Glasilo »Nabavljalne zadruge uslužbencev drž. železnic v Sloveniji** v Ljubljani VN
Izhaja vsakega prvega v mesecu. = Naročnina letno za nečlane Din 18’—. = Posamezna številka
stane Din I SO. = Dopisi in reklamacije naj se pošiljajo na upravni odbor N. 2. U. D. Ž. Ljubljana VB.
______ %____________ _______________________________________________________________________________________________
■■fifi"umi' inaaaBBaaaBMMMMaagTii l'llll■ll■lllll■lllnll■^'ll■■n n i<< 1	r',nnTniiT	hhothi i ■iiwinwMiawauMwgwiw«iW—
Nabavllolno zodrusa uslužbence« držuonlh železnic o Hubljem
sklicuje u smislu sklepa upravnega odbora
z dne 21. junija 1926
Izredni občni zbor
ki se bo vršil
v nedeljo, dne 11. julija 1.1. ob 10. uri don. v veliki dvorani Mestnega doma v Uubllani
na podlagi čl. 38 zadružnih pravil po delegatih.
Dnevni red:
1.	Odobritev kredita za zgradbo in opremo zadružnega poslopja.
V	slučaju, da občni zbor ob določeni uri ne bi bil sklepčen, se vrši pol ure pozneje nov občni zbor z istim dnevnim redom, ki sklepa ob vsakem številu prisotnih delegatov.
Člani zadruge imajo pravico udeležbe in sodelovanja na občnem zboru, toda brez glasovalne pravice.
V	Ljubljani, dne 21. junija 1926
Za upravni odbor: tajnik:	predsednik:
Negro, 1. r.	Cerček Srečko, 1. r.
Zadružno načelo v praksi.
Zadružništvo vidi jamstvo za pravičnost le v solidarnosti.
Po načinu tako doseči solidarnost, ki predstavlja jamstvo za pravico, se zadružništvo ne postavlja na stališče dolžnostne solidarnosti celokupne družbe in ne zahteva takojšnjo reorganizacijo današnje človeške družbe, marveč pričenja z delom pri razvoja zmožnih elementih, pri posameznikih, 'iupošteviajoč današnji družabni red. —
Zadružništvo vsled tega polaga največjo važnost na odgojo ljudi, v zadruž-
nem gospodarstvu. Zadružna vzgoja v smislu načel zadružništva, ustvarja predpogoje za postopno reorganizacijo človeške družbe, toda ne socijalno politične reorganizacije, marveč duševne reorganizacije, za temelj te odgoje si pa postavlja etično načelo, ljubezni do bližnjega in dolžnosti posameznika do družbe.
Temelj zadružne zgradbe leži torej le v vzgoji do zadružnih osnov, s katerimi prekvasi ljudi v spoznanje, da je prvotna neobhodna in najvažnejša dolžnost do družbe, do bližnjega in da le iz izpolnjevanja teh dolžnosti izvirajo pravice.
Ako pa bi zadružništvo gradilo na individualističnih načelih materijalizma in sebičnosti in bi poudarjalo maksimum pravic in užitkov in minimum dolžnosti in neprijetnosti, ali ako bi o dolžnostih sploh ne vodilo računa, ter bi se obljubovale samo nebesa na tej zemlji, potem bi si zadružništvo kopalo lasten grob in prenehalo bi pokopano pod razvalinami zadružne zgradbe.
Zadružništvo pa noče po takih opolzkih potih, marveč se obrača z mogočnim klicem na posameznike, ki so voljni in pripravljeni delati, pripravljeni tudi na žrtve za skupno stvar in ki se hočejo vzgojiti, kot koristni člani v sedanji človeški družbi.
Velikansko pomanjkanje v socijalni vzgoji, neznatnost in slabost socijalno ustvarjajočih sil v današnji človeški družbi, hoče zadružništvo zajeziti s tem, da v praksi stopnjema pripravlja vedno širše sloje za sposobne člane socijalne družbe.
Zadružništvo se zaveda, da je vseobča socijalizacija produkcije še daleč za gorami, ker mu vseobča socijalizacija tudi ni končni in edini cilj.
Zadružništvo zida na socijalni odgoji iir dobri volji, zato je proti nasilstvu. Vseobča socijalizacija pa ima za predpogoj nasilstvo.
