mambr/m:
http://www.mandrac.si, urednistvo@mandrac.si
tednik
955
ČETRTEK, 12.APRIL 2012 / ŠTEVILKA 955, LETO XVIII / POŠTNINA PLAČANA PRI POŠTI 6310 IZOLA - ISOLA / CENA: 1,20 EUR
Mesec špargljev RESTAVRACIJA Barlera-lzola /< H — KOSILO 'Z €
Adrija
NALOŽBENO SREBRO
(3 simobil
www.adrija-ag.com e: adrijaag@gmail.com
m: 040 385 539
Povej nekaj lepega
POOBLAŠČENI
imrtW
Obiščete nas lahko vsak delavnik od 8.30 do 19.30 ure, ob sobotah od 9. do 13. ure v Izoli, Sončno nabrežje 2 telit 040410743	PRODAJALEC
/&-
05/ 6414105 030239 790
Kdaj pa človek postane starina?
Znanec mi ob vsakokratnem sejmu starin namigne, da je ženo peljal mimo stojnic pa je ni nihče kupil kot starino. In tudi meni se vse pogosteje dogaja, da med starinami najdem stvari, ki jih imamo še danes doma. S stvarmi je pač tako kot z ljudmi. Pride čas, ko postanejo stare. Vendar čas ni edini kriterij za starine.
(Mef) (Mef) Če se je tudi vam pripetilo, da so vas hoteli kupiti na takšnem sejmu, potem je prav da veste, kaj nas uvrsti med starine. Najprej je treba vedeti, da mora imeti starina uporabno in estetsko vrednost. Torej, ni dovolj, da ste v letih in da dobro kuhate. Tudi izgledati morate letom primerno, in če ste bili celo življenje ribič, potem morate znati plesti mreže in biti oblečeni v mornarske majice, kakršnih ne nosi nihče več. Šele nato vas bodo prepoznali kot starino.
Za razliko od nežive narave pri ljudeh obstaja še tretji kriterij - spomin. Če se, naprimer, spomnite, da je nekoč bila svetovna vojna v kateri sta se spopadala dobro in zlo in da je dobro zmagalo, ter da smo bili tudi Slovenci del dobrega, potem je to že prvi dokaz, da ste starina. In če se spominjate, da smo nekoč živeli
v neki večji državi, ki smo jo čutili in imeli veliko rajši kot imamo danes Evropo, potem ste starina velike vrednosti, saj vrednost starin določata njihova starost in redkost. Vse bolj redki se namreč spomnimo, da so takrat otrokom ni bilo treba razmišljati o karieri, da so mlade družine največkrat dobile stanovanja kar od podjetja, da so obstajali počitniški domovi za poceni počitnice, da so podjetja plačevala prispevke za zaposlene in da smo si bili, vsaj približno enaki. Direktorji in delavci.
In kjer so starine so tudi ponaredki. Spoznamo jih po tem, da so na zunaj videti kot prave starine, v resnici pa se ničesar od prej omenjenega ne spominjajo in celo trdijo, da je bilo ravno obratno. Seveda je treba upoštevati, da je spomin ena od stranskih in neobveznih lastnosti starine.
Nekateri ponaredki enostavno pozabijo. drugi pa hočejo pozabiti in so pri tem tako dosledni, da pozabljajo, da so pred nekaj meseci glasovali proti vsem ukrepom takratne vlade, zdaj pa se strinjajo z enakimi ali celo hujšimi omejitvami in obremenitvami. Pozabljajo tudi, da so bili proti omejitvam za razpis referendumov, zdaj pa bi jih kar ustavno prepovedali. Pozabljajo tudi, da so pred volitvami obljubljali nova delovna mesta, stanovanja za mlade in socialno varnost, zdaj pa odpuščajo svoje lastne ljudi, prazna stanovanja imajo za fiktivne bilance in ne za mlade družine, socialno državo pa bi najraje ukinili. Ponaredki so na zunaj lahko stari in uglajeni, pametni in prijazni, nečesa pa zanesljivo nimajo - poštenja
Zato pazite, kaj kupujete. Ponaredek starine je namreč brez vrednosti.
Cveto lov
To je posebna naprava, z njo ne lovim metuljev niti psov, to je čisto nova naprava z imenom cvetolov.
Z njo bomo po novem cvetoče morje lovili, po mandraču in marini, kjer ga bomo dobili.
Če kdaj morda opazite, da morje cveti, pokličite na Komunalo, takoj bomo prišli.
Barke čakajo na razrez?
Riba 1 in 2, dolgoletni ponos izolskega ribištva, že nekaj mesecev čakata privezani ob izolski ribiški pomol, posadke pa so na nekakšnem “čakanju”. Na začetku je bil za “počitek" kriv slab ulov in visoki stroški, zdaj pa menda čakajo na razrez.
Ste že prejeli IZOkartico?
Če je še niste prejeli pokličite v uredništvo, 05 64 00 010 ali 040 211 434.
BANKA KOPER
Boste postali naš naročnik?
040 211 434/05 64 00 010 tajnistvo@mandrac.si
uredništvo: Mandrač, Veliki trg 1,6310 Izola
Stran za ogrevanje
Pisma iz metropole
Vsak resen regijski časopis ima dopisnika v glavnem mestu. In ga imamo tudi mi. Že res, da je vsak vikend “doma” v Izoli a vendarle. Zoran Odič je upokojeni a ne odpisani novinar z veliko začetnico. Tisti, starega kova.
Vsakih 14 dni za Mandrač razmišlja o življenju tam in o življenju nasploh, o dogodkih v glavnem mestu in o posledicah teh dogodkov za naše kraje in ljudi. Pazljivo branje vam želimo Avtor kolumne izraža svoje mnenje, ki ni nujno enako mnenju uredništva.
Opera Metropomana
piše: Zoran Odič (za Izolane Zoki)
Živali in zveri
Človekov neprimeren, pogosto celo zelo krut odnos do živali ima praviloma dva temeljna vzroka: nevednost ali zlobo. Povsem jasno je, da je nevednost (neznanje, ignoranca) lažje opravičljiva kot zloba, toda posledice so lahko v obeh primerih iste, oziroma enako hude. Če želimo torej tudi na pravnem področju - vsaj dolgoročno gledano - postopoma najti prave pristope in sredstva za varstvo živali pred mučenjem in vsakim drugim neustreznim obravnavanjem s strani ljudi, potem moramo najprej odpraviti lastno nevednost, nato pa se postaviti po robu tudi našim nižjim strastem, ki vodijo v zlobno obravnavanje živali, je zapisal dr Miro Cerar v svojem eseju o pravicah živali, objavljenem v IUS - INFO in navaja primere, da so imele živali že v srednjem veku svoje pravice, tudi na sodišču. Toda tudi danes, ko naj bi v svojem poznavanju narave izrazito znanstveno in drugače napredovali, se takšen napredek v marsičem kaže kot zgolj navidezen (iluzoričen). V nekaterih pogledih smo v odnosu do živali in sploh do narave celo nazadovali. Če to ponazorim na nekoliko nenavaden način, naj povem, da so v srednjem veku živalim ljudje vsaj sodili, danes pa jih »obsojamo« brez posebnega sodnega postopka, je zapisal dr Miro Cerar. In kakšno je bilo takšno sojenje?
Znamenit je primer iz leta 1522, ko je cerkveno sodišče v kraju Autun sprožilo pravni postopek zoper podgane. Obtožene so bile, da so objestno uničile pridelek ječmena. Sodišče je za zagovornika podgan določilo takrat precej neznanega 42-letnega pravnika Bathelemyja Chasseneeja (le-ta je po velikem uspehu v tem postopku postal širše (pri)znan in je kasneje napravil izjemno pravno kariero). Ker se podgane niso zglasile na prvem sodnem naroku, jih je Chassenee pred sodnim senatom branil z argumentom, da podganam ni bila vročena tožba oziroma obvestilo o njej. Sodišče je še posebej prepričal z ugotovitvijo, da podgane živijo razpršeno po deželi, zato zgolj eno javno naznanilo sojenja v tem primeru ni moglo zadoščati. Sodišče se je zato odločilo, da na naslednjo obravnavo podgane povabi tako, da odredi, da se sodni poziv javno prebere na prižnicah v vseh lokalnih cerkvah, pri čemer naj se ta poziv pravilno naslovi na vse lokalne podgane, brez izjem. Ker se podgane tudi na ta sodni poziv niso odzvale, jih je na (drugi) obravnavi Chassenee branil z argumentom, da potrebujejo zaradi svojega števila in velike razpršenosti po deželi več časa za pripravo na veliko selitev oziroma potovanje do sodne dvorane. Sodišče mu je tudi tokrat ugodilo in preložilo sojenje. Ko pa se podgane kasneje že tretjič zaporedoma niso pojavile na sojenju, je Chassenee to pojasnil z argumentom, da imajo podgane - tako kot ljudje - pravico do enakega obravnavanja pred sodiščem. Če bi bil v postopku obdolženec človek, je dejal Chassenee, bi mu moralo sodišče zagotoviti, da lahko varno prispe do sodišča, sicer bi lahko upravičeno zavrnil poziv sodišča. Za podgane, ki so bile v deželi očitno nepriljubljene in so jim na poti do sodišča grozile številne nevarnosti, tudi možen napad s strani njihovih naravnih sovražnikov - tj. mačk, je to po Chasseneejevem mnenju analogno pomenilo zadosten razlog, da se opravičeno ne udeležijo sodne obravnave. K temu je dodal, da mačke v tem postopku niso nevtralne, saj jih je mogoče prišteti na stran tožečih strank, zato je zahteval, da tožeče stranke pod grožnjo kazni preprečijo (vsem) mačkam, da ustrahujejo njegove (tožene) stranke - tj. podgane. Sodišče je soglašalo tudi s temi zagovornikovimi argumenti. Nato je sodišče, ker se ni moglo zediniti glede dolžine roka, v katerem naj bi se podgane zglasile na sodišču, dokončno razsodilo tako, da je tožbo zoper podgane zavrnilo, saj se tudi tožniki niso v celoti pojavili na sodišču.
Naši modri in pametni župani, pa ne le v občini Log Dragomer, ki je edina občina med Brežicami in Sečovljami, ki nima niti enega metra kolesarskih stez, ima pa prepoved nočnega lajanja, kikirikanja, bevskanja,mijavkanja,blejanja in mukanja, slabo poznajo na primer The EU Protocol on Animal Welfare (Rim, oktober 1997), dokumente OZN, dokumente UNESKA, Svetovno deklaracijo o pravicah živali (Bruxelles 27. januar 1978, Splošno deklaracijo o pravicah živali (London, september 1977), Manilsko deklaracijo in številne druge mednarodno sprejete dokumente, ki jih je podpisala še Jugoslavija, Slovenija pa jih je , kot njena naslednica, avtomatično sprejela, kot je sprejela Osimske sporazume ali Avstrijsko državno pogodbo. Gre samo za to, da je žalitev za živali, če jih kar vsevprek označimo za zverine. In nedomišljeni odloki, uredbe in pravilniki enostavno predstavljajo eklatantno kršenje mednarodno priznanih norm in pogodb.
Izolsko smetišče z dovoljenjem
Na novinarski konferenci je direktor Komunale Denis Bele s sodelovci Martino Šavron in Anjo Domenik predstavil dejavnost podjetja in uspešno opravljene naloge v letu 2011.
Direktor Komunale Denis Bele je poudaril, da je podjetje zastavljene cilje doseglo, h čemur so prispevali vsi delavci Javnega podjetja Komunala. Posebej se je ob tem zahvalil občankam in občanom za njihovo sodelovanje in podporo na področju ločevanja odpadkov.
Denis Bele je tudi povedal, da so v podjetju poslovno leto 2011 zaključili uspešno in v večini dosegli postavljene cilje.
Na področju ločevanja odpadkov so naredili bistveni preskok iz 17,6 % deleža ločeno zbranih komunalnih odpadkov na 29,9 % delež. To je odraz aktivnosti, ki so jih izvajali skozi celo leto. Ena od novosti v letu 2012 pa je uvedba pilotnega projekta zbiranja odpadkov po sistemu “od vrat do vrat”. Na ta način želi Komunala Izola doseči zastavljene cilje in sicer v letu 2012 zbrati 36% ločeno zbranih odpadkov. Odlagališče v občini Izola je eno izmed odlagališč, ki še deluje v Sloveniji, zato je glavni cilj Komunale Izola pridobitev okoljevarstvenega dovoljenja, za kar pa je glavni pogoj izgradnja sortirne linije.
Na zbirnem centru so zaključili s sanacijo teras, za kar so bila zagotovljena namenska sredstva iz naslova takse in najemnine infrastrukture (proračun Občine Izola).
V	teku so aktivna dogovarjanja in usklajevanja glede upravljanja Centralne čistilne naprave na Srminu v Kopru, kjer pričakujejo čim prejšnjo ureditev razmerij med Občinama Koper in Izola ter ureditev statusa upravljanja čistilne naprave.
V	letu 2011 so v sodelovanju z Občinama Koper in Piran dosegli znižanje cene vodnega povračila za rabo vode v pristanišču.
Junija istega leta pa so prevzeli v upravljanje parkirišča v Izoli, ki so bila prej organizirana kot režijski obrat Občine Izola. Dejavnost so v drugem polletju razvijali naprej, dodali so nove parkomate in bolje organizirali službo. V upravljanje so na novo pridobili tudi parkirišči pri Ladjedelnici in na Velikem trgu. Z novo vpeljanimi ukrepi so dosegli podvojitev prihodkov, kar so občani le v manjši meri občutili (manj kot 10%).
