Posamezna Številka 10 vinarjev. ŠIEV. 282. v LiiilsDi, v četrtek, 10. Hira m. Leto M 2-20 29'- s Velja po pošti: s Za oelo loto naprej . , E 26-— za on meseo „ . • >> ■a Nemčijo oeloletno . „ sa ostalo inozemstvo . „ V Ljubljani na dom: Ha celo leto naprej . . K 24'— sa en meseo „ . . „ 2'— f opravi pn|«man neseHni „ 1*70 b Sobotna izdaja: == sa celo leto........ T— sa Hemčljo oeloletno . „ 9'— a ostalo inozemstvo. „ 12-— Inserati: Enoatolpua petitvrsta (72 mm): sa enkrat . . . . po 18 7 za dvakrat .... „ 15 „ sa trikrat .... „13 „ sa večkrat primeren popust. Fsiflina iMlIi, itt, ssoirtnics iti: enostolpna petitvrsta no 2 j vin. -■. ,' ..... Poslano: .......... enostolpna petitTrsta po 40 vin. Izbaja vsak dan, Isvsemši ne. dalje ln praznlio, ob 5. nri pop. Hedna letna priloga Vozni red BJT Uredništvo je ▼ Kopitarjevi nliol štev. 6/I1L Rokopisi se no vračajo; nefranklrana pisma se ne = sprejemajo. — Uredniškega telelona štev. 74. = Upravništvo je v Kopitarjevi nliol at 6. — Račun poštne branilnloe avstrijske št. 24.797, ogrske 26,511, bosn.-hero. št. 7563. — Upravnlškega teleiona št. 138. vojska z Rusi. Na severnem Poljskem so se Rusi zopet ustavili v močno utrjenih postojankah. Nemške čete so v ozkem stiku ž njimi in jih neprestano nadlegujejo. Če se bo nemškim četam posrečilo na podlagi dosedanjega velikega uspiha izvojevati tisto odiočitev, za katero se potegujejo, danes šc ni gotovo. Na vsak način pa opravičuje nemška zmaga pri Lodzu nado, da so velike namere ruske ofenzive potisnjene precej daleč nazaj. V zahodni Galiciji so Rusi prodrli .jugovzhodno ocl Krakova in zafcli večkrat v ogenj z utrdbami, pri čemur so imeli težke izgube. Bil je to Przemysl v malem. Seveda se še ne more trditi, če se Rusi resno bavijo z mislijo oblegati Krakov. Med krajema Wieliczka in Dobczyce so si napravili močno utrjene postojanke, iz katerih so jih pa naše cofe pregnalo. v v v A Berlin, 9. dec. Iz velikega glavnega stana, sc poroča: Iz vzhodne Pzu-5?Je ni nobenib novej&jfe poročil. Na severnem Poijsfeetn so naše čete v stiku s sovražnikom, k? se je ustavi! v močno utrjeni postojank? vzkedno od Miaznl. Za L©wkz se boji. še vrše. Na južnem Poljskem s o avstrijske i« naše šefe ramo ob rame ponovno ns-P?šro napadle. Najvišje armadno vodstvo. X X X , Dunaj, 9. decembra. Uradno razglaša; V zahodni Galiciji je naš napad v teku. Na Poli?kem je na južnem delu bojne črie m mir. Neprestani sovražni napadi v okolici PIotrkowa se še vedno Izjalovljajo «5? vzfrajjnosii zaveznikov. Samo naše so S*sV.aj zadnji teden ujele 2800 Rusov. Pa J je proti severu Nemci z uspehom nadaljujejo svoj« operacije. Namestnik načelnika generalnega štaba pl. Ilofer- generalni major. NOVA RAZVRSTITEV RUSKIH ČET. Rotterdam, 9. decembra. Londonski list »Nev/s« poroča iz Peterburga, da je vsled dogodkov na Poljskem potrebna nova razvrstitev ruskih čet na Poljskem. ODLOČITEV PRI LODZU ŠE NI PADLA. Berolin, 9. decembra. Iz zanesljivega vira se smatra stanje ofenzive na Poljskem za ugodno. Nasproti