SLOVENEC Političen list za slovenski narod. Po pošti prejeman velja: Za eelo leto predplačan 15 gld., za pol leta 8 gld., za četrt leia 4 gld., u jeden mesec 1 gld. 10 kr. V administraciji prejeman velja: Za celo leto 12 gld., za pol leta 6 gld., za četrt leta 3 gld., za jeden mesec 1 gld. V Ljubljani na dom pošiljan velja 1 gld. 20 kr. več na leto. Posamne Številke po 7 kr. Naročnino in oznanila (inserate) vsprejema npravnlStvo in ekspedleija| v „Katol. Tiskarni", Vodnikove ulice St. 2. Rokopisi se ne vračajo, nefrankovana pisma ne vsprejemajo. Vredništvo je v SemeniSklh ulicah It. 2, I., 17. Izhaja vsak dan, izvzemSi nedelje in praznike, ob pol 6 uri pepoldne. Šterv. 229. V Ljubljani, v soboto 5. oktobra 1895. Letnil* XXIII. Važna beseda. Na drugem mestu smo že včeraj omenili, da je novi poljedelski minister Ledebur na pozdrav dosedanjega vodje tega ministerstva, sekcijskega načelnika Blumenfelda, obširno odgovarjal, ter se najpreje zahvaljeval za udanostne izraze, potem pa je nekako takole pojasnil svoje nazore glede nadaljnega delovanja: Akoravno sem se vzgojil v zahodno-čeških premogovnih pokrajinah in akoravno imam sam svoje premogovnike, sem vendar - le malo izkušen v rudarstvu in se bodem moral s tem oddelkom poljedelskega ministerstva najbolj pečati; pri tem se bodem pa posebno oziral na delavske razmere in na razmerje mej rudarstvom in poljedelstvom ter velikim posestvom. Izkušnje zadnjih let, žalostne katastrofe, katere smo doživeli, to dvoje nas sili, da natančno pregledamo obstoječe postavne predpise, oziroma, da se kmalu reši državnemu zboru predloženi načrt zakona glede škod v premogovnikih. Ta zakonska revizija se bode morala tako zvršiti, da bodeta z njo zadovoljna oba jednakovredna in jed-nakopravna faktorja in pri kateri se morata strogo omejiti vprašanji glede odškodnine in odkupnine. Po teh pogojih se na jedui strani ne sme škodovati poljedelstvu, na drugi pa se ne smejo staviti zahteve na rudarstvo, katerih ni mogoče izpolniti. Vsled tega bodem, posebno v prvem času svojega uradnega poslovanja, veliko bolj potreboval podpore uradniškega osobja, kakor je bilo to potreba predniku, potreboval bodem takih uradnikov, katerim je izrekel grof Palkenhayn pri svojim slovesu popolno priznanje in katerim jaz izražam pri svojem nastopu popolno zaupanje. Ime onega moža, ki je nam vsem drag, čegar spomin hočemo vedno čislati, in čegar zasluge za razvoj poljedelskih razmer v naši državni polovici je odlikoval sam presvetli cesar, to ime je vez, ki Das ima zjediniti v bodočnosti za skupno delo, pri katerem nam bode on vedno svital vzor. Da je to delo jako težavno in polno odgovornosti, to mi je ravno tako dobro znano, kakor brezdvomno onim, ki že celo vrsto let bodisi v visokih ali nizkih službah z jednako požrtvovalnostjo in zvestobo pripadajo poljedelskemu ministerstvu, čegar naloga je, braniti agrarne interese v času, ko srednje evropej-sko poljedelstvo obiskujejo take nezgode, da si bolj pogubljivih in nevarnih misliti ne moremo. Nobeden posel ne zahteva tolike stanovitnosti in vztrajnosti v vodilnih načelih, kakor ravno ta, v katerem imamo mi čast služiti. Tu se ne gre samo za varstvo pridelovanja in ž njim zvezane industrije po jako širnih pokrajinah naše monarhije, ampak za varstvo proiz-vaj?.te!jev samih, posebno malih in srednjih poljedelcev, za ohranjenje kmečkega stanu, in — ne bojim se izreči — tudi velikega posestva potom zadružne organizacije. Z ozirom na to lahko zagotavljam, da bodem hodil po svojem predniku pričeto pot, akoravno mi bodo ljube morebitne izpremembe v dotičnih zakonskih načrtih. Jako blagodejna je bila misel, da se reši kmetsko vprašanje potom zadružne organizacije, kajti ta je podlaga vsaki konservativni agrarni preosnovi; ako se ta oživi, potem ne bode težko z resnostjo in previdnostjo doseči vspeh pri olajšavi hipotekarnih dolgov, ob jednem pa tudi preosnovati osebni kredit. S tem bodemo odpravili one žalostne razmere, katere sedaj na tako neugoden način vplivajo na prodajo polj- skih pridelkov. Pred očmi moramo imeti oproščenje našega poljedelstva od skoro neznosnega pritiska ptuje špekulacije, ki omami pridnost in inteligenco, slabi proizvajatelje in konsumente in ki je dosti dolgo časa grizla na našem narodnem blagostanju. Ako se nam to posreči, tedaj smo izvršili rešilno delo z ozirom na velike socijalne poskuse, ki nas čakajo, iznašli važno sredstvo za mirno rešitev svetovnega socijalnega vprašanja. V tem smislu nameravam, ako se mi posreči, ostati na tem mestu, presvetlemu cesarju svojedobno predložiti najudaneje predloge, in v srečo si bom štel, da bom smel zastopati ona konservativna načela v parlamentu, ki odgovarjajo moji večletni skušnji. S tem navodilom prevzamem po presvetlem cesarju izročeni mi posel in računam pri tem na na dejansko podporo v vseh delih od strani skupnega uradniškega osobja. Pri tem, ko vas zagotovim svoje trajne dobrohotnosti, želim, da mi toliko zaupate, kolikor je neobhodno potrebno za skupno plodonosno delovanje, poleg tega pa — to mi bo posebno ugajalo, — da mi žrtvujete mali del one naklonjenosti, s katero ste počastili mojega prednika, one naklonjenosti, katera mu je podelila moč, da je rešil mnoge težke naloge. Končam svoj govor z onimi besedami, s katerimi se je poslovil od vas grof Falkenhayn, ko je rekel: „Bog naj vodi vsa naša dela!" — Židovsko - liberalni listi se spodtikajo nad tem načrtom poljedelskega ministra in to je najlepši dokaz, da je grof Ledebur zadel na pravo struno. Bog naj vodi njegovo delo, da pri njem krepko vstraja. LISTEK. Pismo. Gospod uredniki Cital sem, da je prišel sloveči Montesquieu nekoč v anatomičeu muzej, kjer je bila mej raznimi lobanjami tudi človeška glava, o kateri so rekli, da se drži na smeh. Zato nekdo vpraša Montesquieua, nad kom se pač smeja mrtva lobanja. In modrec je odgovoril: Nad živimi! — Čudno bi ne bilo, ko bi se res tudi dandanes mrtvi smejali nad živimi, ker vlada na svetu tudi taka zmedenost pojmov, kakor da bi vse stalo na glavi. Pomislite, gospod urednik, zadnji čas naši mestni očetje skrbe bolj za široke ceste mesta, kakor za tesne želodce prebivalcev. Poklicali so v ta namen v Ljubljano slovečega veščaka Sitte-ja z Dunaja, toda kaj bo ta učenjaška sirota nasproti ljubljanskim stavbenim veljakom. Ti so ves Sitte-jev zistem, po katerem namreč ni treba povsod ravnih in širokih ulic, zavrgli, in sicer samo iz tega vzroka, ker bi bilo to preveč po ceni, bi ljudem napravljalo premalo sitnostij in ker bi sicer mestni očetje ne mogli porabiti vsega denarja, ki leži nagromaden v mestni blagajnici v regulacijske namene. Svoje načrte bo ljubljanskim stavbarskim veščakom v mestni hiši gotovo ložje izvesti, kakor v mestnem knjigovodstvu zaračuniti, koliko je mesto prejelo potresnih darov in koliko je izdalo tega denarja. Na ljubljansko učilišče je bil imenovan učitelj nemške šulvereinske šole v Ljubljani trd Nemec Benda, ki ni bil predlagan v dež Šolskem svetu, ki nima nobenega izpita za učiteljišče; njemu na ljubo so propali od dež. šolskega sveta priporočeni kandidatje z vsemi potrebnimi izpiti. Jednako ste bili prikrajšani v svoji .narodni posesti14, ker je prišel namesto odišlega Slovenca zgodovinarja na ljubljansko višjo gimnazijo Nemec iz Češkega, dasi so bili domačini na razpolago in priporočeni. Zakaj vse to? Vprašajt9 režečo se lobanjo v anatomičnem muzeju, ki vam odgovarja: Dokler so bodete prepirali mej seboj, bo vedno tako in še hujši! Čudne reči so se godile tudi pri goriških volitvah v deželni zbor. Na eni strani so se postavljali kandidatje, ki niso imeli zadostne starosti, pri drugih pa tudi ni zadostovala „aetas supera dulta". In sam Rim je moral govoriti povodom goriških volitev. Vsaj v „Agramer Tagblattu" je bilo čitati to-le: „Ueberdies aber hat Herr Dr. Pavlica, der Redacteur des Mahnič-schen