Prevzeli so tudi dejavnost vzdrževanja objektov v lasti Občine Izola. V letu 2011 so opravljali bolj ali manj intervencijska dela, v prihodnosti pa želijo dejavnost razširiti na redno vzdrževanje stanovanj in s tem ohraniti vrednost občinskih nepremičnin.
Konec leta 2011 so pridobili evropska sredstva za projekt razširitve Pokopališča Korte v višini 377 tisoč EUR. Z aktivnostmi na področju pridobivanja evropskih sredstev za različne projekte bodo nadaljevali tudi v prihodnje. Izkoriščenost lastnih sredstev pa se je v letu 2011 povečala za 58 %.
V letu 2011 so povečalali število zaposlenih (za 7 %) ob povečanju dodane vrednosti na zaposlenega. Kratkoročne obveznosti iz financiranja so se v letu 2011 zmanjšali za 126.000 EUR, ker je podjetje uspešno odplačevalo kredite. Dolgoročnih kreditov podjetje nima, dolg po lizing pogodbah pa je konec leta znašal 35.000 EUR, ki bo v prihodnjih dveh letih odplačan.
Ob zaključku je omenil gradnjo novega pomola na obali parkirišča Lonka in dopolnitev kapacitet z dograditvijo na obstoječih plavajočih pomolih ter širitev dejavnosti z vrtnarijo kot dodatno dejavnost v sklopu Komunale Izola.	ur
MANDRAČ je tednik Izolanov
Naslov: Veliki trg 1,6310 Izola, TRR: 1010 0002 9046 354 tel. 05/ 640 00 10,fax.05/ 640 00 15, elektronski naslov: http://www.mandrac.si; email: urednistvo@mandrac.si Odgovorni urednik: Aljoša Mislej
Uredništvo: Aljoša Mislej, Marjan Motoh (karikaturist) Drago Mislej, Davorin Marc, Primož Mislej (foto)
tehnični urednik: Davorin Marc email: sektor.tehnika® mandrac.si Tednik izhaja v nakladi 2000 izvodov, cena 1,20 EUR. / Polletna naročnina: 29 EURO. Založnik: GRAFFIT LINE d.o.o., Izola; tel.05/ 640 0010 / Prelom: Graffit Line Vpis v razvid medijev Ministrstva za kulturo RS, pod zaporedno številko 522.
Komun-----------------
Država spreminja ustavo, občina statut
V četrtek, 25. aprila se bo na 11 redni seji sestal izolski občinski svet. Svetniki bodo obravnavali še preostala poročila in programe dela javnih zavodov, katerih ustanovitelj je občina Izola, napoveduje pa se tudi obravnava sprememb statuta Občine Izola.
Občinski svetniki bodo na naslednji seji obravnavali poročila in programe Mestne knjižnice in Zdravstvenega doma Izola, ki bo, glede na obseg sredstev, ki jih obrača in nekatere finančne in kadrovske dogodke iz preteklosti, verjetno doživel kar nekaj razprave. Iz programa dela za leto 2012 pa smo izbrali nekaj zanimivejših povdarkov.
Turistična ambulanta ni problem turizma
Eno od področij, ki je že vrsto let predmet pobud politike in nekako logični sestavni del ponudbe turističnega kraja, je ureditev turistične ambulante. Seveda gre za dodatno storitev, ki jo mora nekdo plačati in turistično gospodarstvo doslej ni imelo prav veliko posluha do sofinanciranja te storitve. V dravstvenem domu pravijo, da želijo, zaradi povečanja števila prebivalcev v občini Izola v poletnih mesecih - junij, julij, avgust, september, nuditi strokovno zdravstveno varstvo vsem ciljnim skupinam prebivalstva. To lahko dosežemo le z dodatno ekipo (team), ki bi jo sestavljala zdravnik ter medicinska sestra. Po njihovih izračunih bi za stroške dela potrebovali 17.500 Eur, za materialne stroške pa dodatnih 2.000, kar skupaj znaša 19.500 Eur.
Na prvi pogled res ne gre za znesek, ki ga turistični kraj ne bi zmogel, vseeno pa v Zdravstvenem domu pravijo, da bo turistična ambulanta zaživela le v primeru, če bo lokalna skupnost prispevala finančna sredstva iz proračuna. O prispevku turističnega gospodarstva pa nič.
Diabetiki vendarle doma?
Podoben a vendarle različen je problem z diabetološko ambulanto. Namreč, če v primeru turistične ambulane ne gre za občane Izole pa izolski uporabniki diabe-tološke ambulante v Kopru že dolgo izražajo željo po zagotovitvi tovrstnih zdravstvenih storitev v matični občini.
Registriranih bolnikov v občini Izola je bilo konec leta 2008 kar 745. Za primerjavo naj navedemo, da imata občini Piran in Ilirska Bistrica bistveno manjše število pacientov (110 oz. 77), občini pa imata organizirano lastni diabetološki dispanzer. Starostna struktura pacientov otežuje njihove obiske v sosednjih občinah, kjer se trenutno izvaja diabetološki dispanzer.
Zdravstveni dom Izola je usposobljen izvajati tudi preventivne programe za bolnike in svojce, h katerim bi pritegnili tudi bolnike iz dispanzerja ter njihove svojce ter jim tako dvignili kvaliteto življenja. Zdravstveni dom Izola v celoti izpolnjuje vse pogoje za izvajanje diabetološkega dispanzerja, saj ima poleg razpoložljivih prostorov tudi ustrezen laboratorij in zadostno število pacientov, ki bodo skupaj omogočili in zagotavljali izvajanje dejavnosti.
Zdravstvene koristi so: hitrejša in krajša pot do izboljšanja stanja in ohranitve stanja, vključitev družinskih članov v postopke za izboljšanje zdravstvenega stanja, bližina storitve pozitivno deluje na splošno zdravstveno stanje pacientov.
Za zagotavljanje teh storitev bi potrebovali vsaj polovico programa, ki bi, z vsemi zaposlenimi in materialnimi stroški vred stal nekaj manj kot 160 tisočakov, vendar v Zdravstvenem domu pravijo, da bomo diabetološko ambulanto in program dobili le v primeru, če bo ZZZS prenesel del programa iz ZD Koper oziroma se bo koprski program izvajal v izolskem zdravstvenem domu.
Hudič je v podrobnostih
Danes se bo na redni seji sestala statutarna komisija občine Izola, ki bo med drugim obravnavala nekatere pripombe, ki so del razprave ob sprejemanju odloka o živalih, občinskem pristanišču in pokopališču, novost pa je predlog sprememb statuta Občine Izola.
Da statut izolske občine v nekaterih poglavjih ni povsem usklajen z zakonodajo je znano že nekaj časa in tudi pobud za spremembe občinske “ustave” je bilo doslej že veliko. Statutarno pravna komisija bo v prvi pregled dobila predlog nekaterih sprememb, ki doslej še niso bile posebej usklajevane med svetniškimi skupinami, zato gre verjetno le za prvo preveritev predlaganih sprememb. Za spremembo občinskega statuta je namreč potrebna, tako kot v primeru ustavnih sprememb, dvo-tretinjska podpora, kar pomeni, da bo treba glede teh sprememb doseči določen konsenz.
Glede tistih določb, ki jih zahteva zakonodaja verjetno ne bo posebnih zapletov, toda sprememb je vendarle veliko in nekatere niso nepomembne, kot bi se morda zdelo. Predvsem pa je treba biti zelo pazljiv pri posameznih določilih, ki se danes morda zdijo logična, čez nekaj let pa lahko, ob spremenjenih razmerjih, postanejo cokla razvoja ali celo alibi za izigravanje zakonodaje. Predvsem pa velja občutek, da so spremembe zelo birokratsko pedantne, medtem, ko nikjer ni zapisano temeljno vodilo lokalne skupnosti, namreč, da Občina z razpolaganjem javnih sredstev zagotavlja čimboljše pogoje za življenje in delo občanov in gospodarskih subjektov v občini Izola.
Ob spreminjanju slovenske ustave, bo svoj prostor našlo zlato fiskalno pravilo, s katerim bi v ustavi določili, da morajo biti dohodki in prihodki države uravnoteženi - torej enaki - ali pa morajo biti večji prihodki.
Gotovo bo nekaj takšnega moralo najti svoje mesto tudi v občinskih statutih, vendar tega, v pripravljenih spremembah nismo našli.
Predloge sprememb bomo natančneje še predstavili, za uvod povejmo le, da so po novem zelo natančno določene naloge občine, j er med drugim celo preberemo, da je občina dolžna spremljati in analizirati gospodarske rezultate v občini, v skladu s predpisi omogoča občanom najemanje kreditov za nakup, gradnjo in prenovo stanovanj in podeljuje denarne pomoči in simbolične nagrade ob posebnih priložnostih ali obletnicah občanov.
Več pristojnosti NO
Obsežne so tudi spremembe pristojnosti Občinskega sveta, predvsem pa Nadzornega odbora, ki doslej nekako ni uspel uveljaviti svoje nadzorne funkcije, saj so občinske uprave njihove pripombe in ugotovitve največkrat kar zavrnile ali jih ignorirale. Po novem bo v statutu zapisano, da svoje predstavnike v Nadzorni odbor imenujejo tudi liste, ki so zastopane v občinskem svetu, pomembna pa je predlagana vsebina 49. člena statuta, ki pravi, da, če je nadzorni odbor ugotovil hujšo kršitev predpisov ali nepravilnosti pri poslovanju občine, ki so opredeljene v poslovniku nadzornega odbora, mora o teh kršitvah v petnajstih dneh od dokončnosti poročila obvestiti pristojno ministrstvo in računsko sodišče. V primeru, da nadzorni odbor ugotovi, da obstaja utemeljen sum, da je nadzorovana oseba ali odgovorna oseba storila prekršek ali kaznivo dejanje, je dolžan svoje ugotovitve posredovati pristojnemu organu pregona.
Pomembne malenkosti
Med manjšimi za pomembnimi sprembami je še določilo, da se, v soglasju z županom, lahko tudi podžupan odloči, da bo funkcijo, ki jo praviloma opravlja nepoklicno, opravljal poklicno. Doslej je o tem moral odločati občinski svet. V 99. členu je dodatek, da Občina lahko z drugimi občinami ustanovi organ skupne občinske uprave. To seveda lahko pomeni več kot le skupno medobčinsko redarstvo. V predlogu je tudi sprememba glede objavljanja Uradnih objav. Doslej je bilo v statutu namreč zapisano, da se predpisi objavijo v uradnem glasilu, ki ga določi občinski svet, po novem pa naj bi s statutom določili, da se predpisi objavijo v elektronskih uradnih objavah Občine Izola.
Pri spremembah statuta Občine Izola ne gre zgolj za usklajevanje besedila statuta z zakoni in ustavo ampak gre za spremembe, ki jih bo treba temeljito premisliti in s konsezom potrditi, saj gre za temeljni dokument naše lokalne skupnosti.	d.m.
Otvoritev sezone
Velika noč v mejah normale
Velika noč je nekakšna otvoritvena slovesnost nove turistične sezone. Pričakuje se, da bo ta, ki prihaja, v državnem znamenju varčevanja, a po prvih podatkih sodeč, se ne bo varčevalo v poletnih mesecih.
Letošnji Velikonočni prazniki so Izoli pripeljali 2536 nočitev, kar je sicer skoraj 1200 nočitev manj kot lani, a je v primerljivih številkah s prejšnjimi leti. Je pa treba povedati, da na zapolnje-nost turističnih kapacitet vpliva več, kot samo vreme ali recesija. “Resda je bilo letos manj nočitev kot lani, a moramo vedeti, da so bili lanski Velikonočni prazniki izjemni, predvsem pa ne padejo vsako leto na isto obdobje. Lani je bila Velika noč konec aprila, ob tem pa je konec tedna krasilo tudi lepo vreme. Morda bi bilo bolj zanimivo, če bi primerjali nočitve v enakem obdobju, kot lani”, je povedala Tina Puhar, vodja TlC-a.
Morda je res, a vendarle začetek aprila, brez Velike noči, še ni razlog za podaljšan izlet.
Domačini v Delfin in kampe
Sicer pa so tudi letos hoteli predstavljali levji delež nočitev, s kar 2368, od katerih je bilo 1424 tujih, 944 pa domačih gostov, velika večina katerih so gostje hotela Delfin. Apartmaji so zabeležili “le” 92, 54 tujih in 38 domačih gostov, medtem ko so avtokampi našteli 76 nočitev. Zanimivo, samo v kampih je število domačih gostov (50) višje od števila tujih (26), trend, ki se je začel z lanskoletnimi prazniki in morda še najbolj nazorno kaže na “varčevalno” obdobje podalpskega prebivalstva. Hotelirji in ostali turistični delavci so nad letošnjimi rezultati zadovoljni in menda se ne obremenjujejo preveč saj je to le eden od pokaziteljev. 1. maj pa tudi ni daleč
AM
Je pa res, da je leto 2009 in 2010, ko je Velika noč “padla”, kot letos, v prvo polovico aprila, so turistični delavci zabeležili približno enako število nočitev.
Ekonomija ni ekologija
piše: Franc Kranjc

Izolski organizatorji in turistični delavci komaj čakajo na Velikonočne praznike. Otvoritev sezone jadralci izkoristijo za najbolj tradicionalno izolsko regato, Spring cup, v soboto pa se je napolnila tudi Lonka, s parkom Pietro Coppo in južnim delom Sončnega nabrežja vred. Sejem starin Usake Sčiat je tudi letos privabil veliko število razstavljal cev in dnevnih obiskovalcev, ki so imeli kaj videti.
