Političen list za slovenski narod.
Po poBtl prejemun tcIJA: Za celo leto predplaean 15 gld., za pol leta 8 gld., za5etrt leta
4 gld., za en mesee 1 gld. 40 la. V administraciji prejeman Tcljd: Za celo leto 13 gl., za pol leta 6 gl. 50 kr., za četrt leta 3 gl. 30 kr., za en mesee 1 gl. 10 kr. V Ljubljani na dom pošiljan velja 1 gl. 20 kr. veš na leto. — Posamezne številke veljajo 7 kr. Naročnino prejema opravništvo (administracija) in ekspedieija, Semeniske ulice št. 2.
Naznanila (inserati) se sprejemajo in veljA tristopna petit-vrsta: 8 kr., če se tiska enkrat: 12 kr., če se tiska dvakrat; 15 kr., če se tiska trikrat. Pri večkratnem tiskanji se cena primerno zmanjša. Rokopisi se ne vračajo, nefrankovana pisma se ne sprejemajo. VredništTO je v Semeniški ulici h. št. 2. Izhaja Tsak dan, izvzemši nedelje in praznike, ob '/,6. uri popoludne.
^tev. SOO.
V Ljubljani, v torek 18. novembra 1884.
LetiTilt XII.
Tisočletiiica smrti sv. Metoda.
Le nekoliko tednov še in nastopili bomo za nas Slovane toliko pomenljivo leto 1885, le kratek čas nas loči še od onega dne, ko bomo obhajali tisoč-letnico smrti našega blagovestnika sv. Metoda. Bilo je 1. 885, ko je dokončal na Velehradu tek življenja mož, čegar ime je zapisano v knjigi svetnikov, mož, kterega imenujemo mi udje velike slovanske družine našega blagovestnika, aposteljain največega narodnega dobrotnika. Da bi otel veliki slovanski narod iz teme paganstva in mu prižgal luč krščanske resnice, je zapustil s svojim enakomislečim in blagim enakobra-tom svojo domovino in mirno celico v Solunu ter se podal v popolnoma tujo deželo med tuj paganski narod oznanovat Kristusa križanega. Eadostno ju je sprejel moravski knez Kastislav, prepričan o učenosti in pobožnosti novih učenikov, in z največim veseljem je sprejelo ljudstvo novi nauk ter se „rado-valo, ker je slišalo v svojem jeziku hvalo božjo ozna-novati". Kar se ni hotlo posrečiti dolgotrajnemu trudu in prizadevanju nemških misijonarjev, to sta dosegla slovanska blagovestnika na lahek način v kratkem času: Slovani to in onstran Donove so se na njihovo prigovarjanje odrekli svoji prvotni veri in sprejeli krščanske nauke. Ali naj tedaj ne praznujemo z največo svečanostjo tisočletnice onega dne, ko je naš apostelj zatisnil oči in sprejel nebeško plačilo?
Ali sv. Ciril in Metod nista naša ljubljenca semo zato, ker sta nam prižgala luč krščanstva, ona sta tudi naša največa narodna dobrotnika. Ko so Solnograški ali paganski misijonarji našim prednikom razlagali krščanstvo, so se posluževali nemškega jezika, kterega so pa Slovani ravno toliko umeli, kakor oni slovenskega. To in pa še navada, da je za nemškim misijonarjem s križem v roki v nedolgem času prišel vojak z mečem in sulico ter si podvrgel na novo spreobernjene narode, je bilo vzrok, da so se naši predniki v boji za prostost bojevali tudi proti novi veri in njenim oznanovalcem. Ali kako sta se v tej zadevi od nemških oznanovalcev razločevala solunska brata! Skoro gotovo že od doma vešča slo-
venskega jezika (Slovani so namreč že v oni dobi stanovali v večjem delu balkanskega polotoka in so segali na nekterih krajih notri do egejskega morja), sta osnovala Slovanom krščanstvo v njihovem, slovenskem jeziku, kar je posebno pridobilo njihova srca za novi nauk. Ljudstvo se krščanstvu ni več odtegovalo, ker je spoznalo, da sv. blagovestnika učita le večne resnice in mu nočeta kratiti tako drage prostosti! O tem se je popolnoma prepričalo, ko sta priredila pismeno abecedo (azbuko) za njihov jezik in prestavila vanj svete knjige. Sv. Ciril in Metod sta postavila podlago slovenski knjigi in slovenskemu slovstvu in zaslužita zato tudi z narodnega stališča naše spoštovanje in največo hvaležnost.
Prepričani o neprecenljivih zaslugah svetih bla-govestnikov za duševno in narodno življenje slovanskih narodov, tekmujejo vsi rodovi v njihovem po-slavljenji.
Kakor leta 1863 o tisočletnici smrti sv. Cirila, tako se bodo tudi drugo leto, o tisočletnici smrti sv. Metoda zbrali na Velehradu zastopniki vseh slovanskih narodov. Povsodi se delajo že priprave za pot, odbori za to se snujejo na Euskem, Poljskem in drugod, in slavni možje, ki so izšli iz slovanskega naroda, so že v obilnem številu naznanili svoj prihod. Slavni škofje in sloveči učenjaki, državniki in priprosti kmetje iz vseh narodov slovanskih bodo skupaj zbrani na grobu sv. Metoda v prekrasni Ve-lehradski cerkvi, kar bo gotovo najlepši in najbolj prepričevalen dokaz slovanske vzajemnosti. Med drugimi slovečimi možmi, ki bodo na čelu mnogoštevilnega naroda popotovali k grobu in nekdanji sto-lici sv. Metoda imenujmo le največega Jugoslovana, slavnega Djakovarskega škofa Strosmajerja, čegar edinja želja je, da bi se na priprošnjo svetih slovanskih apostelj nov zedinili pravoslavni z Rimom in tako vsi Slovani v isti cerkvi. Na dotično povabilo je baje vneti mož odgovoril, da pride na Ve-lehrad na vsak način, „saj nekoliko slame za prenočišče se bo že dobilo". Čehe bodo pa vodili njihovi škofje in pa njihov politični vodja dr. Lad. Rieger, ki je že tudi obljubil, da se vdeleži slavnosti.
Prepričani, da tudi Slovenci ne izostanejo, gojimo trdno nado, da bo število slovenskih romarjev k grobu sv. Metoda na Velehradu še veliko večje, kakor je bilo onih, ki so šli pred tremi leti v večno mesto sv. očetu se zahvalit za slavnoznano okrožnico „Grande munus". Prvič je pot na Velehrad vehko krajša in ceneja kakor v Eim, drugič imamo pa mi Slovenci še posebno veliko vzroka častiti sv. Cirila in Metoda, ker se je Metodova nadškofija raztezala tudi med Slovence in sta sveta blagovestnika brez dvoma skozi našo deželo šla dvakrat v Eim. Želeti je, da bi se o pravem času osnoval v središči slovenskih pokrajin, v beli Ljubljani, odbor, ki naj bi vse potrebno oskrbel. Najbolj pristoja ta važna naloga katoliški družbi v Ljubljani, ki naj potrebno ukrene, kakor je pred tremi leti vse oskrbela za rimsko popotovanje.