po An- gleškem razširjenim poročilom, da je Lodz popolnoma uničen, se naglaša, da je mesto le malo poškodovano. Splošno so se Rusi v popolnem redu umaknili iz Lodza, a Nemci jih trdovratno zasledujejo. Bitka se še ni popolnoma razvila in tudi še ni odločena, kakor to trde angleški listi. MOLK RUSKIH POROČEVALCEV. - Genf, 7. decembra, »Reichspost« poroča; Dva dni manjkajo v francoskem časopisju poročila z ruskega bojišča. V Parizu čakajo, kakor pravi »Courriere«, že pet dni zaman napovedanih poročil o ruskih zmagah. AVSTRIJCI NA POLJSKEM. Berlin, 9. decembra. General pl. Blurrie objavlja v »Krenzzeitung« članek, ki se peča z avstroogrslcimi četami na poljski bojni črti. Piše: Naši avstro-ogrski zavezniki so med tem časom v zvestem orožnem bratstvu nemško ofenzivo podpirali najuspešneješe, ker so istočasno z nami napadli zelo znatne ruske sile, ki so jim stale nasproti na južnem Poljskem in ker so ustavile sovražnikovo ofenzivo v zahodni Galiciji in v Karpatih. Tudi na njihovi bojni črti so sc razvili dolgo trajajoči, krvavi boji, v katerih so naši zavezniki osobito pvi Čenštohovu, pri Novo-Radom-skem in iužnovzhoclno od Krakova dosegli sijajne posamezne uspehe. Izborno so rešile po splošnem položaju njim dano nalogo, da iftdržc Ruse in da jih utrudijo, dokler se ne doseže na severu odločilen uspeh. GENERAL RENNENKAMPF V NEMILOSTI. Sofija, 9. decembra. Glasom semkaj dospelih vesti je bil general Ren-nenkampf odpoklican na povelje veli-j kega kneza Nikolaja Nikolajeviča. i Rennenkamnf ni pripeljal svojih čet. samo 18 ur prepozno k nameravani obko-IIIvi, marveč se je zakasnil za cela dva dneva. Zdi. se, da je med velikim knezom ju Rennenkampfom že \y, vsega po-četka vladalo močno nasprotje, ki se ni nič manj ostro razodevalo kakor nasprotje med Oimitrijevom !:i Rennenkampfom. Kako zelo je bil. Nikolaj Ni kolajevič zmage gotovo, kaže dejstvo, da jc dal že 5. decemb. poročat i o veliki zmagi nad Nemci pri Lodzu. Iz Pet.ro-grada so to vest poslali v London, odkoder jo je po svetu dalje razširil Reuterjev urad. Tako se jc zgodilo, da so v nedeljo zjutraj londonski, pariški in drugi listi poročali o ruski zmagi, med tem ko se je še isti dan v Potrogradu izvedelo za težki ruski poraz pri LISTEK, Iz vojne. Na krakovskem kolodvor«. Starejša, očividno odlična dama s finim poljskim profilom se poslavlja s svojim sinom, mladim častnikom, ki bo ostal v trdnjavi, da prebije vse mogoče. Domovina ga kliče. Krakov je stara poljska slavna prestolnica, v njej počivajo kosti ponosnih poljskih kraljev in grozeče se dviga kraljevi clvor Vavel kot. nema priča slavne prošlosti. Sin razburjen poljubi svoji materi roko in usta. Njej so obrazne mišice nekoliko zadrhtele! Videlo se je, da besni v njej boj med materinskim čustvom in domovinsko ljubeznijo. A domovina je zmagala. Njene oči so hrepeneče objemale ljubljenega sina (morda, poslednji krat!), njena usta pa so krepko govorila: »Glej ga, sin moj!« — in pokazala je z roko na Vavel. »Brani ga do poslednje kaplje krvi!