V sklopu prireditev Umetnost na cesti so na velikonočno soboto v Ljubljanski ulici pripravili razstavo pirhov, ki so jih ročno poslikali ulični umetniki. Na prvem tovrstnem dogodku so sodelovali (od desne): Marija Pianetzky, Paride Dl Stefano, Milan Obradovič Karp, Marjan Mo-toh, Snežiča Kranjc, Karmen Bučar in Matjaž Bornšek, ki je zamudil na odprtje razstave a je bil “zraven”. Drugo leto jih bo še veliko več.
Večplastnost gospodarske krize	wf'
V zgodovini kapitalističnega družbenega reda in socializma so znane vsaj tri gospodarske in finančne krize, za katere je značilno, da so izbruhnile po konjunkturi. Kar dve izhajata iz Amerike. Doslej največja se je zgodila leta 1929 in je trajala do leta 1934 in je zajela ves svet. V Evropi je posredno omogočila vzpon »rešiteljev« takrat močno obubožanega in sestradanega ljudstva. Vemo kaj je prinesla ta kriza. Jugoslovansko dolžniško in družbeno krizo v sedemdesetih letih prejšnjega stoletja smo uspeli nekako zakrpati s spremembo ustave leta 1974, ki je dala več pravic in samostojnosti republikam, a se je ponovila v letih 1990 z vdorom Srbije v centralni devizni bančni sistem. Zaradi slabega gospodarskega stanja je prišlo do splošnega nezadovoljstva. Pojav srbskega hegemonizma in teze o veliki Srbiji pa je zapečatil usodo nekdanje Jugoslavije, ki je leta 1991 razpadla na prafaktorje.
Če so bile nekoč krize pomanjkanja, se danes v Evropi srečujemo s krizo izobilja, ko je vsega preveč, kupna moč prebivalstva pa pada. V Sloveniji pa se že dobra štiri leta srečujemo s finančno in gospodarsko krizo, te dni pa tudi z resnimi poskusi vlade za njeno omilitev. Toda premalo premišljeni varčevalni ukrepi, ki udarijo vsevprek, lahko peljejo do še večjih razlik v gmotnem položaju posameznikov, izgube etičnih in moralnih vrednot, razdvojenosti naroda, tlakovanja poti do še večje revščine posameznikov, protestnih shodov v organizaciji sindikatov in celo stavk. Od tu do političnih nemirov ni daleč in stavke javnega sektorja se nam obetajo že za 18. april. Res je, da je treba simptome v zadnjem času najbolj resne finančne krize v Evropi s pričetkom leta 2008 iskati prek Atlantika, kar pa še ne pove, da je evropski bančni sistem preprosto nasedel s kupovanjem vrednostnih papirjev in nudenjem enormnih hipotekarnih posojil, ki jih posojilojemalci niso sposobni vračati. V Evropi je okoli 200 milijard dolarjev špekulativnega kapitala, katerega posebnost je bil hiter in lahek zaslužek, ob tem pa je začela padati tudi gospodarska rast, naraščali pa so državni dolgovi in proračunski primanjkljaji, ki samo v EU znašajo okoli 17 tisoč milijard evrov. Slovenska gospodarska in finančna kriza je večplastna. Spreminja se struktura zadolževanja in zadolženih. Ni mogoče trditi, da je finančna kriza nastala izključno zaradi evropske. Pogojena je bila s spremembo družbenega reda (na katerega Slovenci tudi miselno nismo bili pripravljeni), neuravnoteženo razdelitvijo družbenega premoženja, preveliko javno porabo, povečanjem javnega sektorja, ponekod pa tudi namernega uničenja dobrih firm z namenom poceni odkupa.
Rezultat slabega gospodarjenja je kajpak zadolženost države, bank in realnega sektorja v bruto znesku najmanj 46 milijard evrov.
Politika trdi, da so akterji prevelikega bančnega zadolževanja in kapitalskega razvrednotenja družb ter morebitne nezakonite pridobitve sredstev že v sodnih postopkih, a kaj ko jim je treba dokazati naklep in še kaj.
Tako verjetno nihče ne bo odgovarjal za nastalo finančno krizo v realnem sektorju ter izgubo dobrih podjetij, ki so že v tujih rokah. Nekaj vzorčnih primerov je tudi v Izoli!
Nič narobe, bi rekli. So pač novi lastniki. Žal pa danes lahko tudi v praksi zaznamo znano tezo makro ekonomista dr. Mencingerja, da tujci radi gospodarijo pri nas dokler imajo dobiček. Ko tega ni več selijo proizvodnjo drugam, državi pa prepustijo reševanje socialnih problemov.
M/UtTORtC 5
Križi in težave sprehajališča za pse
Že nekaj časa krožijo govorice, da naj bi pod Petrolovo severno črpalko, nad Parenzano, nastalo pasje tekališče. Govorice je potrdil tudi župan Igor Kolenc na zadnji seji občinskega sveta, ko je med razpravo o “Odloku za živali” omenil, da občinska uprava že išče primerno lokacijo, kje bi se to tekališče postavilo.
Uprava pa je kot najbolj primerno lokacijo izbrala te tri “korone” pod Petrolom. Koliko je lokacija primerna morda sploh ni pomembno, a dejstvo je, da je prostora, da bi se žival natekla, premalo, poleg tega pa lokacija nikakor ni priročna.
Občina je ob pomoči Krajevne skupnosti Jagodje - Dobrava, sklicala interesni zbor krajanov, na katerem je Rado Gomizelj, kot predstavnik Občine, predstavil možnost, da bi se na tem zemljišču pripravilo tekališče za pse. Nad idejo, pravijo krajani, niso bili navdušeni. “Predstavniku občine smo povedali, da soglasja ne damo, ker se nam izbira lokacije ne zdi primerna. Možnosti za parkiranje tukaj sploh ni, poleg tega pa si ne predstavljamo, da bodo zdaj po naši ulici dnevno prihajali in odhajali takorekoč vsi izolski psi, teh pa je 1400’’, nam je povedala krajanka. Gomizelj je ob koncu sestanka še povedal, da izbira lokacije še ni definitivna, ter da gre le še za ugotavljanje.
Na občini hitro ugotovijo
To ugotavljanje pa je bilo kar hitro, saj sta se že po dvanajstih urah e nad Jagodje pripeljala dva delavca Komunale z nalogo, da pripravita zemljišče. Glas se je hitro razširil in še preden sta delavca s kopačem začela z delom, se je na zemljišču zbralo veliko število jeznih krajanov. “Še sinoči so nas spraševali, če se s tem posegom strinjamo in ko se nismo, so danes zjutraj kar prišli in začeli z delom”, se je potožil eden od krajanov. Delavca sta sicer delo hitro končala, predstavnik Komunale, ki si je prišel ogledati “problem”, pa je povedal, da so dobili od Občine nalogo, da začnejo z delom, ter da imajo vsa dovoljenja. Ne glede na to, so se zavoljo diplomacije odločili, da dela začasno prekinejo.
Še isti večer ponovno snidenje
Krajani so uvideli odlično priložnost, da ponovno dvignejo glas še isti večer, ko je KS Jagodje - Dobrava organizirala še en interesni zbor krajanov s povsem drugo tematiko, na katerega je bil povabljen tudi župan Igor Kolenc. Ob koncu rednega dela so krajani vprašali župana, kako to, da so tako hitro po sestanku začeli s posegom, za katerega niso dali soglasja in kot pravi Robert Prevc, ki se je na uredništvu zglasil v imenu krajanov.
"Nam je župan povedal, da gre samo za nek ograjeni prostor in naj ne polemiziramo okoli tega, saj to ne bo poligon. Povedal pa je tudi, da je naš odgovor na dano situacijo tipičen, kako nekaj ne narediti. Ce jaz to povzamem in to prenesem na moj nivo, torej nivo občana pomeni, da se lahko lotim nekega takšnega dela brez nikakršnega soglasja in brez dokumentacije. Zupan je nato povedal, da sama zadeva ni moteča in da izhajamo samo iz izhodišča “ne pred mojim nosom”, ter pravi, da poseg ne zahteva nobene dokumentacije in da ni nobenega argumenta proti.” Prelc pravi, da je vsak poseg dejansko poseg v prostor in za to obstajajo pravila in zakoni. V projektno dokumentacijo, pravi, sploh še niso imeli vpogleda ter, da je bilo moč razbrati iz besed župana, da ta dokumentacija sploh ne obstaja.
“Veliko je razlogov, zakaj smo stanovalci proti temu projektu. Ne vemo, kakšna bi bila varnost v samem tekališču, narejene ni bilo nobene varnostne in prometne študije, kako bi se to sprehajališče napajalo s prometom, saj prehoda iz platoja ben-ciskega servisa ne bo, ker trasa hitre ceste mora biti omejena in zaprta. Postajavlja se torej vprašanje, če bodo ljudje svoje pse vozili po Porečanki, kjer pa promet ni dovoljen, trasa pa je že zdaj zelo obremenjena s sprehajalci in kolesarji, ki tod mimo vozijo kar hitro, saj jim to omogoča trasa. No, naš največji argument pa mislim, da je skladnost s prostorskimi dokumenti Občine Izola, saj je tisto zemljišče po planskih aktih namenjeno povsem drugačni dejavnosti od te. Gospod župan mi je ob zaključku sestanka povedal, da lahko občina sama sebi napiše soglasje. Ampak, na osnovi česa bo to Občina izdala, saj prostorski akti tega ne dovoljujejo?
Povedal je tudi, da se bodo dela nadaljevala že naslednji dan, a se še danes niso, ne vemo kako to."
Krajani so županu Kolencu tudi ponudili nekaj alternativnih prostorskih rešitev za tekališče, na-primer zelenica ob črpališču, pa površina ob novem študentskem kampusu, kjer je Komunala že uredila območje, ali pa tudi na območju nekdanjega kamnoloma. Rešitev, pravijo krajani, je veliko in vsa so boljša.
Zakaj se je Občini tako mudilo?
Kako to, da so hoteli na Občini tako na hitro opraviti dela, za katera niso dobili soglasja? Prelc pravi, da so se s krajani pogovarjali tudi o temu. “Krajani sumimo, da je to le prva stopnjička do nečesa drugega, saj je po velikosti in lokaciji ta projekt popolnoma zgrešen. Uidi nam, ki živimo v bližini, to tekališče ni priročno. Zaradi tega so bili podani pomisleki, da je to začetna faza nečesa drugega, kaj pa bi to bilo, ne vemo. Morda obstaja že kakšen predlog v občinskih prostorskih načrtih, a tega ne vemo, ker vplo-gled vanje ni mogoč. Vsekakor pa bomo v teh dneh kot odbor krajanov zaprosili gospoda župana, da nam skladno z zakonom o dostopu do informacij javnega značaja posreduje vso dokumentacijo, ki je nastala kot povod naročilu Komunali, da začne izvajati ta zemeljska dela. ”	Aljoša M
Izolski študenti pokazali veliko srce
Člani KlŠD-ja (Kluba izolskih študentov in dijakov) so minulo soboto pripravili dobrodelni dan. Ta je vključeval obisk Obalnega zavetišča, zbiranje hrane za izolski Rdeči križ, popestritev prazničnega dogajanja za otroke v izolski bolnišnici, celodnevne aktivnosti pa so zaključili z dobrodelno dražbo.
V dopoldanskem času je nekaj članov pred izolskim Šparom zbiralo hrano, po kasnejšem popisu so ugotovili, da je bilo zbranih za 300 kilogramov živil, se pravi več kot v lanskem letu, ko je prav tako potekala dobrodelna akcija. Druga skupina se je odpravila v Obalno zavetišče, kjer so sprehajali tamkajšnje pse, tretja skupina pa je v spremstvu Disneyevih maskot obiskala otroški oddelek izolske bolnišnice. Celotno dogajanje so KIŠD-jevci zaokrožili z dobrodelno dražbo, ki je zvečer potekala v Manziolijevi palači. Za pediatrični oddelek izolske bolnišnice so zbrali preko 800 evrov, ki bodo namenjeni nakupu novih aparatov za kisik.
Z izkupičkom in potekom je bila zelo zadovoljna organizatorka dobrodelnega dne Tina Pribac. “Zahvalili bi se vsem licitatorjem (bili so večinoma študenti) in seveda vsem športnikom in umetnikom, ki so svoje rekvizite in dela za dražbo nesebično darovali. Lahko pa povem, da sem razočarana, ker smo na dražbo povabili preko 30 nosilcev javnih funkcij in ostalih Obalnih veljakov in podjetnikov, a se razen predstavnice turističnega združenja nihče ni odzval na vabilo. Kljub temu, daje bila izklicna cena za vsak izdelek simboličnih 20 evrov.”
Kljub temu Pribacova akcijo ocenjuje kot zelo pozitivno, kar pomeni, da jo lahko pričakujemo tudi v prihodnjih letih.	embed MSPhotoEd.3
Kultura in prosveta
Elda Viler je kot izredno stanje v Koštaboni
V ponedeljek, 9. aprila so, v sklopu praznika v Koštaboni, pripravili pesniški večer z Eldo Viler, najprepoznavnejšo pevko iz Istre, ki seje tokrat predstavila tudi kot pesnica. Zbirka je izšla pri založbi društva Capris.
Obiskovalci, ki jim je uspelo priti v dvorano (mnogo jih je zaradi množičnega obiska ostalo zunaj), so bili deležni nepozabnega večera ob predstavitvi pesniškega prvenca Elde Viler-Dežman, “Tašna kur sen”, ki ga je pripravilo Društvo Capris (vodja projekta Franko Hmeljak s sodelavci).
