COLOSjcV c illFOllilACuE GLASILO DELOVNEGA KOLEKTIVA C O L O R MEDVODE Leto X. / APRIL 1981 ŠT. 4 (106) iiil«*"’ OF in njeni odmevi v letu 1941 v naših krajih in najbližji okolici Osvobodilna fronta, tudi v evropskem merilu edinstvena politična organizacija protifašističnega boja je bila rezultat revolucionarnega delavskega gibanja pod vodstvom komunistične partije Slovenije. Ustanovni sestanek Protiim-perialistične fronte, kasnejše Osvobodilne fronte slovenskega naroda je bil 27. aprila 1941 v Vidmajerjevi vili v Ljubljani. Rezultati tega sestanka so se hitro pokazali. Med glavnimi nalogami je bilo organizirano zbiranje orožja in priprava na oborožen boj proti ol Na samem začetku oboroženega odpora zasledimo tudi na območju med Šmarno goro, Pirničami, Smeldnikom, Vodicami in Kamnikom partizanski bataljon, ki so ga sestavljale štiri čete. Imenoval se je Kamniški bataljon in je bil u-stanovljen 17. avgusta 1941 na Rašici. Komandant bataljona je bil dr. Marijan Dermatisa — Urban Velikonja. Zanimivo je, da je prav Kamniški bataljon kot prvi v Sloveniji prejel že 26. septembra 1941 iz rok delegacije izvršnega odbora Osvobodilne fronte odlikovanje — prvo slovensko borbeno zastavo. V sestavi Kamniškega bataljona je bila tudi Rašiška četa, ki je bila ustanovljena 24. julija 1941 v bližini vasi Rašica. Skoraj vsi borci te čete so bili komunisti in skojevci, doma iz Rašice, Pirnič, Tacna, Gamelj in Črnuč. Četo je vodil komandir Stane Kosec iz Gamelj, ki je bil po vojni odlikovan z redom narodnega heroja. V sklopu Rašiške čete je deloval tudi Šmarnogorski vod s šestnajstimi borci. Te parti-(Nadaljevanje na 2. strani) Želimo jih srečati ob naslednjem jubileju! Vsako leto pred praznikom dela, 1. majem izrečemo skromno priznanje sodelavcem, ki 10, 20 ali 30 let delijo dobro in zlo z našo delovno organizacijo. Razveseljivo je dejstvo, da je takih sodelavcev vsako leto nekaj več. Letos praznuje 10-letnico dela v DO 42 delavk oz. delavcev, 20-letnico 15 in 30-letnico 1 delavec. Letošnji jubilanti so naslednji: 10 let 1. Oton Bačnik — DSSS 2. Andrej ka Eržen — Premazi 3. Venčeslav Filipič — Premazi 4. Vera Gostič, dipl. ing. — Premazi 5. Sejdalija Hadžič — DSSS 6. Darinka Hernec — Premazi 7. Mira Horvat — DSSS 8. Marjan Hribernik — DSSS 9. ing. Franci Kamin — Premazi 10. Dunja Kerpan Remic — Premazi 11. Sonja Korbič — Premazi 12. Ana Marija Kosec — Premazi 13. Margareta Marija Kosec — DSSS 14. Vincenc Košir — Smole 15. Alojzij Kozjek — Premazi 16. Anica Krelj — Smole 17. Peter Lampič — Premazi 18. Frančiška Ločniškar — Premazi 19. Marjan Ločniškar — Premazi 20. Julijana Ločniškar -— DSSS 21. Darinka Makraduli — DSSS 22. Miloš Milašinovič — Smole 23. Tomislav Mraz — DSSS 24. Ivan Omejc — Premazi 25. Anica Pevec — Premazi 26. Alojz Pintar — DSSS (Nadaljevanje s 1. strani) zanske enote so stalno menjavale svoja taborišča in izvrševale hitre akcije. Seveda so Nemci napeli vse sile, da bi partizanom onemogočili vse bolj drzne napade. 20. septembra 1941 so Nemci zažgali vas Rašico, vaščane pa izgnali v Bosno. Rašica je bila prva slovenska vas, ki jo je okupator požgal. Ko danes izletniki pogosto obiskujemo Šmarno goro in Rašico, se ustavljamo ob spominskih obeležjih NOV. Starejši ljudje zgodovinske dogodke naših krajev dobro poznajo, mlajšim rodovom pa se polpretekla zgodovina začetkov porajanja OF in oboroženega odpora proti okupatorju odmika. Prav pa je, da spomin na žrtve ostane stalno prisoten, kajti le s tem se moramo oddolžiti padlim, ki so za našo svobodo dali vse, kar so imeli, dali so svoja življenja. Tone Kern 27. Boris Pirc — Premazi 28. Marija Pirc — Premazi 29. Alojz Rogelj — DSSS 30. Anica Rozman — DSSS 31. Momir Savovič — Premazi 32. Ljubica Stamatovska — DSSS 33. Slavi Stenovec — Smole 34. Cvetka Širok — Smole 35. Viktor Škulj — Premazi 36. Rasema Telarevič — DSSS 37. Branko Tomše — Premazi 38. Antonija Vozlič — Premazi 39. Alojz Vrhovnik — Premazi 40. Feliks Žavbi — DSSS 41. Ivan Žerovnik — Smole 42. Štefan Žlebič — Premazi 20 let 1. Jolanda Aleksič oec. — DSSS 2. Avgust Hernec — Premazi 3. Božidar Jene — Premazi 4. Franc Jene — Premazi 5. Rajko Jamnik — Premazi 6. Jože Košir — DSSS 7. Anton Kožlakar — Premazi 8. Franc Lavrinc — Premazi 9. Marija Luštrek — Premazi 10. Franc Petek, dipl. ing. — Premazi 11. Terezija Polh — Premazi 12. Marta Sajovic — DSSS 13. Genovefa Somrak — DSSS 14. Stanislav Strajnar — Smole 15. Ivan Tehovnik — Premazi 30 let 1. Janez Ovijač — Premazi Dolgoletnim sodelavcem se za sodelovanje toplo zahvaljujemo in želimo, da bi se srečali ob naslednjem jubileju! SAMOUPRAVNI ORGANI V NOVI ZASEDBI (Dopolnitev članka iz prejšnje številke) V prejšnji številki je bilo objavljeno, da bo za delegata v DS TOZD Premazi iz OTK potrebno izvesti ponovne volitve. Volilna komisija TOZD je ugotovila, da v skladu z 2. odstavkom 28. čl. Zakona o volitvah in odpoklicu organov upravljanja in o imenovanju poslovodnih organov v organizacijah združenega dela v primeru, kjer je »odprta«" kandidatna lista ni potrebna 50 %> večina za izvolitev, ampak je izvoljen tisti delegat, ki dobi več glasov, v tem primeru tov. JOŽE JENKO. Pri pisanju rezultatov volitev je pomotoma izpadlo ime delegata transporta, to je tov. MIJA ŠIMUNKOVICA. Avgust Hernec pri pranju peščenega mlina ... gata transporta, to je tov. MIJA ŠIMUNKOVICA. Vsem delavcem delovne organizacije Golor čestitamo za dan OF in 1. maj - praznik dela Samoupravni organi, družbenopolitične organizacije, vodilni in vodstveni delavci DO Color Nekaj o ladijskih barvah „n,s„eS> (nadaljevanje) 2. 5. 2. Gladilno peskanje (Sweep blasting) Pri tem načinu peskanja gre za gladilni učinek abrazivnega curka na zarjavelo površino. Učinek je v veliki meri odvisen od vrste in stanja površine, ter od velikosti in vrste abrazivnega peska. Poleg tega je včasih odločilen moment tudi izvedenost izvajalca del. Vsi ti momenti so pogoj za uspešno izvedbo. Predhodno pregledamo površino, da ugotovimo, če je ta metoda primerna. Namen metode je očistiti površino nečistoč in slabih starih premazov, obenem pa nahrapaviti površino, da zagotovimo boljši oprijem novega premaza. Na ta način lahko odstranimo površinske plasti korozije, ki nastanejo na ploščah premazanih s shop primer ji, izpostavljene atmosferskim vplivom. Globljih plasti pa ne odstranimo, zato moramo v takih primerih uporabiti polno peskanje do Sa 2 'A> stopnje po švedskih normah. Kot je bilo že prej omenjeno, igra velikost delcev obraziva važno vlogo. V praksi se je pokazalo, da drobnejši delci ne uničijo prebarvane površine, vendar se ne da izogniti posameznim okvaram, kjer pride do delnega odkrivanja kovinske podlage celo s finimi delci abraziva <0,2—0.5 mm). Če želimo zaščititi površino, zadošča, da jo prebarvamo z dovolj debelim slojem barve. Čez celotno zglajeno površino premažemo tapek sloj ustrezne barve, da skupaj s starim premazom ponovno zagotovi polno zaščito. 2. 5. 3. Peskanje z zdrobom (Grit blasting) To metodo izberemo pri težjih o-kvarah jeklene površine. Stopnje očiščenosti Sa 2 '/2 ni težko doseči, če je bila površina predhodno premazana ali če je samo površinsko korodirana. Znatno teže pa je, če je korozija že globoko zažrta v podlago. Ko so preizkušali učinkovitost posameznih vrst in velikosti abrazi-vov, so ugotovili v skrbno kontroliranih praktičnih pogojih, da je naj učinkovitejša mineralna žlindra z velikostjo delcev od 0,2 do 1 mm. Najtežje je očistiti ladijsko dno do predpisanega standarda, če je površina globlje razjedena v obliki satovja. V takem primeru mora padati peščeni curek pravokotno na površino, da prodre tudi v jama-ste razjede. Če peskamo pod kotom, robovi »zasenčijo« dno jame in s tem zmanjšajo učinkovitost peskanja. Po končanem peskanju je treba odstraniti prah s površine. Na zunanjih površinah ladijskega trupa ga lahko spihamo s komprimiranim zrakom kar iz peskalnega lonca. Zaprti prostori pa zahtevajo naporno in zamudno čiščenje delcev abraziva in prahu. V ta namen se običajno uporabljajo posebni industrijski sesalci za prah. 2. 5. 4. Čiščenje z vodo pod pritiskom (High pressure water cleaning) Ta operacija se izvede z močnim vodnim curkom, ki se usmeri na površino, zaraščeno z morsko floro in favno. Čistilni učinek je odvisen od vrste in kakovosti površine, kakor tudi od pritiska vode. Dodaten učinek zagotavljajo tudi razdalje od šobe do površine in koti, pod katerimi brizgamo na površino. O-bičajno se za čiščenje morskih trav in alg uporabi pritisk vode od 140 do 210 kg/cm-. Školjke se močno upirajo vodnemu curku, zato smo o metodah čiščenja le-teh govorili v poglavju 1. 