A ne samo na Velehradu bomo vsi Slovani slavili tisočletni spomin smrti sv. Metoda, vsak narod ga bo tudi v svoji domovini slovesno obhajal. Ker ogromni večini ne bo mogoče iti h grobu sv. Metoda, tudi ako bi bila vdeležba še tako velika, skrbe razni odbori in društva po širnem slovanskem svetu tudi za to, da se bode tudi ostalo ljudstvo hvaležno spominjalo slavnega dne. Povsod se spi-sujejo životopisi svetih aposteljnov, knjige, razpravljajoče njihove zasluge za krščanstvo in slovanstvo, razprave o Cirilovem pismu in pa premnogo vrst malih knjižic, ki se bodo v tisoč in tisoč iztisih razposlale in razširile med ljudstvo. Kakor nam je znano, so v tem oziru do sedaj še največ storili m.oravski Čehi, ki so vse tako vredili, da bo skoro v vsako kmečko hišo prišla ena taka knjižica. Izmed večih čeških del je pa znamenit list z naslovom „Krona Solunska", ki izhaja že dve leti in se peča samo z onimi slovanskimi zadevami, ki so v kaki zvezi s slovanskimi blagovestniki ali so drugače za Slovana zanimive. Posebno natančno poroča ta list o vsem gibanji med razkolniki, ki meri na združenje. Vrednik listu je Velehradski župnik Vykydal. Sloveč je tudi životopis sv. Metoda, kterega je natanko po virih sostavil po dolgem trudu kanonik dr. M. Prochazka in kteri je pred nekterimi tedni izšel.
LISTEK.
Dvanajst večerov.
Pogovori dolctorja Junija z mladim prijateljem.
(Diiljc.)
J. Bog, ki je absolutno jestvo sam od sebe in neskončen, vstvaril je tudi končna bitja, ktera imajo vsakako svoje posamno jestvo, tako ima vsak kamen svoje jestvo, vsaka rastlina, vsak človek itd. A to jestvo je v raznih rečeh razno, v enih popolniše, v drugih manj popolno. Gotovo je v živali popolniše kakor v rastlini, človeku pa popolniše kakor v živali. Toda v vsaki teli stvari je ono jestvo strogo določeno, tako jestvo človeško obsega bitje, rast, čut in mišljenje; jestvo rastlinsko obega le bitje in rast itd. In to določeno jestvo v kolikor je po njem stvar več ali manj deležna neskončnega jestva, imenuje se njena sovršenost, in kolikor je pa od vekomaj v božjem razumu spoznano, kot tako, ali prav za prav v kolikor je v božjem jestvu od vekomaj zapopadeno kot tako in ne drugačno, imenuje se ideja. In tako so v božjem bistvu ideje vseh konč-
nih bitij zapopadene. In ko je Bog svet vstvarjal, izvršil je vse stvari strogo po onih večnih idejah, tako, da stvari niso druzega kakor, če smemo tako govoriti, realizirane ali vresničene ideje božje. Vsaka stvar je strogo določena po svoji ideji, tako da se od vseh strani odsevajo ideje božje, a ker so ideje božje samo jestvo božje, moramo prav za prav reči, da je Bog vsem stvarem vstvaril ali vpodobil samega sebe; toda, da so prav razumemo, vpodobil le tako, kakor umetnik vtisne ali vpodobi kamnu svoje ideje, tako da ni on sam v kamen vpodobljen, ampak le on je kamen vpodobil po svojih idejah. Ako je pa Bog samega sebe stvarem vpodobil, morajo te biti njemu nekako podobne. In res, vsaka stvar, v kolikor je, je resnična, zatoraj more biti kakor Bog predmet spoznajočemu razumu; vsaka stvar je drugič dobra, ker vstreza več ali manj svojemu namenu in ni je stvari brez namena, in kot dobra zamore biti, kakor Bog, predmet volji; a tretjič je tudi vsaka stvar nekako lepa, ker je enota v različnosti; enota, ker vsaka stvar, v kolikor je stvar, jo ena in se prav zato loči od druzih; jo tudi raz-nolična, kakor sem že dokazal; 'atoraj je vsaka stvar več ali manj lepa in zamore kot taka biti,
kakor Bog, predmet našemu dopadenju. Vidiš toraj, vsaki stvari je vpodobljena božja ideja in le tohko zamoremo govoriti o lepoti kake stvari, kolikor vgle-damo ali pojmemo v njej ono idejo. Ideja je pa čin mislečega duha, je misel in kot tako je ne more pojeti čut, ki je telesen; zatoraj pa tudi ne more biti lepota nikoli predmet čutom, ampak le mislečemu duhu, le razumu.
M. Po tem takem lahko razumem, koliko resničnega ima Platonov nauk o ideji lepega.
J. Eesnično je to, da iz vseh reči odseva res nekaj idealnega, česar ne more pojeti čut, a napačno [e to, da prešinja vse reči ena in ista ideja lepega, ali ena in ista lepota. Napačno tudi, kakor sem že omenil, da je ta ideja nekaj samolastnega, absolutnega. Vsaka reč je sicer lepa, ker ni je reči, ki bi ne bila stvarjena od Boga, a Bog stvarja vsako reč po svojih idejah; toda vsaka reč ima svojo lepoto, kakor ima svoje jestvo, zatoraj je tudi vsaka za-se lepa več ali manj, kakor je jestvo njeno več ali manj sovršeno.
M. Tako tedaj ne moremo govoriti o lepoti, kjer ni ideje?
J. Nikako ne.	, '
Med Slovenci so prinesli prvi sestavek, ki meri na prihodnje leto „Glasi katoliške družbe" z naslovom „Metodovo delo"; daljši spis je obljubljen za drugo leto. Hvalevreden je ukrep odbora „Družbe sv. Mohora", ki je sklenil za prihodnje leto družbenikom podati knjigo razpravljajočo življenje in delovanje sv. Cirila in Metoda, za ktero je gradivo nabiral g. župnik Matija Majar skoro celo življenje. Ime pisateljevo nam jamči, da bo delo izvrstno. Ker so knjige Mohorjeve tako razširjene med Slovenci, bo ta knjiga gotovo prav veUko pripomogla, da se bo tudi naše ljudstvo bolj natanko soznanilo z življenjem in zaslugami svetih bratov, ter jih toliko bolj častilo. Tudi „Matica Slovenska" bo gotovo vstregla svojemu namenu in želji družbenikov, ako izdž. bodoče leto kako delo v poslavljenje tisočletnice.
Za čast sv. Cirila in Metoda vneti Čehi bodo pa še inače slavili tisočletnico in poživili med ljudstvom spomin na blagovestnika. Znano je, da je bil nekdaj na Velehradu cistercijenški samostan, kterega se je pa pred sto leti polastil cesar Josip II. Nespodobno je bilo, da je bil ta kraj molitve, poleg groba sv. Metoda, odslej bolj v spodtiko vernikom kakor v spodbudo; zato so jeli moravski Cehi nabirati denar, s kterim bi se nekdanji samostan kupil od privatnega posestnika in izročil, če ne zopet menihom, pa vsaj kakemu drugemu blagemu namenu. In res, ljudstvu je ta misel dopala, in v nedolgem času je bilo toliko denarja skupaj, da se je mogel lansko leto kupiti Velehradski samostan in njegovo posestvo. Ali ni to najlepša priprava za drugo leto?