Večer je povezovala Mojca Zelenko iz Društva Bona in je še posebej predstavila Darija Novaka iz Puč, ki je vsako Eldino pesnitev čudovito ilustriral. Besedo je imel tudi Bert Pribac, zapel je MePZ A. Kocjančič in Šavrinski godci, ki so z Eldo obujali nekdanje spomine. Njene pesmi pa so zelo tankočutno prebrali Suzana Zadnik in Marinela Koren, obe iz Koštabone, Danica Tuljak Bandi iz Doline pri Trstu in legenda slovenskega gledališča Jurij Souček, ob katerem je Elda ganjeno spregovorila. Ni pa mogla skriti solz presenečenja ob poslušanju dveh svojih pesmi, ki jih je zanjo uglasbila in ob svoji kitari zapela Marjetka Popovski iz Izole.
Elda se je seveda zahvalila občinstvu za tako množičen obisk in izjemno prijazen sprejem, ter prisotne seveda nagradila z večnimi pesmimi: Lastovke, Nora je misel, Ti si moja ljubezen... Družabni večer z Eldo Viler se je z vsemi udeleženci nadaljeval v Društvu Bona, kjer je odmevalo skupno ubrano petje še dolgo v noč.
MP
Vzdušje pa se je stopnjevalo, ko je Elda Viler tudi sama predstavile nekaj svojih pesmi, ki jim je dodala melodijo. Zapela jih je skupaj s hčerko Ano Dežman ob kitarski spremljavi Marjetke Popovski. Z njo pa so prišle tudi pevke skupine Cvet v laseh in so povabile Eldo Viler na oder in skupaj so zapele venček istrskih pesmi, saj je Elda ponosna Istri-janka.
Pevka in pesnica Elda Viler je z besedami: “Srečna sem, presrečna sem, ganjena sem”, izrazila zahvalo vsem, ki so pripravili in izdelali njeno knjigo ter izpeljali pesniški večer, še posebej zato, ker prej skoraj ni imela možnosti prepevati v svojih krajih.
Fetiši in tabuji Aleksandra Pece
V izolski galeriji Insula je še nekaj dni odprta zanimiva in na prvi pogled provokativna razstava slik akademskega slikarja Aleksandra Pece, ki ima zelo zgovoren naslov Tabu, ki ga umetnik z razstavljenimi deli povsem opraviči.
Kot je v priložnostnem katalogu k razstavi napisal kustos in likovni kritik, Dejan Mehmedovič, se s to razstavo Aleksander Peca izraža skozi zelo realistično dodelano figuralno podobo. Razstavljeni cikel slik razgrinja avtorsko obravnavo tematike, ki sodi v nekakšno »ta-buizirano« in potlačeno pojavnost. Seksualni fetišizem, kot običajno imenujemo tukaj uprizorjeno, je v kontekstu družbenega zanimanja, javne razprave in mnenja, področje potisnjeno na rob sprejemljivega. Neobremenjeni in simbolno očiščeni kot opazovalci gledamo podobe, ki imajo glede na uprizorjeno izpovednost v precej oddaljenih vsebinah. Lesket usnja je le delno predstava erotizma, verjetno se bolj uklanja formi, ki je tu gonilo življenjskosti v okolju lepote. Avtorsko opredeljena in pronicljiva manira izreka je tu objektivna maksima.
Fetišizacija slike v kreaciji kodnega simbola se v podobah pred nami odraža kot »vita attiva«, želja, hotenje in strast. Torej ostanimo na površju neobremenjeni in uživajmo v vidnem razkošju predstave, ki nam je ponujena.
D.M.
Ernest Cah je dobil svojo prvo
Samostojno pesniško zbirko, seveda, V zajetno knjigo z naslovom Odmevi izpod stene, je zbral več kot 200 njegovih tipičnih pesmi v katerih opisuje mnoge znane ljudi in komentira aktualne dogodke.
Hitro, morda celo prehitro ... včasih tudi brez posebnega premisleka napiše Ernest Cah kakšno rimo, kakšno kitico ali celo pesem o dogodkih, o ljudeh in o stvareh. Piše tako hitro, da rime kar letijo naokoli in ritem udarja odločno kot v kakšni koračnici, le tu in tam ga malo umiri in spravi v bolj premišljen tek, takšnega, da ga skoraj ni za prepoznati, Ernesta namreč.
Menda je takšen zato, ker je doma izpod kraškega roba, kjer se burja po skalovju z vso hitrostjo spusti v dolino in zavija kot kakšno krdelo volkov pod Snežnikom, tako da gre strah v kosti in je treba biti trde kože, da te ne premakne z mesta. In Ernesta ne premakne zlepa. Verjetno je bil tak celo življenje, direkten, glasen in zbadljiv. Ne vem, ker ga poznam šele desetletje aii dve, vendar sem tudi v tem času spoznal nekaj njegovih značilnosti, ki jih je v pričujoči zbirki stoosemindevetdesetih glasbenih fresk težko spregledati.
Ernest Cah je brezkompromisen pesniški komentator. Takšen, ki ga nekateri hvalijo, drugi pa ga postrani gledajo ali še kaj hujšega. Opisuje ljudi, ki jih pozna osebno ali pa samo iz medijev in brez dlake na jeziku komentira njihovo obnašanje, njihove izjave aii celo podobo. Težko bi dejal, da zna biti v teh ocenah tudi blag. Ne, kot da se mu zdi, da bi izgubil prepričljivost, če bi izpustil kakšnega tiča, klinčka ali rit, pa čeprav gre za simbolično podobo kakšne prodane duše.
Lahko bi pisal aforizme ali glose, pa ne. Piše pesmi. Take, starega kova, kjer so kitice kot vojaška uniforma, rime pa motor, ki poganja bralca od vrstice do vrstice. Raje so kratke kot dolge, kot da bi se bal, da bo bralec izgubil tisto nit, ki ga vodi od škodoželjnega smeha do svete jeze. Ernestu rime kar padajo skupaj, ampak še bližje mu je ritem besed in zlogov, tako da bi ga lahko šteli kar med besedilopisce, kot bi bilo menda prav imenovati avtorje uglasbenih besedil. Ko se boste lotili katere od pesmi, si pojte kakšno namišljeno ali pa tudi znano melodijo in videli boste, da si ritem in rime sledijo kot v kakšni narodnozabavni ali pop viži. Morda manjka kakšen refren, vendar Ernest ne piše besedil ampak priložnostne pesmi, takšne, ki nastanejo ob določeni priložnosti. Rekli bi jim - priložnostnice. Te, ki jih je objavil v svoji prvi samostojni pesniški zbirki, so nastajale tako rekoč mimogrede, med sprehodom do trgovine, med postankom pri Frediju ali v domači črnokalski kleti. Pesmi so hipne, zbirka pa se je medila kar nekaj časa in zdaj je pred vami svojevrstna ritmična kronika Slovenije, Izole, Slovencev, Izolanov in še kakšnega Istrana zraven. Morda v njej ne boste odkrili kakšnega literarnega presežka, zagotovo pa je aktualno, zanimivo in zabavno branje. Le lotiti se ga morate na pravi način. Ne od začetka, čeprav so pesmi razvrščene po abecedi, ampak kar tako, slučajno, kjer se ustavi listanje. Boste videli, da zna biti zelo zabavno vse skupaj.	Mef
Prostorsko planiranje

Vinogradom se slabo piše
Očitno je zahteva oziroma pobuda po sklicu izredne seje občinskega sveta na temo priprav občinskega prostorskega načrta, prepričala občinsko oblast, da vendarle vsem političnim akterjem v občini predstavi osnutek prostorskega dokumenta, ki bo usmerjal razvoj občine Izola v naslednjih desetletjih. Predstavljeni dokoumenti so že sprožili prve reakcije in pomisleke.
Osnutek Občinskega prostorskega načrta je, v dogovoru z občinskimi strokovnimi službami in prejšnjo ter sedanjo vladajočo koalicijo, oblikoval studio LO-CUS prostorske informacijske rešitve iz Domžal, natančneje, njihov oddelek v Novi Gorici.
Gre za dokaj obsežen dokument v katerem sicer dobršen del zajema pregled sedanjega stanja in v katerega so že vključene nekatere rešitve, ki so bile sprejete v obdobju, ko dolgoročni plani nimajo več prave veljave, novih prostorskih načrtov pa še ni. V delu, kjer so predstavljene nekatere strateške in izvedbene rešitve pa je kar nekaj predlogov, ki bodo gotovo deležni temeljite obravnave med samo javno razpravo pa tudi pred tem. Že prvi pogled na karto namembnosti posameznih območij odkrije, da so načrtovalci praktično izbrisali sedanje vinograde med južno cesto in obvoznico, takoimenovane vinograde Ricorvo, tam pa predvideli stanovanjsko gradnjo. Pozidavi je namenjeno tudi območje na Belvederju, med predlogi pa se je spet našel tudi golf na Bare-dih, seveda s spremljevalnimi gradnjami.
V poglavju Prednostna območja za razvoj poselitve in drugih dejavnosti je tako zapisano, da bo glavni nosilec razvoja v občini še naprej mesto Izola z obalo. V zaledju bosta nosilni naselji razvoja Korte in Šared. Glavno razvojno območje Izole z obalo se bo preko zelenih obalnih območij, ob upoštevanju racionalne rabe prostora ter ranljivosti prostora in okolja, navezovalo na sosednje občine ter sooblikovalo celostno obalno potezo Slovenije.
V vzhodnem zalivu ne bo marine
V mestu se bo spodbujal intenziven urbani razvoj, za katerega je značilna koncentracija stanovanjske gradnje, storitvenih, oskrbnih in proizvodnih dejavnosti. Poseben poudarek bo na umeščanju športno rekreacijskih dejavnosti v urbani prostor.
Kakšen turizem bomo imeli
Turistična ponudba Izole bo usmerjena v valorizacijo kulturne dediščine starega ribiškega mesta (kultura, prireditve, zabava, oskrba,...) z navezavo na turistične proizvode, vezane na obalo in morje (navtika, plate, turistično ribištvo, potapljanje,...) ter v razne oblike prenočitvenih kapacitet. Nadgradila se bo z zdravstvenim turizmom in športno rekreacijskim programom. Posebne pozornosti pri prostorskem razvoju morajo poleg kulturne dediščine biti deletne izjemne naravne kvalitete izolske obale in morja.
Umestitve novih turističnih proizvodov naj bi bile v največji možni meri usmerjene tudi v zaledje občine, s čimer bi se razbremenil pritisk na obalni pas ter revitali-ziralo podetelje. Ponudba v zaledju bo temeljila predvsem na naravnih danostih območja in njegovi kulturni dediščini (kulturna krajina, naselbinska dediščina,...) ter zajemala gastronomijo, nočitvene kapacitete, pohodništvo, konjeniške poti, tematske poti, kolesarske poti,... V tem kontekstu sta izpostavljeni naselji Korte ter Šared. Na območju Baredov se umešča obsetnejša dodatna turistična ponudba - golf igrišče. Območja kmetijstva bodo skoncentrirana na območju pobočij Izolskega amfiteatra in vzhodnem delu občine, kjer prevladuje zelenjadarstvo (predvsem
priobalni pas), vinogradništvo (zaledje mesta Izola, vzhodni del občine), oljkarstvo (zaledje Izole, pa tudi okoli Kort, Velike njive,...) in v manjši meri sadjarstvo. Kmetijske površine se v največji motni meri ohranjajo.
Strnjena naselja
Območja strnjenih naselij so:
mesto Izola, ki vključuje naselje Jagodje, območje Belvedere, območje vzhodne izolske obale, bolnišnic in območje do izolske obvoznice, ter strnjena naselja Šared, Korte, Malija, Cetore, Me-doši, Draga, Mala Seva in Grbci.
Razpršena gradnja
Razpršena gradnja je predvidena
na pobočju med Šaredom in Jagodjem ter na območjih naselij Malija, Baredi in Dobrava, kjer jo bo treba ustrezno sanirati. Območja razpršene poselitve kot pojav avtohtonega poselitvenega vzorca, ki ga sestavljajo posamezne samotne kmetije, so predvsem območja naselij Dobrava, Nožed in Baredi. Manjše število osamelih kmetij se pojavlja tudi drugod v prostoru. Nova območja stavbnih zemljišč niso dovoljena, razen ko nadgrajujejo obstoječi poselitveni vzorec in so prostorsko in okoljsko sprejemljive, vendar le za potrebe izvajanja kmetijske ali druge obstoječe dejavnosti oziroma dopolnilnih dejavnosti obstoječe poselitve ter za dejavnosti v skladu s 44. členom Zakona o prostorskem načrtovanju.
D.M.
:h i!k
Parecag 31, tel.: 05 672 20 10
VELIKA IZBIRA OKRASNIH RASTLIN:
za parke, vrtove, cvetlična korita...
SADIKE:
pelargonij, verben, daliet, enoletnic....


Kapučino OPN _______________________________čOTM2.,pni20.2,10955
Četrtek, 12.april 2012, št. 955	9
------------------------------------------------------------- Kapučino OPN -------------------------------------------------------------------
STAVBNA Z EM LJIŠČA
območja infrastrukture posebna območja za šport območja centralnih dejavnosti druga posebna območja posebna območja za turizem območja proizvodnih dejavnosti območja zelenih površin poselitev urbane površine
NESTAVBNA ZEMLJIŠČA
kmetijska zemljišča gozdna zemljišča vodna zemljišča
PODLAGE
otok
digitalni model reliefa
Pokopališče bo nad cesto
Za tiste, ki imate težave s predstavo v prostoru oziroma težko berete zapisano na mapi naj povzamemo nekaj zapisov s karte št. 5, ki govori o namenski rabi prostora.
Od zgoraj navzdol se najprej ustavimo ob otoku, ki je namenjen predvsem turizmu, čeprav bi nedvomno imel tudi pomembno funkcijo pri zaščiti vzhodnega zaliva pred burjo.
Svetilnik in območja avtokampa, rexa, podbelvederja in belih skal so obmorska območja zelenih površin, preseneča velikjo območje zelenih površin med sedanjim avtokampom in ladjedelnico.
