisana Urša Uran, p. d. pri Klemenu, posestnika žena v Mali vasi pri Jezici obžalujem, da sem raztrosila o posestniku in trgovcu s konji, gospodu Ivanu Mrharju iz Stožc izmišljeno govorico, da je on mleko v zelju v 'Ljubljano na kolodvor vozil, odkoder ga je svojim odjemalcem raz-nasal. Jaz sem bila v to govorico zapeljana po drugih somlekaricah in danes resoičoo obžalujem, da sem se dala zavesti in da je vsled tega prišla o gospodu Ivanu Mrharju p. d. Čamerju neka notica v nSlov. Narod". Zajedno se gospodu Ivanu Mrharju zahvaljujem, da mi je odpustil razžaljenje.
Ljubljana, 15. oktobra 1905.
3338 Uršula Uran.
^ i OBsvnaannnnnnnnnnMnnnflnK*^
Učenca
z lepo pisavo dobrega računarja in solidnega, sprejme v trgovino z mešanim blagom in deielnimi pridelki F. Skušek, trgovec v Metliki. ^332-1
Več zaneeljivih pisarjev, skladiščarjev, kurjačev, ko-čijažev, trg. slug itd, kakor tudi kontoristinj, prodajalk, natakaric, kuharic, in sobaric išče stalnih služb pri 333J
avstro - o$r« naznanila, služb Ljubljana, Križevntške ulice 5.
Prilika za
Stavbnim mojstrom, gospodarjem, občinam itd. se nudi prilika za nakup delavskih barak, voz, konj, briz-galen, elektr. motorja s pritiklinami za rasvetljavo, telefonskih
aparatov in mnogo drugega.
Vprašanja na pisarno stavbnega podjetništva v Boh. Beli. 8385-1
Pri vseh železnicah uvedene predobre
špiritove svetilke
od 20—600 HK, dalje najpopolnejše
špiritove peči in kuhalnike
prodaja 3341
Lcuis Lukacs, Dunaj II.
Kaiser Josefsstrasse 21.
Prospekti zastonj.   Iščejo se spretni zastopniki.
! Bogat zaslužek!
Edina prodaja nekega po vsej
Evropi sijajno uvedenega patentiranega predmeta se odda za Kranjsko solventnemu energičnemu trgovcu ozir zasebniku. Ponudbe v hotel „Štrukelj" soba št 6 334i
Zimski bavelok is velblodje dlake ali pelerina.
Jesensk* ali zimska obleka.
Hlače posebej.
Modni telovnik, posebej.
Fina sim. suknja
Jesenska ali zimska obleka.
Hlače posebej.
Svrsnik.
Modni telovnik posebej.
Še linpjša zimska suknja ali donble športna suknja Se finejša obleka iz angleškega modnega blaga. Še finejši angleški vsvrSnik.
Se finejši modni telorn k.
Za 66 gld.
Potovalni kožah z er-detisko ali s podvleko od divjačine.
Zimska suknja s podvleko od sukna ali pa batirana z atlasom.
Obleka angleška ali pa modni kamgarn.
Hlače   posebej, najmodernejši vzorec. Modni telovnik posebej.
Za 100 gld.
Najfinejši kožnh za mesto Najfinejši potoval, kožuh. Najfinejša zimska suknja. Najfinejša obleka. NajflinejŠe hlače posebej. Najfinejši modni telovnik
is svile ali svilnatega
žameta. Damski kostum
Najfinejša zimska
suknja. Najfinejši svrsnik. Najfinejši mikado podvlečen s ko-žahovino   in 9 kožuhevinastim ovratnikom. Najfinejša modna
obleka. Najfinejši telovnik
Sedaj za dame za 15 gld.
Jesanska ali pa zimska jopica.
Pelerina iz velblodje
dlake ■ pelerino. Koiohovinasti  kolje in
muf.
33(8—2
tU
a J I
S o
2 to* •S fl d
S 3 -
Trgovskega 3290-3
pomočnika
pridnega in delavnega, špecerijske in želez, stroke sprejmem takoj v službo.
G. BUdkOOlt, Bohinjska Bistrica.
,Ansiešho skladišče oblek*
Oroelav Bernatovlć
Ljubljana, Mestni trg št. 5.
Učenecl
iz boljše rodbine, zmožen slovenskega in nemškega jezika, se sprejme v
droserljl Anton Kane
Ljubljani, Šelenburgove ulice 3.
Surovinsko društvo črevljarske obrtovalne zadruge v Ljubljani išče
učenca
za prodajo usnja.
