PRIMORSKI DNEVNIK
Trsi, petek, 22. lunila 1945 - Leto I. šfev. 35
Uredništvo in uprava, Piazza Carlo Goldoni št. 1-1 Telefon št 93806, 93807, 93808. Rokopisi se ne
GLASILO OSVOBODILN
FRONTE ZA SLOVENSKO PRIMORJE
vračajo.
Cena 2.- liri
Za demokratična načela
in priznanje naše civilne oblasti
®ne 20. junija sta Pokrajin-•*» narodno-osvobodilni odbor Slovensko Primorje in Trst Osvobodilni svet v Trstu iz-JJBi Vladom Velike Britanije, f«n*enih držav Amerike, Sov-ž*wke Zveze hi Jugoslavije no-’ v kateri ugovarjata spora-jjmni, ki so ga vtade Velike "litanije, Združenih držav in •ogoslasije sklenile v pogledu Slovenskega Primorja in Trsta, *«* vladi Velike Britanije ln "^nienih držav Amerike v Predlogih, ki sta jih stavili Ju-goelaviji, nista upoštevali volje P™norskega in tržaškega ljudski ter so bila na ta način kr-?fnR demokratična načela A-^ntske listine, za katera so se bojevale in se žrtvovale množi-
ce združenih narodov in tndi prebivalstvo Slovenskega Primorja in Trsta.
Dalje ugovarjata ravnanju zavezniških vojaški oblasti, ker nameravajo po svojem programu z dne 12. junija t. 1. vspostaviti stanje pred 8. sep-tembrem 1848, torej znova uveljaviti fašistične zakone in fašistični sistem vladanja in tako primorskemu ljudstvu odvzeti sadove osvobodilne borbe ob strani zaveznikov, to je ljudsko demokracijo;
ker hoče zavezniška oblast u-pravljati Slovensko Primorje in Trst na način, s katerim u-pravlja okupirane dežele premaganih sovražnikov!
ker zavezniške vojaške oblasti v Slovenskem Primorju in Trstu zapostavljajo demokratične ustavnove Pokrajinskega na-rodno-osvobodilnega odbora m Osvobodilnega sveta v Trstu, ki ju je ljudstvo postavilo po svoji prosti volji.
Končno Pokrajinskini narodno-osvobodilni odbor za Slovensko Primorje in Osvobodilni svet za Trst pozivata vladi Velike Britanije in Združenih držav Amerike, naj njune vojaške oblasti spoštujejo demokratične pravice ter priznajo dejansko stanje civilne oblasti Pokrajinskega narodno-osvobodilnega odbora za Slovensko Primorje in Trst ter Osvobodilnega sveta v Trstu.
četrti obletnici
SZ nam Je priborila svobodo
'bnaralitl porotnik Djllas o vlogi Sovjetske xvoxo v naii osvobodilni vojni
®*n*r»b»4 porotnik Milovan Dji-7* & ‘o beograjski eB orbit ob ob-tn*°i Ritlerjaoega napada na BZ članek naslednje vsebine:
Vedeti moramo in nikoli ne smt-P°mbi>i, je prav SZ »Ha,
, * ebolo vlogo v »vetu omogoča w narodom, da postanejo ebobodni. Kdor hoče to pozabiti, »e ” lej vojne naučil vsega, kar je 'i*». Ta iivi v iluzijah in ni ra-na kakien način »e mora l^rovati nacionalna neodvisnost,
'® fe narodom t krvjo in ognjem in dala Rdeča armada. Ta Naposled igra z usodo svoje zem--, * in svojega naroda. Zahvaliti se beba SZ, da je človeštvo kljub spletkam med vojno, kljub "••S današnjim poskusom, isoM-***• ZBSR, krenilo po novi poti.
Prej
ittsh
'M
Lan.es ni vsi Hitlerjeve Nemčije. ^ mnogih deželah, a v slovanskih **<lvomno kroži danes glas svobo-*** in ljudje sg radujejo, ker pričen-novo življenje. Rdeča armada ^ izpolnila sklep o brezpogojni *Pttulaci]i Nemčije, »trla je nem-i Imperializem tn storila bo vse, 99 ne bo več dvignil. Danes lahko 'mrodi gradijo »srnjo bodočnost v 0ri9t demokracije, v korist pro-^tsivntga gibanja, v korist bor-*® horodov za svobodo in neod-w#no»t.
J^beitvo je napravilo korak na-* 'tspohi borbe in trpljenja sov-delovnega človeka, kotere-navdahnila velika zgodovin-Lenina tn Stalina in ka-je Stalin povedel v veliko kn^n*ko vojno BZ. Zahvaljujoč k^J/Ormadi »mo osvobodili Met-Srbijo, Vojvodino. Bvo-»fa* **ritoriji »o se v času vojne n( *® UrlH. Toda bili so nestabil-* **»ainik jih je e večjimi kon-^ rn°ijami lahko pregazil. Na njih J?«"4 nW°la razviti redna vojska. - teritorijih se je ustvarjala Jr®*!« oblast, a ni »s moglo ras-Pravo državno življenje.
J* operadjemU Rdeče armade Srbijo k Budimpešti pa so-^inik teh ozemelj ni mogel več •Šariti. Na njih »o pričeli or ga-**rt*t pravo državno življenje in ^W*r/ati pravo moderno vojsko, ^"krbljeno od BZ s težkim moder-***• orožjem. Od tedaj se Je vsa vojska pričela naglo razvijati, ^ola dežela je bila v času vojne
primeru bi se vrnili v staro Jugoslavijo, ki ne bi mogla igrati nikakršne vloge 1« s katero bi delali razne kombinacije. Za vse, kar smo storili in kar bomo storili, moramo biti hvaležni SZ, velikemu Stalinu, ki je razvil Leninovo delo in dosegel zmago nad nemSkim in italijanskim fašizmom. Zgodovina vojn ima mnogo velikih vojskovodij, toda ni še imela takega kot je Stalin. On je navdahnil s svojimi idejami o bratstvu in enakopravnosti narodov naše narode tn s tem jim je utrdil vero v zmago. Zato na dan **. junija vedno In povsod — večna j iskrenem prijateljstvu in čvrsto po-1 slava in hvala SZ, Rdeči armadi vezani s BZ. V vsakem drugem | in Stalinu t
zgled, kako se je treba boriti proti osvajaloem. Zahvaljujoč svoji trdovratni tn herojski borbi Je pridobila simpatije drugih narodov tn postala privlačna točka za sosedne narode. Jugoslavija bo igrala na Balkanu in Srednji Rvropi vlogo napredne države samo, če bomo v
Pred sodbo o moskovskem procesu
Moskva, 31. Tass. Sodno zaslišanje v zadevi organizatorjev, voditeljev in sodelavcev poljskega podtalnega gibanja v zaledju Rdeče armade je zaključeno. 18. in 19. junija je vojni senat vrhovnega sodišča ZSSR, ki mu načeljuje predsednik vojaškega senata generalpolkovnik Ulrich, pretresel petnajst od šestnajstih obtožencev. Sodišče je zaslišalo 11 prič v tej zadevi. V večernem zasedanju 19. junija, ko je bil zaslišan obtoženec Puzak, Je vrhovni vojaški tožilec Afanasijev predlagal zaslišanje enajst drugih že prej označenih prič. Zagovorniški svet Je lzjavH, da je vse popolnoma razjasnjeno
in da zaslišanje ostalih že napovedanih prič ni potrebno. Sodišče je aa to pristalo. Predsednik pa je v zvezi s prošnjo obtoženega Oku-llckega odredil, naj se pozovejo k zaslišanju tri izmed prič, ki jih je predlagal obtoženi Okulickl, kar pa ni bilo nemogoče, izvesti ker spričo slabih vremenskih prilth letalo s pričami ni moglo o pravem času prispeti v Moskvo.
Včeraj Je bilo sodno zasliševanje zaključeno. Zadeva obtoženega Paidaka je bila odgodena zaradi njegovega zdravstvenega stanja. Na jutranjem zasedanju vrhovnega sodišča dne 20. junija Je govoril zastopnik javnega tožilstva, vrhovni vojaški tožilec general major sodne stroke Afanasijev. Govorili so tudi branitelji.
Ameriški Pollaki za domovino
Uničenje nemškega štaba
Goeringovi /alovi računi
Washington, 20. Reuter. General Et»enhower, vrhovni poveljnik *a-veanlšklb sil, je danes popoldne na sestanku z novinarji izjavit, da je treba nemški generalni šteto popolnoma uničiti. »Nemški generalštab-nl častniki vedno mislijo samo na vojsko ter so nedvomno uporabljali tudi politične voditelje za dosego svojih častihlepnih ciljev, da sl podjarmijo Evropo.* Dejal je, da se jim mora docela vzeti vsaka možnost, da bi znova začeli rcvariti ter pristavil: »Nemški ge neralni štab moramo uničiM, uničiti vse arhive, kakor tudi odstraniti vse izvežbane, poklicne častnike. Predlagal bi, d* jih »pravimo v kakšno taborišče, od koder se ne bi mogli več vrniti nazaj k svojemu vojaškemu poklicu. Pravtako moramo budno peniti na Nemčijo, da tam znova ne sačnejo svojih spletk.
A
Z veseljem »prejema ljudstvo tako odločno objavo moča na tako visokem mestu. V popolnem iztrebljenju nemškega generalnega štaba je namreč treba videti eno temelj n ih garancij »a mirno bodočnost sveta.
