Ameriška Domovina NO. 132 /i' n/i- e r i /% m—home '4®€ ONUT 'J/fj ',W ^' dokler je v Južnem Vietna- 'dad 119 °blasti ne^omunisUčna a' Zato tako trdo vztrajajo sa zahtevi “mirovne vlade”, to hoPravi vlade, ki bi bila pod nji-jn Vlrn nadzorom. šele v takem samo v takem slučaju bi oni računati v°litvah! Bonn bo pomagal nositi stroške za naše vojake v Nemčiji BONN, Zah. Nem. — Zopet je bil dosežen sporazum med našim državnim tajništvom in bonnsko vlado o prispevku, ki naj ga Nemčija plača naši deželi za vzdrževanje naših čet. Nemški prispevek za prihodnji dve leti je bil določen $1.52 bilijonom. Naša administracija je vztrajala na plačilu tega zneska ne z ozirom na federalni proračun, ki bi gornjo vsoto premogel, ampak z ozirom na našo plačilno bilanco, ki se še zmeraj nahaja v težavah. Plačevanje nemškega prispevka bo pa imelo različne oblike. na zmago pri Odnosi med Moskvo in Beogradom so se od jsadca Hruščeva stalno slabšali. Odkar je lani Sovjetska zveza 's svojimi sateliti v avgustu zasedla Češkoslovaško, so postali naravnost sovražni. Nekateri' so ugibali, če ne bo morda Mdskva v okviru nove Brežnjeve doktrine poskušala z vojaško silo ukrotiti tudi Romunijo in Jugoslavijo. O tem so se spomladi razgovarjali tudi na posvetovanjih NATO in namignili Moskvi, da bi kaj takega ne gledali “brezbrižno”. Odkar se položaj v ČSR ‘’normalizira” pod vodstvom Husaka in Strougala ob močni podpori sovjetskih zasedbenih sil, je začela napetost med Moskvo in Beogradom popuščati. Gromikov obisk naj bi bil nemara znak, da je te napetosti konec in da je “tovarištvo” Moskve in Beograda obnovljeno. Za “Scorpionom” stikajo WASHINGTON, D.C. — Vojna mornarica je razkrila, da je njena podmornica za raziskava-nje morskih globin Trieste II. začela znova preiskovati kraj 400 milj jugozahodno od Azorov, kjer je lani v maju izginila a. tomska podmornica “Scorpion” na poti iz Sredozemlja domov s posadko 99 mož. Lani v oktobru so na morskem dnu našli del ostankov podmornice, s čimer je bil dognan kraj nesreče. Sedaj bi radi dobili še dovolj ostankov, ki naj bi pomagali razkriti vzrok nesreče. PRIPRAVE ZA POLET NA LUNO POTEKAJO V REDU Velikanska raketa Saturn V., vesoljska ladja A-pollo 11 in astronavti Armstrong, Aldrin in Collins so pripravljeni za polet na Luno. Okoli 3000 ljudi se trudi z mnogovrstnimi, natančnimi pripravami, ki naj zagotove, kar se da pravilno delovanje rakete, vesoljske ladje in zvez med njo in vodstvom poleta na Zemlii. Če pojde vse v redu, kot vsaj doslej kaže, bo raketa Saturn v sredo dopoldne ob 9.32 pognala vesoljsko ladjo na pot. CAPE KENNEDY, Ela. — Napetost se veča, ko se bliža čas vzleta rakete Saturn V. in vesoljske ladje Apollo 11. Od vseh strani sveta hite množice časnikarjev, fotografov in televizijskih poročevalcev, da bodo mogli čim natančnejše in čim slikovitejše prikazati začetek poleta na Luno. Preko 3000 jih pričakujejo, to je še enkrat toliko, kot jih je sledilo vzletu Apollo 10 v preteklem maju. V celoti pričakujejo, da bo neposredno gledalo vzlet okoli milijon ljudj. Večina teh je že v Floridi ali pa vsaj na poti tja. Med njimi bo okoli 10,000'oseb, ki so bile povabljene uradno od NASA in vlade ZDA. Prišlo bo vsaj 69 poslanikov tujih držav, 19 državnih guvernerjev ZDA, preko 300 kongresnikov in zveznih senatorjev, 6 članov zvezne vlade s podpredsednikom ZDA S. Agnewom. Prišel bo tudi bivši predsednik ZDA L. B. Johnson z ženo. Osebno ju je povabil predsednik R.M. Nixon v telefonskem razgovoru. Navzoči bodo vodniki vseh velikih podjetij in družb, ki so sodelovale pri gradnji rakete Saturn, vesoljske ladje Apollo in vseh drugih naprav v zvezi s tem poletom. da NASA je objavila sinoči, priprave za poiet na Luno v sredo dopoldne potekajo po načrtu in da se doslej ni pojavila nobena večje težava.. Raketa Saturn V. in vesoljska Jadja Apollo 11 sta bili pregledani in poletu na Luno. Ruska Luna 15 leti proti Luni Vodniki NASA premišljujejo in ugibajo, kaj imajo Rusi v načrtu s svojo vesoljsko ladjo Iz Clevelanda in okolice V Cleveland na obisk— Pred nekaj dnevi je prišla iz Skopja v Macedoniji v Cleveland č. sestra Liberata Jenko, redovnica družbe sv. Vincencija Pavelskega, na obisk k svojemu oratu g. Francu Jenku, 698 E. 156 St, in k svoji sestri ge. Ivanki Pretnar, 1100 E. 68 St. Ce bi kdo želel z njo govoriti ali jo videti, naj pokliče telefonsko številko 431-0918. Častiti sestri Liberati želimo, da bi se ta kratek čas prav dobro počutila med nami. Iskreno dobrodošla! V uradu se je oglasil— Dr. Ljubo Sire, doma iz Kranja, sedaj profesor ekonomije v Glasgowu v Veliki Britaniji, član Slov. narodnega odbora, se je na poti po Združenih državah za par dni ustavil v Clevelandu .n se oglasil na kratek razgovoru tudi v uredništvu AD. Tokrat se mu je mudilo dalje v Rochester, N.Y. in v Washington, D.C., nekaj več časa za razgovore z znanci in prijatelji bo imel v septembru, ko bo znova v ZDA. Upokojencem s Holmes— Na piknik Kluba slov. upokojencev za Holmes Avenue okrožje v sredo popoldne na ADZ v Leroy ju bo vozil po sklepu od-oora avtobus. Člani imajo vožnjo zastonj, nečlani pa plačajo za obe smeri $1.00. Bus bo odpeljal točno opoldne izpred Zvezni hranilni hondi bodo prinašali po 5% obresti WASHINGTON, D.C. — Zvezna vlada je predložila Kongresu, da poviša obrestno mero za zvezne hranilne bonde od sedanjih največ 4.25% na 5%. Nova obrestna mera naj bi veljala tudi za nazaj za vse hranilne bonde kupljene po 1. juniju letos. ^ ___ r-~0_________ Luna 15, ki so jo včeraj pognali _____ r _______ _ raketo bodo skoro začeli polniti i proti Luni. Nekateri trdijo, da ' Slov. doma na Holmes Avenue, z gorivom. Astronavti Ntil A. Armstrong, poveljnik vesoljske ladje Apollo 11 in člana posadke polk. Edwin E. Aldrin Jr. in podpolkovnik Michael Collins so končali svoje vežbanje in počivajo ter vrše zadnje nujne opravke v zvezi z 8-dnevnim izletom na Luno, ki je kljub vsem skrbnim pripravam, kljub vsem zagotovilom strokovnjakov in kljub vsem preteklim uspehom skrajno tvegano podjetje. Tako je razumljivo, da je včeraj sv. oče v Castel Gandolfo, kamor je šel pretekli četrtek za čez poletje, v nagovoru na obiskovalce prosil te, naj molijo za uspeh astronavtov na njihovem Breme federalnih dolgov se bo zmeraj bolj čutilo ^avel Vi. odšel v Castel Gandolfo na počitnice VATIKAN, It. — Papež Pavel ^ • Je pretekli teden odšel iz Ri-c1a v Albanske hribe na počitni-Pa V vCastel Gandolfo. Tja hodijo V Po drugi svetovni vojni Var-” let°' SPremenijo le bi- isee, deig gre pa z njjmj q_ sto'lGm S° 16 •’aVni PaPeževi nase *!! Ak0 pa Je UPj nujnega, ČasPapez ludi vrača za kratek as v Vatikan. V remenski prerok pravi: ^Večinoma jasno in toplo. Naj-•s.la temperatura čez dan okoli ’ Ponoči okoli 65. WASHINGTON, D.C. — Dočim ima zasebna Amerika še kar dobro urejeno finančno gospodarstvo — priča temu je primeroma nizko število velikih konkurzov —, je finančno gospodarstvo naše zvezne vlade naravnost š k a n dalozno. Noben predsednik se še ni potrudil, da bi napravil red. Glavna hiba federalnih financ je v tem, da je federacija vezana po zakonu, da ne sme plačevati za dolgoročna posojila več kot 4.25% obresti. Ta obrestna mera je kar čedna, dokler je dosti kapitala na razpolago in se na denarnem trgu najdejo zmeraj kupci za dolgoročne federalne obveznice, akoravno se obveznice ne obrestujejo nad 4.25%. Časi, ko je bilo v naši deželi kapitala dosti na razpolago, so minuli. Posebno po zadnji svetovni vojni je po kapitalu več povpraševanja kot ponudbe. Posebno v letih visoke konjunkture velja pravilo, da vsako podjetje išče posojila, da bi jih porabilo za investicije. Dobički niso namreč nikoli tako veliki — akoravno so o-bilni — da bi krili vse izdatke za nove tovarne in modernizi- ranje obstoječih. V takih časih lastniki kapitala izkoristijo položaj in zahtevajo zmeraj višjo obrestno mero za posojila. Po dokaz nam ni treba iti daleč. Ravno sedaj prevladuje pri nas obrestna mera nad 8% %, bankirji pa pravijo, da se ne bo kmalu občutno znižala. To pomeni dvojen udarec za naše federalne finance. Ker nihče noče kupovati dolgoročnih federalnih obveznic, mora federacija kriti svoje obveze s prodajo kratkoročnih obveznic, obrestna mera zanje se pa ravna po trgu za kratkoročna posojila. Zato mora federacija plačevati za najeta kratkoročna posojila tudi po 7% in več, dočim plačuje za dolgoročna komaj 4.25% .To je na glavo postavljena finančna politika, kajti neomajano je vedno pravilo, da so kratkoročna posojila — recimo do par let — cenejša od dolgoročnih, ki segajo po 5-30 let v bodočnost. Seveda taka federalna finančna politika ugaja našemu bančnemu sistemu. Pri bankah se zmeraj dobi nekaj de- narja, ki ga uprave lahko naložijo v kratkoročne federalne obveznice. To delajo rade posebno takrat, kadar jim federacija za svoje dolgove plačuje visoke obresti. To se godi na primer ravno sedaj pred našimi očmi. Pri tem banke ne tvegajo veliko, saj kratkoročne obveznice primeroma hitro zapadejo in dolivajo gotovino v bančne blagajne. Ako je sila, banke take kratkoročne obveznice lahko zmeraj prodajo na denarnem trgu brez vsake pomembne žrtve. In tako je prišlo do tega, da mora federacija plačevati visoke obresti ravno za kratkoročne obveznice in takih obveznic je največ. V federalnem proračunu je sedaj predvidenih za plačevanje obresti kar $17.2 bilijonov na leto! Pred 39 leti (1930) federacija ni imela niti toliko dolga, kolikor znaša sedaj plačevanje samih obresti. Še 1. 