« Mladi častnik ie ganjen z nova poljubil materino roko. Bilo je to nemo obečanje, ki je govorilo siineje nego svečana prisega. Razleglo se je znamenje za odhod. »Z Bogom, sin!« »Do svidenja, mati!« Do svidenja — kako čudno doni ta izraz v sedanjih dneh! Kdo ve, kolikim ne bo dano? Denarnica rešila življenje. C. kr. nad. rezervnik finančni uradnik Ivan Lapajne v Ljubljani pripoveduje o krvavih bojih s Srbi: Šrapneli so leteli tja in sem, grmenje topov, rožljanje strojnih pušk in prasketanje naših pušk, vpitje, kričanje, rjovenje vsepovsod. Proti noči .je naš nadporočnik Miiller hitel le z 21 možmi naprej ter je zavzel z naskokom sovražne okope. Ondi smo našli cele kupe mrtvih in ranjenih Srbov, ki so se borili obupno, vztrajno in zares hrabro za vsako ped zemlje. Toda zmagali smo vendarle mi in prenočili v srbskih okopih. Žal, da smo se prenaglo veselili zmage, že ob i. zjutraj so nas Srbi napadli v spanju ter se nam ponekod približali na dvajset korakov. Kako je mogoče, da so dospeli nenadoma toli blizu, mi je nerazumljivo. Seveda, je nastala, strašna zmešnjava. Jedva sem skočil pokonci ter se odstranil par korakov od svojega ležišča, ie že padla srbska ročna bomba, se razpočila in ubila tovariša kuharja, Antona Horvata. ki jc bil ležal ponoči tik mene, Ubi- Lodzu. »Matin» jc 6. decembra prinesel naslednjo, prejšnji večer v Petro-gradu oddano brzojavko: »Petrograj-ska »Borsenzeitung« poroča: Bitka pri Lodzu sc je končala s sijajnim ruskim uspehom; Rusi so ujeli ogromno število Nemcev in uplenili veliko topov in strojnih pušk. Banke in trgovine v Lodzu so zopet, otvorjene in so začele obratovati. « »Matin« je brzojavko vsekakor priobčil »z rezervo«. ZAKAJ JE PRIŠEL RENNENKAMPF PREPOZNO. Rasel, 9. decembra. »Nationalzeitung« prinaša članek o vojnem položaju na Poljskem in pravi, da je treba vsekako računati z zmožnostjo, da se bodo Rusi še enkrat obrnili, da bi s svojo premočjo popravili škodo. Slab predznak za uspeh tega podjetja je pa dogodek, ki je privedel generala Rennenkampfa v ječo in ga bo postavil pred vojno sodišče in ki ima svoj vzrok v tem, da ruska armada, kakor poroča peterburški dopisnik lista »Times«, je morala pretrpeti strašna pomanjkanja in da sc nahaja že v položaju, ki nikakor ni ugoden za hitre pohode in operacije. Čeprav jc velikanskega pomena popolna alkoholna zclržnost ruske armade, vendar s tem še daleč ni vse narejeno. Vojake se pač sme odvaditi pitja, nikakor pa ne jesti. Francozi izpraznili mesti Fez in Maroko. RENNENKAMPF ZASTRUPLJEN. Frankiurt. > Frankfurter Zeitung« poroča iz zanesljivega rumunskega vira, da jc ruski general Rennenkampf zastrupljen, KRAKOV SREDI BITK. Nedeljska »Nowa Reforma .