Poizve se pri načelnika M. Oblaku, Vegove ulice 12, Ljubljana. 3282-2
Lambrije
(oblije)
za salonsko in jedilno sobo in
marmornati kamini
se  sa a* ca d a f o     3322 2
u Zgornji ŽKRf štev. 13.
Poslano.
Pisca anonimnih pisem prosim, naj mi naznani svoje ime in pa imena dotičnih obrekovalcev, in zlikovcev, da jih tiram pred sodišče.
Nagrado vsaj 200 K mu s tem zagotovim. 3331-2
Jos. K-l.
Resljeva cesta Št. 30.
Razglas.
Izvršuje sklep občinskega zastopa županije Komen od dne 4. oktobra 1905 št. 2101 se razpisnje službo
organista
pri farni cerkvi sv. Jurja in pri podružnicah. Plača po dogovoru in zmožnosti Razen te službe dobi zmožen organist Sčasoma tudi kak postranski zaslužek, službo se lahko takoj nastopi. Ponudbe na podpisano županstvo, koje daje tudi vsa potrebna pojasnila.
Županstvo občine Komen,
dne 13. oktobra 1905.
J. Švara, župan.
3325-2
„Akademija
ljudsko-izobraževalno društvo v Ljubljani
sklicuje svoj
Kiii!oHiiTzlior
na dan 18. vinotoka 1905
ob 8. uri zvečer v hotelu „Ilirija"
s sledečim dnevnim redom:
1. Pozdrav'predsednikov.
2. Poročilo* tajnik ovo.
3. Poročilo blagajnikovo.
4. Poročilo pregledovalcev raČnnov.
5. Volitev odbora.
6. Slučajnosti. t
3186—3 ODBOR.
„Ljubljanska kreditna banka v Ljubljani"
Podružnica v CELOVCU.
Kupaj« tat prosUsJe
vsa vrste rent, sastavnih pisem, prijoritet, komunalnih obligacij, srečk, delnic, valut, novcev
In devi«.
Promese Izdaja k vsakemu žrebanju.
Akcijski kapital K 2,000.000'-. Rezervni zaklad K 200.000 —
iaarabane vrednostne  papirje In    SBstTrsuroJ* ■rs»£fe*i proti vnovCoje šapata kupone. kwaszxi ls&rvj/bi.
Vlnkuluj« in dsnrlnkuluj«  vojaške lenitninaka kaveza.
Podružnica v SPLJETU.
'   Denarna  vloge a prejema
v tekočem računu ali na vloane knjižic« proti obodnim obrestim.  Vloleni denar obrestuje od dne vloge do dne vadiga. 8—110
Promet s čeki In nakaznicami.
05
31
1701
St 34101
3337-1
Razglas nabornikom.
Mestni magistrat ljubljanski glede ređnen*" nabora 1906 nastonno razglas*: 1) Veem v Ljubljani stanujoiina leta 1883, 1884 in 1885 rojenim mladeničem, ne glede na njih rojstni in pristojni kraj.
= ggg se je tekom meseca novembra 1905 ==
pri tubajšnem uradu k zabeležbi zglasiti."
2) Mladeničem, ki nimajo domovinetva ▼ Ljubljani, je prinesti e seboj dokazila o starosti in pristojnost (rojstni in domovinski list)
3) Začasno odsotne ah bolne mladeniče smejo zglasiti starši, varuhi ali pooblaščenci
4) Onim, ki si hočejo izprositi ksko v §§ 31, 32, 33 in 34 vojnega zakona navedenih nerodnosti je po predpisu optemijene prošnje vložiti meseca jannvarja ali febrnvarja 1906 pri podpisanim mestnem magistratu najkasneje pa na dan glavnega nabora pri naborni komis'p.
5) Onim, ki žele, da se iim dovoli nabor izven pristojnega kraja je o priliki zglasitve vložiti opremljene prošnje; obenem pa lahko oglase in izkažejo pravico do kake v §§ 31, 32, 33 in 34 vojnega zakona omenjene ugodnosti.
6. ) Sinovom vojaških oseb, služečih v dejanski službi in onim mlade-ničem, ki so nameščeni pri vojni opravi (vojni mornarici) in so v nabornih letih, se ie ravno tako zglasiti.
7. ) Kdor zanemari dolžnost zglasitve, in sploh iz vojnega zakona izvirajoče dolžnosti, se ne more opravičevati z ugovorom, da ni vedel za poziv ali pa za dolžnosti, katere mu nalsga vojni zakon.
Naborniki, ki opuste zglasitev, ne da bi jih pri tem ovirala kaka ne-premagljiva ovira, so krivi prestopka in se kaznujejo Z globo 10 do 200 kron ali pa s primernim zaporom.