Toda s trpkim občutkom ugotavljamo, da je bila istega dne ras-alrjena sledeča vest
London, 20. Asa. Press. Goering je dal zavezniškim častnikom, ki so ga zasliševali, rasne Izjave o vzrokih propada Nemčije. Med drugim j* dejal: »Nemci so premalo upoštevali važnost močne zračne žile. Poleg tega se nezanesljivost Italijanov v Sredozemlju, uničevalna moč ameriških težkih bombnikov ln predvsem popolna premoč britanske mornarice v evropskih vodah,
dejstva, katerih se Je nemško
JWl^V^AW/AV.WWi,i
Kulturni stiki Madžarske , s Sovjetsko zvezo
" Tildi, vodja »oolal-demokra-Saskaaica,
J^lmpešta, 21. — Več kot 1#0 zastopnikov madžarska kulture dn umetnosti twr J^stavnlkov madžarskih demo-tJčnth strank Je prisostvovalo krovnemu zboru Društva za V**11« stika z ZSSR, ki je bil v Med prisotnimi »o bili, ^ ***Jl minister Janos Cyoneyesl, VoB^ za rehabilitacijo in obno-^ ‘renca Nsgy, predsednik ne-*B* stranke malih kmetovalcev
etranke Arpad tu, Centralnega komltcta komu-stranke Josef Reval, taj-K^eelonalne kmečka stranke Gal *WC* ln mnogo drugih. Na zbo-vlyt^u so odobrili društvena pra-V.*n«nl madžarski znanstvenik ^»yord| Je bil izvoljen aa čaat-*!q Predsednika društva. Madžar. %^'atelj Lajoa Sllahl Je bil iz-K predsednika, profesor La-Hl^etl za podpredsednika, dra-°el Gyula za glavnega taj-b|t. In Profesor Las zlo Zslovlcs za ^Ihika.
klu*^®rov*nJa Je bila poslana mir. tM-.8t*»nu naslednja brzojavka:
Ih
"ki znanstveniki, pisatelji
zbrani na ustanovnem
«hcn,
brani ln hvaležnosti. Zmagovita Rdeča armada je Madžarsko osvobodila In omogočila svobodni Intelektualni ln kulturni razvoj naše države. Ne bomo nikoli pozabili, da se sedaj na zemlji, prepojeni s krvjo Junaških alnov Sovjetske »veze, razvija In jačl madžarska kultura, ki je bila osvobojena od vpliva nemških fašistov in Izdajalcev domovine. Z ustanovitvijo Društva za sovjetsko-madžarske kulturne stike želimo, te stike poglobiti, dokler ne bo doseženo medsebojno stremljenje po kulturnem napredku naših narodov.*
•boni madžarskega »Dru-
^ya
“j1 kulturne »tike z ZSSR* Vr*kiv°*"^° v Imenu vseh mad-"»Prodnih ljudi Izrnze lju-
Madtarsk« raparaclje
Moskva, 31. Tass. — Podpisan Je bil sporazum med vlado ZSSR In madžarsko vlado glede vojnih reparacij, na podlagi katerega se Madžarska obvoauja, da bo pozlala v Rusijo žito, živino in dmgo blago. Podroben seznam tega materiala, ki ga mora iaročlti tn roki izročitve »o bili določeni. Vrednost, dobave Je bila preračunana po cenah 1» leta 1988 v ameriških dolarjih s poviškom 16% za opremo ln 10% za ostalo blago. Pogajanja M sklenitev sporazuma so se razvijale v duhu medsebojnega razumevanja. Sporazum Je podpisal za BZ maršal Vorošilov In za Madžarsko ministrski predsednik Mikloas.
vodstvo premalo zavedalo in ki so privedla do nemškega političnega in vojaškega uničenja. Iz teh in sličnih vzrokov ae Je Nemcem ponesrečil tudi poizkus invazije v Anglijo. Nemčija Je imela nezadostno mornarico, premalo čet za izkrcanje in strah pred angleško domačo mornarico. Tudi nemška zračna sila je bila premagana, da bi se mogla uspešno udejstvovati na bojiščih in obenem braniti nem ško ozemlje pred ameriškimi letečimi trdnjavami, taka strategija nemškega vodstva je morala voditi k poraznemu koncu.
Prvič še to ni prav, da se Goering kot eden najvecjlh vojnih zločincev, ki Je kriv smrti milijonov, »e vedno Izkorišča za razne intervjuje Ur izjave.
Drugič pa je izjava sama prav zlohno sestavljena, Goering govori o tem, kaj vse je Nemčijo »pravilo na kolena: angleška letalska sila, ameriške leteče trdnjave, angleška mornarica, ameriški tanki. Nikjer ni besede, da so glavno nemfko silo »trli vojaki Rdeče armade In to mora danes priznati ves svet. To ve dobro tudi Goering. Saj se še spomnimo, kako je po stalingrajski katastrofi opravičeval. Hitlerjev odlok, s katerim Je Hitler oznanil vojno proti Rusiji. Dejal je, da Je Hitler po nusko-finski vojni zelo slabo ocenil moč Rdeče armade. »Tak kolos, kot Je Rusija, bi moral kar pohrustati pritlikavo Finsko*, tako je skleipal Hitler. Vojna pa Je tekla vso zimo ln se dalje. To Je dalo Hitlerju pobudo sa napad na Rusijo. Goering Je utemeljeval da Je Hitler na ta način nasedel rraj-večjl zvijači, kar Jih je doslej svet videl. Ruska armada se je namreč Izkazala kot armada, ki Je bila skrbno pripravljena skozi dolgo dobo dvajsetih let Tako je govoril Goering takrat. Podobno se Je po stalingrajski katastrofi tudi vsa Goebbelsova propaganda izražala o strašni nevarnosti, ki preti Evropi od neštetih azljatsklh množic, prihajajočih ■ vzhoda.
Kje tiči vzrok, da Je Goering naenkrat zatajil »llo Sovjetske »veze, doprinos' Rdeče armade k Hitlerjevemu porazu. Vzrok Je očiten. Goering hoče navdušiti zapadne zaveznike poveličujoč njih silo, češ da je Nemčijo uničilo snmo njihovo orožje. Le oni naj bi bili sila nad vsemi silami sveta. Naj Jo preizkusijo še na Sovjetski zveri. Pri sebi si misli: »Nobene druge rešitve ni za nas.* Je tudi ne bo, za to bedo skrbeli vsi napredni borci sveta.
Komisija za reparacij« v Moskvi
Moskva, 20. Tass. — V Moskvo so prispeli član angleške vlade In predstavnik Anglije v zavezniški reparacljskl komisiji Wa)tcr Monckton, ki so ga spremljali sir David Waley, pomočnik finančnega ministra, Bommenvell, pomočnik trgovinskega ministra, ter raz. ni drugi izvedenci, svetovalci ln funkcionarji.
Nemška vojna Industrija
London, 31. R, — Zavezniški tisk v Nemčiji poroča, da »e bo del nemških Industrij uporabil za produkcijo orožja za vojno proti Japonski. Vollka Zclssova optična podjetja delajo zdaj za savenniike sile na Daljnem vzhodu.
Moskva, 20. Tass. Predsednik odbora ameriških Poljakov — članov Delavske »veze — Krzjrcki je na sestanku poudaril nevarnost, ki preti Združenim državam od agitacije pilsudskistov. Krzyckl je rekel: »PHaudsklsti vodijo propagando proti Združenim narodom*. Odgovarjajoč na vprašanje, kdo Je odgovoren za to agita- 'jo, je rekel, da obtužuje agente p ...kih posestnikov, katerih posestva Je razdelila poljska začasna vlada med kmeta. Krzycki je Izjavil, da posestniki, ki so istovetni s tako Imenovano emigrantsko vlado, dobavljajo sredstva z kampanjo, katera je razširjena celo po delavskih zvezah, kjer je mnogo ameriških Poljakov. Krzycki smatra, da dve tretjini is-med 71 poljskih časnikov v Združenih državah služi propagandi, ki naj bi razrušila enotnost zaveznikov. Krzyckl je prosil tisk Združenih držav za pomoč v zahtevi, da se oprosti 1.5 milijona funtov prispevkov za pomoč, ki so jih darovali ameriški Poljski, kar pa so zadržali pilsudskisti v Ne-w Torku, ker ne dovolijo razdeljevanja preko Sovjetske zveze. Govoreč na
v Moskvi sa razširjenje poljske vlade, da pa je to skoro popolnoma levičarska konferenca. Niti eden od desničarjev, ki so se bili prej pro-tlvUl začasni vladi, ni bil povabljen k sodelovanju. Listu se zdi, da zunanja politika začasne vlade ne bo mogla biti posebno povoljna.
Ca bi konferenca uspela, če bi Mikolajczyk ln drugi videli, da lahko sodelujejo v razširjeni vladi, bi tri velike sile priznale to širšo začasno vlado narodnega edinstva, kakor se bo imenovala. M1kolaJczyk se bo spočetka morda čutil precej osamljenega. Od vseh predsednikov Je on najbolj kritiziral začasno vlado, in trdil, da ni reprezentativna. Sedaj gre za to, da bi šel na konferenco tudi Witoš. Zagotovljeno mu Je nadzorstvo zdravnika, a on Je resnično bolan in treba mu bo poiskati naslednika. Položaj Mlkolajczyka bi bil trdnejši, če bi imel poleg sebe nekoga iz Poljske, Witoša ali koga drugega.
Poljaki, ki niso člani poljske vlade, a so prišli iz Poljske, so večinoma simpatizerji začasne vlade, tretji delegat iz Londona pa, ki je sedaj izbran, da bi se pri-
IZ JUGOSLAVIJE
Delo slovenskega RK
Široko zasnovana poizvedovalna akcija. Skrb za povratnike - Uspele zbirke v denarju in blaga
shodu v neki bolnici, je Krzyckl družil M1kolajczyku in Stanezyku, dejal da se razteza demokracija i J® odkrit pristaš začasne vlade. To
...	..	J. A	V/\l/\/1a	im	sr	Kirrži	vn/lio
na Poljskem na vse poljsko ljudstvo, da se življenjska raven v deželi dviga ta da »e naglo razvijata kmetijstvo ta tadustrtpa v močni, demokratični Poljski, ki bo s Sovjetsko zveao in s Češkoslovaško pomagala varovati Evropo pred bodočo vojno.
Ugodne napovedi
London, 21. — »Times, prinašajo pod naslovom »Velike nade v uspeh* članek svojega diplomatskega sotrudnika o razgovorih za sestavo nove poljske vlade. V članku trdi list, da se mu zdi, da »o
je Anton Kološa Jev bivši vodja poljskih pomorščakov v Londonu.
Pollsko-čeikoslovaiki
odnošaji
London, 21. R. — Pariški radio je včeraj zvečer objavil, da je češkoslovaška vlada »prejela ponudbo sovjetske vlade, da se v Moskvi urede vsa življenjska vprašanja, ki se tičejo Češkoslovaške in Poljske. Z ozirom na sprejem te ponudbe, bo odpotovala v nekaj dneh posebna češkoslovaška delegacija pod vodstvom ministrskega predsednika Fielrtagerja v Moskvo.
Ljubljana, 20. — Slovenski Rdeči opravlja tiho in požrtvovalno svojo veliko	nalogo-pomoč	bližnjemu.
V zvezi s svojo širokopotezno poizvedovalno akcijo za pogrešanci, je pričel izdajati »Vestnik* Glavnega odbora RK za Slovenijo, ki bo objavljaj vse poizvedbe, poleg tega pa tudi razne druge objave, ki zadevajo najširše plasti ljudstva. S tem bosta v obilni meri razbremenjen tisk in radio, saj bo »Veetnik* izhajal vsak teden enkrat kot priloga »Slov. poročevalca* in »Ljudske pravice*. Posamezno številko bo vsek lahko kupil tudi poeetoej.
Ker je vspostavljen že redni pisemski promet, RK ne bo več posredoval pošte, marveč bo sprejemal edinole sporočila svojcev na svojih formularjih za progrešance. Po glavnem odboru RK Jugoslavije Je organizacija poizvedovanja razpredena po vseh državah sveta, kar omogoča res sistematično iskanje pogrešan cev.