Poleg stadiona so posebna območja za šport še med sedanjim avtokampom in Mejanom, posebej pa preseneča umestitev golf igrišč na Baredih, kjer so ga Izo-lani enkrat že zavrnili.
Seveda je težko spregledati območje poselitve, ki se širi preko vinogradov vse do obvoznice pa tudi območje Belvederja, območje med Simonovim zalivom in podbelvederjem bo namenjeno turističnim programom (vključno z gradnjami), širi se območje Šareda in Baredov. Novost je umestitev pokopališča nad južno cesto, v bližini Jagodja, nad obvoznico pa je rezerviran prostor za novo cerkev, dom za starejše občane, varovana stanovanja in dijaške domove. Območje proizvodnih dejavnosti se bistveno ne povečuje.
Kaj je sploh Občinski prostorski načrt (OPN)
Občinski prostorski načrt (OPNačrt) je temeljni prostorski akt občine. V njem se, ob upoštevanju usmeritev iz državnih prostorskih aktov, razvojnih potreb občine in varstvenih zahtev, določijo cilji in izhodišča prostorskega razvoja občine, načrtujejo prostorske ureditve lokalnega pomena ter določijo pogoji umeščanja objektov v prostor. Občinski prostorski načrt je pomembna podlaga za racionalno in trajnostno načrtovanje vseh posegov v prostor v občini in za zagotavljanje kakovostnih pogojev za življenje in delo njenih prebivalcev.
Kako poteka sprejemanje OPN
Občina Ministrstvu za okolje in prostor pošlje osnutek OPN-ja, ki najpozneje v sedmih dneh preveri ali je digitalno gradivo pripravljeno na način in v obliki, ki omogoča neposredno uporabo pri pripravi smernic in zagotovi, da je gradivo za nosilce urejanja prostora dostopno na svetovnem spletu in o tem obvesti občino. Le-ta pozove nosilce urejanja prostora, da na podlagi resorne zakonodaje in drugih predpisov, podajo smernice iz svojega področja dela k osnutku OPNačrt-a
Dopolnjeni osnutek, po predhodni najavi na krajevno običajen način, občina javno razgrne za 30 dni in v tem času pripravi tudi javno razgrnitev (lahko tudi več po posameznih četrtnih ali krajevnih skupnostih), in sprejema pripombe zainteresirane javnosti. Po razgrnitvi občina pripombe preuči in zavzame do njih stališče.
Na podlagi smernic NUP in pripomb iz javne razgrnitve, občina pripravi predlog OPNačrta in ga po enaki proceduri kot osnutek, posreduje Ministrstvu za okolje in prostor in ostalim NUP za pridobitev mnenj o upoštevanju smernic.
Sektor za prostorsko načrtovanje na lokalni ravni pripravi mnenje o upoštevanju usmeritev, izhodišč in pogojev s področja razvoja poselitve, podanih v smernicah.
Občina po pridobitvi mnenj NUP pošlje Ministrstvu za okolje in prostor predlog OPNačrt. Minister na podlagi mnenj državnih NUP v 30 dneh od prejema predloga OPNačrt, s sklepom ugotovi usklajenost predloga OPNačrt, če iz mnenj NUP izhaja, da so v predlogu OPNačrt njihove smernice upoštevane oziroma, da so bili pri njegovi pripravi ustrezno upoštevani predpisi z njihovih delovnih področij.
Sektor za sodelovanje z občinami izvaja nadzor na področju razvoja poselitve in pripravlja predloge vladi, da pred ustavnim sodiščem zahteva začetek postopka za oceno skladnosti prostorskega akta z ustavo oziroma zakonom.
Mladi strelci so se podali v mednarodne vode
Nogomet
3. SNL- zahod
17. krog
II. Bistrica: AH Mas Tech 0:2 (0:0) Calcit Kamnik: Zarica Kranj 3:0 (1:0) Ivančna Gorica: Jesenice 2:0 (0:0) Jadran Dekani: Adria Miren 2:1 (1:1) Zagorje : Krka 0:4 (0:1)
Izola : Tolmin 2:0 (1:0)
Brda : Svoboda Lj. 3:1 (0:0)
Izola: Tolmin 2:0 (1:0)
Izola, 09.04.2012 ob 17.00, gledalcev 200
Izola:	Rupnik Anže, Maver
Luka, Pijalič Ernest, Čvokič Ste-van, Mačkovšek Uroš, Mehič Al-mir, Simčič Matija (Mikac Gregor 81’), Božič Marko (Lizalovič Adis 21’), Zemljak Matej (Čatič Sean 13’), Štulac Matija, Stojanovič Nikola (Žunič Dean, Čatič Sean, Lizalovič Adis, Podgoršek Žan, Memič Aldin, Mikac Gregor, Koščak Nandino)
Strelci: 1:0 - Lizalovič Adis (32’), 2:0 - Stojanovič Nikola (84’) Rumeni kartoni: Zornik Tine (36’), Sokanovič Dejan (48’), Kavčič Peter (75’)
I.	Krka 37, 2. Ivančna Gorica 34, 3. AH Mas Tech 31, 4. Zagorje 27, 5. Calcit Kamnik 25, 6. Tolmin 25, 7. Brda 25, 8. Izola 21, 9. Jadran Dekani 20, 10. Ilirska Bistrica 19, 11. Svoboda Ljubljana 19,12. Adria Miren 16,13. Zarica Kranj 16,14. Jesenice 13
Članska liga MNZ Koper
II.	krog
Cerknica : MND Tabor 2:0 (1:0) Košana : Korte Avtoplus 0:4 (0:1) Postojna ^Portorož Piran 3:0 (3:0) Gažon : Železničar 4:0 (1:0)
Košana: Korte Avtoplus 0:4 (0:1)
Košana, 01.04.2012 ob 15.00, gledalcev 30
Korte Avtoplus: Boškin Tadej, Kleva David (Čendak Kodermac Ron 72’), Pribac Patrik, Muminovič Elvis, Delgiusto Valter, Pavlin Marko, Malikovič Niki (Nekič Josip 66’), Novak Jan, Pucer Aleš, Grižon Jernej, Baru-ca Tilen (Bojanič Milenko, Nekič Josip, Čendak Kodermac Ron)
Strelci: 0:1 - Baruca Tilen (15’, llm), 0:2-Malikovič Niki (64’), 0:3 - Pavlin Marko (69’), 0:4 - Baruca Tilen (85’)
Rumeni kartoni: Valenčič Renato (15’), Pavlin Marko (26’)
Lestvica: 1. Gažon 27, 2. MND Tabor 18, 3. Mas Tech Postojna 17, 4. Korte Avtoplus 17, 5. Železničar 16, 6. Cerknica 12, 7. Portorož Piran 12, 8. Jadran HK P Mahnič 8, 9. Košana 0
ir HJU u fTO r c'37''
'iTTr™ sesTOflPftiisr.

tt

S• ■. i' ' w
.1 ~	: s
V' t \	*- W .
iihi •
Strelstvo

Mladi izolski strelci v mednarodni konkurenci
Člani Strelskega kluba Izola so se v soboto, 7.4.2012, pomerili tudi čez mejo. V Sarajevu je potekal mednarodni turnir »6. april«, na katerem so med tekmovalci iz Bosne, Hrvaške, Črne gore, Kuvajta in Slovenije mladinci iz Izole dosegli solidne rezultate. Karim Požar je bil enajsti, Teo Tripar 23. ter Enej Šuštar 28., ekipno pa so bili peti.
Dolores Šuštar
Hip hop, break dance in Titty dance
V pričakovanju Državnega prvenstva in zmagovalcev Finala Pokala v modernih tekmovalnih plesih, ki bo od 11.-13. maja, smo v sezoni 2011/12 zaključili s kvalifikacijami. Rezultati tekmovanj: 12.11.2011: Tej Jenko, 3.mesto(break dance solo mladinci), Sandra G rij L mesto (hip hop solo ženske otroci), Eva Radosavljevič, 6.mesto(hip hop solo članice); 15.1.2012: Eva Radosavljevič, 17.mesto(hip hop solo članice), Tej Jenko in Anja Radosavljevič, 25.mesto (hip hop pari mladinci); 10.2.2012: Tej Jenko, 8.mesto, Aleks Skela Krštinc, Rijan Likar sta si delila 11.mesto (vsi break dance solo mladinci), Reni Markovič, /.mesto, Jernej Ličen, lO.mesto, Vasja Žiko-vič, 12.mesto (vsi break dance solo člani), članska break team Cinema’s Crew (Reni Markovič, Jernej Ličen, Vasja Žikovič, Žan Carli, Kristijan Pavlovič, Anel Plaveč, Luka Tončič), 5.mesto, mladinska break team Hot Shots (Tej Jenko, Aleks Skela Krštinc, Rijan Likar, Jan Sabadin, Alen Sila, Lukas Lipej),
4.	mesto; Sandra Grlj l.mesto (hip hop solo ženske otroci); 11.2.2012: Eva Radosavljevič, 8,mesto(hip hop solo članice), Tej Jenko In Anja Radosavljevič, 18.mesto (hip hop pari mladinci); 4.3.2012: Rijan Likar, lO.mesto, Tej Jenko, 13.mesto, Aleks Skela Krštinc, 14.mesto (vsi break dance solo mladinci), Vasja Žikovič, 6.mesto (break dance solo člani), Eva Radosavljevič, 13.mesto (hip hop solo članice), Sandra Grlj
5.	mesto (hip hop solo ženske otroci), Tej Jenko in Anja Radosavlje-
vič, 25.mesto (hip hop pari mladinci), 24.3.2012: Sandra Grlj 2.mesto (hip hop solo ženske otroci), Eva Radosavljevič, 10.mesto(hip hop solo članice), Tej Jenko in Anja Radosavljevič, 18.mesto (hip hop pari mladinci).
Na DP so se kvalificirali vsi tekmovalci plesnega kluba, najvišje na točkovni lestvici se je povzpela Sandra Grlj, kot solista pa sta se odrekla nastopu na D P-ju Jernej Ličen in Reni Markovič. Po odsotnosti zaradi "porodniške” pa se je vrnila v tekmovalne vode tudi predsednica kluba Mirna Veselinovič, tokrat v vlogi plesne sodnice modernih tekmovalnih plesov.
Plesalcem ni miganja nikoli dovolj, zato Vas vabimo v nedeljo, 15.4.2012, s pričetkom ob 18.30 v Večnamensko telovadnico livade na ogled polletne produkcije Plešem jaz, plešeš ti, plešemo vsi.
V letošnjem letu PK Titty Dance Izola praznuje 15 let delovanje (točen datum je 10.10.2012), v ta namen bomo na vsaki prireditvi namenili nekaj sredstev v dobrodelne namene. Tokrat smo se v plesnem klubu odločili za izkupiček od srečelova, ki bo v celoti namenjen za potrebe ginekološko-porodniškega oddelka SB Izola. Bi želeli sodelovati v srečelovu, pohitite, pokličite na 031 579 214 ali pišite na mirna. dance@gmail.com.
Jadranje
Zaključen jubilejni 25. Izola Spring Cup
Včeraj se je s po dvema regatama za razrede 420, 470 in Laser standard ter po eno za Laserje 4.7 in radial končal jubilejni 25. Izola Spring Cup v organizaciji JK Burja. Izola Spring Cup ima v razredu 470 mednarodni rang 2, v olimpijskih laserjih (standard in radial) pa rang 3.
Za tekmovalci je vetroven vikend. V vseh treh dneh Izola Cup-a, ki se je začel v petek, so skupaj odpeljali sedem oziroma osem regat. Najboljši Slovenci v skupni razvrstitvi:
470: 3. mesto Matej Stanič in Jernej Potokar, JK Pirat ((5), 2, 3, 3, 3, 3,
4.3)
Laser standard: 4. mesto Matej Valič, JK Jadro, ((dns), dns, 2, 7, 3, 2,
1.3)
Laser 4,7: 9. mesto Urša Krašovac, SJK ((17), 17, 8, 13,5,4, 3)
Laser radial: L mesto Kirn Pletikos, JK Burja (1,(13), 2,2,2,3,4); 3. mesto Vid Lah, BD Ranca ((12), 11,10, 4,3,1,1).
Palma je zaključena
Najboljša slovenska uvrstitev na letošnji Palmi je že po včerajšnjem dnevu znana - uvrstitev Vasilija Žbogarja na 7. mesto v razredu Finn. Danes je v floti desetih najboljših jadralcev od slovenskih predstavnikov jadral le še on. Regata za medalje se žal ni izšla, kot smo si ljubitelji slovenskega jadranja želeli. Vasilij je ciljno črto sicer prečkal kot tretji, vendar je ob Ainslieju, Millerju, Christensenu in Birgmarku prebito startal. Slednjih pet je tako v regati za medalje ostalo brez uvrstitve. Vasilij Žbogar je v skupni razvrstitvi obdržal 7. mesto, kar je vsekakor velik in lep uspeh.
Za Gašperja Vinčeca se je regata končala že včeraj. Najprej prezgodnji start in oznaka OCS, potem še DNC in je tako zaključil na 29. mestu.
Tina Mrak in Teja Černe, 470, sta včeraj končali na 31. in 13. mestu in skupno zasedli 20. mesto.
Slovenski fantje v razredu 470 so jadrali v srebrni skupini včeraj takole: Mitja Mikulin in Nejc Dolinšek - 10. in 23. mesto v skupini, 57. mesto v skupni razvrstitvi; Dylan Hector Tidd in Jakob Božič - 29. in 12. mesto v skupini, 79. mesto v skupni razvrstitvi; Andraž Gulič in Tim Podlogar - danes dvakrat DNC, 86. mesto v skupni razvrstitvi.