1961 so stroški za obrestovanje znašali komaj $8.8 bilijonov, danes so pa skoraj za 100% večji! Tako mora danes vsak naš državljan plačevati povprečno letno $85 samo za obrestovanje federalnih dolgov. Na od- nihče plačevanje teh dolgov niti ne misli! Odgovornost za tako zanikrno finančno gospodarstvo nosita obe politični stranki. Vendar odpade več odgovornosti na demo krate. Demokratje imajo sicer dobro socijalno politiko, toda slabo finančno. Seveda se tega zavedajo in skušajo opravičiti svojo finančno politiko z raznimi teorijami dvomljive vrednosti. V tem sta bila mojstra ravno Kennedy in Johnson. Zato je obrestovanje federalnih dolgov pod njihovim režimom narastlo za nekaj manj kot 100%. Ne plačujemo za tako finančno politiko le več obresti, iz nje izvira tudi sedanja draginja, ki ji tudi ne vidimo konca. Ni pa to nič novega. Vse to je že pred leti napovedoval pokojni konservativni demokratski senator Byrd. Njega se je Bela hiša bala, zato ni delala nepotrebnih dolgov. Ko je umrl, so prišli do veljave novi strokovnjaki, ki so celo hvalili hitro federalno zadolževanje.. Danes seveda molčijo, saj vidijo posledice svojih teorij. je Luna 15 enaka Luni 14, ki je lani v aprilu poletela proti Luni, jo obkrožila, pa se nato izgubila v vesolju. Drugi govore o možnosti, da bi rusko vesoljsko vozilo Luna 15 pristalo na Luni, naložilo nekaj Luninih kamnov, se dvignilo z Lunine površine in se vrnilo s temi kamni kot prvo na Zemljo. Britanski strokovnjak za vesolje Lovell je izjavil, danes zjutraj, da po njegovem Rusi za kaj takega še niso sposobni, njihova vesoljska vozila niso dosegla še tolikšne stopnje razvoja in popolnosti. Večina poznavalcev ruskega programa za prodiranje v vesolje sodi, da je namen ruskega poleta odtegniti vsaj malo pozornosti od ameriškega poskusa poslati na Luno prva človeka in ju od tam srečno vrniti s kosi Lunine površine na Zemljo. Ameriški načrt je res nekaj komaj verjetnega in bo prinesel ZDA priznanje njihovih tehničnih in znastvenih sposobnosti, ki jim ni tekmeca na svetu, če bo seveda uspešno izveden. Armada preskuša bojne strupe WASHINGTON, D.C. — Armada je razkrila kongresnemu odboru, da je v preteklosti iz vedla vrsto preskusov raznih bojnih strupov in da te preskuse v še večjem obsegu nadaliuje na treh preskuševališčih na tleh kontinentalnih ZDA. Izvajanje teh preskusov j prišlo prvič v široko javnost lani, ko je pri takem prekusu po nesreči poginilo v bližini pre-skuševališča okoli 5000 ovc. RIM, It. — Predsednik odsto-pivše vlade Mariano Rumor je prevzel naročilo predsednika republike G. Saragata, da sestavi novo vlado “leve sredine”. Zadnja je odstopila, ko je prišlo do razkola v socialistični stranki in so socialistični ministri odstopili. izletnega središča ADZ pa ob sedmih zvečer. Vabljeni člani /seh upokojenskih klubov, pa čudi drugi rojaki in rojakinje, zlasti še naši trgovci, od katerih upokojenci že toliko let kupujejo svoje vsakdanje potrebščine. Seja— The Maccabees No. 283 i m a rocoj ob 7.30 redno sejo v nuvad-lih prostorih. Jojkot McDonald restavracij— Črnske skupine povezane v Jperation Black Unity so začele pretekli teden bojkot štirih McDonald restavracij v črnskem predelu mesta z zahtevo, da postanejo njihovi lastniki črnci. Razgovori v soboto so propadli m restavracije so bile včeraj odprte. Zaprli so jih pred običajno uro, ker ni bilo dovolj prometa. Jodstvo družbe v Chicago je zjavilo, da je pripravljeno omenjene restavracije prodati pod ibičajnimi pogoji in po redni jeni, če so seveda črni kupci na razpolago. -----o------ Zadnje vesti BELFAST, Sev. Ir. — Včeraj je prišlo v zadnjih mesecih do najhujših izgredov in uemirov v Severni Irski, ko so protestantje slavili poraz zadnjega katoliškega kralja Jakoba II. Katoličani so smatrali te proslave za izzivanje in v večih mestih je prišlo do hudih nemirov. SAN DIEGO, Calif. — Preteklo noč je prišlo do izgredov, plenjenja in požiganja v črnem predelu mesta. Ena oseba je bila mrtva, več pa ranjenih. MOSKVA, ZSSR. — Uradna poročevalska služba Tass je objavila, da se je Kitajska premislila in je pristala na nadaljevanje razgovorov v Ha-barovsku o ureditvi plovbe po rekah Amor, Usuri, Argun in Sangača ter jo jezeru Hanka, ki jih je pretekli teden po spopadu med Kitajci in Rusi na reki Amur prekinila. I AMEKISKA DOMOVINA, JULY 14, 1969 Ameriška Domovina r uic-Akni—iioivif (ill? St. C'air Ave. — HExiderson 1-0628 — Cleveland, Ohio 44103 National and International Circulation Published daily except Saturdays, Sundays, Holidays and 1st week of July Managing Fditor: Mary Debevec NAROČNINA: Is Združene države: $16.00 na leto; $8.00 za pol leta; $5.00 za 3 mesece Za Kanado in dežele izven Združenih držav: | $18.00 na leto; $9.00 za pol leta; $5.50 za 3 mesece Petkova izdaja $5.00 na leto SUBSCRIPTION KATES: United States: $16.00 per year; $8.00 for 6 months; $5.00 for 3 months Canada and Foreign Countries: $18.00 per year; $9.00 for 6 months; $5.50 for 3 months Friday edition $5.00 for one year SECOND CLASS POSTAGE PAID AT CLEVELAND, OHIO 83 No. 132 Monday, July 14, 1969 Ameriško šolstvo v luči javnegafninenja Tudi ameriško šolstvo pozna vse tri običajne učne sisteme, javnega, verskega in zasebnega. Vsak sistem je imel in ima svoje zagovornike, toda prevladali so in prevladujejo zagovorniki javnega šolstva. To je tudi razumljivo. Sistem javnega šolstva je nastal v časih, ko je bilo treba napeti vse sile, da se ustvari ameriška narodna zavednost. Temu cilju je bila posvečena tudi šolska politika, ki je želela ustvariti šolski sistem, ki naj bi v ameriški mladini vzbujal ljubezen do domovine, naroden ponos in seveda tudi odgovarjal potrebam po primerni šolski izobrazbi. Vse te naloge naj izvršujejo javne šolske uprave, tako so takrat mislile vodilne plasti ameriškega naroda. Zato je prevladal sistem javnih šol. Sistem ni bil tako idealen, da bi ustrezal vsem željam. Zato je n. pr. katoliška cerkev začela kaj kmalu misliti na lastne šole. Tako so katoliške župnije in šole poleg njih postale nekaj navadnega v ameriškem življenju. Imele so svoje zagovornike, pa tudi svoje nasprotnike, ki so jim predvsem očitali, do so preveč zaprte vase in se premalo brigajo za posvetne, duhovne tokove v ameriškem življenju. Očitek, ki mu niso zmeraj ugovarjali tudi nekateri katoliški ameriški krogi. Med tem se je začelo uveljavljati tudi drugo zasebno šolstvo, ki se je pa zanimalo bolj za premožne starše, ki bi radi dali svojim otrokom boljšo vzgojo. Po številu šol ta sektor našega šolskega sistema res ni velik, ima pa izredno močen vpliv, ker so šole v tem sektorju v vsakem oziru res prvovrstne. Tako se je v naši javnosti počasi jjstvarilo splošno mnenje, da je javno šolstvo še zmeraj najboljši sistem, ki bo polagoma spodrinil oba druga sistema. To splošno naziranje je postalo tako močno, da je dobilo odločilen'vpliv na našo prosvetno politiko, federalno, državno in lokalno. Med tem so stroški za šolstvo stalno rastli. Javni šolski sistem je pod pritiskom pomanjkanja denarnih sredstev za dobro nagrajevanje učnega osobja in za napredek v tehniki poučevanja začel pešati. Na drugi strani so starši in voditelji šolskih uprav zmeraj bolj pritiskali na sodobno kvaliteto poučevanja. Vsi trije sektorji našega šolskega sistema so tako prišli v krizo, kriza je pa začela podirati predsodke javnega mnenja do vseh treh sektorjev. Najmanj je bil pri tem prizadet sektor zasebnih šol. Starši otrok in dijakov, ki obiskujejo take šole, so