Glavni odbor RK za Slovenijo vzdržuje posebno bazo za povratnike v Baragovem semenišču v Ljubljani, ki lahko sprejema do 1500 ljudi v začasno popolno oskrbo. Baza je jako dobro opremljena. V posameznih sobah so po dve do štiri postelje s svežim perilom in blazinami. Vsaka soba ima tekočo vodo. Kuhinja je Jako lepo <organ!ztrana.
Finančno-gospodarski oddelek Zbira prispevke v denarju in v blagu. -Doslej je zbral že nad 400.000 hr samo v denarju, zraven pa še lepo množino oblek ln drugega materiala.
RK Slovenije Je izvedel tudi širokopotezno nabiralno akcijo za hrano, sanitetni material in staro obleko med ameriškimi Slovenci in Jugoslovani. Ta akcija Je rodila že lepe uspehe, saj so tri velika skladišča že polna blaga. Eno teh skladišč je v Ljubljani, dve pa st« v Dalmaciji, odkoder bo z vzpostavitvijo rednega železniškega prometa prihajalo to blago postopno v Slovenjo. Nabiralna akcija v Ameriki pa še vedno ni zaključena in je
pričakovati, da bodo prišle še večje množine blaga. Vse to blago dajejo ameriški Slovenci popolnoma brezplačno. Glavni odbor Rdečega križa raodeljuje material po svojih okrožnih, okrajnih ta krajevnih odborih med prebivalstvo. Tako je prav danes odšel prvi vagon Maga v novomeško okrožje. Obleka ta obutev sta sicer že nošeni, a v jako dobrem stanja, da se z majhnimi popravili lahko prilagodi potrebam posameznika. Hrana je konzervirano. Sanitetni material je bil dan na razpolago predvsem vojni saniteti, pretežna večina pa j« bila razdeljena civilnim ambulantam Rdečega križa po raznih krajih.
Glavni odbor Rdečega križa Slovenije dela trenutno na Izgradnji organizacij« vzporedno z organizacijo NOO in vzpostavlja v vseh okrožjih, okrajih in krajih svoje široke odbore z delegati krajevnih oblasti, S tam bo omogočeno sistematično in množično zbiranje članstva in prispevkov po eni strani, po drugi strani pa organizirana hitra pomoč potrebnim. Razdelitev podpor v blagu «M denarju bo tako omogočena ob sodelovanju krajevnih referentov za socialno skrbstvo, ki bodo skrbeli za pravilno in pravično podporo najpotrebnejšim.
Rudarji za obnovo
Delavci velenjskega rudnika so se takoj po osvoboditvi z vsemi močmi vrgli na delo, da obnovijo -rudnik in dvignejo produkcijo. Dosegli so že lepe uspehe. Od zloma okupatorja so produkcijo povišali od 50 na 800 ton dnevno.
’ Rudarji rudnika Zabukovice pri ?.alcu so povečali dnevno produkcijo od 8 na 60 ton. Ce pomislimo, da je v bivši Jugoslaviji, ko je bilo stalno zaposlenih 400 do 500 ljudi ln so bile jamske prilike zelo po-voljne, znašala dnevna produkcija samo 300 ton, je 60 ton, ki jih danes producira 60 ljudi v precej poškodovanem rudniku, izreden uspeh.
IZ SOVJETSKE
Dežela verske In narodnostne svobode
^VVVSVAVAVVVVVVAVS iV/^VVVVVtfVUVAVA^ASV
Kriza v Belgiji
Bruselj, 30. Reuter. — Belgijski ministrski predsednik AMl van Acker, ki Je odstopil z vso vlado, ker je kralj Leopold sklenil, da »e vrne v Belgijo ta da sadne ponovno izvrševati kraljevske pravic«, Je dejal: »Nisem »e šal. Nameravam še nadalje vršiti posle ministrskega predsednika*.
Te besede moremo razumeti kot mišljenje vlade, ki sedaj ni ved na oblasti, a se upa, da bo kralj abdiciral. Ta up gojijo vse on« politldne stranke, ki smatrajo, da Je od-poved edini lahod is sedanjega položaja.
Belgijska politična ta ustavna krisa Je »topila danes v najbolj dramatično obdobja Pričakujejo »e stavk« in demonstracije, čim se bo kralj vrnil.
Izvršni odbor belgijske socialistične stranke Je danes vzel na znanje vest o vladni odločitvi, da odstopi, ta zahtevo, naj bodo delav-ci disciplinirani v odločilnem trenutku, ko se bo kralj vrmil.
Posebna izdaja komunističnega časopisa »Rdeča zastava* j4 priobčila skupen manifest, ki »o ga podpisali zastopniki liberalnih socialistov, komunistične stranke, Splošne zveze socialističnih delavcev in Splošna delavska zveza, kt zvrača odgovornost za možno splošno stavko na zagovora Iks kraljevega povratka.
Erivan, 21. Tass. — Na dan otvoritve zasedanja Sveta armenske cerkve je predsednik odbora za verske zadeve imel pozdravni govor na čast sovjetski vladi. Dejal je: Ob zibeli armenske oerkve v delavske strokovne organizacij«, ta Echnuadzinu, stari prestolnici Ar-člane novo ustanovljene levičarske | rnenije, ki Je sveta vsem vernikom, katoliške politične skupine »Bel- j ao 8e zbrali predstavniki vse ar-gijSke demokratične zveae*.	|	menske cerkve, ki se je kljub vsem
Poziv, ki ga je naslovila svojim ; nesrečam, pomanjkanju in trplje-
Odbor demokratična dobre volj«
Bruselj, 20. Reuter. — Komu-mistični list »Rdeča zastava* Je danes objavil, da sta se belgijska liberalna 1n socialistična stranka odločili utsanovlt! «osrednjl odbor demokratične dobre volje*. Njegova naloga bo, da onemogoči vse poskuse, uvesti diktaturo. Sestanku so prisostvoval zastopniki »Splošne delavske zveze*, ki združuje vse socialistične In komunistične
Kriza v Sv«dskl
Stockholm, 21. Tass. — Ministrski predsednik Albin Hanson se Je posvetoval z desničarskimi skupinami, z ljudsko in agrarno stranko glede sestav« nov« vlade. Kate, da bo ta vlada čisto zoclalno-demo-lrrataka, ln bodo po možnosti sodelovali agrarcl. Tudi komunistih na stranka, ki Je dosegla velik« u-speh« od zadnjih volitev v oktobru, bo nedvomno vprašana za »vet glede nov« vlade.
članom belgijska strokovna delavska zveza Javnih uslužbencev, pravi: »Pripravljeni moramo biti za vsak primer, da bomo premagali one, ki žele oživeti fašizem pod kakršnokoli obliko*. Poziv zaključuj« naj bodo dlani organizacije pripravljeni.
Angl«ika delavska stranka in SZ
London, 31. Reuter. — Bivši notranji minister in sedanji predsednik odbora za volilno kampanjo delavske stranke Herbert Morrison Je izjavil novinarjem: Delavska stranka j« pred vsemi drugimi poklicana, da ureja odnošaje s Sovjetsko zvezo. Mi najbolje raau-ngmo Sovjetsko »vezo. Ne soglašamo s njihovo vlado, toda njihova gospodarska politika nam je zelo simpatična. Dodal Je, da pripisuje delavska stranka prav tak pomen dobremu sodelovanju in prisrčnim odnošajem z Združenimi državami kakor s Sovjetsko zvezo. Glede bodočega sestanka »velikih treh*, Je Morrison rekel, da bo šel Attlee, voditelj delavske stranke na konferenco, ln se bor kar najbolj potrudil da uveljavi nazore delavske stranke, In ko se bo vrnil, bo delavska stranka, kolikor mu bo uspelo, da bodo nazori stranke sprejeti, podpirala odločitve »velike trojloe*.
nju vedno borila za narodno neodvisnost, gojila narodno zavest in pospeševala njegovo kulturo. Te vloge armenske oerkve, vloge čuvarja narodne edinosti, ne moremo smatrati ra stvar preteklosti, posebno sdaj ne, ko J« armensko ljudstvo raztreseno po vsem svetu. Med veliko osvobodilno vojno armenska cerkev ni ostala ob strani, Na poziv svojega tedanjega voditelja nadškofa Jurija Cheorkeyana, ki j« mnogo in uspešno deloval za razvoj armenske cerkve. Je cerkev neposredno sodelovala v bitki proti smrtnemu sovražniku vsega svobodoljubnega človeštva in svetovn« cl-vllisaclje — hitlerjevski Nemčiji, ki Je zdaj dokončno poražena od junaške ln hrabre Rdeče armade in od armad naših zaveznikov. Toda vojaška zmaga je samo podlaga organizaciji sveta na takta načelih, ki izključujejo izbruh nove vojn« ta varujejo človeštvo pred stalnim strahom in negotovostjo. Najboljši duhovi delajo na rašltvi tega vprašanja in gotovo ne bo njihovo delo zaman. Zdaj je pred vsemi narodi nova, nič manj odgovorna naloga.
Temne reakcionarne sile po vsem svetu še niso položile orožja in še dolga borba proti njim stoji pred nami.
Dovolite mi, da izrazim zaupapje,
Dan solidarnosti narodov na Dunaju
Dunaj, 21. Tass. — Organizacija »Solidarnost narodov* j* bila pred kratkim ustanovljena na Dunaju a nalogo, da olajša bedo avstrijskih patriotov, ki so se vrnili is nemških Ješ In koncentraoijakta taborišč, ter njihovih družin. 17. junija je Dunaj proslavil »Dan solidarnosti narodov*. Ob tej priliki j« bila or-gantalrana od treh avstrijskih demokratičnih strank velika manifestacija, katere se je udeležilo več tisoč ljudi. Manifestacija Je pokazala trdno voljo ljudskih mas, da sl tgradlJo 'svobodno demokratično
republiko, da Iztrebijo ostanke fašizma v Avstriji in strogo kaznujejo fašistična zločine« u njihova dejanja. Manifestanti so nosili transparente z napisi »Žrtve naoi-stičnega terorja zahtevajo povračilo!*, »Ven z nacističnimi zločinci iz gospodarskega in državnega u-stroja* in slično. Na zborovanju, ki je bilo po manifestacijah, je župan mesta Dunaja Kornsr pozdravil manlfestante. V imenu začasn« av^ strijske vlade J« udeleženo« zborovanja nagovoril Raab, ki jih Je pozval, naj strnjeno delajo sa moralno in materjelno obnovo Avstrije.
da bo na polju mirne obnov« tudi armenska oeckev storila največje napore in da bo spodbujala vse svoje člane, da pristopijo k tej nalogi. Skupščina ima namen, da reši zelo važna vprašanja v notranji organizaciji armenske cerkve ta da izvoli modre ta vredne voditelje — patriarha ta škof« vseh Armencev. Globoko prepričan sem, da bodo ta vprašanja našla soglasno učinkovito rešitev. Zbrali ste se na {»m posvetu v sovjetski deželi, ki je sa vedno odvrgla spone verskih, rasnih ln narodnostnih aatlranj ta žalitev, v kateri js bila proglašena popolna svoboda vesti, ki je trdno zajamčena, kjer so vse verske organizacije enake brez Izjem«. To bo nedvomno podprlo uspešno delo skupščine. Za vzdrževanje zveze med vlado BRSR in voditelji verskih »druženj o vprašanjih bogočastja, ki zahtevajo rešitev vlade, je bil ustanovljen odbor za verske zadeve piri Svetu ljud. komisarjev ZSSR. Glavna naloga sveta je pomoč v bodočem razvoju normalnih zvez med verskimi združenji ta državo in dnevna kontrola, popravljanje ta uporaba zvonov in odredb vlade, ki ae nanašajo na delovanje teh združenj, brez vmešavanja v njihovo notranje življenje.