Kjer je bil individualizem od škode za družbo, hoče zadružništvo odpraviti pogubno ekstremnost individualizma in ga opomniti, da je družba organična celota in da imajo zato posamezniki dolžnosti do družbe, kjer mora vladati pravičnost proli izkoriščevanju.
Zadružništvo, ki že dolgo dobo let pretvarja svoja načela v praksi, si je nabralo glede gospodarstva in družbe v kateri se zadružništvo razvija, bogate izkušnje.
Ravno vsled teh bogatih izkušenj, pa zadružništvo ne vidi najglavnije zapreke svojemu razvoju v kapitalizmu, marveč v družbi v ljudeh, ki so v mišljenju in dejanjih antisocijalni in skrajni individualisti.
Vsled tega je treba še za dolgo dobo let računati s pretežno kapitalistično uredbo gospodarstva in družbe.
Treba je pa vsled tega neprestano povdarjati izrastke kapitalističnega gospodarstva in kazati na rane v družbi, ki jih je zasekal kapitalizem.
Le s poukom o slabih straneh kapitalizma in z naukom o prednostih socijal-nega gospodarstva, ki se nazorno kaže le v dobro vodenih zadrugah, je treba soci-jatno vzgajati vedno širše sloje družbe in pripravljati tla za novo uredbo gospodarstva — socijalno gospodarstvo.
Zato je treba solidarnosti vseh, ki so (izpostavljeni svobodnemu izkoriščanju, ker le v solidarnosti leži temelj pravičnosti in ker leži v solidarizmu dela naša boljša in pravičnejša bodočnost.
te kongresa.
Dne 23. maja se je vršil občni zbor Saveza nab. zadrug državnih nameščencev v Beogradu.
Draga reč tak sestanek, vendar vreden svojega denarja za marsikatero zadrugo.
Kot smo že v zadnji številki Zadru-garja navedli, ni letos naš Savez predobro odrezal. Grehov iz prejšnjih let ni mogoče prikrivati v današnji krizi. Podobno kot Savezu se je zgodilo tudi več zadrugam, podoben deficit izkazujejo v sedanji gospodarski krizi trgovci, banke, industrijska podjetja. Naša zadruga flo-rira med njimi, se ne moremo postavljati, pri takih predpogojih ni težko delati in uspevati. Zve se pa pri takih prilikah marsikaj poučnega.
Kako vstrajno in žilavo delajo nekatere zadruge, kako zavedni so njih elani, disciplinirani in dosledni, da jih ne premakne zvijača trgovcev. Drugod, kako malo zanimanja.
Dokaz, da je človek produkt svojih razmer, da se ustvarja javno mnenje in takozvano zrelost od pridnih, vstrajnih delavcev. Podobno doživljamo v naši zadrugi pri zborovanju delegatov, pri ustanovitvi zadruge smo videli: kjer se je načelnik ali druga vplivna oseba potrudil in ljudem objektivno stanje raztolmačil, smo imeli vedno dovolj dobrih članov, in pametne delegate.
Morda najboljša zadruga z ozirom na svoje razmere je ona v Tuzli, nameščenci državnega rudnika. Delavci so le delavci, dosedaj so prednjačili ostalim, kar se tiče organizacij in discipline. Beda je dober učitelj!
Videli sme tudi zadruge, kjer se ni konstituiral že 3 leta ne upravni in ne nadzorni odbor, seveda je zadruga propadla, ker je bil »predsednik« brez kontrole in brez svetovalcev. Nekateri so svoje zadruge pretvorili v seljačke hranilnice — povečinoma že propadle.
Obveljalo bo tudi pri nas načelo, da propade ca 25% zadrug radi nesposobnosti ali nepoštenosti uprave.
V naši zadrugi smo si že ustvarili precej ljudi, ki se zanimajo za vprašanje zadružništva toliko, da ne bo ta ideja zaspala, ako se z nepoštenim delom ne profanira in ubije sedanjega uspeha.
Kaj smo dosegli v Beogradu?
1.	Glede davka na poslovni promet smo dosegli sklep: Da zbere in izvrši Sa-vez nab. zadrug v Beogradu vsa vplačila predpisanega davka, in sicer bo skušal Savez to poravnati v medsebojnem obračunu.