- piše. da so prejšnjo noč s podvojeno silo grmeli topovi. Najpogostneiši -o bili streli, ki so prihajali od jugovzhoda. Godba topov se je čez dan se z večjo silo nadaljevala. Popoldne so videli tudi balon, ki sc je, privezan za vrv, dvignil blizu mesta v zrak, da bi opazoval sovražnikove pozicije in dajal naši artiljeriji znamenja o smeri iu učinku strelov. Balon je zakrila gosta, temno-siva megla ocl za pa da, streljanje pa ni prestalo. Kot pripovedujejo ranjenci, to streljanje ne pomenja, da se bije bitka blizu krakovskih utrdb. Velika, pardnev-na bitka južno od Krakova sc je srečno za naše orožje žc končala. Govori sc o deset tisočih ujetnikov in da so bile ruske sile nazaj potisnjene. Veliki topovi iz uirclb streljajo zato, da bi zrušili bojne okope, ki jih Rusi hočejo zgraditi proti fortom, da bi trdnjavo cernirali; obkope Rusi najbrže utrjujc- la bi bila tudi mene, ako bi bil ostal na mestu. Srbi so nam klicali: »Predajte se!«, — naš nadporočnik Miiller pa je kričal Srbom, naj se uda.jo. Ker ni hotel odnehali nihče, je nastala l.juta borba, polna krvi in izgub za obe plati. To ni bil boj nego mesarsko klanje, ruvanje in mesarjenje za življenje ali smrt. Mi smo streljali kar stoje. jaz sem stal za nekim grmom in streljal kolikor sem mogel. Kar je priletela srbska krogla, razdrobila puškino kopito, in kos jekla s puške mi jc odletel v desni kazalec ter mi ga raz-mesaril. Ista krogla pa se je odbila navzdol, mi raztrgala obleko ter zadela baš v mojo denarnico v hlačnem žepu. V denarnici sem imel par goldinarjev, nekaj kron in drobiža. Vse to mi je krogla zverižila in pri tem izgubila toliko moči, da mi je povzročila na desnem stegnu le malo prasko. Tako sem bil tega dne že drugič rešen preteče <•!•»• - i. Toda za nadaljni boj sem postal vendarle nesposoben. Odšel sen! lorej tki obvezovališče, odtam pa sem se odpeljal v bolnišnico v bosanski Usori. »To ie Rus!« Te. dni je neki Kranjec z bojnega polja prišel domov na obisk. Najbolj sc je veselil svoje male hčerke Maričke. A doživel je z njo veliko razočaranje. Ko ga je namreč zagledala in so ii rekli, jo z betonom. Pri tem delu jim kra-nagaja in zavlačuje tako napad in ob-kovska težka artiljerija res uspešno streljevanje trdnjave. Gotovo je, da se nahaja Krakov zdaj sredi bojnega kroga in krvavih bitk, katerih odmeve ^O' sti mirno sprejema. Bitke precl Krakovom se razvijajo za nas ugodno, kot. pripovedujejo častniki. Rusi so se morali ne samo ustaviti, ampak tudi umakniti sredi ogromnih izgub. Na sever, vzhod in jug so bili Rusi nazaj potisnjeni. Situacija je sedaj taka, da ni misliti na cerniranje, tem manj na obleganje mesta. Pri Skali v kraljestvu so pri dveh naših moč-nih napadih imeli Rusi okrog 20.000 ranjenih in pobitih. Ruski vojaki trpe strašno lakoto, Dogaja se, da ruski ujetniki jokajo od gladu. Po pet dni včasih ne jeclo. Lakota demoralizuje v visoki meri rusko armado pod Krakovom. Popolna odvrnitev Rusov od Kra kova je vprašanje par dni. OSK&Vftm »TOLPI V KKAKUVU. Avstrijsko - ogrsko ministrstvo ie razposlalo naslednji okrožni, brzojav: Oficijelni ruski komunike z dne 27. novembra trdi, da so nameščeni topovi proti acroplanom iu brezžični, brzojav na stolpih staroslavnih cerkva v središču Krakova in dodava, da so Rusi vsled lega prisiljeni k obstreljevanju tega poljskega mesta. Energično zani-kujemo to lažnjivo in očividno tenden-eijozno vest, češ da imajo stolpi krakovskih cerkva služiti v vojne namene. SEJA UKRAJINSKE PARLAMENTARNE BEPREZF.KTACIJE NA DUNAJU. Ukrajinsko parlamentarno zastopstvo jc imelo dne 1. decembra na Du- da jc to oče in da naj ga pozdravi, sft je branila z vsemi štirimi in klicala: »Nak, nak, to ni oče, to je Rus!