o ■M M ummi Leto 2 - Štev. 7 (31) UREDNIŠTVO in UPRAVA Čedad - via IX Agosto 8 Tel. (0432) 7 13 86 Poštni predal Čedad štev. 92 Casella postale Cividale n. 92 ČEDAD 1.-15. Aprila 1975 Autorizz. Tribun, dì Trieste n. 450 2 T " Izdaja ZTT Tiskarna R. Liberale - Čedad Odgovorni urednik: Izidor Predan Izhaja vsakih 15 dni NAROČNINA: Letna 2000 lir Za inozemstvo: 3000 lir Poštni tekoči račun za Italijo Založništvo tržaškega tiska Trst 11-5374 Za SFRJ žiro račun 50101-603-45361 » ADIT « DZS, 61000 Ljubljana, Gradišče 10/11 - Telefon 22-207 Sped. in abb. post. II gr./70 Poštnina plačana v gotovini Posamezna številka 100 lir NA SREČANJU S PREDSTAVNIKI DRUŠTEV V SPETRU Predsednik videmske province Turello zagotovil vso pomoč našim društvom PREDSEDNIK TURELLO PRIZNAL ZGRESENOST GOSPODARSKE POLITIKE DO GORSKIH PODROCII IN v v DOPUSTIL MOŽNOST, DA PRIDE DO POKRAIINSKE KONFERENCE O MANISINAH Kulturna in emigrantska društva Beneške Slovenije so organizirala v Špetru Slovenov v soboto 15. marca srečanje s predsednikom videmske pokrajine Viniciom Turellom, ki je številnim prisotnim javnim in kulturnim delavcem spregovoril o stvarnosti Nadiških dolin v okviru življenja pokrajine. Predsednik pokrajine je, kot je znano, že lani sprejel delegacijo beneških društev, sedaj pa je pristal še na to, da javno spregovori o problemih te dežele v kraju samem in da svoje mnenje sooči z mnenjem širšega kroga krajevnega prebivalstva. Večer je vseskozi potekal v prijetnem domačem vzdušju, h kateremu je prispeval tudi nastop «Nedi-ških puobov» ob začetku večera ter nastop harmonikarja Birtiča in mlade pevke ob koncu prireditve. Predsednika pokrajine je v imenu beneških društev pozdravil v slovenščini in italijanščini predsednik kulturnega društva «Ivan Trinko» Viljem Černo, ki mu je tudi podaril nekaj knjig beneških avtorjev. Predsednik Turello se je društvom zahvalil za vabilo in uvodoma navedel precej statističnih podatkov o demografskem in gospodarskem stanju Nadiških dolin. Poudaril je, da se je število prebivalstva občutno znižalo v desetletju 1961-71 (za kar 29,66 odst.), nekoliko manj pa v zadnjih treh letih (za 3,9 odst.). To pa zato, ker se je v zadnjih letih zvišalo število delavcev-voza-čev. Podrobno je analiziral demografske podatke po občinah, ki so seveda najbolj porazni v manjših hribovskih občinah. Razlogi za masovno izseljevanje so predvsem v nizkem številu delovnih mest, saj je recimo v Špetru, ki je gotovo gospodarsko najmočnejša občina, komaj 88 ljudi, ki so zaposleni v obrtništvu in industriji, v nekaterih občinah pa takih delovnih mest sploh ni, pa še odstotek zaposlenih v terciarnih dejavnostih je povsem irelevanten. Zaustavil se je nato pri problemu šolstva in povedal, da je pokrajina izvedla študijo o razvrstitvi višjih srednjih šol, iz katere je izšel predlog, naj bi te šole bile v Čedadu, bodoči splošni bienij pa tudi v Špetru. Navedel je tudi podatek, da je sedaj dijakov višjih srednjih šol iz beneških občin 267. Glede problema javnih prevozov je predsednik povedal, da pokrajina preučuje možnosti, da bi prevoze na tem ozemlju prevzela pod lastno upra- vo. Navedel je tudi podatke o cestah, ki jih je pokrajina v zadnjem času zgradila ali popravila, za kar je potrošila skoraj dve milijardi lir. V načrtu pa je razširitev mejnega prehoda pri Stupici, kar bo nedvomno pripomoglo k porastu prometa v teh krajih. Sveda je treba napraviti še mnogo, je dejal Turello, saj je interes vse skupnosti, da bi lahko ljudje v teh krajih dostojno živeli, ne nazadnje tudi zaradi ohranjanja naravnih ravnotežij. Gledè kulturnih in etničnih problemov pa je dejal, da imajo po njegovem mnenju vse narodne manjšine pravico do zaščite in valorizacije in to ne samo zaradi njih samih, ampak tudi zato, ker pomenijo obogatitev za širšo skupnost. Če pa hočemo, da se kultura dejansko razvija, je potreben jezik. To je sam vedno zatrjeval furlanskim emigrantom in zato ne more imeti drugačnega merila pri obravnavanju neke druge kulture, kot v primeru Nadiških dolin. Pravilno je, da društva to kulturo razvijajo, saj se s tem ne izločujejo iz življenja državne skupnosti.Pri tej izjavi je predsednika prekinil navdušen aplavz prisotnih. Turello je nato povedal, da pač pokrajina nima specifičnih pristojnosti glede problemov manjšine, da pa je pripravljena vsestransko, tudi finančno, pomagati društvom. Ob koncu se je dotaknil še vprašanja zahteve po sklicanju pokrajinske konference o manjšinah, ki sta jo pokrajinskemu svetu predložili skupini KPI in PSI in ki jo je on. (Turello) zavrnil. Izjavil je, da pokrajinski odbor ni nasprotoval zahtevi zaradi njene vsebine, ampak le zaradi procedure, s katero je bila ta postavljena, ter še enkrat poudaril, da je po njegovem osebnem mnenju treba vse kulture podpirati z vsemi sredstvi. Predsedniku se je za njegove besede zahvalil Viljem Černo, ki je obenem izrazil prepričanje, da bo predsednik podprl njihov boj za izvajanje ustavnih določil. Nato se je razvila zanimiva in mestoma celo zelo razburljiva diskusija. Ado Cont je spregovoril o enotnem dokumentu, ki so ga emigrantska društva predložila deželni kon-zulti o emigraciji, ter o udeležbi beneških emigrantov na vsedržavni konferenci, nato pa vprašal predsednika, v čem so pravzaprav težave za priznanje beneških Slovencev. Predsednik je poudaril, da je to stvar države, obenem pa izjavil, da nekateri osporavajo obstoj manjšine. Okoli te njegove trditve se je razvila zelo živahna razprava. Arh. Simo-nitti je poudaril, da Italija ni nikoli prostovoljno priznala nobene manjšine, da pa beneških Slovencev ni potrebno ugotavljati s kakimi referendumi, ker govorijo o njih številna objektivna dejstva. Treba pa je pomesti s posledicami terorja, tudi psihološkega, ki so ga v teh krajih izvajali, ter dati ljudem pravice, ki jim pripadajo po 6. členu ustave, obenem pa jim povedati, da posluževanje teh pravic ni nič protidržavnega. Dino Del Medico je govoril o razsežnostih izseljenstva in o potrebi, da se ne investira samo v ceste, ampak v industrijo. Le tako se bo omogočila vrnitev emigrantov in polno življenje skupnosti. Prof. Petricig je najprej spregovoril o gospodarskih in šolskih problemih, nato pa poudaril, da je predsednik pokrajine prvi javni upravitelj, ki je v Špetru izjavil določene stvari. Te izjave jemlje na znanje in čaka na njih verifikacijo. Glede jezika je dejal, da se mu posameznik nikoli ne odpove prostovoljno, čeprav se v nekaterih primerih tako zdi, ter izrazil obžalovanje, da predsednik pokrajine v svojih izvajanjih ni niti enkrat uporabil besede Slovenec. Prof. Pittioni pa je izhajal iz furlanskega vprašanja in prešel na splošne ugotovitve o zaščiti manjšin, zaradi katerih je dežela dobila poseben statut. Tudi on se je uprl vsakršni obliki ugotavljanja obstoja slovenske manjšine, saj je jasno, da zaradi vrste zgodovinskih situacij ni pogojev, v katerih bi ljudje lahko povsem svobodno izrazili svoje mnenje. Izidor Predan pa je vprašal predsednika, zakaj se videm-ka pokrajina ni udeležila mednarodne konference o manjšinah v Trstu. Predsednik pokrajine je nato odgovoril na nekatera od postavljenih vprašanj. Priznal je zgrešenost gospodarske politike, ki odmaknjenim področjem ni omogočila, da bi se vključila v proizvodni proces, glede pokrajinske konference o manjšinah pa je dejal, da bi po poglobitvi teh vprašanj do take konference lahko prišlo. Ob koncu je še enkrat poudaril obvezo pokrajinske uprave, da bo podpirala kulturno dejavnost v Benečiji. Živa Gruden Del poslušalcev na konferenci predsednika Turella v Špetru. A S. Pietro al Natisone su invito deile organizzazioni culturali IL PRESIDENTE DELLA PROVINCIA AVV. TURELLO ASSICURA L'APPOGGIO Al NOSTRI CIRCOLI CULTURALI I Circoli culturali e l’associazione degli Emigranti della Slavia Italiana hanno organizzato sabato 15 marzo a S. Pietro al Natisone, presso l’albergo «Belvedere», un incontro col Presidente della Provincia di Udine avv. Vinicio Turello il quale ha parlato a un folto pubblico sulla realtà delle Valli del Natisone nel contesto della vita provinciale. II prof. Viljem Černo, a nome di tutti i circoli culturali, ha porto il saluto al presidente della Provincia al quale ha offerto alcune recenti pubblicazioni di autori locali sulla realtà delle Valli. Il presidente Turello ha preso la parola ringraziando i circoli per l’invito rivoltogli e ha iniziato il discorso soffermandosi sulla situazione demografica della Comunità delle Valli del Natisone. Al 31-XII-7914 la popolazione residente risultava di 12.665 unità con una diminuzione rispetto al 1971 di 526 unità (3,9% in percentuale). Perticolarmente pesante appariva la situazione al 1971 nel