Svoj nastop so tudi že včeraj zaključili tudi naši laseristi. Karlo Hmeljak se je uvrstil na skupno 47. mesto, Nik Pletikos na 103. mesto in Luka Domijan z dvema DNC na 120. mesto.
Zvečer ob 20. uri je po programu na Palmi de Mallorci podelitev nagrad in zaključek regate.
Velikonočna regata v znamenju odličnih slovenskih nastopov
V Piranskem zalivu se je ob slabih 20 vozlih burje včeraj zaključila 20. jubilejna Velikonočna regata za optimiste. V treh dneh na vodi so jadralci odpeljali sedem plovov, od tega danes zadnja dva. Odlično so jadrali naši, saj se je med prvo deseterico uspelo uvrstiti zgolj enemu italijanskemu in enemu avstrijskemu jadralcu, na šesto oziroma deseto mesto. »To je velik uspeh za naše jadralce, pa tudi organizatorji smo zadovoljni. Izpeljali smo regularno regato, s katero so bili jadralci zadovoljni,« je po koncu uspešno izpeljane regate povedal vodja regatnega odbora Miroslav Čarman. Poleg podelitve priznanj najboljšim je organizator, JK Pirat, poskrbel tudi za veliko praktičnih nagrad in veliko veselja med izžrebanimi dobitniki. Najbolj vesel pa je bil seveda prejemnik novega optimista.
Vrstni red pri vrhu:
Prvo mesto: Peter Janežič, JK Mipc (5, (17), 1,1, L 3,3)
Drugo mesto: Toni Vrščaj, WSC Črnomelj (2, 2, (7), 2, 5, 3, 2)
Tretje mesto: Jana Germani, JK Izola ((19), 3, 3,3, 2, 6,2)
SMEROKAZI
Četrtek -12. april 2012
Mestna knjižnica Piran - 18.00
Domoznanski četrtki v Piranu
Vabljeni na okroglo mizo
Kaj narediti, da bo več meščanov živelo s turizmom in od turizma?
Hotel Krka - Strunjan - 20.00
koncert
Moški pevski zbot Izola
dirigent: prof. Anton Baloh
Petek -13. april 2012
Mestna knjižnica Izola - 19.00
predstavitev pesniške zbirke za male in velike otroke
Darilo avtorice Mete Maksimovič.
S pesnico se bo pogovarjala Kristina Menih. Pesniški večer je namenjen otrokom in odraslim. Veseli bomo vašega obiska, vam pazagotovo ne bo žal, da ste prišli!
Sobota -14. april 2012
KTl - ob 9.30
Goska Ploska
Pripovedovanje : O dveh Maričkah
Vstopnine ni
Kulturni dom Izola - ob 19.00
UN FIA DE PARENSO
(ŠČEPEC POREČA)
zasnova Skupnosti Italijanov iz Poreča - nastopata Mešani pevski zbor „Mosaico“ pod taktirko Gorijane Gasparini in Ljubiteljsko gledališče pod režijo Vilme Pulin Sirotich
Torek -17. april 2012
Manziolijeva palača- ob 19.00
Sicilija med preteklostjo in sedanjostjo
Literarno glasbeni večer »Sicilija med preteklostjo in sedanjostjo«. Mul-timedialni itinerarij z slikami in glasbo po stopinjah nemškega pesnika
Johanna Wolfganga Von Goethe ja.
Petek - 20. april 2012
Kulturni dom Izola - ob 19.00
Slavnostna podelitev Kocjančičeve nagrade 2011
Dobitnik je KULTURNO DRUŠTVO SLOVENSKE ISTRE
Rokerski Hangar Springfest
• Četrtek 26.4.2012, ob 21 uri ONI (Obala,Pop-Rock Oldies)
• Sobota 12.5.2012, ob 22 uri - ALMOSTRAGE (Koper, Metal)
• Sobota 26.5.2012, ob 22 uri - WEJN & THE GENZIS (Izola/Koper, Grunge) Vabljeni vsi na Hangar Springfest vstopnine ni!
DrilŠtVO Svilena. Pot 21. aprila organizira delavnico pletenja, ki bo potekala v prostorih DPM (Stara Italjanska šola, Gregorčičeva 21, Izola). Prijave zbiramo po e-mailu ali po telefonu, ker pa je število mest omejeno, je zadnji rok prijave 17.4.2012. Za več informacije preverite našo facebook stran: Kulturno Društvo Svilena Pot Delavnica bo potekala od 14:00-17:45 - Cena: 35 EUR / osebo
Na svetovnem svetu You Tube, ob polnoči z 20. na 21.marec 2012, je prvič predvajana angleška verzija dokumentarnega celovečerniega filma
OČI IN UŠESA BOGA-VIDEONADZOR SUDANA
Klikajte na film, ga razpošiljajte po svetu. AKTIVIRAJ SE! Le s skuponimi močmi lahko premaknemo ta svet!
http://www.youtube.com/user/TomoKriznar/videos?view=l
GsiGrijS AigaJ Kristanov trg 1
Lučka Šparovec
RIS - ARS - KO Elementarnost kot


likovna fascinacija
Otvoritev razstave bo v četrtek, 12. aprila ob iCsO v galeriji Alga
Manziolijeva palača uipti trpr.uth.:
Vabimo vas na otvoritev razstave UICLl tl CiLU-LiVL
Helene ČOK
Glasbeni program s Enzom Hrovatinom in skupino kitar_
SOnČna dvorana / ulica Giordana Bruna 6
Vabimo vas na ogled razstave likovnih del
Zdenke Vinšek
galerija INSULA smemrjeva20izola,tei
Zt tet ImLLKUL
“TABU"
ALEKSANDER
PECA
Razstava bo na ogled do 18. aprila 2012.
razstava
TOMO VRAN
Pokrajinski muzej Koper
Razstava bo na ogled do konca meseca aprila.
RAZSTAVA SLIK SLAVICE NASTOVSKI
v cerkvi svetega Jakoba na Šaredu
Razstava bo odprta predvidoma do nedelje, 6.5.2012. Ogledi bodo možni ob nedeljah med 16. in 18. uro.
Galerija Meduza Koper Andrej Brumen Čop Slepe miši"
Mestna knjižnica Izola
TORKOVA PRAVLJIČNA URA Potovanje se prične vsak torek ob 17.
uri v Stekleni pravljični sobi. S seboj prinesite copatke.
•	Razstavljajo v mesecu aprilu: Razstava slik Maje Černe in stari porcelanasti izdelki iz zbirke Janeza Janežiča.
•	četrtek, 12. april 2012 ob 19:00: predavanje z naslovom Zdrav zajtrk in deklaracije na živilih - jih znamo brati? Spremembo ne dosežemo z dieto, temveč s spremembo načina življenja. Predavanje je namenjeno vsakomur, ki ima željo po spremembi, vendar ima težave s kontrolo apetita, izpuščanjem obrokov, z izborom nezdrave hitre prehrane, nadomeščanjem obrokov s tretjo in četrto kavico v dnevu ali neuravnoteženimi prigrizki, ter vsem, ki jim primanjkuje časa za pripravo zdravega obroka. Danijela Mitrovič in Nataša Ivanoš, bosta podali osnovne informacije o zdravi prehrani in o pomenu gibanja, ter vas bosta prepričali, da je z malo truda tudi nemogoče, mogoče. Na predavanju bo možno opraviti tudi meritve telesne sestave.
•	sreda, 18. april 2012 ob 19:00: srečanje Študijskega krožka »Kako živim ta trenutek«.
"HATHA JOGA Z MIRANOM"
VSAK PONEDELJEK 20.00 - 21.30 URE VPIS V NOVO TROMESEČJE APRIL - JUNIJ (12 praks) Vabljeni na prvo srečanje, v ponedeljek, 2. aprila.
Informacije: 051 349 552
Kultura in zabava
Kino Otok razkriva prve karte
Že čez poldrugi mesec, med 30, majem in 3. junijem, se bo zgodila 8. edicija mednarodnega filmskega festivala Kino Otok, ki bo ponovno preplet poglobljenega filmskega dialoga, pristnega stika s filmskimi ustvarjalci in sproščenega vzdušja, Tudi letos bo glavno prizorišče Manziolijev trg, potem pa bo sledila večerna selitev na Svetilnik.
V kratkem bodo organizatorji predstavili podroben program letošnje izbrane bere filmov ter raznovrstnega spremljevalnega in izobraževalnega dogajanja, že zdaj pa je znano, da ta nadaljuje pot po začrtanih smernicah, ki narekujejo prizadevno iskanje neodvisnega filmskega duha, skrbno negovanje mladih talentov in preudarno vzgajanje filmskega občinstva.
Na številnih projekcijah filmov, ki se bodo odvrteli na štirih prizoriščih - v Art kinu Odeon, v Kulturnem domu, na Svetilniku in na platnu pod zvezdami, v Letnem kinu na Manziolijevem trgu - se bodo pridružili avtorji, ki bodo na voljo za izmenjavo misli o filmu. Kino Otok bo torej ponovno priložnost za kar najširše občinstvo, ki si zaželi kakovostne filmske izkušnje v prijetnem ambientu in družbi ustvarjalcev.
Že zdaj pa imajo priložnost izvirni, drzni, še neuveljavljeni avtorji iz Slovenije in bližnjih držav, da svoje kratkometražne izdelke prijavijo v sekcijo Video na plaži. Sekcija, ki jo soustvarja koproducent KID PiNA, postaja prepoznavno in priljubljeno stičišče ustvarjalnosti. Namenjena je neodvisni produkciji, ki tradicionalno raziskuje bogastvo izraznih možnosti filmskega medija ter na nekonvencionalen način izraža svoje videnje sveta.
Program je zaenkrat še nekoliko skrivnosten
Vse navdušene, zvedave, zanesljive in skrbne posameznike, ki jih prostovoljno sodelovanje zanima, hkrati pa bi si radi ogledali letošnji izbor filmov, Kino Otok vabi, naj se do 22. aprila oglasijo na: anze.jenko@isolacinema.org. Edina “razkrita festivalska skrivnost” je, da bodo na festivalu prikazali film Dva Džingis Khanova konja, v katerem nastopa mongolska pevka Urna, ki je že nastopila v Izoli, kot gostja Mediteran festivala, zdaj pa se vrača tudi kot igralka čudovitega filma mongolskega režiserja Byambasuren Da-vaa, ki govori o iskanju korenin znane mongolske ljudske pesmi o dveh konjih slavnega Džingis Khana.
Kot se je v preteklih edicijah festivala že potrdilo, je Video na plaži lahko odlična odskočna deska za mlade ustvarjalce, da si s predstavitvijo na velikem platnu utrejo pot na platna še drugih festivalov. Vse druge filmske navdušence pa Kino Otok vabi v prostovoljsko brigado, ki je pri izvedbi festivala vedno nepogrešljiva.
Festivalska ekipa že od vsega začetka gradi na lastnostnih, kot so optimizem, solidarnost in zavzetost in v tem duhu bo tudi letos hvaležno sprejela pomoč tistih, ki bi želeli dogodek soustvariti kot del interventne ekipe, blagajniki, koordinatorji prizorišč, vozniki, receptorji, pomočniki v kuhinji, prevajalci, fotografi ali sodelavci pri promociji, v službi za stike z javnostmi in službi za goste, hkrati pa pridobiti neprecenljivo izkušnjo.
Lovro internazionale
Dj Lovro letos praznuje petindvajseto obletnico delovanja. Sam sicer pravi, da bi lahko to “letvico” premaknil še za deset let nazaj, a naj ostane pri jubileju.
Kinobalon ponovno na Kino otoku
Program mednarodnega filmskega festivala Kino Otok - IsolaCinema, ki bo v Izoli zaživel med 30. majem in 3. junijem 2012, bo tudi letos obogatila filmska sekcija za otroke in mlade Kinobalon, ki sicer skozi vse leto poteka v ljubljanskem Kinodvoru in po slovenskih vrtcih ter osnovnih šolah. Izbor kakovostnih filmov za otroke in mlade je bil lani, ko je festivalski program obogatil prvič, zelo toplo sprejet, vse projekcije pa odlično obiskane. Program Kinobalona se bo odvijal v izolskem Kulturnem domu. Prikazali bodo 4 filme, primerne za otroke različnih starosti, opremljene s pedagoškimi gradivi za učitelje in starše.
Vsako projekcijo bodo spremljale filmsko - vzgojne dejavnosti v obliki pogovorov z otroki, ustvarjalnih delavnic in aktivnosti v okviru brezplačnega varstva v Sezamovem kotičku.
Letošnji Kinobalon bo v Izolo ponesel 4 izvrstne filme:
Parada, zadnji film Jacquesa Tatija, za vse starostne skupine. Film je skoraj brez dialogov in primeren že za predšolske otroke. V filmu gledamo nastop v cirkusu, z različnimi hudomušnimi točkami, v katerih nastopa tudi Jacqu-es Tati. Priporočamo predvsem za otroke od S do 7 let.
Bunko Boben, odštekana nizozemska komedija debelušne družine, ki odpre restavracijo sredi soseske, v katerem živijo z zdravjem obsedeni prebivalci, ki jih je treba navdušiti nad hamburgerji in hot dogi. Zelo zabaven film, priporočen predvsem za otroke od 3. do 6. razreda.
The Mirror Never Lies, pripoved o deklici Pakis, ki z mamo živi sredi indonezijskega otočja in čaka, da se oče vrne z ribolova. Film o popolnoma drugačnem življenju ob morju, kot smo ga vajeni. Priporočamo za otroke od devetega leta dalje.
Arcadia, film o najstnici Greti, sestri Caroline in malemu Natu, ki morajo na 2800 milj dolgo pot z očetom, ki je dobil službo v novem kraju Arcadia v Kaliforniji. Odličen road movie za najstnike z izvrstno igralsko zasedbo. Od 11 leta dalje.