Pressorganes, aus Rom wegen seiner unchristlichen Schreibweise einen schar-fen Verweis erhalten, so dass die Blamage dieser Herostraten als eine vollstiindige bezeichnet werden darf". Ko sem to čital, sem se vprašal, kdo je pač ta ukaz poslal iz Rima ali papež ali Crispi ali kedo drugi. Po mojih mislih Crispi, ki se je nedavno hvalil, koliko je storil za povzdigo ugleda katoliške cerkve v zadnjih 25 leiih; ta bo tudi najbolje vedel soditi, kaj je krščanska in kaj nekrščanska pisava. Po pravici vam povem, da sem se jaz že bal za dr. Pavlico, ako ga grof Alfred Coronini, ki tako rad rožlja z orožjem, pokliče zaradi dvoboja v dvoboj. Toda sedaj sem vesel, ker sem bral v „Prim. listu", da sta se dvobojnika poravnala potom Rima in sicer brez posredovanja „Agramer Tagblatta". Čudno se mi je zdelo tudi to-le: Nedavno je sedela na zatožni klopi pred dunajskimi porotniki znana socijalistična tetka Popp-Dvorak zaradi članka, v katerem je zametavala zakon in se ogrevala za prosto ljubezen. Zagovarjal jo je socijalistični stric dr. Ingwer, ki je v svojem zagovoru rekel, da poleg njegove obtoženke sedi danes na zatožni klopi — moderna veda, ki znanstveno isto uči, kar je v domači besedi za ljudstvo pisala obtoženka. Toda čudno: Popp-Dvorakova agitatorica za prosto ljubezen je bila obsojena, moderna veda pa ne. Rad bi Vam, gospod vrednik, tudi sporočil o vaših šolskih razmerah v Ljubljani, za katere se vsled važnejših opravil baje nimate časa brigati. Popisal bi Vam rad gorečnost slovenskih šolskih nadzornikov za razcvit nemških ljudskih šol s pomočjo slovenskih otrok, toda o tem drugi pot, ko si poiščem natančnejših podatkov. Rad bi Vam naznanil, kako slabo se je godilo tudi nekemu narodno-naprednemu kandidatu za deželni zbor v Kranju, kamor je prišel krošnjarit s svojim programom, toda o tem morda lahko sami kaj več zveste pri gospodu arhivarju v deželnem muzeju. Vendar naj se tolaži s tem, da tako hudo se mu ni godilo, kakor Prauenbergerju na Dunaju, za katerega Dunajčanom ni bilo veliko, pač pa so bili v skrbeh za njegovo tv Črne bukve kmečkega stanu. 16. Avstro-Ogersko. (Da^je.) Do leta 1892 so so v naši državni polovici zemljiški dolgovi pomnožili vsako leto za 31 milijonov goldinarjev. Ako računamo oralo po 200 do 300 gld., so torej pokoplje v dolgovih in izgubi dotedanjim lastnikom na loto 100 — 150.000 oral zemlje; ali z drugo besedo 5000 do 7000 družinam se odtegne vsako leto posestvo. Nujna posledica temu dejstvu so prisilno dražbe, o katerih smo že nekaj omenjali, ki znašajo do leta 1892 182.179 slučajev (od leta 1876 vsako leto 8000 do 10.000). Dolgovi zahtevajo obresti, ki se menjajo od 4 do 12 odstotkov. Celo na Češkem in na Mo-ravi, kjer že dolgo časa poslujejo posojilnice, imamo beležiti v mnogo slučajih 10- do ^odstotne obresti. Naše dežele seveda v tem ne zaostajajo. C. kr. statistična komisija na Dunaju je poslala deželnemu odboru na njegovo prošnjo izpisek denarne vrednosti vseh izprememb pri posestih in pri dolgovih na Kranjskem leta 1891. Tu črtamo,1) da je bilo tisto leto vknjiženih 3248 liipotečnih posojil v skupnem znesku 1,551.660gld.; mej tem je bilo 66 posojil brezplačnih v znesku 17.737 gld. Druga so so pa obrestovala takole: 5 posojil V znesku 2.170 gld. po 3 odst. 83 » » » 28.005 » » 4 » 626 a > » 530.098 » » 47, » 587 » » » 336.932 » » 5 » 48 » » » 33.316 » 3» 57, » 1213 » » » 459.452 » » 6 » 13 » » » 3.555 » » 6 7, » 244 » » * 62.990 » » 7 * 265 » » 57.207 » » 8 » 96 » » » 19.178 » » 10 » 2 9 » » 420 » » 12 » Takih podatkov nam podajajo vse avstrijske kronovine. Na Ogerskem je z ozirom na obresti še hujše. Mi beležimo to jednostavno brez do-stavka, saj samo dovolj govori. Kdo bi se potemtakem čudil, da se kmečko ljudstvo skoraj nič ne množi, da se pa velika obrtna mesta ogromno večajo? Od leta 1880 do 1890 se je v 105 okrajih v naši državni polovici več ljudij naselilo, nego izselilo; v drugih 248 se jih je več izselilo, nego naselilo. V 61 okrajih se je v tem desetletju prebivalstvo znatno zmanjšalo. To nam priča, da nimajo ljudje v teh krajih, ki znašajo šestino naše državne polovice, več toliko sredstev za življenje, kakor preje. Kmečki stan oddaja mestom res ogromne ') Poročilo o delovanju kranjskega deželnega odbora za dobo 1. jan. do konec dec. 1892, str. 70—75. ženo, češ, da se bo PrauenBgerber", kakor ga imenujejo, nad njo znosil, ker ni bil izbran za mestnega očeta. Sicer pa, gospod vrednik, zdravi! Upam, da se zopet preje oglasim v Vašem podlistku, kakor se podre ljubljanski grad, ki po potresu baje si več dober za kaznjence, pač pa bo neki dober za one, ki sedaj stanujejo po barakah. 0—v. Brezbožne sile. (Dalje.) Ne manjka dokazov, da so zreli framasoni n e-varui v vojskah. Večkrat mora priseči vsak framason, da bo varoval v vseh okoliščinah svoje „brateu. V kadoškem katekizmu se odgovori na vprašanje: Katera je tretja obljuba ? sledeče: „Pri-sežem, da žrtvujem tudi svoje lastno življenje, da r e š i m b r a ta k a d o š a , k a d a r m i na bojišču naredi znamenje sile, in če ga dobim v ječi, prisegam, vse žrtvovati, da ga rešim." Znamenje sile delajo nemški in francoski framasoni tako: Roki se skleneta nad glavo in se zakliče: „K meni, otroci udovini" (tako imenujejo prostozidarji same sebe). V zadnji Irancosko-nemški vojski si je mnogo framasonov s tem znamenjem rešilo življenje. — Sploh je framasonom mnogo do tega, da si pridobi vojno. 32. stopinja (vitez kraljeve skrivnosti") ima to nalogo, da nadzoruje skrivaj vojaštvo in skuša mej nje zasejati prostozidarske ideje. In koliko sreče imajo pri tem davke: zaklada jih s svojimi pridelki, z ljudmi in jim konečno pušča tudi dobičke svojega prihranjenega denarja s tem, da ga večinoma nalaga v mestnih denarnih zavodih. Te kmečke žrtve za mesta se mnogo premalo upoštevajo, ker sicer bi se ne delalo tako brezozirno z deželnim in državnim premoženjem, kadar se gre za mestne koristi. In vkljub temu se v mestih le množe občinski dolgovi in — lačni, nezadovoljni prole-tarijat. V politiki se dovolj srečno borimo proti centralizaciji, & pri tem nas centralizuje kapitalizem še mnogo gorje in neznosneje. Vprašanje gospodarske decentralizacije je živo pereče v vsem socijalnem vprašanju. Mesta imajo bolnišnice, sirotišnice, hiralnice, gledišča i. t. d„ za katere morajo plačevati tudi kmetje, ki pa imajo le preredko kaj dobička od tega. Delilna pravičnost zahteva, da dobiva vsak od družbe v tisti meri, v kateri sodeluje pri skupnem namenu, v kolikor povspe-šuje splošni blagor. Ali so za delavske stanove, vzlasti za kmečki stan bremena in ugodnosti pravično razdeljene? Temu vprašanju, menimo, noben pameten človek ne more pritrdilno odgovoriti. Torej zahtevamo le to, kar zahteva pravičnost, če kličemo, naj se ustavi pogubna gospodarska centralizacija. Mej tako pogubno centralizacijo štejemo tudi zasebne zavarovalnice proti ognju, toči i. t. d., da so te še ožje zvezane s kapitalizmom. Mnogo razločka ni pri njih, ali so tako zvane vzajemne, ali ne, ker pri prvih spravijo to agentje v svoje žepe, kar pri drugih zvišuje dividendo. Splošno velja o njih, da le 30—35 odstotkov svojih letnih dohodkov vporabljajo zato, da izplačujejo škodo, drugo so vse porabi za dividende, za rezervni zaklad, za provizijo agentov ali za plačilo uradnikov. Premije pri teh zavarovalnicah so primeroma zelo visoke; pri nekaterih dunajskih zavodih se mora plačevati do 88 kr. od 100 gld. zavarovane svote. Na Bavarskem imajo obvezno deželno zavarovalnico. Tam plačujejo premije po 1—2 marki od 1000 mark zavarovalne svote; na Saksonskem, kjer je ravno tako uvedeno prisilno deželno zavarovanje, pa še manj. In vendar je imela kr. deželna bavarska-zavarovalnica 1. 