Magistrat dež. stolnega mesta Ljubljane
dne 6. oktobra 1905.
Ravnokar izšlo:
Ravnokar izšlo:
-mm
spisal Anton Janežič. Četrta predelana in pomnožena izdaja.
Predelal Anton Bartel.
190 S« 2392—3
Cena: broš. K 6-, u polusnje vezani knjiži K 770.
Dobiva s e
u Ig. pl. Kleinmaiir & M. Bambergovl knjigarni
===== *\r I_a"UL"bi] ani, =
i
Št. 34.316.
3336
V smislu deželnega zakona z dne 17. junija 1870 št. 21. dež. zak. o varstvu zemljiških pridelkov proti škodi gosenic, brošČev in drugih škodljivih mrčesov naročam vsem posestnikom, uživalcem in najemnikom zemljišč v ozemlju mestne občine ljubljanske, da jim je
do 15. novembra letos
svoje sadno in lepšalno drevje, grmovje, seči, lesene vrtne plotove in hišne stene na vrtib, na polji in na travnikih očistiti zapredenih gosenic, mrčesnih jajcev in zapredkov (ličin) in sežgati ali kakor si bodi pokončati nabrana gosenčna gnjezda in jajca.
Prav tako je gosenice ako se spomladi pokažejo na drevji, gnnovji in rastlinji, kakor tudi zapredke pokončati kaskor hitro mogoče a najdalje do IS. maja?
Kadar Se drevesa, ki so jih napadle gosenice, posekajo, ali kadar se . veje, ki so jih napadle gosenice, odsekajo, tedaj se taka drevesa oziroma take veje' ne smejo pustiti v tem stanu ležati, ampak se morajo ali gosenice obrati od njih ali pa drevesa in veje precej sežgati.
Dalje morajo gori imenovane osebe hrošče, dokler letajo, od svojega sadnega in olepševalnega drevja, lepšalnih grmov in drevorednih dreves, potem od drevja ob gozdnih roben v istih primerljajih, kjer je tega treba zara< i bližine vsak dan, zlasti v zaranih urah otresati in pokončavati ali obračati kmetijstvu na korist.
Na polji se morajo črvi (podjedi, ogrci) pri oranju ali kopanju zemlje precej za plugom, motiko ali lopato pobirati in takoj pokončati.
Če se bode kdo obotavljal gori navedena opravila izvršiti do določenega časa, jih bode mestna občina dala izvršiti na njegove stroške, vrbutega pa se mu bode naložila na korist občinske blagajnice globa od 2 do 20 K in če bi se to ponovilo do 40 K; kdor bi ne mogel plačati globe, bode kaznovan z zaporom od 12 ur do 4 dni.
V Ljubljani, dne 7. oktobra 1905.
I. Hribar, župan
# * Jesenske in zimske novosti. * *
CS C
J5
■ mama
O
o.
o s
J*
NOVOST
Kdor kupi za 10 kron blaga, dobi kupon in ako pošlje ta kupon s 4 kronami na navedeni naslov, dobi oljnato sliko v velikosti 30/40, izvršeno po^zaželjeni sliki
NOVOST
Kdor kupi za 5 K, dobi kupon in ako ga s K 1*20 pošlje na navedeni naslov, dobi uradno punciran obesek iz čistega ali pa pozlačenega srebra, izvršen po zaželjeni Sliki 3247-3
y Prvi modni trgovini za gospode
Enjelbert SkuSek
tjubljana, Pred Škofijo štev. 19
O) o
:iWrHfiii"i-"''g:gr
* Perilo po meri se izMtoul nnlhitrele.
AVGUST REPIC
sodar 42 Ljubljana, Kolezfjske ulice 16
J (tt Trnovam
J izdeluje,   prodaja in popravlja ■ vsakovrstne
J os*- Mode>
% po nujnlajlsi eeiastii
j Prodaja stare vinske sode« {
KAREL JANUŠ"
juvelir in zlatar
v Ljubljani, v Židovskih ulicah št. 3 §
priporoča svojo veliko zalogo
I briljantov in diamantov,
zlatnine, srebrnine, zlatih | I in srebrnih up ter verižic |
itd. itd. Vaalto vrstna
I popravila in nova dela |
Izvršuje točno in ceno % M      Si__O    -il   1   lami.   M (
i v Rožnih ulicah št. 21. ^
Hasrobne vence
Gasilna društv
na] zahtevajo Uustrovani cenovatk tvrdke
J. 1 Benedikt
v tjnbtjani
v Prešernovih ulicah it 3.