A tudi njihovi bratje v kraljevini ne zaostajajo. Kakor znano, je bil Višehrad poleg Prage stolica češkega kneza Bofivoja, ki je tudi sprejel sv. blagovestnika na svojem dvoru. Ondi je posvetil sv. Metod cerkev Matere Božje, ki je bila odslej priljubljena božja pot bližnjega ljudstva, posebno Pra-žanov. Ali enaka osoda kakor Velehrad je zadela tudi Višehrad; pred sto leti je bila cerkvica oskrunjena in izročena vojaškemu eraru. Pred desetimi leti se je pa prizadevanju Višehradskega kapiteljna posrečilo cerkvico si pridobiti in začeti s popravo. 10 let jo že popravljajo in drugo leto v jubelejnem letu smrti sv. Metoda jo bodo slovesno posvetili.
Slovenci sicer še nimamo cerkev posvečenih svetima slovanskima aposteljnoma, a njihova skrb za naše pradede nam veleva, da se jih hvaležno spominjamo tudi s tem, da jim, če ne postavimo cerkvii, pa vsaj posvetimo kak altar. Pri cerkvi sv. Srca Jezusovega v Ljubljani je mala, lična kapela, ki se bo posvetila sv. Cirilu in Metodu. Naj mi bo dovoljeno to-le vprašanje: Mar li bi ne bilo mogoče da bi se omenjena kapela, o tisočletnici sv. Metoda, toraj že drugo leto izročila češčenju njegovemu in sv. Cirilu? Priložnost je drugo leto brez dvoma najlepša. Naj bi se, ako mogoče, na to gledalo.
lliičmiaiije pristojbin \m pre-iioslnili imoviiisliili.
(Konee.)
Čestokrat se prigodi, da je otrok prisiljen zadolženo posestvo prevzeti, kakor je s vsemi dolgovi vred. Stori to iz edinega vzroka, da bi še živi stariši
in ostali mlajši otroci strehe ne izgubili, čeravno dolgovi daleč presegajo pravo vrednost posestva, ktera se izve po zapuščinskem zapisniku ali po zapriseženem izpovedanji. Pristojbina bi se tukaj imela računiti od prave vrednosti. To se pa ne godi, ampak pristojbino tirjajo od cele svote, za ktero je otrok zadolženo posestvo prevzel, to pa še po vzvišeni stopnji z 1% do SVa"/«- V takih slučajih bi čez-dosta bilo 1% do IVa^/o-
Kedar starši umerjejo, morajo dediči od cele zapuščine plačati 17o dednine in vrhu tega še od vsake nepremakljive imovine Va^/o lV2"/o- Čepa dedščino enega ali drugega dediča na posestvu vknji-žijo, na kar gosposka pri nedoletnih dedičih gledati mora, toraj tirjajo pristojbinski uradi še '///o vpisnine. To novo obdačevanje itak že dvakrat obdače-nega imetja je vsakako silno in je želeti, da se od-
pravi.	.
Tolmačenje pristojbinske postave sega časih jako
daleč. Peticija centralnega odbora navaja v dokaz sledeči slučaj: od daritev med stariši in otroci in med zakonskimi veljajo za pristojbine določila pristojbinske postave T. P. 91. B., toraj l«/o- '^sled kupne nagodbe od 22. jan. 1883 predala je stara vdova svojemu sinu in njegovi ženi na Ptujskem polji za 800 gold. Dolga se je vračunilo 415 gold. 59 kr., 380 gold. sta zakonska v gotovih denarjih položila in ostanek 4 gold. 41 kr. jima je vdova odpustila.
Plačilni nalog od 20. aprila 1883, št. 165/299, pa ni dal veljati svote 800 gld. za računjenje pristojbine. Marveč vzel se je iznesek davka 70krat, in toraj od 1540 gld. izračunila pristojbina po IVa^/o-Vrhu tega je še urad razloček od 800 do 1540 gld., namreč 740 gld., smatral kot darilo in po T. P. 91. B. računil pristojbino po 17o- "^se pritožbe bile so
zastonj.	, u ;>
Ees je, država ima pravico skrbeti, da se resnične številke vsprejemajo v nakupne nagodbe, ter mora biti pravilo, kterega se je držati, kako v dvom-benih slučajih računiti pristojbine. Takošno pravilo pa mora dobro vtemeljeno biti, kar pa povsod in vselej ni istinito, ako vrednost posestva ocenjavamo po 70kratnem iznesku dače. Temu vsak pritrdi saj v navedenem slučaji, ako razmere na Ptujskem polji poznd. Vsakako pa bi pristojbinski urad naj imel dokazati, da je kdo res hotel dačno blagajnico oškodovati, ko je posestvo komu izročil, preden ga kaznujejo s tem, da mu od njega naznanjene svote veljati ne pustijo, češ, da nakupnina ne dosega po cenitvi najdene vrednosti.
Take so razmere zastran pristojbine in mnogovrstno težijo posestnike, zlasti na kmetih, ter hujšajo njihovo stanje. Imenovana peticija centralnega odbora hoče temu v okom prihajati. Želeti pa je, da bi tudi okrajni zastopi in druge korporacije na podlagi svojih izkušenj podobne peticije sestavljale in jih dopošiljale zbornicama državnega zbora.
Politični pregled.
v Ljubljani, 18. novembra.
ISTotrauje dežele.
Kak razloček med delegacijami drugih let in letošnjimi! Poprej in to tedaj, ko so še v Bu-
dapešto zahajali nemško-liberalni delegatje in so bili Slovani med njimi le bele vrane, hud prepir in silen vrišč, sedaj pa mirna, dostojna in modrih mož povsem vredna razprava o potrebah, kterim se kratko malo izogniti ne moremo, ako hočemo dostojnost posebno pa še varnost države ohraniti. Silno težavno nalogo imeli so v prejšnjih delegacijah naši vojni ministri, ki so se morali za vsak krajcar z liberalci puliti, preden so ga jim dovolili. Sedaj tega vsega skupaj ni več. Ljubi mir vlada ondi in spo-razumljenje in delegacije bližajo se s čudovito hitrostjo svojemu koncu. To je prava taktika, ki državi več koristi, kakor pa Še tako dobro vtemeljena opozicija (nasprotovanje). Hitra rešitev brez daljšega obotavljenja je državi koristna, kajti ne trosi po nepotrebnem dijet (dnevne plače), ker dneve sej, ko ikor se le du, okrajša. Naj delegatje vojnemu ministru še toliko črtajo, s tem državi prav nič ne koristijo, pač pa ji škodujejo naravnost in posredno. Posredna škoda se ji godi, ker vojni minister prihodnje leto navadno poleg novih svojih teženj tudi še one iz preteklega zasedanja razkriva in tisto kar se mu je lani odbilo, letos zopet v proračun postavlja. S tem se pa trati čas, dnovi dijet se množe in država ima škodo, ki se konečno vendar-le to vojnemu ministru letos dovoli, kar se mu je lansko leto odbilo. Naravnost pa bi škodo država vsled tacega postopanja delegacij tedaj imela, ako bi se v teku časa zapletla s svojimi sosedi v kak boj ter bi vsled pomanjkljivosti sposobnosti — zgubila vojsko in poleg tega tudi še kaj druzega. Dober državljan toraj ne sme gledati, kje bi odbil vojnemu ministru kak krajcar, pač pa naj gleda na to, da se dotične razprave ne bodo preveč in po nepotrebnem zavlekle. S tem bo domovini koristil, ker ji bo denarja prihranil, kterega bi bila sicer po drugi strani izme-tala za neopravičeno podaljšane seje. Morda že danes telegraf prinese novico, da so delegacije svoje delo dokončale in potem se prično priprave za državni zbor, ki se bo poslednjič sešel v tej svoji šestletni dobi, da ukrene, kar se mu bo še potrebnega zdelo za občni blagor avstrijskih narodov.