1883 čistega dobička 8,085.583 m.s) — To samo govori dovolj jasno in nikakor ne potrebujemo opozarjati še posebej naših javnih zastopov na to zadevo, tem manj, ker jo sami dobro poznajo. Ali jim manjka poguma, ali poštene volje, o tem ne sodimo. __(Dalje slčdi.) ') Prim. poročila češkega dež. zbora z dne 19. listopada 1889 govor poslanca Vaš»ty-ja. Rudolf Vrba. Povaha moder-niho kapitalu. Socialno-politieke nvahy od nutnosti zdanžni poliyblivčho kapitalu, o lichvč a vyvoji novovčkčho penčžnictvi - V Praze 1892. str. 74—78. framasoni, se vidi iz tega, da celo kronane glave vzamejo kladivo in predpasnik — znamenje frama-sonstva. Kako pa je to mogoče ? Marsikdo se spodtika nad tem faktom, češ: ako pristopajo kralji in cesarji k tej družbi, vender ne more biti državi sovražna. Pred vsem moramo reči, da vladarji-framasoni nikakor ne spadajo mej najduhovitejše ljudi. Takih bi se framasoni bali, mej tem, ko ne štedijo milijonov, da si pridobe kako tutko na prestolu, katera pleše, kakor oni hočejo. Ali je laški častihlepni U m b e r t o kaj drugega ? Ali dokazuje nasprotno to, da je zadnji čas pristopil k framasonom slavni banketni govornik Viljem II. ? Bedkokdaj se zgodi, da bi se dal zapeljati k temu koraku kak res samostojno misleč, trezen vladar. Napoleon I., ta veliki poznavalec ljudij in svoje dobe, je tudi v tem slučaju pokazal, kako daleč nadkriljuje njegov um druge vladarje evropske. Takrat so rasle skrivne družbe po celi Evropi kar iz tal. Zaslepljeni vladarji so jih pustili ali celo podpirali. Napoleon I. bi bil pač rabil framasone v boju zoper cerkev, a spoznal jih je bil v framasonski revoluciji in se bal za svoj prestol; zato jih je zatiral. V lože je vsiljeval svoje privržence in postopal z neizprosljivo strogostjo. V St. Cloudu je rekel du& 24. januvarija 1814: „Zagrabil sem zmaja za vrat, podrl ga, potlačil ga z nogami, — ker se ga nisem bal; a nisem ga uničil, še živi, še bedi. S časom bi ga bil popolnoma zatrl, in svet bi bil varen pred njim. Politični pregled. V Ljubljani, 5. oktobra. Državnozborska volitev v Celovcu. Tako živahnega političnega življenja, kakor je sedaj v Celovcu, že dolgo časa ni bilo mej mrzlimi koroškimi Nemci. Za izpraznjeni državnozborski mandat se ponujajo kar trije kandidati. Župana dr. Posch naj-bolj silijo v kandidaturo vzlasti nemški liberalci, ker je izjavil, da se bo pridružil nemški levici. Židovska „Neue Freie Presse" dela z vsemi silami za tega kandidata. Nemški narodnjaki živahno agitujejo za vrednika Dobernigg-a in, kar je mlajšega nemškega rodu v tako imenovanih izobraženih krogih, je vse na njegovi strani. Tretji kandidat je pa občinski odbornik Prinz, ki kandiduje v imenu obrtnijske stranke in se po svojem mišljenju precej približuje socijalnim demokratom. Ta seveda nima upanja, da bi bil izvoljen, vendar bo dobil precej glasov iz obrtno-rokodelskih krogov. Največ upanja do zmage ima župan Posch, ker bo najbrže tudi vlada podpirala njegovo izvolitev. Značilno znamenje razmer na Dunaju. Izpraznjen deželnozborski mandat v notranjem mestu na Dunaju so liberalci ponudili bivšemu dunajskemu županu dr. Griiblu. Ta pa je kandidaturo odklonil ter volilcem odgovoril: Ko bi bil jaz vsled poraza 1. aprila odložil svoj občinski mandat ter se umaknil iz javnega življenja, bi mi tega nikdo ne mogel zameriti. Ne le iz zmag, tudi iz porazov moramo izvajati posledice. Le iskrene prošnje mojih političnih prijateljev so me nagnile, da sem še ostal v javnosti, boreč se kot navaden vojak. Kedor je stal v prvih vrstah, njegova pravica in dolžnost je po porazu umakniti se v zadnje vrste. Kedor je bil tako strt in potlačen, kakor jaz, pač potrebuje počitka in miru. To je pač opravičena, čisto naravna zahteva. In sedaj naj bi se zopet silil v prve vrste. Jaz poraženi naj bi zopet nastopil kot rešitelj! Čudno se mi zdi, vedno jednega ali dva moža imeti za vse, kakor da bi mej toliko tisoč ljudmi ne bilo tudi druzih sposobnih za to. Pravite, da bi moja kandidatura zopet dosegla jedinost v stranki. Toda, ako se niste po tem silnem porazu naučili držati se discipline, potem pač popolno zaslužite osodo, ki vas je zadela. Jaz sem se ves čas vdeleževal volitev in moram reči: Nam je sedaj treba čakati, potrpežljivo čakati in morebiti še dolgo čakati, dokler zopet nam posije solnce. Toda jaz ne vržem zato orožja od sebe, jaz ostanem vojak, toda pustite me, da se kot prostak borim v vaših vrstah. — Noben proti-liberalen list ni jasnejše povedal, kakor tukaj bivši liberalni dunajski župan, da so liberalci na Dunaju popolno dogospodarili in da nimajo in to za daljšo bodočnost prav nobene podpore pričakovati pri dunajskih volilcih. — Vidi se, da se je liberalna klika le umetno, z denarjem toliko časa ohranjevala na površju in da je bilo treba le pravega moža, ki je Ce jaz propadem, doživeli bodete probujenje anarhije." Zato so se maščevali framasoni. Ne le bitka pri Lipskem, tudi rovanje framasonov je vrglo Napoleona z vrhunca njegove slave. Mi nikakor ne odobravamo Napoleonove taktike, a njegov bistri, jasni razum bi lahko priporočali sedanjim mogoč-njakom v posnemanje. Tudi pruska kraljeva hiša, ki velja sedaj za framasousko, ni bila vedno teh nazorov, kakor zadnja dva kralja. Za časa Friderika Viljema III. je bil nekaj časa minister IIaugwitz vodja fra-masonov. A čim bolj se je vglobil v Iramasonske skrivnosti, tembolj se je zgrozil nad njihovo podlostjo, tembolj je izprevidel, da so lože gnjezda revolucionarnega gibanja. Seveda on ni vedel vsega ; njemu framasoni niso tako brezobzirno razkrili svojih tajnostij, kakor smo jih mi sedaj našim bralcem podali iz framasonskih, neovrgljivih virov, — a kar je zvedel, to mu je zadostovalo, ker je bil misleč mož. O tem obvestil je tudi pruskega kralja, kateri je uvaževal njegove izkušnje. Podajemo tu kos njegovega pisma na svojega prijatelja*): Prepričali smo se, da so vsa framasonski društva, od nižjih do meni znanih najvišjih stopinj, p r e p r i -čana,da je versko čuBtvo z zločinskimi namerami zvezano, in da vera le zakriva zločinstvo. Zaradi tega prepričanja, v katerem se Friderik Viljem z mano strinja, odločil sem se krepko, da se odpovem frama- ♦) Eckert, Magazin 7. zvezek str. 121. Prim. Taxil. Drei- punkte-briider II. 351. skoro t trenotku t močjo resnice in poštenja razrušil to slepilno liberalno zgradbo tako, da res ni ostal kamen na kamnu. Nova vlada bode te dni najprvo sostavila akcijski program, določila dan, kdaj se snide državni ibor, in dogovorila se o izjavi, s katero stopi pred državni zbor. Predno se snide državni zbor, hoče se grof Badeni posvetovati z voditelji raznih strank, in sicer je določen v to 22. oktober. F gaUikem deželnem zboru je z virilisti 133 Poljakov, 17 Businov in 1 Nemec. Kmečkih poslancev je 13, ki bodo najbrže z4 - se imeli svoj klub. Na novo je izvoljenih 50 poslancev, 91 je starih. Pri državno - zborski volitvi v volilnem okraju Bolcan-Meran-Glurns na mesto barona Wid-manna je izvoljen liberalni kandidat Welponer s 350 glasovi. Konservativci se niso vdeležili volitve. Iz Cetinja se poroča nekemu ruskemu listu, da je črnogorski knez Nikita obrnil vso svojo pozornost na svojo armado. Preskrbel si je častnikov, ki so se izvežbali v inozemstvu. Vrhovno nadzorstvo prevzame neki ruski častnik, ki je dovršil vojno akademijo. Vežbovnik je že izdelan, v Cetinju bodo zgradili vojašnico za 600 izbranih mož. Orožje, katero je podaril ruski car, so že poskusili. Bolgarija ali katoliška ali pravoslavna? Po rusko-turški vojski so nastopile za Bolgarijo take razmere, da se visoka evropska politika vedno peča s to majhno deželo. Avstrija in Bu sija se vedno kosata za svoj vpliv v Sredcu. Sedaj se na Bolgarskem govori največ o tem, ali sprejme katoliško krščen prestolonaslednik Boris vzhodno-grško vero. O tem je v deželi mnenje različno. Sedaj vladajoča stranka je te le misli: Umestno ni kneza siliti, da bi sina prekrstil, to je njegova stvar, ki bo dozorela ob svojem času. Kajti knez bo gotovo sprevidel, ako že