dosti premožni, da lahko plačujejo tudi večje stroške za šolanje. Sektor javnih šol z vedno večjim pritiskom zahteva od javnih uprav več denarja za šole. Ne doseže zmeraj vsega, toda počasi pa vendar uresničuje svoje želje. Najbolj prizadet je sektor katoliških šol. Zagovorniki javnih šol se morda na tihem veselijo tega pojava, saj bi z zapiranjem katoliških šol izginila najnevarnejša tekma z javnimi šolami. Pa ne vsi. Mnogim so pred očmi tudi posledice omejevanja katoliške prosvete. Kjerkoli zmanjka katoliške šole, takoj se čuti večji pritisk na javne učne zavode. To dela upravi javnih šol nove sitnosti, kako skriti stroške za izreden priliv učencev. Pri tem spremlja usodo katoliških šol še izreden pojav: čim bolj pritiska draginja na katoliške šole, tem bolj raste njihov ugled! Vse to je skušal s številkami zajeti Gallupov zavod, ki je na zasebno pobudo in za zaseben račun izvršil pozvedo-vanje po deželi, kaj misli naša javnost ravno sedaj o stanju naše prosvete. Dognal je značilna dejstva. Naj navedemo le par izredno zanimivih. V krajih, kjer obstojajo vsi trije šolski sistemi, je 84% vprašanih izjavilo, da to stanje odobravajo. Samo 12% se jih je izreklo za monopol javnih šol. Po- vsej deželi jih je 12'/, za to, da se v vseh krajih uvede sistem vseh treh vrst učnih ustanov. To je porazna ugotovitev za tiste, ki se navdušujejo za podržavljenje prosvete, obenem pa tudi nedvoumno priznanje visoki kvaliteti katoliških šol. Te številke govore tudi proti stališču, da bi morala javna uprava biti zaverovana le v javno šolstvo in odklanjati idejo o podpiranju katoliških šol. Kako javnost ceni kvaliteto raznih šol? Samo 32',' jih misli, da so javne šole boljše od katoliških in zasebnih; 24'j jih misli, da so zasebne šole obeh vrst boljše od javnih; 21G jih pa misli, da so katoliške šole najboljše med vsemi. Samo 20',' povprašanih sodi, da so vsi trije šolski sistemi enako dobri. Če ne bi bilo šolnine, bi 30'j staršev pošiljalo svoje o-troke v zasebne šole, 29',' v katoliške šole in le 41v javne šole. Kakšni nagibi so bili odločilni pri vprašanih, da so se odločili tako in ne drugače? Najbolj merodajna je bila misel, kje bodo otroci imeli boljši pouk. Ideološki, strankarski, rasni in družabni momenti so prišli šele potem do veljave in vpliva. Večkrat je tudi zmagala želja, da se otroci gibljejo le v okviru njihove “družbe”. To velja posebno za bogate starše. Veliko bolj je bila poudarjena želja, da se o- troci navadijo na disciplino. Taki starši so se radi odločili za katoliške šole. Ni treba podcenjevati želje staršev, da hodijo njihovi otroci v šole, kjer ni treba pričakovati nemirov, ne samo rasnih, ampak tudi drugih. Seveda igra veliko vlogo tudi ugled posameznih šol, ne samo katoliških, ampak še bolj javnih in zasebnih. Učiteljski zbori z velikim slovesom lahko postanejo hrbtenica zavoda, ki mu nikoli ne zmanjka dotoka učencev in dijakov. Zanimivo je, da rasni oziri igrajo podrejeno vlogo. Zato je izjavilo le 10% vseh vprašanih, da ne marajo, da bi njihovi otroci hodili v rasno mešane šole. Zdi se, da se za in proti šolski integraciji borijo le neuravnovešeni duhovi naše dežele. Vsekakor ni šolska integracija, odnosno segregacija več problem, ki bi potresal vso deželo. Vsekakor je zanimiv podatek, da 59% staršev bolj vpo-števa zasebne in katoliške šole kot javne. Niso pa gornji podatki nedotakljivi. Gallupov zavod je namreč obenem tudi dognal, da ljudje na splošno zelo malo poznajo naše šolske sisteme, kajti 40% vprašanih ne pozna javnih in ostalih šol niti v lastni občini. Mnenje ostalih 60% ne more torej biti absolutno merodajno. V naši deželi ima približno 70% občin poleg javnih tudi katoliške šole. Čiste zasebne šole so komaj v vsaki tretji občini. V resnici so te vrste šole koncentrirane v velikih mestih in industrijskih krajih. Cenijo, da hodi v naše osnovne in srednje šole okoli 50 milijonov učencev in dijakov, toda velika večina obiskuje javne šole. V katoliške in zasebne ijh hodi komaj 13%. . Kam se bo usmerjala izobrazba naše mladine? Vse je odvisno od tega, kakšen vpliv bo imela draginja na naše življenje. Čim večja bo, tem bolj bodo morali starši pošiljati svoje otroke v javne šole, ker drugih pač ne bo. Seveda se lahko zgodi, da bodo javne uprave vseh vrst pod pritiskom javnosti dostopnejše do težav naših katoliških in zasebnih šol. To je proces, ki bo trajal dolgo, rezultatov pa ne bo dal tako hitro. CHICAGO NEKDAJ rn,- //s' VČERAJ Križišče Amerike; * NAŠ VELIKI CHICAGO ima vedno to “srečo”, da ni nikoli brez težav in sitnosti. Ni še enih sitnosti in težav konec in rešenih, je že na desetine drugih v pojavih. Lanske sitnosti ob konvenciji demokratske stranke v mesecu avgustu še danes niso pozabljene.. Mestna uprava, v katero področje spada nadzorstvo za mir in red in za razne druge slučaje, je še vedno kritizirana in celo sodne razprave so še v teku, tudi proti policiji, kakor proti drugim. Zakaj vse to? Največ zato, ker za take slučaje in pojave nimajo naša a-meriška mesta, okraji, države in celo zvezna vlada točno določenih predpisov, to je kake kazni so določene za take kršitve. Seveda je dosti predpisov in postav, toda za druge zadeve. Če kdo ne plača malih davkov, ampak za velike izredne slučaje, jih pa ni. Potem pa teko pravde od tedna do tedna, od meseca do meseca in menda šele po stoti polni luni pride kaka rešitev, če sploh pride ... Kaj je vsemu temu vzrok? Kaj? Te vrste bolezni povzroča politika, politika, politika! In te ne manjka za nobenim našim vogalom. Če jo nimamo sami dovolj, jo pa k nam prineso še od drugod. Lani so jo k nam prinesli celo nekateri senatorji. Ob času političnih kampanj postanejo mnogi takozvani “car-pets-beggars”. To se pravi, glasove iščejo. Nekateri so se smejali mladim “hipovcem”, ki so prišli iz vseh koncev ZDA v Chicago, da so razbijali po največjih mestnih parkih ob jezeru, smetili in uganjali razne kravale. Ker so jih tu pa tam malo krotili naši policaji, so nje obsojali, da so brutalno postopali. Razgrajači, kosmati, brkasti hi-povci, ki so pa razbijali in škodo delali, pa niso bili kritizirani od postavodajalcev, ki so prišli na konvencijo iskat glasove. Taka je politika. Vsak se posluži take politike, ki njemu ugaja. Zdaj, ko bo že leto po tistih homatijah, nekateri vodilnih politikov še vedno “nekako zago-varjajo” podpihano našo mladino, češ, da ima neke pravice do vsega, kar dela in počenja. Ali res? Zakaj zagovarjanje? Zakaj? Je treba to do pičice razložiti in povedati? Zakaj? Morda bi tole kaj povedalo in pojasnilo, zakaj? Mladci, ki so zdaj stari od 17 do 21 let, bodo čez tri leta imeli volivno pravico. Tisti, ki računajo, da bodo leta 1972 iskali priložnosti za “plezanje” po političnih lestvah za razne položaje, iskajoč glasove, bodo med mladci, ki bodo prišli do voliv-ne pravice, iskali glasove. Tem bodo peli lepe, uspavajoče pesmice: Mi smo bili z vami zadnjič, smo zdaj, vi bodite z nami! — Eh, eh, politične računi-ce pojasnijo marsikaj. Le malo po glavi se je treba popraskati, pa smo pri njih. Toliko o tem, drugo sodi vsak sam. * KAKO BODO NARODI VOZILI V 21. VEKU? — O tem je pred nedolgim razpravljal v reviji “Today and Tomorrow” neki londonski modroslovec. Vprašanje je zanimivo, pa tudi prerokovanja o tem, ki naj bi dala že sedaj odgovore in pojasnila o tem. Napovedovati in prerokovati kar desetletja naprej je zelo drzna zadeva. Kak navihani ribenški očka bi takim prerokom najbrže po ribenških “veljavnih metodah” rekel: Veste, fantički, velike oče imate in kaj dolga ušesa, da vidite in slišite kaj daljna bodočnost o tem kaže in pripoveduje. To je, če prav vidite in prav sodite? Prerokovanja so navadno tvegana. Včasih se zgodi tako, včasih ne, kakor napovedujejo. Kdor to razume, ta zna tudi prerokovanja sprejemati. Modroslovec v tem slučaju omenja politične zmešnjave v sedanjem 20. veku. Zatem pa vidi v gledanju v 21. vek neke neizogibne ponovitve in seveda precejšen del novih napak, ki jih dela in ustvarja sedanja generacija in jih bodo še več v prihodnjih deselletjih prihodnje generacije. Omenja francoske dobe. Leta 1870 (po francosko-pruski vojni) je začel dvigati naduto glavo germanizem. Ošabno jo je dvigal do leta 1918. Tedaj se je zgrudil, a le začasno. Cas je po svoje kmalu zatem prinesel v o-spredje fanatika Hitlerja. Strašno je rogovilil nekaj časa. Končal je, kakor taki fanatiki kdn-čujejo. “Zdaj,” poudari modroslovec, “se po vsem svetu, pa tudi v Ev- so ostale po zadnji