Govori in piše se posebno ob Savi in Drini mnogo, da se za Bosno in Hercegovino pripravlja nekak plebiscit (ljudsko glasovanje) že za bodoče leto, kteremu bo potem sledil priklop ali združenje Bosne in Hercegovine z Avstrijo. Bošnjaki, posebno katoliki, bi ga z veseljem pozdravili ter se ni nič bati, da bi se vsi kar od kraja ne oglasili za priklop k Avstriji. Druga pa bi bila z ondaš-njimi pravoslavnimi Srbi. Le-ti pa za Avstrijo ne marajo in se že sedaj rajši preko Drine ozirajo na svoje rodne brate, kakor preko Save v Avstrijo. Z bosanskimi Srbi bo naša vlada v teku časa še večji križ imela, kakor pa se ji dozdeva. Turčini, kterih je pa od dne do dne manj, kajti jako radi prodajajo svoje posestvo, če ni drugače tudi za slepo ceno in se pomikajo proti Carigradu, se toraj za Avstrijo tudi ne zmenijo dosti. Kakor Allah hoče, pravijo, in vse osodi prepuččajo. Nam Avstrijcem mora na priklopu vse ležeče biti in posebno se bo moralo tedaj na to gledati, da pride Bosna in Hercegovina k tostranski polovici države združena z ozko toda dolgo Dalmacijo, ktera bo v vsakem oziru v tem priklopu veliko zaslombo dobila. Da bodo gospodje Madjari kričali, je gotovo, toda kaj se hoče! Na vsak način tudi njim bolje"kaže Bosno Avstriji pustiti, kakor pa jo pod krono sv. Štefana siliti. Slovani bi potem ob svojem času tako silno pritisnili na Madjare, da bi jih vdušiti vtegnili. Uradne no-vine sicer bližnji priklop taje, rekoč, da mu je Be-rolinska pogodba na poti. Pa to ni prva pogodba, ki je le toliko časa veljavna, dokler se dotičnim prizadetim ^potrebno zdi in dokler se okoljščine ne spremene. Okoljščine so se pa gotovo že jako spremenile, in se bodo od leta do leta čedalje bolj spreminjale.
Deputacija hrvuHkeija delelnega zbora
M. In pri naših umetnikih?
J. Pogrešamo večkrat pravih idej.
M. A zdi se mi, da toliko več nahajamo surove telesnosti.
J. Surove telesnosti? Eecimo vpolzle poltosti, ki le čute mika, a duha pusti praznega, srca ne gane.
M. O res, zdaj še le mi je jasno, kar sem že večkrat sam skusil. Ti naši pesniki večkrat prav gladko pojo in božajo uho, a ne za razum in srce. Komaj slišavšemu prijetni glas vse je spuhtelo, ostalo nič.
J. Ker ni idej, ktere bi vzprijel razum, čutilo srce. To je umetnost našega materijalističnega veka, ki taji duha in vso ono idealnost, zatoraj se valja po umazani snovi, kar čutom dopade, to peva, to si uporablja, da se le čut napase, viših potreb naš vek ne pozna. Zatoraj pa ta naša umetnost na prvi pogled kar omami in čute tako rekoč vpijani; a kakor hitro začne duh na umotvorih sebi hrane iskati, pravim, iskati idej, ne najde je, zatoraj se nevoljen obrne od takih umotvorov, ki nimajo paše, kakor za čute, in bolj ko gleda in preiskuje, bolj ga mrzi. Bil sem pred leti na svetovni razstavi v nekem ve-
likem mestu, in imel sem priložnost, opazovati najnovejših umetnikov umotvore. Ees, da more človek občudovati živost in mičnost bojev, po vsem elegantno izvršeno obliko in nehote je oko s prva kar očarano, a duha ni, ideje ni; duh ostal mi je prazen, na zadnje sem rekel, da gorje mu, kdor je obsojen, natanko pregledati in oceniti kako razstavo naših materijalističnih umetnikov brez duha in idej. In prav v takem zlogu rekel bi, so sezidana tudi naša najnovejša mesta. Bil sem že nekterokrati v svetovnem mestu, ki slovi nekaj let sem kot eno najmoderniših. In kaj vidiš? Eavne ulice, dolge, kar nese oko, hiše velikanske, zidane v kvadrat, druga drugi enaka kakor jajce jajcu, pri vseh enaka okna in vrata, in tlak in vse drugo, tako, da kdor vidi ono, bi popisal lahko vse druge. In kak vtis naredi vse to? Ko človek prvič ugleda, kar ostrmi, prizor jo velikanski, da omami; a ko hodi dalje in gleda in preiskuje, povsod zapazi, kar je že videl in kar je nanj s prva tako močno vplivalo, spremeni so mu kmalo v suho zoperno enoličnost, kjer ni duha in življenja. In zadnjikrat vera, ko sem bil v onem mestu en teden, sem se dolgočasil, da sera sklenil, nikdar se ne več tje vrniti.
A kako vse drugačna je umetnost preteklih stoletij? In ker sem že govoril o naših modernih mestih, omenim naj, kako vse drugače je vplivalo neko staro mesto na-me. To mesto je Eim. Si moreš misliti, kako željno sem pričakoval, da bi enkrat ugledal večno mesto. In kaj sem dočakal? Komaj sem stopil s postaje in začel hoditi po ulicah Eim-skih, rekel sem: Kaj to je Eim? In že bi se bil skoraj kesal, da sem prišel v Eim. Ali glej, preteklo je nekaj tednov, med tem sem si nekaj natančneje ogledal mesto, njegove spominke in umotvore, in bolj ko sem ga spoznaval, bolj mi je rastla želja dalje ga spoznavati, in tako se mi je priljubil Eim, da mi ni bilo mogoče se ločiti od njega. Te različne vtise primerjavši zapisal sem tedaj v svoj dnevnik: Prava lepota se ne pokaže hitro, ampak je s prva skrita in se le počasi razodene. Primerjaj moderno umetnost s .starejšo. Moderna mesta, poslopja, umotvori omamijo oko in čute na prvi pogled, a duha ne vzdra-mijo, ne oživijo, ker so brez njega. Prava lepota je čutom skrita, so jim ne približuje, ker ona ni telesna, njo bistvo je ideja, kter6 čut no more pojeti. Prava lepota, skrita čutom s prva ne dopada, a bolj, ko jo jame duh po čutih spoznavati, bolj se mu raz-
šla je v Budapešto z adreso, da jo izroči kralju. Kralj Franc Jožef sprejel je najpoprej bana Khuena in za njim pa predsednika in podpredsednika deželnega zbora Mirka Hrvata in Gjurgjeviča. Hrvat nagovoril je kralja v hrvaškem jeziku prav v kratkih besedah, na kar je dobil sledeč odgovor; „Z radostjo sprejemam adreso nadjajoč se, da bo deželni zbor na podlagi postav tudi na dalje skrbel za blagor dežele". Kralj se je potem razgovarjal še mnogo o delovanji deželnega zbora, o žalostnih dogodkih, ki so se narodu na kvar in sramoto ondi javili. Kralj Franc Jožef jima je odkritosrčno priznal, da je hrvaški deželni zbor v dnevih svojega poslednjega zasedanja več dobrega in vspešnega storil, kakor pa celo lansko zasedanje. Nadjam se, rekel je presvitli vladar, da bo na podlagi poojstrenega hišnega reda deželnemu zboru vspešneje delovanje mogoče. Želeti ni bilo dalje, ko bi deželni zbor kmalo kaj vkrenil glede popolnega vtelesenja vojne krajine k materni zemlji svoji. Glede železnic, pristavil je kralj, da se bo po zgradbi železnice Barč-Darnvar spolnila od Hrvaške že davno srčnogojena in pravična želja. Kralj je govoril in njegove besede so zadosti jasne. Odločna in krepka sodba o delovanji hrvaškega zbora na prezvišenem mestu je veliko jasnejši dokaz, kakor pa še tako učeno pisani dokazi, da se Starčeviču in drugovom krivica godi.