DJ Lovro pravi, da je uradno začel vrteti pred 25 leti v takrat izjemno popularni diskoteki Amadeus, kjer mu je priložnost ponudil Bojan Humski, neuradno pa že deset let pred tem, po raznih šolskih plesih in zabavah.
“A raje bi se držal uradne letnice”, pravi Lovro. Le kako ne, saj gre vendarle za jubilejno obletnico, ki jo je vredno še kako proslaviti.
“Vsako leto ob obletnici prve “službe”, ki pade ravno v teh dneh, organiziram veliko veselico Rock me Amadeus, na kateri DJ-ji iz tistega obdobja sukamo vinilke. Gre za vsakoletni žur, ki pa ga bom letos vseeno nekoliko nadgradil. ”
Zaradi “nadgradnje” je DJ Lovro za nekaj mesecev prestavil tradicionalno veselico. “Obletnico bom proslavljal junija, dan za mojim rojstnim dnem, ko pripravljam velik dogodek, najverjetneje v San Simonu. Izola mi je še posebej pri srcu, obdobje vrtenja v legendarni diskoteki Black & White pa je nepozabno.”
Kaj pa se bo ob praznovanju obletnice dogajalo? “Pripravljam posebno presenečenje, ki pa bo odvisno predvsem od razpoložljivega proračuna. Načrtujem, da se mi na odru pridruži katera od glasbenih zvezd disko glasbe iz sedemdesetih ali osemdesetih. Sicer pa bom vrtel glasbo iz vseh obdobij disko glasbe, od sedemdesetih, pa proti osemdesetim, devetdesetim in vse do današnjih dni. DJ set bo dolg in zelo razgiban in mislim, da bo vsak našel nekaj zase. ”
Kaj pa DJ Lovro najraje posluša ko je doma, če sploh? “Po pravici povedano, zadnja leta imam skoraj raje tišino. Pred leti sem po šest ur dnevno vadil miksanje z dvema gramofonoma, danes pa doma preprosto izklopim. Če dobro pomislim, nimam doma niti delujočih zvočnikov. Če pa si že kaj zaželim, je to trenutno kakšen sodoben swing, kot je to naprimer Brian Setzer Orchestra. Je odlična, razgibana glasba.” Življenje DJ-jev se je v teh letih ali desetletjih veliko spremenilo, predvsem iz tehnološkega vidika, nekaj pa je ostalo povsem enako. “Se najhujše pri vsemu temu je nočno delo. Rad se pošalim, da bom letos praznoval 25. obletnico “nočne”. Je pa res, da, če sem pred leti še uspel vsak dan polet sukati plošče, danes to ni več mogoče.”
Izolsko poletno dogajanje ima tako že odkljukan en dan. Manjka jih še kakšnih devetindevetdeset, a korak za korakom, bomo tam.
AM
Obrtna cona
Potepanje po obrtni coni
Po dvotedenskem premoru se na Mandračeve strani vrača potopisno predavanje potovanja po izolski obrtni coni, regiji, ki je za nekatere še bolj skrivnostna od južnoameriških Andov ali mongolskih step.
Nadaljuje se Mandračev sprehod po obrtni coni. Obdelali smo večino obrtnikov na južni strani cone, tistim, ki pa smo jih iz takšnega ali drugačnega razloga izpustili, se seveda opravičujemo in jih prosimo, da nas kontaktirajo na uredništvo. Obrtna cona je namreč tako slabo označena, da je včasih še za domačina skoraj nemogoče vedeti, kje se kaj dogaja.
Tokrat smo se pogovorili z nekaterimi obrtniki, ki delujejo na severnem delu, začeli pa bomo z Laro Kralj, ki že šest let skrbi za zdravje hišnih ljubljenčkov v Ambulanti za male živali. “Ambulanto sem odprla pred šestimi leti, takrat pa sva bili s Sandro sami. Dela je bilo seveda veliko, zato smo se počasi začeli širiti”, pravi Kraljeva. Širili so se najprej z osebjem, v kratkem pa tudi infrastrukturno. “Najprej nam je na pomoč priskočil Leo, nato je prišel še Kevin in zdaj smo v štirih. A prostorsko smo še vedno zelo omejeni, saj imamo okoli 4.000 registriranih pacientov, zato se bomo v kratkem širili. Pridobili bomo 170 kvadratnih metrov, ki bodo namenjeni tako ambulanti, kot tudi predavalnici. Če pomislimo, da danes delamo v 65 kvadratnih metrih, gre za kar veliko spremembo” Pridobili bodo še eno kirurško sobo, povečala pa se bo tudi prehospitalna soba, tako da bo okrevanje domačih ljubljenčkov po zahtevnih in manj zahtevnih operacijah veliko bolj udobno. Pomembna pridobitev pa bo seveda predavalnica, kjer se bo predavalo seveda o živalih, o delovanju različnih terapevtskih skupin s psi in tako naprej.
Edi Germšek spremlja školjke skozi celoten proces, od rojstva do krožnika
Katere pa so najbolj nenavadne živali, ki jih je imela v ambulanti? “V Izoli imamo kar pester izbor živali, od psov in mačk, preko podgan, dihurjev, veliko je tudi podlasic. Tukaj so potem še nekoliko bolj eksotične, kot so legvani in kače, pa prašiščki, verjetno pa je najbolj nenavadna žival, ki sem jo imela v ambulanti, kokoš, (smeh)”
Obrtna cona ima tudi školjke
V Zaprti ulici, ki smo jo že predstavili, smo zaradi prostorske stiske morali izpustiti podjetje Prosub.
Direktor Edmund Germšek pa v obrtni coni izvaja nekoliko nenavadno “obrtno” dejavnost.
“Ukvarjamo se s školjkarstvom in spadamo med tri največje v Sloveniji. Imamo gojišča školjk na vseh treh lokacijah, ki so možne v Sloveniji ob tem pa imamo tudi depuracijski in odpremni center, prav tukaj v obrtni coni.
Ko školjke pridejo iz morja jih damo v naše bazene, kjer ostanejo 24 ur, nato pa jih raz-pošljemo okoli. Tako da sami izvajamo celoten postopek priprave školjk za prodajo. ” Prosub zalaga takorekoč vse največje trgovine. Recesija je prisotna, a školjkarji so največjo recesijo že dali skozi: prepoved prodaje proizvoda. “Pred dve-mi leti smo izgubili celoletni proizvod, na srečo pa nam je takrat priskočilo na pomoč ministrstvo za kmetijstvo, tako da smo se nekako pobrali. ” Sicer v Prosubu nudijo tako pedoče, kot tudi dondole in mušole, še vedno pa se borijo za promocijo školjke na sončni strani alp. "Še vedno smo veliko za Italijani, a vedno več ljudi uživa školjke, saj jih je mogoče dobiti sveže že skoraj povsod. ”
INI stanuje v obrtni coni že skoraj 25 let
Uradno je v Zaprti ulici sedež še enega podjetja, INT d.o.o., ki so v obrtni coni že od samega začetka, če ne že od prej. Pogovorili smo se z novim direktorjem Tomom Nemarnikom, ki je na direktorski stolček sedel pred nekaj meseci. “Podjetje ima sedež v obrtni coni že od leta 1989, prodajamo pa inštalacijski material za hišo, torej ogrevanje, vodo, elektriko in tudi klima naprave. Poslujemo pa s celotno Slovenijo in nismo omejeni na Izolo, so pa Izolani seveda zaželjeni (smeh).” Kako pa se je obrtna cona razvila v teh 24 letih? “Mislim, da se ni razvila pravilno, saj postaja stanovanjska cona, čeprav je bilo izrecno zahtevano, da v teh halah ne bo stanovanjskih enot. Pred recesijo pa smo imeli vsako jutro pred trgovino improvizirano avtobusno postajo, tako da nekako vemo, koliko ljudi živi in je živelo v obrtni coni. ” Recesija pa je seveda močno zadela gradbeni sektor, v katerega spada tudi INT. “Recesijo smo seveda občutili. Dela se, ne moremo pa se prehvaliti. Računamo, da se bo spremenilo, saj tako, kot ni bila realna hipergradnja izpred nekaj let, tudi ni normalno to zatišje, zato pričakujemo, da se bo s časom vse nekolik poravnalo. ”
AM



Vedno kaj novega
Nekoč smo dobili dva dneva prosto
Bili so drugi časi in bile so drugačne navade in drugačen pogled na humanitarnost in medsebojno pomoč. Takrat je izolska ladjedelnica bila med krvodajalsko najbolje organiziranimi podjetji v regiji.
“Bili smo najmočnejši, glede na število zaposlenih in število krvodajalcev” pove Rajko in doda, da je tudi sam postal reden krvodajalec po zaposlitvi v izolski ladjedelnici. “Prišel sem leto potem, ko se je Ladjedelnica iz Pirana preselila v Izolo. To so bili lepi časi. Iz Pirana so prišli številni mojstri tega poklica, ki so nas marsičesa naučili. Tudi jaz sem takrat prišel kot nekaj več kot dvajsetletnik in ostal v ladjedelnici naslednjih 35 let, vse do upokojitve. Začel sem kot ključavničar in nadaljeval kot delavec za težko prešo, vse do upokojitve, ki sem jo dočakal malo prepozno. Če bi se upokojil nekaj let prej bi mi šteli najboljših 10 let, tako pa so mi šteli najboljših 18.
V denarju to pomeni, da namesto 750 dobim le 650 Eurov pokojnine. Ampak, to je še dobro v primerjavi z nekaterimi delavkami Delamarisa” pove rekorder, ki ne mara tega naziva.
“Prvič nisem rekorder, saj je v Izoli nekaj ljudi že večkrat darovalo kri. Mislim, da je največkrat daroval kri Vojteh Dovč, ampak nisem prepričan. Krvodajalci tega namreč ne počnemo zato, da bi bili najboljši oziroma rekorderji”
Ne spominja se, kdaj je prvič daroval kri. Verjetno še v vojski. Ampak redni krvodajalec je postal v začetku osemdesetih, ko so še hodili na staro transfuzijsko postajo pri stari bolnici.
“Tam je bilo vse nekako priročnej-še. Verjetno zato, ker nisi potreboval prevoza do postaje. Zdaj je vse sicer lepše in sodobno opremljeno ampak meni je bilo tam vse preprosteje, prav zaradi bližine.” Potem pripoveduje o tem, da so krvodajalci v osemdetih dobili ob darovanju krvi dva dneva prosto, kar je prišlo zelo prav domačinom, ki so imeli kaj opraviti na poljih ali v vinogradu. Njemu je bilo vseeno, ker je pač prišel od drugod in ni imel takšnih “problemov".
“Z osamosvojitvijo je ostal le še en sam prost dan, danes pa delodajalci marsikoga ne pustijo, da bi daroval kri, ker se bojijo, da bodo imeli manjši dobiček" še ponerga-va skupaj in se pozdraviva do naslednjega leta, ko bo dobil priznanje za 130krat darovano kri. d.m.
Se nekaj mest za Berlin
Društvo prijateljev Izole v maju organizira izlet v Berlin (16 - 20. 5) Na razpolago je še nekaj prostih mest. Informacije na 041 807 800 Tonček.
Problem podeželja
Teh je kar nekaj. Nekatere bi lažje odpravili, druge težje, zlasti danes, ko moramo varčevati. Prvi problem je potreba po zdravniku vsaj enkrat na teden, saj imamo kar nekaj starejših ljudi, ki težko pridejo do Izole z avtobusom. Mislim, da tudi za ureditev ambulante ne bi smelo biti težav in bi se našel prostor. Ankaran ima svojo ambulanto... no vsaj v nujnih primerih imamo tukaj kar hitro reševalce in tudi zelo ustrežljivega voznika avtobusa imamo.
Koliko strahu pa smo doživeli prejšnji četrtek v Čedljah (Korte), ob cesti, ki povezuje Izolo in podeželje. Mimo nas je, utripajoč in piskajoč, vozila dolga kolona interventnih vozil. Spraševali smo se, ali se ni zgodilo kaj hudega?
Hitro smo izvedeli, da sta pred Medoši trčila avtomobil in šolski avtobus. Na srečo pa ob trčenju ni prišlo do hujšega.
A vseeno je treba povedati, da ni čudno, da je prišlo do nesreče. Podeželska cesta je ozka in zelo ovinkasta, a tudi zelo prometna, vozniki pa pogosto divjajo. Zgrajena je bila ob koncu 20. let prejšnjega stoletja, zaradi česar je že zelo obrabljena.
NM
Obvestila za člane Društva invalidov
Tečaj računalništva
Člane Dl Izola, obveščamo da bomo v stari italijanski šoli - Gregorčičeva 21, organizirali osnovni tečaj računalništva.
-	termini: ob torkih 15.05.2012, 22.05.2012, 29.05.2012 dve šolski uri na dan od 11:30 do 13:30.
-	po zaključenem tečaju je možnost utrjevanje znanja in sicer tudi ob torkih 05.06.2012, 12.06.2012 in 19.06.2012 ob isti uri in na istem mestu.
Proste ZDIŠ kapacitete koriščenja za leto 2012
Čatež - apartma
03.06.	do 13.06.12 št. hišice 1
13.06.	do 23.06.12 št. hišice 119 (dostop tudi z vozičkom)
01.09.	do 11.09.12 št. hišice 126
21.09.	do 01.10.12 št. hišice 125 (dostop tudi z vozičkom)
12.11.	do 22.11.12 št. hišice 1
12.12.	do 22.12.12 št. hišice 119 (dostop tudi z vozičkom)
Ptuj (posebni pogoji: invalid i. stopnje)
01.10.	do 11.10.12 (dostop tudi z vozičkom)
Radenci - apartma v naselju
13.07.	do 23.07.12 (dostop tudi z vozičkom)
12.11.	do 22.11.12 (dostop tudi z vozičkom)
Izlet v Škocjanske jame
Vse člane društva invalidov Izola obveščamo, da bomo v soboto 12.05.2012 organizirali izlet v Škocjanske jame. Prijave pričnemo zbirati od srede 11.04.2012 dalje (tudi v času izven uradnih ur).