« Možu je namreč v vojni zrasla gosta brada, ker ni imel časa, da bi se bril. Šc-le drugi dan, ko se je lepo obril, ga je hčerka spoznala in mu vzhičeno pravila, cla je bil prejšnji dan pri njih neki Rus! Slovensko petje na bojišču. Tomaž Grom iz Stare Vrhnike piše svojemu prijatelju; En dan sem stal ob cesti in nekaj premišljeval, ko zaslišim od daleč pelje. Vedno bližje in bližje od gozda sem so prihajali glasovi: Šumi, sumi, gozd zeleni, saj ne veš, kako je meni . . . Bili so fantje, od 17. pešpolka. Zato pesmico pa se je oglasila druga: Rožce je na vrtu plela . . . To jc bilo zadnje petje, kar sem ga slišal. Zdaj se nc sliši drugega kakor gromenje malih in velikih topov, prasketanje pušk in ropotanje vozov. O petju zclaj ni govora več. Ko pa končamo, bo spet zazvenela slovenska pesem! Takrat, ko se vrnemo domov, ovenčani z lavorom, če ne bomo prej tam, kamor so namenjeni vsi Adamovi otroci, venca ni t palmami . . , Slike iz obstreljevanega Reimsa. »Quaranta-neuvieme jour du bombar dement.« Devetinštirideseti dan bombardiranja — tako se glasi novi način računanja časa v Reimsu, Vsako jutro še pred. naju zasedanje. Med drugim so se obravnavale sledeče zadeve. Podpredsednik državnega zbora Julijan Romančuk je kot načelnik ukrajinskega pomožnega odbora poročal o posredovanju parlamentarnega predsedstva pri vladi glede državnih podpor ukrajinskim beguncem. — Poslanec dr. 01. Ivolessa je poročal o »Akademičnem domu«, ki ga nameravajo ustanoviti po prizadevanju ukrajinskega odbora na Dunaju za ukrajinske dijake. Vsled intervencije je notranje ministrstvo privolilo, da se ukrajinski dijaki pomeste posebej in da vodi pouk posebni komitet ukrajinskih profesorjev. — Glede Ukrajincev interniranih v Talerhofu, je predsedstvo poročalo, da sta že dve partiji spuščeni na svobodu (skupaj 150 oseb). Za ostale internirance je postavljena posebna komisija, ki ima izvršiti hitro preiskave. V tej komisiji, ki že pridno vrši preiskave, se nahaja tudi zaupnik Ukrajincev. Pričakuje se tedaj, da pridejo skoro še ostali Ukrajinci na svobodo. POSLANEC EVGEN LEVICKI O UKRAJINSKEM VPRAŠANJU. O političnem vprašanju Ukrajine je predaval ukrajinski državni poslanec Evgen Levicki dne 30. novembra v veliki dvorani pruskega državnega zbora v Berlinu. Predavanje se je vršilo po inicijativi »Sojuza dla političnoj ©sviti«. Predavatelj je označil zahtevo po samostojni ukrajinski državi kot po-stulat, ki pomeni življenjski interes Avstrije in Nemčije. ODLIKOVANJE UKRAJINSKEGA DU-HOVNIKA. Mikola Ižak, sedaj kaplan pri 9. pešpolku je dobil svečeniški zaslužni križec II. razreda na rdeče-belem traku v priznanje za junaško in