Vnanje države.
Albanske roparske zadruge vdarile so čez mejo v Srbijo ter so plenile po Veleškem okraji živino in ljudi morile. 60 hiš so roparji požgali, več žensk oskrunili, dve devojki odpeljali in petero otrok pomorili. Taka nesreča zadela je selo Paprazište. V drugem selu Orašja požgali so 40 hiš, odpeljali so živino, odnesli so živež in denar, kar so ga ravno dobili, poleg tega so pa tudi še vse zgoraj navedene hudobije doprinašali. In kaj hoče Srbija? Kaj za-more? Nič, premalo ima vojaka, da bi se tako mogočno na noge zamogla postaviti, kakor se je Avstrija leta 1878 v Bosni postavila. Če bi se taki napadi še ponavljati vtegnili, Srbiji druzega ne bo kazalo, nego ob meji vojaški kordon potegniti, kakor ga je bila potegnila ob Timoku, kjer so jo beguni iz sosednje Bolgarije vedno nadlegovali in mirnim prebivalcem blago odnašaU in živino odganjali.
„PoIitik" prinaša dopis iz Carigrada, v kterem se gnjile turške razmere brez usmiljenja razkrivajo. Dopisnik pripoveduje s pravo časnikarsko objektivnostjo, da je posebno po Turškem misel o razkroji tur^hega cesarstva po Carigradu silno razširjena in celo v uradniških višjih krogih ni več neznana. Kakor vse kaže, Turčini sami razpad in razdelitev nekdanjega bizantinskega kraljestva smatrajo za svoj „kizmet" (osoda), ki jim je namenjen in se mu toraj ne morejo izogniti. Po teh mislih naj se toraj razlaga presilna lenoba in prevelika malomarnost, ki po celem turškem cesarstvu vlada. Ministri in druge oblasti se za prav nič druzega ne brigajo kakor edino le za to, kje in kako bi se dali davki še nekoliko povišati. Davkoplačevalci so na Turškem popolnoma podobni limoni, ktera se toliko časa vžema, dokler ima še kaj soka; vžeta se pa na stran vrže in se nihče več za njo ne zmeni. Delavcev brez dela, uradnikov brez plače, onemoglih posestnikov tam doli vse mrgoli. Ni čuda če je število potepuhov in tatov od dne do dne večje. Eavno tisti dopisnik meni, da bode turška železnica in njena dogradba prej ko ne še povod diplomatič-nih spletek, konečno morda še celo boj med Avstrijo in Turčijo. Da bi do prave vojske prišlo, so ni bati, pač pa se zna primeriti, da bo Avstrija po večnem odlašanji prisiljena svoje vojake nekoliko bolj globoko potisniti ob Novem Pazaru znabiti do do Mitrovice, o kteri se je že leta 1878 govorilo, da pojdemo tjekaj. V Mitrovici so pa že turška železnica pričenja, ki do Soluna vozi. Iz te proge se mora potegniti zvezna proga proti Srbiji. Av-
strija ima ravno na novo napravljen lasten polk, ki se železniški polk imenuje. Zgradba imenovane proge po C. kr. ženistih, pijonirjih in železničarjih bila bi prva praktična šola za ta polk in kdo ve, če se ne bode v resnici praktično pod Novem Pazarom šolal v svoji stroki.
O nekem pisanji se mngo čita, ki pravijo, da bi ga bil Osman JDif/nia pisal nekemu glavarju v Sudanu, ki je še egiptovskemu namestnemu kralju zvest ostal. Osman Digma neki pravi: „Zakaj se še dalje mudiš v sredi nevernih? Pravi Mahdi je tukaj in ves Sudan od Kordofana pa do Eudečega morja obal ga jo takoj pripoznal in ni ga več rodu, da bi mu ne bil zvestobe obljubil. Še malo dni in tudi Chartum se mu bo podal, ravno tako Kasala. Zvesti služabniki Mohamed Ahmeda so gospodje v deželi do Dongole. Eodovi Beri-Amer in Habbabovi so se mi ravnokar podali. Zakaj se ti nečeš podati? Ali ti ni še zadosti, da si zgubil dva sina in vse premoženje? Ali hočeš tudi še svojo dušo pogubiti in v pekel priti, ker si se pečal z neverniki? Ako kljubu vsej nesreči, ki te je že zadela še ne spre-vidiš resnice, povem ti, da se te je hudič polastil. Naglo premisli in odloči, pripoznaj pravično reč Mahdijevo, k meni pridi. Pozabiti ti hočem vso preteklost in odpustil ti bom; če bi te pa ne bilo, sta ti pa smrt in peklo namenjena." — Ali Bej je na to odgovoril: »Prejel sem tvoje pisanje in ti rečem, da nikakor ne morem za Mahdija pripoznati moža, ki je že tri leta v Kordofanu obkoljen. Tak, ki se z vernimi vojskuje in mohamedane kolje, nikakor ne more Mahdi biti. Mahdi mora prinesti srečo in mir na svet, ne pa klanja in morije. Dokler bom dihal, ne bom se nehal bojevati s tem goljufom in njegovimi pomagači. Zarotil sem se, da se bom maščeval ves čas svojega življenja za vso nesrečo, kar ste je prizadeli moji deželi."