Min. financija je dolžno našemu Sa-vezu še nekaj nad 61 milijonov Din. Bodo obračunali tako, da bo Min. finansija dolžno konečno samo še 59.800.000 Din. Zadruge pa bodo »kedaj pozneje« plačale in obračunale s Savezom. Prodrli smo proti stališču nekaterih, naj se plača davek in pomaga samo slabejšim zadrugam. (S tem bi se podpirala samo lahkomišlje-nost).
2.	Za nekatere slovenske zadruge smo dosegli razne podpore.
3.	Upravni odbor Saveza sam je prišel z načrtom, da nam ne bo treba plačati 6000.— Din (naš delež pri Savezu), kakor smo poročali v zadnji številki.
Iz gorenjega je razvidno, da sta naša delegata z uspehom nastopala, posebno še v tem, da smo železničarji dobili eno mesto upravnega odbornika v »Savezu«. Do-
slej železničarji nismo še imeli zastopnika v upravi »Saveza«.
Kakor uvodoma omenjeno stoji naša zadruga skoro v prvih vrstah poleg nekaterih drugih. Naša dolžnost je, da svoj zadružni pokret nadaljujemo še z večjo intenzivnostjo, da si priborimo še uglednejše mesto. Počasi sicer rastemo, a to kar zraste, mora ostati trdno kot hrast.
Naša volja in naše delo mora iti v pravcu čistega in idejnega zadružnega programa in močni bomo. Moč pa nam odpre vrata zmage na stežaj.
Kredit lir gotovina.
Dosti je bilo kritike radi zadnjega članka. Ni veljal ta članek za splošnost, temveč le za gotov del članov. Morda je bilo preveč drastično napisano, v glavnem ne spremeni to dejstva: So ljudje, ki se boje dolga, ki kupujejo principijelno vse za gotovino, in to niso ravno najbolj premožni ljudje. V času ko se v praksi prodaja za gotovino, to je od 1,—4. v mesecu pa ne morejo priti niti na vrsto, — po 'cel dan zgube, — ker se gnete krog blagajne vse polno ljudi, ki se ne menijo za ^termin in jemljejo na kredit.
Nikomur se ne očita, da nas stane poslovanje v kreditu 1.3% več kot poslovanje v gotovini. Vsaj toliko nam prihranijo »Kreditarji«, ako se drže termina. — Naši uspehi, mala režija pri tako velikem obratu temelji na razdelitvi dela. Za zadrugo je bolje — posebno v teh tesnih prostorih, da jemlje 80% vseh članov na kredit ob svojem terminu, kakor da bi kupovali vsi proti gotovini — kadar se mu zljubi. Ob svojem terminu smo rekli. Kdor pa pride ravno v onem času, ko hodijo gotovinarji, in pomaga delati gnječo — to ni prav.
To ni pravično razmerje med onimi, ki sproti plačujejo in onimi, od katerih dobimo denar čez 35 dni.
So ugovori:	Pri trgovcu dobim na
kredit kadar hočem. Prav! Ali zadruga vendar ni trgovec. Imamo neprimerno boljše stališče kot trgovec, — smemo predpisavati, odtegavati, imjamo »ljudi v rokah«. —
Zadrugi ni in ne sme biti na tem, da ima »ljudi v rokah«. Nasprotno, zadruga želi in mora propagirati, da so njeni člani gospodarsko neodvisni, od trgovca, od kapitalista, in neodvisni tudi od lastne zadruge. Tako so delali Židje v Galiciji, da so šli ponujati kmetu žganja, ali svilene rute, vse na kredit, — da so jih imeli potem »v roki«.
Nam je celo mučno opozarjati člane v trgovini, pred blagajno, da je njih kredit prekoračen, da še niso poravnali starega dolga itd. Kolikor toliko se vsak član že-nira, da se govori vpričo drugih tovarišev o takih stvareh. Ako opozarjamo potom glasila, je to vendar bolj diskretno.
Imamo nazadnje tudi okrožnico, (čl. 104 pragmatike), glasom katere ne smejo službena mesta več odtegavati kot 50%, grozilo se je celo s kaznijo, če bi blagajniki več odtegovali! Ne samo s stališča pragmatike, tudi sicer imajo deloma prav pri direkciji, — ni dobro, da zapeljuje zadruga ali podobna ustanova ljudi sistematično v dolg. Saj je dosti nezgod, ko se zadolži globoko tudi najboljši gospodar železničar. Ni treba, da visi vedno v dolgu, kot kaplja na veji, da ga vsaka večja nezgoda podere.