požrtvovalno delovanje. RUSI PROTI UKRAJINSKEMU JEZIKU. »Lvovskoie Voienoje Slovo« priobčuje naslednjo odredbo gališkega vojaškega guvernerja: >Z ozirom na to, da je v ga-liškem ozemlju, ki so ga zasedle ruske čete, v celem obsegu uvedena vojna cenzura, bodo gališki poštni uradi odpravljali le tisto korespondenco privatnih oseb, ki bo pisana v ruskem, poljskem, češkem, francoskem, angleškem ali nemškem jeziku. Dopisi v drugih jezikih ali narečjih, v šifrah ali dogovorjenih izrazih se bodo uničili.« S tem je iznova prepovedana v Galiciji ukrajinščina, in to celo za zasebno dopisovanje. KAKO UPRAVLJAJO RUSI GALICIJO, Za pališke kraje, zasedene od Rusov, jc grof Bobrinski izdal sledečo odredbo: 1. Vsi klubi, vse zadruge in vsa društva morajo prenehati, dokler ne dobe posebnega dovoljenja od generalnega gubernatorja. 2. Ustavi sc delovanje vseh v Galiciji obstoječih učnih zavodov, internatov in tečajev z izjemo obrtnih zavodov, dokler drugače ne ukrenem. 3. Kdor se pregreši proti tej odredbi, tega je kaznovati administrativnim potom s trimesečnim zaporom ali pa z globo do treh tisoč rubljev. Izvršitev te odredbe se izroča posameznim gubernatorom Galicije in načelniku mesta Lvova z naročilom, da naložene kazni takoj izvrše. Vojni general-gubcrnator Galicije grof Bobrinski. RUSKE NASILNOSTI V BUKOVINI. Bukarešt, 9. decembra. (Kor. urad.) »Adverul« objavlja poročila bukovin-skih beguncev, da so ruske čete v Bu-kovini zažgale in o plenile 9 krajev, prebivalce pa mučile do smrti. :< X • X DO 200.000 RUSOV PRED KRAKOVOM. Vojaški sotrudnik graške »Tagespost« trdi, da je našim četam severovzhodno od Krakova stala nasproti ruska armada, ki je štela 150.000 do 200.000 mož. Deli te armade so se sedaj že pomaknili proti severu, kar bo ugodno vplivalo na odločno ofenzivo avstrijsko-nemških čet. RUSKI DIVIZIJSKI ŠTAB UJF.T. Krakov, 9. decembra. Poljski legi-jonaši prvega legijonaškega polka so se zopet junaško odlikovali. Pred desetimi dnevi so obkolili ponoči uTimes« poročajo iz Pariza: Boj v ozemlju Woe\vre se jc razdelil v celo vrsto artiljerijskih bojev. Nemci nad-vladajo zdaj konec pota, ki vodi iz Com-mercy v Pont a Mousson, kjer nemške strelske jarke izredno krepko branijo. V Flandriji. »Telegraf« poroča iz mesta Sluis: Na fronti v Flandriji ni nič ^ novega. Nemci so poizkusili v malih čolnih, v katerih so imeli strojne puške, prodreti čez poplavljeno ozemlje. Poizkus se ni obnesel. Sicer pa zadnji čas operacije veliki viharji ovirajo. V Rousselaere je prišlo več vojakov, ki so bili od peta do temena umazani od blata. V Briigge jn Ostende je prišlo veliko ranjencev. 