Izvirni dopisi.
z gornje Istre, 15. novembra. Ni ga med Slovenci okraja, kjer bi imelo ljudstvo toliko nadlog prenašati kot v nesrečni Istri. Istrijana tarejo nadloge gmotne, ker kamnita zemlja borno rodi, tarejo ga tudi politične nevgodnosti, tako da se sme Istrijanu dostaviti: „Istrijan s tugami obdan". Okrajne vasi zgornje Istre, na istrski-kranjski-hrvaški meji ste Podgraje in Zabiče, pičle četrt ure od kranjske meje. Hiš v obed veh vaseh je 113, prebivalcev do 800. Podredjeni ste omenjeni vasi c. k. okr. glavarstvu v Voloskem, pri c. k. okr. sodniji Podgradom. Edina, slaba pot vodi iz Podgraj in Zabič v Ilirsko Bistrico, od kodar je v Volosko 6 ur, kdor se pa hoče peljati, še 4 ure dalje do c. k. okr. glavarstva, 5 ur pa do okrajne sodnije in davkarije. Morajo pa ljudje prav tik c. k. sodnije in davkarije v Bistrici še 3 ure hoditi, kadar imajo opravila pri vradniji, in to ni malokrat, ker ljudstvo v ubožnih krajih se rajši to-žari; za malo šestič ne bo človeka sram bližnjega tožiti. Treba je v zimskem času prejšen popoludne se podati na pot, da pride do 9. ure k sodniji kadar tožbo dobi, mu je plačati 18—23 gold., da pride c. kr. uradnik popisati zarubljene reČi, ko kliče tako zvano komisijo je zopet 20—24 gold. stroškov. Med tem ko v Bistrici sodnijski sluga popiše, kaj se trdovratnem dolžniku prodil in stroški še 2 gold. ne znašajo, komisija pa tudi le 7—8 gold.
Ljudstvo je bilo vprašano leta 1848 ako želi z Bisterskim okrajem se združiti, podžupana iz Pod-
graj in Zabič prijatelja z gospodi vradniki Podgradom sta rekla: Ne, in ostalo je pri starem. Sedaj ljudstvo sprevidi, da ni v Avstriji vasi, ktere prebivalci bi morali tik poslopja sodnijskega in davkarije še 3 ure daleč iti, dokler se ravno to doseže kar se jim ponudi blizo, zato so prosili Podgrajci, Zabičani in mala vasica Fabec, 6 hiš s 50 prebivalci, da bi se ločili od Istre, Vološke in Podgradske gosposke in pridružili kranjski, c. k. okr. glavarstvu Postojnskemu in C. k. sodniji v Bistrici.
Vsak pameten lahko sprevidi, koliki dobiček bi bil za uboge prebivalce, ko bi se jim pot skrajšala in tako zmanjšali stroški, ki so z daljavo sklenjeni. Naj bi šlo le za nepotrebne tožbe, bi rekli: Prav je, naj le bode daljša, se saj ne bote za malenkost tožarili; a tii ne gre edino le za tožbe, ampak res za polajšanje pretežke butare ubogemu ljudstvu. Kolikokrat je treba in dolžnost iti dandanašnji k poH-tični in sodnijski gosposki, ve gotovo vsak človek, bodi že stanu kteregakoli.
Sinoči, 14. t. m., je šel 681etni Anton Celin iz Kuteževa po ozki brvi, čez jarek vode ^Eeka" in pade tako nesrečno, da je bil v malo minutah mrtev. Ker je v tukajšnjih krajih polno jarkov in se mora večkrat voda do kolena bresti, ali pa po silno slabih trhljenih brvih hoditi, da človek čez dan mora varno hoditi, da ne pade, bi slavno c. kr. glavarstvo močno vsim vstreglo, da po županih zaukaže, da se morajo brvi popraviti, ker človek, ki ni trden v glavi, si ne upa na tako podrtijo stopiti. Ljudje sami ne sprevidijo lastnega dobička, dokler jih pravica ne prisili.
Pred kratkem se je po malomarnosti vtopil kmetu najbolji konj, in sedaj se je pripetila nesreča človeku. Strog ukaz bi bil silno potreben, ker pri zanikrnih lepa beseda ne pomaga.
DomaČe novice.
(Zbolel je) profesor okrajni šolski nadzornik g. Leopold vitez Gariboldi v soboto. Zadel ga je po levi strani života mrtvud.
{Gledališčna predstava) sinoči zaslužila je bolj polne hiše, pred kakoršno se je pa vršila prav iz-borno. Glavna igra „Doktor Eobin" je za pravega igralca kakor nalašč, da pokaže svojo zmožnost v kopiji značajev, kar se je g. Kocelju predstavlja-jočemu Garricka in pa gči. Zvonarjevi igrajoči Marijo, sentimentalno devojko, kteri ste gledališče in fantazija možgane zmešali, mojstersko včinilo, in je bilo občinstvo vrlo zadovoljno. Posebno pa moramo priznati omenjeni gospodičini, da se njeno letošnje nastopanje mimo lanskega čudovito na njeno korist odlikuje. Žal, da se o Jacksonu (g. Notranjski) ne moremo enako povoljno izraziti. Prav pridno se je bil naučil, in prav gladko so mu tekle besede, toda bile so le besede brez čuti, brez jedra. Drugi so zadostvali ter se jim je videl napredek v tej stroki. „Dva gospoda pa jeden sluga", burka v enem dejanji je pa skoraj celo uro občinstvo v glasnem smehu obdržala. Ivan (g. Perdan) če tudi še novinec na glediških deskah, igral je svojo nalogo z občudovanjavredno malomarnostjo, ter se je tako izvrstno odlikoval, da smeha ni bilo ne konca
odeva in ga mika, tako, da se je ne more nikoH nagledati, kakor neprava lepota, upodobljena v naših raaterijalističnih umotvorih, s prva dopada, dokler sami čuti pojmejo, a ko začne duh soditi, se mu začne studiti, ker ne najde v njej nič sebi sorodnega, nič duševnega. Tako v dnevniku.
Da, da čutom preveč ustrezajo naši umetniki; vse je pri nas tako svitlo, tako bojno mično, a vendar tako ubogo v idejah. Kako vse drugače pri umotvorih prejšnjih stoletij? Ees, da ni oblika pri njih tako lično izražena, a kako mogočna je idoja. Kako radovedno sem stopil prvikrat v imenitno Sik-stinsko kapelo. Mislil sem bil, da najdem tii nebesa na zemlji. A kako sem se varal, ko vstopivši ugledam štiri gole zatemnele stene, na kterih je komaj s prva oko spoznalo glavne poteze nekih slik. Kaj to zidovje, sem si mislil, vabi celi svet v Eim? Je to ono neumrljivo delo Michel Angelovo? In prav to je bilo, to očesu tako neznamenito. Počakaj prijatelj. Ustavi se pred uhodno steno, vzdigni oko, opazuj in glej. Tli imaš poslednjo sodbo Michel Angelovo. Stoj in glej, gor in dol, na desno in na levo. Pridem k tebi za eno uro in še to najdem za-jnišljenega, da šo ne čutiš mojega glasu; oko pa ti
je kar navezano na mrtve podobe, a z očesom plava ti duh po steni sem ter tje, toda kmalo predere steno in vse telesne spone in vzdigne se v nebeške višine; tam gleda Kristusa sodnika, Mater Božjo in svetnike; potem vsplava dol na dolenjo stran in gleda vstajenje, in na desno, in gleda pravične, in na levo, in gleda Karona z ladijo, kako prepeljuje vstale čez reko. Na tem malem prostoru vstajenje; pekel, nebesa; in glej, vse skrivnosti življenja in smrti, greha in odrešenja; glej tukaj Stvarnika, človeštvo, pravico in milost! Na tem majhnem prostoru, koliko idej, da bi cele tedne premišljeval, cele knjige spisal. Tii so ideje, tii je prava lepota! Potem pa pojdi, postoj pred sliko enega naših materijalistov, boš videl, ali ti bo vsplaval duh v višine; ne, da, celo poltost človeških udov, tako zapeljivo upodobljena, lahkomišljeno polzlo izražena konverzacija, globoko žaljen nravstveni čut, vse to objelo bo duha še bolj v spone poželjivosti in no le povzdignjen, ampak ponižen, potrt in osramoten se bo obrnil od takega umotvora. To je lopota brez idej!