Zastopniki nal« mladina v Leningradu
Leningrad, 21. Tass. — Delegacija Jugoslovanske mladine, ki je o-biskala Leningrad, je bila toplo sprejeta v Kirovih tovarnah. Skupaj s ravnateljem tovarn Puzyre-vom J« delegacija pregledala veliko tovarniških objektov. Na zboru, ki »e Je vršil v zgradbi tovarne, j« Stahanoveo Smlmov pozdravil gost«. Član delegacije Drago Stamen-kovič Je nato govoril o junaški borbi Jugoslovanske mladine proti nemškem okupatorjem. Ob burnem odobravanju Je Drago Stamenko-vič izročil Smirnovu dopis beograjske mladine, ki Ja bil naslovljen na zmagovalca v majniškem tekmovanju v tovarni. Zborovanje Je končalo s burnimi ovacijami v čast maršalu Stalinu, maršalu Titu, gostom in osobju tovarne Kirov.
Smrtna n«sr«(a b«rllnsk«ga pov«l|nlka
London, 20. NNU. — Po sporočilu, ki ga je Izdal maržal Zukov, vrhovni poveljnik sovjetskih okupacijskih čet v Nemčiji, izvemo, da je postal polkovnik Berzalta, komanden Berita«, včeraj »rtev motociklistične nesreč«. Berzeltn je bil star 41 tat.
v Angliji
London, 31. Reuter. — Danes se je pričela demobilizacija pripadnikov britanskih oboroženih sil, V vojski ostanejo le oni, ki bodo še potrebni za vojno na Daljnem vzhodu ter v okupacijskih področjih Evrope. V zbiralnih središčih v Londonu ta drugod v Angliji so vojake razrešili vojaške dolžnosti. Pri tem so vpoštevali čae odsluženega roka ln druge okolnosti. Danes je prva ladja demobiltciranoev z evropske celine zapustila Oetende. Veliko število vojaštva je prišlo iz Burme, Italije, Indije in Srednjega vzhoda.
Beseda o delu
Pretekla so štiri leta strahotnega uničevanja. Štiri leta je sovražnik načrtno uničeval naše kraje, plenil, požigal vasi, rušil ceste, železnice. Tudi naši partizani so uničevali prometno omrežje ta tovarne ki so »lužile okupatorju. Zdaj, ob koncu te strašne vojn«, se ob ruševinah, ki jih je zapustil sovražnik, zavedamo, da bomo morali s svojim lastnim naporom zopet porušeno obnavljati.
Prav tako se zavedamo, da primanjkujejo našemu kmetu sredstva za obdelavo polja in da delavstvo ta uredništvo še nima izpolnjenih vsakdanjih potreb. Naši kmetje »o kljub vojnim časom, pomanjkanju orodja, uprežn« živine in delavnih sil z intenzivnim delom preprečili propadanje naših polj in »e trudili, da semlja ni os-stala neobdelana. Delavci v tovarnah, ki »o v času fašističnih režimov in nacistične okupacij« povzročali postopno smanjšanje produkcije, so zdaj pokazali vso pripravljenost ta vnemo pri vzpostavitvi dela.
Le v primeru, da bomo sami vztrajno in naporno delali, bomo zboljšali celotni položaj ta celotno gospodarsko stanje naših vasi ln mest. Noben« pomoči n« smemo pričakovati od zunaj. Zavedati s« moramo, na kar Je opozoril tudi maršal Tito v svojem govoru na kongresu protffašistk v Beogradu, da naši sovražniki, ki jih imamo doma in v inozemstvu, ne spijo. Vedno, kjerkoli bodo mogH, ta ob vsaki priložnosti bodo kazali s prstom n« nas ter nam škodovali.
Naši hrabri partizani so »e borili vztrajno, dosledno in odločno, ter s tam s ogromnimi žrtvami ob strani zaveznikov pripomogli k uni. oenju hitlerlzma. Toda po svojem boju smo dobiU žalostno dedščiao — razdejano domovino. Zdaj bodo sovražniki n&sega ljudstva zopet prvi, ki bodo pokazali s zlobo na naše težave pri obnovi. Kjer so u-ničena polja, bodo govorili o slabem poljedeijstvu, kjer j« sovražnik brezvestno uničeval naša mostove in železnic«, bodo vneto zatrjevali, da imamo obupno urejen promet, in kjer so bile tovarne pognane v zrak ali bombardiran« po zavezniškem letalstvu, si bodo prizadevali ustvariti videz, da ne zna. mo obnova ti tovarn.
Delavno ljudstvo nov« Jugoslavije je s svojim delovnim doprinosom že dokazalo, kako ljuba mu J« do-domovin«. Polja v Vojvodini »o obdelana skoro v celoti, delavci pri obnavljanju tovarn, rudnikov ta prometnih »ve* delajo po deset, dvanajst ali ralo več ur dnevno.
Omenili »mo že, da s« ne smemo zanašati na pomoč od zunaj. To j« nujno potrebno zato, da aa postavimo v gospodarstvu na lastne noge ter na ta način n« pademo v odvisnost. Drugič pa »e vse evropske držav« same borijo s podobnimi ali še hujšimi gospodarskimi težavami in to celo države, ki v vojni neposredno niso trpele. Tako so pred nedavnim v Angliji, ki Jo zalagajo domlnioni, kolonije in vsa Amerika, znižali obroke hrane za civilno prebivalstvo.
Pri delu naj nam bo zgled prebivalstvo Moskva ki j« v času najtežjih bojev ustvarila v mestu kjerkoli je bilo mogoče, vrtove, iz katerih so črpali povrtnino ter s tem omogočili, da prevoz ni bil toliko obremenjen ter da niso trpeli pomanjkanja,
Z gospodarsko osamosvojitvijo s« bomo tudi politično osamosvojili. Naši sovražniki bi nas radi, ker ne gre drugače, gospodarsko pritisnili ob tla. Zato Ja naša prva in glavna dolžnost: na delo, k vztrajnemu delu za osamosvojitev ta blagostanje našega delavnega ljudstva. Bolj kakor kdajkoli prej Je potrebno, de je obdelana vsaka ped naše zemlje.
Se v nečem si moramo pri današnji obnovi In dolu biti na Jasnem. So ljudje, ki so živeli in nameravajo še nadalje živeti od tujih žuljev. Z budnostjo ljudskih množic bo tem * - inlm dobičkarjem in špekulantom onemogočeno, da bi se nadalje živeli kot zajedal d na telesu našega ljudstva. Ti ljudje no se v ogromni večini oklenili okupatorja, kdorkoli ln od koderkoli Je prišel, t«r so mu udano služili. Be te sodelavce fašizma naše ljudstvo ne bo delalo. Delalo bo zase, ne pa za ljudi, ki ribarijo v kalnem ter sl iz tuj« nesreč« kujejo kapital. Čeprav star, bo odselej še bolj živ slovenski rek: Kdor n« dela, naj tudi n« j«. •
PRIMORSKI DNEVNIK
— 2 —
22. Junija 194    --------------
Da se krivica popravi
Slovenski profesorji snujejo načrte za slovensko srednje iolstvo v
Trstu in v Slovenskem Primorju '
V »obalo »e Je sestala v Trstu
skupina slovenskih profesorjev, domačinov, ki so poučevali skoro vsi
Sim ljudstvom, iz katerega mora
na tukajšnih Italijanskih spdnijih riellati doslej kratili. Treba Je po- TržaMftfca Šolah, da bi se posvetovali o obno-i praviti vsa moralna zločinstva, ki dne 16. Jur
vi, alorvenske srednje šole. ki jq Je italijanska in fašistična okupacija
onemogočila. Nešteto problemov, povezanih z vprašanjem naše bodoče srednje šole, ki zelo zanima vso našo javnost, da niti ne omenimo prizadetih staršev, je bilo obširno obravnavanih.
Nemoralno raznarodovanje, ki ga je vršil fašizem, mora prenehati v s-ednji šoli, to Je čisto jasno po velikem čistilnem ognju narodno t-svobodilns vojne. Ali naj bi bila j?/etovna vojn« hi strašne žrtve oa nas brezplodne? Ne, v jeseni, v septembru t, 1. ae moča odpreti redna slovenska srednja šola ln se bo tudi odprla. Nobena politična, propagandna kampanja ne bo na tem ničesar spremenila.
Dva nujna tečaja
Je n. pr. pred nami vprašanje samih predavateljev, profesorjev. Slovenski profesorji, ki so posečali le italijanske srednje šole ln italijanska vseučilišča, ki so doslej poučevali le po italijanskih srednjih šolah, niso dovolj vešči jezika za poučevanje v slovenščini. Vprašanje se je temeljito pretreslo in sklenjeno je bilo. da se osnuje tečaj za slovenščino, slovensko slovstvo itd. za omenjeno vrsto profesorjev, V najkrajšem času se bo ta tečaj pričel. Tov. profesorji so v časopisih gotovo še čdtali na to se nanašajoče pozive. Vsakomur je jasno, da resnost naloge brezpogojno zahteva obisk tega tečaj«. Ugled šole in profesorja samega kakor tudi uspeh pouka zahtevata, da se ne prikaie v razred vtčltelj, ki le za silo lomi slovenščino, se lovi za izrazi ali se Izraža le v kakem narečju.