To načelo kupovanja proti gotovini je osnovno načelo Roždolskih pijonirjev, stvariteljev modernega zadružništva. To načelo pridigujejo vse zadruge, kamor gredo, in to načelo je izraženo tudi v naši Uredbi o nab. zadrugah. Ne bomo mi spremenili ljudi, — vendar nekaj se jih je le oglasilo, ne rečemo, radi zadnjega članka, in prosilo, naj se jim odteguje zaostali dolg v 6—10 obrokih in naj se jim (oz. ženi) ne da ničesar več na kredit.
Prosimo ponovno — kdor jemlje na kredit, naj bo vsaj toliko prijazen, da se drži vsaj v glavnem določenega termina.
Potisnilo.
Zadnji naš članek Nepotrebno razburjenje« so nekateri naši člani tolmačili nepravilno, češ, da ne gre, da se članom predbacivajo taka nečastna in nezadružna dejanja.
Svečano zagotavljamo, da v tem članku samoobsebi umevno niso bili mišljeni člani naše zadruge, ki žele nam in Savezu propast, ampak da smo imeli v tem članku v mislih one železničarje nečlane, ki stoje od postanka naše zadruge v nam sovražnih vrstah in ki jim vsaka neugodna pret-nja zadruge ali celo rafinirana laž hodi v račun delati zmedo med našimi člani in uničevati sloves zadruge, ki si ga je s poštenim in pristnim gospodarstvom ustvarila. —
Te ljudi smo imeli v mislih, ki stoje v službi naših nasprotnikov, ali za denar ali za druge ugodnosti, ne bomo raziskovali in ki bi bili pripravljeni raje danes kot jutri, uničiti to našo ponosno institucijo.
Nikdar nam pa ne bi padlo na um sumničiti lastne člane tacih dejanj, ker smo sveto prepričani, da je vsak železničar, ki je enkrat vstopil v naš krog, vsto-
|)il s poštenim namenom,'pomagati graditi in zbirati, za svojo, našo in občo korist.
Nikdar ne bi mogli priznati članstva dveh tendenc in dveh značajev, ker hočemo biti eno telo in ena duša.
Pisec članka je imel najplemenitejši namen in tudi direktive, ki jih je za ta članek prejel, so bile najplemenitejše, uničiti in brezuspešiti grdo demagogijo in laži, ki so jih trosili ljudje, ki še danes imislijo, da je gospodarska odvinost manj hlapčevska, kakor pa neodvisna zadružna stavba, ki gradi svojo lastno gospodarsko samostojnost.
Ne verLžite!
Tudi tu je bilo kritike. Brez povoda nismo pozivali člane, naj ne verižijo.
Ni upravni odbor postavljen za policaja, da pazi in poizveduje, kaj kdo porabi in koliko ne porabi zase. Pošten za-drugar bi upravni odbor zelo obsojal, ako se sploh ne bi brigal za to vprašanje in pustil ljudi kupovati, kolikor hočejo.
Ali ni bolje, da Vas opozorimo mi, da je mogoče, da Vas zasleduje trgovec ali kdo drug — pa naznani kamorkoli: Ta je dobil toliko krompirja od nab. zadruge zastonj dostavljen in ga prodaja na trgu. Ali ta je dobil na kredit brez plačanja vodarine vrečo moke od aprovizacije (morda meni nas) in jo prodal z dobičkom naprej.
Nismo medvojna aprovizacija, kjer se je delilo za en mesec, nato za en teden, po 24 dkg moke itd. Vsak član sme špekulirati, si nabaviti sladkorja, ali masti, ali moke za par mesecev, če misli, da bo moral pozneje več plačati. Dokler imamo, prodajamo. Opozarjamo pa člane na nevarnosti, če se zlorablja ugodnost prostega prevoza.
Storili smo s tem svojo dolžnost, da nam ne bi kdo pozneje očital, da ni vedel.
VpraLŠ£ki\f£i In odcjovorl.
P. N. Novo mesto.
Zakaj se poviša cena za moko vsaki mesec?
