Naročnina mesečno 25 Din, za inozemstvo 40 Din - nedeljska izdaja celoletno 96 Din, za inozemstvo 120 Din Uredništvo je v Kopitarjevi 0L6/III SLOVENEC Telefoni uredništva: dnevna služba 2050 — nočna 299«, 2994 in 2090 (shaja vsak dan zjutraj, razen ponedeljka ia dneva po prazniku Ček. račun: Ljubljana St. 10.650 iu 10.349 za insernte; Sarajevo Stv. 7563 Zagreb Stv. 39.011, Praga-Dunaj 24.79'' U pru v a: Kopitarjevo 6, telefon 2999 Adveni Bilo je pred približno dva tisoč leti. Tam na vzhodu, v jutranji deželi, med Židi, izvoljenim narodom. Hudo je bilo tedaj za Jude, za ta ponosen narod, ki je imel za seboj tako ble-etečo zgodovino in preteklost tako polno neminljive slave. Zadela jih je huda nesreča: izgubili so svojo samostojnost. Njihov slavni Jeruzalem, nekdaj središče njihove narodne neodvisnosti, je bil sedaj komaj še sedež duhovne oblasti. V ostalem pa so bili podložim Rimu, poganom, žarišču poganstva, ki ni maral pravega Boga, ki je sovražil tujce in njihovo vero. Rimu, lu miu je bilo le za denar in za najstrožji red v deželi. Da, obdržali so neke vrste samostojnost, toda delil jo je Judom le tujec, Herod Veliki, poosebljena krutost in zalirbt-nost, nevaren značaj, hinavska duša, ki je bolj zvesto služil Rimu, kot čistokrvni rimski namestniki. Jasno, da Herod ni bil priljubljen. Domačini pa so ga morali prenašati tembolj, ker je imel za zaveznika in zaščitnika cesarja Avgusta, vladarja skorajda vsega, tedaj znanega sveta. Tudi Herod je umrl in nad njegovim g-ro-bom so se razvili hudi boji med njegovimi sinovi. Pošiljali so odposlanstva v Rim k rimskemu cesarju, prosili, moledovali, drug drugega tožili in oorujevali. Rimljani so nekaj časa mirno gledali to početje, ki ga v globini niso nikdar mogli razumeti, nazadnje pa so sklenili, da ustrežejo vsem moledovalcem in de-nuncijantom: Palestino so razklali v več delov, nato so vsakemu odkazali gotove pokrajine ter mu podelili tudi častni naslov oblastnih Cetrt-nikov. Sedaj bo mir, so mislili, ko smo vsem ustregli. Toda miru še ni bilo! Čudno! Rimljani niso mogli ukloniti te majhne, puste, hribovite Palestine. Samo tu niso uspeli, da bi domačini začeli popuščati v svoji veri, da bi se začel razvijati pokret za nekako mešano skupno vero, kar se je povsod drugod, kamor so prišli rimski orli, tako sijajno obneslo. Judi so ostali trdni, nedostopni in odločni ter so zmačajino verovali v pravega Boga, vsemogočnega, pravičnega, edinega. Vse ostale vere in bogove so trdovratno odklanjali in jih smatrali za manjvredne. Črtili so posebno Rimljane, ki so imeli na razpolago celo vrsto Bogov in so se udajali malikovanju. Temu so se v Rimu čudili. Vedeli so namreč, da v takih okolščinah ne bo tako laluko mogoče ukloniti teh samozavestnih ljudi, vernikov v enega samega Boga. Zato so se odločili, da pošljejo v Palestino posebnega cesarjevega namestnika, prokuratorja, ki je imel svoj sedež v Cezareji ob morju ter se le ob največjih judovskih praznikih prikajzal v Jeruzalemu v sijajnem spremstvu rimskih legij. Toda tudi to je Jude bolelo. Oib najveličastnejših judovskih praznikih so morali gledati rimske vojake, kako so v sencah rimskih orlov korakali po njihovi prestolici. To je ranilo narodno zavest Judov in jim priklicalo nazaj v spomin velike dneve prošlosti. Vzbudilo jih je, združilo in strnilo proti Rimu. Vse ljudstvo jutranje dežele se je zganilo. Od hriba do hriba, od kraja do kraja je šel glas o tem dogodku: rimski orli v svetem mestu Judov! Makabejski časi se vračajo! Dih uipora je kot mrzlica vel po deželi. A ne pri vseh! Kajti najbogatejši so bili prijatelji Rima, so se družili z Rimljani, so se jim prilizovali in taiko pomagali utrjevati njihovo oblast v svoji lastni deželi. To so bili Saduceji! Bila je zares grozna stiska! Mesija mora priti, Odrešenik, ki bo pognal sovražnika, ki Lo zavladal ne samo v lastni domovini, ampak bo zavladal nad vsem svetom, ki ntu bo Jeruzalem sijajna vesoljna prestolica. Tako so začeli učiti pismouki ter v tem smislu tudi razlagali besede davnih prerokov. Ob Jordanu se je oglasil neki »pokorni pridigar. Kobilice je, smolo vživa, in v veiblodje kože se odeva. Janez Krstnik nuu je ime in pravijo, da oznanja prihod tega odrešenika Judov in judovskega naroda. Torej bo Mesija, Odirešenik, vendar le prišel! Torej bo rimske nadvlade vendar le konec. Od vseh straui Palestine derejo ljudje k Jordanu k Janezu Krst-niku. »Delajte pokoro«, pravi, uči, krščuje, umiva v jordanski vodi, očiščuje ljudi greha in jih tolaži ter • napoveduje, prihod Odrešenika. Srca kar hitreje bijejo, upadli pogum narašča. Morda pa je to sploh že Mesija, Odrešenik! Ne, ni, samo prerok je, spoikorni pridigar. Šele za njim pride Odrešenik, ki mu on samo pot pripravlja, ki je tako velik, da mu ne upa niti razvozlati njegovih čevljev. In Ihidje so ga poslušali, se očiščevali zmot, rastli v pričakovanju, se utrjevali v upanju ter se vrasli v nova Krstnikova načela. To je bil advent judovskega ljudstva. Advent! Čas priprave naj bo to! Ivo izkoristimo stisko, da se pripravimo na Odrešenikov prihod v naše duše in v hotenje našega občestva. Saj je danes vsenaokrog sama tema, sama stiska in beda. Saj je naša družina vsa polna tožb in tarnanja. Saj bi radi vsi klonili v obupu, ko upe drugega za drugim morijo črna dejstva vsakdanjega življenja. Tehnika napreduje, kultura pada! Sami novi izumi drug drugega preganjajo, ljudje pa kruha nimajo. Besedne zaščite so usta polna, dejanske pa je tako malo. Zabavišča se polnijo in denar požirajo, cerkve pa se praznijo, ker ljudem ni več za utehe duha. Za denarjem vse drvi, z duhovnimi vrednotami pa tlakujemo svoje življenjske ceste. Telesna kultura naoreduie. ne™ rt„ ha pa trpi škodo. To nam je vse znano pod imenom blagovne in duhovne stiske, ki je dala pečat naši dobi in našemu rodu. Mesija, Odrešenik naj pride! Ali bo prišel, oznanjevalec boljših časov, ki bo razgnal to temino in ustvaril pogoje za solnčno rast človeštva? Mesija, da rešuje, tolaži, dviga in deli srečo! Pa saj je že med nami. Pred 2000 leti je prišel in prinesel človeštvu odrešenje. Umrl je sicer na križu, a pustil je zapoved ljubezni in pravice. Ustanovil je svojo Cerkev, v kateri med nami živi, in smo vsi postali otroci božji. Sredi med nami posluša ter uslišujc. Samo očistiti je treba duhovne oči, da ga bodo videle, duhovna ušesa, da ga bodo slišala, srce, da bo do ujejra i»ogei gias njegove ljubezni. Veteizdajalski proces v Litvi Nemčija Baltik - Poljska Ukrajino Tajne poljsko-nemške pogodbe - Rovarenje kljukastega križa med baltskimi državami Varšava, 16. dec. 1934. Velaiizdajski proces proti 126 narodnim socialistom, ki so v klajped-sketn (memelskem) ozemlju v Litvi po nalogu nemških narodnih socialistov rovarili proti drž. nedotakljivosti Litve in za odcepitev Klajpede, se razvija v pravi medna-rodnopolitični škandal prvega reda. Za zasto-rom, ki se polagoma dviga, se prikazujejo prav zanimivi cilji nemške zunanje politike, ki so v vzročni zvezi z nedavno sklenjenim prijateljskim paktom med Nemčijo in Poljsko. Obloženi hitlerjevci so se v treh različnih Hlevskih strankah udej-stvovali po navodilih — sprejetih iz Nemčije Vsi so priznali krivdo veleizdajalskega rovarenja. Javnost bo torej dobila popolnoma jasen vpogled v baltsko poglavje nem-ško-poljske politike. Drž. tožilec bo čital obtožnico več dni in bo obrazložil tudi politične posledice delovanja teh veleizdajal-cev v nemški službi. Nemška narodno-soci-alistična stranka se je v Litvi posluževala istih sredstev, kot pred par meseci v Avstriji. Hitlerjevci so imeli nalog, da se na pritajen način vrinejo v politične stranke, da povsod ustanavljajo tajne odseke SA oddelkov. Od časa do časa so prihajali celo »Slurtnfiihrerjl« iz Berlina, ki so imeli predavanja po vsej deželi. Državni tožilec je pri obravnavi prebral zanimivo tajno poročilo o »kulturnem predavanju«, ki ga je imel na več krajih v Klajpedi in v okolici xSturmfiihrer« Miiller iz Berlina, nekaj dni pred božičem 1933. „Kulturna predavanja" »Sturmfiihrer« Miiller je pripovedoval litevskim narodnim socialistom, da morajo biti poslušni vo- iiki Nazorna slika o silah, ki jih je razvezal poljsko-nemški pakt diteljem SA oddelkov, tako stepo poslušni, kot go v Nemčiji. Samo tedaj bedo imeli uspeh. Pripravljeni morajo biti, kot v Nemčiji, da žrtvujejo vsak trenutek življenje za velike cilje, ki so si jih postavili. Velika Nemčija bo že prišla na pomoč v dani potrebi, kadar se bodo dvignili, da zavoju-jfsjo klajpedsko ozemlje. Nemške SA napadalne čete bodo takrat takoj prikorakale iz Vzhodne Pru-sije čez reko Njemen, se združile z SA oddelki v Litri, prinesle seboj dosti orožja, tako da bo zmaga gotova. Obtoženi go priznali tudi, da so vsa teroristična dejanja z bombami in podobno izvršili le nalogu iz Berlina. Priznali so končno tudi, ko-iko denarja so prejeli od nemške centrale v Berlinu Kaj je poljsko-nemški pakt? Državni tožilec je v svoji obtožbi, kot sem zgoraj omenil, prešel tudi na mednarodno politično polje ter pokazal, da se Litva prav dobro zaveda političnega ozadja tega škandala. Danes ni več nobena tajna, pravi obtožnica, da sta se Nemčija in Poljska dogovorili, kako si bosta med seboj porazdelili evropski vzhod. Poljska bo stremela čez Ukrajino proti Odesi na Črnem morju, da se tako razširi na »svoje stare zgodovinske meje«. Nemčija jo bo v tem pogledu podpirala. Kot protiuslugo pa mora Poljska pustiti Nemcem svobodo kretanja na Baltiku in v Podonavju. Nemčija in Poljska zato ne moreta pristopiti k vzhodnemu paktu, ki ga jima ponujata Francija in Rusija, ker bi v vzhodnem paktu morali zanikati to, na kar sta v nemško-poljski prijateljski pogodbi prisegli. Vzhodni pakt zahteva spoštovanje in jamstvo za meje Rusije in baltskih držav, kar pa ravno poljsko - nemška pogodba podira. Delovanje hitlerjevcev v Litvi, v Le-tonski. r Estiji in na Finskem samo dokazuje resničnost teh trditev. Za Klajpedo-Kaunas, Riga... Klajpedski škandal je torej razgalil prav ogabno politično zaroto, ki ustvarja na severu resen političen položaj. Ko bi Litva bila velesila, bi imel škandal drug zaključek, tako bo pa ostalo ie pri »moralnem zgražanju«. Vse baltske države pa so si popolnoma na jasnem, da bi za hitlerjevskim udarom v Klajpedi prišel udar najprej v Kaunasu, nato v Rigi, v Tallinu in na Finskem. Vse to pa pod dobrohotnim pogledom Poljske, ki jo srce vleče v Ukrajino in na Madjarsko. Zato pa tudi razumemo, zakaj se poljski in nemški tisk (ako vzajemno trudita, da bi odmev tega procesa, ki jc razkril umazano roko narodnega socializma na Baltiku, kolikor mogoče zadušil. Klajpedski škandal bo baltski blok še bolj utrdil. W. R. 511 prič Kovno, 18. decembra, b. Danes bo končano čitanje obtožnice protii Nemcem iz tnemelskega področja, ki so obtoženi radi narodno-socialislčne propagande in veleizdaje. Računa se. da bo zasliševanje obtožencev končano 6. januarja, od 7. do 31. januarja pa se bo zaslišalo 511 prič, ki so pozvane k glavni razpravi. Francosko-italijanska pogajanja Na mrtvi točki ^tm obsodi revizionizem in prizna nedotakljivost Male zveze »Slovenec« je že pred osmimi dnevi obvestil svoje čitatelje o žrtvah, ki jih je Francija pripravljena doprinesti v Afriki za prijateljstvo z Italijo. Naslednje brzojavne vesti bodo vprašanje še bolj pojasnile. Pariz, 18. dec. TO. Francosko-italijanska pogajanja, ki so razdeljena v tri ločena vprašanja, so razun v predelu Podonavja takorekoč že popolnoma uspela. Glede italijanskih želja v Afriki je danes znano, da nudi Francija Italiji podaljšanje za 15 let pogodbe iz 1. 1896., ki dovoljuje italijanskim prebivalcem v Tunisu, da ohranijo svojo italijansko narodnost, nadalje odstopi Italiji na jugu Libije obsežna ozemlja prav do gorovja Tibesti, tako da bo bodoča italijanska meja oddaljena od čad-skega jezera le še kakih 800 kilometrov, slednjič odstop obrežja Obok v francoski koloniji Džibuti ob Rdečem morju ter soudeležbo Italije pri železnici, ki vodi iz Džibutija v abesinsko prestolico Addis Abebo. V vprašanju pomorske enakopravnosti sta zaenkrat obe državi težave obšli z molkom, toda Italija je pripravljena prenehati z graditvijo 35.000 tonske križarke, ki bi ogrožala samo Francijo. Prenehajte z revizionizmom! Glede Podonavja pa zijajo še široki prepadi med obema vladama. Francija je namreč v teh pogajanjih povezala med seboj vprašanje afriških kolonij, kjer je popustila v korist Italije, z vprašanjem revizionizma v Podonavju, kjer noče po- Vsako leto se spominjamo prihoda Odrešenika na svet. In advent je priprava zn ta veliki spominski dan. Čas čiščenja v resnosti iti iskrenosti. Ne samo za nekatere. Saj smo vsi skuipaj občestvo božjih otrok, ena sama velika družina v stiski in bedi, ki potrebuje dviga. Nobeden stan ali poklic nc dela izjeme, nobena starost nas nc sme razdvajati v tej skupni dolžnosti. Advent, čas priprave na Odrešenika, ki nas bo dvignil iz naše stiske. Janez jia jc tudi za našo dobo veliki glasnik, naš vzornik v delu in u/pauju, ki nikdar ne mine. pustiti in zahteva protidajatev od Italije. V Podonavju sta se namreč pojavili v okvirju revizionizma dve ločeni vprašanji: neodvisnost Avstrije in nedotakljivost držav Male zveze. Glede Avstrije so težave le male, ali jih skoraj ni, ker tako Francija kakor Italija enako vztrajata na zahtevi, da je treba varovati neodvisnost avstrijske republike z vsemi razpoložljivimi sredstvi in sla torej tudi obe državi pripravljeni predložiti evropskim državam v podpis mednarodno pogodbo, ki bi avstrijsko neodvisnost tudi jamčila. Toda, če je na ta način revizionizem zavrt v korist Avstrije in na posebno željo Italije, ga je treba zavreti tudi v korist držav Male zveze, ki je zaveznica Francije. Italija pa tega dozdaj še ni hotela uvideti. Izjava, hi naj jo da Mussolini Francoska vlada je nedavno predložila Mussoliniju, da naj v poselini javni izjavi izrazi, da so mu meje držav Male zveze ravnotako svete, kakor mejo Avstrije. Med državami Male zveze ima posebno Jugoslavija vtis, da Italiji njene moje niso Predlog v francoski zbornici mnogo mar, ker je italijanska vlada dosledno podpirala madjarski revizionizem. Ta vtis jc treba odstraniti, sicer ni mogoče misliti na kakšno iskreno sodclovanjo. Treba je na vsak način odgnati oblake revizionizma, ki vznemirjajo Malo zvezo. Kako, je odvisno od Mussolinija, ki naj, da ponovimo, v posebni javni izjavi podčrta državno neodvisnost vseh držav Male zveze in nedotakljivost njihovih meja. »Pertinaxc pripoveduje r »Echo de Paris«L, da se je Mussolini izjavil pred senatorjem Berangcrjem, da takšne izjave noče dati in da jc po njegovem mnenju dovolj, kar je dne 6. oktobra v Milanu rekel, ko je izjavil, »da ponuja še enkrat svojo roko v spravo Jugoslaviji«. Francoska vlada je odgovorila, da države Male cvezo in Jugoslavija menijo,d da to nikakor ne zadostuje in je trelm mnogo več. Na tej točki s« pogajanja sedaj obtičala. Francoski zunanji minister Laval ne more t takšnih okoliščinah v Rim. ker bi s tem Malo zvezo naravnost prisilil, da gre iskat varstva in jamstev v nemško obmofjo. Starši in otroci Sicer so nekateri v Franciji, pravi Portinax na koncu svojega članka, ki nam nasvetnjojo, da sklenemo prijateljstvo z Italijo sami, ne da bi se ozirali na svoje zaveznike. »Naj se najpreje sporazumejo med seboj starši, oti-oci jim bodo že sledili«, tako pišejo ponekod v francoskem časopisju. Kako bedasto jo takšno filozofiranje, in kako škoduje ugledu Francijo. Pot v Riin vodi danes edino skozi Belgrad, kakor vodi pot v Berlin skozi Moskvo. Podržavljenje vojne industrije Pariz, 18. dec. AA. Pri debati o izrednem vojnem kreditu v višini 800 milijonov frankov je poslanec in bivši minister Pierre Cot (radikalni socialist) načel v poslanski zbornici vprašanje o mednarodnem sporazumu glede podržavljcnja vseh jianog industrije orožja in vojnega materijala. Predsednik vlade g. Flandin jc odgovoril g. Cotu, da je to predlog, ki bi mogel priti na prihodnje zasedanje raaorožitvene konference. Tnkoj je pa dodal, da ho zelo težko napraviti mejo med vojno industrijo v pravem pomenu besede in nekaterimi industrijami, ki so neogibno potrebne obrambi državi v primeru vojne. Predsednik vlade jc dalje dejal, da odkrito izjavijo, da bi bilo podržavljenje vojne industrije v mnogih ozirih zelo težko izvedlj iva stvar, laliko j>a reče, da je vlada trdno odločena sprejeti zakonske odredbe, ki l>odo onemogočile, da bi orožna industrija v morebitni bodoči vojni ponovno postala' vir nesorazmernemu in pretiranemu bogatenju posameznikov. Novi salzburški nadškof Vatikan, 18. dec. TG. Sv. oče je Imenoval apostolskega administratorja za Tirolsko škofa dr. Siegmunda W a 117. a za nadškofa v Salzhurgu. Dunajska vremenska napoved: Milo vreme bo trajeio še dalje. V višinah solnce, sicer inctfla. Odstop Uzunovičeve vlade Ostavko sta povzročila ministra B. Jevtič in dr. Kofic Belgrad, 18. dec. AA. Ministra Dragotin Kojič in Bogoljub Jevtič sta danes podala ostavko na svoja ministrska položaja. Pri tej priliki je predsednik vlade Nikola Uzunovič danes dopoldne podal kraljevemu namestništvu ostavko vlade. Ostav- ka je bila sprejeta. Uiunovifeva vlada bo opravljala posle do imenovanja nove vlade. Popodne je Nj. kralj. Vis. knei namestnik Pavle sprejel v avdijeneo predsednika senat« dr. Dragoljuba TomaSiča in predsednika Narodne skupščine dr. Kosto Kumanudija. Iluzije III. cesarstva Priprave na vojno Angleži pravijo: Pustimo, da se Nemčija oborožuje Francija pa odklanja vsaka takšna pogajanja z Nemčijo Pari«, 18. dec. b. V tukajšnjih političnih krogih prevladuje prepričanje, da 6edaj o kaikšmih direktnih pogajanjih med Francijo in Nemčijo ne nvore biti niti govora, čeprav želi Nemčija, da sklene b Francijo vojaško konvcncijo. Na merodajnem političnem mestu, kakor tudi v vojaških krogih izjavljajo, da o tem ne more biti govora, kor jo jasno, da ne bo prišlo niti do razgovorov, kaj šele do pogajanj med Nemčijo in Francijo. To, kar hoče Francija, je utrditev miru v Evropi in predvsem jamstvo za ohranitev ne samo avstrijske neodvisnosti, temveč tudi neodvisnosti baltskih držav in Hale sveče. London, 18. dec. e. Angleški časopisi danes zelo mmogo pišejo o nenadnem zastoju pogajanj med Parizom in Berlinom. Anglešiki časopisi vidijo v tem predvBem stremljenje Francije, da se prej rešijo vprašanja, viseča med Italijo in Francijo. Vkljub temu pa časopisi en »dušno pišejo, da je treba neti nemški problem v delo tak, kakršen je. Dejstvo je namreč, da se Nemčija oborožuje in da je Evropa v tem ne more več zavreti. Zato misli angleško javno mnenje, da je treba to dejstvo kratkem alo sprejeti in primati Nemčiji pravico, da se nemoteno oborožuje šc naprej. Samo nekaj želi Au-glija. Višina in način nemškega olx>roievanjn naj se določi i mednarodno pogodbo, ki bi jo poleg Nemčije in Francije podpisali tudi Italija in Anglija. V tej pogodbi naj bi Nemčija tudi priznala pravico mednarodni komisiji, da nadzoruje nemško oboroževanje. V bistvu pa to prav zia prav ne bi bilo nič drugega kot nekak poskus revizije mirovne pogodbe in to celo izven Zveze narodov. Silno težko bi zato Francija sprejela ta angleški predlog in je zato čisto razumljivo, da se Francija tem bolj odmik« od Nemčije, ei in bolj iznaša Anglija tako čudne predloge. Toda zdi ee, da je Italija dobro poučena o namerah anglešike vlade in v kakšni meri se hoče Anglija vmešavati v fraiipoeko-nemški 6por. Zato je silno čud,no vplival v Parizu članek revije >A1-fari EsterU, ki ga je napisal publicist Emgely. Člamkar' pravi, da je pretirano mieliti na to, da bi mogel Laval priti v Rim že pred božičem. Z ozirom na vse to zaključujejo angleški časopisi, da je le malo verjetno, da bi se v mednarodni politiki moglo zgoditi kaj odločilnega pred plebiscitom v Posaarju. Italijansko-abesinski spor Anglija trdno brani Abesince Angleški zunanji minister izjavlja, da je Ualuala abesinska Rim, 18. dec. TG. Sir John Simon je dal glede na spomenico Italije izjavo o italijan-sko-abesinskem sporu, v kateri je orisal do: gotike, ki so se odigrali pred incidentom pri Ualualu. Britansko-abesinska komisija, ki ima nalogo, da potegne končno črto med Abesinijo in britansko Somalijo, ker so v glavnem dela končana, je prišla 23. novembra v področje pri Ualualu, ki se nahaja na tromeji med Abesinijo ter britansko in italijansko Somalijo. Kakor znano, v tej coni še ni potegnjena meja med Abesinijo in italijansko Somalijo. Zemljišče, na katerem se nahajata dva velika vodnjaka prt Ualualu. • bila štirikrat pomnožena. Povsod gradijo nove vojašnice. Po mestih, ki doslej sploh niso imela vojaštva, se pojavljajo garnizije. Na vse načine pritiskajo na dijalke, naj stopijo v Reichsvvehr. Vsa mladina se vzgaja vojaško, v kultu telesne sile, v germanskem ponosu, v preziru inozemstva. Ko so dijaki na počitnicah, morajo preživeti tri tedne v taboriščih. Vsem vcepljajo »junaškega duha«. Vedno mi prihaja na misel: »Ali Fraincija za vse to ne ve?