M. Hvala Va'm, g. doktor, da ste mi vse to razjasnili. Odslej hočem pri umetnikih pred vsem idej iskati.
J. Da, da, idej.
M. In preiskovati ali jih imajo in kakih imajo, potem pa, ali ideje v primerni obliki uporabljajo.
J. In kjer ne boš našel idej?
M. Obsodil jih bom, da ne poznajo prave lepote, da niso umetniki,
J. ampak rokodelci,
M. kovači.
J. A danes, kakor vidim, smo se preveč zamislili; pol ure pred zahodom sva prišla semkaj, ia .sam ne vem, kdaj je solnce zašlo in se stemnelo.
M. Da, popolnoma temno je že. A kako čisto je danes ozračje, kako živo migljajo zvezde.
J. O da bi se vsaj v tem nebeškem zrcalu spogledali naši umetniki in navzeli se malo više ideal-nosti, ki bi jih vsaj nekaj povzdignila nad zemsko nižavo!
M. Bog daj!
J. Na svidenje, Mirko!
M. Lahko noč, g. doktor!
(Dalje prih.)
ne kraja. Nadarjenosti mu ne manjka, pa6 pak nekaj druzega, kar si bo pa še vrli igralec v teku časa pridobil — šolo namreč in gledališki pokret. Leopold Prostin (g. Danilo in Grdiu (g. Sturm ml.) rešila sta svoji nalogi na občno zadovoljnost, ravno tako Pavlina mlada vdova (g. Zvonarjeva) in Lizika (g. Vrbančeva).
(Včerajšnji somenj) je bil posebno povoljen tatovom, kteri so tudi jako vestno stopali za svojim opravkom. Ta in oni jo je spolnimi žepi srečno odnesel, marsikterega je pa vendar-le Nemesis v podobi mestnega redarja dohitela, kteri ga je spravil T zatišje. Tako so dva prijeli, ki sta si že mnogo blaga brez denarja nakupila. Vkradla sta pred škofijo volnen jopič v neki veži, kar jih zapazi bistro oko „tajnega". Šla sta na to v drugo vežo, in ravno ga je mislil eden že obleči, ko se stegne —
0	joj policajeva roka po njem in hajdi na hladno. Več sreče pa je imel požepni tat, ki je neki kmetici žep prerezal iz kterega ji je ob enem 37 goldinarjev speljal. Tega pa še nimajo.
(le Postojne) poroča se nam, da vrš6 se tam te dni občinske volitve prav po želji ljudstva. Voljeni so v gospodarski odsek edino le narodnjaki gg.: Miroslav Vičič, Josip Dekleva in Alojzij Kraigher; namestnikom pa gg.: Josip Lavrenčič in Peter Kraigher, vsi z ogromno večino glasov. Za odbornika Postojnskega voljen je gospod M. Vičič z nadpolovično večino glasov. Za namestnika M. Vičiča voljen je g. Janez Kovač, V četrtek, petek in soboto nadaljujejo se volitve, nadjamo se, da vgodno za narodno stranko.
(Književno naznanilo.) Knjiga ^Politična in kulturna zgodovina štajarskih Slovencev" je ravnokar dotiskana in zdaj se veže v prav lične platnice. Zaradi tega moral sem ceno za 20 kr. zvišati. Naročniki mi najbolje vtrežejo, ako mi naročnino in poštnino (v skupnem znesku
1	gld. 30 kr.) po nakaznici pošljejo.
V Krškem, 16. nov. 1884.
I. Lapajne, pisatelj in založnik.
[Grofica Chamhord) prišla je včeraj v Gorico, kjer bode čez zimo ostala v obližji preljubega soproga, ki na Kostanjevici mirno smrtno spanje spi.
(Društvu za pomoč sirotam) osnovalo se je v Trstu in mu je nadvojvoda in c. kr. maršal Albrecht dovolil, da se sme po njem imenovati. Poleg imena podaril je pa nadvojvoda Albrecht tudi še veliko svoto denarja zavodu, ki bo v kratkem blagodejno svoje delo pričel.
(Fopraveh.) V nekterih odtisih včerajšnjega ^Slovenca" zmedel je „škrate]j" napis uvodnega članka s črko r. Iz „non possumus" napravil je „non prossumus", kar naj se blagovoljno popravi.
Razne reci.
— o škofu Linškem, mil. g. Eudigierju, poroča ^Vaterland" 17. t. m., da je pretekli petek na vizitaciji nenadoma zbolel, in sicer prav nevarno. Novica je v Lincu vse, zlasti pa verne katoličane grozno osupnila in vžalostila. V nedeljo pa je dospelo veselo poročilo, da se je zdravje škofovo jako zboljšalo, in je upanje, da bode kmalo ozdravel. Poročila od včeraj pa zopet pravijo, da jo njegovo življenje v nevarnosti. Da se je žalostna novica hitro po svetu razširila, ter povsod velik vtis napravila, se ume samo po sebi.
—	Velehrad inl. 1885. Poljski listi „Gazeta Narodova", J)ziennik Polski" in drugi pozivljejo poljski narod, da pošlje kolikor mogoče zastopnikov drugo leto na Velehrad. Listi povdarjajo, da tii ne gre samo za cerkveno slavnost na čast slovanskih aposteljnov, ampak tudi za bolj tesno združenja katoliških Slovanov. Iz Lvova se pa poroča, da .se je ondi in v Krakovem osnoval krajni odbor v ta namen, kteremu na čelu je ondotni škof. Pričakuje se, da bo prišlo na Velehrad mnogo romarjev; za njihov sprejem se delajo razne naprave. Slovenci na noge!
—	Na Češkem si je neko društvo do-služenih vojakov napravilo novo zastavo in sicer tako, da bi je nihče ne pričakoval. Na zastavi je namreč podoba sv. Cirila in Metoda z napisom: „Er ist das Heil, er kommt und sucht, wer ohn" Ihn wiir' verloren".
—	Zadeva z učiteljem Ko h rweckom je toliko napredovala, da večina staršev ne pusti več svojih otrok v šolo, kjer se šopiri liberalni učitelj in napada vero otrok.
—	Visoka pisatelj ica. NadvojvodinjaMarija Valerija je spisala, kakor poroča „Cech", veseloigro, ki se bo igrala na cesaričin godovni dan v Giklolli).
—	Katekizem s podobami, po vzoru onega, ki ga je izdal Herder, misli izdati v češkem jeziku znani češki pisatel P. Kopal. Kdaj ga pa dobimo mi?
—	Kak duh veje med moravskimi učitelji nemške narodnosti, kaže tudi to, da je deželna vlada bila primorana razpustiti učiteljsko društvo: „Allgemeiner Miihrischer Lehrerverein".