confronto con il censimento del 1961: si registrava infatti una diminuzione globale di 5556 abitanti, ossia una diminuzione del 29,63 per cento. I motivi di questa drammatica situazione devono ricercarsi nella limitata disponibilità di posti di lavoro in loco; a S. Pietro al Natisone, che è il comune economicamente più forte, sono disponibili ad esempio nel-l'artigianato e nell’industria appena 88 posti di lavoro mentre in alcuni comuni montani (Drenchia, Grimac-co, Savogna e Stregua) tali posti di lavoro praticamente non esistono e la percentuale degli occupati nelle attività terziarie è del tutto insignificante. Le aziende, invece, che operano nel settore edilizio e trasporti sono 27 con un totale di 100 addetti. Dopo aver fotografato la pesante situazione economica locale con una esauriente e cruda documentazione fatta di cifre e di percentuali, il Presidente Turello è passato ad analizzare il problema scolastico sottolineando che per quel che concerne la costituzione dei Distretti scolastici, una sede di Distretto proposta sarebbe Cividale, sede già di scuole superiori, mentre S. Pietro al Natisone diventerebbe sede staccata di un primo biennio su-perirore per gli studenti residenti nei 7 classici comuni delle Valli (Prepotto escluso). Il Presidente ha fatto notare che gli studenti frequentanti le superiori sono 267 (anno scolastico 73/74) 204 dei quali studiano a Cividale. Parlando dei trasporti il Presidente Turello ha detto che la Provincia, a causa della particolare situazione di difficoltà venutasi a creare nelle Valli, sta studiando di intesa con l’Amministrazione regionale la possibilità di far passare sotto la sua amministrazione il servizio di auto- corriere gestito attualmente da ditte private. Per migliorare inoltre la viabilità sono state costruite 7 strade di interesse turistico, altre 3 sono in corso di costruzione mentre altri interventi sono in corso di programmazione. Gli interventi eseguiti, in corso d'opera o di imminente esecuzione riguardano dieci strade per Km. 84 e per una spesa di L. 1.932.000.000. Altri lavori eseguiti dalla amministrazione provinciale riguardano la sisìemazione di alcune strade provinciali e dei valichi confinari situati nel territorio delle Valli. Il problema dell'acqua non è stato risolto. A tale scopo il Consorzio Acquedotto del Friuli Centrale sta elaborando un progetto d’acquedotto che, partendo dalle sorgenti del Bosso (Artegna), potrebbe servire completamente sia la «Pedemontana Orientale» che le Valli del Natisone. Le difficoltà per realizzare questo progetto consistono unicamente nella mancanza di mezzi finanziari. E' necessario fare ancora molto, ha detto Turello, in quanto è interesse di tutta la comunità provinciale provvedere affinchè la nostra gente si fermi e viva una vita decente sulla propria terra, se non altro per conservare il naturale equilibrio che esiste tra l’uomo e l'ambiente che lo circonda. Infine il Presidente della Provincia si è soffermato a (Continua in 2» pagina) Nuova visione organica IL PRESIDENTE DELLA PROVINCIA . . . delia cultura._______________________________________________________ SCUOLA - DEMOCRAZIA CLASSI SOCIALI di D. PITTIONI CULTURA POPOLARE, FONDAMENTO DI UNA SOCIETÀ1 ALTERNATIVA - CONCETTO ASTRATTO DI CULTURA UNIVERSALE - LA SCUOLA ED I SUOI OPERATORI CULTURALI tSECONDA ED ULTIMA PARTE) Linguaggio parlato - Espressione scritta - Cultura. A questo punto è necessaria una ulteriore disamina per giungere ad una testi costruttiva, nella cui visione organica non esistano divisioni artificiali. Osserviamo nella realtà, per nostra comodità di analisi, tre stratificazioni linguistiche: 1) linguaggio parlato, o dialetto volgare; 2) espressione scritta a livello di mercificazione; 3) linguaggio culturale. E' ormai chiaro che ad ogniuno di questi codici e-spressivi corrisponde una classe sociale, che svolge una determinata attività. I contatti umani sono indispensabili per l'edificazione di qualsiasi organizzazione sociale, ed il linguaggio, come mezzo di trasmissione di conoscenze, di esperienze, di emozioni, di valori, è una delle componenti più importanti. Tuttavia, la detenzione del potere, da parte di chi svolge ruoli primari, nella scala delle varie competenze, non può assolutamente tralasciare la conoscenza della lingua parlata, nella sua primitiva e semplice struttura, ed è disposto a lasciare un certo margine di libertà, perchè sopravviva almeno come folklore. Il meccanismo repressivo scatta, allorquando dal linguaggio popolare parlato si vuol passare, attraverso le sue conoscenze, ad una organizzazione culturale superiore, per impadronirci di alcuni fattori sovrastrutturali, importantissimi per cambiare un certo blocco storico. L'espressione scritta, a livello di mercificazione, rap- presenta un subdolo tranello culturale, dove, attraverso programmazioni più o meno chiare e persuasive, si manipolano, creando ad arte, certi prodotti che devono necessariamente soddisfare l’esigenza di acculturazione che sale dalla base. E’ importante catturare l’opinione pubblica, guidarla secondo determinate formule, pèr ridimensionare le spinte più rivoluzionarie. A tutti i livelli ci rende ormai conto che non è più possibile tenere lontano il popolo dalla scuola e da tutto quello che comporta una certa fase culturale. Si è perfettamente compreso che si possono ottenere gli stessi risultati, in base ai quali le generazioni che ci hanno precedute venivano e-marginate, con metodi più sofisticati, ma ugualmente di-scriminanti. Il controllo della cultura di massa, il suo dosaggio, la messa sul mercato di una e-norme quantità di produzione scadente, raggiunge il medesimo scopo. Il meccanismo diabolico, per la formazione dell'opinione pubblica incomincia il suo cammino; è notizia di questi giorni, la compera di alcuni grandi industriali della testata di alcuni quotidiani nazionali a grande tiratura: Il Corriere della Sera; Il Messaggero di Roma. Quale motivo pensate stia alla base di questi signori, per impossessorsi di testate giornalistiche che non danno nessun utile immediato, trovandosi le amministrazioni dei quotidiani, con bilanci fortemente passivi? Il linguaggio culturale è indubbiamente una conquista sia a livello spirituale che a livello economico; uno tanto più conosce i meccanismi dello sviluppo critico, scientifico, artistico, quanto più proviene da un determinato ambiente elitario. I pochi non ap-portenenti a questa casta sociale sono eccezioni, lo dimostrano le indagini sociologiche, su una campionatura molto varia e complessa. A livello scintifico e culturale elevato, il prodotto diventa ostico per le grandi masse, i risultati scivolano sopra le loro teste, lasciando liberi i depositari del potere di svolgere indisturbati il loro ruolo, imponendo poi delle decisioni alle quali tutti devono uniformarsi. I vari bilanci delle grandi aziende, le programmazioni delle multinazionali, sono fatte in maniera seria ed organica, non sono ammesse mistificazioni, la realtà deve essere chiara per coloro che detengono il potere. Tutti riescono a comprendere il perchè solo a questo livello si fa cultura, solo perchè chi ha interesse che la società non si modifichi in strutture diverse, deve veramente affermare, con leggi ologarchiche rigide e ferree la sua supremazia e affidarla a uomini di sua fiducia che non allarghino troppo il segreto. Ci rendiamo conto di operare in un meccanismo rigido, che non ammette deroghe per la sua stessa composizione, per cui appare chiaro la funzione indispensabile di una cultura stratificata, a seconda del ruolo che le classi sociali devono svolgere nello stato. La sintesi finale, a questo tipo di analisi, scaturisce dalla presa di coscienza delle masse, dalla loro indisponibilità ad essere mercificate, ad essere trattate come oggetti da collocare in determinati punti dello stato. Il problema, che deve essere affrontato e risolto in una sintesi alternativa, è di natura politica, in quanto nuove strutture operative, sorte da una concezione diversa della società, sono alla base di ogni discorso organico. La vera cultura non può essere settorializzata in tanti scompartimenti chiusi, incomunicabili fra di loro, dove ogni risposta a qualsiasi problema è stata precedentemente selezionata, non in base alla sua scientificità, ma ad una funzionalità organizzativa completamente estranea alle grandi forze popolari. Certo si chiede una mentalità nuova anche da parte delle masse, più disposte ad essere esse stesse gli artefici delle loro conquiste; tale disponibilità non nasce dal nulla, per una magica inversione di marcia, è un lento processo di ristrutturazione