« Nemško letalstvo Pripovedovali so mi reči, ki so se mi zdele gorostasne, značilno pa je, dn ljudstvo verjame, da so resnične. V Kruppov ih tovarnah delajo noč m dam topove, puške in strojnice. Med Magdebuirgoui im Halleom, na mest«, kjer je bili pod zemljo rudnik, so napravili pravo podzemeljsko mesto, ki se je spremenilo v tovarno orožja. V sedmih krajih, in sicer tudi pod zemljo, so velike zaloge razstavljenih letal. Nemci se ponašajo, da je njihovo letalstvo prvo na svetu, saj, kolikor zadeva aktivne pilote. Dejstvo je, da šteje Rejch.s-we.hr danes že 300.000 mož. Oktobra so ji bile dodeljene nove sile. Nemci računajo, da bodo v petih letih pripravljeni. Neki visoki civilni uradnik mi je dejal: »Ko bi bil jaz Francoz, bi niti en dan ne čakal Ln bi napovedal vojmo.« Tisti Neinci, ki niso še popolnoma zgubili glave, s strahom gledajo v bodočnost in na vojne priprave. Propagando, ki jo je Nemčija začela proti francoskemu oboroževanji že pred leti, se danes obrača proti njej sami. Pametmi Nemci se vznemirjajo: »Če je Francija res glede oboroževanja 15 tet pred nami, ali ni gotovo, da bomo premagani v trenutku, ko smo povsem osamljeni?« Tudi v krogih, ki so prepričani, da je vojna prava norost, vedno zaključujejo razgovor o tem vprašanju takole: »In vendar drvimo v njo; vse, kar delamo, to dokazuje.« Zakaj so bili posekani gozdovi v gorah sredi poletja? Zakaj so bili rakverirani v jeseni kmetijski pridelki, kakor krompir. To se je zgodilo, da se zaloga alkohola poviša. Glede izida vojne so modri Nemci zelo pesimistični. Danes nimamo več pravih poveljinikov; takoj nas bodo drugi premagali. Nemčijo bo zadela usoda Avstrije. Raztrgali jo bodo v majhne kose, zn katoliško cerkev Ivodo nastopili hudi časi. Kakor 1.1914 . . . Ugovarjal sean jim, češ, da ne verjamem v možnost vojne, saj je Hitler tako pogosto izjavil, da hoče mir. Res, Hitler hoče mir, toda samo začasen mir. On hoče mir, ker je sam doživel vojino in ker hoče izvesti obnovo Nem- čije, da se na vojno bolj skrbno pripravi. Odtod nemške ponudbe Franciji in Poljski ter nemške odpovedi. Hitler dobro ve, da je vse nemško javno mnenje občutljivo glede dveh točk: Posaarja in Avstrije. Kot Avstrijec zahteva Anschluss in potrpežljivo čaka, da s« uresniči, ker je prepričan, da Avstrija ne more živeti. Do priklopi t ve mora priti; toda tedaj se bo postavilo vprašanje vojne s Framcijo in morda tudi z Italijo. Tudi radi Posaarja se vojma lahko »prožL Kdo ve, aH bi narodna socialističma stranka lahko prenesla udarec, ki bi ga ji zadal poraz pri ljudskem glasovanju? V vsakem primeru mora imeti Hitler vse ljudstvo za sabo in vse sile morajo biti osredotočene. Potrebno je, da je nemški narod prepričan, dn je vlada hotela mir in da je bila Nemčija napadena. Zato mora braniti svojo čast in svojo svobodo. Izid bodoče vojine je odvisen od razpoloženja ljudstva. Nilkar se ne motimo. Hitler se trudi, da bi ves nemški narod pripravil psihološko za vojno in zato tako poudarja, da hoče mir. To poudarjanje sc sklada v glavnem s težnjami a naroda. Nemški narod je treba tako obdelati, da bo v primeru vojne prepričan, kakor je bil 1. 1914, du so ga sovražniki napadli, čeprav On sam hoče mir. Značilno je, da noče Hitler v svojih govorili nikdar priznati, da je sedanjo gospodarsko krizo povzročla vojna. Co bi se nemško ljudstvo o tem prepričalo, bi navdušenje za vojno toliko bolj poleglo. Dejstvo je tudi, da prav naglo oboroževanje zahteva ixl nemškega ljudstva milijone in milijone in še bolj zaostruje gospodarsko krizo. Vojna - izhod iz krize Verjetno je, da skuša Hitler iz oboroževanja kovati kapital, da bd lahko izvajal diplomatski pritisk. Gotovo ie, da preti nairodno-ao-cialistični revoluciji velika nevarnost od strani gospodarske krize. Ni izključeno, da bo kriza gnala narodno-soeinlistično stranko v obup, ki bi utegnil postati usoden. Narodna-sociali-sitična stranka noče kapitulirati v nobenem pogledu im hoče na vsak način premagati krizo, da potem izvede notranjo revolucijo. To je mogoče edino, ako se sporazume s sosedi. Edino ta sporazumi bo pospešil nemško zunanjo trgovino in dovedel v Nemčijo likvidni kapital. Hitler hoče z velikamskimi zborovanji — zborovanje v Niirtibergu je bilo gotovo največje, kar so jih narodi sploh videli — preplašiti inozemstvo; saj je znano, da ljudske množice ▼ inozemstvu hočejo na vsak način mir. Na ta način naj bi se inozemstvo prepričalo, da more Nemčiji pomagati iz gospodarske krize, ker bi sicer mar prišel v nevairmost. Ako je imelo to zborovanje v Niirnbergu ta namen, potem lahko trdimo, da ni uspelo. Hitler priznava samo politiko sile. Možno je, da bi v danem trenntku rad obrnil pozornost ljudskih množic od gospodarske krize s kakim sunkom proti Evropi. Človek se o tem prepriča, ko zadiha ozračje miiitarizacije države, ki siknbno pripravlja tndi človeški vojni materija!. Isto misel vzbujajo krasne avtomobilske ceste in čedalje hitrejše proizvajanje avtomobilov. Nadalje reforme težijo za tem, da v primeru vojne podredijo vse sile, tudi javno mmenje, oblastvu. TtV^djikp-zuje tudi jx>speševanje kmetijstva, iki že danes lahko preživlja skoro vso državo. Neizčrpni zakladi svobodnega ljudstva Lebrun poveličuje demokracijo Pariz, 18. dec. b. Na svečanem zborovanju francoskih županov ob priliki 50-letuice zakona, ki je dal francoskim občinam samoupravo, je predsednik francoske republike lebrun imel sijajen govor o nalogah demokracije, v katerem je med drugim tudi dejal: »Svoboda, ki so jo naši očetje kupih s tolikimi žrtvami, je dane« poglavitna gonilna sila našega javnega življenja. Ros je, da so se po vojni našli nekateri, ki so rekli, da Je treba oblike vladanja spremeniti, da je treba obrniti hrbet demokraciji, ki je izraz ljudske svobode, ter se poslužiti samoobla-sti in diktatorskih oblik vladanja, ki izročajo vse pravice v roke enega samega. Saj se spominjate, kako je pred par dnevi angleški zunanji minister opisal ljudske svoboščine. Rekel je, »da so se zaporedoma na-rodi skušali okoristiti s trenutnimi ugodnostmi diktatorske samovlade. Toda Anglija je ostala pri onem drugem načinu vladanja, ki obstoji v tem, (la si ljudstvo samo da vla-ilo, ki potem v imenu vsega ljudstva vodi njegovo in državno usodo, ne da hi omejevala svoboščine v parlamentu niti svobošči- ne, ki jih ima vsako človeško bitje. Anglija je dosegla velike uspehe s tem načinom vladanja, ker se ni nikoli dotaknila bitnih pravic ljudstva in tradicij ljudstva, ki ljubi in je vdano svobodi.« Tako Anglijal Tudi Francija sc z vsemi silami svoje biti pridružuje tei angleški izjavi in ostaja na stališču, da so nedotakljive pravice do svobode, večna načela vlad svobodnih narodov. Res je, da se v tej krizi pojavlja vsepovsod neko "nevtešljivo hotenje po politični obnovi. Zelja po avtoriteti, po trdnosti, po redu, zahteva po povdairku skupnih narodnih koristi nad osebnostnimi koristi, po večjem poštenju v upravi naroda in države. Francija bo šla iskat novih moči, ki bo za politični preporod potrebne, v neizčrpljive zakladnice ljudskega dela, ne v diktature, ne v nasilne samooblasti, marveč v svoboden razmah najboljših obnovitvenih sil ln zasebnih pobud, ki dozorevajo samo med svobodnim ljudstvom.« Francoski žnpani so besede predsednika republike sprejeli r. največjim navdušenjem. Atentat na Hitlerja Celovec, 18. dec. b. »Volksblatt«, ki je bil doslej vedno zelo dobro poučen o dogodkih v Nemčiji poroča, da je 17 letna hčerka pred kratkim aretiranega šieskega predsednika Briicknerja izvršila atentat na Hitlerja. Ko je »vedela ia aretacijo svojega očeta v Berlinu, se jo tudi ona odpeljala tja in iz svojega avtomobila večkrat ustrelila na avtomobil nemškega državnega predsednika Hitlerja. Po pisanju lista je bil Hitler ranjen. Hitlerjevo SS spremstvo pa je nato pričelo streljati proti avtomobilu Briieknerjeve hčerke ter jo pri tej priliki obenem • šoferjem ubil«. Nemški časopisi o >om doslej niso ničesar poročali. Priznavajo edino lo. da je Briicknerjeva hčerka po aretaciji svojega iMicta izginila iz Vratislave. Kitajci morijo misijonarje London, 18. decembra. AA. Iz Šanghaja poročajo, da se potrjujejo vesti, po katerih so uporniški komunisti javno usmrtili več ameriških misijonarjev. Komunisti so oznanili, da je to šele začetek splošnega klanja tujcev na Kitajskem. Usmrtili so tudi ženo nekega ameriškega misijonarja, gospo Stain, ki se ji je malo prej posrečilo skriti pri nekih krščanskih Kitajcih svojo hčerko Heleno, lako da jc vsaj otroka rešila smrti. Kitajci so otroka včeraj skrivaj pripeljali ¥ Vuho kjer ao ga prevzeli tamkajšnji Evropci. Spomini f kard. Gasparrija Rim, 18. dec. e. Tukaj ee je danes potrdila vest, ki je krožila zadnje čase o tem, da je kardinal Gaaparri napisal spomine im jih dal neki ameriški založbi v objavo. Pokojni kardinal je začel • pisanjem spominov na nasvet glavnega urednika ^Osservatore Romano« grofa Detla Torre. Začela sta spomine pisati tako, da jih je kardinal Gasparri pripovedoval grofu Torreju. Kmalu pa se je pokojni kardinal odločil, da sam nadaljuje s pisanjem spominov. Te spomine je končal tik pred svojo smrtjo. Sedaj so spomini že v tiskarni in bodo izšli v najkrajšem času istočasno v italijanskem in angleškem jeeiku. V vsem svetu vlada silno zanimanje zn te spomine enega največjih cerkvenih pravnikov in diplomatov. Spomini se dele v tri poglavja: doba mladosti, doba službe v cerkveni diplomaciji od munciature v Peruju do nastopa državnega tajništva leta 1914: doba državnegt tajništva pod Benediktom XV. in Pijem XI. Žitna konferenca Moskva, 18. dec. c. Tukaj se je danes otvorila velika žitna konferenca med Poljsko, Nemčijo in Sovjetsko Rusijo. Ta konferenca ima za cilj, izdelati podroben načrt za enotno žitno politiko. Začetkom januarja naj bi stopil v veljavo sporazum med temi tremi državami glede uvoza in izvoza > žita. 107 usmrtitev za Kirova Moskva, 18. dec. TG. Število usmrtitev kot posledica za umor Kirova je z usmrtitvijo 28 Ukrajincev sedaj naraslo na 107. Nov srednjeameriški prekop Washington, 18. dec. TG. Predsednik mornariškega odseka v ameriškem parlamentu Carl Wi.nson je predložil zbornici predlog, naj ameriška vlada zgradi nov prekop čez Srednjo Ameriko in sicer skozi Nikaraguo, na črti, ki je bila sprejeta že pred 30 leti. Ta drugi prekop postaja neobhodno potreben vsled razvoja na Tihem morju, ker ameriška mornarica skozi panamskega ne bi mogla zadosti hitro prestaviti svojega brodovja z vzhodne na zapadno obalo države. Prekop bi bil 172 milj dolg ter bi> šel iz Greytowna v TSri-to čez reko Desuado, Sanjuan, naravnost skozi Nika-ragvansko jezero. Iz združenja skavtov Belgrad, 18. dec. AA. Prof. ing. Stipetič, starešina skavtske župe v Zagrebu, je 'odstopil kot starešina. Uprava Zveze skavtov kraljevine Jugoslavije je odstop vzela na znanje in razpustila steg skavtov Belgrad I. in imenovala za komisarja Mito Kulovica. Uprava Zveze skavtov kraljevine Jugoslavije je razpustila tudi skavtski steg Zagreb I. V zvezi s tem je minister za telesno vzgojo prepovedal delovanje skavtskega stega Zagreb I., ker načelno ne dovoli ustanavljanja ne delovanja skavtskih organizacij izven Zveze skavtov kraljevine Jugoslavije. Belgrajske vesti Belgrad, 18. dec.. m. Tukajšnje okrožno sodišče je danes popoldne izreklo oprostilno razsodbo v kazenski zadevi proti vseučili-škenm profesorju dr. Mileti Novakoviču in ostalim članom razsodišča v znanem sporu naše države s češkoslovaško tvrdko Ring-hofer Werke A. G., proti katerim je državni tožilec naperil obtožbo, češ da so z rešitvijo toga spora materijalno oškodovali našo državo. Belgrad, 18. dec, m. V zvezi z novim položajem v jugoslovanskem nogometu je bila danes konferenca v kabinetu ministra za te-lcstfo vzgojo, na kateri je predsednik Jugoslovanske nogometne zveze Miodrag Filipu vič podal ustno ostavko na svoj položaj. Fi-lipovič je v svoji ostavki navedel motivaci jo, da mu je v sedanji konstelaciji zveze ne mogoče delati. Belgrad, 18. dec. m. Po sklepu senata Aleksandrovega vseučilišča v Ljubljani, ki je bil sprejet na včerajšnji komemorativni seji ob priliki rojstnega dne blagopokojnega kralja Aleksandra I., da odide zastopnik tega vseučilišča na grob blagopokojnega kralja in se tam v imenu toga vseučilišča pokloni manom pokojnika, je danes prispel na Oplc-nac prorektor g. prelat dr. Matija Slavič in tam izvršil poverjeno mu misijo . Belgrad, 18. dec. Danes so odkrili veliko ko-mpcijsko alero v ameriško-jugoslovanski petrolej ski družbi. Pričakujejo š« danes več aieiacij. Oseb ne vesti Belgrad, 18. decembra. Pri, direkciji pošte in brzojava v Ljubljani so napredovali Janko Kavčič, na pošti Ljubljana 1 Marija Rezič, Kazimir S t o p a r in Vera Urbančič, na pošti Ljubljana 2 Ljubica II a j d i g , Mirko K r a -m a r i č in Marija P e n g a 1, za p. t. tehnike pri terenski t. t. sekciji Ljubljana Josip Puntar, pri t. t sekciji v Mariboru Franc K r a n j c, za p. t. manipulante pri pošti Maribor 1 Mihaela G a č n i k , pri pošti v Zidanem mostu Silvestra Lipovšek. Z odlokom ministra za. gozdove in rudnike sta premeščena: za gozdarskega pristava v 8. skupini ln šefa gozdne uprave v Fužinah inž. Lavoslav Lovrič, gozdarski pristav pri sreskem načelstvu v Delnicah s sedežem pri sreski izpostavi v Fužinah, in za gozdarskega pristava v 8. skupini in šefa gozdne uprave v Apatjnu inž. Jaroslav Hus, gozdarski pristav v isti skupini pri gozdnem ravnateljstvu v Apatinu. Nov odbor nogometne zveze Belgrad, 18. dec. AA, Na konferenci 7. t m. za telesno vzgojo prebivalstva je prosil minister za telesno vzgojo prebivalstva člane uprave JNS, da mu dado na razpolago svoja mesta v primeru, da se pokaže potreba, da se more izvesti ozdravljenje razmer v jugoslovanskemu nogometnemu savezu. V zvezi s tem je minister sprejel ostavko vseh čla^ nov in je kot pristojna oblast v zmislu čl. 1 zakona o ukinitvi izprememb in dopolnitev zakonskih določb, ki se nanašajo na vrhovno državno upravo od 3. decembra 1931 in v zvezi s členom 2 uredbe o ureditvi ministrstva za telesno vzgojo in s čl. 11 zakona o društvih, zborovanjih in sestankih, sklenil, da bo posle JNS v splošnem interesu opravljal odbor 15 oseb. Te osebe so : Šuklje dT. Fran, univ. prof. in ravnatelj geološkega zavoda, Miodrag Mito, inženjer, Nolič Božidar, upokojenec, Milovanovič Djordje, uradnik Narodne banke, šušta Ivo, privatni uradnik, Kostič Momčilo, šef prometnega ministrstva, Andjelkovič Ante, tajnik Avtokluba, Jevtič Sreten, upravnik glavne poštno-telefonske delavnice. Jovanovič Milan, uradnik Narodne banke, Filipovič Ha; niid, prof. trgovske akademije, Dragovio Dragiša, uradnik Narodne banke, Čuljko Veljko, odvetniški pripravnik, Prebanič Ljubo, priv. uradnik, Vukavala Fedor, uradnik gen. ravnateljstva drž. železnic, in Nikolič Alckksander, odvetnik, vsi iz Belgrada, Ta odbor je dobil široka pooblastila za popolno in učinkovito reorganizacijo jugoslovanskega nogometnega športa, (Iz ministrstva za telesno vzgojo prebivalstva.) •i ODBOR ZA POSTAVITEV SPOMENIKA viteškemu kralju Aleksandru I. Zedinitelju Ima svojo pisarno v Ljubljani, Gledališka ulica štev. J/IV. Telefon štev, 3853 Profesorji in uradniški zakon V četrtkovi Številki »Slovenca« ste priobčili članek iz vrst sodnikov in državnih tožilcev, ki razpravlja o nerazmernem napredovanju obeh omenjenih skupin. - Dovolite, g. urednik, tudi oam tz vrst srednješolskih proiesorjev mal kotiček v svojem gostoljubnem listu, ker je imenovani paragraf m novi uradniški zakon iz leta 1931. nas profesorje občutno prikrajšal, kar nas še vedno zelo bob in nas bo bolelo, dokler ne dobimo zopet priznanih pravic, ki smo jih že imeli in nam tudi gredo. Ta zakon je namreč edino veljaven sedaj za vse vrste drž. uradnikov in je bistveno vse državne uradnike spravil v eno formo, dasi zahtevajo že vrste službe v raznih poklicih v korist službi sami različice. Zato smo imeli mi, in imajo tudi zunanje države, razne zakone za razne poklice. Dobra stran takih podrobnih zakonov je bila med drugim tudi ta, da so dvigali stanovsko zavest in večali čut do dolžnosti in točni vršitvi službe. Pri skupnih zakonih pa trpe posamezni stanovi, trpi pa tudi stvar sama in ima škodo posredno ali neposredno le država. • Upravičenost 30 letne službene dobe Mi, profesorji smo utrpeli z novim zakonom izmed vseh stanov največjo škodo, ker nam je novi zakon zvišal službeno dobo od 30 na 35 let in nam zaprl napredovanje v III/2 polož. skupino, Vedno smo imeli z ozirom na težko in odgovorno delo službeno dobo znižano na 30 let. Da so nam jo tedaj dvignili na 35 let, ko je morda primanjkovalo moči, ali je bilo to iz kakšnih drugih ozirov neobhodno potrebno, smo razumeli. Sedaj so se pa razmere že bistveno izboljšale, naraščaj dorašča in želi službe, razmere postajo normalne in je upravičena naša numa zeha, da nam se zniža službena obveznost zopet na 3U let. Morda je odveč danes dokazovati in utemeljevati to potrebo, a je še vedno resnica, da ie stan pro-fesorja-vzgojitelja najtežavnejši in nosi natveč|0 odgovornost, ker vzgaja vso inteligenco, vsi voditelji naroda morajo skozi megove roke. Kakršno mladino vzgojimo mi, taki bodo naši prihodnji javni delavci, taka bo tudi naša bodočnost. Sodniki poudarjajo z vso pravico, da so varuhi zakonov in javnega reda. Pravi Mi pa delamo pred njimi: mi cepimo v mlada srca moralne, etične pojme in nauke o dolžnostih do domovine, naroda, bližnjega itd. in navajamo mladino z vsemi sredstvi in z vso dušo k redu, ki naj ga ona pred vsem čuva in vzdržuje in to brez strahu pred sodni j o in kaznijo. Kdor se zaveda te velike vzgojne naloge, se ves posveti temu delu in se popolnoma izživi v tem. Naše delo je pa tudi težavneiše kot katerokoli drugo. Ko sem nekoč prišel k tovarišu v urad, je med uradnimi urami zložno zaužival svo]o malico. Ko mi je med govorom oponesel počitniške dneve, sem ponudil menjavo dela, a je poskočil: »V šolo pa za noben denar, niti eno uro za moph deset ne!