—	Velika nesreča poroča scizHanauva na Nemškem. Trčil je ondi osobni vlak s tovornim zarad napačnega znamkovanja. Petnajst osob je na mestu mrtvih ostalo, 40 je pa več ali manj poškodovanih.
—	Nemški „Schulverein" v Berolinu šteje po vsem Nemškem 100 skupin z 12.000 udi. Iz razglasa, kterega je izdala Berolinska skupina, je razvidno, da je vse delovanje „Schulvereinovo" obrnjeno proti Slovanom, posebno Čehom.
—	Morski valovi. Visočina najvišjih valov na atlanškem morji znaša okoli 43 čevljev, dolgost pa blizo 580. Moč tacih valov je velikanska.
Telegrami.
Dunaj, 18. nov. Sohonerer tožil je bil „Tagblatt" zarad razžaljenja časti. Porotniki spoznali so Szepsa z 10 proti 2 in Hahna pa soglasno krivega razžaljenja časti. Oba zatoženca bodeta vsled tega po 4 tedne sedela in 60 goldinarjev na kavciji zapadla. Vrh tega sta obsojena, da objavita dotično obsodbo v „Tagblattu",
Budapešt, 17. nov. Ogerska delegacija pripoznala je zatrdno budget za zunanje zadeve. Predsednik sedmerice naznani enake sklepe iz obeh delegacij in pravi, da ni nikake razlike. Jutri je poslednja seja.
Rim, 18. nov. Pravijo, da bo kanonik Dorzewski na podlagi posebnega papeževega breve imenovan za naslednika Ledochov-skemu na Poznanjskem.
Pariz, 17. nov. Na 16. t. m. pomrlo je 44 ljudi za kolero, danes pa 20.
Tuj C i.
16. novembra.
Pri Mali&i: Albreht Dechinadl, trgovec, iz Monakovega. — Henrik Stern trgovec, z Dunaja. — Robert Kaiser, trgovec, z Dunaja. — Bertold Gross, trgovec, iz BudapeSte. — Pavel Langyet, trgovec, iz Budapešte. — Viljem Sehneider, c. k. nad-poroenik, iz Pilzna. — Kari Lercli, e. k. poročnik, iz Pilzna. Anton Hi!'if, posestnik, iz Kočevja. — Florijan Coraič, posestnik, iz Kočevja.
Pri Sfoitu: L. Sonnenseliein, trgovec, iz Dunaja. — Josip Fernio, agont, iz Trsta. — M. Herzog in Stern, trgovca, iz Zagreba. — Janez Manzoni, trgovce, iz Vidma. — Marija Barison, zasebnica, iz Gorice. — Dr. Sehapler, zasebnik, iz Štorja. — 51all.v, fabrikant, iz Tržiča. — Bresinger, fabrikant.
Pri Južnem kolodvorti: Moric Gottli.lf, trg. potcvalec, iz Ogerskega. — Mikol Gerkinitz, trg. pot., Karloveo. — Franc Sclierkl, knjigovez z ženo, iz Celja. — Prane Mally, fabrikant, iz Tržiča.
Umrli so:
16. novembra. Adolf Stampfel, umirovljeni c. k. davkar, 47 let, Poljanski nasip 14, pljučna in črevesna tuberkuloza. — Helena Šenio, babica, 79 let, Eožnc ulice 33, vodenica. — Jera Eastohar, gostija, 58 let, sv. Ploriana ulice 33, vsled spri-denja trcbušniii dolov.
V bolnišnici:
13. novembra. Marija Babnik, gostija, 69 let, vnetica trebušne kožice.
15. novembra. Ana Dimnik, gostija, 53 let, srčna napaka.
]>unaj8ka borza.
(Telegrafično poročilo.) 18. novembra.
Papirna renta po 100 gld. ...	81 gl.	30	kr.
Sreberna „ „ „ „ • • • •	^^ «	»
avstr. zlata renta, davka prosta . .	104 „	05	„
Papirna renta, davka prosta . . .	96 „	SO	^
Akcije avstr.-ogerske banke . .	872 „	—	„
Kreditne akcije............293 „	90	„
London.......123 „	—	„
Srebro...........—	n
Ces. cekini.......5 „	78	„
Francoski napoleond......9 „	74	„
Nemške marke......60 „	05	„
Od 17. novembra.
Ogerska zlata renta 6% . . . .	123 gl.	50	kr.
„„ iH, ....	U „	15	„
papirna renta 5% . . .	89 „	50	„
Akcije anglo-avstr. banke . . 200 gld.	105 „	50
„ Landerbanke.....105 „	40	„
„ avst.-oger. Llo.yda v Trstu . .	573 „	—	„
državne železnice ....	301
Tramway-društva velj. 170 gl. . .	212 „	50
4 % državne srečke iz 1. 1854 . 250 gl.	125 „	—	„
4% „ ...... 1860 . 500 „	134 „	50	„
Državne srečke iz 1. 1864 . . 100 „	173 „	50	„
„ „ „ 1864 . . 50 „	172 „	25	„
Kreditne srečke . . . . 100 „	178 „	75	^
Ljubljanske srečke . . . . 20 „	23 „	--	„
Rudoifove srečke . . . . 10 „	18 „	25	„
Prlor. oblig. Elizabetine zap. železnice . .	109 „60 „
„ „ Ferdinandove sev. „ . .	105 „	40 „
5^ štajerske zemljišč, odvez, obligac. . .	104 „	50 „
v Katoliški Bukvami v Ijjuhljani
je dobiti:
DUHOVNO
PASTIRSTVO.
Slovenskim bogoslovcem in mašuikom
spisal
Anton Znpančif*,
profesor pastirstva.
I.	del {oscha pastirjeva, liomiletika, Jcatehetiha) stane 1 gl. 20 kr., po pošti 1 gl. 30 kr.
II.	del {splošnja liturgika, ljudske pohožnosti, hrcvijar, sv. maša) velja 95 kr., po pošti 1 gl. 5 kr.
Dva zvezka še izideta.
..fflISSALE RDilAiDM"
stane vezan:
a)	v črnem usnji z rnarmorirano, rndečo ali zlato obrezo 20—24 gld. i
b)	v rudečem šagrinu z zlato obrezo 25 gld. (ta vez odlikuje se posebno po svoji ličnosti);
c)	v finem rudečem šagrinu z jako okusnim zlatim vti.skom in zlato obrezo 30 gld.;
d)	v finem rudečem šagrinu z zaponami in rosetami iz novega srebra 35 gld. ;
e)	v finem rudečem šagrinu z novosrebrno okovo 37 gld. 50 kr.;
f) v finem rudečem šagrinu z zlatim vtiskom in barvanimi ulogami, s popolno okovo pozlačeno ali novo.srebrno 45 gld.
Še fineje vezani s klepano srebrno ali zlato okovo itd. izdelujejo se. le po naročilu in .se po želji pošiljajo tudi posebna naznanila cene.
Ob enem priporočamo:
(editio S. Rituuni Coii?!;reKationls, liujiis forinac sexta in Follo) za Avstrijo še s posebnim pridatkom.
Vezani komadi stanejo od 3—7 gl.
„Katoliška Bukvama" v iLjubljani.