Odgovor. Začetkom novembra 1925 je stala pšenica 2.40, decembra že 2.75 do 2.90, januarja 2.75, februarja 2.90, marca 3.— in sedaj je nad 3.20, ter obeta priti na 3.50, kakor bo pač vreme in žetev.
Naravno, da gre s ceno pšenice tudi cena moke kvišku. Ker skušamo obdržati celi mesec, vsaj do 15. v mesecu jednako ceno, računamo že dne 22. v mesecu, ko se dela cenik, kako treba prodajati, kakšna bode tržna cena v prihodnjem mesecu.
Kupili smo vedno ugodno, že za eno
leto smo imeli srečo pri nakupu — kako prodamo, to je nekaj drugega.
Ako bi kupovali predrago, neugodno, potem le po odboru! Dokler pa kupujemo ugodno, poceni, se ne more nihče pritoževati. Kar zasluži zadruga, to vendar ni izgubljen denar. To se članom koncem leta povrne, in kar ostane, je skupna last vseh članov.
Da bi cenejše prodajali? Ni dobro. Pomislite: prejšnji mesec smo imeli moko nakupljeno belo po 4.30, krušno po 3 Din. Zunaj je bila že po Din 5.50 in 4.30. Ubogi železničarji, če bi mi prodajali moko po 4.50 in 3.30, saj ne bi imeli miru pred prijatelji in sorodniki.
Če mu kaj pribiješ — je zamera, očitek, da verižiš, ako prodaš za lastno ceno, je pa netrgovsko. Če nismo preveč pod tržno ceno, obvarujemo železničarje pred sličnimi neprijetnostmi, ko marsikdo ne ve, kako bi odrekel, da se ne zameri.
S. L. Kočevje se pritožuje, da se mu ne splača priti radi ene kronce razlike v Ljubljano. Ali ne dobi vsak, ki naroči pismeno, vse tako v redu, kot oni, ki pride sam v Ljubljano? Če bi hodil upravni odbor kupovati sladkor, moko, koruzo itd. osebno v Banat, nas bi raztrgali radi slabega gospodarstva. Tudi za marsikaterega člana, posebno za delavca pomeni izguba enega delovnega dneva materijelno izgubo.
Danes (17. VI.) smo kriti do 31. VIL z moko po povprečni ceni: bela mehka (0 s in 0 m) po Din 4.90, krušna po Din 3.50, v Banatu stanejo te vrste moke 0 s in 0 m ca Din 5.40, krušna po 4.40. Smo pravočasno kupili in zadosti.
Kako bi zgledali, če bi prodajali julija moko po Din 5.30 oz. 4 Din. Nam jo raznesejo v par dnevih, tako da je ne bi ostalo za člane na Štajerskem. Brez zamere, tovariši zadrugarji, da tako mislimo in da se ravnamo po izkušnjah. Le z reguli-sanjem cen povišati ali znižati si uredimo pravilni konsum, in obdržimo pravilno ialogo.
Prišel bo julij. Skrbeti bo treba za moko oz. pšenico. Predvideno se začne padec cen ca. 15. julija. Vsaj 1. VIL moramo kupiti pšenico, ali vsaj 14. VIL garantirano dobro moko. Mi moramo kupiti, in moramo s to zalogo počakati padca cen. V tem času počivajo mlini, snažijo — in, da ne zgube pri padcu. Trgovcu ni treba prodajati, mu lahko zmanjka moke, on se lahko kolikor toliko ogne zgubi, — mi mo-
ramo poslovati. Ali ni bolj prijetno imeti zadrugo z večjo rezervo, z večjim premo ženjem, kot pa zadrugo, ki dela »glih za glih?« Le s kapitalom se lahko branimo zoper kapital.
N. N. Ljubljana I.
Ali nam ne bodo znižali plač, če bi vlagali v hranilnico in s tem pokazali, da nam ne gre preslabo?
Odgovor:
Za hranilne vloge posameznika ne zve nihče, se tudi ne brigajo zato. Beograjski železničarji imajo v svojem denarnem zavodu že nad 4 milijone Din, Sarajevčani blizu dva milijona, pa se nihče ne boji znižanja plač.
Z. K. Dravlje.
Ali je denar varno naložen?
Odgovor:
Dokler se postopa tako natančno in previdno pri izadjanju posojil, je denar varno naložen. Za tvojo vlogo garantira najprvo delež članov, nato jamstvo članov, in bi jo morali petkrat zapored polomiti, da bi bil denar vlagateljev v nevarnosti.