« Imel je prav! Sola zahteva izredno veliko, napenja od začetka do konca vse mišice, vse živce. Učitelj je vezan na čas tako, da nima niti za svoje nujne potrebe nič časa ves čas pouka. V razredu je treba ves čas vzdrževati idi?cipllno, mir in red, kar v prenatrpanih razredih, kakršni so sedaj večinoma vsi, ni lahka stvar. Ves čas mora nadzorovati vse učence, se z vsemi baviti, jih voditi k skupnemu cilju, kar ni vedno lahko. Pri tem pa mora paziti na vsako svojo kretnjo, na vsako besedo. Noben stan ni podvržen taki kritiki v vseh podrobnostih, kot smo mi: kolikor učencev v razredu, toliko sodnikov in k tem pridejo še starši, ki nas presojajo po poročilih učencev, in vobče vsa javnost. Ta napetost duha in telesa te v dnevno v 3—4 urnem delu docela izčrpa. In to se ponavl|a dan na dan, med tem ko imajo drugi stanovi take napete trenotke le tupatam. Kdor pa ne ve, kaj počnemo v prostem času, naj ve, da vzamejo poprave zvezkov v naših dobro »založenih« razredih za vsako nalogo 5—10 ali še več ur, pregled poprav ravno tako lep čas in to je povprečno vsaj enkrat na teden. Koliko ie pa treba priprave za šolo, pa se sploh ne da preceniti na splošno. Vse to in še drugo delo naše moči v resnici izčrpa bolj kot drugi poklici, zato je naša ponovna zahteva po znižani službeni dobi upravičena in jo mora vsakdo, ki mu je dobra vzgoja mladine na srcu, priznati in nas pri tem podpirati. Utrujene moči ne morejo več popolnoma vršiti svoje vzvišene dolžnosti, zato zahteva korist države in naroda, da jih nadomestijo sveže moči. Gmotno stanje profesorjev § 258 je pa tudi nam zaprl vrata napredovanju v III. skupino položajne plače, ki nam jo je bil odprl naš srednješolski zakon, in nas s tem ne le degradiral, temveč tudi oškodoval. Omenjena skupina je prihranjena le ravnateljem srednjih šol, ko pa jih ni v naši banovini niti dvajset, vobče pride na 30 profesorjev morda en ravnatelj, Pogoji, ki so postavljeni za to napredovanje profesorjev, ne morejo priti resno v ozir: 30 let službe in 60 let Kdor ima 30 let vestne stanovske službe in je poleg tega še 60 let star, ne spada več v šolo, ta je svojo dolžnost opravil in naj gre v pokoj! V resnici tudi takih primerov ni, ker začne profesor svojo službo v najboljšem primeru recimo s 25. letom. Ko doseže 30 let službe, je pa šele 55 let star. Če pa začne šele s 30. letom služiti, pa s šestdesetim vsakdo omaga in gre rad prej v pokoj. Plače do IV. skupine so pa za nas tudi pre-pičlo odmerjene. Začetnik zasluži v podeželskem mestu malo nad 1000 Din, a mora včasih živeti dražje kot v večjem mestu, kjer se mu nudi prilika, da izbira stanovanje in hrano. In revež živi ves čas »za naprej«, to se pravi: ves čas primerno zadolžen: Profesor mora biti v šoli prav tako primerno oblečen kot zunaj šole. Nekateri drugi poklici dovoljujejo ponošenje obleke do skrajnosti. Mi smo najizrazitejši duševni delavci. Kdor hoče biti vedno vštric s časom, mora si vedno dokupo-vati knjige, naročati svoje strokovne liste in revije — včasih smo jih imeli na zavodih — mora biti član raznih domačih kulturnih in drugih organizacij, mora se udeleževati večalimanj javnega življenja, voditi račune ob svojih stroških na ekskurzije in izlete in se za to večkrat zadolžiti; kratko-malo živeti mora stanu in mestu primerno. Zato vsakdo z napeto sapo težko čaka napredovanja, ki pa ga občuti šele po 13 mesecih brez obzira na to, da pri vsakem napredovanju itak vsled uradne poti prošnje izgubi nekaj mesecev. Vse te stvari je priznaval naš srednješolski zakon iz leta 1929, ki nam je bil priznal vsaj tupatam mrvico priboljška. Sedaj smo pa izgubili vse nadure, borno so bile plačane, a bilž so, razredništvo vse mimogrede, skrb za kabinete, vodstvo številnih organizacij na zavodu, vse to nam nalaga k navadnim dolžnostim še nova bremena. Pomagati si pa izven stanovskega dela ni mogoče. Skoraj vsak poklic omogoča tako ali drugače kaj postranskih dohodkov: ponekod razne koncesije v poklicu, drugod delo izven poklica. Mi, profesorji niti ne moremo, ker smo z delom v poklicu preobloženi, niti ne smemo, ker nam je prepovedano in le z dovoljenjem ministrstva v nekaterih primerih dovoljeno. A je tudi prav tako! Naš poklic je tako važen, da bi morali imeti zadostno gmotno preskrbo v poklicu samem, je pa tudi tako težak, da nam delo izven njega ni mogoče, ako nočemo, da trpi delo v šoli na škodo domovine in naroda. Le če bi mogli biti brez skrbi za obstoj in gmotno stanje, bi mogli v polnem obsegu še nadalje izpolniti vse upanje, ki ga stavi na nas domovina, le tedaj bi imeli tudi dovolj primernega vzpona in duševnega poleta. Vsakdanja skrb za gmotno stanje pa nas silno tlači in ovira. In če bosta navdušenje in požrtvovalnost v našem poklicu popuščala, bo šlo to brez naše krivde v veliko škodo naših otrok in neizmerno škodo domovine in naroda. Če danes dvigamo svoj glas v javnosti, storimo to zato, ker je skrajna sila in primeren čas, ko bo kmalu na mizi novi proračun in finančni zakon, ki nam moreta pomagati. Nevarnost povodnji minila 2.05 m in ob 16 je voda že začela padati. Davi ob 8 je Krško zaznamovalo stanje 1.80 m. Hujša povodenj je bila pri Brežicah. Vo-domerska postaja v Čatežu je zaznamovala: Včeraj ob 8 zjutraj 3.80 m, ob 10 že 4 m, ob IG pa 4.15 m. Davi ob 8 je Sava padla na 3.75 in še pada. Po drugih krajih Slovenije ni bilo hujših povodnji. Naravno, da je Planinska kotlina na Notranjskem popolnoma zalita. Voda stoji po njivah do 5 m visoko. Loška dolina, kjer je vodna zadruga v Starem trgu poleti izvršila regulacijo Obrha in požiralnika Golobine, je bila obvarovana pred večjo povodnijo. Ljubljanica se prav počasi odteka. Vodomer na Prulah je davi zaznamoval padec vode samo za 7 cm. Na Barju se še vedno voda razliva po travnikih in njivah. Nekatere do včeraj poplavljene ceste so danes že proste. Cesta proti Črni vasi je še na mnogih krajih poplavljena. Deževje je ponehalo proti jutru. Nastopila je megla, a podnevi se je pričelo polagoma jasniti. Na gorah je zapadel nov sneg. Okrajni glavarstvi v Litiji in Brežicah sta obvestili pristaniški kapitanat v Belgradu o vodnem stanju Save, da kapitanat lahko ukrene vse varnostne odredbe proti povodnji, ker bodo pač te dni iz Slovenije prihajajoče vodne mase zalile sremsko in .slavonsko ravan. Ljubljana, 18. dec. Meteorološki zavod v Ljubljani je zaznamoval, da je od 10. t. m. do davi padlo v Ljubljani 190.9 mm dežja. Tako velike množine dežja že dolgo let ni bilo decembra meseca v Ljubljani. Povprečno pade ta mesec v Ljubljani nekaj nad 120 mm. Letos pa je ta povprečnik že daleč presežen. December leta 1924 je bil v vremenskem pogledu prav nasproten. Pritiskal je pohleven mraz. Jutranja temperatura je znašala —2° C, dočim jo letos zjutraj +6 do +8 C. Dnevi leta 1924 so bili drugače jasni in sončni, ves mesec je padlo samo 107 mm padavin, mestoma je snežilo. Poročila, ki jih je danes dopoldne prejel hidrotehnični odsek banske uprave od posameznih vodomerskih postaj ob Savi, navajajo kratko, da je Sava od snoči začela naglo upadati. Litijska vodomerska postaja je 17. t. m. ob 5 zjutraj zaznamovala vodno stanje Save z 285 cm nad normalo, včeraj ob 16 je voda pri litijskem mostu dosegla najvišjo točko, namreč 3.30 m nad normalo in snoči ob 21 je že Sava padla na 3.10, davi ob 8 pa na 2.85 m. Ogromne množine vode drve nizdol proti Brežicam, kjer je največja povodenj. Stanje Save pri Krškem je bilo naslednje: Včeraj ob 7 zjutraj 1.90 m, opoldne že Cesta Višnja gora-Polica dograjena Višnja gora, 18. decembra. Cesta Višnja gora-Polica je v glavnem dograjena, le nekaj kanalov v bližini Police ji še manjka. Cesta se pričenja v Višnji gori pri kolodvoru, gre ob železnici do Godellijevega mlina, prekorači po nadvozu železnico, se dviga proti vasi Spodnje Brezovo in od tod gre proti Polici. Cesto so začeli graditi pred približno petimi leti in sicer tako, da je plačala bivša občina Polica 17% stroškov, ostalo sta prispevala cestni odbor litijski in banovina. Ker pa je denar neredno prihajal, je bilo delo večkrat prekinjeno in zato se je gradba tako dolgo zavlekla, dasi razdalja ni daljša kakor pet do šest km. Pa tudi svet je bil za graditev skrajno neprikladen. Že sicer, pravijo, je Dolenjska najčudovitejša zbirka hribov in gričev vseh oblik, dežela najbolj skritih in tihih dolin, zanimivih in skrivnostnih rup in ka-dunj — sploh dežela kraških pojavov —, okrog Višnje gore pa je menda priroda nagromadila največ svojih čudes. To se je najbolj pokazalo pri gradbi te ceste. Prav od Višnje gore do Spodnjega Brezovega ni bilo niti metra ravnega sveta, ampak na vse strani razburkana polja, travniki in gozdovi. Marsikje je bilo treba zasuti globoko dolino, drugje od-kopati hrib iz samega kamna. Koliko je bilo tu truda in napora, ve le tisti, ki je poizkusil. Po ravninah je lahko graditi ceste, ko je svet kar pripravljen, tu pa je bilo treba zravnati vsak meter pred seboj. Na sredi pota med Višnjo goro in Spodnjim Brezovim se pričenja valovita reber, ki je povzročala največ težav. Polovico ceste je bilo treba vsekati v to reber, polovico pa prisuti. Pri tem je nastalo vse polno ovinkov. Samo na kratki razdalji treh kilometrov, to je Višnja gora-Spodnje Brezovo jih je nad dvajset. Brez dvoma bi teh ovinkov veliko odpadlo, če bi šla cesta nad Codellijevim mlinom nekoliko dalje in nad Lipavčevo hišo ter približno ob stari poti. Toda cesta ni šla tod in zato smo dobili same ovinke, ki so za promet največje ovire. Ce bi bila cesta drugače zgrajena, če bi ne imeli toliko ovinkov in tako ostrih in nepreglednih, bi bila ogromnega pomena za ves promet. Takoj bi se namreč po njej preusmeril ves promet, ki mora sedaj čez Stehan, eno najbolj strmiih in nevarnih mest, kar jih poznajo naše javne ceste. Prav s tega namena je bila pričeta graditev ceste Višnja goda-Polica, da bi se z njo ognili Stehana, ki predstavlja največjo oviro v prometnem oziru Dolenjske. Toda pri tem smo padli v drugo neprijetnost. Nova cesta je sicer skoro ravna, največja vzpetost znaša 5%, toda ima preveč ovinkov, ki so za promet še bolj nevarni, kajti avtomo-bilist mora biti skrajno oprezen in ne sme razviti velike brzine. Zaradi teh nedostatkov država ceste ni sprejela za državno, dasi je bilo pred gradbo rečeno, da jo bo, še banovina je ni hotela in tako je ostala občini. Vodstvo gradbe je imei v rokan g. Jože Erjavec, župan višnjegorski, za palirja je bil g. Zavod-nik, a zadnje čase je poslal cestni odbor litijski svojega palirja. Delavci so bili izključno domačini, kar je najbolj hvale vredno. Do 20% vei svetlobe za mani denarja TUNGSRAM nitka v dvojni vijačnici svetlobna množina v dekalumenih D Jubilej dela pr—"'""*—Danes slavi gdč. i -rtSSfe«,, Minkn Japelj, proda- \ -j^^^^^p^jL fpg julika pri ugledni '"* ljubljanski tvrdki R. Miklavec, redek jubilej dela, kakor ga more v naših razburkanih in nestalnih časih slaviti le malokdo-Gospodična je namreč 25 let neprekinjeno zaposlena pri tej tvrdki. Številne stranke, ik,i zahajajo v to trgovino, se prav rade spominjajo ljubeznive gospodične, ki jih tako prijazno postreže. Z gospodično pa je zadovoljna tudi tvrdka saiina, med tovariši pri tvrdki in v celem stanu trgovskih sotrud-nikov pa uživa slavljenka spoštovanje in ljubezen. Tudi v zasebnem življenju je slavljenka vzorna žena. Diči jo lepo krščansko življenje, med drugim je tudi članica Marijine tlružJbe in nekaj drugih društev. Slavljenka je tudi ves čas naročnica našega lista. Uslužbenci tvrdke R. Miklavec, ki so nas naprosili, naj ji posvetimo brez njene vednosti nekaj vrstic, ji kličejo: Še na mnoga lota, kar bo ponos stanu trgovskih sotrudnikov, tvrdki in kupujočemu občinstvu pa v korist! Elektrifikacija višnjegorske občine Višnjegarska občina je še po ogromni večini brez elektrike, dasi elektrarna v Znigradcu ni preveč daleč in tudi električni vod pelje skozi višnjegorsko občino. Kljuib temu pa kna elektriko samo mesto in nekaj vasi ob glavni cesti. Druge vasi pa, ki so bolj oddaljene, si je ne morejo nabaviti, ker bi morale kupiti najprej transformatorje, ki pa so predragi, da bi jih v današnjih slabih časih zmogel dolenjski kmet Zato je letos w,ela občina akcijo za e lek-trifikacijo občine v svoje roke in popisala vse, < ki ibi hoteli elektriko. Odtuv je bil velik, ven-j dar pa je akcija zaspala in sedaj ni ne duha ne I sluha o kakem delu za elektrifikacijo. Tako imamo elektriko le na papirju, a ta sveti preslabo, zato bi radi še ono iz Zagrndca. Upamo, da jo bomo kmaln dobili sedaj, iko je speljan daljnovod iz Velenj do Grosuplja in bo tu siklocpljen z zn graško elektrarno. Zločini sremskih ciganov Nesreče na lovih »Jutro« je v št. 290. prineslo članek z naslovom »Nova žrtev neprevidnega lovca. Dasi mrgoli članek neresnic, pretiravanj in osebnih zbadljajev, se v načelu vendar strinjamo z njegovo vsebino, da bi bilo treba na skupnih lovih več previdnosti in morebiti tudi jasnih določb od strani poklicanih ob-1 a stev, kako naj se izvajajo taki lovi. V zahtevah pisca tega članka pa bi sli v mi se dalje in zahtevali, da se odvzame orožni list ter zapleni lovsko orožje vsem, ki so ze kedaj koga obstrelilij prav tako vsakomur ki je bil zaradi lovske tatvine kaznovan ali sedel zaradi lova v tujem lovišču za zapahi. Tudi naj vsakdo, ki strelja divjad v prepovedanem lovskem ča.su, izgubi pravico do ovske karte, ki naj so izdajajo sploh le lovsko ne-c po reče nI m in sicer poštenim osebam, odrečejo pu osebam brez stalnega zaslužka, ki povzročene škodo ne bi mogle povrniti. Prav tako b! oblast Vrt morala onemogočiti lov osebam, ki jih je Slov. lovsko društvo izključilo zaradi nepoštenega vedenja v lovskem pogledu. Potem bi izostala na skupnih lovili marsikatera nesreča, kajti navadno zakrivijo take nezgode le ljudje, ki po naših izražanjih nc bi smeli dobiti dovolila za lov. Nesreče se prav tako primerijo v gozdih kakor v planinah ali na polju. Saj se je že zgodilo, da je strelec pogodil gonjača _na: mesto gamsa, ali obstrelil plevico na njivi namesto zajca ali jerebice. Povsod, ne samo na brakadah, in ne samo, kadar se strelja s šibrami, je skrajna previdnost na mestu. Kar se tiče opreme za lov, bi se moralo zahtevati, da ima lovec brezhibno, zanesljivo in pa lastno orožje, ne pa izposojenega »pi-halnika«, ki ga sproži morebiti že lahen sunek ali dregljaj nepomembne vejice. Brez pomena za nesreče na lovih pa je, ali so vozijo lovci na lov v avtomobilih ali koračijo tja peš, kakor ni značilna za dobrega lovca zanemarjena vnanjost. Na nesreče tudi nc vpliva okolnost, ali love lovci v bližine Ljubljane ali daleč proč, prebivalstvu na deželi pa jc najbrž ljubše, da se umaknejo lovci v obširne kočevske gozdove, kakor pa da bi lovili v okolju naselbin. Naj bi se naša izvajanja upoštevala v novem pravilniku, ki ga izda minister za gozdove in rudnike k § 28. novega lovskega zakona, pa bodo odstranjene marsikatere neprijetnosti za lovce in podeželsko prebivalstvo. Iz Sremske Mitrovice poročajo: Oblastem se ie te dni posrečilo poloviti nevarno cigansko tolpo, ki je celo leto gospodarila in strahovala po sremskih vaseh. Glavar te tolpe je Marko Nikolič (v spodnjih krajih so skoraj vsi cigani Nikoliči). Razen njega so bile v tolpi same ženske, in sicer štiri. Tolpa je delala na zelo prefrigan način. Poizvedovali so za bogate hiše, kjer je domače zadela kakšna nesreča. V tako hišo so navadno prišli v mraku. Ženske so se našemile v tenčice in piskale na piščalke, tako da so praznoverne ljudi prepričale, da so vile, Marko Nikolič pa jim je poglavar. Prazno-verni kmetje so res obstali okameneli od groze, vile pa so šle med tem na delo in pra«iile omare. Poglavar je medtem stal in pazil, da je šlo vse v redu. Predno so odšle, so ciganke zapretile domačim, da ne smejo ziniti niti besedice o tem, kar se je zgodilo, sicer bodo priletele ponoči v hišo in vse otroke razrezale na drobne koščke. — Ljudje so se ciganov silno bali, vendar se ni nihče upal, prijaviti jih oblastem. Vendar se je naposled ojunačil neki kmet iz Ilače, ki pa jih je prijavil šele, ko ga je tolpa ne- sramno ogoljufala. Tolpa se je dogovorila z njim, da mu bo napravila 3 milijone dolarjev iz petih tisočakov, ki jim jih mora dati. Denar je tolpa zahtevala od njega brzojavno. Ko pa le ni hotelo biti denarja, je kmet nekega dne prejel brzojavko: »Vaša roba je prišla. Pridite v Šid.