In
trakove z napisi
priporoča v največji izbiri
FR. IGLIC, Ljubljana
e81 o b t,i*jsr gtev. 11. Zunanja naročila se takoj izvrše.
V -— —--a/
3276^1
St. 1834.
Razpis.
Pri mestni občini idrijski se razpisuje mesto
knjigovodskega praktikanta
z letnim adjutom 960 kron.
Prosilci za to mesto, ki je po enoletnem zadovoljivem službovanje stalno, imajo doprinesti dokazilo o uspešno dovršeni nižji gimnaziji ali pa nižji realki Prednost pa imajo prosilci, ki so dovršili višjo gimnazijo ali višjo realko z zre lostnim izpitom, ali pa kako javno trirazredno višjo trgovsko šolo z dobrin; uspehom.
Prošnje je vložiti do dne 25. winotoka 1905.
Mestno ž-u/pazist^ro -v Idriji
dne 13. vinotoka 1905.
Ces. kr. avstrijske
državne železnice.
C kr. ravnateljstvo dri. železnice v Beljaka.
ssr^ođ. Iz voznega, reda.
Veljaven od dne 1. oktobra 1906. leta.
ODHOD IZ LJUBLJANE ju*, kol. PROGA NA TRBIŽ. Ob 12. ari M m poiiofc osob'1 ▼lak v Trbiž, Beljak. Celovec. Mali Glodnitz,  Franzensfesle,  Inomost.  Monahove. Liuhao. Seisthal v Aneset, liolnograd, fces Klein-Reining v Steyr, v Line, na Dunaj   via Amsteten
- Ob 7. uri 5 n ajutr?i osobni vlak v Trbiž, Pontabel Beljak, Celovec, Maraa, Mauterndorf Franzensfeste, Ljubno, Dunaj, fea Selztha v Solnograd, Inomost, čez <Clein-Reifling v Steyer i Line, Budejevice, Pisen, Marij.u* vare, Heb, Francovt vare, Prago, Lipsko, Cea *Annter*e* 'M Dnnaj. — Ob 11. ori 44 m dopoldne oaobc: vlak v Trbiž, Pontabel, Beljak, Celovec. Mali Glad-nitz, IJubno, Selsthal, Solnograd, Bad Gastein, Zeli ob jezeru, Inomost, Bregenc Curicb, Že« reva, Pariz, cez Austetten na Dunaj. — Ob 3. uri 58 m popoldne osobni »lak * Trbii, Šmohor, Beljak, Celovec, Franzensfeste, Inomost, Monakovo, Ljubno, čez Klein Beifling v Steyi Line, BudeJ-vice, Pisen, Marijina vare Heb, Francove vare, Karlove v*re, Prage (v Prago i rektni voz I. in U. razr.). Lipe ko, aa Dunaj 6ez Amstetten. — Ob 10. uri "ponoči ceobn vlak v Trbiž, Beljak, Franzensfeste, Inomost, Monakovo (Trst-Monakovo direktni voz ! L D razreda). — PBOGA V NOVO MESTO IN KOČEVJE. Osebni vlaki. Ob i. uri 17* n zjutraj osebni vlak v Nova  mesto. Stražo, Toplice,   Kočevje,  ob 1 uri 6 m pop. istotaka.