vojni v tleh. To posebno v novi Zapadni Nemčiji.” Omenja razne razgovore in mnenja o tem. Pravi dalje, “za enkrat je še vse tiho, a vse kaže, da v srcih Nemcev še vedno tlijo sanje in želje po slavi germanstva. In te bodo oživele in svet bo zopet čutil germanske zahteve.” Potem omenja trenja med komunisti. Ta trenja znajo zmanjšati vpliv komunizma na manjše dežele, to bi bilo v korist Za-pada. Le eno je, ki zmanjšuje to upanje, in to je, da socialistični in komunistični duh se širi tudi med revnejšimi sloji po deželah Zapada. Prebivalstvo se množi, to pa zahteva več in več raznega kulturnega in socialnega skrbstva za revnejše sloje. Gospodarstva so pa tako urejena, da jih vse preveč vodi človeška sebičnost. Ta pa nima mehkega srca za take probleme, ki zahtevajo žrtev za revnejše sloje. Žrtev se vsak brani in se jim odmika, če so tudi še tako majhne. Dohodki pa jim niso nikoli dovolj veliki in visoki. To so pota, po katerih vodi človeštvo človeška sebičnost. Ta pa istočasno, ko ribari okrog za koristmi, tudi seje strupeni plevel sovraštva, ki vodi v ekstreme. Ta sovraštva med onimi, ki pridobivajo in žanjejo neglede na to, če so v svojih ozirih kaj u-pravičeni ali ne do tega, kar jim pada v malhe in torbe, in onimi, ki so s tem prikrajšani in v revščini. Vmes med tem so ugodna polja za komunistične propagande med revnimi sloji vsepovsod. V teh okoliščinah se lahko dogodi marsikje, da bo za to pripravljena propaganda odprla vrata socialističnim in komunističnim idejam. Od socializma v komunizem je kaj kratka pot. Prvi je nekoliko obziren, drugi krut in trd in njegova gospodarska, politična in socialna načela so taka, da, kjer pridejo v veljavo, ni mesta za kaka druga prepričanja. To jasno kažejo in povedo, da je res tako, kjer koli se je v kakem delu sveta komunizem uveljaviL “Na nič prijetnih življenjskih križiščih smo!” poudari ob koncu modroslovec. Je res nekaj takega. Zmed ko Ferkul, Mr. Ignac Resnik, Mr. in Mrs. Mike Vrenko, vsi iz Clevelanda, O.; Mr. Štefan Novak, Ontario, Kanada; Mr. in Mrs. Stanko Gerdin, Euclid, O.; Mrs. Josephine Gruden, Colorado; Mrs. Matilda Knez, Bridge-ville, Pa.; Mr. in Mrs. Andrej M. Glusic, Arlington, Va. $15: Mr. Frank Vauter, Wick-liffe, O.; Mrs. Josefa Kozel, Cleveland Hts., O.; Mrs. Joseph Bregar, Euclid, O. $13: Mr. in Mrs. Anton Meljač in družina, Cleveland, O. $10.50: Neimenovana, Cleve- land, O. $10: Att. in Mrs. Joseph Zorman, Anthony F. Spech, M.D., Mr. Anton Anzlovar, Mr. in Mrs. Joseph Chervan, Miss Frances Bogovich, Mrs. Anna Primožič, Miss Josephine Banic, Mr. Jakob Zupančič, Mrs. Helen Zele, Mr. in Mrs. John Kosec, Mrs. Pauline Rogell, Mrs. Mary Kužnik, Mrs. Mihaela Zakrajšek, Neimenovana, Mrs. John Bavec, Mrs. Louise Flaisman, Mrs. John Turk, Mrs. Jennie Blatnik, Mrs. Louise Mismas, Mrs. Anna Rozman, Mr. in Mrs. John Anzlovar, Mr. in Mrs. Frank Zadeli, Mr. in Mrs. Anthony ,Kush-lan, Mrs. Anton Kordan, Mrs. Ernestina Perse, , Mrs« Mamie Marin, Mr. in Mrs. John Grm, Mrs. Mary Slabe, Neimenovan, Lawrence B. Ogrinc, M.D., Mrs Pepca Kovač, Mr. Ferdo Gospodaric, Mr. Mirko Stupnik, Mr. in Mrs. Cerar družina, Mr. Joseph Volčjak, Mr. Anton Majcen, Miss Frances in Mr. John Levstek, Mr. in Mrs. Albin Longar, Neimenovan, Mr. in Mrs. Anton Zupančič, Mr. in Mrs. John Sustar, Mrs. Mary Humar, Miss Ivanka Pograjc, Mr. in Mrs. Albin Orehek, Mr. in Mrs. Louis Elovar, Mr. Milan Zajec, Mr. Joseph Lah Jr., Mr. Joseph Markel, Mrs. Sophie Planisek, Neimenovana, Mr. Anthony Sray, Miss Lojzka Čebular, Mrs. Jennie Koser, Mr. L. A. Grdina Furniture Store, vsi iz Clevelanda, O.; Mrs. Vida Wisocki, Wick-liffe, O.; Mr. in Mrs. John Rozic, Mr. in Mrs. Leopold Omahen, Mr. Martin Korošec, Mr. in Mrs. Ignac Omahen, Mr. in Mrs. Joseph Omahen, Mr. Slavko Štepec, Mrs. Rozalija Modic, Mrs. vseh vrst na svetu pa vedno več Maria Frank, vsi iz Euclida, O.; in več na vseh raznih poljih. Vsak dan jih javljajo več in več. To nam ne slika vesele bodočnosti. Da bi le ne bilo tako. R. Darovi za zaplažko cerkev CLEVELAND, O. — Za popravilo in obnovo božjepotne cerkve na Zaplazu na Dolenjskem so darovali: $120: Mr. in Mrs. Anthony Kpznik, Cleveland, O. $50: Mrs. Mary Izanec, Mrs. Frances Habian, obe iz Clevelanda, O.; Mrs. Frances Murn, Joliet, 111.; Mr. in Mrs. Louis Yarm, Euclid, O. $44: Mr. Mary Grden & Fam- Mrs. J o s e p hine Klemenchuk, Ontario, Can.; Mr. in Mrs. Emery Križman, Neimenovan, Richmond Hts,, O.; Rev. Ignacij Be-ran, Ewing, Montana; Neimenovan, Richmond, O.; Mr. in Mrs. Frank Černivec, Madison, O.; Mr. Frank Pajk, Mentor, O.; Miss Marija Skol, Cobleskill, N. Y.; Mr. Tony Kolenc, Alta, Can.; Mrs. Ana Lim, California Mrs. Agnes Kamnik, San Francisco, Calif.; Mrs. Frances Volk, Pueblo, Colorado; Mr. in Mrs. Vencel Lesjak, Ontario, Kanada; Mrs. Josephine Mokorel, Chicago, 111.; Mrs. Joseph Lah, Willoughby, O.; Neimenovana. $7: Mrs. Frančiška Piškur, Mrs. Malka Kastelic, Mr. in Mrs. Joseph Mah, Vsi iz Clevelanda, O. $6: Mr. Frank Anzlovar, Mrs. ily, Cleveland, O. $40: Miss Josie Valencie, Cle-jMary Markel, oba iz Clevelanda, veland, O. $35: Mr. Frank Grčar družina, Euclid, O. $30: Pokojna Mrs. Gertrude Bokal, Mrs. Jennie Zelle, obe iz Clevelanda, O. $25: Mi's. Bertha Lobe, Miss Anne Erste, Mr. in Mrs. Frank Majer, Mr. in Mrs. Štefan Marolt družina, vsi iz Clevelanda, O.; Rev. Francis Blatnik, Neimenovan, oba iz New Jerseyja; Mr. Frank Kovačič, Neimenovana, oba iz Euclida, O.; Miss Malvina Žnidaršič, Ont., Kanada. $24: Neimenovana. $21: Mr. in Mrs. John Kadunc in družina, Cleveland, O. $20: Mr. in Mrs. Anton Ogrinc, Mr. Ivan Prezelj, Mr. Anthony Rakovec, Mr. Joseph C. Mu-hitz, Mr. in Mrs. Starič druži- ropi prikazujejo iz tal nova po- na, Mr. Zak Funeral Home, litična “rastlinstva”, ki še ni-jMrs. Jack Turk, Mrs. Jennie As-majo pravega imena, a kažejo, |seg, Mr. Franc Kamin, Mr. in da so pognala z korenin idej, ki Mrs. Alojzij Vrtačnik, Mr. Stan- O. $5: Neimenovan, Mr. Karel Gorišek, Mrs. Mary Krampel, Mrs. Anna Tomšič, Mr. in Mrs. Alojz Kodrich, Mr. in Mrs. Joseph Žnidaršič, Mrs. Jennie Žagar, Neimenovana, Mrs. Frances Marn, Mrs. Terezija Kodelja, Mrs. Jennie Longar, Mrs. Mary Modic, Mrs. Mary Farchnik, Mrs. Mary Strojin, Mrs. Mary Per, Mrs. Justine Pisman, Mr. in Mrs. Anton Sustersic, Mr. in Mrs. Frank Tominc, Mrs. Mary Udovec, Mrs. Theresa Jeric, Mr. in Mrs. Frank Sever, Mr. in Mrs. John Švigelj, Mrs. Cyrila Kermavner, Mr. John Alic & Family, Mrs. Joseph Lekan, Mrs. Frances Skubic, Mr. in Mrs. Simon Curk, Mr. Ignatius Zupančič, Miss Caroline Modic, Mr. in Mrs. Frank Petek, Mr. Cyril Štepec, Mr. Frank Perko, Mr. Anton Stepic, Mr. in Mrs. Frank Turk, Miss Fanika Mursec, Miss Ann Tekavec, Mr. Mike Srsen Family, Mr. & Mrs. Frank Rihtar Family, Mrs. Mary Kuhel, Mrs. Johanna Miklavčič, Mr. Edward Papez, Mrs. Mary Mihevc, Mrs. Frances Novak, Mr. Martin Kosnik Family, Neimenovana, Neimenovana, Neimenovana, Mr. in Mrs. George Metz, Miss Sophie Johnson, Mrs. Anna Jurecic, Mr. in Mrs. Louis Jurecic, Mr. Anton Urbanic, Mr. in Mrs. Louis Feme, Mr. in Mrs. John Lube Sr., Mr. in Mrs. John Lube Jr., Mr. in Mrs. Jerry Glavač, Mr. John Hudoklin, Mr. in Mrs. Frank Krašovec, Mrs. Mary Kolar, Mr. in Mrs, Cyril Rovanšek, Mrs. Anna Hočevar, Mr. in Mrs. John Jalovec, Mrs. Albina Pesec, Mr. in Mrs. John Oster, Mr. & Mrs. John Sušnik, Mrs. Jos. Selic, Mrs. Frances Piletič, Mr. in Mrs. Frank Zevnik, Mrs. Anna Luzar, Mrs. Mary Mesojedec, Mrs. Victoria Smrekar, Mrs. Louis Majer, Mrs. Marija Komat, Mrs. Margaret Smole, Mrs. J. A. Jaksic, Mr. John črček, Mrs. Mary Malenšek, Mr. Franc Sleme, Mr. Janez Prosen, Mr. Jože Jakoš, Miss Paula Ziherl, Miss Manca Preša, Miss Terezija Tomič, Miss Paula Rihtar, Mr. in Mrs. Pavel Dolenc, Mr. in Mrs. Feliks Breznikar, Mr. in Mrs. Karel Mauser, Mr. Frank Kastelic, Mr. James Stepic, Mr. in Mrs. Hinko Zupančič, Mrs. Frančiška Hočevar, Neimenovan, Neimenovan, Mr. in Mrs. Miro Odar, Mrs. Angela Stražar, Mr. in Mrs. Mike Sršen, Mr. in Mrs. Jakob Žakej, Mrs. Angela Mišič, Mr. in Mrs. John F. Celesnik, Mr. in Mrs. Polde Pretnar, Mr. Janez Jaklič. Mr. Ignacij Hren, Miss Marca Strojin, Mrs. Ivanka Stanovnik, Mr. Jože Marinko, Mrs. Mary Muniza, Mr. in Mrs. Jure Švajger, Mr. in Mrs. Jože Kristanc. Mr. in Mrs. Ludvik Šuman, Mrs. Frančiška Cerar, Mr. Franc Sever Jr., Mr. in Mrs. James Slapnik, Miss Josephine Mišic, Mr. Stanley Vrhovec, Mr. in Mrs. Janez Varšek, Mr. in Mrs. Jernej Slak, Mr. in Mrs. Frank Kuhel, Mr. Izidor Manfreda, Mr. in