alternativa, anche a livello culturale, in cui gli intellettuali, finalmente si sentono parte integrante del proletariato verso il basso degli strumenti culturali, come spesso avviene, si ricadrebbe di nuovo ip una paternalistica soluzione del problema, ma una nuova visione organica, in cui la cultura sia elaborazione concreta, scientifica operativa da parte della collettività. Le grandi masse, produttrici di beni di consumo e quindi di sviluppo economico, e-sprimono potenzialmente una cultura che deve essere valorizzata, elevata nelle sue e-spressioni con uno sforzo comune da parte di tutti coloro che si sentono parte integrante di questo nuovo blocco storico, che per la prima volta si affaccia, in modo e-gemonico, nella creazione di un mondo nuovo, alternativo. Solo in questo modo si riuscirà a saldare lavoro intellettuale e materiale, facendo così di ogni individuo, in quanto inserto e operante nella collettività, un operatore culturale che si muove e manovra i nuovi mezzi, con padronanza di esecuzione e conoscenza di finalità. (Continuazione dalla 1a pagina) parlare dei problemi etnici e culturali che esistono nelle nostre Valli. A questo proposito dobbiamo rilevare che Turello è stato il primo amministratore pubblico a San Pietro al Natisone abbia parlato chiaro sul ruolo e l’importanza che ha la cultura locale nella crescita di una comunità. Ha affermato che le minoranze, dovunque si trovino, hanno il diritto di essere salvaguardate in forza dell’art. 6 della Costituzione Repubblicana e dell’art. 3 dello statuto regionale, valorizzate e non certo mortificate in quanto rappresentano un elemento di arricthi-mento per tutta la comunità nazionale. Se vogliamo però che questa cultura si sviluppi è necessario, ha sottolineato l’oratore, proteggere e salvaguardare la lingua. Ha affermato inoltre di aver insistito su questi concetti in diversi incontri con gli emigranti friulani e che quindi appoggia senza riserve l’operato dei circoli culturali della Slavia Italiana che lavorano e si battono per la conservazione delle caratteristiche etniche slovene locali. La Provincia, ha fatto notare Turello, non ha poteri specifici riguardo ai problemi delle minoranze linguistiche, però è pronta, nei 'limiti del possibile, a sostenere l’opera dei Circoli culturali della Slavia Italiana anche con mezzi finanziari. Turello ha parlato anche della riunione del Consiglio Provinciale tenutasi il 14 marzo scorso. In quella occasione era stato firmato dai consiglieri del P.C.I. e del P.S.I. un ordine del giorno nel quale si chiedeva l’impegno della Provincia a convocare una conferenza provinciale sulla minoranza slovena della Provincia di Udine. La proposta, messa ai voti, è stata respinta: hanno votato a favore il P.C.I. e il P.S.I., si sono astenuti i socialdemocratici, mentre hanno votato contro gli 8 consiglieri della D.C. Turello ha dichiarato che nessuno dei componenti il Consiglio Provinciale è stato contrario alla proposta riguardo al contenuto ma unicamente a motivo della procedura con la quale era stata posta, ribadendo ancora una volta che, secondo il suo parere, è necessario sostenere tutte le componenti culturali della Provincia. Al termine della relazione del Presidente della Provincia si è aperto il dibattito durante il quale hanno preso la parola alcuni tra i più qualificati rappresentanti i Circoli culturali, i quali si sono soffermati soprattutto a chiarire, correggere o approfondire il discorso di Turello nella parte riguardante i nostri problemi etnici; il riscatto e-conomico e sociale di un popolo, infatti non è pensabile senza un riscatto culturale e senza la coscienza di possedere una identità etnica ben precisa. La serata è trascorsa in lina atmosfera piacevole, allietata all'inizio dalla esibizione del coro «Nediški puobi» che hanno cantato 4 canti popolari (2 sloveni e 2 friulani) e alla fine dalla fisarmonica di Anton Birtič accompagnato da una giovane cantante locale, Marcolini Silvestra. Predsednik Turello govori na konferenci v Špetru. DON PASQUALE QUJON BENEČIJA LA GENTE DELLE VALLI 22 L'uomo delle Valli è generalmente ignorante del proprio passato, perchè nessuno l’ha erudito. La scuola, a servizio del nazionalismo fino a tempi recenti, l’ha lasciato volentieri in questa ignoranza. Cocì che gli antenati delle Valli sono ritenuti, come anche la loro matrice il popolo sloveno, dei poveri idioti; mentre la progenie italica, presso cui vivono, quella sì che è nobile e colta! Senza dubbio vi furono uomini di primo piano che diedero lustro alla storia italia- na, ma venivano presentati in modo tale come se fossero soltanto loro gli unici veri artisti, scienziati, eroi, santi e, se volete, anche birbanti, ma insigni per il loro «genio latino» e non c’è ne fosse altrove qualcuno che potesse stare alla pari Altrettanto dicasi della lingua italiana: la più ricca, la più armoniosa, l’unica degna di essere parlata; tutte le restanti erano soltanto barbare cacofonie. Contemporaneamente lo scolaro riceveva l’impressio- / ne che gli abitanti dello Stato fossero discendenti diretti, se non degli antichi imperatori, perlomeno degli intrepidi legionari romani. Per logica conseguenza, l’abitante delle Valli, al cospetto di tanta nobiltà, si sentiva nudo come un verme e, se non rinunciava alla sua identità storica, veniva a definirsi figlio di straccioni. Se invece vi rinunciava, entrava automaticamente nel novero di quelli che possono vantarsi davanti al mondo intero di fare parte di tanto popolo! Che la storia della Roma imperiale non abbia nulla a che vedere col Regno sabaudo; che gli abitanti dello Stato italiano siano il risultato dell’incontro di tutte le genti barbare d’Europa, per non parlare degli Arabi; che la cultura sul piano popolare, ad oriente delle Alpi, abbia avuto inizio duecento anni prima che in occidente e che i diretti antenati delle Valli fossero tuttaltro che dei poveri idioti, sono punti che richiedono una conoscenza della storia che, per quanto elementare, l’uomo della strada non riesce ad afferrare. 3 - Altro motivo che ingenera il senso di inferiorità, è l’ignorare da parte di terzi, volutamente ed ostentata-mente la sua lingua con tutto ciò che vi è connesso. Per esempio, fa notizia sui quotidiani locali uno che cada dalle scale e si rompa un dito; non fa notizia una manifestazione culturale che si svolga a Cividale a prò degli amigranti delle Valli con la partecipazione di mille persone, o un convegno di pellegrini a Udine, in piazza Primo Maggio, giuntivi con ben 35 autopulman. La discriminazione è motivata dal fatto che la rottura del 'dito non ha nulla da fare colla lingua slo- vena. mentre ce l’hanno gli altri due avvenimenti. Sullo stesso binario sono da collocarsi le persone, religiose o civili, che da anni svolgono un ruolo di servizio per la gente delle Valli, senza che mai si siano degnate do pronunciare una frase o una parola slovena, almeno quanto sarebbe in grado di ripetere un cacatoa imbastardito. Specialmente chi si è assunto il compito di annunciare un Regno universale, senza distinzioni di razza, lingua ecc., dove dovrebbe vigere completa eguaglianza e libertà che compete ai figli di Dio, non trova scusanti. Peggio ancora se mostrassero disprezzo per la nostra parlata. E’ vero che tali persone si autoclassificherebbe-ro grette ed incivili, ma il nostro uomo, non essendo portato a fare deduzioni psicologiche, ne rimarrebbe umilato ed intimidito. 