ni, da se more stalno na bolgarskem prestolu obdržati le narodna vladarska rodovina, to je taka, ki je z narodom iste vere. Tako piše list „Stara Planina", glasilo zmernih ru-sofilov. — Vse drugo mnenje pa vlada pri Oanko-vistih. Ti pa zahtevajo, da se mora prestolonaslednik nemudoma prekrstiti, da brez tega o kaki spravi z Rusijo sploh nobenega govora biti ne more. — Stambulovci pa, zopet pravijo: Da to je najvažnejša točka, pa tudi najbolj kočljiva, kajti, ako knez v tem odjenja, odjenjal bo tudi v vseh druzih stvareh in potem o svobodici Bolgarije več ne moremo govoriti. Zato se ravno v tej točki knez ne sme vdati. — Najvažnejše pa je, kako knez sam misli o tej stvari. In glede tega je gotovo, da se knez rajši odpove prestolu, nego da bi kdo v njegovi rodovini menjal vero. In ravno tako gotovo je, ako Be bo v tem oziru obrnil knez v prestolnem oklicu na narod, da bi dobil večino na svojo stran. — V verskem oziru je to velikega pomena, ker vsaj Leon XIII. meni, sonskim društvom zavselej. A kraljeviču se je zdelo bolj varno, da se ne ločim popolnoma od framasonstva, ker se mu zdi potrebno, da so pravični možje v framasonstvu, ki se vstavljajo ve-leizdajstvu in sedanje lože izpremene v neškodljiva društva. In ko je postal kraljevič kralj pruski, ostal je zvest temu nazoru. Ne upam se trditi, da naša doba potrjuje ta nazor kotupra-vičen. Da ta skrivna za v e z a , k a t er a že obstoja skozi stoletja in ravno sedaj bolj, nego prej, žuga človeštvu propad, ni izmišljotina, ampak da b i v a r e sni č n o s t v n »ši h d n e h , o tem, upam, dandanesnemorenikdodvojiti." Tako sodi državnik, ki si je tudi kot framason ohranil ljubezen do domovine, državnik, ki je ravno zaradi tega odkril zaslepljenemu vladarju nevarnost njegovega početja I Sedanji rod pa v svoji brezobzirni ošabnosti drvi naravnost pogubi v naročje I Ko bi se znale vlade iz zgodovine učiti! A priliznjenost in zunanje demonstracije framasonov zmešajo glavo ljudem, kateri sodijo vse le po zastarelih šablonah in zaprašenih aktih. Kdor hoče v naših razburjenih časih vladati ljudstvo, morabiti izobraženvglavi inv srcu, moraimeti razuma in poguma dovolj, da pregleda skrite spletke framasonstva in liberalizma in da najde v njihovih besedah skrito pogubno jedro! Ako pri vas zgoraj ni te jasnosti, dovolite nam vsaj, da je vas naučimo mi, ki smo spodaj 1 (Konec slidi.) da se bo združenje cerkvi začelo pri Bolgarih, pri katerih sta tudi sv. Ciril in Metod pričela oznano-vati katoliško vero. Nemiri v Carigradu. Kot dodatek k pred-včerajšnemu poročilu o napadu na Armence je došlo še naslednje poročilo: Okoli 11. ure dopoludne je dospel sprevod do vladinega poslopja. Tu so jih ustavili orožniki in redarji ter jim zabranili vstop v poslopje. Akoravno je vodja Armencev, Kafedži Betros, zatrjeval, da ne mislijo kaliti miru in da hočejo samo izročiti spomenico velikemu vezirju, kar je po postavah dovoljeno VBakemu turškemu pod-ložniku, jim vendar policija ni dovolila vstopa, češ da ima strogo povelje, ustaviti demonstrante in je zavrniti nazaj. Vsled tega so bili Armenci jako vznemirjeni in so se jeli hudovati nad orožniki. Ti so komaj čakali, kedaj se jim ponudi prilika, da nda-rijo po Armencih. Najprvo eo planili na vodjo Be-trosa, ki se je kmalu mrtev zgrudil na tla. Ko so ostali videli, kaj se je pripetilo vodji, planili so razjarjeni na orožnike, toda le v svojo pogubo. Kar niso mogli doseči orožniki sami, to jim je pripomogla divja mohamedanska druhal. V par trenutkih so uklenili vse ter je neusmiljeno mučili. Vjetnike so odvedli v ječe. Mnogo armenskih družin je po tem dogodku ubežalo v patrijarhatsko cerkev, koder so iskali zavetja pred napadovalci. Toda sredi noči so pozvali patrijarha k velikemu vezirju, ki je zahteval, da mora takoj izprazniti cerkev. Patrijarh mu je izjavil, da ne more ničesar storiti, ker uvidi, da Armenci pravilno postopajo, ker prosijo samo, kar jim pripada po božji in človeški postavi. Več predmestij ob marmorskem morju je popolno brez prebivalstva. Ostali Armenci so zelo vznemirjeni, toda od nikoder nimajo pričakovati kake pomoči-Orožniki so nastavljeni po vseh kotih; tudi mnogo vojakov je na straži. Neka armenska dekliea se je prerila do patrijarha, ter ga prosila, naj jih reši turškega nasilstva. Patrijarh ji je odgovoril: »Jaz popolno poznam stiske in želje našega naroda. Moje srce krvavi vselej, kadar slišim jednaka poročila. Storil bodem, karkoli je mogoče. Le pomirite se in zaupajte mi, kajti trdno upam, da vas bode uslišala vlada po mojem posredovanju. Vendar nikar ne pozabite, da smo kristjani in da nam je naš Odre-šenik zapovrdal potrpežljivost. Potrpite toraj in vrnite se domov. Bog vas varuj in ohrani". Konečno se poroča, da so se evropski diplomatski zastopniki sešli takoj drugi dan v posvet, kateremu je tudi prisostvoval sleško-holsteinski princ. Turška oblastva zavračajo vso krivdo zadnjih krvavih izgredov v Carjemgradu na Armence, češ, da so podkupljeni od Angležev pričeli nemire proti Turkom. Poboji so se ponavljali še v torek. Neki list poroča, daje nad 800 Armencev mrtvih in nad 100 ranjenih. To število se nam zdi pretirano, kajti pod oknom sultanovim je vendar neverjetno tako mesarstvo. Doslej so izgredi imeli to posledico, da je sultan odstavil velikega vezirja Said-pašoin naslednikom imenoval Kiamil-pašo. Razgled po slovanskem svetu. Piščan na Slovaškem. Pred več leti je »Slovenec" prav pogosto pri-občeval popise Slovakov na severnem Ogerskem in njihovega slovstva. Blagovolite sedaj sprejeti tudi kratek opis enega posameznega kraja. Slovaki ta kraj imenujejo Piščan, Madjari mu pravijo Posten in Nemci pišejo Pistyan. Od dveh postaj železniške proge Dunaj - Budapešt gre železnica proti severu : od Požuna (Pressburg) skozi slavno Nitro (Neutra) in od mesta Gal&ntha. Blizo mesta Szered se ti progi zedinita, in železnica pelje po dolini čiste Vage mimo Piščana in Karpatov v Trenčin, od koder gredo Slovaki po daljnem svetu piskre in ponve vezat. Piščan stoji v lepi ravnini na desnem bregu reke Vage, na čisto slovaški zemlji, v nadškofiji Ostro-gonski in v komitatu »Nitra". Slavno ime si je Piščan daleč po Evropi pridobil zaradi svojih toplic, ki so bile znane že tudi v 15. stoletju. Na posebnem glasu je Piščanuki „šlamovi kupel" kakor Slovak pravi ali „Schlammbad", ki ima, kakor tudi voda, za mnogotere bolezni krepko zdravilno moč. Toplice same, sedaj posest ogerskega grofa Erdody-ja, se nahajajo na precej velikem ravnem otoku reke Vage ali Vahe, kakor pravijo Slovaki. Na ta otok pridemo od severne strani t. j. iz Piščana, po dolgem lesenem mostu, na južni strani pa dva broda .posredujeta promet. Za to prevažanje Piščanci nič ne plačujejo, tujci pa po 2 kr. Voda za toplice izvira iz otoka nad 50 stopinj B. topla. V teku stoletij izvirala je na razBih krajih otoka, včasi pa samo na levem bregu Vage, in včasi je celo izginila. Z vodo ob enem izvira tudi zdravilni mlaj (Schlamm), po slovaško .namol", ki se kmalo vsede in voda priteče skoro popolnoma čista v kopališče. Zvirovščina je obzidana in pod streho. Prostor, kjer se mlaj lahko vidi, je podoben precej veliki sobi, in v mlaj je postavljena lestvica. gorje človeku, ki bi se šel v ta mlaj kopat, že v prvem hipu bi ga vročina umorila. Blizu tega vira se vidi^M||ej čista voda, in tiste kupico dobijo tujci za 1 kr^flrsladkorom 2 kr.), domačini pa zastonj. Kopališče je dvojno, in sicer v enem poslopju občno, v drugem pa za posameznike, kjer se v izbicah, „salon" imenovanih, nahajajo marmorne kop&nje (Slovak reče „mramorove vandle"). Da se po kopeli ne prehladi, vsede se gost na dve-kolesni voziček, in postrežljiv Slovak ga zapelje na dom. Da imajo te toplice res za marsikatere bolezni, n. pr. za protin, prehlajenje, revmatizem, za razne kožne bolezni, nevralgijo, iehijo, škrufulozo, rane in za druge tem