4. Pritisk vodje višji od 350 kg/cm2 uporabljamo za odstra- njevanje defektnih premazov, vendar moramo vedeti, da nikoli ne moremo odstraniti vse barve, čeprav se delno odstopljena barva lušči s podlage. Za odstranjevanje trdovratnih in žilavih premazov se lahko uporabi v vodnem curku dodatek obrazivnega sredstva, kar daje zadovlj ive rezultate. Pritisk vode je normalno pod 210 kg/cm2. S skrbno izbiro abraziva in nastavitvijo ustreznega pritiska lahko dosežemo tako natančne učinke, da odstranimo staro plast antifaulinga, ne da bi poškodovali spodnjo plast antikorozivnega premaza. Če se pri spodnjih plasteh premazov pojavijo poškodbe (razpoke), jih je treba odpraviti z eno od zgoraj opisanih metod peskanja. Faktor, ki zmanj- šuje uporabnost te metode z vodo, je pojavljanje rje na izpostavljenih (golih) jeklenih površinah. Ko se jeklo zmoči, se s tem pojavijo ugodni pogoji za hitrejšo in višjo stopnjo zarjavelosti. Nekateri izvajalci del uporabljajo svoje inhibitorje, vendar jih IPMC ne priznava, pač pa priporoča odstranitev tako nastale rje z rotacijskimi žičnimi krtačami. Tako pripravljena podlaga popolnoma zadošča za nanos večine ladijskih premazov. UPORABA BARVNIH PREMAZOV 1. Aplikacijski pogoji Pri uporabi ladijskih premazov sta najvažnejša faktorja temperatura zraka in jeklene površine, v času barvanja. Pri vzdrževalnih delih, ko pride ladja v suhi dok, je temperatura pločevine pod vodno linijo enaka temperaturi vode, nad njo pa enaka temperaturi zraka. Temperatura pločevine niha tudi z menjavo dneva in noči, ker nanjo vpijva atmosferska temperatura. V zvezi s tem se pojavlja problem kondenzacije vlage na jekleni površini, ki se pojavi v primeru, da je temperatura pločevine nižja od rosišča atmosferske vlage. Taka kondenzirana vlaga se pojavi pri suhem dokiranju najčešče na stenah balastnih tankov, še zlasti na ravnem dnu centralnega balastnega tanka, ki je napolnjen z vodo. S praznjenjem tankov se zmanjša tudi možnost kondenzacije. Vpliv vremenskih pogojev je mnogo bolj pogost problem v ladjedelništvu. kot v drugih industrijskih zaščitnih projektih. Glede na relativno vlago se moramo odločiti za najprimernejši premaz, ker le v zelo redkih primerih vlaga ne povzroča problemov. Večina premaznih sredstev prenaša visoko vlažnost, kar pomeni, da je njihova največja odlika v tem, da vlaga ne more kondenzirati na površinah, ki se obarvajo. Da lahko z gotovostjo določimo, kje je površina vlažna ali ne, merimo temperaturo površine s posebnimi površinskimi termometri. Priporočljivo je, da ne barvamo, čim je površinska temperatura 3" C pod rosiščem. Ravno tako ne barvamo, če je površina pokrita z iv jem, ali če dežuje. Če barvamo z epoksi barvami, se je treba izogibati tudi nizkim temperaturam. 1.1. Mejni pogoji (Borderline con-ditions) Kljub temu, da pogoji niso primerni za barvanje, se zgodi, da ladjo moramo barvati, ko pride v (Nadaljevanje na 4. strani) Kako pa kaj naša mladina? Vsaka osnovna organizacija ZSMS je pred celotno ZSMS odgovorna za uresničevanje nalog, za katere smo se skupno dogovorili. Še posebej je treba izpostaviti odgovornost OO ZSMS v TOZD, pri čemer naj imajo pri reševanju konkretnih problemov zaposlovanja, štipendiranja, nagrajevanja po delu in delitvi dohodka, planiranju pred o-čmi, da s tem prispevajo k razreševanju širših družbenih protislovij mladinske organizacije . .. Naloga ZSMS je, da se aktivno vključi kot frontni del v celovita prizadevanja za boljši jutri vseh delovnih ljudi, še posebej pa tistega delavca, ki ima danes najnižji osebni dohodek ... ___Tako piše v stališčih mestne konference ZSMS o družbeno ekonomskem položaju mladih v Ljubljani. Kako pa je pri nas? Na programsko-volilni konferenci 26. 3. 81 smo sprejeli nov akcijski (Nadaljevanje s 3. strani) suhi dok, zlasti če je že dolgo na seznamu čakajočih. Četudi je temperatura jeklene opiate v območju 3" C rosišča, lahko dosežemo zadovoljiv oprijem, če barvamo s čopičem ali valjčkom, ker vlago na površini nekako odrinemo, da ne moti. Brizganje ni primerno, ker barvni film prekrije vlago, kar povzroči naknadno luščenje in rjavenje. 