« »Roba« je bila dogovorjena oznaka za 3 milijone dolarjev. Neuki kmet ie res šel v Sid in izročil cigankam 5000 Din, ker jc ril trdno prepričan, da bo dobil zanje tri milijone dinarjev. Toda ciganke so takoj, ko so prejele denar, izginile. Kmeta pa je to le spametovalo in jc prijavil tolpo orožnikom, ki so jo polovili. Pri pre-nskavi so našli orožniki v ciganskem taboru vse polno blaga, ki so ga cigani nakradli in prigoljufali. Pri njih so našli tndi več otrok, za katere tolpa nc more dokazati, da so njeni, in je zaradi tega upravičen sum, da so otroci ukradeni, posebno še, ker je v Sremu v zadnjih letiih izginilo več otrok brez sledu. Vsi ti otroci pa so pohabljeni in pohabili so jih cigani sami, da bi ložje z njihovo pomočjo beračili. — Proti tej ciganski tolpi prihajajo vsak dan nove ovadbe. Kako si je cigan izposodil ime Maribor, 17. decembra. Mariborsko okrožno sodišče ima vedno veliko opravkov s cigani. Ti opravka nieo prijetni. Cigan je cigan, eden sliči drugemu in mnogokrat imajo velike težave zlasti pri preiskavo kakih zamotanih zločinov, preden ee ugotovijo pravi krivci. Zaradi tega pa tudi vsakega cigana, ki ima kak opravek s sodiščem, popišejo od nog do glave ter točno zaznamujejo vse telesne znake, ki potem drugič olajšujejo ugotovitev istovetnosti. Tak zanimiv primer so imeli na sodišču te dni. Prignali eo financarji v jetnišnico aigana, ki je tihotapil ter so mu dali eto dni zapora. Cigan je dejal, da ee piše Ignac Horvat in so ga pod tem imenom vpisali. Nekaj dni nato pa dobi jetnišnica v zapore drugega Ignaca Horvata, ki je tudi ciganskega rodu. Vprašajo ga, če je v sorodu z istoiimcnjakom, ki ga imajo že zaprtega. Cigan je trdil, da ni na svetu drugega ci- gana z enakim imenom in slednjič je prišlo dn soočenja. Ko so jiostavili oba cigana drug pred drugega, je planil Horvat št. 2 na št. 1, da 60 komaj preprečili dejanski obračun. Potem je povedal, da se piše Horvat Ignac št. 1 po pravem Kovač, da pa si je tuje ime izposodil, da bi se tako zakril pred zasledovanjem. Napravil je pod tujim imenom pravemu Horvatu Ignacu že veliko sitnosti, ker je ta moral že parkrat sedeti za tuje grehe. Kovač je pa nasprotno zatrjeval, da je pravi Ignac Horvat. Imel je za to dobre vzroke, ker zasledujejo oblasti Kovača zaradi ropa in pobega iz zaporov ter raznih drugih pregreh. Odločil je končno sodnik. Po osebnem opisu bi moral imeti Kovač na desni nogi ol>-ronek od rane. Horvat Ignac je radevolje pokazal noge, št. 1 pa eanvo levo, desne pa ne. S silo se nato izvršiili pregled ter res ugotovili, da imajo pravega Kovača p red seboj, ki so ga naša sodišča zasledovala že nekaj let zaman. Mariborske vesti t Mariborska Mestna hranilnica Ljubljanske vesti t Borba za stanovanja in težave brezposelnega očeta Ljubljana, 18. decembra. Okrajno sodišče ljubljansko je v času od 13. novembra do včeraj zaznamovalo 81 sodnijskih odpovedi stanovanj. Hišni gospodarji večjidel odpovedujejo, ker so najemniki neredni plačniki, ker so ostajali celo po 6 mesecev dolžni najemnino, odpovedano pa je bilo strankam tudi stanovanje zaradi kršitve hišnega reda, ker so se stranke hudo prepirale in tožarile. Nekemu revežu pa je hišni gospodar odpovedal, ker mu ni mogel takoj do 5. v mesecu plačati celotne stanarine in ga je hotel sodnijsko na cesto vreči kar na državni praznik. Šc za december je bilo odpovedano 21 strankam, za januar 37, za februar 9 in za takoj 10 najemnikom. Nekaj odpovedi se nanaša na marec, april in maj. Odpovedanih je dalje 8 obrtnih in drugih lokalov. Mnogi najemniki so ugovarjali sodni odpovedi ter bo prihodnje dni več razprav o teh odpovedih. Prav sodne obravnave o odpovedih razkrivajo žalostno socialno sliko o bednem življenju nekaterih družin. Nekje ob nabrežju stanuje družina. Oče je brez posla, poleti je zaslužil v svoji stroki kakega kovača, sedaj pa nič. Njegova žena se © Opozorilo! Predstojništvo Lichtenturnove-ga zavoda vljudno opozarja cenjeno občinstvo, da ni poverilo nobeni osebi zbiranja dobitkov, prispevkov itd. za »Miklavža« oziroma »božičnico«. Osebo, mlajšo damo, ki nadleguje v zlorabi imena zavoda — stranke v Ljubljani, prosimo, naznanite policiji. O Prešernov večer na Trnovskem odra. Drevi ob 8 bo začel Trnovski oder svoje redne dra-matsko-prosvetne večere, ki jih bo prirejal poleg svojih rednih dramskih uprizoritev z namenom, da svoje občinstvo seznani tudi z življenjem in delovanjem dramatskih in drugih pisateljev. Če je začel te prireditve prav s Prešernovim večerom, je storil to zato, ker se je hotel najpoprej pokloniti spominu največjega slovenskega pesnika in predstaviti svojemu občinstvu v glavnih črtah njegovo življenje in njegove klasične pesmi, ki so slovensko literaturo postavile ob bok največjim delom svetovnih pesnikov. Na sporedu je petje Prešernovih pesmi, recitiranje njegovih del in kratek govor o njegovem pomenu v našem kulturnem razvoju. Vstopnine ni, da se omogoči vstop slehernemu ljubitelju kulture. Za kritje stroškov se bodo pa pobirali prostovoljni prispevki. © Realne eksekucije v novembru. Zemljiška knjiga okrajnega sodišča v Ljubljani je novembra zaznamovala 94 realnih eksekucij za celotno vsoto 714.928 Din. S prisilno vknjižbo so bili intabuli-rani najrazličnejši zneski, v prvi vrsti davčni zaostanki in neplačani prispevki OUZD, ki jih je terjal od raznih mojstrov-obrtnikov, ki imajo malo domačijo v okolici a preživljajo sedaj najhujše stiske in težave. Intabulirani eo bili prav nizki zneski, tako terjatev za 58 in 92 Din, pa tudi visoki za 172.000 Din in še višji. V zemljiški knjigi se odraža prav markantno naša gospodarska stiska. Tako je prišla v urad mlajša ženska in prosila, da ji pojasnijo, kakšno je stanje posestva njenega moža. Pa je pripomnil neki mož: »Težko bo šlo, draga moja! Vse bo vrag vzel. Oče je šel okrog po svetu. Mati reva pa ne zmore. Pri 19 posestvih je bilo zaznamovano dražbeno postopanje za 423.710 Din, pri 9 posestvih pa prisilna uprava za skupaj 195.498 Din. © Urejevanje nabrežij Groharjevega prekopa. Delavci mestne vrtnarije sedaj urejujejo nabrežje Groharjevega prekopa od Karlovškega mostu navzdol. To nabrežje je bilo precej zapuščeno ter je gost plevel oviral razvoj grmičevja, ki je za vzdrževanje nabrežja potrebno. Delavci odstranjujejo plevel in čistijo grmovje ter nasajajo novo. © Zasliševanje Planinškove. Policija še vedno zaslišuje Frančiško Planinškovo, ki je v Zgornji Šiški umorila zidarja Ivana Štruklja. Planinškova je pri zasliševanju izredno mirna, skoraj kakor r. duhom odsotna od stvari. Pripoveduje, da je Nemci zdravijo sklerozo in njene posledice z jodom — Francozi s kolo idnim kretnikom (silicijem) - Angleži z manganom in magnezijem — Ho-mcopati s težkimi kovinami in jodom. Katera metoda je najboljša? RADENSKA! Ker RADENSKA je edina naravna voda cele Jugoslavije, v kateri se nahajajo: jod, koloidni kre-mik. mangan, magneiij in težke kovine Ako se bližate petdesetemu letu, ali ako ste iz rodbine, katera je nagnjena k sklerozi, morate piti RADENSKO! f>o cele noči muči z nočnim delom. Umiva v neki jubljanski kavarni posodo od večera pozno v jutro. Hraniti pa morata 7 otročičkov. Prišla je nesreča in nista mogla plačati stanovanja. Gospodar je po svojem brezsrčnem pooblaščencu sodno odpovedal skromno stanovanje. Mož se je obrnil na pristojnega sodnika. Vlogo je napisal z okorno roko. Prosil je sodišče za zaščito. Pisal je: »Bi prosil slavno sodišče, da me nekoliko ščiti in omili to zadevo, ker ta dva zakasnela obroka — ubogi mož je ostal dolžan 400 Din — bom tudi plačal prej ko bo mogoče, ker v teh usodepolnih dneh se ni nič zaslužilo, komaj za malo pičle hrane za te moje uboge ljubljenčke.« Sodnik je razpisal ustno razpravo. Podala je vso socijalno bedo. Sodnik je skušal preprositi gospodarja, da zadevo nekoliko omili. Ni pomagalo. Bil je pač ubogi revež obsojen, da mora 15 dni po pravomočnosti sodbe izprazniti stanovanje. Družini prav za novo leto grozi deložacija. Oče in mati se pošteno mučita, da bi preživela gladne otročiče, toda socialne in gospodarske stiske ju gonijo na cesto. Oba roditelja drugače pošteno delata in se preživljata s trdim dnevnim delom, ne zatekata se k raznim dobrodelnim in socijal-nim ustanovam za podporo. bil Štrukelj z njo zelo surov in neprijazen, da ji ni dajal denarja, zahteval pa je od nje hrano in tako dalje. Zlasti baje pokojnik ni mogel videti njenega otroka ter je vedno zahteval, naj otroka vrne očetu. Ona pa se od otroka ni mogla ločiti. To je tudi privedlo do strašnega dejanja, ko je ponovno v nedeljo zjutraj zabavljal zoper otroka. Policija je zaslišala tudi moža Planinškove, ki je zaposlen v Št. Vidu. Mož je povedal, da je bila Planinškova v zakonu neznosna, ker je pogosto vzkipela in se veSkrat silovito razburjala. Planinškova pa trdi nasprotno, da je nesrečo v zakonu zakrivil mož. Policija izroči Planinškovo danes zjutraj sodišču. © Kličite telefon 34-21 za nujna elektro-popravila, podjetje Havliček Fran, Sv. Petra c. 5. jtdna prašek ie boljši Kupuj domače blago! Podivjana'... Ljubljana je nekdaj slovela kot mesto prav prijaznih, uljudnih, dobrih in veselih ljudi in ni v tem oziru prav nič zaostajala n. pr. za Dunajem. Ljudje so se prijazno pozdravljali na ulicah, sedeli so skupaj v javnih lokalih in se lepo in mirno med seboj pogovarjali in navadno tudi rekli kakšno »debelo«, toda nikdar ne surovo. Ljubljana je bila olikana. Danes je to žalibog precej drugače. Mirnih in lepih pogovorov ni več med nami, ampak same take »nastope« mora gledati človek, da se mu vse zagnusi. S takimi »finimi« nastopi hoče zlasti povojni svet »imponirati«. Nekdaj so ljudje drug drugemu imponirali z oliko in s prijaznostjo, danes pa se moraš v vsakega človeka, ki ga srečaš na ulici, surovo zaleteti, v javnih lokalih moraš oeobje »hruliti« in grdo ali »nizko« moraš gledati izpod čela, če hočeš »imponirati«! Zunanja surovost, ki se kaže v manirah, pa izvira iz srčne surovosti, ki ne pozna nobenega spoštovanja več pred človekom in njegovo notranjo vrednostjo, ampak pozna samo »rešpekt« pred polno mošnjo (večinoma prisleparjenega ali pa naveriženega) denarja — to imej, pa boš nekaj veljal, čeprav samo pri neotesancih. Najbolj žalostno pa je, da take neotesane sirovine uživajo največji ugled pri velikem delu ljubljanskega ženstva, ki kar očitno kaže svoje »navdušenje« za te čudne kanalije, ki jih imenuje celo »fejst fante«; toliko bolj »fejist«, kolikor večje živine in kolikor hujši podivjanci so. Pravijo, da je bilo nekako tako tudi po drugih (tudi velikih) mestih, n. pr. na Dunaju. Tudi tam se je razbohotila brezmejna sirovost, ki pa ni trajala večno. Velemestni in olikani ljudje so se kmalu naveličali tuljenja in »hrulacij« in so podivjance izključili iz svoje družbe in pognali tja, kamor spadajo. V velemestih vladajo danes zopet dobre manire in olika.I Kako dolgo bomo čakali še na povratek dobrih manir v — podivjani Ljubljani? Kulturni obzornik Komorni koncert v Filharmoniji Tesno postane človeku, ko mora primerjajoč tuje glasbeno kulturno življenje z našim, ugotoviti, da vlada pri nas v tem pogledu silna revščina, in da to stanje v zadnjih letih ne-le ne kaže nobenega vzpona navzgor, temveč šc celo stalno pada. To kaže po eni strani naše operno življenje zlasti v zadnjem času, v mnogo bolj obupni meri pn koncertno življenje. Saj v letošnji sezoni kljub temu. da se vzpenja že proti vrlin, nismo imeli še nobenega koncerta, ki l>i po sivoji izključni umetniški vrednosti dosegel gladino visoke umetniške izoblikovanosti. — Razumljivo tedaj, da jc v to občutje šornosti prijetno posegel in izzval toliko bolj ugoden učinek komorni koncert klavirskega tria, ki so ga priredili trije slovenski mladi umetniki: Marjan Lipovsek (klaver), Karlo Rupel (violina) in Bogomir Leskovac (violoncello). m ki je po svoji osnovi segel do resne umetniške gladine. Koncert jc obsegal tri skladbe: Čajkov-skega Trio v a-molu L, Ravelov Trio v 4 stavkih in Turinov Trio v ^ stavkih. Tedaj se jc gibalo stilno občutje v romantičnem^ pojmovanju in izhodno iz njega v impresionistični smeri z različno poudurjenosl jo njenih sestavin, ki so: v individualni samovoljnosti razrahljana forma, čutno poudarjeno prelivanje barvitih sozvočij, ritmična neuravnovešenost, stopnjevana kontrnstnost in v vsem neka odmaknjenost z realnih tal proti aitmosreričnosti. Če ie Čajkovski tipičen zastopnik rusko bar- vane romantike, stopa Ravel še po Debussyjc-vih stopinjah, dusiravno se od njega dovolj poudarjeno odklanja že proti realizmu, kar mu narekuje večjo formalno trdnost, ritmično ustaljenost in poudarjenost v liniji; dokazal je to tretji in morda najjačji stavek njegovega Tria »Passacaiile«. Turiina je španski tvorec nekako prav omenjene smeri, a daleko irt> tako močan v izrazu. Ni mu mogoče odreči duhovitosti v glasbenih domislekin, ki so svojstveni in mikavno iznajdeni, toda celoto vseli teh njegovih glasbenih misli pogreša jasne in dovolj napete arhitektonske strukture, kar deluje prešibko za polno prepričevalnost in zato to delo ne more dobiti pristanka za uvrstitev v ta spored brez pomislekov. Kot že rečeno, so izvajavci dokazali v svojem podajanju resno umetniško poglobljenost. Človeka prevzame, ko pri poslušanju sproti ugotavlja, da za tako pojmovaniin in tako izdelanim prednašanjem stoji že visok estetski okus in prirojena niu/ikalnost, ki pomaga prav f>rotl i ra t i v tajne |K>sebej skladateljevega glas->enega doživljanja in tudi tnuzikalnega dogajanju na sploh. Zato je v celotnem prerezu zapustil koncert vtisk na rosni umetniški gladini stoječega glasbenega dogodka, kar je treba zlasti v nasein domačem konccrtncm življenju podčrtali. — Pod strožjim merilom pa sc utegne pokazati še nekaj nedokončne nravnoveše-nosti nicd podano in idealno rep rod aktivno izoblikovanostjo. Romantična svojstvenost zahteva po svoji značilnosti močnega čuvstvcncgn podož.ivljanja, ker jc prav v napeti čuvstveno-sti glavna črta njene karakteristike. Tnko je Čajkovski j precej pogrešal prav takih notranjih zaletov, ki naj bi se javljali v raztegnjeni širini melodičnih prelivanj in v polni iskrenosti sozvočij. V resnici pa jc- v trm smislu vsebovalo podajanje njegove glasbe neko zastav- Maribor, 18. decembra. V poročilu o zadnji seji občinskega sveta mariborskega smo omenjali predlog devetnajsterih mestnih svetnikov, naj bi se izvolil čimprej ožji odbor, ki bi temeljito proučil vprašanje likvidnosti Mestne hranilnice mariborske ter predložil občinskemu svetu primerne predloge za ureditev sedanjih težkih denarnih razmer pri tem zavodu. Poročali smo tudi, da je mestni načelnik odredil, da se razpravlja o predlogu na tajni seji, in da potem ni prišlo do izvolitve omenjenega odbora. Mariborsko javnost, ki spremlja vse pojave občinskega življenja z živim interesom, bo gotovo zanimalo, kako je z Mestno hranilnico. Stvar je sledeča: Vse naše gospodarsko življenje trpi od leta do leta bolj radi pomanjkanja denarja. To pomanjkanje postaja vedno nevarnejše in je že kupno moč občinstva in promet pridobitnih krogov stisnilo na minimum. Izrabiti se mora tedaj vsako možno in dopustno sredstvo, da se sedanja mize-rija na denarnem trgu vsaj nekoliko omili. V tem pogledu bi mogla mariborska Mestna hranilnica mnogo storiti. Žal pa njen položaj ni nič boljši, kakor ostalih denarnih zavodov, ki vsi skoraj le v najnujnejših slučajih morejo zadovoljiti svoje vlagatelje. To stanje traja že nekaj let in izgubljajo tako hranilnice svoj pravi namen. Mestni hranilnici bi bilo treba zato pomagati do gotovine, da bi mogla zadovoljiti vsaj najnujnejšim potrebam. Upravni odbor, ravnateljstvo in uradništvo se trudi za zboljšanje razmer pri zavodu, toda vsak trud je zaman, če se hranilnici ne more pomagati do gotovine. Saj so hranilne vloge padle od 131 milijonov v 1. 1930 na 90 milijonov danes. Odplačila na hipotečna posojila so le malenkostna in ne zadostujejo niti za naj- □ Visok obisk. V ponedeljek in torek se je mudil v Mariboru ljubljanski knezoškof g. dr. Rožnian. Razgovarjal se je z lavantin-skim vladikom dr. Tomažičem o organizaciji vsedržavnega evharističnega kongresa v lavantinski škofiji. Visoki gost se je včeraj vrnil v Ljubljano. □ V zavodu šolskih sester bo danes in v petek vsakokrat ob 16 (4) božičnica. Spored: Pozdrav in zahvala »Po snegu mali Jezus gre« — prizorček z deklamacijo, »Božič v zimskem gozdu«, otroška igrica; »Tiburška Sibila«, božični igrokaz v enem dejanju in v petek razdelitev božičnih daril, Prostovoljni prispevki so namenjeni za revne učenke. □ Gospodarstvo in izprememba uvoznine. V gospodarskih krogih je povzročil načrt za izpremembo uvoznine v Maribora, ki smo ga objavili včeraj, izredno zanimanje. Številne gospodarske organizacije bodo načrt proučilo ter predložile svoje predloge mestnemu načelstvu. □ Stanovalci Ferkove ulice se tudi priporočajo mestnemu načelstvu, da jim privošči vsaj eno cestno svetilko, da bodo mogli v temnih nočeh brez nesreč do doma. □ SSK Maraton. Sestanek vseh zimskih športnikov v petek, 21. dec. ob 20 v bufetu dvorane v Zadružni gospodarski banki. Za načelnika zimsko-sportne sekcije je bil ko-optiran Franc Kebrič. □ Radi telefonskega prenosa so v naših včerajšnjih poročilih o mariborskem mestnem proračunu in izpremembi uvoznine nekatere napake, ki jih bomo korigirali v poročilu o proračunski razpravi. □ Reke naraščajo. Neprestano deževje je spravilo tudi IJravo visoko nad normalno stanje. Močno je zlasti narastla v noči od ponedeljka na torek ter prinaša sedaj cele sklade lesa. Močno so narastle tudi reke v okolici ter se po nekod že razlivajo. □ Mariborske pekarne obveščajo občinstvo, da bodo pekle kruh v nedeljo in ponedeljek pred božičem. □ Pošta na licitaciji. Dne 3L decembra se bo oddala na licitaciji postna vožnja v Mariboru (4 konji, 4 vozniki) za dobo enega leta od 1. febr. 1935. Dražba se vrši od 85.000 Din navzdol. □ Previdni Mariborci... Ko so se zadnje čase širile razne vznemirljive vesti po Mariboru, so se začeli nekateri mariborski petični krogi živahno zanimati za zemljišča na Pohorju. Res so pretekle dni napravili več zemljiških transakcij na Pohorju in kupci so sami Mariborčani. Baje iz same previdnosti, prav za prav strahu — ker bi bilo menda na Pohorju varnejše. Nekateri imajo kar načrte za podzemeljska skrivališča na pohorskih vrhovih. □ Nesrečen strel. Upokojeni orožnik Gustav Novak iz Drobtincev je imel v svoji viničariji v ljenost in salonsko snihoto, kar jo je nekoliko odmaknilo od njene prave stilnosti in tudii učinek ni bil popoln vsled nedostatka njene glavne in najbolj učinkovite svojsitvenosti Mogoče je zavrtje prav te notranje sile tudi v ostalih 'skladbah (ki jim je deloma samim po sebi še vedno lastnu), zapustilo koncertu celoten vtisk nekoliko preveč okademske preciznosti. Prav slednja pa jc imela v sebi zaključena veliko vrednost. Zlasti Ravel zahteva izredne tehnične sposobnosti in to nedeljeno v vseh instrumentih, katerih partije vsebujejo virtuozno postav-ljenost. In če so izvajavci to tako obvladali, je /.nak, da so mojstri na svojih instrumentih, neglede na različnost notranje intenzitete posameznikov. (Slednja je pač najjačje izravnana pri pianistu in bi bilo prav, da bi se nam čim preje predstavil tudi z lastnim koncertom). Če dodam, da bi si človek želel v prihodnjem koncertu slišati šc druge, manj mehkužne skladbe, pa s tem nočem zmanjševati resne umetniške vrednosti danega koncerta. Publike je pri tej komorni prireditvi bilo 5e dovolj. Pri tej priliki bi rad omenili, da izgovarjanje marsikaikšnega sposobnega repro-tiaktivnega umetnika, ki se boji prirediti koncert, češ, du ne ho občinstvu, ni vedno umestno. Na eni strani se moramo zavedati, da ima konservatorij. kot naša centralna glasbena institucija, dolžnost do vse skupnosti iu da morajo v njem koncentrirane sile prehajati zopet nn.zaj v skupnost iti ne ostajati in se izživljati zaprte v njem samem. Po drugi strani pn si je treba občinstvo privzgojiti in ga tako prido-dobiti zase s trajnim trdim delom, h kateremu morajo sovo svoje pridejati tudi oblastniki, ki vodilo materialno in tehnično stran naših glasbenih institucij (Filharmonija, koncertna poslovalnica!. Prepričam sem. da bi sc s trdim, v to stran /ustavljenim vztrajnim delom, moglo nujnejša dnevna odplačila. Zato je škoda, da mestna občina mariborska ne stori tega, kar bi morala, da dvigne likvidnost svojega zavoda. Nasprotno pa dokazujejo letna poročila Mestne hranilnice mariborske, da so prejšnja občinska poglavarstva posvečala temu zavodu mnogo paž-nje, skrbi in intenzivnega dela, in je potem tudi občina imela od zavoda neprecenljive koristi. MeStna občina zagrebška je znala svoji hranilnici preskrbeti denarna sredstva, ravnotako ljubljanska. Razmišljati je treba, ali bo ne bi dalo to urediti tudi v Mariboru. Po našem mnenju je dolžnost občine, da nujno pripomore hranilnici do sredstev, ki bodo omogočila zopet normalno poslovanje zavoda in dvignila med prebivalstvom zaupanje vanj. Mestna občina jamči za likvidnost zavoda z vsem svojim premoženjem in vso svojo davčno močjo in je zato v njenem emi-nentnem interesu, da se razmere pri hranilnici čimprej normalizirajo, da bo zopet mogoče uporabljati dobiček hranilnice za gospodarske in socialne potrebe, kakor to predvidevajo hranilnična pravila. Mestna hranilnica mora priti čimprej do večjih denarnih sredstev, da si zasigura obstoj in napredek ter pridobi prejšnje zaupanje in veljavo, da bo zopet v ponos in korist mestu in okolici. Na kak način bi se dosegla likvidnost zavoda? Nekaj predlogov: 1. Mestna občina, ki dolguje Mestni hranilnici 32 milijonov dinarjev, naj vsaj i polovico (15 milijonov) dolga vrne. Mestna občina naj v te svrhe dobi po vzoru Zagreba in Skoplja dolgoročno posojilo pri Hipotekami banki. 