Slovenski dijaki, kt so doslej o-biskovall le italijansko šolo, ne znajo dovolj »voj« materinščine. Vendar na pretiravajmo težav. Slovenski dijak, ki je moral premagati težavni prehod iz slovenske o-snovne šol« v srednjo šolo s tujim učnim jezikom, nemškim ali Italijanskim, to se pravi, da se j* moral skraja naučiti tujega Jezika, »e bo mogel čisto gotovo in z nekoliko pomočjo brez tetav, izpopolniti v svojem lastnem materinskem jeziku in st v teku šolskega leta prisvojiti toliko slovenskih strokovnih izrazov, kolikor mu Jih bo treba. V Gorici so fe poskrbeli za počitniški tečaj za slovenščino. V Trstu ae pripravlja. Tako se bodo dijaki že pred prtčetkom šole nekoliko pripravili na slovenski pouk.
Poleg tega p« je v pripravi uredbo, do bodo prvi tedni Jesenskega pouka posvečeni predvsem jezikovni pripravi dijakov. Kakor je po drugi strani tudi jasno, bo treba, morda prvo še to, nekoliko prizanesljivo presojati gojenčevo jezikovno znanje in bolj paziti na njegovo osnovno znanje. Vsi ti ukrepi bodo omogočili prehod brez težav, ln brez izgube sil in časa.
rasti in mu posredovati višjo izobrazbo, ki so mu jo fašisti in impe-
so jih zakrivili proti nam. V vseh vrstah srednjih šol so n. pr.'Uvedli latinščino zaradi svojega romkh-
gksparitevinizma, celo na učitelji-
ga. f^u.ka, p vagoj&i pa premalo računstva itd
, v drugih
r** i'*	x uvuisjt*u i vu, JO j€,
da jfe trebit ifrkt 'vzposlaVŠti rcšho
srednjo šolo in uvesti vrsto potrebnih, realnih predmetov, jezikov, n. pr. ruščino, angleščino. Nižje srednje šole bodo morale ustanoviti za začetek in po razpoložljivosti ličnih moči vsaj v vseh Večjih krhjih. Jasno je'' tudi, da bo treba Ukreniti vse mogoče, da se uresniči osnovna zahteva socialne pravice, da'Je študij omogočen vsakomur, kf je zanj sposoben tn ne le, kdor ima fcmotna sredstva zanj.
Ob zaključku SO slovenski pro-feeorjt soglasno izglasovali resolucijo Pokrajinskemu narodno-osvo-boiMlnemu odboru za Slovensko Primorje. Keedhictja pravi:
Zahvala ia zaupanje naši
—MaKi -Ul—
Slovsnski profesorji iz Trsta ln
* y y  __li   *L i ..
Okrožja, zbrani v Trstu
junija t. 1. na prvem sestan- jjm pritičejo za maj 1945,
ku po osvoboditvi izpod fašistične in nacistične zasedbe po junaških
tetah Titove Jugoslovanske arma-
de,
izražamo Pokrajinskemu ndrod-no-osvobodilnemu odboru za Slovensko Primorje v Trstu, svojp zahvalo za doslej Izvršeno delo kot edihemu zakonitemu ln suverenemu zastopniku primorskega ljudstva, zraslemu iz pristnih ljudskih sil, sestavnega dela osvobodilnega gibanja vseh jugoslovanskih narodov, ki so se borili v vrstah Na-rodno-osvobodilne vojske pod Titovim vodstvom,
In mu popolnoma zaupamo, da bo to nadaljeval v istem duhu ln posvetil svoje sile tudi zgraditvi slovenske srednje šole ter nam prožil pomoč z namenom, da se končno popravi četrtstoletna krivica, ki je nam primorskim Slovencem zapirala pot v višje kulturno življenje v enakopravnosti a drugimi narodi.
Hranimo dokaze
naše ve.ike narodnoosvobodilne borbe
Pozivamo vse partizane, paiti-zanke, fukcipnarje, ki vedo za pisane spomenike in arhive iz naše narodnoosvobodilne borbe s fašističnimi okupatorji in domačimi izdajalci, da o njih poročajo »Zgodovinskemu oddelku vojne oblasti IV. armade*, ker se bo na podlagi teh pisanih virov napisala vojaška zgodovina naše borbe.
Naša narodno-osvobodilna borba je edinstvena v vsej naši slovenski zgodovini. Poldrugo tisočletje smo robova^ aatnopsUnim aavojcAateeta, uSnlralr za Interese »mlje lačnih tujcev. Poldrugo tisočletje J« bila slovenska zemlja poprišče osvoje-valnlh teženj sovražna tuj« gospoda.
Naša' narodno-osvobodilna borba je za vselej prekinila to žalostno preteklost. Enkrat za vselej je z ogromnimi žrtvami prekrižala račune fašistom in vsej reakciji. Enkrat za vselej je glasno in jasno povedala vsemu svetu, da bo na slovenski zemlji gospodar te Slovenec,
Ta borba ima ogromen pomen za nas Slovence ln Jugoslovane kakor tudi za vse ostale svobodoljubne, danes še zasužnjene narode.
Pokazali in dokazali Brno, da si je treba svobodo priboriti in to s težkimi žrtvami, ki so se marsikateremu zdele brezupne in samomorilne, štiriletna borba je preobrazila naš narod. Sključenost in hlapčevska pohlevnost pred tujcem ata izginili. PostoH smo samozavestni in ponosni, ker se zavedamo, da smo prvi prižgali plamenico upora in se v najtežjih okoliščinah goloroki uprli okupatorju.
Naša dolžnost je, da obelodanimo dokase o prestanih mukah in trpljenju v tej štiriletni borbi do vseh podrobnosti. Naj narod izve in z njim ves svet, koliko smo pretrpeli, koliko žrtev doprinesli za uničenje fašizma in za osvoboditev naše lastne zemlje. Ta noša borba mora priti v trajen spomin in postati neusmiljeni vrelec za vzgajanje naših bodočih pokolenj.
Zaradi tega pozivamo vse, ki vedo za kakršenkoli arhiv, propagandne brošure, letake, časopise, dnevnike, spomine, fotografije, sploh vse, kar »e količkaj tiče naše borbe, da pošljejo vse, »Zgodovinskemu oddelku vojne oblasti IV. armade* odnosno mu o vsem tem poročajo.
ŠAWAW»WČAVV1iW/AAW. •awaw/.v»vw.v.
V bratskem sožitls s primorskimi Italijani
Važno j« la neko drugo važno vprašanje, problem pouka italijanščine v slovsnski srednji šoli. Treba bo zorati novo brazdo v novam duhu, U se je rodil v krvavi protifašistični vojni, ki so jo bojevali skupno, bratsko, vsi narodi. 8 primorskimi Italijani smo s« skupno borili, s njimi hočemo prijateljsko živeti. Italijanščino govori del -primorskega prebivalstva, zato jo hočemo poznati tudi ml Slovenci, zato ae be poučevala kot drugi pokrajinski jezik v srednji šok. Enako so ae italijanski šolniki načelne izrazili aa uvedbo slovenščine kot učni predmet na italijanskih srednjih šolah. Proč s katastrofalnim fašističnim šovinizmom.
Ne bomo niti naštevali vseh neštetih vprašanj, ki so v zvezi z obnovo naše srednje Šoje, kar pomeni po njeni četrtstoletnem prekinitvi pravzaprav ustvaritev na novo. Koliko naj bo teli šol, kje naj bodo, predvsem pa kakšne naj bodo itd. Za vse to se pripravljajo načelni zaključki, podrobno delo. Eno pa lahko takoj povemo: Fašističnega duha hočemo očisttti našo srednjo šoto do zadnjega vla-kenca in jo globoko povezati z na-
Za rešetkami
V Coroosu So zaprti sledeči fa-1 skvadrist, federalni komisar faši-šistlčni zločinci, ki jih bo sodilo1^
ljudMto sodišče j
šist iz 192g., ki se je udeležil pohoda na Kirn, skvadrist, sodelavec 83. Imenovani je skupno z 38 priprav« zasedo koloni partizanov v Vrten Igli. V bitki Je bilo ubitih 19 domačih partizanov, ta sicer Černič Andrej, gandri Josip, Katunor Ausillo, Katuhnr Roman, Katunor Pio, Rodolfl Ivan; Baron Giordano, Hrovatin Anton, Calolna Joachlma, Calcina Humbert, Gandusio Italo, Ganduslo Nikolaj, Belič Anton, Oecco Pio, Škrinjar Nftccle, Basolo Pio, Turina Marko, Černe Ivan, čecco Dionizij,
RANER RUG&ERO, rojen 1905 v Tinjanu (Pula), stanujoč v via Ireneo della Croce 5,, fašist; od 1921, SkVJldrist.	o
FVMANTI IKJO, rej. 1. 1897. v Rimu, stanujoč v vi« d«i Rlvi 12, vpisan v fašistično republikansko stranko, politični obveščevaleo pri skupini BoecarolM, politični obveščevalec podkvestorja politične policij« v Afpiinu, taprijen.
STOVINl FERRUOCttO, rojen 1903 v Trstu, stanujoč v Via Caprin 3, fašist, vpisan V »Fasci dl com-battlmen^o* od 23.A-1&22., udeležen pri pogodu na Rim, skvadrist, nosilec »fiktorske ovratnice*, dobro-votjec v Španiji.
Dr. PETRONIO MARIO, rojen v Jžuli 190i atanuipč. v via Parlnj §, vulkan v tal stiHftf stranko od 182&, udeležim pbP|4h\šdd tk Ulm
Stične republikanske stranke v Zadru, podestat v Buzetu 1928, prefekt ni komisar na Malem Lošinju 1929; millčnilki vodnik v 1. 1936.
M09CSAT0 CARMELO, roj. 1910 v Palaszo Adrianu, bivajoč na Reki, via Silvio Pellico 15. Obtožuje ga neki partizan iz brigade Gari-baldt-Natleone, da je bil komandant skupine nekega bataljona »M* na Reki in da se je udeleževal čistk proti partizanom. Priznal je, da je bil član obmejne mihce pred ta po
Pokojnine in vojaška
nakazila
Zastopnik tržaškega Osvobodilnega sveta pri bivšem tržaškem
Vojnem okrožju objavlja: Upravičenci, pristojni v Trst, ki so že prejemali pri vdjaškem okrožju predujme, odškodnine za Ujetništvo, za službo v vojski, fn dtekoj-
potrošnike na obrezek št. 9 izkaznice za razna živila. Cena na de-
nine in ki niso še dvignili zneskov,
4. drobno je po 27 lir za k«, z« po- povsod tekmujejo v delu na kultur-
lahko javijo za dvig, če so upravičeni, do konca tega meseca dnevno od 8.30 do 11,30 dopoldne.
Za dvig se lahko javijo tud) upravičenci iz drugih, občin, ki so že prej prejemali izplačila pri istem vojaškem okrožju, ln siedf iz bivših občin Komen, Marezje in Košana. Za informacije in za reševanje novih zadev bo urad odprt v navedenih urah.