4 - Altra causa del complesso di inferiorità, perchè motivo di umiliazione, per quanto sembri astruso, proviene dall'intrusione estranea nelle cose riguardanti I suo interiore. Le reazioni attinenti la persona morale sono parallele a quelle che provengono da a-zioni condotte contro la sua persona fisica. Presso la Ge-stapo, tra i vari modi di infierire sui malcapitati che cadevano nelle sue mani, era particolarmente apprezzato quel-I odi denudarli. In tal modo perdevano solitamente qualsiasi velleità di resistenza: quasi che cogli abiti fossero svestiti della loro personalità. Si sentivano schiacciati dall'umiliazione. Istintivamente l'uomo sente di ledere il pudore quando fruga neH’anima di un suo simile, come se gli togliesse i oanni di dosso. (Continua) PREDAVANJE V PODBONESCU Študijskemu centru «Nedi-ža» iz Špetra moramo biti nadvse hvaležni za letošnja predavanja o Beneški Sloveniji. Razni profesorji, zgodovinarji so nas z živo besedo popeljali skozi stoletja, da smo spoznali, kaj so naši predniki doživljali, kakšne pravice so imeli in kakšne krivice so morali prestati. Tudi pretekli petek 21. marca se je napolnila dvorana v gostilni «Pri škofu». Predavatelj dr. Karel Šiško-vič, ravnatelj Slovenskega inštituta v Trstu, nam je govoril o Beneški Sloveniji po letu 1866. Takratna mlada 1-talija, ki je bila po svoji kulturi romantična, gospodarsko pretežno kmečka, je sprejela pod svoje okrilje tudi beneške Slovence, ki so u-pali, da bodo imeli iste pravice kot pod Beneško republiko. To so pričakovali zlasti Nediški Slovenci, ki so imeli prej svojo demokratično avtonomijo. Po uradnih podatkih je bilo v šempeter-skem okraju nekaj nad 14.000 Slovencev, vseh Slovencev v Beneški Sloveniji in Reziji pa okrog 40.000. To število navaja Trinko leta 1899., Musoni pa navaja število 35.000. Leta 1901. so imeli posebno štetje. V Beneški Sloveniji so našteli 5786 slovenskih družin. Gospodarsko je bila Beneška Slovenija zelo revna. Prebivalci so bili mali kmetje in so se ukvarjali pretežno z. živinorejo in sadjarstvom. Pridelovali so zlasti jabolka in kostanj. Cest je bilo zelo malo, vasice so bile povezane s stezami in kolovozi, zato so imeli malo stika med posameznimi dolinami. Prve boljše ceste so nastale šele med prvo svetovno vojsko iz strateških namenov. Beneško ljudstvo ni bilo izobraženo. Leta 1871. je bilo še 90% analfabetov. Šol ni bilo. Edina šola je bila krščanski nauk. Leta 1869. je vlada prepovedala tudi te šole in začela po strani gledati duhovnike, ki so učili otroke v materinščini. Imeli so jih za avstrijakante in politično nezanesljive. Bila je doba, ko je vladalo trenje med Cerkvijo in Državo. Duhovniki pa so bili skoraj edini izobraženci v teh krajih. Leta 1869. so v Vidmu natisnili slovenski katekizem, ki je bil pred prvo svetovno vojno (1911) še enkrat natisnjen. Drugega slovenskega tiska v domačem kraju ni bilo. Duhovniki pa so imeli stik s Slovenci v Avstriji, kjer je močna narodna zavest zelo narasla in so takrat izdajali mnogo knjig in časnikov. Najbolj znana je bila Mohorjeva družba, ki se je po zaslugi duhovnikov razširila tudi po Beneški Sloveniji, število članov Mohorjeve družbe se je od leta 1871. postopoma večalo, tako da je leta 1910. doseglo 353 članov. Na rast ali upadanje so vplivale politične razmere. Te knjige so se nekaterim prenapetežem zdele zelo nevarne, tako da so o tem razpravljali tudi v parlamentu in so nekateri časniki zelo ostro napadali duhovnike. Vlada se je zato trudila, da bi odstranila slovenske duhovnike in jih nadomestila z italijanskimi. To ji je uspelo v vaseh, ki so spadale pod Čedad in Njeme. Od leta 1866-1899 so v vse te vasi prišli italijanski duhovniki. Glavni kraj Beneške Slovenije Špeter Slovenov, ki se je toliko let uradno imenoval S. Pietro degli schiavoni, S. Pietro degli Slavi, je moral žrtvovati svoje ime zedinjeni Italiji. Leta 1867. je občinski svet na svoji javni seji «enoglasno» sklenil, naj se za naprej imenuje «S. Pietro al Natisone». Tu so že leta 1827. ustanovili nekaj razredov učiteljišča (scuola magistrale secondaria), leta 1878. pa redno učiteljišče (scuola magistrale normale). Po vaseh so uvedli triletno obvezno ljudsko šolo. Teh šol je bilo leta 1898. v šempeter-skem okraju 25. Javne urade in sodišče so prenesli iz Šempetra v Čedad. Pod beneško republiko so izpraševali vsakega Slovenca z dvema pričama. Pod Avstrijo so znali slovenski trije ali štirje uradniki, pod novo italijansko vlado pa ni bilo uradnika, ki bi znal slovenski. Domača slovenska govorica je ostala le po družinah in v cerkvi. Ljudstvo je bilo zelo navezano na cerkev in domače obrede. V ljudeh je bila neka objektivna narodna zavest, čeprav osebne narodne zavesti ni bilo med preprostimi ljudmi. Če še enkrat bežno pregledamo to dobo med 1866-1918, se zdi, da je bila doba preganjanja. Še zdaleč pa ne moremo primerjati te dobe z nasiljem fašistične Italije. Mlada liberalna vlada ni mogla kar zlahka odstraniti in uničiti 35.000 prebivalcev, ki niso bili italijanske krvi. Napad proti Cerkvi, duhovnikom in tisku leta 1898. pa je bil nekaka predigra vsem poznejšim fašističnim divjaškim napadom. Ljudstvo je ostalo navezano na svojo zemljo, na svoj jezik in na svoje šege in navade. Po predavanju se je razvila debata o osebni in objektivni narodni zavesti. JAKA SLAK L’Associazione Nazionale Partigiani d’Italia Sezione di Osoppo organizza una MARCIA NON COMPETITIVA DI KM. 16 PER DOMENICA 27 APRILE 1975 con partenza alle ore 9.30 alla quale possono par- tecipare persone d’ambo i sessi e d'ogni età. La Marcia si snoderà attraverso uno degli angoli più suggestivi del Medio Friuli, a diretto contatto della natura primaverile, sulle rive delle sorgive di Osoppo sui leggeri declivi dei nostri colli morenici. Durante il percorso funzioneranno due posti di ristoro e verranno inoltre istituiti posti di controllo per la punzonatura dei cartellini. Il tempo massimo stabilito è di 4 ore. La quota di partecipazione è di L. 1.000. Le iscrizioni si ricevono sino alle ore 9 del 27 aprile 1975. A tutti coloro i quali porteranno a termine il percorso entro il tempo massimo stabilito verrà offerta una medaglia ricordo appositamente coniata. La premiazióne verrà effettuata alle ore 13.30 in Piazza 1848. PREMI 1° Trofeo al GRUPPO più numeroso 2° Coppa dal 2° al 10° GRUPPO più numeroso 3° Coppa al GRUPPO Militare più numeroso 4° Coppa al GRUPPO più lontano 5° Coppa al GRUPPO straniero più numeroso 6° Targa al Concorrente più anziano 7° Coppa al 1° arrivato di età inferiore agli anni 10 8° Medaglia ricordo d’argento ai primi 3 classificati 9° Medaglia d'argento al 1° arrivato del Comune di Osoppo 10° Medaglie d'argento alle prime 3 donne arrivate. N.B. - Una eventuale maggiore disponibilità di premi verrà resa nota ai partecipanti prima della partenza. * Sergio Salvi: LE LINGUE TAGLIATE Editore RIZZOLI peg. 294 Lire 5000 RECENSIONE PESCA E INQUINAMENTO DEI NOSTRI FIUMI di UGO VOGRIG Na benečanskem kulturnem dnevu v Podbonescu je predaval tudi prof. Vasilij Melik iz Ljubljane. Na sliki iz leve proti desni: prof. Pittioni, prof. Melik in prof. Petricig. Domenica 2 febbraio, a Cividale, nella saletta del cinema «Ducale» si è svolta l'assemblea generale dei pescatori del centro Valli del Natisone. Alla riunione, oltre agli organizzatori, tra cui il presidente del centro, sig. Nadalutti e il segretario, sig. Gasparutti, erano presenti l’Assessore allo Sport, sig. Bertoli e il consigliere regionale, sig. Spe-cogna. Assente, per impegni di lavoro, il più adatto interlocutore, in quanto assessore all'agricoltura, rag. Del Gobbo. Lo scopo che gli organizzatori di questa riunione si erano prefissi, era l’esposizione e la discussione dei diversi e finora insoluti problemi dei pescatori, i quali da diverso tempo avevano portato, attraverso le rispettive organizzazioni, lamentele di vario genere alla presidenza del circolo. I problemi principali erano dunque già noti e alle diverse relazioni degli intervenuti, tra cui il direttore dell’Ente tutela pesca, sig. Spizzo e il segretario del centro Udine, sig. Maroello, è seguito un dibattito veramente costruttivo in un clima di massima obiettività. Come pescatore e membro del S.P.S. di Grimacco ho seguito con molto interesse i vari interventi, la maggioranza dei quali verteva sui problemi che condivido 3 che sntetizzando cercherò di ssporre. L’Ente tutela pesca è istituito da circa 4 anni; le nostre acque, liberate da vincoli riservistici e da diritti esclusivi di pesca gli sono state affidate perchè le gestisca con la partecipazione dei pescatori da noi eletti. Con ciò si è inteso rafforzare il principio del decentramento e della partecipazione democratica dei pescatori, sembrerebbe però che in pratica non si sia verificato, in quanto, una delle accuse, che più di frequente sono state rivolte all'Ente, riguardava proprio la sua gestione che è stata giudicata clientelare e poco sensibile ai problemi della pesca. Gli altri problemi riguardavano le semine. la sorveglianza dei fiumi, gli scarichi industriali e gli inquinamenti in genere. A questo proposito vorrei segnalare un problema che come pescatore della Soc. di Grimacco mi interessa maggiormente; mi voglio riferire al fiume Cosizza che conosco in tutta la sua lunghezza. E' veramente una cosa deplorevole che lungo tutte le sponde di questo bel fiume, ci siano tante immond zie da renderne quasi impossibile la pesca in alcuni tratti, immondizie che si notano maggiormente nel periodo invernale in quanto non nascoste dalla vegetazione. Viene pertanto spontaneo avere seri dubbi sulla bellezza e sul verde delle nostre valli, tanto reclamizzato. E’ una forma d’inquinamento degradante, è una forma di sporcizia che dovrebbe interessare un po' tutti; è inoltre una cosa deplorevole e da condannare, sia dal profilo paesaggistico e