2. Ves denarni promet mestne občine naj se vrši izključno potoin Mestne hranilnice (tako prak-ticira belgrajska občina in se je to zelo obneslo). 3. Vse naložbe in depoziti mestne občine, ki se nahajajo pri raznih denarnih zavodih, naj se takoj izročijo Mestni hranilnici. Grabah kot najemnino Rozo Bonaforte. K tej se je pa proti Novakovi volji priselil Alojz Rek. Posledica so bili prepiri in spori, ki so se končali tako, da je prišel Novak v Grabe ter snel s hišice hišna vrata in jih odnesel s seboj. Rek je šel za njim, spotoma je prišlo zopet do prepira in končno je Novak potegnil za samokres ter ustrelil proti Reku. Prvič ga ni zadel. Rek mu je obrnil hrbet ter se rogal njegovi strelski umetnosti. V drugo je počil strel in Rek je padel, zadet v glavo. V mariborski bolnišnici so mu jedva rešili življenje, ostale pa so trajne posledice kot delna ohromelost. Novak se je včeraj zagovarjal radi nesrečnega strela pred malim senatom v Mariboru. Obsojen je bil na 10 mesecev zapora. . □ Lep uspeh policije. Tri svedrovoe, ki so izvršili vlom v trgovino Kovač in verjetno tudi ostale vlome v zadnjem času, že imajo na policiji in od vseh strani tudi že priznanja. So to 22-letni trg. pomočnik Andrej Štrukelj, 23-letni delavcev Franc Pianecki in 221etni kamnosek Miroslav Šabec, vsi trije brezposelni begunci iz Primorja. Našli so pri njih še nekaj blaga in drobiža, ostalo so pa umeli spraviti že v der\ar. □ Polenovko sveže namočeno dobite dnevno v trgovini Josip Skaza, Glavni trg 14, rotoVž. Ptuj Zaprisega vojaških obveznikov v Ptuju. V nedeljo, dne 16. t. m. se je v Ptuju zbrala ogromna množica vojaških obveznikov iz ptujskega okraja, da priseže novemu vladarju Nj. Vel. kralju Petru II. Zaprisegi je prisostvoval mestni poveljnik major Manojlovič s celotnim častniškim zborom in častna četa. Pred zaprisego je bila služba božja, ki jo je ob spremstvu ptujske mestne godbe daroval gvardijan oo. kapucinov p. Jožef Lapuh. Po službi božji je p. Jožef imel lep govor na navzoče, v katerem je naglasil pomen zaprisege. Po izvršeni zaprisegi pa je imel major Manojlovič pomembeu domoljuben nagovor na zbrane vojaške obveznike. Iz Vranskega kota Stiska, stiska, stiska ... Tako odmeva po vsem Vranskem kotu dan za dnem. Hmelj je po večini prodan, precej pa ga je še ostalo, ker ni bilo kupcev. Mnogo trgovcev, ki so prejšnja leta hmelj kupovali, je letos sploh nakup opustilo, ker niso dobili nobenih naročil. Zlasti je izostalo veliko naročil iz Nemčije. Najbolj srečni so bili še tisti, k" so ga prodali takoj v začetku in niso čakali na »izreden dvig« cen, ki so ga nekateri napovedovali. Ti so še s prodajo vsaj za silo odrezali, četudi cena ni bila posebno visoka. Vendar pa je denar naglo splahnel kakor kafra. Niti za davke ni hmelj letos vrgel dovolj. Kje so pa druge potrebščine in pridelovalni stroški? Zato je razumljivo, da gledajo ljudje z veliko skrbjo v bodočnost. naše koncertno življenje občutno dvigniti in emkrat doseči tisti nivo, ki bi bil naši splošni kulturi vsaj enakovreden. V. U. ★ še Vombergerjeva »Vrnitev« v Kranju. — V št. 281. z dne 12. dec. t. 1. je izšlo neko poročilo o uprizoritvi Vombergarjeve »Vrnitve« na ljudskem odru v Kranju pod gornjim naslovom; poročilo, pravim, ker kritika to ne more biti. Delo je bilo napisano pred dvemi leti; takrat je izšla v »Slovencu« stvarna in oderska ocena, ki je bila pozitivna. Svetonočna prigoda je to in ljudska igra, drugega menda tudi pisatelj ni nameraval. Tako so jo razumeli tudi številni domači odri, ki so jo igrali, tako tudi Inozemstvo — prevedena je že v češčino in slovaščino. Tako jo je razumel tudi režiser kranjskega odra, sicer bi je ne bil vzel v repertoir. Delo je močno učinkovalo na kranjskem odru, tako beremo tudi v tem poročilu. Do tu vse v redu. V redu je tudi, da »kritik« poudari negativni del in neodrske stvari. Toda, žal, on pri tem ni ostal. Lotil se je, na njemu čisto svojevrsten način, tudi avtorja. Da je imel s prejšnjim delom »Vodo« »srečo« (imeti srečo je toliko, kakor da je delo ničvredno!), tako moralno in gmotno (kot da je pri nas kdo ob literaturi obogatel!). »Kritik dalje govori (to čisto osebno!), da mu je prenagljenost in slava ob prvencu »Voda« škodovala. (»Vrnitev« je bila v konceptu napisana že nekaj let pred »Vodo«!). Vse je napisano s takimi očetovskimi in pokroviteljskimi izrazi, kakor se kritiki nikjer na svetu ne izražajo! Tako poročilo (kritika mora graditi!) ne koristi ne avtorju, ne občinstvu, ket poročilo v drugem delu pobija vse, kar je v prvem argumentiralo kot slabo. Omenjeno poročilo bo ostalo zgled, kakšna naj ne bo naša literarna kritika, če najj še zasluzi to imel i. B. Požar na železniški progi Med Pragerskim in Racami zgorel vagon sena Maribor, 18. decembra. Na železniški progi med Pragerskim in Rača-mi, kjer je v poletju zgorel italijanski vagon jute, bo imeli sedaj nov požar. Plameni so zajeli vagon sena ter ga upepeljili do železnega ogrodja in le par ogorelih desk je še ostalo. Požar je nastal dopoldne ob 10.51 na tovornem vlaku št. 42. Vnel se je vagon, natovorjen s senom ter naslovljen na garnizijsko upravo v Mariboru. Odposlala ga je Dravska intendnntura iz Rečice na Hrvatskem. Ko je vlakospremno osebje opazilo nekako v sredini med obema postajama dim, ki se je začel valiti iz vagona, je strojevodja pospešil vožnjo. To je sicer povzročilo, da se je ogenj še hitreje razpl- hal, zato je pa tudi ostali tovor prišel preje izven nevarnosti. Na postaji Rače so hitro goreči del vlaka odklopili, vagon porinili na stranski tir in že naskočili plamene najprej železničarji in delavci, potem pa še gasilci iz Rač, ki so naglo prihiteli z motorko na pomoč. Silovitemu ognju, ki je bil po ogromnem stebru črnega dima viden daleč na okoli, dolgo niso mogli do živega. Nazadnje bo plameni pod močnimi curki vode omagali. Zgorelo je okoli tri četrtine tovora, ostanek pa je skoro neraben, močno poškodovan je vagon, ker so zgoreli leseni deli, in škoda je prav znatna. Požar je povzročila najbrže Iskra, ki je odletela iz lokomotive ter se je ujela med balami suhega sena. Poizkusite ZOBNO KREMO in USTNO VODO Kaj pravite? Dandanes opazujemo po vsem svetu zanimiv pojav, kako se ruši stari gospodarski in politični liberalizem in se vedno bolj umika novi stanovski ureditvi držav. Nekateri ljudje trdč, da je to napredek; drugi zopet pa pravijo, da je lo silovit »padec nazaj< v »temno in mračno* srednjeveško cehovstvo. Ne mislimo tukaj preiskovali, kdo ima prav; pripomniti hočemo le, da pozna politična in kulturna zgodovina mnogo takih »padcev nazajt. Tak »padec nazaj« zahteva tudi neka naša nova skupina nacionalnih ljudi, kakor se sami imenujejo;' včerajšnji »Slovenec* poroča o tej skupini, »da bo ljudstvo ... vršilo nadzorstvo nad državno upravo potom državnega zastopstva, ki mora bili izraz stanovske ureditve.. .< Oj ti nesrečni srednji vek! Kaj pa pravite vi, g. urednik, na to: Če se je začela že najbolj razvita naravoslovska znanost (zdravstvo) ozirati celo na stari vek, zakaj naj bi bilo potem nekaj sramotnega, če bi se tudi moderna, baje na naravoslovnih spoznanjih temelječa vzgoja, nekoliko ozrla na stare čase, ko so ljudje tudi poznali zločince in pokvarjence in iz-prijence, a vendar ne toliko kakor dandanes? Ali ne mislite tudi vi, g. urednik, da bo najbolje držali se gesla: Kar nazaj!? Ali je to res nekaj tako hudega in sramotnega, če se popotnik, ki zgreši v neznanem kraju pravo pot, vrne na tnano izhodišče in od lam išče novo, boljšo pol? Ali si želite ohraniti mladost? Tedaj morate piti redno Rogaško slatino »Tempel«, ker Vam ta cisti organizem vseh strupenih naslag, ki povzročajo prerano staranje. Koledar Sreda, 19. decembra: Urban V., papež; Favsta. Kvaterna sreda. Osebne vesfi = Napredovali so v čin rezervnega podporočnika pehotni naredniki-dijaki Adolf Karius, Jožef Senica, Vladislav Vasič, Franjo Herman, Oskar Vajnberger, Ivan Vrabec, Franjo Kocjančič, Mihael Aldan, Leopold Rijavec, Franc Habe, Božidar Cikota, Peter Šefer, Gabrijel Žemlja, Maksimilijan Otrin, Valentin Zupan, Miloš Došljak, Otmar Potrč, Boris Rajh, Viljem Koren, Feodor Slani, Peter Aranicki, Emil Fridman, Filip Smol-čič, Jožef Kmetec, Ivan Javornik, Marton Paška, Dragoljub Martič, Jože Pleša, Rudolf Goršek, Henrik Čamernik, Josip Epert, Vinko Helman, Pero Stupar, Karel Prah, Jožef Vesenjalt, Ivan Dajč, Leo Pretner, Josip Goričar, Ivan Somun, Franjo Feldhamer, Dalibor — Karlo Hodovski, Ludvik Gabrovšek, Karol Štrubelj, Zvonko Gaži, Andrej Honko, Franjo Zupane, Anton Horvat, Krešimir Brand, Jožef Košorok, Mihael Leder, Dragotin Frandl, Josip Sušič, Viktor Detling, Franc Lipovec, Franjo Novosel, Josip. Kalca, Karol Vagner, Jurij Štante, Vid Ivanušec, Josip Herf, Oskar Tominec, Ivan Valoder, Ivan Šoštarič, Filip Knizel, Srboljub Oblak, Josip Krimer, Andrej Oreger, Arpad Bokor, Josip Konič, Matija Ivanič, Franjo Kuštrak, Štefan Kacun, Milan — Dragutin Krpan, Nikolaj Raguž, Anton Trdan, Drago Černe, Koloman Frenkel, Josip Martinis, Karlo Hercog, Friderik Janda, Milan Kovačič, Ivan Jerne, Veko-slav Marot, Jožef Kert, Bogomir Pire, Jurij Bo-lanča, Friderik Celder, Josip Benič, Konrad Sodin, Branko Barački, Otmar Križ, Dezider Santo, Renat Hauserlmajer, Ljudevit Šak, Nikolaj Sekula, Alojz Kocmur, Hinko Fridrih, Franjo Ličof, Stanko Ježek, Josip Janko, Janez Rozman, Vekoslav Španiček, Josip Sutlar, Feliks Naglič, Branko Šur, Zlatko Radej, Vladimir Pihler, Ivan Frelih, Ladislav Hiršzon, Rudolf Petričec, Marjan Hers, Leon Sandel, Ivo Biskup, Evgen — Ivan Glumpold, Jožef Črnilec, Cvetko Škalec, Ivan Rihar, Alojzij Šepec, Leopold Vandekar, Evgen Takač, Ivan Hrabalek, Ivan Božičevič, Feodor Skrinjar, Štefan Kovač, Stevan Frajt, Franc Zupan, Alojz Adel-majer, Franjo Fuks, Ljudevit Kneževič, Peter He-cel, Štefan Kepe, Lado Bergel, Karel Haberman, Zvonimir Šare, Janez Herga, Karel Ernest Grin-vald, Alojz Bolta, Josip Štefanec, Bojan Ribnikar, Juro Beker, Franc Veber, Vekoslav Medved, Ervin Puter, Avgust Praprotnik, Darij Lapajne, Albert Černe, Anton Kovač, Stevan Brihta, Božidar Golner, Anton Klncel, Makso Horvat, Peter Beker, Milan Možina, Milan Šmata, Ferdinand Pleteršek, Valetln Kalan, Karol Ulaga, Oto Hrastnik, Oskar Spaček, Stanislav Cvigler, Andrej Žmavc, Mirko Ivanek, Filip Bonačič, Ivan Mli-narič, Ivan Ferič, Franjo Beg, Vladimir Benuti, Franjo Vanjur, Dragotin Tepeš, Ferenc Šultcs, Rudolf Volk, Gustav Sloboda, Mirko Kraus, Viktor Šinktjvec in Ivan 1'erkucin. (Nadaljevanje sieaij Ostale vesli — Zborovanje Slomškove tlružbe. Dne 27. decembra t. 1. bo imela Slomškova družba svoje običajno božično zborovanje. Na dnevnem redu bosta 2 predavanji. Prvo: »Kako daleč smo v kulturi«, drugo: »Evharistični kongresi v besedi ln sliki.« Prvo mora zanimati vsakega slov. inteligenta, drugo vsakega zavednega katoličana. Zborovanje ee bo vršilo v Unionski verandni dvorani. Najprej vabimo zborovalce k sv. maši, ki bo ob 9 v frančiškanski cerkvi, nato pa k zborovanju v Union. K obilni udeležbi vabimo vse, ki še kaj dajo na idealna duhovna stremljenja. — Železniške legitimacije državnih n"n-kojencev. Državni upokojenci, katerim izplačuje pokojnino dravska fiuauoua, uinc0 okultizirtuc (s projekcijami). Začetek ob pol 21. Gostje dobrodošli^_ — Pri težkočah v želodcu in črevih, pomanjkanju slasti, lenivem odvajanju, napenjanju, gorečici, pehanju, tesnobnosti, bolečinah v čelu, nagnjenju k bljuvanju povzroči 1 do 2 čaši naravne »Franz-Josel« grenčice temeljito čiščenje prebavil Izjave bolnišnic dokazujejo, da »Franz-Josel« vodo radi jemljo celo težko bolni, in da se dosežejo z njo veliki uspehi. — Adresar učiteljev in šolstva ter prosvetnih in kulturnih ustanov v dravski banovini. 1934. cena 68 Din. Naroča se tudi v Jugoslovanski knjigarni v Ljubljani. Ta imenik celokupnega učiteljskega stanu je prepotreben pripomoček vsem, ki iščejo potrebnih podatkov — od učiteljev, profesorjev itd., krajevnih ali osebnih. Stalež obsega najprvo najvišjo šolsko oblast — ministrstvo prosvete v Belgradu, dalje prosvetni oddelek dravske banovine, daljo vse oddelke nase univerze, vse srednje, učiteljske, meščanske, narodne (šole za defektno deco, zabavišča, zavetišča, dečji domovi), gospodinjske in kmetijsko - nadaljevalne šole, gospodinjske tečaje in strokovne šole, dalje upokojence, kazalo krajev in kazalo imen. Stalež je praktično sestavljen in vsebuie polog kraja, vasi, trga tudi druge krajevne podatke (nadmorska višina, število prebivalcev, zadnja posta, železniška postaja, občina, cerkvena oblast, sodišče, žandarmerijska postaja itd.). — Turlstil Badjura znižuje ceno svojim vodnikom, in sicer stane sedaj: Zimski vodnik po Sloveniji, 20 Din; Sto Izletov po Gorenjskem, Dolenjskem in Notranjskem, 20 Din; Izleti po Karavankah, 4 Din; Smuška terminologija, 4 Din. Knjige se dobe v Jugoslovanski knjigarni v Ljubljani. — Pri poapnenju arterij v možganih In srcu dosežemo pri vsakdanji uporabi male množine »Franz Joselove« vode iztrebljenje črevesa brez hudega pritiska. — Dva vlomilca obsojena. Na Telovo letos sta se splazila v spalnosobo gostilnlčarke in trgovke Marijo Štiftarjeve na Selah nad Kamnikom ter ji odnesla 67 bankovcev po 100 Din, dalje zn 5000 Din rnznepa kovnncgra denarja in več dragocenosti, tako da je ca. Štifta r jeva utrpela za 13.200 Din škode. Kot osumljenca sta blln aretirana 26-letni Karol Kokalj in 36-lctni Janez Bartolj, oba poklicna vlomilca. Kokalj je bil 21. nov. letos obsojen na 2 leti in pol robije zaradi drugih tatvin in vlomov. Pred trenil sodniki stn oba zanikala viom ter navaiaia vaak zase svoj alibi. Mali senat je zaslišal 8 prič. Dokaz ne jima nI posrečil ler sta bila obsojena: Kokalj na 4 leta, Bartolj ua 2 leti robije. K prejšnji Kokaljevi kazni so sodniki navrgli še poldrugo leto, tako da ima Kokalj 4 leta robije. Razprava je trajala včeraj od 12 do 16. — Zveza gospodinj naznanja, da se predvajanje o električni kuhi vrši v sredo, 19. t. m. ob 16. uri na Brejru št. 8. — Vprašanje božičnih daril. Današnje razmere zahtevajo praktična darila. V prvi vrsti pridejo v poštev oblačila. Vaša garderoba bo obogatela, če kupite Wimpassing snežke. — Proračuu zagrebške občine za leto 1935'3o ne izkazuje nobenih investicija Dohodki so preračunani na 127,254.759 Din, izdatki na ravno toliko. V primeri z letošnjim proračunom je novi proračun za 10 milijonov dinarjev nižji. Celie 0 Požar v Arji vasi. Komaj je minilo mesec dni, ko smo poročali, da je gorelo pri posestniku Štajnarju v Arji vasi, ko je zopet rdeči petelin spravil na noge ljudi tc lepe savinjske vasi. V ponedeljek okrog pol 10 zvečer je gasilski rog naznanil, da gori pri sosednjem posestniku Sitarju gospodarsko poslopje. Hitro so bile na mestu požara gasilske čete z _briz-galnami iz Arje vasi, Drešinje vasi, Celja in Žalca, katerim se je v kratkem času posrečilo pogasiti požar. Zgorel je le zgornji del, ki je bil napolnjen s senom in raznimi poljskimi pridelki, medtem- ko je ostal hlev, ki je oiiokan, nepoškodovan. St Uurla sta. V Olju je umrl g. Filipič Franc, 66 let, pismonoša. Pokojni ie bil znan kot dobričina in poštenjak. Pogreb bo danes ob 16 iz hiše žalosti Kr. Petra cesta 28 na mestno pokopališče. — V Kovinarski ulici 8 je umrla ga. Kraus Terezija, 62 let, trgovka iz Zagreba. Pogreb bo v četrtek ob pol 16 na okoliškem pokopališču. Naj počivata v miru, žalujočim naše iskreno sožalje. 0 Meddruštveni odbor karitativnih organizacij... Že precej časa je, kar se je ustanovil v Celju meddruštveni odbor karitativnih organizacij. Imel je nalogo, da bi bil nekaka vriiovna instanca nad vsemi celjskimi dobrodelnimi društvi, dajal inicijaitive im tudi vodil kontrolo nad vsem delom ter s tem preprečeval zlorabe. Res so se zastopniki posameznih organizacij nekatervkrat sešli, govorilo se je celo o dijetah... nato je pa, kakor toliko dobrih stvari, vse skupaj v mini zaspalo. Zaradi toga se nahajamo danes, ko stojimo že sredi zimo in reveži vsak dan bolj trkajo na vrata, brez vsake vrhovne dobrodelne institucije. Naj bi se vsaj sedaj malo zganilo in začelo zapet z delom. er Proračunska seja mestne občine celjske bo v petek ob 6 zvečer v posvetovalnici mestnega magistrata. 0 Dodatno k poročilu o občinski seji okoliške občine na Bregu, v petek zvečer, objavljenem v nedeljski štev. »Slovencac. dodajamo sledeče: Na občinski seji je bilo sklenjeno, da se občinski odbor izreče proti lokalni notrebi zr novo koncesijo ge. Zidanšek na Sp. Hudinji. Ker se to ni točno formuliralo, za kakšno koncesijo gre, smo zapisali, da se je občinski odbor izrekel proti gostilniški koncesiji. Napro-šeni smo. naj to vest popravimo v toliko, da je ga. Zidanšek prosila le za točilnico. Popolnoma sle se spremenili, gospodična, tako dobro razpoloženi in vedri ste videtic — »Saj ni čudno mdosliva, /nano Vum ie, da sem strašno trpela zaradi hemoroidov; šla pa sem k zdravnici, ki mi je predpisali sredstvo, katero vestno uporabljam vsako iulro in /.vei er. To je Posteriann-mazdo in začepki. Re-ula sem se i niiui' vseh bolečin in nadlog in radi tega sem tako srečna«. — Pomeriš n mazilo stane Diu 36 — a škatljica začepkov Din 49 in se dobe v vsaki lekarni. Odobreno od Min. soc. not. in ''ar. zdrav 8. br. 936 od 10, ma n 1932. Filatelija Prelishi Kamnih Mi lojalno molMmo. Pred zadnjo občinsko sejo je imel svojo sejo tudi klub občinskih odbornikov večinske liste. Seja je bila zelo važna in prisostvoval ji je tudi g. Jožo Rauter. Na seji so poudarjali, da morajo vsa obravnavanja in sklepi ostati tajni. Mi se bomo seveda tega sklepa lojalno držali in ne bomo ničesar poročali o teh sejah, samo to omenjamo, da je bila zelo zanimiva debata o trošarini in z njo v zvezi z raz-rešenjem dolžnosti enega izmed občinskih odbornikov. Člani večine so izražali bojazen, da ne bi člana manjšine tega vprašanja sprožila na občinski seji, zato je bil sprejet skl?p, da se bo odgovor na vsako vprašanje o tej zadevi omejil na ugotovitev, da bo ta stvar v 14 dneh rešena. Kakor nalašč pa člana manjšine lo;alno nista hotela načeti tega vprašanja na občinski seji, pričakujoč, da bo klub večine sam sprožil debato o tako važnem vprašanju, kakor je pač njegova dolžnost. V veliko veselje odbornikov večine pa je seja potekla gladko brez mučnega vprašanja in člana manjšine sta lojalno molčala, ker sta vedela, kakšen bo odgovor. Bog ne daj, da bi zdaj kdo mislil, da hočemo izdati tajnosti klubove seje, mi bomo o vsaki taki zadevi lojalno molčali. Radio mmmmmmmmmmmmmmm Program« Radio Liuhlfanat Sreda, 19. decembra: 12.15 Oporne n veri ure na Dl«ah 12 50 Poročil« 13.00 Oas, ploSče 18.00 PloSče po željah 18.30 Pogovor s posluSalci (prof. Prežel)) 18 00 PloSče po žcllah 19.00 KnkSna bodo sokolska telovadba (Lojze Vrhovec) 19.20 Čas, Jedilni list, program za četrtek 19.30 Nacionalna ura: Mis Adelina TrM Ivo Andrlč), prenos iz Relgrada 20.00 Prenoa opere |z Ljub-ljano: vrnem Cas in poročiln 2300 Esperanto; Nekaj besedi o slovenski književnosti (dr. Anton Ouvlrk). Dragi programi t SUETIA, 19. docembra: Beigrad: 18 30 Borodlns Potovski plesi 20 30 Srbski vočer — Zagreb: 20.00 Liubliana — Dunaj: 17.00 Koncertna nra 19.20 Vojaška Kod-ba 20 40 Igra 21 -10 Komorna glasba 22.50 Orkestralni konoert, Jazz — Bndimpelta: 19.30 Pcsinl ln arije 20.10 Tri enodejanke 21.25 Operni orpost«r 22.45 Zabavna glasba — Milan-Trst: 17 10 Komorna glasba 20.45 Simfonični koneort — Rim-Bari: 17.10 Zabavna glasb« '20 45 Oporni vočer — Prana: 19.00 Nevidno mesto Kltez, opora, Rlmskl-Korsakov 20 30 Pl»S"e 21.10 Plmma glasba 2215 Espernntski praznik - BralUlava: 17 05 Klavirska glasba 19.35 Sehumnnnove klavirske skladbe 20.40 Igra — Vnriava: 19.00 Duetl 20.00 Lahka glasba In petje 21.00 Ohopinova klavlrskn glasbn 2110 Poljsko pesmi 22 15 Plesna glasba - Berlin: 19 30 PloSče 21.10 Voknlnl kon-cert — fCnntgsherg: 19.10 ITarfa In colo 19 30 Narodno Eosml 2100 Vrnteinva — Hambitr/i: 19 00 Godba na plula 21.00 Bachov 1>o«|čn! oratorij — Vrat<*lavn: 19.00 K8!n 31.10 Knko praznujejo drngl bo«lč — tipsko.' 