podobne bolezni, zdravilno moč, pričajo mnoga ozdravljenja, o katerih pripovedujejo ljudje, in o katerih pričajo tudi spominki. V top-liškem parku stoji kapela, posvečena sv. Janezu Nep., in tam je hranjeno lepo število bergelj, ki vsakemu povedo, da so njihovi prejšnji lastniki odšli z zdravimi nogami domu. Omara polna raznih bergelj in palic, izročenih od ozdravljenih v vedni spomin, nahaja se tudi v posebni sobi kopališčnega poslopja na otoku. Preznameniti dokaz zdravilne moči piščanskih toplic pa najdemo v topliškem parku med kapelo in med mostom. Neki poljski bogati posestnik iz Galicije je prišel v Piščan s hudim protinom in zadobil popolno zdravje. Da bi se Bogu in blaženi Devici Mariji spodobno zahvalil, dal je napraviti iz marmorja krasen kip Lurške Matere Boije, stoječ na mogočni podstavi iz marmorja. Ta podstava stoji zopet na drugej širjej, katere 4 vogle krasijo 4 obeliski, zvezani s 4 železnimi verigami. Stroški za ta spomenik so neki znašali blizo 2000 gld. Poljski napis na marmorni podstavi, z velikimi zlatimi črkami, in na koncu madjarski dostavek, se glasi doslovno: Na vviekszfi ehwal§ Boga w dowod žywej wiary a najgl^bszej czci i synowskidj wdvi§cznošci dla najšwictszej Maryi panny kr6Iowčj nieba za doznane laski postavil te statue Mateusz Ceglecki wlašciciel d6br ziemskich w Galieyi. A hdla jeleiil. 1890. Slovenski: K veči slavi Božji v dokaz žive vere in najglobljega spoštovanja in sinovske hvaležnosti do najsvetejše Marije Device kraljice neba za prejeto milost je postavil ta kip Matevž Ceglecki lastnik zemljišč v Galiciji. V znamenje hvaležnosti. 1890. Pred tem spominkom ali oltarjem, stoječim v parku, sta dve klopi, ena na desni, druga na levi strani. Spoštovau čitatelj bi morda morebiti mislil, da se za to Marijo nikdo ne zmeni, ali temu ni tako. Vsaki dan pride tje mnogo častilcev Marijinih, da, skoro ura ne mine, da nikogar ne bi tam bilo. V rudeči svetilnici na podstavi gori noč in dan luč. Zelo velikokrat gori po dnevu več ali manj sveč pred Marijo na posebni mizici, kjer je prostora za 18 sveč. Da na čast „Roži duhovni" cvetlic ne manjka, se že samo po sebi razume. — Na otoku se razun top-liških poslopij nahaja še samo en hram. Sicer pa je ves otok z raznovrstnim drevjem zasajen. Z otoka čez most se pride najprej v lep park, v katerem se na desni strani pota kmalu vidi zgoraj imenovana podoba Marijina, na levi strani pa ka-menit križ iz leta 1791, pred katerim vedno luč gori. Zelo veliki topliški park zaljšajo široke poti, lični drevoredi, prilične klopi, čedne verande. Vtem vrtu svira po letu godba vsaki dan opoludne in na večer. Gostje stanujejo t hotelih, gostilnah (slovaško „hostinecM) ali zasebnih hišah. Zasebne hiše, ki sprejemajo goste, imajo nemški ali mažarski napis: »Tukaj se dobivajo stanovanja." Piščan je trg, šteje blizu 5000 prebivalcev in ima dva dela: toplice in Veliki Piščan. Toplice same štejejo kakih 1000 prebivalcev. Hiše so večinoma elegantne. Tukaj se nahaja kavarna, hoteli, gostilne, štacune, bukvama, pošta in brzojav, mažarsko - državna in židovska ljudska Šola, katoliška pa v Velikem Piščanu. Na glavnem trgu se celi dan prodaja sadje, kruh in mnoge reči, ki se sicer le v štacunah dobivajo. Iz toplic se gre mimo lične sinagoge skozi lipov drevored v Veliki Piščan, ki je že bolj vasi podo-doben. Zelo prostorna farna cerkev (»cirkev" pišejo Slovaki) se more imenovati prav lepa. — V nad-škofiji Ostrogonski je vpeljano vsakdanje češčenje Najsvetejšega zakramenta po posameznih župnijah, t. j. vsaki dan je sveto Rešnje Telo izpostavljeno v drugi cerkvi. Piščan ima to pobožnost vsikdar 25. septembra od 6. ure zjutraj do 6. ure zvečer. To je gotovo jako častita navada, tudi po Francoskem zelo razširjena, in vredna, da se širi in širi. Na pokopališču (Slovak pravi: »cintor" = coe-metrium) zanimajo tujca spomeniki; izmed teh so starejši kameniti večiidel podobni slavolokom, katerih vrhe venčajo križi. Napisi so z malimi izjemami slovaški ; med ostalimi je nemških več ko mažarskih. Slovaški sa glasijo skoro vsi jednako. N, pr.: »Tu otpočiva v Kristu Ptlnu Nerodost Elizabeta zpmr. dna 9. Jun. 1890 viplnila veku sveho 70r. Pokoj prachu jej/ Ali: »K. P. odpočiva Jan Vavro. Ze-snul dne 1 ho Februara 1889. Viplnil 67 Roki." V Piščanu govorijo slovaški (Slovaki rečejo: »slovenski"), nemški in madjarski. Na prodajalnicah in gostilnah pa se nahajajo ali samo madjarski, ali madjarski in nemški napisi, slovaški nikjer. Uradni napisi so, kakor uradni jezik, samo madjarski. Čudno izjemo dela nastopni starinski napis na županovi tabli: V&ros bir&ja. Meski richtar. Stadt-Richter. (Slovaški besedi sta pisani z madjarskim pravopisom, in beri »meski r." Trg se v madjarskem imenuje : »mezovaros" ; ali navadno ne delajo razločka med »trgom" in »mestom", in zato se tudi Piščanski župan imenuje „meski rihtar" in »Stadt-Richter", čeravno je Piščan samo trg.) Slovaki nosijo večinoma dolge bele breguše z zavrnki; Slovakinjam pa njihova kratka pisana obleka komaj kolena pokriva, zato pa imajo svetle čižme, katerih sare segajo do kolen. — Slovaki so v obče zelo pobožni in pohlevni. Dne 7. septembra gre iz Piščana vsako leto mnogobrojna procesija romarjev na Božjo pot v Tapolščan (na južno izhodni strani od Piščana) k Materi Božji. Kdorkoli njihovo vrnitev iz Božjega pota, 9. septembra zvečer, prvokrat vidi, mora biti do solz ganjen. Ko dva broda spravita vse stotinje na topliški otok, zbero se naprej možki, za njimi sledita dva pevca in za tema ženske; te spremlja na obeh straneh dolga vrsta venčanih deklet. Ko so vvrsteni, nažgo vsi sveče, in tako se pomikajo čez otok in most v toplice in v Veliki Piščan. Ta velikanski prizor izvabi vse prebivalce k oknom in na ulice. Iz farne cerkve pa naznanja milo zvonjenje daleč okrog, da so se vrnili pobožni romarji. — Spomina vredna navada je v Piščanu, da se na večer ob 10. uri s farnim zvonom na znanje daje, naj se prebivalci podajo k sladkemu počitku. Kar zadeva obnebje, bodi omenjeno, da je tako ugodno in zdravo, da po trditvi dr. Kolomana pl. Fodor-ja, topliškega zdravnika, v njegovi knjižici »Schlammbad Pistyan. Wien, Wilh. Braumiiller, 1893", ne razsajajo tukaj nikdar kužne, nalezljive bolezni. To bi toraj bile vrlo znane toplice piščanske, kjer so milostlj. gospod knez in škof mariborski dr. Mihael Napotnik bili, kakor je »Slovenec" svojedobno poročal, da si ozdravijo in zvračijo vsled prehlajenja hudo bolne noge. Želimo, da bi jim Bog podaril ljubo zdravje, kakor tudi vsem, ki bodo vprihodnje iskali v tem kraju pomoči. V Piščanu, dne 26. septembra 1895. __S. C. Socijalne stvari. Razni nazori. V mestu Senouches so delili v šoli darila za pridnost. Pri tej priložnosti je rekel protektor slav- nosti : »Ljubi otroci srečnejši ste, ko smo bili mi. Pred šestdesetimi leti smo sedeli v šoli celi čas nad katekizmom in naši učitelji se niso znali šaliti. Vi se nčite drugih boljših rečij, zgodovine, zeinlje-pisja itd. — Francoskim otrokom bi ne škodil katekizem. Pred 13 leti je bilo zločineev do 16. leta starosti 6500, od tega časa, pri manjšem številu prebivalcev (število vedno pada) jih je 8660. — Neki liberalni nemški tovarnar je dal veliko podporo samostanski Šoli. Vprašan, zakaj to1 dela, odgovori, da podpira rad samostanske šole.1 "V jedni njegovi tvornici so bili delavci, posebni ženske, strašno izprijene. Ni pomagalo opominjevanje, nobeden red. Slednjič pokliče v tvorniško šolo šolske sestre in kakor je odraščala mladež, tako je izginje-vala razuzdanost. Od tega časa podpira kac. zavode. L + 38. Sooijalni poskusi. Pred 10 leti je rekel Bismarck, da bi dal rad socijalistom kako nemško provincijo, da morejo svoje namene vresničiti. Avstralsko provincijo Viktorijo vladajo socijalisti, pa dežela se nahaja pred banke-rotom. Socijalisti delajo le dolgove, nalagajo vedno večja