Mrs. Lojze Zorenc, Mr. in Mrs. Jože Melaher, Mrs. Ivanka Lovko, Mr. Janez Capuder, Rev. Jože Falež, Mrs. Cirila Žnidaršič, Marinko Family, Neimenovan, Mr. Rudi Knez, Mrs. Anna Nemec, Miss Rezka Klemen, Mr. Jože Likozar, Neimenovan, Neimenovan, Neimenovana, Zcle Funeral Home, Mr. in Mrs. Anton Slak, Mr. in Mrs. Anton Štepec, Mr. in Mrs. Ivan Rus, Mrs. Jennie Asseg, Mr. Frank Kovačič, Mr. Frank Gartroza, Mrs. Theresa Narobe, Mr. Frank Narobe, Mr. Joseph Perpar, Mr. Viktor Modic, Neimenovana, Grdina Funeral Home, Mrs. Planisek, Neimenovana, vsi iz Clevelanda; Mrs. Jennie Rocewic-ky, Mentor, O.; Mrs. Mary Man-del, Miss Emily Kmett, Mr. Michael Telich, Mrs. Frances Ger-jevich, Mr. in Mrs. Matt Grdadolnik, Mr. Joseph J. Nemanich, Mr. in Mrs. Louis Jarem, Mr. in Mrs. Joseph Štepec, Mr. in Mrs. Frank Hren, Mr. Anton Zakraj, šek, Mr. in Mrs. Leopold Zupančič, Mr. in Mrs. Karel Zajec, vsi iz Euclida, O.; Mrs. Marion Simončič, Chester, O.; Neimenovana, Toronto, Kanada; Rev. Jože Cvelbar, Bridgeville, Pa.; Mr. Frank Skol, Mr. in Mrs. Tone Kolenc, vsi iz Alta., Can.; Mr. in Mrs. Blaž Vavpetič, Madison, O.; Mr. in Mrs. Ivan Hočevar, Wickliffe, O.; Mrs. Theresa Ellis, Chicago, 111.; Mr. Franc Flus, Ontario, Kanada; Mr. in Mi's. Hutar Family, Miss Mary Sveč, vsi iz Westport, O.; Mr. Ivo Medved, Mr. Engelbert Markovič, oba iz Ontaria, Can.; Mrs. Mary Gorjup, Wisconsin; Mrs. Mary Nagode, Miami, Fla.; Mrs. Agnes Gercman, Eveleth, Minn.; Mrs. Anna Pinculic, Euclid, O.; Mr. in Mrs. Alois Kodrič, Wickliffe, O. $4: Jakob Resnik, Neimenovan, Mr. in Mrs. Janez Štempihar, Mr. Franc Cerar, vsi iz Clevelanda. (Dalje na 3. strani) AMERIŠKA DOMOVINA, moot IIJUUOOOOOOOOOOOOOOOOOOOOOOOOOOOOOCOOOOOOOOOOOOOOC JEAN GIONO; ŽETEV ftnrriOUUClOOOOOOOOOOOOOOOOOOOOOOOOOOOOOOOOOOOOOOOOOOOOC Mož je sedel na kamniti rob našega vodnjaka. S prgiščem je zajemal vodo iz kotanje in jo dajal golobu piti. Toda naš praznik! Od šole do “drevesa svobode” je cesta mrgolela ljudi in zdelo se je, da je vrtoglavica, ki je ob-jnla nas, prešla na vse. Vse je valovalo, se zibalo, se zaganjalo v zidove hiš kakor kako morje. Možje, ženske in otroci so plesali v kipečem toku, dokler niso izčrpali svojih poslednjih moči, Slehernemu je bilo, kot bi ga v bočnih in ramenskih sklepih težilo breme neke trde, ukazujoče roke. Zdaj pa zdaj so se odprla kaka vrata in hiša je poslala v ples ženo, ki se je še za-vedno oklepala svoje kuhalnice, Mi pa se je prikazalo mlado dek-ie) ki se je, v spodnji obleki in Srajci odtrgalo od toalete in se takoj zavrtelo z ostalimi. In vse Se je mesilo v testo, katerega je gnetel tujec z močjo svojih oči, v testo ogromnega kruha nesreče. Zdaj je divjala vsa vas. Mize In klopi so bile polomljene, kozarci in steklenice , razbiti. Slaščičarjeva stojnica, ki so • se jii Podrle opore, je visela nekaj5 časa nad nami v zraku in njena Plainena streha se je napenjala kakor jadro kake ladje; potem Jn brezmočno zdrknila k našim nogam. Zdaj smo plesali sredi karamelne kaše in težko je bilo dvigati noge iz vlačljive, lepke snovi. Plesali smo v vinu in pi-Vu- Nekajkrat sem priplesal: mi-nio Bonifaca in slišal njegovo vedno enako sopihanje; ali pa sem se znašel ob Polytu, ki je neprenehoma ponavljal svoj: 'Zdaj pa imamo, zdaj pa ima-potem sem bil spet ob dekletih) ki jim je tekla kri iz °kov in katerih vreščanje in st°kanje mi je zveneče šumelo v ušesu. Nad našimi glavami je zapla-dtal blisk kakor kak ptič Tedaj so se razletela vrata ži-vMskega hleva in mule, konji. Mebeta in pohotni osli so nam Planili naproti. Kakor orehi so se razpočili kurniki, kure in petelini so nam zdivjano priteli v obraz in se nas krepko oprijeli s kremplji; jate g°lobov so padle na nas kakor Stleg in nebo je kar vrelo od vseh teh pličev. Iz grmovja in ^rbovja v dolini so pritrčale vse lastovice, ki so se zbrale tamkaj Pred svojim jesenskim odhodom. Kakor velika reka je vršalo čez hebo. Nekaj časa je reka krožila P° zraku, potem se je razlila čez nas cela ploha lastovic, ki so se 2agnale v nas, polni in težki smo Ph bili, ta vreščeči slap nas je Preplavil in potlačil. In nato je začela vreti vsa ze-enina gora kot juha. Vse gozdne živali so se začele potiti med drevjem in travami. In kakor Plaz je planilo z gorskih pobo-kakor lavina zemlje in gru-sJa. Pridrlo je, tesno se drenja-l°č s trebuhom ob trebuhu, hrb-l°m ob hrbtu, kožuhom ob ko-žuhu. Tu so bili jazbeci, lisice, divje svinje, star volk, veverice, Polhi in belouške, ki so bile Podobne oživelim vejam in cel klobčič velikih in majhnih kač Mrupenjač. Tudi orli so prišli, Prepelice, jerebice in dobre Mare brinjevke. Spominjam se neke zajklje, ki je sama posko-°vala ob robu trave; in vsako-rat, ko je poskočila, je bilo vinil komaj kot pest velikega Mladička, ki se je krepko prise-Sdl na enega njenih seskov in Sa ni spustil. Prikazal se je tudi star jelen z ostrim pogledom in VeHčasten kot kak gospod; nje-S°v kožuh je bil poraščen z ma-°vnatim lišajem, kajti prebival M v visoko ležečih goščah dur-onaškega okraja. In prek vsega r_e§a vrvenja gozdnih živali so Nžem kražem plahutali neto-PMji, ti smukajoči se duhovi prepadov. Zaganjaje se so prileteli od tamkaj in razpenjali velika, žametasta krila. Imeli so kavelj-časte noge kakor kobilice in, če so nenadoma padli na tla, so vpili z glasom mladih deklet. Tudi krokarjev je bilo tu, črnih in mračno lebdečih pod grozečimi oblaki. Komaj je volk prišel v vas, je legel na prag kavarne “du Centre”. S svojim debelim, rdečim jezikom si je oblizoval od trnja raztrgane šape. Videl sem, kako so prišle vse te živali. In nenadoma sta bila tu dež in noč; dež, tako gost in oster, kakor da bi klade prasketale z neba, in zakleta noč. In ta zavr-ženost, ki me je napolnjevala, je krožila zdaj okoli mene kakor temno sonce. To noč sem plesal s Francevo kobilo, poljubil sem jo na rume-nozobi gobec in še zdaj imam na jeziku okus prežvečenega sena. Videl sem može, ki so se bližali živalim z iztegnjenimi rokami. Čutil sem, kako se me je nekaj dotaknilo. Segel sem po tem s svojo roko. Začutil sem laskav kožuh in zapazil, da je bil to jelen. Ta je videl, da sem moža]$; obrnil se je na stran in butnip. . Rozino, gozdarjevo hčerko. In glej, tamkaj proti 'Le's’Oche-som je bila pokrajina bela od ovac in pred njimi so šli veliki ovni in vsa ta volna je razsvetljevala noč kakor mesečina. Potem je prišel rezek blisk, ki le obvisel na nebu kakor kaka svetlika. Ko smo se naslednje jutro zbudili, je bila vas prepojena z vsemi mogočimi duhovi in zaudarjala je kakor gnila melona. Opazil sem, da sem zakopan v tconjski gnoj. Toda vso našo smolo smo spoznali šele pozneje. 2e so govorili na okrog, da je bila Anais prepojena z nekim vonjem, ki ni hotel izginiti, da je zaradi tega kar norela. Franceva kobila je poginila za neko neznano boleznijo. Dobila je krče v trebuhu; ko so ga odprli, so našli v njem debel čok krvi, ki se je zdela živa in je morala poginiti pod kupom gnoja. In končno Rozinin porod. Rodila je nekake zmene, katere so morali ponoči utopiti v potoku in babica iz Aspresa je bila zaradi tega šest mesecev bolna. “Vedno mi je to pred očmi,” je rekla. Mož je odšel v smeri proti Provenci. Ubral je severno pot. Prek Sisteronskega prelaza. To smo zvedeli od nekega hlapca, ki je ta čas čuval ovce v okolici Ribiersa. Ko je nekega jutra ležal v travi, je nenadoma zaslišal v čredi lahko blejanje. Dvignil je glavo in zapazil ob ogradi nekega moža, ki je imel na svoji rami goloba. Ta mož je govoril z ovcami v ovčji govorici. “Ko sem to videl,” nam je pripovedoval hlapec, “sem se spet hitro ščepnil pod svoj plašč in obležal kakor miš.” Tujec je torej ubral pot proti Provenci in grmada oblakov mu je sledila. Pozneje se je tudi tam nebo zjasnilo. Toda jaz imam nekega ujca, ki prebiva v gorovju Lure in ta mi je povedal, da... JOFROI Z MAHOVJA Vidim, kako mi prihaja naproti Fonse. Na videz je tako posušen, kot bi še nikoli ne imel grižljaja v ustih, Hlače mu lezejo navzdol in volnen pas mu visi pod trebuhom. Pa kakšne korake dela! “No, če boš tako dirjal. . mu zakličem, ko hoče mimo mene. h Ležal sem v stari slami na gumnu, pa me ni zapazd, zdaj pa se obrne in me odkrije. Zleze ob grmovju navzgor in se ves zasopljen vrže poleg mene na slamo ter si privošči krepak oddih. Saj sem vendar poznal nje- Darovi za zaplažko cerkev (Nadaljevanje s 2. strani) $3: Mrs. Frances Kodrich, Mrs. Mary Lautizar, Mrs. Mary Hudoklin, Mrs. Marija Šef, Mrs. Frances Baloh, Mrs. Sophie Bencina, Mrs. Jennie