Ali naj pristopim kot član ali kot vlagatelj?
Član plača delež in jamči, kdor hoče samo vlagati, ni treba, da je član. V prvi vrsti bodi vlagatelj.
Pogovor.
Koliko imaš plače?
1450 dinarjev.
Kako shajaš? Slabo, slabo.
Kako bi shajal, če bi imel mesečno samo 1400 Din plače?
Ne bi me vzel vrag, ravno tako bi shajal, tudi če bi imel samo 1350 Din.
No, in če bi dajal mesečno 50 Din v hranilnico? Imel bi v enem letu 600 Din, v 10 letih že nad 8000 Din.
Imaš prav! Še vedel ne bi, da dobim 50 Din manj!
Tedaj javi železničarskemu hranilnemu društvu ali nab. zadrugi, da želiš vlagati mesečno vsaj 50 Din. Vlogo lahko vedno zvišaš, znižaš ali dvigneš.
Zadružni
vestnik..
Vsem članom v vednost.
V smislu sklepa rednega občnega zbora z dne 28. marca t. 1. je dobil upravni odbor pooblastilo za razširjavo zadružnih prostorov, ter je bil za to dovoljen tudi potreben kredit.
Brezatllcol\olna jproduaBccIfa
Ljubljenci, Poljanski nasip štev. lO
pošlje vsakemu naročniku j^arfrusrarja11 zanimiv cenik brezplačno. Zahtevajte jjb, ne bo Vam žal!
Upravni odbor je storil '»svojo dolžnost, šel takoj na delo in izvršil vse predpriprave za gradbo, tako glede načrtov, proračuna in stavbenega dovoljenja.
Ker je pa treba spremembe glede dovoljenega kredita, ter upravni odbor noče samolastno spreminjati že storjenih sklepov rednega občnega zbora, sklicuje izredni občni zbor, da članstvo potom svojih delegatov soodlocuje v tem važnem in za naš zadružni razvoj nujnem vprašanju.
Vse tozadevne informacije in predloge, glede izdelanih načrtov, proračuna, kredita, stavbenega dovoljenja, oddaje posameznih del, amortizacije in obrestova-nja, bo upravni odbor predložil občnemu zboru.
Občni zbor se vrši po delegatih ter imajo članstvo pravico zastopati oni delegati, ki so bili izvoljeni za zadnji redni občni zbor. V slučaju, da bi bil kak delegat zadržan, ga zastopa njegov izvoljeni namestnik.
Izvoljeni delegati in namestniki so bili razglašeni v Zadrugarju št. 4 z dne 25. marca 1926.
^ Zadružna pisarna bo pravočasno dostavila vsem delegatom tozadevna pooblastila.
Delegatom, ki se udeleže občnega zbora pripadajo za odškodnino običajne dnevnice.
Ker je gradnja lastnega skladišča nujna in neodložljiva, pričakujemo točno in polnoštevilno udeležbo.
Upravni odbor.
Nabava drv.
Z ozirom na večkratno povpraševanje članov glede drv, je upravni odbor sklenil tudi letos preskrbeti članom lepa in zdrava bukova drva za kurjavo.
Ker pa sedanji zadružni prostori ne zadostujejo za stalno zalogo drv, se bodo drva preskrbela proti predhodnem naročilu in samo za one, ki jih naroče.
Prijave za nakup bukovih drv se sprejemajo v društveni pisarni ali v zadružni trgovini do najkasneje dne 1. avgusta t. 1. Na poznejša naročila se ne bo moglo ozirati.
Vsekakor pa nabava drv odvisi od zadostnih naročil.
Kdor jih želi, naj jih brez odlaganja naroči.
Poziv.
Vsi oni člani, ki so si ob priliki mesečnih nakupov izposodili vreče, pa jih še niso vrnili, se opozarjajo, da jih takoj vrnejo, ker jih zadruga rabi za nove nakupe.
Ce na ta poziv ne bo ugodnega odmeva, se bodo vreče 1. junija pri nakupu zaračunale.