Prehrana v Trstu
Konzervirano meso
Delitev konzerviranega mesa se prične danes. Ker je meso z žolici, priporočamo, da se zbere po deset ljudi, da dobijo kar celo škatljo, ali pa dfi vsakdo prinese s seboj primerno posodo.
... Mleko v prahu ........
Sepral objavljaj Pričela m je delitev ihleka v pral§i, kak&^fsledli
na odrezek št 10 izkaznice *a rasna živila.	v,vp	m	BS
Hrana v prahu Sepral objavlja: V soboto, se prične delitev hrane v prahu, in sicer po 100 gr na osebo za tržaške
belo: orf* grosista de trgovca na
trošnike je po 30 lir za kg.
Mladina ob Soči na delu
V duhu tekmovanja za ljubljanski kongres ZSM
Po vsej dežeH je mladina mrzlično na delu, da se dostojno pripravi
za avoj 2. kongres, ki, bo te dni v "Ljubljani. Mladinci in mladinke
Počitniške kolonije
Odsek za socialno skrbstvo Osvobodilnega sveta v Trstu bo poslal okoli 900 otrok v starosti od 7 do 15 let h kmetom V Brda, na Goriško, Kras in v Istro. Otroke bodo sprejele družine, ki se so prostovoljno za to ponudile, in bodo za otroke dobro skrbele. Starišem bo mogoče obiskati otroke v letovišču. Vsa oskrbe bo brezplačna.
Okrajni odbori naj čimprej predložijo odseku socialnega skrbstva, via G. Galatti 20/1, sezname revnih otrok, ki so predlagaml za počitniške kolonije.
nem in gospodarskem področju, da bi v čim večji meri prispevali za
obnovo deželo.
Dva domova v Kanala
_ y Kanalu je mladina vsa v duhu
na
zelene nakaznice, 2. imetnikom bonov za dodatek mleka po 700 gr na
odrezke od številke 19 do 28, bodisi za en liter ali pol litra mleka. Potrošniki dobijo mlako v mlekarnah, kjer so se prej vpisali. Delitev se zaključi v soboto, 23. t. m. Izključeni so otroci od 0 do 1 leta, ki imajo bon za dodatek s žigom «A». Cena za potrošnike je po 81,50 lir za kg.
Delitev riža
Sepral objavlja: V ponedeljek, 36. t. m., se prične delitev riža potrošnikom v Trstu od I. do VI. skupin« in sicer po 400 gr na osebo
Zločinski provokatorji
Fašistični provokaterji s pomočjo kriminalnih elementov ropajo po privatnih stanovanjih ter s« ižda-
ščite. rimi-e zaščite za ,lly, stanujoča v via Battjsti 20, češ da je dne U. VI. okoli Ji,30 vdrlo v stanovanje šest civilistov, ki so se izdajali za organe Narodne zaščite ln so tz stanovanja odnesli tri zlate zapestnice, zlat medaljon, zlati križec, zlato uro, tri zlate prstane in zlato zaponko.
Ker je verjetno, da to ni edini primer, poziva kriminalni odsek Narodne zaščite vse prizadete in vse, ki jim je kaj znano o kakem podobnem primeru, da to takoj javijo odseku v ulici Trenta ottobre. — Načelnik kriminalnega odseka dr. Marjan Mašera.
Stalingrad-simbol zmage
Film o cilnih borbah, junaškem dela, slavni zmagi Rdeče armade prvič na platna triaškega kina
Stalingrad j« mesto najslavnejših borb v zgodovini človeštva. Hitlerjeve elitne čete, ki so v »voji bliskoviti vojni zasužnjile v nekaj mesecih celo Evropo, so uprle svoje pohlepne oči v bogato rusko zemljo. Nenadno, brez vojne napovedi so začete prodirati v Rusijo. Čedalje globlje »o maršlrale njihove čet«. Zastave s kljukastim križem so bil« že razvite na BHjrusu. Hitler j« pripravljal odločilni napad na Moskvo. Postal bi soaagovatec. Po vsej Evropi bi zavladal fašizem, če« Tedaj so se uprte oči vsega sveta v Rusije in njeno Rdečo armado. Nemški radio j« neprestano igral koračnice. Hitler je ia obljubljal, da bo v teku enega meseca govoril iz Kremlja v Moskvi Zadnja trdnjav« pred Moskvo. Samo še Stalingrad. Tu pa je slavna Rdeča armada pokazala svojo moč in sposobnost.
Pred Stalingradom se Je pričela odločilna bitka. Junija 1942 so nemške čele prodrle do mesta, dalje ftl-so roogte. Minuli so msecelj »da borb* j« divjala le vedno pred mestom. V Stalingradu že ni bilo več nobene cele hiše. Pred mestom pa so se gomlltte gor« mrličev in uničenega materiala. Nad mestom so dan za dnevom s grosnlm tulje-
predkongresnega tekmovanja. U-
dejfctvuje se prt Narodni zaščiti, pri
ljudski oblasti >tn posveča vse svoje sile obnovi. Kanalska mladina ima zelo krp mladinski dom, ki ga je sama uredila. Tudi naši pionirčki so dejaH: C« imajo starejši tep prostor, kjer se stalno zbirajo, zakaj bi bili mi brez njega.
Tudi mi hočemo imeti »voj dom, čeprav bo manjši in morda n« tako lep, kot je dom starejših. Z geslom »Ne smemo zaostati* so šli na delo in si priredili lepo okrašen pionirski dom. Sedaj se zbirajo vsak dan po eno uro v njem, tam skupno čJtajo, s« vadijo za mitinge, »e pogovarjajo o delu, ki so ga o-pravili tor snujejo povega.
Na okcijJil propagandni komisiji skoraj vedno pomagata po dv« pionirki. Zelo ata se izkazali v kurirski službi. V enem tednu sta napravili 90 delovnih ur. Učita: se tudi tipkanja in kmalu bosta postali pridni tipkarici!
Vsa nasa mladina tekmuje, da bo čim vet; narejenega, da bodb naši borci ob povratku našli obnovljeno vse, kar so fašistične tolpe uničile.
V Anhovem je mladina priredila skupno s pionirji prvi miting. V
dvorani se je zbralo veliko Število
delavcev, Italijanov ta Slovencev,
iz tovarne tep prebivalcev, bližnjih vasi.
Tajnik okrajnega IOOF za Kanalsko tov. Danko je imel govor..V njem j* poudaril, d* flašiaem še vedno poskuša rovariti s pomočjo svetovne reakcije. Mnočiea j« z neprestanimi vzkliki zahtevala pri-ključltev k Titovi JuggsiftVjji. Zkh; teval* Je, da se temeljito iztrebi vse, kar je še ostalo fašističnega. Po zaključenem mitingu, ko Je mladina zaključila svoj nastop, je ljudstvo odhajalo na svoje domove navdušeno in veselo. S ponosom gledajo na našo mladino, let' Je pokaiala v teku naše borbe in tudi sedaj, cesa je sposobna,	;
kvijo sopel žalostinko «Smrt v R dih*. Sledila je deklamacija Kajt hove pesmi »Mati*. Materam P*4 lih sinov so mladenke podarile W ke cvetlic. Svečanost je bila zal# če na s pesmijo «Kot žrtve ste ] v borbi za nas*.
Mladinski dom tudi v Velendolu
Velendolska mladina težko pričakuj« svoj n. kongres. Ves čas težke štiriletne borbe ni klonilo. Kljub sovražnikovemu divjanju je ves čas med seboj tekmovala v tem, kdo bo čim več doprinesel k uspehu te , borbe. Sedaj p Ded kongresom si je miadina ^.napovedala medsebojno tekmovanje na kulturnem polju. Povsod so, ustanovili stenčase in pridno dopisujejo vanje. Postavili so si krasen mladinski' dom, v k afere ln fazfičavljajo b uspehih in težavah svojega dela ter z veliko marljivostjo pripravljajo miting in skupno čiajo časopise. Poslali so resolucije in pozdravna pisma maršalu Titu naši vladi in borcem slavne Rdeče armad«. T :po-v o **?•■!
ša. Nato je pevski Obor pred c«
Maša podružnica , g»g v Gorici ril
Na.vnaja.mo, da smo
orno
podružnico «Primorskega dnf nik&» v Gorici, Via Moreili St1
Pa tudi ob Jadranu in v Istri
8. septembru.
Naši borci med narodom
Pretekli teden je bilo e Ajdovščini več prireditev, ki «o jih priredili mladinski zbori I« okoliških vasi in vojsko. Praznovali »o tudi obletnico obstoja Xm. udarne divitij«. Kulturna skupina divizije je priredila igro v treh dejanjih: »Življenje artetokraelje v »tari Jugoslaviji*. Nato j« otvorila razstavo, v kateri Je prikazala ljudstvu razvoj njenih edinic. Razstavljeni so razni brlgadni listi risbe in foaogi aflje, ki nam prikažejo življenje in borbe od ustanovitve do končne zmage nad nemškimi zločinci. Razstava bo odprta do 28. junija.
Kultumo-poiitlčni odsek II. brigade narodne obrambe je sklenil, da bo za občinstvo tedensko prirejal politične ure.
V nedeljo so bili v Selu pri Črnicah odlikovani borci XIII. udar-
ne dlvizijč. Na slavnosti je govoril komandant XTH. udarne divizij«. Nebo so' prejeli odlikovanja najbolj požrtvovalni borci Eft. brk gade.. Sledil je miting-na katerem ... nastopal«' t^aiilllfV®Hl4vr-tovina fe Oikjačfta^rfl, fti 4o s petjem, deklamacijami IH recitacijami počastil« hrabre boroe. Borci pa so priredili igro: »Nemška vojska koraka v Jugoslavijo*. Mladinke Is Standrsža In Vrtojbe «o po-klonile I. In III. bataljonu te brigade lepi zastavi.
Novi sovjetski poslanik v Oslu
Moskva, 21. Tass. — Fredsed nIStvo vrhovnega sovjeta 88SR je imenovalo Nikolaja Kušneeova aa izrednega in opolnontočertcga poslanika Sovjetske zvez« v Oslu!
njem krožili nemški strmoglavci in ga obsipavali z bombami. Bred njim pa ao vedno znova poskušali svojo srečo nemški tanki. Toda prišli niso dalje kot do ruskih topov. Tam ao ostali za vedno.
Med tem pa se je v Stalingradu odigravala največja zmaga delavstva. Vse je bilo uničeno in porušeno, toda stalingrajski delavci ao v napol podrtih tvornic&h traktorjev še vedno delali. Popravljali so tank« ta orožje. Okrog njih pa so padale bombe. Nemci so zavzeli pol tovarne, toda v drugi polovici se j« delo nadaljevalo. Taki *o bili stalingrajski delavci. Mesece in mesece j« branila Rdeča armada vrtita Moskve, dbkrtr A’ ni- t '> »eni 1942 pripravila na ofenzivo. Meseca novembra Je prešla v napad. Nenadno so se znašle njene čete daleč za hrbtom napadalcev, ki so ostali pred Stalingradom, a obkoljeni. Slavna nemška VI. armada Je bila odrezana pred Stalin-gradosfr,* preko katerega je hotela v Moskvo.