1.2. Izjemni pogoji (Extreme con-ditions) Za izjemne pogoje splošno pojmujemo temperature pod 5° C in nad 30" C. V mrazu pod 5° C je u-poraba epoksi premazov neizvedljiva, ker je njihovo utrjevanje praktično ustavljeno. Nekateri drugi premazi (npr. na bazi klorkaučuka in vinilnih smol) niso tako občutljivi na nizke temperature in so prav primerni za nanašanje pod 0° C, seveda, če je površina očiščena ledu in ivja. V vročini (30" C in več) pa je sušenje in utrjevanje premazov pospešeno. Pri brizganju s kompri-miranim zrakom je treba upoštevati pospešeno izhlapevanje topil, ki jih vsebuje barva, ker se lahko zgodi, da na površino nanesemo že osušene delce barve (t.i. suhi spray). Ta nastane med potjo od brizgalne šobe do površine. Temu se izognemo tako, da zmanjšamo to razdaljo in da brizgamo kolikor se da pravokotno na površino. Priporočljivo je tudi dodati nekaj razredčila, vendar ne več kot pet volumskih odstotkov. Zmešamo samo toliko barve, kolikor jo porabimo v določenem času. Sašo Istenič (se nadaljuje) program. Omeniti je treba, da je bil predlog akcijskega programa podan že v januarju, a smo ga do marca še dopolnili. In kaj obsega? 1. Okrepiti delovanje OO ZSMS v družbenopolitičnih organizacijah in uresničevati delegatski sistem (stalna naloga) 2. Povečati aktivnost mladih v svojih osnovnih organizacijah in za delo zainteresirati kar največ mladih (stalna naloga) 3. Organiziranje proslav ob različnih praznikih in priložnostih (8. marec, 1. maj, Dan borca, 29. november, ...) 4. Sodelovanje v Colorjevih informacijah (v katerih so nam v u-redniškem odboru pripravljeni odstopiti nekaj prostora) 5. Organiziranje očiščevalne akcije v okviru DO in če je mogoče tudi izven nje 6. Sodelovanje pri organiziranju likovnih razstav (povezava s kulturno komisijo) 7. V okviru možnosti povečati spoznavanje med delavci DO, kajti medsebojno poznavanje je osnovni pogoj za uspešno delo 8. Še tesneje sodelovati z mladimi Donita, Celuloze, vojašnice Šentvid, Litostroja 9. Pričeti z idejno-političnim izobraževanjem mladih (povezava z OO ZK) Na tej konferenci je bilo sprejeto tudi novo vodstvo z enoletnim mandatom. Novo vodstvo pa v resnici ni novo, kajti nekateri že dolgo časa sodelujejo. Takole je: TOZD SMOLE — Kern Matjaž (predsednik), Berber Slavko (sekretar) TOZD PREMAZI — Abazovič Sait (predsednik), Košir Dominik (sekretar) DSSS — Škafar Cilka (predsednik), Pipan Zdenka (sekretar) Želimo, da bi se nam pridružil tudi ti, ki boš prebral te vrstice. Prepričani smo namreč, da je med vami še veliko takih, ki so pripravljeni sodelovati pri delu mladinske organizacije, a te nismo našli in povabili k sodelovanju. Mladinsko prostovoljno delo v letu 1981 ZSMS je družbenopolitična in vzgojna organizacija v kateri se mladi združujejo in prostovoljno organizirajo ter s svojo dejavnostjo doprinašajo k nadaljnjemu razvoju socialistične in neuvrščene Jugoslavije ter utrjevanju bratstva in enotnosti vseh jugoslovanskih narodov in narodnosti. Ena izmed oblik dela ZSMS so tudi mladinske delovne akcije. Lokalne, republiške in zvezne mladinske delovne akcije so za vse u-deležence šola solidarnosti, družbenega angažiranja, dela, bratstva in enotnosti, samoupravljanja, tovarištva in angažiranja na področju idejnopolitičnega usposabljanja, kulture, informiranja, tehnične in telesne kulture, obrambne vzgoje ter šola življenja. Letos je bil podpisan in sprejet samoupravni sporazum o razvijanju prostovoljnega dela v občini Lju-bljana-Šiška s katerim so rešili finančni in kadrovski problem za potrebe mladinskih delovnih brigad. Organizirali bodo tudi nekaj lokalnih akcij — kot so zahodna obvoznica Dolgi most—Šentvid v sodelovanju z DO PAP in pa očiščevalno akcijo koseškega bajerja v sodelovanju s turistično zvezo in komunalno skupnostjo občine Ljubljana-Šiška. Naloge OO ZSMS so, da na osnovi izražene želje kandidatov predlagajo ustrezne brigadirje in uredijo prek samoupravnih organov nadomestilo osebnega dohodka za čas odsotnosti z dela. Naša mladinska organizacija lahko na osnovi 20. člena samoupravnega sporazuma o razvijanju prostovoljnega dela kadruje 3 brigadirje. Vsak prijavlje-nec, ki želi sodelovati na republiški ali zvezni akciji je dolžan sodelovati v pripravah mladinskih delovnih brigad, na lokalnih akcijah, brigadnih