18.10 Operetna gla«bn 21.10 Simfonični koncert — Kftln: 1900 Godba nn pihala 21 10 Berlin - Prankfnrl- 18.50 8tntt-gnrt 21.10 Llpsko — Stuttfiart: 18.30 VolnSka godbn 5'.B0 Radijski orkester — Monakovo: 19 no piollče 21 10 Berlin — Ziirichi 21.15 Rvropski konoert: Svlonrska narodna glasba 21.50 Saksofon solo — Slrasfiburo: 18.00 Komorna glasba 21.30 Orkestralni konoort. Poizvedovanja Najdena knjiga. Pretekli tsrten Ja nekdo blizu Bmnjskegn inostn nnflel knjigo, kntero s! Je nekdo Iz-posodil v knjižnici In nn c. — Pri nagnjenju k odebelelostl vzbuja redna uporaba naravne »Franz Joselove« grenčiče jako delovanje črevesa in dela telo vitko. Znamke s prottskl prt filatelistih ne uživajo po sobnega ugleda. To Je pa« naravno, ker znamka vzbuja zanimanje predvsem po svoji umetniški koncepciji in načinu reprodukcije; zanima ev. vodozuak, barva, njeni odtenki, zobčanje, papir itd. Vse to Jo pri /jiumki, ki se opremi » pretekom, že dano ln zato pr«M»k, k! Jo Se navadno relativno primitivno Izdelan, filatelistu ne more nuditi globljega zanimanja. Poskuialo Be Je pretUkanlm znamkam dati večji fllatellstični pomen a tem, da so se povdarjale razne tiskovne pogrefike v preteku samem. Prav ta okolnost Je pa ugledu znamk g pretekom Se posebno Škodovala, ker se Je dogualo, da cela vrBta takih Itak malo pomembnih pot'»eSk ni nastala slučajno, marveč pod raznimi drugimi nedopustnimi ln apekulativniml npllvt. Pri nas (v mislih imamo samo skTrpne izdaje od letn 1921) so dobile prvo preteke Invalidske znamke iz leta 1821. Zanje Je bilo voliko — in to relativno zasluženega zanimanja, ker Izgleda, da pogroSke ln posebnosti teh pretiskov niso bile stvorjene umetno; tiudl Je bit ta predmet temeljito obdelan, in se posebno »po. manjamo v tem pogledu prav dobrega članka v St 3„ 4. .Kolektorja« lz leta 1925 izpod peresa Derocca Euge-na. Nekatere teh pogrešit, ki Jih pozna vsak naS filatelist (posebno v izdelavi XX, Številke 2 v 20 pri dvaj-setdinarskem preteku, trojke pri tridertetdlnarskem pretlsku, 9 mesto 8 Itd.) omenjajo tudi svetovni kata logi ter Jih ocenjujejo. Kar se tiče teh pretiskov, smo mnenja, da ni prav, da se to, kar se Je glede različnosti in pogreSk teh pretiskov dognalo in ustanovilo, po7.abi. Gradiva je doBti, dobiS ga poceni In predmet Ham Je zanimiv, tako, dn Je priporočljivo, da se flla-telistd, ki se »antaiajo za specializacijo, r. nJim pečajo. Leta 1924 smo dobili na amerikanski izdaji preteka 20/00 par in 5/8 Din. Si>orno vpraSanJe, ali obstoja pri znamki 5/8 Din pretek v zeleni bnrvi (poleg modre). Se dano« ni reSeuo ln menda tudi ne bo, ker Je zaisledovanje ln ustanovitev faMtlkatov pri pretekih skoraj nemogoče. Tudi londonska Maja Je doživela dva pretiiska na modri 3 dinarski znamki, In sicer pretek na 25 p ln 50 p. Pri tem preteku se Je opazil posebno skrajšani Mrliški p, potem razni preobrnjenl preteki Itd. Nadaljnji preteki (v SlrSem pomenu besede) so bile poplavne znamke lz leta 1920 ln pa .krlžarko« i* leta 1928. Filatelisti, ki se r.a to zanimajo, »o tetaknili nebroj različnosti, ki pa so navadno tiskovno slučajnosti, lako, da Je zanimanje r.a pogreSke pri teh iz. dajah kmalu tmnelialo; kolikor Je nam znano, se glede teh pogrrfik tudi ni celotno gradivo sistematično obdelalo. Težko jo presoditi, ali Je to podrobno ra/.lska vanje izostalo zgolj radi toga, ker nI bilo dovolj materiala na razpolago, ali pa v prvi vrsti radi toga. kor preteki pač niso popularni. Le radi popolnosti omenjamo, dn Je zjidnja l'daja naSih znamk z. besedilom Kraljevina SHS i« letn 1929 — Tomislavove znamke — že leta 1931 dobila preti,sk Kraljevina Jugoslavija, da so Je tudi pri tej izdaji ugotovil obrnjeni pretek, da pn pri tej Izdaji lz pravkar navedenih razlogov nI priSlo do nobenih podrobnejših preiskav, v tem primeru prav gotovo radi tega, ker eventnelnl raziskovalci niso imeli dovolj gradiva na razpolago. Veliko pralm pa je dvignil pretek belgrajske izdaje i leta 1936 ln odgovarjajoče Iz-daje portovnih znamk i označbo »Jugoslavija« v clrililol in latinici. Prah Je itak diskreditlramemu preteku močno Sko-dov."' ln morebitno nnvdnAenJe zn pretlske ln njegove posebnosti močno ohladili Pri pretlsku •.TtigoslaviJ«« »o se pa že dale nstanoviM razne nepravilnosti, ki oo imele nedvomno svoj Izvor v raz.nlh apekulatlvnih manipulacijah. aivabne In ostre polemike v dnevnem la strokovnem časopl«Jn, debate v druStvlb ln podobno, pa le niso mogle spraviti prave lnčt v to dosti nejasno zadevo. Objektivno pa nudi pretisk 'Jugoslavija, na znamkah lz leta 1926 Široko polje za raz,iskavanje, in to tembolj, ker so se na trgn pojavili tudi očitni fftl-ztflkatl, torej ne samo preMski, glede katerih Jo bil več aH manj opravičen »nm, da also nastali po na-ključnjn. Omeniti je, da tudi črni žalni rob pr! sedaj teltoči iz,d«Ji1 tz letn 1931/33 spada pod SlrSI pojom pretlska. Pri tem preteku bo pač le zanimalo to, če se bo kljub črnomn robn dalo nedvomno ugotoviti, ali spada obrobljena znamka k Izdaji r. oznnko «Wagner« aH ne. V dnnom prlinern bomo razlikovali dve sorljo žalnih znamk. Pojem (Mskredltlranega pretlska Je seveda ra-enmet.1 mednarodno. Tozadevni spekulntivni pojavi pri naSlh »kupnih Izdajah so prav nedolžni in brezpomembni ter so i raznimi pojavi v inozemstvu (Inflacijske znnmke Nemčije, Poljske In dr.) in pri nas pri pro. vratnih znamkah (8HB Bosna ln SHS Rrvntska, ki so celo *n5Ie v Vvertov katalog) niti z ilaleka nc dnjo prlmorjatrt. Ce smo ta pojav omenili, »e Je zgodilo le radi tegca, da ne bi ta ali oni nepoučen filatelist nasedal In oonereto kakemu prehvnlisancmu, četudi tprlst-nemu« pretekn s tem, dn bi ga plnčal s sto In tlsoč-kratno ceno nomlnala. Ce zaslediiS, bodisi slučalno. bodisi potom sistematičnega raziskovanja, »am med svojim matorlalom zanimivo pogreflko v pretekn: čestitamo,' če vzbuja nedvomno pristnn pogrcSka tvoje zanimanje In Čo nd tako znamko lahko nnbaviS s primernim prebitkom na nominalni stori to. NalodločneHe pa zavračaj fantastične iiogroSke In fantastične con* zanjo in r.a pristne. Namon tega članki ni, odvrnčaM filatelist«, da bi so no zanimali zn pretlsko Vsako poglobitev v predmet Je s fllalolIsMčnega (amaterskega) »InllVa le najtoplejšo pozdraviti. Nedvomno nadkrtljuje rnzlsknvanle nnftih miljenk tudi v podrobnih potankostih zgnij avtomatično nabiranje annmk po katnlognih Številkah, ki neizbežno vodi preko raznih razočaranj In togot v — pcSvojt M, G« MA« Beg iz razbojniškega taborišča Dogodivščine mladega korejskega bogoslovea Eden izmed liogoslovcev semenišča, ki ga vodijo bavarski Otilijanci, se je hotel po počitnicah koncem avgusta vrniti v Tokvvon. Med potjo pa je padel mod razbojnike. Njegova mati se je osebno zaman obrnila do razbojnikov. Tudi njena druga pot, ko je seboj prinesla celo darila, je bila brezuspešna. Tolovaji so namreč mislili, da bodo ujetnika zaradi njegove izobrazbe lahko dobro porabili za propagandista in sobojevnika za komunistične ideje. Zato so mu dali tudi več prostosti ko drugim ujetnikom, kar mu je seveda prav prišlo. Nekega večera je bil povabljen na koncert, kjer je moral sam kot pevec nastopiti, da je »razveseljeval« prijatelje. O polnoči se je vrnil v ječo: v ozek, 4 kub. metre velik prostor, v katerem je bilo skupno 17 ljudi zaprtih, med njimi starček 75 let V tej noči so vsi štirje stražniki tuko močno spali, tla bi jih niti nalašč povzročen šum ne bil mogel prebuditi. Ri Lavrencij, tako se namreč bogoslovec imenuje, je porabil to priliko in se privedmo spustil v beg. Šele, ko je bil tako daleč, da ga sitraže niso mogle več slišati, je tekel kar so ga nesle noge. Čez eno uro je že zaslišal strele iz pušk. Gotovo so tedaj opazili njegov beg. Še trd dni in tri noči je blodil po razsežnem goznu, dokler ga ni končno njegov angel varuh pripeljal v mesto in v krog njegovih sošolcev. Ravno se je pričelo šolsko leto 1934-35. Fi-lozofsko-teološki oddelek šteje 14 gojencev, ki jih poučujejo 4 profesorji iz Sv. Otilija; v malem semenišču pa je 25 dijakov, ki so pod vodstvom treh redovnih in treh svetnih učiteljev. Velik požar v Hollywoodu Zid osleparil 200 zidov Kakor znano, Angleži sedaj strogo nadzorujejo in tndi precej omejujejo naseljevanje Židov v Palestini. Vendar si židje iz raznih dežel še vedno prizadevajo, da bi se naselili v Palestini. Če ne gre drugače, skuša tja priti skrivaj. To okolnosit je porabil — kakor poroča danski list »Aarhus Stifstddende« — poljski žid Mojzes Bernstein iz Varšave. Mož je zbral kakih 200 židovskih soplemenjakov in sovernikov, kateri so na vsak način hoteli priti v Palestino, kjejr bi se jim, kakor so upali, boljše godilo, kakor na Poljskem. Ta poskus se je ponesrečil zaradi tega, ker žid Bernstein ni hotel nič diruigega, kakor dobro zaslužiti. Po več dnevih pomorskega potovanja so se židovski izseljenci brez sredstev in vsi sestradam zapet znašli tam, od koder so odšla. Žid Bernstein, kateremu se je zaupalo 200 poljskih Židov, je za nje najel kar celo ladjo, češ, da jili bo z njo prepeljal v Sveto deželo. Izseljenci so mu v naprej plačali za pot in prebrano in je s tem marsikateri izdail vso svojo gotovino. Vsak mu je moral plačati 1000 poljskih zlotov (kakih 10.000 Din) za osebo. Predno je bila pogodba sklenjena in znesek vplačan, je previdni Mojzes Bernstein še vsakega opozoril, da je ta pot precej skrivnostna in nevarna, vsled česar ne more jamčiti, da jih bo res mogel izkrcati v Sveti deželi. Izseljenci so, slepo zaupajoč navidez poštenemu Mojzesu, plačali, kar je zahteval, in šli na najeti parnik. Ko so bili vsi na parniku, je parnik zapustil poljsko luko Gdinjo ter odplul na široko morje. Več dni so se tako nesrečni izseljenci voafli na parniku, ne da bi vedeli, kje so. Parnik pa je venomer križaril pO Vzhodnem morju, ker žid Bernstein niti mislil ni na to, da bi šel v roke angleškim stražam v Sredozemskem morju. Nekega jiutra so izseljenci končno zagledali pred selK>j suho zemljo. Bernsitein je svoje izseljence opozoril, da morajo sedaj biti skrajno previdni. Treba se bo izkrcati na kraju, kjer ni človeških bivališč, sicer bi jih uitegnile prijeti pristaniške oblasti. Res so se izkrcali na neob-ljudenem kraju. Ko je zadnji izseljenec stopil na suha tla, je parnik dvignil sidra in izginil, z njim pa tudi modri žid Mojizes Bernstein. Izseljenci so naložili svojo prtljago na rame in začeli korakati proti notranjosti dežele, upajoč, da bodo kmalu zagledali kako mesto Svete dežele. Kmalu so zagledali pred seboj kadeče se dimnike večjega mesta. Iz grl vseh 200 Židov so se izvili navdušeni klici, ker so bili vsi prepričani, da gledajo pred seboj cilj svojih želja: mesto Jaho. Ko so pa prišli bliže, so reveži ugotovili, da so prišli zopet v Gdinjo, kjer so se pred več dnevi vkrcali na pot v Sveto deželo. Razumljivo je, da so osleparjeni izseljenci bili vsi iz sebe in da so zadevo naznanili poljskim oblastem. Mojzesa Bernsteina so poljske oblasti kmalu prijele. Toda mednarodni tisk je o tej zadevi dolgo časa molčal, šele sedaj je po zaslugi danskega časotpisja ta škandal prišel ua dan. Kraljev površnik v zastavljalnici nak je povozil avtobus. Na železniški progi Bremen—Hanover se je zaradi megle zgodila tale nesreča: Avtobus je podrl železniške zapornice in s klopnim vozom zapeljal na tir v trenotku, ko je privozil posebni vlak, v katerem se je iz Bremena v Berlin vozil Hitler. Vlak je zgrabil uvtobus in ga tdrabil. Pri tem je bilo ubitih 15 ljudi, 5 pa ranjenih. Na vlaku ni bil nihče poškodovan, le stroj je bil nekoliko obtolčen. Priklopni voz je pri sunku od busa rstran, do van, vidi na- Namesto vojaške godbe zvočnik. Danska armada jc vpeljala nn mesto vojaške godbe, kii bi korakala pred vojaki, zvočnike, katere vozi avtomobil S tigrom na sprehod. Znani angleški krotilec zveri, Rudolf Matthies, ki je s svojimi 14 tigri potoval po svetu, se je vrnil v London. Svojega najljubšega tigra, privezanega na verigo, votli iz postaje na avtomobil, ki jih bo odpeljal domov. Francoski rastlinoslovec Jeau Perrier jc doživel posebno nesrečo. Nekega dne je sedel za pisalno mizo, na kateri je stala med drugim lesena škatljica z južnoameriškimi semeni. Nenadno je zadonel strel. Škatljica se je razletela v drobce. Trska je poškodovala znanstveniku oko, in je bila potrebna zdaj srečno prestana operacija. Strel je bil tako močan, da je pritekla k ponesrečencu žena iz kuhinje skozi tri sobe, meneč, da se je sprožil revolver. V resnici pa ni nihče streljal. dazpočil se je samo sadež drevesa »Hora crepitans«, ki ga je pripeljal rastlinoslovec iz Južue Amerike. Omenjena jezica se razleti v kose, ko se zadosti posuši. Narava poskrbi na ta način za semena, ki bi sdcer ostala zaprta v ježici. Rastlinoslovec je poznal to lastnost in si hotel podrobno ogledati sadež. A ni vedel, da mu more postati nevaren. Na isti način širijo svoja semena tudi nekatere evropske rastline, n. pr. pri nas po oknih in vrtovih jako razširjene balzamine. Njih senienjaki imajo v sebi prave vzmeti. Te se sprožijo, ko se seme posuši. Vržijo ga tri metre daleč. Zato vrtnarji vedno porežejo baljamine proti koncu poletja, dokler so še zelene, ker bi jih sicer nadlegovale prihodnje loto kot plevel. Ušesna proteza Opica raztrgala otroka Poročilo o kongresu sklandinavskih oto- iu larimgologov v Oslu prinaša zanimive podaitke danskega strokovnjaka za ušesne bolezni, prof. Viljema Nacieila o njegovem izuitnu. Imenuje ga »ušesno protezo«. V bistvu je to umeten bobenček, ki povrne sluh vsem, ki so ga vsled bolezni izgubili (gnojenje srednjega ušesa) ali tudi udarca in drugih poškodb. Proteza nadomešča uničen, pretrgan ali prehoden naravni bobnič. Umetna mrena se naredi iz znanega celofana, formaLinovega prozornega papirja, ki ga rabdjo gospodinje pri zavijanju jedi. Ta papir je celo tanjši otl naravne mrene, ker je debel le 0.005 man. Tehta 3 miligrame. Pretežna večina gluhih izgubi sluh samo vsled tega, ker pogrešajo mreno, kartera dovaja zračne valove živčevju, medtem ko je zunanje slišalo popolnoma v redu. Prof. Nadeli je ozd;ravil več sto bolnikov. Njegova operacija zahteva od kirurga izredno spretnost. Umetna mrena se mora točno prilegati onemu nizu slušnih koščic, ki tvorijo srednje uho. Iz Magdefourga poročajo, da se je v okolici zgodila huda nesreča. Proti Magdeburgu 6e je pomikala skupina ciganov, ki so imeli s seboj veliko opico. Bila je privezana za voz. Nenadoma je srgala verigo in planila na malega otroka. Opica je otroka raztrgala pred očmi matere. Najnevarnejši vgriz je človeški Kiru.rgična klinika univerze v Ziirichu je zbrala zanimivo primerjalno gradivo o nevarnosti različnih vzgrižov: psa, volika, medveda, lisice, opice itd. Izkazalo se je, da pomenijo za človeka največjo nevarnost zobje njegovih lastnih bratov. Klinika je zabeležila 8 primerov vgriza pri pretepu, in je imel v šestih primerih (t. j. 75 odstotkov) za posledico zastrupljen je krvi. V treh izmed navedenih primerov so morati oklaneinu od rezati prst in v enenn celo vso roko do pleč. Zelo nevarni so mačji in opičji vgrizi. Pasji so nasprotno nedolžni, seveda, če niso posledica izbruha stekline. P. Bernard Meyer od zunanjih mteijonov itz Maryknola in misijonski predstojnik v Wu-chovvu (prov. Kvvanigsi) je izdal kitajski besednjak za kantonsko narečje. Ta slovar bo zelo služil predvsem tudi misijonarjem, keT so že dolgo pogrešali take vrste dela. P. Meyer je to vrzel srečno izpolnil. »Ali je ona-le zvezda Venera,« »■Nak, to je Mars.« »Čudno, kako ju moreš na to daljavo s prostim očesom razločevati?« Rastlina je eksplodirata Ameriški misijonar sestavil kitajski besednjak Velik požar v Hollywoodu. Prva fotografija velikega požara v ilollywoodu, kjer je zgorelo več velikih filmskih ateljejev z dragoceno opremo. Zgorelo je tudi mnogo arhivov in v njih nenadomestljivi stari filmi, škode je več ko pol milijona dolarjev. Pri gašenju je ubilo enega gasilca, več pa jih je hujše poškodovanih. O bavarskem kralju Maxu II., ki je med Bavarci slovel zairadi svoje preprostosti in prikupnega občevanja z ljudmi vseh slojev, pripovedujejo, da je zelo rad hodil po Monakovem v civilni obleki ter se rmzgovarjal z ljudmi. Nekega jutra je zopet šel na sprehod v predmestje Au. Ker je bilo poletje že blizu, je solnce precej vroče pripekalo, tako da si je kralj slekel svoj poletni plašč in si ga obesil čez rako. V tem predmestju pa je takrat bila mestna zastavljalnica. Vanjo so revni in tudi ugleduejši meščani večkrat nosili svoje stvari zastavljat, kadar so bili v zadregi. Ker je bila ta pot za marsikoga nenavadna in ga je spravljala v zadrego, so taim okrog stale stare ženice, katere so za en groš odškodnine bile pripravljene nesti blago v zastavljalnico in potem lastniku prinesiti denoir in listek. Kirailj je mirno korakal svojo pot, ko se mu je približala stara ženica, se previdno ozrla na strani ter kralju previdno zašepetola, kana njegov površnik z lepo svileno podlogo: tale vaš kos je pa zelo lep. škoda, da zastavit. Ali naj vam to jaz oskr-« Kralj se je prvi hip začudil, potem je pa takoj spoznal, da ga ima ženica za človeka, ki nese svoj površnik zastavit. Brez oklevanja je odgovoril: »Da, gospa. Zadeli ste.« — »Dobro,« je pokimala starka. »Čez en četrt ure zopet pridite mimo. Kakih 10 goldinarjev bom že dobila zanj. Brez. skrbi bodite.« In je izginila s kraljevim površnikom. Točno čez en četrt ure se je kralj vrnil. Tam ga je že čakala ženica in mu vsa vesela zašepetala: »Tukajile je denar, gospod, kar 12 goldinarjev sem dobila zanj.« — »Lepo, lepo,« je dejal kralj, »toliko niti pričakoval nisem.« — »No, vidite, da zrnam,« jc vsa vesela gosto-lela starka. »Tu imate zastavni listek. Kadar boste hoteli površnik rešiti iz zastavljalnice, se lahko kar name obrnete.« Nato se je kralj vljudno zahvalil: »Odkritosrčno sem vam hvaležen!