Po osmih mšsccih slavne borbe, v kateri Je Rdeča armada izvoje-vala amago nad nociamon, j« pred Stalingradom zaplapolala bela zastava. Po ©dlbčttnem napadu Rdeče armade so se Nemci predali. Stotisočl nekdaj ponosnih Švabov »o sedaj pokazali svojo pravo nrav. Strgani, bosi, brez orožja In z dvignjenimi rokami so korakali proti Moskvi, čeprav jih Hitler tega ni tlčll.	-	>'	'	«T
Vito to r/igantako borbo nam pri-kturujo film tfrtfiHnrjrrm*, W ga prav fe dni predvafajo t> Trata v PoHteamd KoaietH. V n foni fo pri-Icamna atlna H*pre*n*glftva mot 'HMte arin od« tn Ujema funolke borb« pred Stalingradom. Film fe posnet med borbami. Pokate nam velikanske slatingrajske tvomiae in jnnaiko delo atalingrajskih de-lavoev, ki so bortH na mestinh oko-pik skupno s Rdeto armado. V filmu pa fe rddna tudi fdlostna predaja nemtkega tzmagovaloae pred Stalingradom, generala Von Pau-lusa.
Po stalingrajski zmagi so Čete Rdeče armad« korakale nezadržno preko trupel nacistov proti Berlinu, Stalingrad pa je ostal vsem u spominu. Stalingrad pomeni zmago nad nacizmom.
V dvorani gladlišča S. Michele v Tržiču je bil včeraj sestanek mladine iz vseh vasi tržiškega okraja. Udeležili »o se ga prestuvniki tržaške brigade, delegatke protifašistične ženske zveze, zastopniki sindikatov in Osvobodilne fronte. Politični referat pe podal tov. Calvo. Zajem so izvolili plenum 15 tovarišev, med njimi dve zastopnici slo. venske mladine. Tovarišica Rijavec Ltaa-Mira je podal« nove »m«rnice, ki morajo voditi.tržiško mladino: italijanako-slovensko bratstvo v napredni demokraciji, enotnost v bor. bi proti mednarodni in krajevni reakciji, enotnost v borbi za obnovo našega goapodarstva.
Tov. Zvonko, delegat enotnih sindikatov, je sporočil mladini pozdrav starejših tovarišev in jo pozval, naj nadaljuje delo za napredek, demokracijo ta boljšo bodočnost delovnega ljudstva. Uspeli sestanek se j« zaključU z prepevanjem partizanskih pesmi.
Tudi mladina v Istri je posvetila ves svoj trud tekmovanju pred IL kongresom. Vsak mladinec ali mladinka bi rada doprinesla čim več, vzak bi rad šel na kongres v Ljubljano, prestolico svobodne federalne Slovenije. Delo na polju in tovarni je močno oživelo. Tudi italijanska mladina tekmuje ln 2*11 biti prisotna na ljubljanskem kongresu.
čince in njihovega podpihovalca bivšega kralja Petra. Zagotavljali so, d« bodo odselej še z večjo vnemo delali za obnova naše domovine in odpravili vso reakcionarno golazen, ki je vzela njihovi vasi dober glas, tako da bo Dornberk čim prej ena izmed najzavednejših naših vasi. Manifestacija se je zaklučila z mitingom v čast borcem, padlim za svobodo Primorja. Dornberški pevski zbor, eden najboljših v Vipavski dolini, je zapel z globokim občutkom žalostinko «2rtvam*.
S Pivke
Na pobudo kmetijskega od** pri Okrajnem INOO v Pošto; j«, obnovila drevesnica t' SIKLA. Več sto kvadratnih smo posadili z drevesci jelke, smreke in borovca, V drevesnici začasno zaposlenih deset oseh Iz državnih pozdov stalno da* žajo drva za potrebe civilne upi** in vojaških edinio,
Urbančičev« žaga na Baču <*“ tuje že <talje časa. Dosedaj je * žagala stapetdeset kubičnih * trov desk. Pripravljenih je tf dvesto kubičnih metrov hlodojtr* jih vozniki stalno dovažajo. Vt dela nepretrgoma.	.1
Tudi žaga v šent Petru na BS** že deluje. Narezanih ima ž» ** kubičnih metrov desk. Sedaj | važajo hlode, da zagotovijo stno ealogo lesa.
% ^prišlo .v 5000 kg modre galice za Prt*1 ska. 1000 kg Je bilo poslanih v ? pavsko dolino aa tamkajšnja fV gradnike, nekaj na Kras, ostal« > v skladišču v Pootojnl.
V nedeljo, 17. t. m. se J* etf v Postojni nogometna tekma XXVI. udarno dalmatinsko $ aijo ta Postojnskim športnim $ bom. Tekma je bila zelo živ**j in je pokazala veliko premoč * gometa^ev XXVI. udarn« daH* tinske.divizije. Izid tekme j» 18:0. Mladinke bo zmagovale* podarile šopek cvetlic.
Stoletni tek v Ljubljano
V soboto bo tržaška mladina ponesla pozdrave drugemu kongresu Zv**« slovenske mladine v Ljubljani.
Pozdrave bo ponesla mladina soma tn sicer s štafetnim tekom, pri katerem bo sodelovalo mnogo mladine is Trst*. Štafeta bo krenila ob 10.2* iz Trsta. T*kači bodo nosili | pozdrave tržaške mladine v poseb- j nih policah, katere je mladina sama najlepša isdelaia.
Istega dne bodo odposlani n« e-nak naein tudi pozdravi mladine Iz gorlikega okrožja ln iz Tržiča. Mladina tržaškega Ota ožja is posameznih mest ja med seboj tekmovala, kdo bo poslal najlepši pozdrav.
Kraj odhod* štafete iz posameznih krajev bomo objavili naknadno.
Uspcina obnova v gorjanskem okraju
Od drugega do tretjega zasedanja okrajne »kuščine, je okrajni Izvršni odbor kot predstavnik ljudske oblasti opravil sledečo delo: V več vaseh so Ml« ustanovljene zadruge. Popravile so se ceste, ki so bil« poškodovane v času vojn«. Delovati sta pričeli dve apnenici. Pogorelcem pomagajo > oranjem in mladinskimi delavnimi četam! prt obdelavi polja. Z nabiralno akcijo so zbrali več raznovrstnega blaga In ga izročili RK8 ta socialnemu skrbstvu. Pričelo s« je z žaganjem lesa za obnovo. Popravili so ie več vodnjakov. Najpotrebnejši iz Sela so prejeli denarn« podpore, obleko in obutev. Preskrbeli »o drv* ln kurivo za našo vojsko. Preskrbljen je bil tudi živež za najpotrebnejše v okraju. Ustanovljene so Ml« mladinske delovne čete, v Gorjanskem p* j« bila urejena okrajna ambulanta 1 ..	,
Slovenskim profesorjem
Odsek za slovensko srednjo prt Osvobodilnem svetu mesta Tfi poziva vse slovenske profesorja so se javili svoj čas {«1 tem <*** ku-v Vi« Cavana 18, IH (tov. P*1 go Pahor), kakor tudi one, ki
še niso javili, a reflektirajo, d*
podučovali na srednji soli, ds nemudoma -javijo v Via Cartl«"
6, IV, vhod preko dvorišča, •n
t»
štev. 27, ysak dan od 11-12. Gre^ vprašanje srednje šole in za venski profesorski informativen čaj. Žadeva je nujna.
TRŽAŠKI RADIO
Komemoracija padlih v Neblem
V nedeljo se je vršfia V Neblem komemoracija v počastitev padlim vaščanom, ki so dah švsja življenja za boljšo bodočnost Slovencev
V petek, 22. m. 2832/Kc/ s 1140/* 7.16 por*/ *9
7.
jutranja glasb«, v slovenščini, 720 poročila v ‘j lijanščini, 7.45 jutranja glasba, zaključek. .	^
12. harmonike m vijoime, poročila v slovenščini, 12,30 ri^J1 ni orkester pod vodstvom dirig*J
Erlacha, 13. ainfonična glasba 5če), 13.15 poročila v Italijan^
18.2®
tostran Soče. Vrtita se Je Min« m«. | 24. zaključek.
13.30 ura slovenske mladine, zaključek.
18. obvestila svojcem, morna glasba s sodelovanjem P*Z Polldori, 19. poročila v slovenj 19.15 mo« radijski orkester * vodstvom dirigenta Cer golijo, poročila v italijanščini, 20.15 n* glasba (plošče), 21. kvartet^ meone*, 21.30 plesna glasba, skupipa Cecchelln, 23. ofov*< svojcem, 23.15 sekstot »AlabS* i pod vodstvom dirigenta Cozzl
Ljudska manifestacija v Dornberku
V torek j« po dornberšklh ulicah manifestiralo preko 1000 vaščanov, ki so vzklikali maršalu Titu, Stalinu, Jugoslovanski armadi in zahtevali priznanja naše narodne oblasti. Zahtevali so najstrožjo kazen za vse narodne izdale«, ČetnJške zlo-
Jevgenij Petrov:
35
Vojaški
A vendar je bilo tako. Beva-stopoljcl ao s« tako dobro zakopali v zemljo in ue borijo ti ko vešče, da jih ne more zadeti m>bo na bornim. Samo v prvih osmih dneh mesec* junija je Dilo na Ševa-s topol j vrženih devet tisoč let a’»k Ih bomb, neštevni granato in mine. Prve obrambne vrste so Nemci še hujše bombardirali. Ne vem točno, koliko bomb so ometali ln koliko ao streljali na Sevaatopolj in prve linije v teh dvajsetih dneh naskakovanja. Vem samo to, da Je ogenj neprestano haraščal, ln da je vsak novi dan naskakovanj* bil hujši, kot je Ml prejšnji.