konferencah in zdravniškem pregledu. Ker pa se nahajamo v dokaj težkem gospodarskem položaju (stabilizacija tudi nam ni prizanesla) bomo poslali na del. akcije le toliko brigadirjev, kolikor bo to možno. Sklenili pa smo, da imajo letos prednost mladinci iz TOZD, ker so se delovnih akcij doslej udeleževale le mladinke iz DSSS. Lokalne akcije v letu 1981: 1. MDA LJUBLJANA-ŠIŠKA 81’ 2. MDA PST 81’ LJUBLJANA (skupaj z GK ZSMS Kavadarci) REPUBLIŠKE AKCIJE: 1. MDA KOBANSKO 2. MDA KRAS 3. MDA BRKINI (pionirska brigada) ZVEZNE AKCIJE: 1. MDA SLOVENSKE GORICE (skupaj z OKZSMH Zagreb-Trnje) 2. MDA 'DELIBLATSKI PESAK 3. MDA VRANJE 1 izmena 2. izmena 2. izmena 1. izmena 4. izmena 4. izmena 1. izmena 3. izmena 3. izmena 22. 6—11. 7. 81 12. 7,— 1. 8. 81 12. 7,— 1. 8. 81 28. 6 —18. 7. 81 9. 8,—30. 8. 81 9. 8,—30. 8. 81 6. 6,— 3. 7. 81 1. 8,—30. 8. 81 1. 8,—30. 8. 81 Vse zainteresirane vabimo, da se čim prej pozanimajo pri predsednikih ali sekretarjih svoje OO, kjer bodo dobili dodatne informacije in prijavnice, če želijo sodelovati v eni izmed zgoraj navedenih delovnih akcij. In kaj smo naredili do sedaj? Skoraj nič. Organizirali smo proslavo ob dnevu žena, odigrali dve odbojkarski tekmi z vojaki iz Šentvida, organizirali družabno srečanje mladinskih organizacij Donita, Celuloze, Litostroja, vojašnice in Co-lorja 6. 2. 81. Udeležba naših mladincev je bila skromna. Srečanje je bilo v jedilnici stare tovarne in lahko rečem, da je bilo uspešno. Vendar se je pri organiziranju tega srečanja pokazala še neka pomanjkljivost, na katero včasih preveč pozabljamo. To je povezanost z mladino iz KS, ki nam ni hotela odstopiti (tudi proti plačilu) svojih prostorov. Mladinski klub pri kegljišču bi bil dosti bolj primeren kraj za takšno srečanje, saj vemo, da zadrževanje v prostorih DO po delovnem času pravzaprav ne bi smelo biti dovoljeno, še posebej pri nas, kjer je nevarnost požara zelo velika. Ker nameravamo ob dnevu mladosti organizirati podobno srečanje, se bo potrebno dogovoriti, da bomo dobili prostor nekje drugje. Že dvakrat v tem letu smo povabili vojake iz Šentvida na ogled naše tovarne, prav tako pa smo navezali stike z mladinsko organizacijo Hempels Marine Paints iz Umaga. Prvotno naj bi bilo srečanje z mladinci iz Umaga 10. 4. toda zaradi pomanjkanja časa in nekaterih drugih razlogov, mladinci iz Umaga niso mogli priti in smo srečanje preložili za maj ali junij. Kakor vidite, nekaj se vendarle dogaja. Že sedaj vas vabimo, da v čim večjem številu pridete na naše srečanje ob dnevu mladosti. Pa tudi za 1. maja nameravamo organizirati kurjenje kresa na Cerenu — seveda če ste zainteresirani za to. Srečanje z mladinci Litostroja in Celuloze Mladinci iz OZD Litostroj so nas povabili na prijateljsko srečanje. Z veseljem smo se odzvali njihovemu vabilu. V petek, 3. aprila so nas pričakali pred športnim parkom Ilirije. Da ne bi to srečanje izpadlo preveč dolgočasno, so nas izzvali na borbene tekme v kegljanju. Sodelovala je tudi ekipa Celuloze iz Goričan, dve ekipi Litostroja in ena mešana ekipa. Tekmovanje je spodbujalo močno bodrenje. Čeprav sem imela občutek, da nekateri mladinci niso bili prav vešči kegljanja, so bili rezultati kar solidni. V močni konkurenci dveh moških in treh mešanih ekip je naša mešana vrsta zasedla 3. mesto. Višek tekmovalnega dela večera je bil, ko sva z mla- dinko Marijano (sekretarki) izzvali dva predsednika na »dvoboj funkcionarjev«. Ob bučnem navijanju večine udeležencev sva ju premagali in si prislužili tudi lepo nagrado. Vzdušje že med tekmo in po njej je bilo prav prijetno. Nekateri so se med sabo že poznali, saj so bili pred kratkim mladinci iz Litostroja in vojaki iz kasarne B. Kidrič iz Šentvida na delovnem in spoznavnem obisku v naši OZD, ostali po smo se še spoznali in si obljubili, da to srečanje ne bo zadnje. Prvo priložnost, to je ob dnevu mladosti, bomo izkoristili in se zopet sestali, saj si takšnih srečanj samo še želimo. »Color« na sejmu »ALPE-ADRIA« Opravičena udeležba Udeležba »Colorja« na sejmu je bila vsekakor utemeljena, deloma že zato, da se ime firme pojavi na številčno zelo obiskanem sejmu (lani se »Color« sejma ni udeležil). Ker je kot prejšnja leta bil moto sejma »vse za hobi, prosti čas, naredi si sam ipd.