turistico, che da quello igienico e sanitario. A ciò concorre senz’altro la cattiva conduzione del Comune, che anche se non dotato d’impianto dincenerimento, potrebbe provvedere alla raccolta e all’ammassamento di tali rifiuti in delle fosse, e ciò non credo proprio possa gravare pesantemente sul suo bilancio. Risolvere questo problema sarebbe non molto difficile, e con ciò si darebbe un piccolo nostro contributo contro l’inquinamento in generale, che è vario e complesso, ma che và senz'altro affrontato con rapidità, al fine di raggiungere al più presto un miglioramento dello stato attuale delle acque. CIVILNIM INVALIDOM AN TE SLEPIM SO ZMAJŠALI PENZION Tisti penzionac, ki so ga dajali civilnim invalidom an te slepim ji biu na mizerja, takuo, da jim je dežela (regioni dajale skuoze komunske organizacije E.C.A. še mjesečno denarno podpuo-ro. Te slepi so par jemali od komunske E.C.A. po 12.000 lir na mjesac, usi ostali civilni invalidi pa po 10.000 lir. Sada je dežela sporočila komunam, naj ustavijo tuo plačevanje, ker nimajo denarja. S tem so napravli veliko krivico usem civilnim invalidom an šele u telem težkem momentu krize an draginje, ko so usi parčakovali, da jim bojo povišali denarno podpuoro! Odvzeli so jim, še kar so jim dajali. Re-gion pa ima na banki puno neponucanih milijard lir od prejšnjih ljet anta ti sada pravijo, da njemajo denarja! Al je tajšno kristijansko u-smiljenje al pa «carità cristiana», ki administrira našo deželo? Ljep Šenk so napravli našim civilnim invalidom za velikonočne praznike! Il recente saggio di Sergio Salvi: «le lingue tagliate» descrive la storia delle minoranze linguistiche in Italia. Il sottotitolo: «Lo sconvolgente rapporto sul ‘genocidio bianco’ che condanna 2.500.000 italiani di lingua diversa a vivere come in colonia», riassume senza mezzi termini il contenuto dell'opera che denuncia una situazione di oppressione culturale che non fa certo onore ad uno stato democratico uscito dalla lotta armata contro il fascismo. Questa colonizzazione linguistica avviene nel silenzio e nell’indifferenza dell'opinione pubblica, approfittando dei pregiudizi e dell’ignoranza di gran parte dei cittadini, in barba agli art. 3 e 6 della Costituzione e della dichiarazione dei diritti dell’uomo. Dal libro veniamo a sapere che sono UNDICI le minoranze linguistiche esistenti sul territorio della repubblica italiana (albanesi, catalani, «francesi», greci, ladini-friulani, occitani, sardi, serbocroati (Molise), sloveni (provv. di Trieste, Gorizia e Udine) e tedeschi). Lo stato italiano è stato «costretto» a proteggere e in maniera discriminatoria solo tre minoranze sulla base non della Costituzione ma di precisi accordi internazionali. L'opera è divìsa in due parti. Nella prima parte (Cronache di un genocidio) l’autore si sofferma su argomenti di fondo, quali: le minoranze e le leggi, le minoranze e la scienza, le minoranze e la storia, rivelando senza pudori la politica che lo stato italiano ha condotto in questi ultimi cento anni nei confronti degli alloglotti. Di fronte a queste pagine la coscienza di un cittadino democratico e amante delle leggi non può non rimanere insensibile, non può non fremere e ribellarsi. Nella seconda parte dell’opera (Manualetto delle minoranze) l’autore si sofferma brevemente sulla storia, la lingua e la situazione attuale di ogni singola minoranza linguistica in Italia. Alla fine del libro, prima della bibliografia, c'è un elenco dei comuni alloglotti, divisi per lingua, regione e provincia. Da questo elenco appare che nella Provincia di Udine si parla il dialetto sloveno in ben 19 comuni. Nel capitolo dedicato alla minoranza slovena della Regione Friuli-Venezia Giulia alcune pagine sono dedicate anche agli Sloveni della provincia di Udine chiamati dall'autore «Slavi veneti» (Beneški Slovenci). Di essi si traccia brevemente la storia antica e recente, i loro insediamenti territoriali, la struttura di autodifesa etnico-linguistica poggiante sui circoli culturali e l’Associazione degli emigranti sloveni. A proposito dei sacerdoti sloveni locali è scritto testualmente: «Va notato come i parroci siano sempre stati gli unici conservatori e diffusori della lingua materna nella Slavia veneta. Il fascismo allontanò i preti sloveni dal loro popolo ottenendo dalla chiesa udinese la loro sostituzione con parroci italiani. Questa politica è continuata anche nel dopoguerra», (pagg. 222-223). Dal libro appare che presso tutte le minoranze linguistiche italiane I sacerdoti, in quanto più autonomi, meno ricattabili e meno strumentalizzabili, sono stati e sono attualmente sempre presentì nella lotta contro l’oppressione etnico-linguistica della propria gente. A pag. 223 leggiamo che «nell'agosto del 1968, il deputato comunista Boldrini lesse, alla Camera dei deputati una circolare riservata del SID (ex SIFAR), il servizio di controspionaggio italiano, che invitava le forze armate, i carabinieri, la guardia di finanza a continuare il controllo delle rivendicazioni delle minoranze etniche dei 'territori orientali di confine e marittimi’ (cioè della minoranza slovena). Non si ha invece notizia di circolari con le quali si invitino gli organi dello Stato ad applicare gli artt. 3 e 6 della Costituzione». Tra gli scrittori della minoranza slovena in Italia più in vista viene segnalato anche mons. Ivan Trinko. L'autore sembra che abbia perfettamente capito la situazione della nostra gente, educata da cento anni, con mezzi più o meno subdoli, al disprezzo della propria lingua materna e della propria identità etnica e lasciata nell’ignoranza riguardo ai sacrosanti diritti che le spettano. I greci sostenevano che l’essere e il parlare sono una sola cosa, e in nome di questa esistenza si alza la protesta di Salvi e anche nostra per le lingue tagliate e oppresse. Ricordiamo infine che è stato Gandhi a dire che il grado di civiltà di un paese si misura in base al trattamento riservato alle minoranze. Raccomandiamo vivamente la lettura di questo libro non solo agli intellettuali e agli studenti ma soprattutto ai politici nostrani e agli amministratori pubblici delle Valli del Natisone perchè prendano coscienza del problema etnico-lingui-stico locale che spesso conoscono superficialmente o fanno finta di non conoscere. Božo Z. Na srečanju s Turelom v Špetru so peli tudi «Nediški puobi». Silvestra Marcolìni in beneški glasbenik Anton Birtiò • Mečanac pojeta na srečanju beneških kulturnih društev s predsednikom Province Turellom v Špetru. Le Sezioni A.L.E.F. e U.E.S. di Aarau (CH) esigono il rispetto del documento unitario presentato alla Consulta Regionale dell'Emigrazione A.L.E.F. CIRCOLO di AARAU Associazione Lavoratori Emigrati e Loro Familiari del Friuli-Venezia Giulia U.E.S. SEZIONE di AARAU Unione Emigrati Sloveni e Loro Familiari del Friuli-Venezia Giulia Aarau, 15 marzo 1975 M Presidente della Giunta Regionale Friuli-Venezia Giulia - Trieste Al Presidente del Consiglio Regionale Friuli-Venezia Giulia - Trieste All’Assessore Regionale al Lavoro e all’ Emigrazione -Trieste Alle Giunte Provinciali di Udine, Gorizia, Trieste e Pordenone e p.c. Ai Comuni della Regione Friuli-Venezia Giulia Ai Partiti Democratici delle Provincie di Udine, Gorizia, Trieste e Pordenone Alla Segreteria Regionale della Federazione CGIL -CISL - UIL - Trieste Alle Associazioni dell’Emigrazione del Friuli-Venezia Giulia - ALEF - ERAPLE -UES - ENTE FRIULI NEL MONDO - Udine Alla Stampa locale L’assemblea straordinaria dei lavoratori emigrati di Aarau, convocata dal Circolo ALEF e dalla Sezione UES il 15 marzo 1975, ha approvato l’ordine del giorno che si allega alla presente corredata da n. 50 firme. Ordine del giorno I sottofirmati lavoratori e-migrati della Regione Friuli-Venezia Giulia, rivolgono un appello pressante agli organi responsabili e competenti della Regione, affinchè sia provveduto con tutta sollecitudine a dare attuazione alle indicazioni contenute nel documento presentato dalle Associazioni degli emigrati e dalle Organizzazioni sindacali, in occasione della riunione della Consulta regionale dell' emigrazione riunitasi a Pordenone il 25 gennaio 1975. Tale richiesta, trova giustificazione nelle gravi prospettive di rientri in massa dei nostri corregionali, a causa dei massicci licenziamenti in atto nell’intero territorio della Confederazione. Tra le misure immediate da prendere, sono particolarmente urgenti quelle relative alla assistenza mutualistica, all’indennità di disoccupazione, e sostanziali interventi della Legge Regionale n. 24 del 1970 con opportune modifiche come proposto dalle Associazioni Regionali degli Emigrati. seguono firme MALATTIE