«, spravil listek za svojo rokavico, se odkril in odšel, prepustivši ženici tistih 12 goldinarjev. Konec zgodbe pa je kraljica Marija o svojem možu takole pripovedovala: »Nekega jutra se je kralj malo bolj pozno vrnil k obedu. Bil je precej razgret in nekoliko v zadregi. Na mizo med srebrno in kristalno posodje pa je položil zmečkan listič ter rekel: »Marija, svoj novi poletni površnik sem zastavil. Ti mi ga boš morala rešiti iz zastavljalnice. Samo jaz ne vem, kako se to naredi.« Davčna vprašanja t Pavšaliranje pridobnine za mate obrtnike Novela k našemu rakono o neposrednih davkih od 20. februarja letos je uvedla pavšalirante pridobnine za male obrtnike v mestih tn na deželi. Za podeželske obrtnike je pavšalirana pridobntna na 120 Din letno, za vsakega pomočnika ra 60 Din letno. Namen novele davč. zakona je bil gotovo zavarovati fiskalne interese, ker bi se v sedanji krizi morala pridobnina ocenjevati po znatno nižji podlagi kot prejšnje leto. Tako pa je poleg minimalne osnove tudi pavšaliranje za male obrtnike pomenilo, da morajo sedaj plačati minimum, izpod katerega ne morejo iti davčni odbori. Toda velik del obrtnikov » pavšabranjem ni pridobil, kot bi bilo misliti, ampak je bil prizadet. Kajti odkar je stopil zakon v veljavo, so se ponovno poslabšali življenjski pogoji za našega obrtnika, ki je obenem tudi kmet in spada po definiciji davčnega zakona med najmanjše obrtnike. Mali obrtnik na deželi nima skoraj nobenega dela ali pa dela le par dni v mesecu ali celo na leto. Toda še tisto delo je slabo plačano, deloma v poljskih pridelkih, deloma pa sploh ne, ker mu ostaja o kmetje dolžni po mesece in mesece. Vsi ti obrtniki so bili že itak prej prisiljeni iskati postranskih zaslužkov drugod in se preživljati najrevnejše 9 svojo družino. Pri pavšaliranju nihče ne vpraša, ali je obrtnik delal vse leto in dobil za to kakšno plačilo. Poleg tega pa mora večinoma plačevati še druge davščine, med katerimi je najobčutne ša zgradarima. Ce p« ima še nekaj dni pomočnika, potem ima kar naenkrat plačati 60 Din in še se dogajajo slučaji, ko se zahteva od obrtnika, naj plača še 60 Din zato, ker ima vajenca, čeprav stoji v zakonu izrečno, da se plačuje za vsakega pomočnika 60 Din. Poleg tega so prej davčni odbori lahko zniževali osnovo in so s tem mnogo koristili baš najmanjšim, ki so bili najbolj potrebni oprostitve ali znižanja. Davčni odbori so delali najpravič-nejše. Tako se dogajajo slučaji, da bi moral plačati tnali podeželski obrtnik skoraj prav toliko, kot je zaslužil Poleg tega pa pavšaliranje pomenja ne-oziramje na razmere in kraj, kjer žive posamezni obrtniki. Eni žive v velikih naseljih z industrijskim delavstvom in imajo delavnice na prometnem kraju, drugi pa žive in delajo v oddaljenih gorskih Vaseh z maloštevilnimi in revnimi prebivala. Zato ni čuda, če je v dveh letih nad 6000 obrtnikov odjavilo svojo obrt Td obrtniki tudi v boljših časih ne bodo šli nazaj po obrtni list, ker bodo shajali brez dajatev boljše in posledice fiskalizma davčne uprave. Iz vsega tega sledi, da ima pavšaliranje pridobnine slabe in dobre strani. Nekaterim obrtnikom je res to prineslo olajšanje, drugim pa zopet poslabšanje. Po dosedanjih poročilih je le malo malih obrtnikov, ki bi manj plačali kot prej. Tako je v neki čevljarski zadrugi na deželi okoli 100 čevljarjev, pa ni skoraj niti eden, ki bi manj plačal kot prej. Podobna poročila prejemamo tudi od drugod, kjer se plačuje več kot doslej. Iz poročila, ki je bilo podano na plenarni seji Zbornice za trgovino, obrt in induslrijo v Ljubljani dne 12. decembra letos o gos|X)darskem položaju kranjskega okraja, pa posnemamo, da je bilo s pavšalno pridobnino v splošnem obrtništvu ustreženo. Tako Je n. pr. 230 obrtnikov 7 občin v škofjeloškem okraju plačalo lani okoli 32000 Din pridobnine, s pavšalizacijo pa plačajo v tekočem letu, in to brez dodatkov na na pomočnike le 23.320 Din. Pri tem j>a se obrtniki izognejo rigorozni davčni praksi, pritožbam in raznim ovadbam. To so lej* ugotovitve, toda če bi prišteli še dodatek za pomočnike, se bi najbrže tudi za tekoče leto sukala pavšalirana pridobnina na isti višini. Tako lahko rečemo, da je stvarno obrtništvo pridobilo samo na poenostavljenju postopka, denarno breme kot tako pa je ostalo skoraj neizpremenjeno. Zaradi tega je nujno jotrebno, cla se ali ukine pavšal ali pa zniža pavšal in se prilagodi za tekoče leto težkim razmeram, v katerih živi danes naš obrtnik posebno v pretežno kmečkih krajih. Uvedla naj bi se izpremenljiva postavka, katero :aj bi določila skupščina vsako leto v sporazumu s finančnim ministrom in z oziroin na stalno se izpreminja joče razmere. Ko se bodo razmere izboljšale, bo malo obrtništvo lahko plačalo sedanjo vsoto pavšalne pridobnine. Poleg tega pa naj se oproste zgradarine vsi obrtniki na deželi, ker je postala tako občutno breme posebno v zadnjih časin in bi se s tem pomagalo obrtništvu, ki je bilo vedno dober davkoplačevalec. Sprti Potrebna nam ie smučarska revija Smučarski pokret se je pri nas toliko afirmiral, da postaja potreba po skupnem glasilu, ki bi se naj imenovalo >S 111 u č a r s k i v o s t n i k« ali kakorkoli, vedno bolj glasna. Ne gre le za novosti tehnike in opreme, temveč zlasti za izobrazbo in vzgojo mlade ln stare Binuške generacije. Povsem točno je, da imamo o smučanju že precej literature, tudi je ros, da so v Ulagovi knjigi o športu (izdala Mohorjeva družba v Celju) zelo dragocena poglavja, ki vas seznanijo z arlberško in švicarsko tehniko, z načeli turnega In tekmovalnega smučanja, vendar ne moremo preko dejstva, da imajo n. pr. v Zagrebu svoj smučarski list, v Ljubljani pa ne. In vendar bi bilo pri nas več interesentov in po našem mnenju tudi več sotrudnikov. V smučarskem športu se vedno bolj čutijo posledice svobodnega razvoja in velikanskega razmaha. Uspešna sniuška propaganda je padla na rodovitna tla in če so ho za smučanje navdušili tudi nevzgojenl ljudje, je to povsem prirodno. Vendar se zdi, da postajajo nevšečni elementi v naših smučarskih družbah vse preveč glasni. In to je velika škoda za našo smučarsko kulturo. Potreben nam je ilustriran smučarski list, ki bi izhajal tekom zimske sezone. Seznanjal naj bi širše občinstvo s stremljehjl Ziinsko-sportne zveze, z njenimi načrti, z novostmi iz vodilnih smučarskih držav — Norveške, Finske, švedske, Avstrije, Švice itd. — obonem pa naj bi. bil list oblikovalec slovensko smučarske kulture. Kdor hi mislil, da smo v pogledu propagande storili že dovolj, ee kruto moti. Nemška smuškn zveza šteje n. pr. 70 000 članov in vendar je organizirala letos projiagandni teden v zavesti, da je še vedno premalo prijiadnikov belega športa. Tem bolj potrebna je propaganda pri nas, zakaj odstotek smučarjev je še vedno luko nizek, da večina naroda ni deležna moralnih in zdravstvenih dobrin, ki jih nudi zimski šport. Kekli smo, da postajajo v neorganiziranem smučanju temni elementi vse preveč glasni iu proti njim je potrebna organizirana borba: proti mladostnikom, ti bi želeli v planinah zlorabljati svobodo proti šaljivcem, ki |>ostajajo vsiljivi in zoprni, proti šminki, ki priča o pokvarjenem okusu, proti ženskam, katerim je smuški dres inaške-radni kostum. Če tudi so taki pojavi redki, vendar je res, da eksistirajo, in proti njim je potrebna borba. Smuška revija naj bi bila taudi zdravstvena in vzgojna šola našega tekmovalskega naraščaja, ideje, ki jih je podal trener Ulaga v Knjigi o športu (poglavje »Trening in tekme«), naj bi našle v novem listu čim več prostora in vzgojili bomo tekmovalce, na katere bodo ponosni starši in narod. Važna razsodba uprav, sodišča Na upravno sodišče v Celju se je pritožil neki N N proti finančnemu ravnateljstvu v Ljubljani zaradi kazni po čl. 138. zakona o neposrednih davkih Davčna uprava je namreč pozvala tožečo stranko pod pretnjo kazni 50 Din, da Ji v 8 dneh javi, koliko vagonov kamenja je obrat N. v letu 1932 dobavil N. N. iz L Preden je potekel stavljeni S dnevni rok, je davčna uprava ta poziv ponovila in zagrozila kazen od 50—500 Din. Pritožbo zoper ta jjoziv je dravsko finančno ravnateljstvo zavrnilo. Zoper to odločbo je stranka vložila tožbo na uprav. t sodišče. V čs. 108. so namreč taksativno navedene osebe, ki morajo v zakonskih mejah ugoditi vsaki zahtevi davčnega oblastva, tožiteljica pa ne spada med te osebe in torej ni dolžna dati davčni upravi j^ahtevanega pojasnila. Poziva tudi nista bila tožeči •Stranki priobčena kot priči, ker to ni bilo nikjer omenjeno. V čL 120. se nahajajo nekatera navodila za zasliševanje prič, kolikor pa ta ne zadoščajo, veljajo subsidiarno določila zakona o občem upravnem postopku, ki odreja ustmeno zasliševanje prič, nadalje pismeni poziv priči, da se mora priča prej poučiti, na katera vprašanja sme odreči pričevanje in da se stavijo konkretna vprašanja. Ker pa ti pogoji niso bili izpolnjeni in ker se je končno od nje zahteval podatek, čigar pribavo je mogla upravičeno odkloniti, ker ne spada med osebe, taksativno navedene v čl 108, odst 2 Zato poziva in odlok finančnega ravnateljstva niso utemeljeni. Tožba je zato osnovana. * Pravilnik o pobijanju in zatiranju kužnih bo- i tezni čebel. Kmetijski mimister je v sporazumu z notranjim ministrom predpisal pravilnik o pobijanju in zatiranju nalezljivih bolezni pri čebelah. Po tem pravilniku se morajo prijaviti veterinarskim oblastem naštete čebelne bolezni, kot n. pr. nozematoro-za, akaroza itd Zdravljenje se bo vršilo kot pri drugih nalezljivih boleznih na državni strošek. Pravilnik nato podrobno opisuje ukrepe, katere bodo morali podvzeti veterinarji, čebelarski strokovnjaka in predsedniki občin. Kdor ne bi prijavil kužnih bolezni pri čebelah ali pa se ne bi drža) predpisanih mu ukrepov, bo kaznovan z globo do 900 Din ali 30 dni zapora. Poleg pravilnika je kmetijsko ministrstvo objavilo tudi navodila za spoznavanje in o vzrokih kužnih čebelnih bolezni, nadalje navodila za zatiranje in zbiranje materiala za bakteriološko preiskovanje njih bolezni. V zvezii s tem pravilnikom in navodili je kmetijsko ministrstvo odredilo vsem državnim bakteriološkim ustanovam, da nabavijo vse potrebne predmete za preiskovanje čebelnih kužnih bolezni. Povečanje števila članov reklamacijskega odbo- ; ra. Z ozirom na številne predstavke gosjx>darskih zbornic iz vse države, zlasti tudi ljubljanske, je davčni oddelek finančnega ministrstva odredil, da se poveča število članov reklamacijskega odbora tako, da bodo v njih zastopani i trgovci, obrtniki in j indusirijci iz vseh večjih krajev. V zvezi s tem je davčni oddelek naročil finančnim ravnateljstvom, da ob predlaganju članov reklamacijskega odbora fin. ministrstvu za tri leta 1935—1938 to upoštevajo. Na podlagi tega je pričakovati, da bodo tudi zbornice pozvane dati svoje predloge za imenovanje članov reklamacijskih odborov. Dobave. Strojni oddelek ravn. drž. žel. v I.jub- !ani sprejema do 28. decembra t 1. ponudbe glede »bave 25 ton nerešenega apna in 17 kom. transformatorjev s pripadajočimi deli. (Pogoji so na vpogled pri istem oddelku.) — Dne 20. decembra t 1. bo pri Komandi 39. pešadijskega polka v Celju licitacija glede dobave kvasa. (Pogoji so na vpogled pri isti komandi.) Prodaja raznega blaga (kemikalije, kovčegi, izdelki litega železa, bombažne tkanine, radio-aparaL volneni pliš itd.) bo dne 21. decembra t L pri Glavni carinarnici v Ljubljani. Znižanje obrestne mere v USA,. Federal Re-serve Board je odredil, da se mora obrestna mera za vloge pri rezervnih bankah znižati od 3 na 2.5%. Prav tako bo znižana ustanova in zavarovanje vlog svojo obrestno mero. Znižanje stopi v veljavo dne t. februarja 1935. Decentralizacija zlatega zaklada v Franciji. — Banque de France je začela izvajati načrt, po katerem bi se zlati zakladi banke, ki znašajo trenutno 82.3 tniljarde frankov, razdelili po vsej Franciji pri podružnicah banke. Približno petina francoskega zlata je že na poti iz Pariza v provinco. Banka sicer izjavlja, da so do tega privedli samo tehnični razlogi, češ. sedaj se vrača podružnicam zlato za njih kovano zlato, ki so ga |x>slale v Pariz. Toda : drugod sr> drugačnega mnenja, da gre za priprave za izreden slučaj ali silo. Možno pa je tudi, da gre 1 za tehnično porazdelitev zlata, ker je v tresorih centrale v Parizu skoro premalo prostora. Pasivnost italijanske trgovinske bilance. Po italijanskih uradnih podatkih je znašal v prvih 11 mesecih letos uvoz v Italijo 6879.3 milij. lir, izvoz pa samo 4694.1 milj. lir. Iz tega sledi, da je bila italijanska trgovinska bilanca pasivna v prvih 11 mesecih za 2185.1 milij. lire. Lani v prvih 11 mesecih je znašala pasivnost italijanske zunanje trgovine 1243.3 mililj. lir in se je torej letos pasivnost skoraj podvo-jila. Zaradi naraščajoče pasivnosti trgovinske bilance je občutno prizadeta tudi plačilna bilanca, ki ima računati z manjšimi dohodki od tujskega prometa in od pošiliatev izseljencev. Zaradi pasivnosti plačilne bilance (donos tujskega prometa in pošilja-tev izseljencev ne more več izravnavati naraščajočega pasivnega salda zunanje trgovine) je bil odtok zlata znaten in se je bati za liro. Odtod tudi pripravljenost Italije k političnemu sporazumu s Francijo, ki nai bi pomagala Italiji v njenih gospodarskih stiskah. Borza Dne 18. decembra. Denar Neizpremenjeni so ostali tečaji Amsterdama, Berlina in Curiha, narasli so pa Bruselj, Pariz in Trst, dočim so popustili tečaji Londona, New Yorka in Prage. V zasebnem kliringu je ostal na ljubljanski borzi avstrijski šiling neizpremenjen: 8.10—8.20, dočim se je na zagrebški borzi učvrstil na 8.10 do 8.20 ln se s tem tečaji zopet izenačili. Nadalje so notirali grški boni v Zagrebu in Belgradu 29.15 do 29.85. - Španska pezeta je v Zagrebu popustila na 5.50 bi., v Belgradu pa je notirala 5.70 blago. - Angleški funt je nadalje popustil in je na zagrebški borzi notiral 226.03—227.63, na belgrajski pa 226.63-228.23. - Budimpešta v Belgradu 8.75 bi. Ljubljana. Amsterdam 2309.07—2320.43, Berlin 1366.60—1377.40, Bruselj 798.43—802.37, London 168.15—169.75, Curih 1105.85—1111.35, New York 3385.28-3413.54, Pariz 225.20—226.32, Praga 142.57 do 143.43, Trst 291.47-293.87. Promet na zagrebški borzi 31.632 Din. Curih. Pariz 20.36875, London 15.25, New York 308.75, Bruselj 72.20, Milan 26.405, Madrid 42.20, Amsterdam 20S.95, Berlin 124, Dunaj 73.23 (priv. 57.30), Stockholm 78.65, Oslo 76.65, Kopenhagen 68.05, Praga 12.9075, Varšava 58.25, Atene 2.91, Carigrad 2.49, Bukarešta 3.05, Buenos Aires 1.7675. Vrednostni papirji Tendenca za državne papirje je ostala čvrsta, vendar se tečaji niso dosti izpremenili. Promet je bil znatnejši in je znašal na zagrebški borzi: vojna škoda 400 kom., 8% Blerova posojila 2000 dol. in 7% Blerova posojila 1000 dol. Nadalje vzbuja pozornost po hosi delnic Narodne banke sedaj dvig delnic Privilegirane agrarne banke, ki so bile danes v Zagrebu zaključene že po 236 (150 komadov), v Belgradu pa ]x> 235. Ljubljana. 7% inv. pos. 70—71, agrarji 40—41, vojna škoda 335—337, begi. obv. 55 den., 8% Bler. pos. 63—65, 7% Bler. pos. 55—56, 7% pos. Drž. hip. banke 64—66. Zagreb. Drž. papirji: 7% itiv. pos. 70-70.50. agrarji 41—42, vojna škoda 336-338 (336.50), 12. 336.50—338, 6% begi. obv. 55.75-56.25, $% Bler. pos. 63—63.50 (63.50), 7% Blerovo pos. 55.50- 56 (55.50), 7% pos. Drž. hip. banke 64—70. — Delnice: Narodna banka 4800—5500, Priv. agr. banka 232—234 (234. 236), Impeks 50 den., Trboveljska 97.50—115. Belgrad. Drž. jvipirji: 7% invest. pos. 70 den., agrarji 41.50-42.25 (421, vojna škoda 337 - 337.50 (338), 12. 337-337.50. 6% begi. obvez. 57-57.25 (57.25), 1. 57.25-57.35 (57.40), 8% Bler. pos. 64 blago, 7% Bler. pos. 55.50 - 56. - Delnice: Narodna banka 4700- 4900 (4800), Priv. agr. banka 234-236 (235, '231). Žitni trg Položaj je nadalje miren in promet jc skoraj jx>polnoma zastal. Po cenitvah iz Novega Sada smo letos izvozili pšenice do konca oktobra 51.000 ton. V koruzi se opaža poleg pomanjkanja povpraševanja tudi odsotnost |x>nudbe. Nominalna cena je za vagonsko koruzo 58. V drugih predmetih sploh ni bilo p>rometa. Novi Sad. Vse neizpremenjeno. Tendenca neizpremenjen«. Promet slab. Sombor. Koruza: bč. žel. prompt 56-58, bč. in srein. sušena 61—63, bč. in srem. za januar 58 60, bč. in srem. sušena ladja 72—74. Vse ostalo neizpremenjeno. Tendenca omahujoča. Promei: 35 vagonov. Občni zbor Jugoslovanske ležkoatleiske zveze V Zagrebu 89 je vrSil XI. letni občul t bor Jugoslovanske te4kootletske zvez«. Predsednik zvrne je liri otvoritvi! koniBiiiorual smrt vzvišenega vladarju kralju Aleksandro 1. Zwliuitnlja, kar so v«i prisotni stoje poslušali. Nato so bile »prejele uduuofclue br/x»Javke NJ. Vel. kralju Petru II., uudalje s. ministru za telesaio vzgojo naroda in proilsodukku Zveze gportmh »vaz. Nato se je prešlo na dnevai red. Tajnikov« poročilo, t» katerega Je razvidno obširno delo zveze v preteklem letu, je bilo soglasno »prejelo. Tudi blagajniško porodilo jo bilo po kratki debati soglasno »prejeto. Iz tehničnega poroiMla Je bil raaviideu velik napredek jugo-ftlovriiMkih rokoborcev, posebno Je Lili podč-rUui uspeti na ualkanijadii v Carigradu, kjer »mo dosegli častno drugo mesto. Nato Je bila Izglasovana razrešuica uprav-uoniu ln nadzornemu odboru. l'ri vaLitvali, ki so »e zeJo zavleklo, jo bila lavolje-na Bledeča nova uprava: predsednik dr. MarinkovUS Pavel, lKNlpredsednika dr. Wankuiiillor (Maraton, Maribor) Ln Kovač Miro, tajnika Rlchter Vilko in Goid-schmidt Slavko, blagajnika Begač Anton iu LSvvenateln W al ter, zvezni referent Ostor Milan, odborniki: Jelin, ; Wegner, Kntalini, Ranogajee, 1'onzeS; zunanji odbor-I niki: Heu Jovtvu (Sombor) Proko Kirlč (Vršac), Ko« ! Anton (LJubljana), dr. Vodriš Ivo (Kotvrlvnlca); nadzorni odbor: Nemec Ludovik, Slesinger Hinko. Pri predlogih so bili »prejeti mnogi važni sktept. Sledeče poslovno leto Je bilo proglašeno kot »jubilejno leto«, to Je deseto leto, odkar Je težka atletika bila lo-. č«na od jugoslovanskega lahkoatlotskoga športa. Itu7.cn državnega prvenstva poedinoev se bo vrjilo še prven-; stvo mošlev, pri katerem bodo sodelovuli klubi po ba-I noviinah. Sklenjeuo Je bilo, da Be članarina zniža od : 200 Din na imi Din ter tudi, da se nekaterim klubom odpišo del njihovega dolga. Se nekal mnnj važnih sklepov, nato pa Je predsednik zaključil napel) občni zbor. Delo nove uprave »e prične Se v tekn teea meseca. Ker bo v upravo Iv.brani sami apUnl ln zmožni športniki, se pričakuje tudi dober uspeh v prihodnjem teta. Obfni tbor lahknatlctiklh sodnikov v Ljubljani bo drevi ob 20.80 pri SlanuUMi. SK Slovan. Drevi ob 19 bo v telovadniol na Ledini strogo obvezen trening za vse verificirane člane. Vrednost naie lahke atletike v mednarodnem me-I ril«. Znani Italijanski športni list »Oazetla dello Sort« je pred kratkim priobčil lestvico 30 najboljših lahko. | atletov »veta za vsako panogo. l'o tej lestvici je naj ! najboljši atlet Milan Steplšmk, ki je n svojim metom i kladiva (48.93 m) zasedel 17. me.sto. Drnffi je dr Hnra-i lov k; v teku čez zapreko nn 110 m, ki zavzema s Se peterico drugih s ča-som 1.1 sekund 2(1. mesto. Zn tulim ale-I diita So Goič Peter s 2(i. mostom v metanju kladiva (40.90 m) in Aleksn Kovačev« v metanju kroglo tndi na 20. mastn (14.73 m). Po gornjem imamo torej danen štiri atlote, ki so se uvrstili med tridesotorloo najboljših nn svetu, kar jasno dokazuje, kako se je naša lahka atletika v preteklem letu dvignila. Najhitrejše štafete na sveta Zn opetovano smo poudarili, kako no b« oni motiti. ko so trdili, da je bil na aadnjl olimpijadi dosežen v.;šok v lahki atletiki. Bes je, da J« padlo tedaj mnoipo rekordov in da so se tudi onim, ki »o le ostali, noj-resneje majala tla na tleh Los Angelosa. toda od tedaj so Jo žc toliko spremenilo v lahki atletiki ln tolikim lahkontletsldm rekordom jo ugasnila luč, da tega pred dvema letoma niti največji optimisti ne bi mogli verjeti. Tako se Je dogajalo skoraj v vseh disciplinah lahko atletike in tako »e Je dogajalo seveda tndi v Štafetah. Lota 1932 so bilo na vsem svetu samo tri štafeto, ki so tekle štirikrat 1IK) m 41 sekund, in vsega »kupaj je bilo samo devet šlafet, kt so prišle pod 42 sekund. In Se te u«pehe so priirieovali predvsem pripravam za olimpijske Igre v I/w Angclmu. Toda impehi, ki so se dogodili po dveh letih, so tolikšni, da kar zasenfiido one | te leta 1932. Lo poglejmo, kako izglodn tista zadnjih j rezultatov t Štirikrat 100 metrov (Svetovni rekord 40 sekund) t. Marquette University (USA) «0,5 sekund. 