«, je udeležba aktualna prav zaradi široke potrošnje, ki jo je »Color« doslej kolikor toliko zalagal. Žal pa je prav na tem področju naše prodaje opaziti v zadnjih letih čedalje večjo stagnacijo, bodisi zaradi nezainteresiranosti ali organizacijske nesposobnosti pokrivanja široke potrošnje. To smo vsi dežurni občutili med dialogi s številnimi obiskovalci. Pripomb na morebitno slabo kvaliteto praktično ni, številne pa so kritike na račun neustrezne velike in pomanjkanje drobne embalaže (1 kg), ter na dolgotrajno pomanjkanje določenih artiklov, ki so si pridobili občutno veljavo. To velja tako za Lesol, k! ga naziva j o s pravim imenom (v preteklih letih so ga često »krstili« za »Colorjev Sadolin« ali »Leso-nal«), kot tudi za Unicol, Oplatin, Synkolit in Bukolit. Prav žalostno je, da ob tolikšnem interesu zasebnih graditeljev gornji artikli ne najdejo vedno poti do kupcev; lani enostavno zato, ker jih ni bilo, pa tudi letos se očitno zatika (ni »Spek-trolitov«, za »Bukolit« ne znamo več izdelovati smole, »Lesola« primanjkuje zaradi uvoznega fungicida, ki pa je udeležen le z nekaj odstotki v sestavi pretežno domačih surovin itd.). A. Golubovič Mešalne posode v obratu Rakov- nik ... Majda Možina Disciplinski ukrepi Pravnomočni sklepi 13. javne obravnave disciplinske komisije z dne 20. 1 .1981. 1. Antun GUTIC, ki opravlja dela in naloge pomoč pri izdelavi smol v TOZD »Smole« doslej že v postopku, je odgovoren, da je dne 13. 10. 1980 izostal z dela, in svojega izostanka ni opravičil in s tem storil hujšo kršitev delovnih obveznosti. Izrečen mu je bil disciplinski ukrep — javni opomin. Izrečeni ukrepi na 14. javni obravnavi disciplinske komisije z dne 25. 2. 1981, ki so postali pravnomočni. 1. Franc VOLK, ki opravlja zidar-_ska opravila v vzdrževanju in energetiki TOZD »Smole« je odgovoren, da je dva dni neupravičeno izostal z dela in s tem storil hujšo kršitev delovne dolžnosti. Izrečen muje bil disciplinski ukrep — javni opomin. 2. Vinko POTRČ, ki opravlja dela in naloge voznika viličarja je odgovoren, da je dne 20. januarja 1981 odklonil dela — skladiščenje pol proizvodov po naročilu vodje prevzema. Z odklonitvijo del je storil' hujšo kršitev delovne obveznosti in mu je bil izrečen ukrep — javni o-pomin. 3. Arif MAHMUTOVIČ razporejen na dela in naloge težjih skladiščnih del TOZD »Premazi« je odgovoren da je 6 dni izostal z dela in svojega izostanka ni opravičil. S tem je storil hujšo kršitev delovne obveznosti in mu je bil izrečen ukrep prenehanje delovnega razmerja, pogojno za dobo 12 mesecev. Izvršitev izrečenega ukrepa se delavcu odloži pod pogojem, da v roku 12 mesecev po dokončnosti tega sklepa ne bo storil nove hujše kršitve delovne obveznosti. - 4. Ferid MAHMUTOVIČ, ki opra- vlja dela in naloge enostavnih o-Pravil v obratu TOZD »Premazi« je odgovoren, da je dne 6. 12. 1980 v popoldanskem času dal neresnične podatke o stanju neizkoriščenega letnega dopusta dežurnemu, ki mu je glede na to izdal dovolilnico in z njo ob 17. uri zapustil delovno mesto. S tem je storil hujšo kršitev delovne obveznosti za kar mu je bil izrečen ukrep — javni opomin. 5. Franjo HORVAT, ki opravlja dela in naloge težjih skladiščnih del v TOZD »Premazi« je odgovoren, da je bil dne 15. 9. 1980 na delovnem mestu pod vplivom alkohola in V času malice povzročil nered v jedilnici obrata Preska, ter s tem storil hujšo kršitev delovne obveznosti. Poleg tega pa je odgovoren še za lažjo kršitev, ker je dne 16. in 17. septembra 1980 do 10.00 ure neupravičeno izostal z dela — skupaj 8 ur. 6 6 COLOR Izrečen mu je ukrep denarne kazni v višini 8 % akontacije osebnega dohodka za mesec september 1980. 