E CULTURE Esistono malattie che non vengono mai nominate, soprattutto se chi ne è colpito è persona di rilievo sociale. Non è, cioè, buona abitudine dire: *il presidente, il re, l’attore (o l’attrice) ha un tumore», bensì si dice: «è affetto da un male inesorabile», o «da un male inguaribile», ecc. Tutto questo è dettato da pietoso riguardo verso il malato ed i congiunti. * * * Lo stesso avviene quando parlano pubblicamente della cultura, della lingua e degli sloveni le personalità di rilievo politico, che dal Friuli vengono a parlare nelle Valli del Natisone. Non dicono mai: gli sloveni, la cultura slovena, la lingua slovena. Dicono invece: una etnia originale, una cultura diversa, una lingua particolare, eccetera. * * * Tutte le culture hanno un nome, compresa quella friulana. Quella slovena no! Dunque, tanto per non sbagliare, quando a S. Pietro qualche deputato o qualche pezzo grosso di centro dice: originale, particolare o diverso, si sappia che voleva semplice-mente evitare di dire sloveno. Non sappiamo in questo caso, a che cosa è dovuto tanto pietoso riguardo. V. KPt IN PSI V VIDEMSKEM POKRAJINSKEM SVETU RESOLUCIJA ZA KONFERENCO 0 SLOVENCIH V zvezi z vprašanjem zaščite slovenske narodnostne skupnosti v Beneški Sloveniji so videmski komunistični svetovalci predložili na zadnji seji pokrajinskega sveta pomembno resolucijo, v kateri zahtevajo od pokrajinskega odbora, da takoj priredi konferenco o problemih slovenske skupnosti v videmski pokrajini. «Razlogi za sklicanje te konference», je rečeno v resoluciji, «so v sami potrebi po ureditvi problematike in programov, ki stremijo po družbeni in gospodarski zaščiti slovenske manjšine v videmski pokrajini. O tej potrebi pričajo poleg raznih dokumentov in aktov tudi razne študije političnega, zgodovinskega in znanstvenega značaja, razne zahteve, ter politične in kulturne dejavnosti, ki zadobivajo med slovenskim življem v videmski pokrajini vedno množičnejšo obliko. Nasprotno pa se proti slovenski manjšini v videmski pokrajini izvaja pritisk jezikovne asimilacije, ki je še očitnejši ob pomanjakanju vsakršnega priznanja ter zaščite tako pri rabi materinega jezika, kot pri vprašanjih šolstva, javnih uradov in toponomastike. Oblika, ki najobčutneje vpliva na proces razkrajanja slovenske et-nično-jezikovne skupine v Benečiji, je izseljenstvo, ki ima svoje korenine v skrajno neurejenem gospodarstvu. Izseljenstvo je v povojnih letih privedlo do občutnega zmanjšanja števila prebivalstva ter do znatnih sprememb v družbeni sestavi skupnosti. Odhod Slovencev v tujino ter ur- banizacija v italijanskih mestih ter v bližnji Furlaniji sta znatno ošibila možnost Slovencev, da bi se avtonomno gospodarsko in družbeno dvignili v okviru gorske skupnosti. Zato je dolžnost vseh državnih organov in ustanov ter dolžnost same videmske pokrajine, da priznajo in zaščitijo pravice Slovencev v Benečiji ter da proučijo možnosti za konkretne posege za kulturni in gospodarski razvoj te skupnosti. Pokrajinska konferenca bi imela torej v tepi okviru točno funkcijo razprave v programiranju jasnejših in takojšnjih posegov». O predloženi resoluciji se je razvila daljša razprava, nakar je sledilo glasovanje. Za resolucijo so glasovali komunisti in socialisti, medtem ko so se socialdemokrati glasovanja vzdržali. Proti je glasovalo osem prisotnih demokristjanov. O.d.g. del PCI e PSI alla Provincia Il Consiglio provinciale di Udine impegna il Presidente e la Giunta all’immediata organizzazione di una Conferenza sui problemi della Comunità slovena della Provincia di Udine. La convocazione della Conferenza trova valide motivazioni nell’esigenza di mettere a punto problematiche e programmi tesi alla salvaguardia civile ed economica della minoranza slovena esistente nella Provincia, di cui danno prova — oltre che i documenti, gli atti e gli studi di carattere politico, storico e scientifico — le richieste, le attività e le manifestazioni culturali e politiche che si attuano, con crescente carattere di massa, da parte degli sloveni della nostra Provincia. Al contrario, invece, è posta in atto, nei confronti della minoranza di lingua slovena della Provincia di Udine, un'opera di assimilazione linguistica, resa evidente dalla assenza di qualsiasi riconoscimento e tutela dall’uso pubblico della lingua slovena: istruzione, uffici pubblici, toponomastica. La forma che più incide sul processo di decomposizione del gruppo etnico-linguistico sloveno del Friuli e l’emigrazione, che ha le sue radici nell’estremo disagio economico. Essa ha condotto nel dopoguerra al dimezzamento della popolazione residente alla essenziale modifica della composizione sociale della comunità. L’esodo degli sloveni verso l’estero; l’urbanizzazione nelle città italiane e nel vicino Friuli ha fortemente compromesso la possibilità autonoma degli sloveni alla propria rinascita economica e sociale autonoma, nel quadro della comunità montana, e di valida difesa delle caratteristiche linguistiche ed etniche. Perciò gli organi e gli enti dello Stato — e così anche la stessa Provincia di Udine, hanno il dovere di procedere al riconoscimento ed alla salvaguardia dei diritti degli sloveni del Friuli, studiando modi, strumenti e con mezzi a-deguati di carattere economico e culturale. IN JUTRI? Ljubiti svoje otroke pomeni tudi realistično misliti na njihovo bodočnost. Res, svet bo vedno potreboval dobre strokovnjake, še bolj pa dobre obrtnike Obrtništvo z vsemi svojimi najrazličnejšimi panogami nudi tvojemu otroku ekonomsko zanimivo, neodvisno, gotovo in kvalificirano zaposlitev, bolj človeško delo in hkrati možnost, da dela to, kar mu bolj ugaja. (I OBRTNIŠTVO za bolj človeško delo USTANOVA ZA RAZVOJ OBRTNIŠTVA V FURLANIJI - JULIJSKI KRAJINI ENTE SVILUPPO ARTIGIANATO FRIULI • VENEZIA GIULIA viale Venezia 100 videm - udine DVE PISKU 'A ZURIGA OBISK F. BENEDETIČA IN T. CONTA V soboto 22.2.1975 je prišel k nam dr. Filibert Bene-detič iz Trsta. Tale obisk je bil namenjen ogledu dvorane v Bulahu. Naše društvo namerava narediti dne 7.6.1975 eno večerno prireditev. Na tej prireditvi bo gostovalo Stalno Slovensko Gledališče iz Trsta in en slovenski orkester. Točno se še ne ve, kateri. Po ogledu dvorane, smo se zbrali zastopniki kluba s prijateljima Benedetičem in Kontom pri družini Dreščak Dino in se pogovorili o tej prireditvi in ostalih zadevah, ki jih ima naš klub. Ker nas je bilo skupaj lepo število, kot se vidi na sliki, smo se veselili po domače, pozno v noč. Potem smo se veselo razšli vsak po svoji. DANILO CHIACIG IZ UT ANE Beneški smučarji v Švici. Ker pa nam ni bila letos, posebno ljubiteljem smučanja, z.ima naklonjena in je bilo povsod malo snega, tudi ta dan ni bilo zadosti snega na progi, zato niso mogli pokazati tekmovalci svojih sposobnosti tako, kot smo si vsi skupaj želeli. Kljub temu smo bili vsi skupaj veseli, da smo se zbližali med sabo, slovenski klub «Triglav» in beneški Slovenci, saj smo vsi en narod, zato je naša želja, da delamo skupne interese med sabo. Lep pozdrav Sekcije beneških Slovencev - Zurig. SADA RASE ARBIDA Kuo so lepe naše doline, na soncu arstegnjene, kuo so naše ... Kuo smo letal pod se s kjanto an se lovil ... An še buj smo letiel po travi, u pot posječeni. Kadar smo nazaj dugo hodil, niesmo mislili na žejne senosjeke, mislili smo bit ku tisti tičjaci, ki smo jih po pot lovil. Tuole mi je hodilo na pamet an dan, ko san šu tam tode mimo grede an garbido potisku... an lasin peštu'... Gledu san okuole naše lepe dolince, ki so same ostale. Ki djela, ki skarbi, ki mizerje, a usedno je bluo veseje! Sada pa rase garbida userode an sarce naših judi muora biti tu garbido ujeto, ki se ne more uon rešit. MICHELE (Miha) Qualizza Direktor Stalnega Slovenskega Gledališča iz Trsta, Filibert Benedetič, med skupino naših emigrantov v Zurigu. SMUČARSKO TEKMOVANJE V OBERBERGU Dne 9.2.1975 je organiziral smučarsko tekmovanje, v Oberbergu, slovenski klub, odnosno društvo «Triglav» v Švici. Na tem tekmovanju smo predstavili tudi mi beneški Slovenci pet tekmovalcev, ki so zastopali našo sekcijo v Zurigu. Ti korajžni fantje so PISE P ET AR MATAJURAC na sliki, ki vam jo pošiljamo in vam jih predstavljamo po imenih: Podoriešcak Giuseppe iz Matajurja, Gosgnach Giuseppe iz Matajurja, Drešič Dino iz Praponce, čičigoj Gino iz Dreke in Martinič Giuseppe iz Trčmuna. SO DAROVALI ZA DRUŽINO V DREKI : Namesto rož na grob za rajnkega Ernesta Trušnjaka iz Petarnjela, brat Guido, se- stre Basilia, Lidija in Maria; lit: 30.000 na srečanju bralcev in sodelavcev Nove- ga Matajurja v Tarbju 20.2.1975 je bilo nabranih; . 