Luzar, Mrs. Rosie Laushe, Mrs. Frances Lekan, Mrs. Rosie Zakrajšek, Mrs. Stephen Markolia, Mrs. Rozalija Baškovič, Neimenovana, Mrs. Justina Kozumplik, Mrs. Ann Curcic, Neimenovana, Mrs. Louis Cvajnar, Mrs. Antonia Trepal, Mr. in Mrs. John Ka-melič, Mr. Franc Boh, Mr. in Mrs. Eddie Mišič, Miss Lojzka Preša, Mr. Frank Lovšin, Mrs. Rose Fajdiga, Neimenovan, Mr. in Mrs. John Trcek, Mrs. Mary Hribar, Miss Rosie Kop, Matej Hočevar vsi iz Clevelanda, O.; Mr. in Mrs. Edward Lube, Mr. in Mrs. Jakob Gustinčič, Mrs. Anna Požar, vsi iz Euclida, O; Mrs. Antonia Sustersich, Joliet, 111.; Mrs. Katarina Skul, Eve-leth, Minn. $2.50: Mrs. Veronica Braidech, Mrs. Anna Marton, Mr. Laddie Pujzdar, Mr. Joe Vertocnik, Mr. in Mrs. Karel Erznožnik, vsi iz Clevelanda, O. $2: Neimenovana, Mrs. Anna Svigel, Mrs. Mary Papp, Mrs. Mary Zivoder, Mrs. Mary Palčič, Mrs. Sophie Japel, Mrs. Mary Figurski, Mr. in Mrs. Anton Žnidaršič, Mrs. Rosie Blatnik, Mrs. Josephine Stanic, Mrs. Frances Petrie, Miss Caroline Budan, Mrs. Josephine Cimperman, Mrs. Theresa Simončič, Mrs. Ivana, Stefančič, Mrs. Anna Podnar, Mrs. Christine Verbič, Mrs. Frances Kotnik, Mrs. Mary Baznik, Mrs. Mary Cevka, Mrs. Alice Železnik, Mrs. Josie Kozel, Mrs. Frances Breskvar, Mrs. Josephine Perusek, Mrs. Antonia Zakrajšek, Mrs. Mary Rogel, Mrs. Mary Petelin, Mrs. Angela Terdan, Mr. in Mrs. Janez Štempihar, Mr. in Mrs. Joe Perpar, Neimenovana, Mrs. Mary Godec, Mr. Vlado Keserich, Mr. Pavel govo bolezen ... Samo jaz? Odkar mu jo je okrajni zdravnik prisodil, govori o njej povsod: v kavarni, na polju, pri večernem pogovoru — kratkomalo: ob vsaki priložnosti. Pa mu pravim: “Tako divjanje pa ni preveč zdravo za tvoje srce, veš!” (Dalje prihodnjič) Princ, Neimenovana, Mr. in Mrs. Anthony Vogel, Mrs. Mary Sluga, Mrs. Edmund Stransky, Mrs. Leopoldina Žitnik, Mrs. Sylvester Rolik, Mrs. Sophie Mulh, Mrs. Frances Lindič, Mrs. Mary Morel, Mrs. Anthony J. Urbas, Mr. Henrik Kremžar, Mr. Franc Lončar, Mr. in Mrs. Jože Žnidaršič, Mr. in Mrs. Anton Oblak, Mr. in Mrs. John Škra-bec, Mrs. Paulina Stampfel, Mr. in Mrs. Ciril Stanonek, Neimenovan, Mr. in Mrs. Viktor Blatnik, Mr. in Mrs. Peter Jančar, Mr. in Mrs. Konrad Peklar, Neimenovan, Mr. Peter Osenar, Mr. in Mrs. Jakob Zanutic Family, Mrs. Ana Malovec, Mrs. Jožefa Kuhar, Mr. in Mrs. Stane Mrva, Mrs. Anna Smrke, Mr. Peter Jelar, Mrs. Ernestina Ja-vec, Mrs. Marija Ošaben, Mr. Anton Kutnar, Mr. John Hor-žen, Mr. in Mrs. Pavel Žakelj, Mr. Witt Omahen, Mr. in Mrs. Vida Yakom, Mr. in Mrs. Andrej Zupančič, Mr. in Mrs. Joseph Roberts, Mrs. Louise Pakiz, Eddie Markel, Mr. Anton Zupančič, Mrs. Louise Zupančič, Mrs. Rose Klemenčič, Mr. Vinko Rozman, Mr. in Mrs. Lojze Bajc družina, vsi iz Clevelanda; Mrs. Lucia Pantzer, Forest City, Pa.; Mr. in Mrs. Ludwig Kalar, Mrs. Mary Vodičar, Mr. in Mrs. Karel Pugel, Mr. Matthew Teka. vec, Mr. in Mrs. Anton Sustar, Mr. in Mrs. Joseph Stariha, Mr. in Mrs. Louis Perme, Mrs. Anna Videmsek, Mr. in Mrs. Frank Pierce, Mrs. Ana Cek, Mr. in Mrs. Mike Cesar, Mr. Jerry Bohinc, Mrs. Caroline Sober, vsi iz Euclida, O.; Mrs. Ursula Chuch, Geneva, O.; Mr. C. Gregory, Joliet, 111.; Mrs. Frances Plut, Colorado; Mr. Venceslav Medved, Ontario, Can.; Neimenovana, O. Mr. in Mrs. Vincenc Povirk, Euclid, O. $1.50: Mr. in Mrs. Jože Dolenc, Cleveland, O. $1: Mr. Anton Zigman, Mr. Frank Kuret, Miss Jennie Kuret, Mr. Frank Zobec, Mr. Joe Udovič, Mr. in Mrs. Mihael Skr jane, Mr. in Mrs. Don Po-stotnik, Mr. John Breznikar, Mrs. Lojzka Vovko, Mrs. Mary Jalovec, Mrs. Mary Luznar, Mrs. Anna Zalar, Mr. Joseph Bevcic, Mrs. Mary Marinko, Mrs. Anna Zallnick, Mrs. Caroline Udovich, Mrs. Frances Per-nach, Mrs. Filipina Russ, Mrs. Mary Wolf, Mr. John Budic,' Mr. Frank Gliha, Mr. John Ma-j rincek, Mrs. Alexandra, Mrs. Angela Gregory, Mr. J. Anzlo-var, Mrs. Jos. Koren, Dr. Milan Pavlovčič, Mr. Janez Pirnat, Mr. Matthew Nosak, Mrs. Jennie Hegler, Mr. Franc Capuder, Mrs. Mary Zadnik, Mr. Jože Virant, Mr. Tony Jeglich, Mr. Zdravko Novak, Mr. John Budic, Mr. Valentin Potočnik, Mr. Jože Zgonc, Mr. Vili Bitenc, Mr. John Smolič, Mr. Anthony Arko, Mrs. Frances Zulich, Mrs. Mary Po-kar, Mrs. Mary Vejar, Mr. in Mrs. Leopold Spetič, Mr. Janez Mrzlikar, Mrs. Terezija Cerar, Mr. Anton Fortuna, Mrs. Vera Mišmaš, Mary Bitenc, vsi iz Clevelanda, O.; Mrs. Kastelic, Mrs. Frances Makinda, Mr. in Mrs. Louis Nemec, Mr. Anthony Smolič, Mrs. Mary Gumbac, Mrs. Mimi Cohen, Mrs. Tončka Šterlekar, vsi iz Euclida, O. $0.50: Mr. Viktor Kovačič, Cleveland, O. * Predragi dobrotniki! Ponovno Vam izrekamo prisrčno zahvalo za vaše darove za božjepotno cerkev na Zaplazu. Upamo, da se nam ni vrinila kaka neljuba pomota v imenovanju ali točnosti denarnega prispevka. Ako bi kateri izmed vas kaj takega opazil, vas vljudno prosimo, da nas takoj obvestite in bomo zadevno napako vestno in takoj popravili. Prosimo, pišite na sledeči naslov: Louise Kužnik 1075 Addison Rd. Cleveland, Ohio 44103 ali pa kličite tel.: 391-6418. Ako bomo še kaj nadaljnih prispevkov prejeli, bomo tudi te v tem časopisu objavili. Vas vse skupaj z veseljem prisrčno pozdravljamo in vam ostanemo globoko hvaležni: France Kamin, 1125 E. 72 St., Cleveland, Ohio 44103 Angela Yarm, 910 E. 236 St., Euclid, Ohio 44123 ; Jennie Koser, 1555 E. 137 St., Cleveland, Ohio 44110 France Kovačič, 22294 Arms Ave., Euclid, Ohio 44123 Louise Kužnik, 1075 Addison Rd., Cleveland, Ohio 44103. Priobčbjemo tudi zahvalo č. g POD PALMAMI — Nekdaj so obirali datlje na palmah jujzne Kalifornije najeti Mehikanci na lestvah. Sedaj opravljajo ta posel domačini v nekakih košarah na motornih dviaalih na tovornjakih. TONY KRISTAVNIK PAINTING AND DECORATING Telephone: 946-8436 upravitelja cerkve na Zaplazu, ki se glasi: Vsem velikodušnim darovalcem in vsem tistim, ki so darove tako požrtvovalno zbirali, se kot oskrbnik božjepotne Marijine cerkve na Zaplazu, ki je bila med vojno zelo poškodovana, prav iskreno zahvaljujem. Mnogi izmed vaš imate Zaplaz še vedno v srcu, kamor ste tako radi prihajali k svoji skupni duhovni Materi, drugi ga pa poznate iz pripovedovanja. Vaši darovi so namenjeni za barvana okna, ker so prejšnja uničena. Seveda jih bo mogoče s tem komaj polovico obnoviti. Marijo na Zaplazu še vedno častijo, pri Njej mnogo Slovencev išče moči in poguma za krščansko življenje. Bodite prepričani, da vam Marija ne bo ostala ničesar dolžna in da bo vsakemu od vas potrebne milosti posredovala. Lojze Šparovec kleto norčava?” Hudo razvneli so se tudi vsi drugi zagovorniki, v razlaganju svojih pogledov na Safeguard pa niso povedali nič novega. ---------------o------ Najdaljša je kratka Najdaljša reka na Škotskem Tay je dolga le 118 milj, je pa od vseh rek na Britanskem otočju najbolj vodnata. 2tenske dobijo deic Iščemo snažilke Iščemo snažilke za čiščenje poslopja uradov v centru mesta. Od 6. zvečer do polnoči. Kličite 241-5896. (135) Moški dobijo delo ST0UFFER FOODS -----O----- Ruske vojne Sadje m poti proti SCiibl skrbno slede letala in ladje ZDA JACKSONVILLE, Fla. — A-meriška pomorska letala in vojne ladje skrbno slede sovjetski vojni eskadri 8 ladij, ki plove na uradni obisk na Kubo. Eskadro vodi z raketami oborožena križarka sovjetskega črnomorskega brodovja, spremljata jo dva rušilca, prav tako oborožena z vodljivimi raketami. Tej trojici ladij sledi matična ladja za podmornice in dve podmornici za dolge plovbe na diesel pogon. Obe ploveta na površini. V e-skadri sta še dve ladji, ki vozita gorivo in druge potrebščine. Ameriška letala z letalonosilke Independence skrbno sledijo vsak okret sovjetske vojne eskadre in se pri tem stalno spuščajo neposredno nad same ruske ladje, da bi jih od blizu natančnejše opazovala. Ameriški rušilec Gary spremlja rusko eskadro v oddaljenosti treh milj in prav tako vestno opazuje vse njene okre-te in seveda tudi radijske oddaje in vse drugo. To je prvič, da plove skupina sovjetskih vojnih ladij na obisk na Kubo. Nekateri hočejo videti v tem ruskem obisku odgovor na napovedan obisk predsednika ZDA Nixona v Romuniji prve dni avgusta. Ruska eskadra se bo usidrala v Havani 20. julija in bo predvidoma ostala tam do 27. julija. FOOD PROCESSING OPENINGS Men needed in maintenance (helpers and mechanics) and cartoning for year around work. No lay offs, excellent benefits. Hourly rates $2.43 to $3.93. We will train. Find out what we can offer you! Interviews: 9-11 a.m. only. Monday thru Friday or Call 861-3450 STOUFFER FOODS Div. of Litton Industries 3800 Woodland Ave., Cleveland ..An Equal Opportunity Employer.. (134) MAU OGLASI Hiše Naprodaj Colonial hiša, 3 spalnice, na E. 148 St., med Lake Shore Blvd., in Westropp, garaža. $13,300. Hiša z 4 spalnicami, aluminijasta obloga, dvojna garaža, na Arrowhead Ave., med E. 185 in E. 200 St. KINKOPF REALTY CO. 30825 Euclid Ave. 944-7900 U34) Stanovanje išče Starejša ženska išče 2 ali 3-sobno stanovanje spodaj. Ponudbe na felefonsko številko 731-2170. (132) Naprodaj Hiša za dve družini 4-4, v jako dobrem stanju, čista, zmerna cena na 15611 School Ave. Kličite 541-7011. (11,14,17,22,24 jul) V najem Oddamo 3 sobe, zgoraj, gor-kota, na 5809 Prosser Ave. Kličite HI 2-7821 po 6. uri pop. (x) V najem Oddam 5 sob, spodaj, vse na Sen, J, W. Fulbright: Amerika preklelo nora? WASHINGTON, D.C. — Čeprav se je v senatu debata za in proti Safeguard sistemu raket-1 nih lovcev komaj začela in je novo dekorkano, nov furnez, predvideno, da bo trajala nekaj j garaža, na 6729 Bayliss Ave. tednov', je temperatura debate Kličite 881-0676. dosegla že prvi teden skoraj 100 —(136) stopinj. Vsi so pričakovali, da k 7 bodo glavni zagovorniki in na-j p ^.1»a ”aPro^a.i i i • . ... v . Ranch hiša, 3 spalnice, klet, v sprotmki ABM nastopih selei, ..... . r ; .