bremena, tako da prihajajo obrtniki na beraško palico. Na tisoče ljudij zapušča domovino, da si poiščejo drugod živež. Tako se godi povsod, kjer gospodujejo socijalisti. — Še nekaj sličic. V Hausenu na Badenskem sta zginila kar čez noč socijalna vodnika, a ne sama, marveč z soprogama svojih dveh sodrugov. Tema sta zapustila zopet svoji soprogi s kopico otrok. Daleč nista prišla, ker se ni čutil jeden izmed nju dovolj prostega poleg svoje spremljevalke; pustil jo je torej in šel naprej. Za čegave denarje sta si napravila oni izlet, ni treba vprašati: »Sirote" sodrugi v Hausenu so gotovo prihodnjo socijalno državo zakleli. Sirote so pa na vsak način, ker so zgubili vodnike, žene in družbine denarje. — V Bremah je ušel znani vodja Gottlieb s 10.000 m. Stranka je zgubila vodnika, zaupnika (!) in založnika lista. Socijalisti pa imajo vendar tolažbo, da najdejo podobnega naslednika. — V Brnu je bila nedavno stavka. Stavkarji so bili pripravljeni štraj-kati do skrajne meje, a šli so na delo že 19. septembra, ker se je zgubil iz blagajne kakšen tisočak. — In kako je bilo v Zagorju pred 4 leti? Mesto obljubljenih 12.000 gld. prišlo je 400 gld.! L + 38. Štrajk. „ Arb. Zeitung" imenuje stavko predpotopno misel. Kako pa so govorili o nji socijalni »partajlirerji" po-pred! Bila jim je edina pot v dosego osemurnega dela in občne volilne pravice. Zdaj pa je nepotrebna, da celo abotna! Kako to, da se je plašč tako nasprotno zasukal? Pri štrajkih morajo podpirati voditelji štrajkarje, to stane denarje, voditelji pa denarje rabijo za svoje »potrebe" in veselo, brezskrbno življenje, toraj si mislijo: čemu ta potrata? In da bi se ne zdelo delavcem čudno, da ne bodi več štrajkov, mora služiti, »šlogar"— predpotopna misel. To bode gotovo pomagalo ! L.+3S. Poziv. Mladina je nada človeške družbe. Zato se toliko stori za njeno vzgojo, zlasti v šolah. Soli odrasla mladina pa večkrat pogreša pravega vodstva in pravega nadzorstva. In vendar je mladeniška doba odločilna za vse življenje; nazori, ki se jih navzame mladenič, prešinjali bodo moža. Žugajo pa dandanašnji mladini velike in mnoge nevarnosti, večje seveda po mestih, kot na deželi. Zato so podpisani v Ljubljani zasnovali »Katoliško društvo za mladeniče", ki naj zbira pod duhovnim vodstvom rokodelske vajence, varuje jih zapeljevanja in vzgaja v verne katoličane, poštene rokodelce in zveste državljane. V ta namen se bodo mladeniči skupno udeleževali verskih vaj, pouka v verskih resnicah in v raznih znanostih, ki so jim potrebne in koristne. Prirejali si bodo tudi zabave s petjem, deklamacijami in predstavami in izlete pod društvenim vodstvom. Priredila se bode tudi društvena knjižnica in po možnosti se bodo udje tudi podpirali v bolezni ali tudi drugih potrebah. Visoko c. kr. deželno predsedništvo je z razpisom z dne 14. septembra t. I., štev. 6852, naznanilo, da društva po vsebini predloženih pravil ne zabraujuje. Kot pravi udje se vsprejemajo mladeniči, ki so dopolnili štirinajsto leto in obljubijo spolnovati društvena pravila. Podpisani prosimo mladinoljube, naj društvu pristopijo kot dobrotniki, da gmotno podpi- rajo društvene namene in društvu darujejo vsaj po 2 kroni na leto. Hvaležno sprejema društvo tudi druge darove, vzlasti knjige za knjižnico. Začasni odbor: J. Gnjezda, c. kr. profesor; dr. Josip D e-b e v e c , alojzijeviški prefekt; M. B u 1 o v e c , kapelan ; A. Stroj, katehet. Tedenski koledar. Nedelja, 6. okt.: 18. po Binkoštih. Rožni-venčna; evang. Jtjzus ozdravi mrtvoudnega. Mat. 9. Ponedeljek, 7. oktobra : Marka in Sergij, mm. Torek, 8. okt. Brigita, vdova. Sreda, 9. okt.: Dionizij, šk. Četrtek, 10. okt.: Gereon šk., Frančišek Borg. Petek, 11. okt. : Justina d. Sobota, 12. okt.: Maksimilijan, šk. — Lunin spremin: Prvi krajec 11. okt. ob 7. uri 8 min. zjutraj. — Solnce izide dne 10. oktobra ob 6. uri 17 m., zaide ob 5. uri 17 minut. Dnevne novice. V Ljubljani, 5. oktobra. (Slovensko gledališče.) Jutri se bode prvikrat predstavljal igrokaz v 4 dejanjih in 8 podobah „Si-roti". Kot Picard nastopi g. Ilija Vučičevič, bivši član Cirlceve družbe v Varaždinu. — Sinoči je bila v proslavo godu Nj. Veličanstva slavnostna predstava. Predstavljali so opero »Trubadur", v kateri so prvič nastopile nove moči gospici Sevčikova in Jungmanova ter g. P u r k r a b e k. Prvi vtis je ta, da smemo čestitati vodstvu, ki je za slovenski oder pridobilo tako izborne moči. Gospica Sfvčikova je jako simpatična in vrlo izvežbana pevka, glas njen je čist in prijeten, slovenščina jej ne dela posebnih težav. Jednako se je odlikovala gospica Jungmanova, ki ima zvonek in obsežen alt. Vreden* tovariš je bil g. Purkrabek. Upamo, da si bodo vsi trije ohranili jako ugodni vtis prvega nastopa. Gospod N o 1 1 1 in gosp. Vašiček sta iz prejšnje dobe znana kot izvrstni moči. — Gledališče je bilo razprodano. (Ravnateljstvo mestne hranilnice ljubljanske) imenovalo je gg. Evgenija S u š n i k a in Ivana F r e 1 i h a praktikantoma pri tem zavodu. (V novomeško bolnico usmiljenih bratov) je bilo meseca septembra vsprejetih 58 bolnikov; vseh bolnikov je bilo K mesec 83, in ozdravelo 46. Koncem meseca je v zavodu ostalo 26 bolnikov. (Nova Raifeisenova posojilnica.) Dodatno se nam poroča iz Rovt: V nedeljo dne 29. septembra je bil v Rovtah nad Logatcem ustanovni shod posojilnice po Raiffeisenovih načelih. Pristopilo je k zadnji 21 udov, kateri so izvoiili izmed sebe načelstvo in nadzorstvo. Z novim letom prične posojilnica delovati. Potreba je v Rovtah posojilnice, ker ni skoraj mogoče našim kmetovalcem dobiti potrebnega denarja. Doma ni niti jednega bogatina ali vsaj bolj premožnega moža, kateri bi lahko poso-jeval; pri posojilnicah v Logatcu in pa na Vrhniki je pa posojilo tako drago in težavno, da si ue upa nihče posojila prositi, ako ni že v skrajni sili. Radi pomanjkanja potrebnih denarnih sredstev ima naš kmetovalec pogostokrat občutljivo škod . Prav pogostokrat kupujejo n. pr. živino na upanje. Živino potrebujejo, sicer ne morejo svojega zemljišča obdelati, a denarja ni, zatoraj se sklene nesrečna kupčija. Crez pol leta je treba toliko in toliko plačati. Kmet proda črez pol leta na upanje kupljeno živino, a redko kedaj dobi toliko, kolikor mora dati upniku, navadno mu ostane še dolžan, dasi je pol leta živino redil. Tem potom hirajo mnoge kmetije, dolgovi se kopičijo, ne polnaga tudi pridnost in še tako umno kmetovanje. Poprejšne čase, ko so rastle po rovtarskih bregovih mogočne smreke, ko se je lahko in dobro prodalo žito, so kmetje lahko shajali, a dandanašnji se je vse na slabše obrnilo. Kot nekak pripomoček, da ne pade še slabši, utegne biti novo ustanovljena posojilnica, ako bode le njeno načelstvo delovalo res na korist kmetovalčevo. (Nova cesta.) Poroča se nam : Novi del okrajne ceste, ki se je delala letos do mejeZirovske občine, se bode kmalu izročil prometu. Različna je sodba o tej cesti; nekateri jo hvalijo, drugi jo grajajo. Hvalijo jo radi tega, ker je cesta trdno narejena, povsod napeta ter nima onih jarkov za odpeljavo deževnice, kakor mnoge druge ceste. Voda je povsod spodaj odpeljana. Delana je cesta prav po novejših tehniških zahtevah. Grajajo pa cesto zlasti domačini, prvič ker je silno draga in domača občina Rovtarska mora že 6 let prav mnogo za cesto žrtvovati. Grajajo jo pa posebno radi tega, ker ni tako speljana, kakor bi občna korist zahtevala. Pri tej cesti ste imeli prav mnogo opraviti dobičkaželjnost in nevoščljivost. Ko se je delala cesta do cerkve, se je nekdo silno trudil in potegoval za to, da bi cesta ne šla po krajšem potu okrog Kolka do cerkve, kjer bi bila popolnoma zavarovana pred zameti. Narediti je morala velik ovink, da je le šla mimo njegove hiše in vsako leto ima cestar pa tudi drugi delavci dovolj opravka, da skidajo velikanske zanute ob tej progi. Ovinek je dolg pol ure, dasitavno bi bil lahko ravno