6. Vinko MOHORČIČ, ki opravlja dela in naloge izdelovanje smol v TOZD »Smole« je odgdvoren, da je neupravičeno izostal z dela 8 dni v razdobju treh mesecev in s tem storil hujšo kršitev delovne obveznosti. Za storjeno kršitev mu je bil izrečen ukrep prenehanje delovnega razmerja pogojno za dobo 12 mesecev. Izvršitev izrečenega ukrepa se delavcu odloži pod pogojem, da v roku 12 mesecev po dokončnosti tega STRELSTVO m Uspehi in problemi naše strelske družine Ko smo v7 začetku aprila na letni skupščini ŠD Color razpravljali o dejavnosti in uspehih posameznih sekcij, smo med drugim ugotovili, da . je strelska sekcija (mimogrede naj povem, da je sekcija samo v okviru ŠD, sicer je pa samostojna strelska družina, s svojimi pravili, registracijo, žiro računom itd.) ena ■najbolj aktivnih in uspešnih, saj ima v svoji vitrini bogate zbirke pokalov, plaket, medalj, diplom, priznanj ipd. Glavni in nerazumljiv problem pri doseganju še boljših rezultatov pa je v pridobivanju novih kadrov. Namreč," že leta ugotavljamo, da le eni in isti tvorimo jedro družine, da'le eni in isti hodimo na tekmovanja ter le eni in isti nosimo odgovorne funkcije pri vodenju družine. Res je, da smo bolj zaprt tip družine, kar je pogojeno s tovarniškim prostorom za treniranje in tekmovanja. Prostor — jedilnica nove tovarne pa tak kot je, zaradi varnostnih razlogov ni dostopen zunanjim članom. Res je pa tudi, da je v kolektivu kot je- naš, veliko delavcev, mladine in starejših, žena in deklet, ki bi lahko več prispevali k razvoju tako specifičnega, družbeno potrebnega in nenazadnje za telo in dušo tako zdravega in lepega športa. Zaradi tega sem se odločil, da vam v nekaj naslednjih številkah colorjevih informacij obširneje predstavim športno streljanje, vrste orožja in vpliv tega športa na celovito graditev človekove osebnosti. Marjan Hribernik sklepa en bo storil nove hujše kršitve. Ukrep je pogojno izrečen z namenom, da se delavcu nudi še ena možnost, pri kateri naj bi dokazal odgovornejši odnos do dela in sodelavcev. 7. Dušpan PANIČ, ki opravlja dela in naloge pomoč pri izdelovanju smol v TOZD »Smole« je odgovoren, da je neupravičeno izostal z dela 3 delovne dni in s tem storil hujšo kršitev delovnih obveznosti. Izrečen mu je bil ukrep — javni opomin. In memoriam Vinku Zoru Pa bo pomlad prišla... je zapel pesnik. Res je prišla, pregnala je hlad, temo zime, vzcvetele so češnje, ozelenele livade in gozdovi. Vsepovsod se prelivajo novi sokovi, po žilah ljudi polje kri polna življenjske radosti. Vse se pripravlja na novo rojstvo, le tam ob strani, glej, ugaša življenje. Mlado, a trudno telo lega k počitku. Spet stojimo pred tistim nikoli do konca razjasnjenim vprašanjem: Zakaj, zakaj se pot konča že na začetku, zakaj umreti, če še nismo izpolnili življenja, čemu smrt s svojo neizprosnostjo, kje so meje človekovega dejanja in nehanja... Brez odgovora so vsa ta vprašanja, brez besed ostajamo tudi ob grobu — rani, ki jo je zarezala smrt v naše vrste. Dolgo se je tvoje močno tele borilo z zahrbtno boleznijo. S teboj smo upali, se boriti, hoteli___ Zaman je poudarjati tvoje zasluge in vrline — petnajst let si dal tovarni, petnajst let prizadevanj, discipline in natančnosti, predvsem pa vedrine, ki je nam drugim vse prevečkrat manjka. Ugasnil je dan, zamrlo ptičje petje, vse je mirne in tiho. Ostala. je le tvoja podoba delavca, ki nas bo spremljala skozi jutri, v nove pomladi. PREDSTAVLJAMO VAM Marko Ažman: Samoupravno dogovarjanje Predsednik delavskega sveta delovne organizacije v obdobju 1981— 1983 je tov. Marko Ažman — vodja vzdrževanja in energetike. V letih 1972—1974 je bil član DS, bil je tudi predsednik odbora za delovna razmerja. V naši DO je zaposlen od leta 1967, je navdušen fotograf in član medvoške godbe. — Naloga, pred katero stojim, ni lahka. Primanjkuje mi podobnih izkušenj, sem tudi bolj človek dejanj, kakor človek besed. Zavedam se, da bo današnja situacija odločilno vplivala na samoupravno dogovarjanje in odločanje. Stabilizacija gospodarstva, zmanjšanje investicij, režije in kupne moči našega človeka, vse to se bo odražalo v odnosih delegatov. Upam, da bomo s strokovnimi službami našli skupen jezik in bo tako material za seje dobro in pravočasno pripravljen, saj je v nasprotnem primeru bolje preložiti. Alojz Izlakar: Iskreno sodelovanje... Ni težko predstaviti Lojzeta Izlakarja — novega predsednika delavskega sveta skupnih služb. Že v obdobju 1974—1975 je načeloval DS Colorja, v predpretekli dobi pa je za pol mandata nasledil J. Bališa na predsedniškem mestu centralnega DS delovne organizacije. Bil je tudi predsednik športnega društva, je dolgoletni smučar in tekač — človek gibanja. Trenutno se ukvarja v AOP sektorju s pripravo podatkov za računalniško obdelavo. — Sem za spoštovanje zakona o združenem delu in izvajanje vseh smernic, vendar ne le po črki, ampak po zdravi