Cenik
glavnih predmetov živil
za mesec julij 1926.		
vrsta blaga	enota	Din
Hlevski izdelki:		
Moka pecivna Ogg	kg	5’60
„ mehka	»» i	5 40
„ krušna		4’—
„ ajdova		6-50
,, ržena	)}	420
„ koruzna	}>	2 20
„ krmilna	»>	1-60
Zdrob pšenični	n	6 —
„ koruzni		3 —
Otrobi pšenični	>>	140
„ koruzni		1 —
Testenine:		
Makaroni Pekatete		12 —
Makaroni domači		9 40
Polži Pekatete		12 —
Polži domači		9'40
Rezanci domači	n	9'40
Špageti domači	>>	9 40
Fidelini domači	n	9-40
Zrnje:		
Riž I vrste		9 —
„ H M	»>	T—
Koruza v zrnu		2 —
Kaša prosena	d	5 50
Ješprenj domači	>>	5'50
Ješprenček za juho	»»	9 —
Fižol koks prepeličar	i'	4 —
Fižol nizki prepeličar	»		•	
Sindkor:		
Sladkor kocke		14 80
„	sipa		13 —
Sladkorčki (bonboni)		25-—
Kava:		
Kava I vrste	kg	52-—
„ H „	>>	44 —
„ žgana	f >	56 —
Kavni primesi:		
Kava Kne p	>>	15 —
Kava žitna	))	850
Kava vidrova		13'—
Kava družinska	))	—•—
Kava kolinska	>»	19-50
Kava figova	n	26 —
Kava Enrilo	n	6 —
Cikorija Franck	j»	2050
Drugi predmeti:		
Mast domača	»)	24 —
Mast amerikanska	it	—•—
Sol debela	»>	350
Sol drobna		4 —
Delikatese:		
Slanina prekajena	»i	25 —
Slanina papricirana	>>	30-—
Salame ogrske	j y	90'—
Salame krakovske	yy	40 —
Salame navadne	fj	18'—
Vrsta blaga	enota	Din
Kranjske klobase	kom.	5 —
Prekajeno meso 1.	kg	28— ‘
Šunke	n	—•—
Reberce		26 —
Krače	y j	— -—
Sardine velike	škat	9 50
Sardine male		.6 —
Med cvetlični	kg	22, 16
Sir na pol ementalski		26‘—
Sir Parmezan		—•— :
Čajno maslo		—■— ;
Kuhano maslo		—■—	1
Sodje:		
Češple domače	kg	—•—
„	bosanske		8 50
Hruške suhe domače		—•—
Orehi celi		9 —
Mandelni dalmat.		68 —
Rozine fine		38-—
Limone	kom.	1—0-75
Tekočine:		
Kis dvojno močan	liter	4 —
Olje namizno fino	))	18 —
Olje namizno bučno	)i	24-—
Olje olivno	n	25 —
Konjak a V2 I	steki.	—"—
Rum a V2 1		38'—
Žganje drožno a V2 1		—•—
Žganje hruševec a V, 1		24 —
Žganje borovničar k 'h 1	yy	26— !
Tropinovec a Vs 1	>»	24-—
Brinjevec & '/2 1	v	24	1
Slivovka a V2 1	yy	24 —
Malinovec a 'h 1		17-
Mineralna voda V2 1	f y	7 50
Vino štajersko belo	liter	9-
Vino dalmat. črno dezertno	steki.	18-
Vino dalmat. belo	liter	10 —
Vino dalmat. belo dezertno	steki.	20 —
Manufaktura:		
Platno za rjuhe	m	30, 52
., Wassertuch		32 —
Platno belo gold. Gatte	yy	52-—
Kotonina rujava	>>	27, 12
Madapolan amerikan.	»•	13 —
Šifon	yy	18—21
Modro platno za srajce	yf	—‘—
Barvani tisk	yy	16—17
Flanela zelena za srajce	91	16 —
Barhent modri	99	—'—
Barhent beli	y 9	—
Pletenine:		
Nogavice ženske	par	20—35
»	moške		10—25
»	otroške	99	9—25
Obutev:		
Čevlji moški	par	220-235
»	ženski visoki		265 —
»	„ nizki	99	220, 190
Kužno blago: Ribe morske sveže vsako sredo po dnevni ceni		
Kruh dnevno svež	kg	4-—
Opomba:	Tu navedene cene niso obvezne.		
Poleg tu navedenih predmetov je še v v ceniku za februar navedeno blago.		zalogi vse