polovico krajši in bi cesta nič bolj strma ne bila. Ko se je šlo potem zato, da bi se cesta od cerkve naprej proti meji Zirovske občine delala, je zopet nekdo drugi letal od Poncija do Pilata in prosil, da bi se cesta tako delala, kakor njemu najbolje kaže. Mesto da bi se cesta od cerkve nadaljevala, se je morala odcepiti precej poprej, tako da ste dve cesti do '/t kilometra na dolgem skoro vštricni, da le nobeden voznik od Zirov ne bode šel mimo cerkve in mimo gostilničarjev in trgovcev pri cerkvi. Tudi nadalje je več nepotrebnih ovinkov. Tudi jeden most bi lahko izostal, ako bi cesta ne šla sedaj po desnem, sedaj zopet po levem bregu malega potoka, ki teče v Soro. To so pomisleki onih, ki cesto grajajo. Ker je pa cesta zares lepa, se bodo polagoma tudi grajalci potolažili. (Nesreča.) Dne 2. t. m. zjutraj je delavec Kavčič v rudokopu pri Sv. Ani padel 70 metrov globoko ter bil takoj mrtev. * * * (Knez Holienlolie kandidat.) V Gradišču na Goriškem so Jtalijani imeli shod, na katerem so kneza Hohenlohe proglasili kandidatom za državni zbor v goriških mestih in trgih. Tej kandidaturi pa se je odločno uprl gradiški župan Zanuttig in priporočal dr. Bujattija. (Zaradi prepovedane kozje paše) je poklicanih okoli 300, si< Njegovo c. in kr. apostolsko Veličanstvo je z najvišjim odločilorn z dn6 23. julija 1895. leta najmilostiveje blagoizvolilo potrditi sklep visokega deželnega zbora vojvodine Kranjske z dne 16. februvarija 1895. leta, vsled katerega je za leto 1895 v pokritje nedostatka pri deželnem zakladu pobirati naklado 0(1 porabe piva in sicer v zaprtem mestu Ljubljani po 70 kr. in v ostali deželi po 1 gld. za vsak hektoliter brez ozira na stopinje alkoliolovine. Ker se pa § gori omenjenega zakona sledeče glasi: „Ta deželna naklada sme zadevati samo porabo, in ne sme zadeti ne izdelovanja ne trgovineu, sklenil je soglasno že občni zbor podpisane zadruge v svojem zborovanju dne 7. februvarija 1895 p@¥lš®il mm® mm i pvl ako ta zakon zadobi najvišjo sankcijo. Vsled gori omenjenega § 3 in vsled jednoglasnega sklepa prej navedenega občnega zbora je zadružni odbor s sporazumljenjem mnogih tukajšnjih gospodov gostilničarjev in krčmarjev v svoji seji dnč 23. avgusta t. 1. ozirajoč se na notorično istino, da je bil pri pivu že sedaj jako skromen dobiček, da povišajo z istim dnevom, ko se deželna naklada na pivo pobirati začne, dosedanjo ceno pive od 20 krajcarjev na 22 krajcarjev za liter. Zadruga gostilničarjev, krčmarjev, kavarnarjev in žganjetočnikov v Ljubljani. 588 1-1 Želodčne kapljice. Te kapljice so zel6 pro-speSne (provzročujejo slast do jela, razstvarjajo sliz, so pomirljive in olajšujoče, ustavljajo krč in krepčajo želodec); rabijo pri napenjanji in zapečenosti preobloženem želodciz jedili in pijačami itd. Steklenica z rabilnim nav6dom velja 20 kr., tuoat 2 gld., 3 tacate samo 4 gld. 80 kr. Priporoča jih ir 449 56 zraven rotovža v Ljubljani, so vsak dan po pošti proti povzetju. Vsi stroji za kmetijstvo, vinarstvo in moštarstvo! IG. HELLER, Dunaj, 2/2 Praterstrasse 49. iaa 15-10 Karol Wolf-ov fluid (izvleček najizvrstnejših gorskih zelišč). Mnogostransko izkušeno hladilno in krepčevalno sredstvo po velikih naporih ln trajnem Jez-darenju — Najizvrstneje pri vst-k zuuaujih l>ole/,nih, kakor: trganja, revmatični mrtvoudnostl, zvl-jenju, zaklopnenja kit itd. Cena steklenici 1 gld. 25 kr. Karol Wolf-ov 557 e redilni prašek za domače živali. Preskusen pri vseh domačih in koristnih živalih, kakor konjih, govedih, ovcah, prašičih itd . ako rade ne jedti ali težko prebavajo; izvrstno varovalno sredstvo proti kužnim boleznim. Cena zavitku 45 kr. Glavna zaloga pri jedinemu izdelovatelju: K. WOLF-u, lekarnarju v Vipavi, Kranjsko, via Postojina in Gorica. ^ Fran Stare, spadajočih del 230 26-26 * M H M :a Moltdno blago kzzss' K * N N 12 St A rv **wwm v Ljubljani, na Dunajski cesti štev. 15 (v Medjatovi liiSl) priporoča svojo dobro vrejeno zalogo raznovrstnega politiranega in likanega pohištva. Garniture, divane, madraoe od 16 gld. do 40 gld., madraoe na peresih 10 gld., dratene madraoe 8 gld. 50 kr., pulte za mašne knjige itd. Naročila se točno izvršujejo. Cenilnik z podobami zastonj in franko. 91 (12—9) Sfieaeagaga ivnjuižjo con« gasstasaHE " sobni slikar, K v Ljubljani, Breg št. 20 £ ~ _ i priporoča se v izvrševanje ^ vseh v dekoracij sko-slikarsko stroko zlate 15 srebrnih kolajn. 12 častnih in priznalnih diplom. 249 8-3 Franc Iv. Kwizda. s , ^ z zagotovilom okusno-modernega dela proti zmerni ceni. ^ Kot posredovalec pri nakupovanji kmetijskih strojev, raznega orodja in priprave od najslovitejših tovarn v Pragi, Brnu in na Dunaju, istotako pri nakupovanju in prodaji posestev in poslopij, kot cenilec, dalje pri nabavi vrednostnih papirjev proti mali proviziji se priporoča »pošt. gospodi in si. občinstvu preskusen in vesten veščak ekonom in logar 568 3—3 K. Kubelka v Ljubljani, Poljanska cesta 57. Kvvizdov rcstitucijski fluid c. in kr. priv. osnaževalna voda za konje. Cena 1 steklenice 1 gld. 40 kr. u. v. Rabi se vže nad 30 let v dvornih hlevih; v vojaških in zasebnih hlevih z izrednim učinkom v krepčanje pred in po dlje trajajočem naporu, pri izvinjenju udov, otrp. neiosti kit itd., m uspocablja konja za urno tekanje Paziti jo na varstv. znamko in zahtevati le m G1 a v r. a zaloga Xwizdov a Okrožna lekarna restituoJjski jjf v Korneuburgu pri Dunaji. fluid, 330 20-8 I. Dobiva se v vseh J lekarnah droguerijah j avstro-ogerske dežele. Ker moram vsled katastrofe izprazniti svoja skladišča v Frančiškanskih ulioah št. 12 in na Sv. Jakoba trgu št. 9 in ne morem vkljub marljivega povpraševanja najti primernega prostora in ker sem moral spraviti blago iz jednega uže izpraznjenega skladišča v tako slabo kolarnioo, da bi se v njej blago pri jesenskem vremenu gotovo poškodovalo, zato sem prisiljen, prodati nekaj svojega blaga _ S^T pod kupno ceno "iPd in vabim p. n. občinstvo, da me počasti z obilnim obiskom, z zagotovilom, da se ne bo nihče kesal, ki bo vporabil to za nakup ugodno priliko, ker ne bode nikdar več tako -cend kupil. — Z odličnim spoštovanjem M. Pakie, trgovec z lesno robo, košarami, siti in rešeti, žimo in morsko travo t Ljubljani, šolski drevored. 415 12—6 P. n. Prav posebno si usojam opozarjati na garantirano pristno žimo, •katero so predli moji delavci in jo nakupujera kot surovino v Bosni, na Ogerskem, Štajerskem in Kranjskem in jo potem dam presti, tedaj gotovo lahko najceneje oddajam; ravno tako tudi na Crin cU Afrique (morsko travo), za katero sem prevzel od Exportatlon Usine a vapeur de Crin včgčtal d' Afrique v Algiru samorazprodajo za Ljubljano in Kranjsko vsled pisma z dne 15. s-pr. 1894. Ravno tako priporočam svojo veliko zalogo finih košar za trg in potovanje, žičnih tkanin, omrežij in pletenin za vrtne ograje, preprog iz lesa, torbic za šolo in za dom, podnožnlo iz slame ln kokosa itd. P. n. vnanjim naročnikom se pri meni kupljeni predmeti brez daljnih stroškov dostavljajo na kolodvor k dotičnemu vlaku. "v/ urar v Ljubljani, na Mestnem trgu nasproti rotovžu priporoča največjo in najizbornejšo svojo zalogo najraznovrstnejših švicarskih zlatih in srebrnih žepnih ur, } stenskih in ur s stojalom, budilnikov, __zlatnino in srebrnino ua. ua. po zdatno znižani ceni.-« Radi velike nesreče, katero je provzročil grozni potres, ni skoro nobene kupčije, torej je prav ugodna prilika za prav ceno nakupovanje. V ceniku zaznamovane cene znižal sem za 10 °/0. V prav obilno nakupovanje se priporočam naj-uljudncje. A. Vidiš krasno uro, katera točno in zanesljivo kaže? 11. Ah, res presenetljivo! Kje si jo neki kupil in koliko velja? A. Pri znanem urarjti Cudnu v Ljubljaui za res čudovito ceno. B. Takoj idiva, omislim si tudi jaz podobno uro. Ceniki se zastonj razpošiljajo. Edina zaloga blciklov in raznih pri-strojev za vozarenje slovite tvrdke lv. Puch v Gradcu. 