■i . i . _ kuhinji vgrajeno, preproge, 2Vz proti koncu debate, pa so ze se- j . 4 1 garaži, ograjeno dvorišče, nič daj segli v debato. Med prvimi se je oglasil k besedi načelnik senatnega odbora za zunanjo politiko J. W. Ful-brgiht. Udaril je žebelj na glavo, ko je izjavni, da za prepir o doklade, nizki davki, več posebnosti. Kličite 943-3452. -(136) FrijaleFs Pharmacy , ........... , IZDAJAMO TUDI ZDRAVILA Z.v raketnih lovcih lici pravi razlog j RAČUN POMOČI DRŽAVE OHIO nekje drugje: nekaj senatorjev) ZA OSTARELE si je vbilo v glavo, da mora se- *ID AGF‘D PRESCRIPTIONS nat zopet priti do kontrole nad j -------- ■_________________ vojaškimi izdatki. Zamolčal je v Hišna popravila pri tem odločujoče dejstvo: vo- Iččem sposobnega delavca, ki jaški krogi so že močnejši od dr-jP° °b njegovem pro-žavnega tajništva in pomenijo:'stcm ^a£u> popravil razna hišne tudi v Beli hiši neprimerno več!°k'are‘ Oglasite se osebno na kot dovoljuje načelo naše deže-|^^“ m St. ob vsakem času. le, da namreč mora biti obram-i- _________ (133) ba (podrejena civilni oblasti. Stanovanje Oddajo Fulbright seveda ni varčeval; Na 6611 Bonna Avenue oddajo s kritiko naše obrambne politi- na novo prepleskano 5-sobno ke, ki spravlja deželo s svojimi j stanovanje (zgoraj). Za podrob-izdatki za obrambo “v neko o-inosti se oglasite na naslovu ali bliko bankrota”. Ali je res tre- pa kličite tel. 431-4956. ba, da je naša dežela tako pro-j —(132,134) =E F. S. FINŽGAR: POD SVOBODNIM SONCEM Azbadu se je zdelo neizmerno razžaljenje, da je poveljnik s takim hladom in mirom čital vrste iz cesarjeve pisarne. Ko je tribun pergament prebral, ga je položil na mizo in mirno sedel. Azbad ni bil radoveden, ker mu je bilo znano, kaj želi cesar. Ali' jezilo ga je, da Hilbudij ni črhnil besede. “Kdaj se vrneš?” “Jutri. Mudi se mi.” “Še nocoj dobiš odgovor.” Hilbudij ga je premotril z živimi očmi, kakor bi mu hotel reči: “Ne mudi se ti od tod! Ali slama in volovska koža ti ne prija. Ustaviš se rajši onkraj Hema, kjer lahko mogočno poveselja-čiš v varnih mestih; doma pa poveš dvorjanom v cesarjbvi palači, kako si stradal po barbarskih deželah.” “Ne zameri, tribun, tako stanovanje je za poveljnika vendar preberaško — recimo prebarbar-sko!” “Aleksander je bil mogočen vojskovodja, pa je spal na golih tleh. Zame, ki me je poslal Bizanc, da kot pokoren hlapec pometem barbarske smeti z naše zemlje, je tako stanovanje še predobro. Zal mi je le, da ne morem tebi postreči z damaščan-skimi preprogami in s perzijskimi dišavami. Sicer pa vedi, da je v ostrogu Hibudiju veliko bolj všeč duh po česnu in čebuli kakor pa smrad po azijskih dišavah!” Stotnik se je vgriznil v ustnico. “Razumem te; človek se navadi na to divje življenje. Kdor pa pride iz božanske carjeve palače, mu ni zameriti, če se ob prvem pogledu zavzame!” Hilbudijev oproda je prinesel večerjo. Azbad se je lotil dehteče pečenke in jo pridno zalival z vinom, ki je stalo v vrču pred njim. Med večerjo je napisal Hilbudij cesarju en sam stavek: “Gospod in cesar, dobiš, kar zahtevaš, če ne padem v boju.” Pergament je zvil, ga zapečatil s težkim bronastim prstanom, na katerem je bil vrezan velik križ s sulico, ter izročil pismo Azbadu. Poslanca je silno jezilo, ker ni zvedel niti črke od Hilbudija. Ali poveljnik se ni menil za njegove vedečne poglede. Voščil mu je lahko noč in mu prepustil svoj šotor za stanovanje. Sam pa je odgrnil ponjavo v šotoru najbližjega častnika, legel k njemu in trdno zaspal. Ko se je zgrnilo platno za Hil-budijem, se je Azbad zaničljivo nasmehnil. “Bedak! Res te občuduje Bizanc, res te je imenoval cesar zadnjič steber cesarstva na severu, ali kljub temu si bedak. Ce si vrl vojak, prav. Udari, zmagaj, potem pa pridi vendar v bleščeči Bizanc, se pozabavaj, napij in naužij in se zavleci nato zopet v ta pasji brlog. Ali tako — bedak! Niti žene nima s seboj in v vsem ostrogu nobenega dekleta. Bedak, hahaha.” Drugo jutro je Azbad ročno odjezdil, noseč drobno pismo s seboj. Hilbudij je takoj po poslančevem odhodu ukazal vojakom, naj poostre skrhane meče, napolnijo za tri tedne malhe z žitom in vzamejo s seboj ves svinčeni želod za prače; brzostrelci naj si napolnijo tule s puščicami. Na večer jim je ukazal pripeti plavajoči most preko Donave, preiskati in popraviti mostnice, zabiti nove zagozde na oplene, kjer so se zrahljali, in biti nared — opolnoči. CHICAGO, ILL. CHICAGO, ILL. REAL ESTATE FOR SALE 2-FLAT brk. 5 & 4 rms., 2 car gar., gas heat, exc. cond., good income. By Owner. $19,900. PI 9-0937 ^ v (132) NORTHLAKE—Engl, type resid. 6 rms. 3 bdrm. Att. gar. Scrnd. patio. Fin. panld. bsmt. Gas ht. w/w. cptg. Cor. lots. Approx. 194’ frtge. Comp. Indscpd. Cyclone fence end. Backyard. Approx. 1 mi. to Auto. Elec. Co. Must see to apprec. Asking $40,000. 300 Village dr. 562-8083 l*»> <133) MALE HELP Janitor — $590./mo. plus free 3 rm. apt. Family man, sober, exper. on low pressure boiler. Must have tools. Albion Shore Hotel, 1217 W. Albion. 743-8804 Mr. Goldberg (132) HELP WANTED FEMALE. VOCALISTS & GUITAR PLAYER. Needed for big name “SOUL” group. Experience necessary. For information Call 481-3516 (132) BUSINESS OPPORTUNITY BEAUTY SHOP — BY OWNER For Sale in Hickory Hills area. Good business. $4,500. Phone eves, or weekends. 598-7875. j (132) Nihče ni zinil, nihče premišljeval. Vse se je zganilo, kakor bi iz Hilbudij evega srca tekla ista kri v vse roke, ista misel v vsako glavo. Nihče ni radovedno izpregovoril in povprašal z besedico. Pogledali so na dvignjeno glavo poveljnika, na vzbokle prsi pod oklepom, na trdo zapeti jermen krog njegovega pasu in vsak je vedel, da jih čaka hudo delo. TRETJE POGLAVJE Tisti dan po daritvi je Svarun ukazal, naj počivajo vsi bojevniki. Zaklati je velel pitanih volov in celo čredo ovac, da so se gostili in praznovali. Iz gradišča je privedla Ljubinica veselih deklet, ki so vojščakom stregle, jim točile medu v roženice in kozarce ter prepevale in plesale vqs ljubi dan v velikem veselju. Sredi taborišča je sedel na hrastovem hlodu godec Radovan. Povsod je bil znan, doma nikjer. Potoval je od roda do roda Slovenov, bil na plunko in pel junaške pesmi, zlagal prigod-nice in pripovedoval vesele zgodbe. Do Baltiškega morja je prišel, prezimil že trikrat v Bizancu in sedaj ga je vedla pot zopet v Bizanc. Zvedel je namreč po trgovcih, ki so prišli k Hunom po krzno in konje, da se pripravlja Carigrad to zimo na velike veselice. In ob takih časih so od vseh krajev vreli barbari v Bizanc. Bili so postopači, kruha in zabave lačni ljudje, ki so dobro vedeli, da so bogatim gospodom potrebni. Treba je bilo razglašati njih slavo po ulicah, vpiti v cirkusu, delati javno mnenje po beznicah in predmestnih gnezdih. Zato so tudi živeli kakor ptice, katerim potresa bogata roka obilnega zrnja iz visokega okna. Radovan je sedel torej sredi taborišča in udarjal na vesele strune. Zavit je bil v dolgo haljo in čez ledja prevezan z belim konopcem. Še nikoli mu jih ni stisnil jermen, da bi obesil nanj meč. Njegovo bogastvo je bila plunka, pa tudi njegovo orožje. Hvalil se je, da so ga Bizantinci že ujeli in ga zaprli, misleč, da je vohun. Celo cesar Upravda se je zanimal zanj in ga dal privesti predse. “S plunko sem prišel,” je pripovedoval, “pred Upravdo. Povem vam, da Perun ni lepši od tega cesarja. Zableščalo se mi je, ko sem stopil predenj, in zvrtelo, kakor bi na pol pijan pogledal v sonce. Pa je rekel cesar: Za koga vohuniš? Od kod je tvoj rod?’ ‘Pošten in pravičen sem in na Krista verujem!’ ” Mladci so se mu zasmejali. “ ‘Na Krista verujem,’ sem rekel in se prekrižal. ‘Tvoj rod, tvoj rod,’ je zahteval Upravda. ‘Sloven sem, miroljuben in ponižen!’ ‘Sloven! Torej vohun onih barbarov, ki plenijo po naši zemlji-’ ‘Nisem, na Krista, da nisem tisti Sloven. Od severnega morja sem doma, na plunko godem, ljudi tolažim po svetu. — Še nikoli ni prijela za meč moja roka.’ ‘Udari na plunko!’ In sem udaril. Upravdi se je raztajalo srce kakor koštrunova maščoba ha ražnju. Pa mi je rekel: ‘Pošten si, kakor so poštene tvoje strune. Pojdi svojo pot!’ (Dalje prihodnjič) Oglašajte v “Amer. Domovini” 29 IT) il 1 21,22 JULIJ TIŠliJT MOlnlŠ 16,17 J8 Il9 assr MBO. [ KOLEDAR društvenih prireditev smrti blagopojnega škofa dr. Gregorija Rožmana ob . 3.30 popoldne v avditoriju Sv. Vida. 23. — Fara Marije Vnebovzete priredi Zahvalni festival v šolski dvorani. Od 3 pop. do 9. zvečer. 30. — Pevsko društvo Planina priredi koncert v Slovenskem narodnem domu na Maple Heights. Pričetek ob 4. pop. DECEMBER 7. — Moški pevski zbor Slovan poda svoj jesenski, koncert v SDD na Recher Ave. Začetek ob štirih popoldne. MAJ 3. _ Pevski zbor Triglav poda svoj 23. letni koncert v SND na St. Clair Ave. Začetek ob 4. popoldne. MALE HELP IMMEDIATE OPENINGS SCREW MACHINE OPERATORS STARTING RATE $4.22 PER HOUR Excellent opportunity exists on second shift for men qualified to set-up and operate Acme & Greenlee screw machines and Acme chuckers. These are permanent positions offering top wages and working conditions. Our fringe benefit program which includes pensions, SUB, life and hospitalization insurance, liberal vacation allowance and paid holiday ranks with the best in the area. WRITE — WIRE OR CALL Personnel Department r AEROQUIP CORPORATION 300 S. East Avenue Jackson, Michigan 49203 Phone (517) 783-2585 An Equal Opportunity Employer JULIJ 1G. — Klub slov. upokojencev za Holmes Avenue okrožje priredi piknik na nov:h prostorih ADZ parka v LeRoyju. 20. — Slovenski športni klub priredi piknik na Slovenski pristavi. 27. — Slovenska šola pri Mariji Vnebovzeti priredi piknik na Slovenski pristavi. 27. — Piknik v Zeleni dolini. AVGUST 3. — Ohio KSKJ piknik v parku sv. Jožefa na White Rd. 3. — Korotan priredi piknik na Slovenski pristavi. Igrajo “Veseli Slovenci”. 6. — Federacija Klubov spov. upokojencev ima piknik na farmi SNPJ. 10. — DSPB Tabor priredi svoj prvi poletni piknik na Slovenski pristavi. 17. — S.K.D. Triglav priredi svoj drugi redni piknik v Triglav parku Milwaukee, Wis. združen z mladinsko športno prireditvijo. 17. — Fara Marije Vnebovzete priredi svoj žegnanski festival od 3. pop. do 9. zvečer v šolski dvorani. 17. — Slovenska pristava priredi piknik na svojih prostorih. 23. -24.—Slovenski Dom na Holmes Ave. praznuje 50-letnico obstoja. 24. — Zelena dolina priredi piknik na svojih prostorih. 24. — Letni piknik društva Najsv. Imena fare sv. Vida na Saxon Acres na White Road. 24. — V SDD na Recher Avenue ob enih popoldne balincarska tekma. 24. — Mladi harmonikarji pri- rede, na Slov. pristavi piknik, katerega dobiček je določen za misijonske namene. SEPTEMBER 7. — Slovenska pristava priredi piknik v korist Slovenika v Rimu. 14. — Zelena dolina priredi trgatev. 21. — Slovenski narodni dom, 5050 Stanley Ave., Maple Hts., priredi letni banket ob 5. uri pop. 21. — Ohijska federacija ABZ prirodi letno večerjo in ples v SDD na Recher Ave. Začetek ob štirih. 21. — Vinska trgatev na Slovenski pristavi. 28. — Oltarno društvo pri Sv. I Vidu vabi na kosilo v farno dvorano sv. Vida od opoldne | do treh popoldne. OKTOBER 4. — Društvo SPB Tabor priredi I jesenski družabni večer v Slov. domu na Holmes Ave. | 5. — SDD na Recher Avenue | praznuje 50-letnice obstoja. 5. — Ohijska federacija KSKJ j društev proslavi 75-letnico KSKJ s sv. mašo v cerkvi sv. | Vida ob 11.45, nato z banke-l tom v farni dvorani. 5. — Zelena dolina priredi kosta- ] njevo nedeljo. 11. Društvo SPB Cleveland priredi svoj družabni večer v ] farni dvorani pri Sv. Vidu. 12. — Podružnica št. 14 Slov. ženske zveze priredi “card party”. 19. — Občni zbor Slovenske pristave. 25. — Oltarno društvo fare Ma-1 rije Vnebovzete priredi “card | party” v šolski dvorani. Pričetek ob sedmih zvečer. 29. — Praznovanje slovenske I zastave in narodnega praznika | na St. Clairu. NOVEMBER 2. — Klub Ljubljana priredil večerjo in ples v SDD na Recher Avenue. Začetek ob petih popoldne. 2. — Glasbena Matica poda svoj | jesenski koncert v Slov. nar. [ domu na St. Clair Ave. 2. — Klub Ljubljana priredi večerjo in ples v SDD na Recher Avenue. Začetek ob petih. Igra John Grabnar, g. — Štajerski klub priredi mar- ] tinovanje v dvorani pri Sv. | Vidu. 9. — Dramatsko društvo Lilija proslavi 50-letnico ustanovitve v Slovenskem domu na Holmes Avenue. 15. — Klub upokojencev v Newburghu priredi letni banket v Slovenskem narodnem domu na E. 80 St. ob 5. uri pop. Igra Zabak orkester. 15. — Belokranjski klub priredi I martinovanje v SND na St. [ Clair Avenue. 16. — Pevski zbor Jadran poda | v SDD na Waterloo Rd. svoj jesenski koncert. 16. — Slovenska šola priredi I komemoracijo ob 10. obletnici [ .'ll III, f IP1 ^ Ji m. - • ; m\ N-. ~ o*- : "'■7 ri:)':- V \ •. riy? ■ 'I ; -K. ^ V ........r........i........................ < f S? NAZNANILO IN ZAHVALA V globoki žalosti naznanjamo, da je dne 14. junija I960 v Gospodu preminul naš ljubljeni brat, svak in stric John Gregorčič Pokojni je bil rojen dne 18. novembra 1888 v vasi Velična vas, župnija Zagradec pri Žužemberku, Slovenija, Jugoslavija. Tam žaluje za njim več daljnih sorodnikov. V Ameriko je prišel v letu 1906. Pokopali smo ga dne 18. junija 1969. Pokojnikov nečak, častiti gospod župnik Joseph Celesnik je v Grdinovem pogrebnem zavodu na St. Clair Ave. & East 62. Street blagoslovil truplo in vodil začetne pogrebne molitve in svete obrede. V pogrebnem sprevodu smo potem prepeljali pokojnega v cerkev sv. Vida, kjer je č.g. Celesnik daroval slovesno pogrebno sv. mašo, nato pa na pokopališče Kalvarija. Tudi tam, ob grobu je župnik č.g. Ceiesnik vodil molitve in svete cerkvene obrede za-pokojnikovo dušo. Našo prisrčno zahvalo naj prejme častiti gospod Celesnik za vso naklonjenost in duhovno tolažbo. Prav tako iskreno zahvalo naj prejme častiti gospod Frank Sterk, kaplan v župniji sv. Kristine, da je vodil skupno molitev sv. rožnega venca v pogrebnem zavodu in daroval tudi sv. mašo za pokojnega svojega daljnega sorodnika. Iz vseh naših src se zahvaljujemo dragim sorodnikom, prijateljem in znancem, ki so nam ob tej priliki izrazili svoje sočutje pismeno ali osebno ter vsem, ki so pokojnega počastili in zanj molili. Zlasti se prav lepo zahvalimo vsem, ki ste prišli kropit, vsem, ki ste bili pri sv. maši in tistim, ki ste spremljali pokojnega do groba. Naj dobri Bog povrne vsem, ki ste darovali za sv. maše Za pokojnega, vsem, ki ste s cvetjem in venci okrasili njegovo krsto in grob ter vsem, ki ste dali na razpolago avtomobile za pogrebni sprevod. Posebej hvala vsem, ki ste pokojnemu kaj dobrega storili, zlasti v zadnjem času življenja. Grdinovemu pogrebnemu zavodu smo hvaležni, da nam je izvrstno uredil pogrebne priprave in vodil sprevod. Razposlali smo zahvalne kartice vsem, kolikor smo imeli naslove, če bi kdo radi kake pomote ne bil dobil naše posebne zahvale, lepo prosimo naj nam oprosti. Prosimo, da sprejmete tole skupno zahvalo vsi, zlasti pa tisti, ki jih naša posebna zahvala ni dosegla. Ponovno se zahvalimo dobrim možem, ki so nosili krsto. ZVEZDA! — Tekom nastopa praškega baleta v Londonu na Angleškem je bil posnet tudi tale prizor — zvezda. Ti, o Jezus, naš premili, zlij na dušo Rešnjo Kri, Ti dobrotno se ga usmili, raj nebeški mu odpri. žalujoči: V božjem miru zdaj počivaj, dragi, nepozabni nam, v nebesih večno srečo uživaj do svidenja na vekomaj. brat FRANK in soproga MARY, nečak FRANK JR. in soproga MARGIE, pranečakinji MARY LOU in MARGIE JR. ter ostali sorodniki v Ameriki in v Sloveniji. Cleveland, Ohio 14. julija 1969. OSIROTELI ŽREBIČ IŠČE SKRBNICO — Osirotelo žrebe so prekrili s kožo poginulega žrebeta kobile na sliki, da bi ga ta po duhu “prepoznala” za svojega. Lastnica se trudi, da bi privabila kobilo do tega, da bi tuje žrebe posvojila.