24.000 Zufferli Giuseppe Barnjak 1.000 Briz Romeo, Kraj, sedaj v Butrju 5.000 Tomasetig Alma, Debenje, sedaj v Butrju 5.000 P. G. Videm 3.000 Cicigoi Davide, Savodnje 2.000 Primosig Luigi, Hrastovje > 1.000 luretig Mario, Mašera > 5.000 G. M., Videm 5.000 Družina Vertovec, Videm » 10.000 Družina Macri, Videm » 5.000 Prof. Pavel Petričič, Špeter » 10.000 Karlič Franko, Podbarnas 1.000 C. E., Podlak 2.000 M. F., Podlak 2.000 Zuodar Mario, Videm 1.000 L. Z., Podlak 2.000 N. N., Klodič 2.000 Crainich Renzo, Čedad 1.000 Alojz Tedoldi, Ebikon, Švica 5.000 Boris Možina, Trst » 10.000 N. N., Casarsa della Delizia » 10.000 Floreancig Giuseppe-Trinčan, Čedad 2.000 Floreancig Giuseppe-Kokoc, Bottenicco » 2.000 Ruttar Lino, Breg » 5.000 Rukin Adele, Ljesa » 5.000 Benečana iz S. Ljenarske doline 5.000 Floreancig Gino, Debenje >» 1.000 lurman Gianni, Skale » 10.000 Dino Del Medico, Bardo » 5.000 Skupno lit: 182.000 Vsem dobrosrčnim darovalcem najlepša hvala! SOLIDARNOSTNA AKCIJA SE NADALJUJE. - ČEDAD - POŠLJITE PRISPEVKE NA NOVI MATAJUR CIVIDALE - CASELLA POSTALE N. 92. Dragi brauci! Jest sem zmjeraj kregu moje parjatelje, kadar so pravli, da je Lah tarde glave. Prepričavu sem jih, da ni rjes an jim pravu, da so Lahi bistroumni an inteligentni. Če preberete, dragi brauci, Friuli Sera od petka 21, marca 1975, bote videli, da sem imeu jest ražon. Takuo so inteligentni, da so se navadli brati an pisati po slovensko, ko usi pravijo, da je težak naš jezik. Kakuo sem biu vese», ko sem videu napisano po slovensko čez cjelo parvo stran laškega giornala: KRISTUS E PET AR, s kot škatla velikimi črkami, pa tudi u samem članku, tu artikulne so napisane prave slovenske besjede. Nič me ni boljelo, da je napadu Friuli Sera Petra Ma-tajurca an da so prebrali, kar sem pišu u Novem Matajurju o Filologichi Friulani od 15-28 februarja 1975, samuo tisto, ki jim je šlo pru al pa samuo tisto, ki jim ni šlo pru, da so potvorili resnico an moje misli do Filologiche Friulane. Jim ne zamjerim, ker so novinci, garzoni, na začetku učenja slovenščine. Učencem, suolar jam, ki so na začetka učenja, se use odpusti. Važno, important je, da so se začeli učiti našega jezika, kot mi se muoramo učiti drugih jeziku že puno Ijet. Troštamo se, da se bomo mogli od sada naprej buj lahko zastopit. Pruzapru z večino laškimi judmi smo se zmjeraj lepuo zastopili. Kot sosjedje smo življeli u mjeru stuo an stuo Ijet. Mi smo potrebovali nje, oni nas. Zamenjavali smo med sabo blaguo, pa tudi naše navade. Puno laških pje-smi imajo vižo naših pjesmi an obratno. S tistimi, ki se njesmo mogli nikdar zastopit, so tisti, ki so nas zaničevali an imenovali «Sclav». S tajšnimi se bo težkuo zastopit tudi za naprej. Laški judje so pošteni an djelouni, kot so naši judje. Napravil so velike reči po svjetu an doma, tajšne reči, ki djelajo čast njih zemji. Laški judje imajo žujave roke, kot jih imajo naši delau-ci an kumetje. Po svjetu so djelali an še djelajo skupaj. Skupaj so se trudili an potili, pa tudi radi imjeli. Njeso imjeli ne cajta, ne volje ne želje, da bi se zmerjali med sabo: ti si «Sclav», ti si pa Lah, ki te je Buog ustvaru iz... «Sciavi» so bili parvi an drugi, izkoriščani, šfrutani od švicarskega, nemškega, francoskega al pa amerikan-skega gospodarja. Naši an laški puobje so se čuli «Sciavi», kadar so jih pošiljali umirat na Don, u Jugoslavijo, Afriko an Grečjo gospodarji s tajšnimi idejami an mišlenji, kot so nekateri par Friuli Sera. Kugla (pallottola) od nasprotnika je zadjela glih takuo našega kot furlanskega puoba. Puoba, ki sta želj eia biti, živjeti an djelati u mjeru doma, a so jih pošjali umirat pruoti njih volji, za interese nacionalistov an kapitalistov, deleč od svojih domov. Za-tuo so bli «Sciavi» naši an furlanski puobje. Kar se nas tiče, se otresamo «sclavizma» an tuo boli njekega Ricciardetta par Friuli Sera, ki piše an govori u imenu Filologiche Friulane, » kateri vemo, da je puno dobrih an poštenih filologov, tajšnih, ki znajo ločiti fur-lanščino od slovenščine:, tajšnih, ki ne sjejejo, ne žanjejo u drugih njivah, zak vedo, da muorajo orat njive po laškem, kjer jih imajo puno. Ma naj mi je parpuščeno po-vjedat, da tisti, ki ni filolog, naj se darži njega stanu. Čevljar naj čevlje stroji! Naj se ne jezi Ricciardetto, če sem biu napisu, da nima naš Mohor Modrijanu iz Barlo-ga, ki se je iz Slovenca čez nuoč spremenil u Laha, nič filološkega. Njesam še nikdar ču, da te spremeni fanterijska kapuza al pa alpinski klobuk u dobrega profesorja al pa u filologa. Za Pust se lahko natakne na glavo tudi papeževo tiaro, kapuzo, a ni rečeno, da zavojo tega postaneš papež. Za Pust je use parpuščeno, a Ijeto je dugo tudi brez Pusta, ko se muora človek rje-sno obnašat. Ricciardetto je napisu u svojem članku takuo velik kup neumnosti, da bi jih bluo težkuo nazaj pejati u Videm z vozom, z doplih u-prego. Ironično nam očita, da imenujemo. Cividale Čedad. Od kar živimo u telih naših dolinah ( 1300 Ijet), je biu Čedad za naše judi zmjeraj Čedad. Za Italijane je biu an je Cividale, za Lahe pa Civi-dat. Usak po svojem jeziku. Nas nič ne boli, če ga ne imenujejo Čedad, pru takuo nas ne boli, če kličejo naš špjetar San Pieri, Čarni Varh, Montefošče an našo Staro Goro Madonne di Mont. Če je moja žena Marička al se bo Ricciardetto jezu, če jo ne kličem Marju-te? «Friuli Sera» nam tudi očita, do so nesli na grob Ivana Trinka jugoslovansko zastavo. Kajšno bandiero naj nesejo na grob velikega poeta slovenskega Jugoslovani ? Turško? indijansko al pa italijansko? Bodimo pametni! Usak gre po svjete s svojo bandiero. Kadar gre predsednik italijanske Republike al pa drugi ministri u Beograd, postavijo na grob neznanega sudata italijansko, ne jugoslovanske zastave. Narbuj veliko neumnost, ki je napisu Ricciardetto na «Friuli Sera», je tista, ko pravi, da hočemo usiliti po naših dolinah, ki so laške, nacionalni jezik iz drugih dežel. Mi ujemamo potrjebo u-važat, importirat jezika, ki ga govorimo, čeglih ujemamo šuol. U telih dolinah je naš jezik doma, z nami, že 1300 Ijet. Laške pa se konča, fini par Muostu, par Sv. Kvi-rine. U mojih mladih Ijetih smo videli Lahe samuo kadar so paršli kupavat senuo al pa darva. Sada so se reči spremenile. Puno jih pride k nam usak dan, kot mi gremo k njem. Tuole je lepuo. Mi jim ne nič usiljujemo. Spoštujemo njih jezik an navade. Tuole želimo tudi mi od njih. Kadar smo vozili naše blaguo: hruške, jabuke, kostanj, krompir, darva, senuo čez Muost Sv. Kvirina, smo pravli, da gremo u Čedad. Če smo šli naprej, smo pravli, da gremo u Laške. Če je bluo Laške tle par nas, smo bli pravli, da gremo iz Laškega. Tole resnico pozna tudi naš «filolog», Mohor Modrijanu iz Barloga, s pomočjo katerega hočejo judje, kot je Ricciardetto, importirat u naše doline laški jezik an zadušiti našega. Tuole jim ne bo ratalo. «Ca nessiuno è fesse!» pravi napolitanski pregovor. Vas pozdravja vaš PET AR MATAJURAC ■■■■■ : : GRMEK KOMUNSKIKONSEJ U soboto 22. marca zvečer se je sestal konsej grmiške-ga komuna. Na dnevnem redu so imjeli kar 11 točk, a so skoraj use zadevale upra-šanja redne administracije. Je pa bilo tarkaj stvari, da če se želi globoko razpra-vjati an govoriti o njih, bi bila potrjebna dva dneva. Naši konselirji pa so use o-pravli u par urah. če se nabere tarkaj reči na dnevni red, pomeni, da se konseji po rjedko sklicujejo. še buj po rjedko pa bojo sklicevali naše komunske konseje od sada naprej, ko so odparli konselirjam «gettone di presenza». Ta-kuo jih ne bo potrjeba plačevat, komune pa bojo administrirale «Giunte». Tuole bo škoda za judi, ko želimo, da bi se jih zmjeraj vič brigalo za komunske reči an o-pravila. KLODIC DIPLOMO AN MEDALJO ZA 40 LJET DJELA Na Sv. Jožef, 19.3.1975 so praznovali obrtniki od «Unio ne Artigiani del Friuli» 30 ljet obstoja svoje organizacije. U Vidmu so napravli veliko cerimonijo. Za tole parložnost so dali medalje an diplome najstarejšim ar-tigianam. Diplomo an medaljo so dali tudi Severinu Vogriču iz Klodiča, ki opravja mi-štir šuoštarja že 41 ljet. «Od sada naprej», je jau Severin, bom stroju an pro-daju čerevje za buojš kup». DREKA Rajnka Štefanija Trinko. TRINKI UMARLA JE MAMA BULARJEVA Po dugi an neozdravljivi boljezni nas je za zmjeraj zapustila naša draga vaščan-ka, Štefanija Trinko, poročena Namor - Bularjeva po domače. Stara je bila 80 ljet. Nje pogreb je biu pri Devici Mariji na Krasu u nedeljo 16. marca popoudne. Ranjka Štefanija je bila poštena an dobrega sarca. Ga ni šlo človjeka, ne domačega, ne juškjega, poznanega an ne poznanega pred nje hišo, da bi ga ne bla poklicala notar an mu kaj ponu-dla. Kot puno naših mater, je imjela tudi Štefanija težkuo življenje. U časih je manjkalo u hiši puno reči, a sa-muo adna rječ ni nikdar manjkala