presoji. Boli me vsak pojav trenja in nesporazumov med obema temeljnima organizacijama in skupnimi službami. Pri svojem delu se bom zavzemal za odprto in iskreno sodelovanje, za svobodno izmenjavo mnenj, znanja in sredstev. Zavedati se moramo, da drug brez drugega ne moremo obstajati. Le s skupnimi močmi bodo naši uspehi taki kot bi lahko bili. Nisem izgubil vere v ljudi, vendar menim, da čas zahteva spremembe v mišljenju in predvsem drugačnem, boljšem delu. Letna skupščina športnega društva Color Spet je leto naokoli in tudi športniki smo se ozrli nazaj na leto 1980; napravili obračun, pohvalili uspešne in pograjali ter svetovali manj pridnim. V društvu deluje deset sekcij z okoli 200 več ali manj aktivnimi člani. Naloga društva in posameznih sekcij je strniti vse, ki se v naši DO bavijo s športom, čim bolj približati rekreativno vadbo delovnemu človeku, sodelovati na raznih krajevnih, občinskah . ali drugih tekmovanjih, kot so: majske igre, športne igre DO, sindikalna prvenstva ipd. V poročilih predsednikov sekcij zesledimo: — poleg smučanja in obiskovanja gora se je v planinsko-smučarski sekciji lepo razvil tudi tek. Stošest-deset udeležencev najrazličnejših tekmovanj od Trnovskega maratona do teka okrog okupirane Ljubljane je zgovoren podatek o splošni razširjenosti te najenostavnejše vrste rekreacije; — košarko so v preteklem letu že delno pestile kadrovske spremembe, vendar je bilo opaziti nove moči. Fantje so sodelovali v občinski trim ligi in pripravili več prijateljskih srečanj; — jamarjem je nagajalo vreme, kljub temu so priredili nekaj obiskov brezen in jam v bližnji okolici, na Krasu, Jelovici in Rogu; — strelci so stalni člani raznih občinskih, mestnih in priložnostnih tekmovanj. Problem je vadbeni prostor in drugi rekviziti; — kegljači so zadnje čase precej sil vložili v pomladitev ženske vrste. S poletnim odihom se udeležujejo tekmovanj in memorialov ter prirejajo prijateljska srečanja; — po nekajletnem mrtvilu je bilo v šahovski sekciji le opaziti korak naprej. Pravega interesa med zaposlenimi še ni; — nogometaši redno trenirajo in sodelujejo na turnirjih v trim ligi ter prirejajo prijateljska srečanja; — za namizni tenis je bilo pred časom v Colorju več zanimanja. Morda bo zaradi ponovno oživljenih majskih iger ta šport spet zaživel; — razvoj odbojke zavira urnik v preški šoli — saj v eni šolski uri res ni mogoče postaviti mreže, se ogreti in še odigrati tekmo. Fantje so sodelovali v trim ligi in pripravili nekaj prijateljskih srečanj z o-koliškimi ekipami. Stari izvršni odbor je bil na seji razrešen in izvoljen novi pod predsedstvom ing. Janeza Svoljška. E. Frane Žreb je odločil NAGRADNA KRIŽANKA gfUJt •z p 8 •1 Z f ■S <\o ■J £ j Z £ o G G R R R £1 4\* p? 'f. f"' f N £ G p? D r k p /9 K £ T P? P J 'R £ r C L * £ J P G * p? p j -9 P p? e p? -p ' G £ H k P 3 * v T ' P < P? P ' C p? O P * R P) O o A/ pf rČ H Z c P * P/ r A/ 9 £ A/ P C >v c Z" T p) R £ * £ j" C ■s P e P o £ E |* x> P £ ■S p * * * f) r * n > t\ A/ ■ 4 < -V 7- Za nagradno križanko iz prejšnje številke glasila smo prejeli 69 rešitev. Javno žrebanje smo izvedli v prostorih kadrovsko-splošnega sektorja. Komisija v sestavi Alenka Habjan, Urška Jenko in Alojz Foj-kar je za dobitnico prve nagrade 200 din izžrebala Marjeto Čarman, drugo nagrado 150 din prejme Vilma Meglič, tretjo nagrado 100 din pa Viktor Šulc. Nagrade bodo izžrebancem izplačane po izidu številke. Čestitamo! . COLOR 7 NAGRADNA KRIŽANKA j 1 * xpdm;/} IjVOirfJ/. ?QOj£.Tjč re*J£T/£ Ž>61 MSDP- XBh'SK6G4 K* 4/ ŠKOFJO iS&niHi Sterni* bOH*c* *(/?**(£ P*'"/? s®"** 1 i . 1 M k • , JB . Jfg; Jr'V sigr g \ *gŽjK£,. M a mrjiMl - $ « i m Jrt / / > r j / e m m jBt j /ffir n /r ■ 1 ■ OTZOJa;.9 /G'4QC'? Ko c KS 2>JU A•£:P<>CF£. S/OAf/?Cec K&o/z Pec/? POT* CM C St. : »nn/5 *'//•***? K*C>> ^ e-S C Ue&oberfS O JZ** N PU&C/c/jr ceznet/ CUKOPS*:* - /P**cc JOJ//> 'r. '*f hOKuCSKo P*JT?\/jc£ SGSTfi} v/*/? Tt&e *4vj*c &ovej>o 7*JL/9 £ha*Me£ S*Ž:sr H K M O'* /G-*/? x>sezt>* V s Zo3'£>W/c$ Zc. CfK* c**o ~ G C KS K' UL 'te'*/? nozie**.) suePSK/? - /*/<'& A/4j SPCfT&fv 4-usrAo* n/ujyr?>/t O-c/fj/co ms sr & v> C-4 v/ CrC*S i- GC)/« 6*0 Z4r>/S£<, °^i/?ca* ?oS r,7 ipur /<"-9 <*/">?/<•/ 7>KKVOi\0' ■szcdjruo F'MCt rr/cjf srt/rt/z. MoMSCo /i/?r