Nerad so bili prisiljeni pisati, da j« Sevestopolj nepristopna trdnjava. Pa ni tako, d* bi občudovali nasprotnikovo Junaštvo, kajti hltlen je vel niso zmožni takega junaštva. To j« primitiven način fašistične propagande. C« bi »e Jim posrečilo Scvastopolj zavzeti, bi kričali po vsem svetu: »Zavzeli smo neosvojljivo trdnjav«!» fe hi sc jita kaj zataknilo, da ne bi n:cplt prltt v
m oj* o, bi rekli: «KnJ smo pravili, da j« trdnjava neosvojljiva.*
Sicer j« res, d« Sevuatopolj ■ kopne strani ni Ml nikdar trdnjav«. Asi« v času obrambe se je utrdil, tod« tako naglo kot bi čaral. Oseuja mesecev že doživljajo Nemci pri Sevaztopojju poraz Z* porazom-Pvakrat, da, petkrat več žrtev imajo kot mi. Vznemirjeni so in nejevoljni, saj j{K Sevastopolj že davno stane mnogo vfeč, kot so nameravali pc pameti sa njega plačati.1 Vsak" novi dan naskakovanja povečuj« nemški pora*, ker so lagub* nenadomestljive, in jih bodo morali prej ali slej Ži]0| <*)rvUtr tNrt«? <tm*j**t dntss jeri»kta »taskstas vane Scvastopoija, in vsak dan je kakor leta Vkljuh vse mrl se mesto drži, nič ne pomaga teorij« ln Izkušnja. Kljub bosnlra naporom Nemcev, ki so vrgli V boj okoli tisoč letal, priHUŽnrt deset svojih najboljših divini j m k temu še najtežjo 818 ihlhmetrako artilerijo, ki jt še niso nlkjir drugje uporabili.
vsemu temu Sevastopolj še murmanrkih metežev m« amerlkon-
ska tla. K*\ Murmanskom j* bilo tako, d« bi te zasipa,o preko glav«, z beležnicami in s pisalnim strojem vred. Sedaj pa p som »nekje na fr-t^em morju*, kjer me obliva vroč znoj d-asi sem sc rodil v Odeši ib sem s« črnomorsko vrOČtrto prticdj
Kljub
stoji.
J*c samo dejstvo, d« je mesto vzdržalo napade »adnjih dvajset dni, je ogromen vojni u*{>eh vseh
časov in narodov. A Scvastopolj se drči naprej, dasi Je to vsak dan težje.
.-1> croomorek* sjarnoAJk. jepra-
šajo, ali je mogoče b-anlti Sevasto-
Ne pravijo: »Držimo sc šo.» Ne govorijo:	»Držali
Igrajo se z besedami skušati svoje usode. To *> pomorščaki, ki v najhujsi nevihti n* morju nikdar n« »praSujejo, se bodo li mogli rešiti, al) boflo morali poginiti. fuvajo ladjo s vso močjo »vo jega znanja ta a vso svojo hrabrostjo.
94. junija, 1042.
NA LEVEM KRILU
,ili0
odporen, Res, Jvnii ie.hh. tukrj.i>o-stmno vroč v praV§rJ\ Irf frbfte&črtbfh
m.
sm
V sorazmerno kratkem času sem prešel pot od desnega krila.velik* fronte do njenega lo>ega krila, od Barentsoveg* do Črnega morja. Niti hitri let letal ne more zmanjšati utiša zemljepisne veličastnost! ras-dslje. Organizem, se ne more takoj sprijazniti « spremembo podnebja, šete nedavno ssm prišel is majskih
. Keu- se lili, Vh.rn
1 Ima za
vendar običaj, da sej tra spušča v morje, črne noči z velikimi južnimi zvezdami. Zamislite se, da «e nahajam »nekje v Kaliforniji*, til vse ram bo takoj jasno. Glede tlate vročine , V prener-enera smislu J« tako, da človeštvo take vročine ni poznalo vso dobo svoje zgodovine. To Izjavljam a popolno odgovornostjo. Govorim o nadherojski obrambi Sevastnpolja. ki traja s nadčloveško upornostjo še mesea*. .
Danes se je začel enaindvajseti dan zadnjega naskoka, ki so g* uprizorili Nemci, Enaindvajseti dan mečejo Nemoi na mesto in na prve obrambne vrste, ki so v neposredni bližini mesta, toliko bomb, kot so jih zmetali Angleži nekoč n« Koln, ki bo ga spreinaniil v razvaline.
Skupne je bilo vrtanih dvajsetkrat več bomb na »evastopoJi kakor na Koln. Pri tem moramo Se pomisliti, dv je »evastapošj pet-najs.krat, mtutj^i kakor Koln, da je povrh teg« Še vsak Vnertr zemlje z zemlje obstreljeval!'' Streljajo1 iz topov, mtaometdv in -mitraljezov. Belo lepo, čisto, belo mesto a pomorskim oporišč Mu je bil Sevusto-polj; ves v akacijah in kostanjih, s spomeniki iz davnih dni, z dlvnim hidroterapljskim zavodom, z akvarijem, ki }e bil med naJlepSinvi na svetu. V njem je bilo zbrano Vse, liar živi V vodih Črnega ln Sredozemskega morja.
Pišeta »bilo* sate, ker ga ni več. tevtesv. trn mrnmmUmt im e
POIZVEDBE
..t n i »*■
BasoldeU* Augusbo, v Šebeniku g. 9. 1943., postal nemški ujetnik. — Basaldclla Caterina, via de11’OSpeda-le 12, Trst.
Jota Marušič, Ruja X pri Gorici, odpeljan v Dortmund. Baoheustras-s* 5. — Marušič, vlooio delle Rose, Trst.
Cerkvenik Alojz, roj. Cerkvenik Silva, roj.
Cerkvenik AritonlJ«, roj. odpeljani v Oberfrtnken, kuflStadt »n Burgkunstadt 5. 4. »'j
Josip Kosat*, roj; -2.'2. M*8, par tizan. —vGlzela Košuta, Sv. K^ž
m.99teisipsm L3
Rihard Bone (Gabrijel), rojen L
Z™;
Serszin Rafael, roj. 20. 8. lilbl, je bil odpeljan v Nemčijo, S. R. 194099 M. . Stammlager VU A. — Serazln, Sela 14 prt Sežani.
Dobravlje 15 pa Kra-vu.
ingu, Griv* 120847,‘M - Stammlager VII A,
- -	vtM
sta-
Cudei le..d* ao ohranjeni še rinaki beli stabŠi •ri*fA* »liale In
veliki spomenik Lenina 1» brona.
Tukaj nd zaledja, sama fronta j« tu, vse ozemlje j« tu obstreljevano.
A mesto se vendar drži. Drži se kljub vsemu, kljub teoriji, prakei mora: in besni volji Nemčev, k! hočejo zavzeti Sevastepolj s« vsako ceno.
Vsak dan napadajo Nemci od vseh strani. Zbrali »o na mali fronti okoli mesta dvanajst svojih najboljših divizij in z upornostjo samomorilca pošiljajo svoje vojake v smrt. Njihove izgube so ogromne.
Mnogokrat večje so kot izgube bra nllcev mesta. Sedaj so se zatekli k zvijači. Na ves glos so objavili, da je Sevestopolj neosvojljiva trdnjava. Ollj njihov« propagand* jo jaarn:	Ako bi z« jim posrečilo
zavzeti Scvastopolj, bi rekli: »Zavapji smo neosvojljivo trdnja-vo»vCe ne, bi se izgovarjali: «Saj smo že rekli, <la te trdnjave nd uiOgnč« zavzeli*.*v* ras je že. „d« bi pe ta vprašanje razčistilo. Pomorsko oporišče Se* vairtopolf na žalost m bil® rtkiter trdnjava na kopnem. V tem »mislu ae 8eva*topolj, prav nič ne razlikuje, recimo, od Singapurja. Utrdbe na kppnem Okoli mesta »o bile napravljene Sele v eas« . Obrambe. Nenicl pišejo, da so zavzeli utrdbe IS armiranega betona. De bi vse Mio bolj verjetno, so Jim celo dali neka Unen* P« oni nteo zavzeli nobene utrdbi ker utrdb splo)! ni bilo. Na nekeny.kr*iw.#o Mpklv^lLtelko P«-kb baterijo, ki Je branila obalo pred vojnimi ladjami. Mbrrtsrji niso hoteli kapitulirati. Odločili so se, da r+jšl poginejo, kot da b| isohe-slll belo zastavo. Ko pisem ta vrste 80 Nemci menda kazemnte podml-nlrall, tško da so sedat domoljubnim branilcem trendtki šteti.
(itfupoiitid B(j?a>
Vončina Peter *» tacdnjega Lo kovca 74 pri Cepovanu, od 9. korpusa, n* Dolejnak® k T. korpusu
] f U«*U f !!■ aew»v^-
(oficirska šola). — Vončina, Lukovec 74, Grgorokl okraj.
Harej (Arri) Alojz iz Trsta, odpeljan 18. 8. 1944 v Buchemrald tn v Doro. — Har«) OtUlj«, vi« Com-merolale 84 pri Spatai, 'Drst
lik* Bignani	'roj.	17.
6 1896.. ' internirana d taborišču
Auschwltzu v Sleeijl. Devetak Marija, Tolmin, ali »Primorski
kf*ta) Jo/vr, 15. ■ divizij*, zaščit m. ceta, — Krc^ Jožef, Tov«;e 29, Ajdovščina,' Goiloa.
Corrltl Milan, ujetnik v Nomčlji. — CoreRi Mihaela, Trst, Riomanje t 20.
Coreftl Reuto, B«g*dk Fontano«, 1 bat;, odpeljan v Beograd. —* Co-reltl Roudo, Riemanje 20.
Manissi Gtusoppe, v taborišč0 j C. AK 876 Bdhn a R%in. — Alojzija, Stererjan 177,
Cerljvenik _Antonija, Škofij* I
9869. Bok Angela, Naklo voči 26.
Bemetlč ,?otli-a iz Rodika, rana in odpeljana v Nemčijo, ohen 22. — Bornetič, Rodik
okrgj Sežana.
♦ '"S tužnlm srcem ja vir
• prijateljem ln w>ano«m, « 30. t. odletel med nebeške ki'1 naš ljubljeni sinek
DanNo Kuret-Goreti
»tar 17 taesrcev
Pogreb bo v pietok, 22. t ** 10.30, Id via Costažong« 218. j, »tčrt.šl:	Stanko	m
"■ - stara očeta, stridt ter oris »v. Karol in Kodrlč Trst, 21. jtlnija 1946.	V
sS
t
Koron Leoi>oId, Kranjska brigada, 11. korpus, Črnomelj - Metlika. — Koren Friderika, Batuje 64, Gorica.
Polj&sJt Albert, učitelj tz Nakla
pri Kranju, z družino odpeljan v okolico Biograda, k Družina ITŠot, Selo 9, Goric*.
Koznenjam e vrem *** veta, d* j* noš ljubljeni w oce in zet
* VIKTOR PIRI*
t> komandir I. hah, ^
padel skupno z drngtml 46 šri « in najboljšimi borM v šoM v nem dne 27. Jan. 1944.
Da bj nam ostal v blagom SI ^ nu! Izihka mu bodi doma®0 venska gfuda!
Žalujoči: soproga <*•]<%* Sinček Vlktetack,
(Sardoč in drugi.
Salež, 22. JunlJ*1 1W5<