— Ob 7. uri b m zvečer t Novo mesto. Kočevje. — PRIHOD V LJUBLJANO juž. kol PROGA IZ TRBIŽA Ob 3. uri %Z m zjutraj osobnj vlak s Dunaja cez Amstetten, Monaaova (Monakovo-Tret direkt. voz 1., IT. raz.). Inomost, Franzensfeste Solnograd Line, Steyr, lil Aussee, Ljubno, Celovec. Mali Glodnitz, Beljak. Ob 7. uri 12 m zjutraj osobni vlak is Trbiža. —- Ob 11. uri 10 m dopoldne osobni viai s Dunaja čez Amstetten. Lipsko, Prago (iz Pragi direktni voz I. in D. razreda), Francove vare, Karlove vare, Heb, Marij ne vare, Plzea. Budejevice, Line, Stejr, Pariš Ženeva, Curih, Bregen«, Inomost, Zeli ob jezeru, Bad Gastein, Solnograd, I^jubno, Celovec, Šmohor, Pontabel. — Ob 4. usr 29 m popoldne osebni vlak z Dunaja, Ljubna. SelzthaJa, Beljaka Celovca, Malega Glodnitza, Monakovega, inrmc^ta, Franzensfesta, Pontabla. — Ob 8. nri 06 m zvečer osobni vlak z Dunaja, Ljubna, Beljaka Mirana. Malega Glodnica, Celovca, Pontabla, čez SelzthsJ od Inomosta in Solnograda, Jez Klein-Reiflirg iz Sttyra Li^ca, Bndejevic, Pl^tn«, Marijinih varov, Heba, Francovvih virov, Praga Lipskega. — PBOGA 12 NOVEGA MESTA IN KOĆEVJA. Osobni vlaki: Ob 8. uri 44 m zjutr\ osobni vlak iz Novega mesta i* Kočevja, ob 2. uri 32 m popoldne iz Straže, Toplic, Novef* mesta, Kočevja in ob 8. uri 36 m svečer iatotako. — ODHOD IZ LJUBLJANE drž, kol V KAMNIK. Mešan; vlaki; Ob *. ur' &< m zjutraj, ob z. uri 5 m popoldne, ob 7. ari 10 m zvečer. — Ob 10. uri 45 m ponoči samo ob nedeljah in praznikih in le v oktobra — PRIHOD V LJUBLJANO drž. kol. IZ KA&NIKa Mešani vlaki: Ob 6. uri 49 m zintraj, ob 10. uri 69 m dopoldne, ob 6. uri 10 m zv;*.'^ Ob 9. ari 56 m ponoči aaa;< ob ledaljah ia praznikih in le v oktobra. — Srednjeevropski čas *e sa 2 min. d red krajevnih iaso**' v LmiM ?o7fi
HČI
^1 Pekarija i slaščičarna
s>
I
I kavarna
Si
P**
g
J. ZALAZNIK i
Sj
s
m
a___________.................._
Stari trg št. 21.
= JU.jalkc: —
Glavni trg E Sv. Petra cesta 26
Razglas.
'm
S*
P* :
$ i
m
Avgust Agnola
Čudežna svetilka; Ljubljaaa
Dunajska cesta 13.
fvnAerlaipe.
Izborna
zaloga
namiznih in nastropnih 8vetilkf
najnovejše vrste
po nizkih oenak.
V zapuščino dne 2.">. avgusta t. 1. v Brežicah umrlega trgovea Franceta Verleca spadajoča
zaloga mešanega blap, preflajalaišta in nišna oprava
se proda po prostovoljni javni dražbi
dne 23. oktobra 1905
ob 10. uri dopoldne v zapustnikovih prodajalniŠkih prostorih.
Zapuščina ne prevzame nobenega jamstva za kakovost in množino blaga, niti za morebitne nedostatke v inventarnem zapisniku, ki je na vpogled pri podpisanem e. kr. notarja kot sodnemu komisarja, na karerega se ima obrniti, kdor bi si hotel poprej blago ogledati.
Po izločitvi nekaterih že prodanih predmetov znaša cenilna vrednost blaga 38.209 K 51 h in cenilna vrednost prodajalniške in hišne oprave obleki in pe rila 2019 K 27 h.
Vsak ponudnik ima v roke sodnega komisarja položiti 10" 0 cenilne vrel nosti kot varščino v gotovini, vrednostnih papirjih ali v hranilnih knjižicah in se smejo ponudbe opremljene z varščino vlagati do omenjenega dne tudi pismeno pri sodnem komisarju.
Najboljša ponndba, ki dosega ali presega cenilno vrednost, sprejme se takoj. Ako take ponudbe ni, pridržujejo si dediči pravico, tekom 8 dni z nadvarstvenim odobrenjem odločiti, Če se naj sprejme najboljša ponudba pod cenilno vrednostjo in ostane ponudnik do tedaj vezan na svojo ponudbo. Tisti ponudnik, Čigar ponudba se sprejme, ima najkasneje v 8 dneh kupnino vštevši si položeno varščino brez vsakega popusta ali odb tka na roke sodnega komisarja v gotovini plačat blago prevzeti in prostor izprazniti, ker sicer njegova varščina zapade na korist zapuščinski masi.
V Brežicah, dne 14. oktobra 1905.
3346 C. kr. notar kot sodni komiear:
Dr. Fran Horvat
j    in aznanuo. |
J34 Podpisani vljudno naznanjam slav. občinstvu, da gT "^j sem dosedanjo trgovino pod imenom
.«2
=1
-M
Lavš Čl Renko vTržiču
od gosp. Antona Renkota prevzel z vsemi aktivi in pasivi in  se  priporočam  slav.  občinstvu za nadaljni S;
^ obilni obisk.
Z velespoštovanjem
H 8346
_w 3345 trgovec v Tržiču.
bdajatelj ki odgovorni urednik: Dr. Ivan Taflai,
Lsvkita ki ttek »Mirodne tsskwtV
2939