u Bularjevi hiši: ljubezan, ljubezan an medsebojno spoštovanje. Štefanija je rodila 9 o-truok, a od teh so ji trije že majhni umarli. Mož, Nando, ki ima sada 86 ljet, se je uar-nu ranjen iz parve uejske. Grunt, ki je dajau, kar je dajau, ga je blu trjeba obdelovat an ker je biu mož ranjen, je muorla tudi ona parjet za tardo djelo. Zredila sta tri sinove an tri hčera, use pametne an poštene, pa tudi zavedne Slovence'. Usi so pa morali iti po svetu: Gino, Guido, Bruno, Alma, Zorka an Uka. Gino an Bruno sta še zmjeraj u Australiji. Kadar je zvjedeu Bruno za materno boljezan, jo je želeu videt an je paršu damu. Tuo je želeu tudi Gino, a mu ni bluo par-puščeno zavoj o boljezni. Bruno pa je muoru prej od-potovat, ko je mati za zmjeraj zatisnila svoje trudne oči. Guido, Alma in Zorka živijo u Vidmu, Uka pa u Gradiški pri Gorici. Takuo sta živjela mama Štefanija an tata Nando u zadnjem cajtu sama. Kakuo so usi radi imjeli ranjko Bularjevo mamo, je pokazu nje pogreb. Puno ljudi, iz usjeh kraju, ji je paršlo dajat zadnji pozdrav an jo paršlo spremjat k večnemu počitku. Usi jo bomo ohranili u ljepem spominu. DEBENJE U nedjejo 16. marca smo imjeli noviče u naši vasi. Mlada Claudia Tomasetig -Kosmačinova se je pročila z 26-ljetnim Laerte Toffolet-tijem iz Tavorjane. Mlademu paru želijo puno sreče usi parjatelji an žlahta. Podbonesec DOLENJI MARSIN Zapustu nas je mlad mož. Umaru je Juretig Giuseppe, star samuo 45 ljet. Usi domačini so ga spremljali k zadnjemu počitku. GORENJI MARSIN Za večno nas je zapustu Sandro Medveš, Bjernu po domače. Star je biu 75 ljet. Biu je dobar an pošten človek. Usi so ga imjeli radi an se jim hudo zdi, da so zgubili dobrega vasnjana. POSTROJILI SO VELIK ZID, KI JE BIU NEVAREN Cajt vederba tudi lepuo an močnuo zazidane zidove. Naš veliki zid u vasi je biu postau nevaren za judi an za vas. Trjeba ga je bluo postroj it. Denar smo dobili od «Pronto intervento» pri deželnem ašešoratu za djelo. Zid so podarli an ga znuova zazidali. Djelo je opravla u kratkem cajtu Firma Gri-maz iz Fuojde an je koštalo 8 milijonu lir. TARČET Francesca Specogna (21 ljet), hči regionalnega kon-selirja Romana Specogna, se je poročila z Albertom An-zolinijem iz Latisane. Kduo bi biu mislu, da ima Romano že hči na žembo, ko zgleda še takuo mlad! Mladim novičam želijo parjatelji an žlahta puno sreče an vese j a u njih skupnem življenju. SPJETAR KOČEBAR U Mašerovi oštariji par Kočebarju spet teče zibjela. Gianniju an njega ženi se je rodiu drugi sin. Do srečnega poroda je paršlo u pan-djejak 24. marca u čedad-skem špitalu. Malemu Flaviu, tako sta ga imenovala, želimo dosti zdravja, sreče an veseja u življenju, ki ga ima pred sabo. SREDNJE VARH U videmskem špitalu je umaru 11. marca Lauretig Giulio - Lurinu. Star je biu 48 ljet. Rajnik Lauretig je biu puno ljet po svjete, posebno u Kanadi. Njega pogreb je biu par Černetičih 12. marca. PRESERJE U Belgiji, u Hautrage, je umaru naš vaščan, 60 ljetni Koszach Mario. U Belgiji je djelu že od svojih mladih ljet. Belgija je an velik grob naših judi. ■H mrnmà Rajnik Natale (Božo) Macorig. PROSNID Iz Prosnida nam piše žalostno novico Macorig Mario. Njega brat, Macorig Natale (Božo) je zgubiu življenje na Jesenicah pri cjestni nesreči. Povozu ga je auto, ko se je vraču z djela, iz fabrike, kjer je djelau 28 ljet. Tuo se je zgodilo 6. marca 1975. Rajnik Macorig je biu pošten an delovan človek. Biu je poročen. Naročen je biu na Novi Matajur, katerega je prau rad bral, saj mu je prinašal novice iz svoje rojstne Benečije. Družini in žlahti izrekamo naše globoko sožalje. Simbol Kravarja, ki ga je izdelal Marko Predan v Bruxellesu. KRAVAR AN SKULTOR MARKO PREDAN Skoraj usako ime naših vasi ima svoj poseben po-mjen. Naši te stari ranjki so s pravim imenom «okarsti-li» tudi vsak kos naše zemje, lote, njive, senožete. Takuo imamo vasi, ki so poimenovane po krajih, kjer stoje. Nosijo imena po bregovih - (črni Vrh), imena rjek-(Erbeč, Kosca), imena lesa, drevja, kot so: Bukovica, Jesen j e, Hrastov je an takuo naprej. Jasno je, da tam, kjer je donas Jesenje, je bla ankrat Jesenova host, kjer je Bukovica, je bla bukova host. Slapovik, majhna vasica nad Peternjelom, ki spada pod garmiški komun, se takuo imenuje, ker je u potoku, za vasjo, katerega voda se zliva u Rjeko, vič slapov, kjer pada voda (cascate). Mi imamo, poleg priimkov, vič imen vasi podobnim tistim, ki jih imajo Slovenci na Krasu in u Sloveniji. Samo eno vas imamo u Benečiji, ki ima gotovo svojstveno ime. Ta vas je KRAVAR, ki spada pod komun Sv. Lje-narta. Mislimo, da je nje vasi na svjete, ki bi mjela podobno ime. Če pa se motimo, bi bili hvaležni, če bi nam kajšan povjedu, da je še kajšan Kravar na svjete. če je, je kje u Sloveniji al pa na Hrvaškem. Stari domačini pravijo, da je nastalo ime Kravar zatuo, ker so redih u tem kraju narvič krav. Pravijo, da so imjeli svjet ograjen, kjer so pasli krave an da so jih imjel na stotke. Adan od narbuj unetih zagovorniku te teze, ki pa ni še takuo Star, je MARKO PREDAN, o katerem želimo spregovoriti njeki besjed. Marko Predan, po rodu iz Kravarja, ima parbližno 50 ljet. Živi že puno cajta u Bruxellesu, u Belgiji, kjer se je uveljavil, afirmiral kot dobar skultor, ki djela čast naši zemji an našim vasem, čeglih je po svjete že od o-troških ljet, se ni pozabu našega jezika, ne svoje rojstne vasi, Kravarja. Kot skul-torju an jubitelju domače vasi, mu je paršla na miseu dobra ideja. Naredu je iz željeza an jekla velik simbol svoje vasi, katerega misli parnest damu an ga postavit pred kravarško vas. Simbol je oblika kravje glave z velikimi rogovi. Tuole umetniško djelo košta puno denarja an zatuo, da ne bo imeu težau z dogano, kadar ga bo parnesu damu, je pisu na komun Sv. Ljenarta, naj mu da dovoljenje, da ga bo pokazu na dogani, da bo tuo svoje djelo, simbol, Šenku Kravarju. Komun mu je odgovoriu, da naj se loži dakordo, naj se pogovori s svojimi va-snjani. Kravarčani so sprejeli idejo an ponudbo Marka Predana z velikim ve-sejam an začeli pobjerati podpise med družinskimi poglavarji. Troštamo se, da bo šlo use gladko an da bomo videli letošnjega mjesca julija postavjen simbol vasi Kravarja. Prepričani smo, da se bo tisti dan, ko bojo odkrili spomenik v Kravarju, zbralo vič stuo ljudi iz usjeh naših dolin an da bomo mogli tisti dan stisniti roko kulturnemu človjeku, zvjestemu sinu naše zemje, Marku Predanu. SOVODNJE DEMOGRAFSKO GIBANJE U LJETU 1974 Rodilo se je 9 otruok - 5 moških an 4 ženske. Umarlo je 21 judi - 14 moških an 7 žensk. Imigrirani (paršli živjet u naš komun) 21 judi - 14 moških an 6 žensk. 1 žena se je uarnila iz tujne (dall’estero). Emigriralo: 31 judi - 16 moških an 15 žensk. Od te-lih 31 judi, 16 moških an 14 žensk je šlo živet u druge komune Italije. Adna žena je šla u tujno ( all’estero ). Po useh naših komunah je vič martvih kot rojenih. To kaže, da njeso še rešili problema emigracije, če so paršli novi judje živet u naš komun, njeso pa naši, so po navad karabinieri, financirji an takuo naprej. Do 31. 12. 1974 je živjelo u našem ko-munu 1.150 judi. PO LEPEM SNEGU NA MATAJURJU VELIKI SLALOM DOMAČIH SMUČARJEV Dugo cajta so čakali lje-tos sneg u Matajurju. Domači jubitelji zimskega športa so se že bah, da se ne bojo mogli smučat, da ne bojo mogli pokazati, kar znajo. Kaku so bli veseli, ka-kar so videli, da jim je Buog pokru prejšnji tjedan z debelo bjelo koutro cjeu Matajur, je težkuo povjedati. Hitro so se zbrali predstavniki «SCI-Club», «Pro Valli» in C.A.I. iz špjetra an organiziral smučarsko tekmo, veleslalom samuo za domačine iz nediških dolin, u nedeljo 23. marca. Čeglih ni pru lepuo fun-kcioniru škilift, se je zbralo na varhu pište okuole 60 konkorentov, večinoma mladih. Težkuo so čakali tale moment. Pokazali so, da se znajo lepuo šijat. Od kategorije veteranov (starih od 35 ljet naprej) je paršu na parvo mjesto Markič Štefan iz Pečnjega. Na drugo mjesto se je plasiru Onesti Umberto iz Lipe, na trečje mjesto pa Mullig Mario iz Dolenjega Barnasa. Kategorija senjores (moški, od 13. do 35 ljeta): 1. Zuanella Faustino iz Matajurja; 2. Podorieszach Giorgio iz Starmice; 3. Quarina Mario iz Dolenjega Barnasa. Kategorija Seniores (ženske): 1. Strazzolini Laura. Kategorija Juniores: 1. Gosgnach Rino. Kategorija aspirantov (moški): 1. Martinig Paolo iz čeplešišč, 2. Gosgnach Mario, 3. Medveš Giuseppe. Kategorija aspirantov (ženske): 1. Mullig Giovanna, 2. Manzini Sandra. PRAPOTNO ČELA Naša mlada vaščanka, Mg risa Quercig (21 jet), j imjela cjestno nesrečo. Rg nila se je u glavo, a hval Bogu, nje bluo nič hudegg Zdravit se je muorala 7 dn: Upamo, da ne bojo nastg le komplikacije. Drugo delo našega umetnika Marka Predana.