2. Univer8ity of Southorn Califorula (USA) 40,5 S. Cn i verni U of Illinois (USA) 41.0 sekund. t. Nemška reprez.enlanea 41,0 sekund. 5. San Franoiseo University (USA) 4J.1 »ejtund. 11. University of Kansas (USA) 41,1 sokund. 7. Universily of Oklnboma (USA) 41,2 sekund. 8. Nowark AO (USA) 41,3 sokund. 9. Madjarska reprezentanca 41,3 sekund. 10. Illinois AC (USA) 41.S sekund. 11. Nowyorkor Atletic Club (USA) 41,6 sekund. IS. Nizozemska reprezentanca 41,6 sekund. Ce pogledamo zgornjo tabelo, vidimo, da vodi Amerika na celi Arti tn da Imajo tam vnllko Število prvovrstnih šprinterjev, katerim nnče.lnje fenotnanalnl tekač B. Mctcalfe. Najbolj zanimivo pri coli si vari pa Je to, da »o to skoraj izključno dijaki s posameznih nulven:. oziroma sama klnb«ka moStva Iji da se Je med prvih dvanajst najboljših štafet posrečilo vriniti v tom letu samo trem državnim štafetam Nemčijo, Madjarske ln Nizozemske, kt so zasedlo četrto, deveto In dvanaj. sto" mosto. Iz tega bi se dalo sklepati, da bodo Američani. ki bodo tndi na berlinski olimpijadi zmagali t lahki atletiki, .todaj morda tekli štafeto štirikrat 100 m r 39 sekundah. Štafeta Štirikrat mm (Svetovni rekord 1:1111,2 minute) 1. Unlvemlty of StanTord (USA) 3:11,6 min. i. Univer«lty of Oaltfornla (USA) 3:12,8 min. 3. Oiimplc Club San Frnnoisoo (USA) 3:13,5 min. 4. Unlver»tty of Indinna (OSA) 3:14.1 niln. 5. Nemška reprezentanca 3:14,1 min. 6. Unlvnrslty of Texas (USA) 3:14,1 min. T- t,vi Anceles AC (USA) 3■It,S mio. B. Ohlo Stat« Unlvendty (TISA) 1:18,3 min. «. lini ver si ty of Jowa (USA) 1:13,5 nitn. 10. Newyork Unlver»tty (USA) 1:15,6 luln. 11. Franoo»ka reprezentanca 3:15,6 mio. 13. Navy UudvoisHy (USA) 3:15,8 min. Prt tej Štafeti se šole pokate prava moč Amerike. Oni iinajo namreč nič manj kakor štiri univerzitetna moštva, kt tečejo boljše kakor najhitrejša državna re-preueutanoa Evrope ali ostalega sveta. Ako samo pomislimo na Imena kakor Lu Vnlle, Eastman, Hardin, Htachman ln Se na oue svezde, ki jih ml daaee Se na poznamo ln ki bodo na berlinski olimpijadi presenetile i svet. tedaj bt skoraj smeli pričakovati, da nam pof-i ljejo Američani v Evropo štafeto, v kateri bo povproS-! no vsak tekač tekel poti 47 sekund, ali bo eelo ▼ polo-| žaju svetovni rekord postaviti pod 3:06 minut. I Amaterski svetovni rekordi v dviganju uteži Mednarodna težkoatlclHka zveza v Parizu Je 1. d«w eembra 1934 priznala v dviganju uteži najtloduJe »v»-toviie rekorde amaterskih spoj-tuikov. Peresna teia P. d.: Rnril (Francija) 76 kg. 28. 10. 1994: p. 1.: Sohweigor (Nemčija) 75 kg, 24. 6. 19.13; p. o.: Janisch (Avstrija) 95.5 k«. 20. 11. 1931; 8. d.: Rosi nek (Avstrija) 92.5 kg. 25. 7. 192«; s. 1.: Kosinek (Avstrija) 84 kg, 18 6. 1926; «. o.: Schiifer (Nemčija) 123 kg, 6. 3 1932; t. o.: Conea (Italijo) ln \Vdlport (Nemčija) po 92.» kilogramov, 28. 7. 1928. Lahka tela P. d.: Haas (Avstrila) 8? X*. It. Ii. 1J80: p. 1.: Schwelgor (Nemčija) 80 kg, 16. 12. 193«: p. o.: Hoa« (Avstrija) 105 kg, 28 9. 1930; s. d.: Haas (Avstrija) 107 5 kg, 30. 11. 192«; fl. 1.: Jaciiieuoud (Svicn) 92.5 kg, 1 11. 192U; a. o.: Antvar (Egipt) !4okal, vendar le malokomu znano, kako dolgo so že vrši to tradicionalno tekmovanje in kdo je zmagal v [>osamcKn(h letih za to največjo troTeJo »veta. Spodnja preglednica natn kaže, kje »o »e vrftili doslej ti boji, kdaj, kdo se Je boril, kdo Je zmagal ta a kakšnim rezultatom. 1900 Boston: Amerika—Anglija S:t 1901 sc nI vršilo 1002 Newyork: Amerika—Anglija «:» 1903 Boston: Anglija—Amerilia 4:1 1(W Wim bled on: AnglUn-Belgija 5:0 190S Wlmbledon: AnglMa—Amerika 5:0 1900 Wiimbleilon: Anglija—Amerilia 5:0 1P07 Wimhlodon: Avstralija—Anglija 3:J Ifln1! Melbourne: Avstralija—Amerika 3:5 190!) Sidney: Avstralija—Amerika 5:0 1910 se nI vršilo 191.1 Chrlstehuroh: Avstralija—Amerika 5:0 1912 Melbourne: Angliin—Avstralija 3:2 1913 W!mbledon: Amerika—Angliln 3:2 1914 Newyork: Avstralija—Amerika 3:2 1915. 1916, 1917, 1918 se ni vršilo (svetovna vojrial) 1910 Sidney: Avstralija— AneMIn 4:1 1920 Anekland: Amerika— Avstralliln 5:9 19'H Newyork: Amerika—Japonska 5:0 1925 Newyork: Amerika— AvstrnMtn 4:1 1923 Newvork: Amerika—Avstralija 4:1 1924 PhiladelnMn: Amerika—AvmtrnMin 5:6 t 19"5 Phila.lolnhJa: Amerlkn—FrancMn 5:0 tO"« PMladelnhla: A mer"'*—Frnnotln 4:1 1927 Philndelnhlji: Francija—Amerika 3:" 1928 Pariz: Frnnclln—Amerika 4:1 1919 Pnrlz: FrnneiHn— Amorikn 3:5 1930 nariz: FraneMn—Amerika t:1 1931 Parta: F^anciln—Anglila 3:5 1IW> Pariz: FrsneHa—Amerika 3:5 1933 Pnrlz: An«l1ta—F-a.nH'a 3:? 1934 Wlmhlodon: Anglija—Amerika 4;1 Štirje stranski sodniki. Na Angleškem poskušajo nogometnim sodnikom olajšati delo 1'nslen bo p» o tom sklepal sodniški komite, Imi priredil znani bivši mednarodni Igralec VValkor, ki j« sedaj inamigor klnhn Bheffleld Wcdue*day, nekaj tekom, kjer bodo Sl rjc strunski sodniki, Ml posk uAnjo. Vsak od njih ho moral paziti nn eno polovico igriš a. seveda na svoji strani Walker trn hoče tudi sodnikn postaviti izven Igri a nn vzvišen prostor, slično kot pri tenisu, kjo.r Im Imel pregled čev. vse Igrišče ter ho Imel na razpolago tiiegn fon. Potrebno Je pnč počakati, kako 1>o stvnr bglednla Ce se ln razdelitev funkcij obnese, je moino, dn sc an gloška sodniška zveza odločil za lo spremembo. Poleni Jo t*i gotovo priznala tudi mednarodna zveza ln vsem ostalim državam ne bo pr]!? :YJ 1 k ['M1 brez žulj in kurjih očes samo s S ETA VLOŽKI Peteline Ljubljana blizu Prešernovega spomenika, za vodo Večletna garancija! Sluzbodobc Prodajalko tudi začetnico, staro do 22 let, s srednjo šolo, zmožno hrvatskega, nemškega, madjarskega ali francoskega jezika, išče draguljar. Temu odgovarjajoče ponudbe s sliko je poslati na: Niko Bogdan, Dubrovnik. (b) Sobarico vajeno vseh hišnih del -razen kuhe - sprejme trgovska hiša. Važnost se polaga na lepo pranje in iikanje perila ter popolno zdravje. Ponudbe pod Vodovod v hiši« 14146 upravi »Slovenca«. (b) Denar Posojila na vložne knjižice daje Slovenska banka. Ljubliana. Krekov trg 10 IlimiTn Izposojamo Plošče. . A2Din Gramofone š 10 Din ,Eleh(roton' Ljubljana Tavčarjeva ulica 3 Kupimo Srebrne krone staro zlato in srebro kupuje RAFINERIJA DRAGIH KOVIN - Ljubljana, Ilirska ulica 36, vhod z Vidovdanske ceste pri gostilni Možina. Radi velike zaloge damskih plaščev Vam nudimo vseh vrst plašče po -zelo znižanih cenah. Oglejte si cene. L Tomšič, Sv. Petra cesta 38. (1) VINA Za težko delo Vam z dobrim vinom postreže Centralna vinarna v Ljubljani. Pumparce, površnike, suknjiče, usnjene, obleke — najbolje nakupite pri Preskerju, Sv. Petra cesta 14. (1) Mleko v velikih količinah stalno oddaja oskrbništvo Zalog pri Celju. (1) Sveža jajca zajamčena, zaboj 720 komadov 400 Din — razpošilja franko vsaka železniška postaja, G. Dre-chsler, Tuzla. (1) II« Nogavice, rokavice in pletenine Vam nudi v veliki izberi najugodneje in najceneje tvrdka Kari Prelog, Ljubljana, Židovska ulica in Stari trg. (1) Velik ilustr. cenik znamk, 104 strani, vsebuje cene vsake znamke Jugoslavije, Srbije, Bosne, Črne gore. Po njem so izdelani tudi albumi znamk moje naklade, ki vsebujejo še cene znamk za 400 drugih držav v zavojih. Cena samo Din 10.—. Izidor Steiner, najstarejša trgovina znamk Jugoslavije, Zagreb, Ma-sarykova 15. (1) Suhe deske za mizarje, orehove, hrastove, bukove, črešnieve, javorjeve, jesenove in brestove - nudimo po zmerni ceni. Bukove frize ob 5 do 8 c/m široke, od 30 do 50 c/m dolge, 50 m*. Hrastove letve 27 x 27 m/m, 27 z 40 m/m, 27 x 50 m/m, dolge 1 do 2 metra. Odpadke od žage bukove in hrastove, suhe, povezane v snope, po 10 par kg — nudi »Zora«, Črnomelj. Za Božič se Vam nudi zaradi izpraznitve zaloge zelo ugoden nakup raznih aluminijastih igrač, orodja za otroke itd. — pri tvrdki Stanko Florjančič, želez-nina, Resljeva očeta št. 3 (vhod skozi dvorišče). V račun ee vzamejo tudi hranilne knjižice Kmetske ter Ljudske posojilnice v Ljubljani. Trgovci znaten popust — Ne zamudite ugodne prilike I Premog in drva po zmernih cenah! Bre-celj, Maribor, Koroška 49. Nogavice, rokavice, damsko perilo, kravate itd. od danes naprej 15 7. popusta od reklamnih cen v izložbi NOGAVICE .BEMBERG* Miklošičeva cesta 14 Sveža jajca zajamčena, zaboj 720 komadov 420 Din. Ia. orehe v lupini 100 kg 475 Din - kranko vsaka železniška postaja razpošilja G. Drechsler, Tuzla. Telefon 3934 PREMOG - DR VA KARB OPAKETE SLOVSA Kolezijska ulica 19 Posestva Priložnostni nakupi V Podonavju ob Donavi ste ugodno naprodaj dva mli Rieger, mlin, Vršac. Za-žgljena je nemška korespondenca. (p) Živeli bodete v duhu časa « žhibf s', lil sls* rjža XVS-.'S* ,Jf:.-2;.\ ako imate dober radio aparat, ker Imate z njim zvezo s celim svetom ln Vašimi prijatelji 1 Donaša Vam prijetne čase v Vas dom. Vaše zadovoljstvo pa bode še večje, ako Imate SUPER aparat za kratke, normalne in dolge valove z Izenačenjem fadinga, pripravo za liho nastavitev in vse vrste eleklrlčne slruje, tipe 203, 303, 403, 505 ORION RADIO Dobiva se po ngodnlh plačilni pogojih pri RADIO VAE LJUBLJANA, Dalmatinova ulica 13 CELJE, PreSernova ulica 24 Hiša novozgrajena, visokopritlična, z dvema krasnima stanovanjema - naprodaj. V hiši ie vodovod, elektrika ter angleška stranišča. Dalje je naprodaj več stavbnih parcel. Poizve se pri I. Oražem, Moste pri Ljubljani (p) II Pohištvo i Spalnice orehove korenine, hrastove in žperane, od 2000 D. dalje, prodaja mizarstvo Josip Goliar, Gosposvet-ska 13. (š) Pouk Krojni tečaj dnevni in večerni olvarja edina v sodobnem krojenju v tujini diplomirana strokovnjakinja. Udeleženke lahko pod stro-kovn m vodstvom izdelujejo lastno garderobo. Pritetek 5. januarja 1935. Jožica kumelieva Ljubljana — Gledališka 7. Jnserati v-Slovencu- imajo največji uspeh: PERNICE izgotovljene — velikost 180 x 115, iz puhastega peria 220, 300 in 340 Din. la puh pa 450, 550 Din. Garantiramo, solidna postrežba — pri: RUDOLF SEVER Marijin trg 2, Ljubliana 9lise za volane v različnih gubah Specielni entel oblek, volan, šalov Ud. 91$utiranje — predtiskanje. Velenje monogramov, zaves, perila. Navaden lin entel vložkov in tipk. — Hitro, fino in pocenil Mate h <$ Mikeš, Ljubiana (poiee boteia štrukelj) KUBANV-JEV MATE ČAJ liram ter KrepCa živce in mišice 1'us.pe-Snje prebavo, de'a npetit, regulira delovanje sica in ledvic. Kd>rga redno pije, se mu nI bati ne gihta ne revme. Uobl se v vseh lekernah v originalnih zavojih po uin 15'—, ali pri zastopstvu: Lekarna Mr. Millvoj Leuatek, Ljub-JJana, Resljeva c. 1, ako pošljete v naorej Din 15 —. Športniki turisti, lovci nogometaši: pijte ga redno I Prepih škoduje zdravju Proti prepihu v stanovanju Zagreb - Gaieva 20, tel 55-66 Ljubljana - Zrnec Franjo, Cankarjevo nabrežja 5 lj/tncfffX f JEDILNO ORODJE novi vzorci težko posrebreni -100 gramov srebrne plasti Jedilno orodje iz Nickelkroma »Nicro«, ki ne rjavi, ter jedilno orodje iz čiste »ALPAKEk ' v Ljubljani pri tvrdkah: Avg. Agnola •) Franc Golob Julij Klein Franc Kollmann Ant. Krisper Alojz Panschin Ivan Samec") F. M. Schmitt Schneider & Verovšek*) Fr. Stupica H. Suttner •) Z *) zaznamovane tvrdke razpečavajo tudi jedilno orodje v težko posrebreni kvnliteti. Ostali juvelirji in urarji v Liubiiani pa nimaj« jedilnega orodja zuamke »Berndorfc. Javna sodna dražba • V konkurzni zadevi »Jugošport« r. z. z o. z. V Ljubljani se nadaljuje javna dražba v konkurzno maso spadajočih predmetov dnevno od 9 do 12 in od '/i 15 do 18 v trgovini Ljubljana, Miklošičeva cesta 34. Prodajajo se radioaparati, fotoaparati raznih vrst, zlasti pa gramofonske plošče, gramofoni vseh vrst, med njimi tudi veliki gramofoni, posebno primerni za dvorane, gostilne, kino-dvorane itd. PROTI ONEMOGLOSTI IN UTRUJENOSTI CELEGA TELESA STAREJŠIH OSEB Onemoglim in starejšim osebam toplo priporočamo, da si masirate telo s preparatom »Alga« zvečer, predno greste spat. in zjutraj, predno vstanete. Telo Vam bo zvečer po masaži lahko, imeli boste globoko spanje, v katerem se boste odpočili in okrepili. Zjutraj po masaži ostanite še nekai časa v postelji. Ko boste vstali, bodo Vaši udje gibki, hoja lahka kakor v prerojenem telesu, počutili se boste sveže, zdrave in močne. »Alga« se dobi povsod. Steklenica 14.— Din. (Reg. S. B. 18117-32. Pridobivajte novih naročnikovi Tekma okrog sveta 27 »Iz Londona ee mod pot ovala v družbi z g os poloma Clarkoim in Gordonom.« »Pa vam ni znamo, kje je zaostal?« »Prepričana sem, da je tukaj.« »Saj sva ga klicala po imenu, pa se ni oglasil, ne on ne mleter Allan.< »Mar ne bi prav tako molčali, ako bi vedeli, da vas zalezuje policija? Mister Clark ga je — seveda brez vsakega vzroka, samo zato, da bi ga izločil iz tekme — očrnil pri čeki v Moskvi. Dokler se ta vlak nahaja na ruskih tleh, vendar ne morete pričakovati, da se misler Gordon pokaže.« Mr. Wright je majal z glavo. »Dicka Gordona dobro poznam. Cesto sva 6e v Londonu ereSavala v klubu,« je dejal zamišljeno. »Pa ste mislili, da ga boste našli tukaj v isti podobi, v kateri ste ga srečavali v Londonu?« »Ali mislite, da se je preoblekel?« »Ako hoče sploh biti tukaj, je vendar primo-ran v to. Ne morem vam povedati, kateri je, zakaj, ako bi lo bilo mogoče, bi njegova preobleka ne bila vredna truda, toda jaz sem trdno prepričana, da je tu, iin imam za to tudi dokaze. To dejstvo lahko, ako hočete, radi mene tudi brzojavite v London, toda ne prej, dokler ni vlak prekoračil mandžurske meje, kjer neha oblast čeke. Prej ne sme ničesar izvedeti o tem, da se nahaja v vlaku; prav tako ne mister Clark, ki mu je spravil čeko na vrat.« »Kako bo pa prišel čez mejo? Revizij« potnih listov je zelo stroga.« »Tega ne vem. Ali menite, da utegne kaj opraviti 6 podkupnino?« »Pač težko. Uslužbenci ohrane na meji so sami pod strogim nadzorstvom.« Prvi znak zvonca za odhod se je razlegal. Wright in njegov tovariš Verčimski sla se od Ethel poslovila. »Pozdravite mi Dicka Gordona, ako ga odkrijete in mu recite —« Neizgovorjeno je ostalo, kar bi mu naj rekla, ker se je tisti hip vrnili Clark. »O Billyju Allanu ne veste ničesar?« se je še s poslednjim vprašanjem obrnil k Ethel. »Kolikor vem, je ie to, da se je nemara odločil za vsako ceno ostati skrit, tako, da izvesta tekmeca vselej šele pozneje, da je kje bil, kjer po njunem mnenju ni bil.« Podali eo si roke in po običajnih voščilih za dobro pot je s svojim ruskim spremljevalcem skočil z voza, iu v naglici 6e je zaletel v kmetico, ki je s svojimi možem še vedno stala na peronu, čeprav je imelo zdaj zdaj v drugo pozvoniti k odhodu. Skoc.i odiprta vhodna vrata je Ethel opazovala la prizorček, ki se ji je seveda zdel izzvan bolj radi neokretmosti kmetice. Mož je bil z drugače med ruskimi kmeti nenavadno vljudnostjo pristopil, da ji pomaga obdržati ravnovesje po sunku. Stal je med njo in vrati voza, ni pa zakrival svoje žene dovolj na široko im dovolj hitro, da bi Ethel ne bila opazila, kako je njena rokn segla v novinarjevo in potisnila vanjo naglo zgiban papir. Zdelo ee ji je, da sliši tudi še besede »Well, i NVriglrt, old boy,--«, ko je že zavriščal znak za odhod, im kimečka dvojica je v nerodni naglici splezala na svoj voz. V Irkulsku sta spet prišla dva časnikarja na vlak, zastopnika obeh loikalnih listrov. Eden je bil razen tega poročevalec moskovske »Pravde«, drugi pa »Icwes'tij«. Slednji je govoril angleški, vsaj za silo, im sicer s tisto točnostjo, ki jasno priča o pridobitvi znanja v šoli. Tudi on in njegov tovariš sta prišla, da bi pojasnila nasprotujoče si vesti. Zastopnik British United Press iz Jekaterin-burga je bil brzojavil v London, da je sirečal v vlaku samo Edvvarda Clarka. Billyja AHaina sploh ni bilo mogoče najti. Prav tako ne Gordona Dicka. Po doslej še nepotrjeni vesti pa se je poslednjemu le posrečilo uiti aretaciji čeke in nadaljuje po drugi poti svoje potovanje na Kitajsko, tako, da doslej še ni zaostal za svojima tekmecema. Pokazal je Clarku oba irkutslca dnevnika ln mu molel zadevni notici, katerih pa le-ta ni znal prečrtati. »Najbolj čudno pa je to,« je nadaljeval, »da sporoča Bi'Hy Allan ovoji založbi istočasno iz Jeka-terinburga z lastno brzojavko, da je dospel tja in da nadaljuje pot.« »Ali je katera druga možnost potovanja, katere bi se bil mogel poslužiti Gordon, in naposled tudi Billy Allan?« je začuden vprašal Clark. »Na progi Moskva-Jekaterinburg j« ni. Zakaj zračnega prometa čez Ural še nimamo. Šele od Verhnje Udimeka spet posluje zračna zveza, a tudi ta pozimi počiva. — Sioer pa, ali ste ie slišali, da je pretekli teden, v petek, napadla oborožena tolpa Tunguzov harbinski sibirski etkspres? Vse potnike so izropali, dva pa ustrelUi.« »O tem tukaj nismo ničesar slišali.« »Well, povedal eem vam le zaito, da pazite na svoj denar in na svoje vrednote.« »Po vsem videzu takšni napadi tukaj niso nič nenavadnega.« »Saj se tukaj vojna prav za prav še niti končala ni, dasi še dolgo ni več tako hudo, kalkor pred leti, ko je tu gospodaril tisti baltski pustolovec, baron Ungern-Sternbarg. On je dobesedno brodil po krvi in je dal nekoč v dveh dneh poetreliti sedem tisoč Kitajcev, ker eo se predrznili braniti svoje domačije. Ne, tako hudo zdaj ni več. A hudo je dovolj, ker je izaa prejšnjih bojev ostalo še mnogo sodrge, ki rie pozna drugačnega načina preživljanja ko rop in ubijanje. In neprestani boji enega kitajskega generala proti drugemu pospešujejo to stanje ter ne dado, da bi prisila dežela do miru. — Ne, napadi na sibirski ekspres niso prav nič nenavadnega. V Irkuteku je vlan dalje časa stal. Tu se je t» vršila obsežna izmenjava potni.kov. Tudi traperji in lovci za zlatom, ki so bili slišali o velikih odkritjih zlata zapadno od Bajkalskega jeeera, eo tat kaj izstopili. Ethel je odšla v brzojavni urad, da bi oddala že v vlaku napisan kablogram; tu je spet srečala kmetico, ki je bila prišla seon po zelo čudnem na-klučju z istim namenom. Sipet jo je zadel menavadmi pogled iz oči, ki eo bile skoraj zakrite z močnimi, slammaitobarvnimi obrvmi. Topot ee pa pogledu ni izmaknila, marveč se mu je odzvala s pomembnim mežikanjem.