286 28 0OOOOOOOGoooooooo^ 8 Primerna priložnostna darila! g Friderik Hoffmann, nrar, 64 26—19 na Dunajski cesti v Ljubjani, Q priporoča svojo zalogo vseli vrst sr žepnih ur v zlatu, srebru, tuli, jeklu in niklu ravno tako tudi nihalnih, stenskih in hladilnih ur in le dobre do najfinejše kakovosti po najnižjih cenah. Specijalitete in novosti žepnih, nihalnih, stenskih in bu-dilnih ur so vedno v zalogi. aKS' Poprave se dobro in solidno izvršujejo. m fjjj Uradno opravičeni in zapriseženi Jf fl stavbinski inženir n stavbeni mojster i H Jaromir Hanuš 5 vHj priporoča se za izvrševanje vseli p^ ^ v stavbinsko stroko spadajočih del, | prevzema poprave hiš po zelo nizkih cenah, naprave H ^ vodovodov, načrtov in proračunov, mirjenje cest k J Jti posestev itd. W Ustna ali pismena naročila prejemajo se v novi hiši M ki na Poljanskem predmestju nasproti domobranske ^ ^vojašnice. sis PRIPOROČILNA domačih konservativnih obrtnikov in trgovoev, katera naj oenj. naši naročniki in čitatelji Slovenca" blagovolijo uvaževati. Fr. Petrič v Ljubljani, Špitalske ulice priporoča veliko svojo zalogo vsakovrstnega W blaga za moške in ženske obleke w ^ vzlasti domačega in krnskega sukna, razno volneno blago za ženska oblačila, rumburško platno, ceflr, tkanino, vsakovrstno hlače- ^ vino, vso podlogo in potrebščine za krojače, dalje svilnate, plketaste, platnene in bombažaste = 1 ■» iepne *»"■■_ -- ■V Izborno, trpežno črno sukno za duhovniške obleke, talarje, haveloke itd. Ostanki najraznovrstnejšega blaga so v veliki izberi po zelo znižani ceni na razpolago. izdelovatelj cerkvenega orodja in posode 'v Ljubljani, Poljanska cesta j št. 8, pol. AlojzUevišča priporoča se prečastiti duhovščini, cerkvenim predstojništvom in dobrotnikom v 1 najnatančnejše izdelovanje monštrano, ciborijev, ke-lihov, tabernakeljev, svečnikov, lestencev, križev itd. iz najboljše kovine po poljubnem slogu in po nizki ceni. Filip Fajcliga mizar in založnik pohištva v Ljubljani Slonove ulice št. 50 opozarja preč. duhovščino in sl. občinstvo na izborno zalogo pohištva izdelanega natančno iz dobro osušenega, trpežnega, mehkega ali trdega lesa. Izvršuje tudi naročila na vsakovrstno hišno opravo po nizki ceni. Ilustrovani ceniki so na razpolago. Največja in najcenejša trornica stolov in klopij za gostilne, kavarne, stanovanja, sprehajališča, vrtove, kopelišča, zavode itd. itd. Andreja Boucona v Ljubljani, Dunajska eesta 7. II. dvorišče c. rt JS tS eS C 3 •2. Z s o> £ Fr. Breskvar pr. Šverljuga * ♦ knjigovez v Ljubljani ♦ » Stolni trg 6 (poleg Katoliške Bukvarne) ♦ ♦ se priporoča prečast. duhovščini 'n slav. + občinstvu v vezavo vsakovrstnih knjig. ♦ Vsprejme tudi knjigovezna galanterijska J dela; vse po najnižji ceni. «K : se 2+c: XX ZM. | GABRIJEL OZELJ t t tapetar v Ljubljani, Tržaška cesta št. 19 $ $ se priporoča preč. duhovščini in sl. ob- ^ jjj činstvu v izdelovanje vseh v njegovo stroko * X spadajočih predmetov, kakor: garnitur, -i X divanov, žimnatlh in modrocevna peresih a. itd. ter jamči za trpežno, dobro delo po W najnižji ceni — Ponudi se tudi v tapeci- ® ranje in dekorlranje dvoran In sob, ka- a. m tere tudi špalira. Osobito se priporoča za »E delo na deželi. ^ Josip Rebek preje Ahčin ključavničar v Ljubljani, Francovo nabrežje št. 13 priporoča se preč. duhovščini, cerkvenim predstojništvom in p. n. občinstvu v vsakovrstna stavbinska kllučarska dela Izdeluje trpežno izdelana štedllna ognjišča, ima v zalogi ključe iz aluminija. Posebej še se priporoča v izdelovanje cerkvenih spominkov in nagrobnih ograj. Zaloga ln napeljevanje hišnih telegrafov"*telefonov. Delo trpežno in natančno, ccno nizke. P.5-H5H5H5HSHSH* Frane Pavšner krojač v Ljubljani nasproti gimnaziji se priporoča prečast. duhovščini v izdelovanje vsakovrstne * Jtr duhovniške obleke ^ in sl. občinstvu v naročila na izvrševanje | civilne obleke po poljubnem kroju zagotavljajoč trpežno, natančno delo, uljudno j I postrežbo in kar možno nizko ceno. J#H5SHH5HSH52Sia Zajamčeno pristne čebelno-voščene sveče, voščene zvitke In med priporoča preč. duhovščini in sl. občinstvu OBOSLAV DOLENEC svecar ln lectar, trgovina z medom o t m O b Srajoe za gospode, boli clilffon, glndke na priih, brej OTratnika, brez manžot, 27 vrst jedna od gld. 110 do 270 iest „ „ 6-25 „ 15 — Srajoe za deoke, vlvelikostih, sicerkakor gornjo jedna od gld. 1-— do 1-40 Sest „ ,, 5-75 „ 7-75 Svitloe za gospode, 6 vrst jedne 80 kr. do gld. 1'40 Sest gld. 4-50 do gld. 750 Dvanajst ovratnikov od gld. 1-80 do 2-20. Dvanajst maniet od gld. 3'80 do 4 (50. 4 13 predlog (Vorheniden) V. Od gld. 3-25 do 5-— O n 0 1 S (D B o < o *t <2. jesensko in zimsko sezono ivzdfie §zičai Sj dfZcjač, v JCjufifjani, Stonove uCice št. 9, so izšd tez, sc pošiljajo na zafitevo Steza ■p f zono in poštnine pzesto. cDražesine novosti za iesmsfio in aimsfio sezono so na vedfio i&fiez ze v zalogi. 589 odvetnik v Trstu, si dovoljuje naznanjati, da ima svojo odvetniško pisarno na Piazza S. Giacomo št. 1, I. nadstropje (p i Corso). Radi demoliranja stare bolnišnice je na prodlaj stolp, sploh ves cerkveni materijal kakor: vrata, okna, podstrešje, opeka itd. Ponudbe vsprejema in pojasnila daje F. Supančič, stavbenik v Ljubljani. Dunajska b o r Snč 4. oktobra. Skupni državni dolg v notah.....100 gld. Skupni državni dolg v srebru.....101 , Avstrijska zlata renta 4 %......121 „ Avstrijska kronska renta 4%, 200 kron . 101 „ Ogerska zlata renta 4%.......121 , Ogerska kronska renta 4%, 200 kron . . 99 „ Avstro-ogerske bančne delnice, 600 gld. . 1075 „ Kreditne delnice, 160 gld............405 „ London vista...........120 „ NemSki drž. bankovci za 100 m. nem. drž. velj. 58 „ 20 mark............11 . 80 frankov (napoleondor)............9 „ Italijanski bankovci........45 „ C. kr. cekini......................5 „ 80 kr. 10 . 45 . 40 „ 85 „ 40 „ 75 ; 25 . 82*/.. 76 . 53",„ 30 „ 67 „ Dno 4. oktobra. 4* državne srečke 1. 1854, 250 gld. . . b% državne srečke 1. 1860. 100 gld. . . Državne srečke 1. 1864, 100 gld..... 4# zadolžnice Rudolfove želez, po 200 kron Tišine srečke 4%, 100 gld....... Dunavske vravnavne srečke b% ... . Dunavsko vranavno posojilo 1. 1878 . . Posojilo goriškega mesta....... 4% kranjsko deželno posojilo..... Zastavna pisma av. osr zem.-kred.banke4% Prijoritetne obveznice državne železnice . . „ „ južne železnice 3% . „ „ južne železnice b% . n „ dolenjskih železnic 4% 151 gld. 50 kr. 159 „ 50 „ 195 „ 50 „ 99 „ 25 „ 145 „ 50 „ 131 „ n 107 „ 75 „ 112 •„ n 99 „ 25 „ 99 „ 60 „ 218 „ 20 „ 170 „ 26 „ 131 „ " n 99 „ 50 „ Kreditne srečke, 100 gld........ 4 % srečke dunav. parobr. družbe, 100 gld. Avstrijskega rudečega križa srečke, 10 gld. Rudolfove srečke, 10 gld. . Salmove srečke, 40 gld. . . St. Genčis srečke, 40 gld. . Waldsteinove srečke, 20 gld. Ljubljanske srečke......... Akcije anglo-avstrijske banke. 200 gld. Akcije Ferdinandove sev. železn., 1000 gl. st.v. Akcije tržaškega Lloyda, 500 gld. . . . Akcije južne železnice, 200 gld. sr. . . . Dunajskih lokal, železnic delniška družba . Montanska družba avstr. plan..... Trboveljska premogarska družba, 70 gld. . Papirnih rubljev 100........ 200 gld. 50 140 „ - kr. 17 23 70 71 53 23 1.78 3535 545 112 79 104 186 129 50 50 25 75 20 37 JKT Nakup ln prodaja *£» vsakovrstnih državnih papirjev, srečk, denarjev itd. Zavarovanje za zgufr i pri žrebanjih, pri izžrebanju najmanjšega dobitki. K u i a n t n a izvršitev naročil na borzi. Menjarnična delniška družba ffSt E H C U Wollzeile it. 10 Dnnaj, lariahilferstraisa 74 B. 66 iO^T Pojasnila "SDtK v vseh gospodarskih in finančnih stvareh, potem o kursnih vrednostih vseh Spekulaoijskih vrednostnih papirjev in vestni sviti za dosego kolikor je mogoče visocega obrestovanja pri popolni varnosti ^ naloženih glavnic. ^ Izdajatelj: Dr. Ivan Janežič. Odgovorni vrednik : Ivan Rakovec. Tisk ..Katoliške Tiskarne" v Ljubljani.