IzletvMedugorje
od 02.06.2012 do 04.06.2012
Člane Društva invalidov Izola in člane Društva upokojencev Izola obveščamo, da bomo skupaj organizirali 3 dnevni izlet v Medugorje z ogledom Sarajeva in Mostarja. Vse zainteresirane obveščamo, da prijave sprejemamo že od včeraj dalje, tudi v dopoldanskem času neuradnih ur od 10-h do 14-ih .
Franc Poropat, predsednik Dl Izola
Ladjedelnica gosti novo staro ladjo
Marsikdo je te dni nostalgično pogledoval proti ladjedelnici. Doka sicer ni več, zato pa je pred enim tednom vseeno priplula ladja Adrana in se privezala na pomol. In kaj počne ladja v ladjedelnici, ki to ni več?
Tomaž Jeločnik, direktor ladjedelnice nam je povedal, da je ladjo poškodovalo med neurjem v Tuniziji, ko je bila privezana ob obalo brez zaščite. Škoda menda ni prevelika za plovbo, a v takšnem stanju ji ne dovolijo vstopa v pristanišče, kjer bi se raztovorila. Vstop pa je očitno dovoljen v Izoli, kjer so Adrani priskočili na pomoč v izolski ladjedelnici.
“Ladjarju nudimo samo pristan", pravi direktor Jeločnik, “za vse ostalo, od materiala do plina potrebnega za popravilo, pa je moral poskrbeti sam. Popravila na barki se izvajajo v notranjosti, tako da dok ni potreben. Ladja bi morala v naslednjih nekaj dneh odpluti naprej.”
A vendarle gre morda za zgodovinski dogodek: zadnja tovorna ladja v Izoli. Če bodo napovedi OPN-ja uresničene, pa bo ta predel gostoval le še velika “petična" plovila, ki z izolsko ladjarsko tradicijo nimajo veliko skupnega. Svet pa se vrti dalje.
ANI
matodr/m: 15
Četrtek, 12.april 2012, št. 955
--------------------------------------------------------------Predzadnja
KRIMINALNE
Pognojil bo
Neznanec je v dnevnem času skozi balkonsko okno vlomil v stanovanje na območju Izole, pregledal in premetal notranjost ter ukradel nekaj gotovine. V popoldanskem času je vlomil še v zidan poljski objekt, iz katerega je ukradel 20 vreč po 33,3 kg gnojila. Policisti so opravili oglede krajev vloma in nadaljujejo z zbiranjem obvestil.
Po lojtrci gor in po lojtrci dol Policisti so bili obveščeni, da je prišlo do delovne nesreče na gradbišču stanovanjskega bloka v Livadah. Ugotovili so, da je 37-letni delavec padel z lestve in si pri tem zlomil nogo. Poškodovani je bil z reševalnim vozilom odpeljan v bolnišnico Izola. Policisti so obveščali tudi Inšpektorat za delo. Policisti bodo o dogodku s poročilom obvestili pristojno državno tožilstvo.
Naj živi rock n roli
Policisti so intervenirali na klic občana, da vinjen sosed vpije, jih žali ter ima glasno glasbo.
Storilec prekrška je bil na kraju oglobljen za 100 evrov. Kljub izrečeni globi je storilec istega večera nadaljeval s kršitvijo in je ponovno motil okolico z glasno glasbo. Policisti so ob prihodu na kraj zoper 59-letnega kršitelja odredili pridržanje do streznitve in ga ponovno oglobili.
Nadomestno vozilo Policisti so zaustavili voznika osebnega avtomobila, ki je bil odjavljen iz prometa, in voznika osebnega avtomobila, kateremu je veljavnost registracije potekla že več kot mesec nazaj. Zoper voznike so bile na kraju izrečene globe v višini 500 evrov in odvzete reg. tablice, ki bodo poslane na UE. V postopku pa je bila ugotovljena tudi odgovornost podjetja in odg. osebe, ki je stranki dala v uporabo nadomestno vozilo s pretečeno veljavnostjo prometnega dovoljenja. Za podjetje je predpisana globa v višini 5000 evrov, za odgovorno osebo pa 500 evrov.
Feministka na delu
Policisti so intervenirali v gostinskem lokalu, kjer je javni red in mir kršila 47-letna ženska, ki je razbijala inventar v lokalu, ker ni bila postrežena z alkoholno pijačo. Kršiteljica kljub ukazom policista ni prenehala s kršitvijo, zato je bilo zato zoper njo odrejeno pridržanje do streznitve in izrečena globa v višini 400 evrov.
Dobro ga je srknila
Policisti so obravnavali prometno nesrečo, kjer je voznica osebnega avtomobila trčila v prometni znak in odpeljala s kraja. S pomočjo občanov je bila izsledena, preizkus alkoholiziranosti je pokazal 1,57 mg/l alkohola v organizmu. Voznica je bila pridržana, policisti bodo zoper njo podali obdolžilni predlog.
Pihali so ga
Policisti so imeli v tem tednu v postopku še 5 vinjenih voznikov osebnih avtomobilov. Zoper dva voznika je bilo odrejeno tudi pridržanje, ker jima je alkotest pokazal 0.65 in 0.90 mg/l.
Preostalim je bila izrečena globa na kraju, medtem ko je bil zoper pridržana voznika podan obdolžilni predlog na sodišče za prekrške, kjer je zagrožena globa in ukrep prenehanje veljavnosti vozniškega dovoljenja.
Nož je bil preveč
Okoli 14. ure so bili izolski policisti obveščeni o pretepu v Izoli. 46-letni domačin naj bi vinjen z odprtim nožem pristopil do 48-letnega Izolana. Ker se je ta počutil ogroženega, ga je udaril. Sledi posebni plačilni nalog, vinjeni moški je bil hospitaliziran, razgovor z njim pa bo opravljen naknadno.
Prijavite oljčnike in olje
Ministrstvo za kmetijstvo in okolje v tem letu izvaja povečan nadzor nad obveznimi vpisi v registre, ki spadajo v njegovo pristojnost. Večjemu nadzoru bo na področju oljkarstva najprej podvržen vpis v register kmetijskih gospodarstev, zato ministrstvo poziva vse oljkarje, ki imajo v uporabi najmanj 1.000 m2 oljčnikov, da se do konca aprila 2012 zglasijo na najbližji upravni enoti in v register kmetijskih gospodarstev vpišejo oljčnike ter prijavijo pridelek oljk in oljčnega olja ter namiznih oljk.Vloga za vpis se odda na upravni enoti Izola na ustreznem obrazcu.
Prijava pridelka oljk in oljčnega olja ter namiznih oljk
Pridelek oljk in oljčnega olja ter namiznih oljk so dolžni prijaviti vsi nosilci kmetijskih gospodarstev (oljkarji), ki svoje oljčno olje oziroma namizne oljke tržijo. Zavezanci za prijavo so tudi tisti oljkarji, ki uveljavljajo ukrepe kmetijske politike oziroma so vključeni v postopek za priznanje zaščitene označbe porekla »Ekstra deviško oljčno olje Slovenske Istre« oziroma so vključeni v postopek za priznanje zaščitene označbe porekla »Namizne oljke Slovenske Istre«. Prijavo pridelka oljk in oljčnega olja ter namiznih oljk se odda na upravni enoti Izola na ustreznem obrazcu.
MALI OGLASI
Novi oglasi so označeni polkrepko.
Nepremičnine
PRODAMO
-	Prodam dvoinpolsobno stanovanje (67m2) v oktobrski, zadnje nadstropje, brez dvigala, tel 031 856 381
-	Zamenjam ali prodam trosobno stanovanje v Izoli za manjše ali pa za manjšo hišo v zaledju. Tel.: 031 641 541
-	Na sončni legi Livad prodam stanovanje (63m2) v L nadstropju. Tel.: 041 447 254
-	PRODAMO parkirno mesto v II. kletni etaži TPC LIVADE, Jagodje, v izmeri 16.71 m2. Cena po dogovoru. Tel. 05 6401250.
NAJAMEMO
-	Zaposlena in urejena Izolanka išče manjše stanovanje po ugodni ceni od junlija dalje. Najraje v IZoli, lahko tudi v Luciji ali Kopru. Tel.: 040 896 509 -Štiričlanska družina najame dvo ali dvoinpol sobno stanovanje v Izoli za daljše obdobje, tel 040 385 907
-	Štiričlanska družina najame dvosobno stanovanje v Izoli za daljše obdobje. Tel. 030 301 698
-	V Izoli najamemo 3 sobno stanovanje za daljše obdobje.tel 031 866 722
-	Dvočlanska družina najame stanovanje v Izoli ali Kopru. Tel.: 031 295 156
-	Urejena 4 članska družina najame v stanovanje v Izoli za daljše obdi-bje. tel 051 341 907
ODDAMO
-	V Jagodju oddam garsonjero za eno osebo za daljše obdobje. Tel.: 041 77 00 42
-	Oddam utečeno trgovino v Izoli. tel 041 605 604
-	Oddam enosobno stanovanje (30m2) na Belvederju, opremljeno za daljše obdobje, tel 041 845 940
Vozila in plovila
-	i/TUUriin iiiiiuzinu rum rucus,
1.4,	5 vrat, prva registracija 2003, zelo dobro ohranjen s prevoženimi 100.000 km. Registracija do decembra in vinjeta. Cena: 3.000 Eur. Tek: 040 251 335
-	Prodam čoln Gobbi (5,99 m) s kabino, neopremljeno kuhinjo in WC-jem. Motor Suzuki 15. Cena: 2.000 Eur. Tel.: 031 265 468
-	Prodamo avto Daewo - Lanos
1.5,	modre barve, letnik 2000. tel 040 982 173
Razno
-	Ugodno prodam počitniško prikolico Adria z baldahinom, Adria prikolico za na njivo, avtodom za na njivo in ladijski kontejner za na njivo. Tek: 041 827 039
-	10 litrov domačega olivnega olja iz neokrnjenega območja prodam. Cena 100 Eur. Tel.: 040 251 335 Domače vino prodam. Belo (1 Eur liter), rdeče (1,5 Eur liter). Tek: 040 251 335
-	Prodam kolo Giant za 100 eur te. 040 233702
-	Prodam stojalo za oblačila in obutev na koleščkih ter kovinski sestavljiv regal, info 041 546 984
-	Prodam 20 let stara oljčna drevesa sorte belica. Cena pripravljenega drevesa za presaditev z izkopom znaša 280,00 eur. Lokacija: Šared nad Izolo. Tel.št.: 030 604 465
Delo
-	Nezaposlen sprejme kakršnokoli fizično delo. 040 233 702
-	Nudim pomoč pri čiščenju poslovnih prostorov ali dom, pomivam posodo ali opravljam kakršnokoli drugo domače delo. tel 031 295 156
-	Ponujam inštrukcije matematike, fizike, kemije in angleščine za srednješolce in osnovnošolce , ter mentorstvo pri pripravi na izpite in izdelavi seminarskih nalog. Tel.: 041 345 634
-	Nudim pomoč v gospodinjstvu pri likanju in čiščenju. 041 821 569.
Drevored l.maja 4 05/ 64133 34
Ste opazili jadra v zalivu?
Velikonočni prazniki so tudi letos minili v znamenju tradicionalne jadralske regate Spring Cup, ki sicer ni privabila toliko jadralcev kot pred leti, vseeno pa gre za eno najmočnejših regat v tem delu Evrope, ki jo je tudi letos vzorno organiziral izolski jadralni klub Burja. Regata je slabše obiskana tudi zaradi istočasne regate za pokal princese Sofije v Palmi de Malorci, ki pa letos tudi ni bila vrhunsko zasedena, tako da so ji znižali koeficient, za nas pa je bila posebej zanimiva zaradi dvoboja med Vasilijem Žbogarjem in Gašperjem Vinčecem, ki se borita za udeležbo na olimpijskih igrah v Londonu. Po dveh letih premoči Koprčana je zdaj v prednosti Vasilij, ki mu do olimpijade manjka le še regata v francoskem Hieresu..
Za umiritev vročih glav bo kot nalašč to cvetoče grmovje pred izolskim zdravstvenim domom. Naš sodelavec Silvan Kompare je zapisal, da obisk zdravnika ni najbolj prijetno opravilo, ampak ob pogledu na cvetoče grmovnice pred zdravstvenim domom je človeku vendarle lažje.
Izolski jamarji, ki so pred leti raziskovali novoodkrite jame pod blokovskim naseljem Livade zahod, so prejšnji vikend raziskovali zanimivo, razmeroma dolgo a zelo zahtevno jamo pri Brezovici. Bila je zelo zanimiva avantura, vendar jama ni ravno turistična atrakcija, saj gre za tipično jamo v flišu, kljub temu pa adrenalina ni manjkalo.
Adrenalina ni manjkalo niti na koncertu izolskega 3 Big Banda v portoroškem Avditoriju, kjer so nastopili skupaj z gostjo orkestra, odlično slovensko vokalistko Alenko Godec.V zelo razgibanem repertoarju se je 3 Big band predstavil z zahtevnimi skladbami, odličnimi solisti ter seveda vrhunsko Alenko Godec, ki je znova očarala občinstvo tako s klasičnimi big bandov-skimi skladbami kakor tudi s priredbami znanih slovenskih pop uspešnic.