'Nemci še vedno utrjujejo ozemlje ob severni obali: postavljajo lopove in kopljejo strelne jarke. Kjer so mostovi razstreljeni, delajo nove iz debel iu desk. Taki mostovi služijo seveda samo vojaštvu. V bližini Denderrnonde so neznani ljudje porezali telefonske žice. Župan občine jc dobil ukaz, da mora zato plačati 50.000 frankov kazni. Dali so mu odloga nekaj dni. Med tem je pa ušel na Nizozemsko. Francoski general odstavljen. Genf, 8. decembra. Francoski bri-gadni general Fancarcl je bil, kakor se poroča iz Bordeauxa, od poveljnika severnega krila odstavljen. Nov generalni guverner v Belgiji. . Bruselj. Novi belgijski generalni guverner general kavalerijc baron Bis-sing je prevzel svoje posle. Nemci razpostavili na pomorju težke topove. Iz Bruslja: Utrudljiva razvrstitev težke artiljerije ob belgijskem pomorju med Nieuportom in Knockejem je končana. Obrežje jc s topovi tako posejano, da bi bilo angleško vojno brodovje izpostavljeno največji nevarnosti, če bi se približalo obi*ežju. Angleško vojno brodovje se zato ne upa zapustiti Dovra. Sira h pred Nemci na Angleškem. Rotterdam. »Niemve Rotterdamsche Courant« poroča po zanesljivih informacijah, cla je koncentriranih v Angliji ^00.000 mož, na Škotskem pa 250.000, Te čete so pripravljene za eventualni napad Nemcev na Britanijo. Na smrt obsojen nemški konzul na Angleškem. London, 10. decembra. (Kor. urad.) Adolf Ahlers, na Angleškem naturali-zirani Nemec, ki je bil do izbruha vojske konzul nemške države v Suncler-landu in ki je bil obtožen veleizdaje, ker je pomagal Nemcem zapustiti Angleško, je bil pred sodni jo spoznan krivim in obsoje na smrt. Francoske šikane. Neapelj, 10. decembra. Francoske križarice neprestano nadlegujejo italijanske parnike. Obsodba nemških zdravnikov. »Berliner Tageblatt« poroča iz Rima: Na posredovanje amerikanskega poslaništva je zahtevala francoska vlada spise o razpravi proti nemškim zdravnikom. Vlada bo razsodbo najbrže razveljavila. Razna poročila. ODPRAVA UŽITNINSKEGA DAVKA NA DUNAJU. Dunaj, 9. decembra. (Kor. urad.) S cesarsko odredbo se oproščajo užitnin-skega davka pri uvozu na Dunaj za čas vojske zajci, jeleni, jelenovo meso, gosi, karpi, klini, polenovka in lupači, Določile so se tudi najvišje cene zajcem in jelenom. ODGODENJE OGRSKEGA DRŽAVNEGA ZBORA. Budimpešta, 9. decembra. Poslani-ška in magnatska zbornica sta bili danes odgodeni, ko je tudi magnatska zbornica potrdila sklepe poslaniške zbornicc. DAROVI AMERIKANSKIH OTROK ZA AVSTRIJCE. Genova, 9. decembra. (Kor. urad.) Severnoameriški parnik »Sason« je otrokom padlih avstrijskih in nemških vojakov namenjene darove izkrcal v Genovi. CENE KROMPIRJU V BEROLINU. Berlin, 9. decembra. (Kor. urad.) Višji poveljnik jc določil v Berolinu cene krompirju na 3-75 marke 100 kg, najboljšim vrstam pa s 4 markami s 15. t. m. Vstaja Burov. BURSKI GENERAL BAYERS MRTEV? Pretoria, 9. decembra. (Kor. urad.) Uradno se poroča: Ni še gotovo, če je general Bayers, ki je poveljeval Burom v Transvaalu, res mrtev. Med nekim bojem na bregu reke Vaal je skušal s svojimi prekoračiti reko med obstreljevanje. Videli so, da je Bayers padel s konja in je izginil v valovih. BOTEA UJEL PRI REITZU 820 BUROV. London, 9. decembra. (Kor. urad.) »Reuter« poroča iz Pretorije: Botha je ujel pri Reitzu 820 Burov. Vojska s Sriiijo. Dunaj, 10. decembra. Z južnega bojišča se uradno poroča z dne 9. decembra: En oddelek naših čei v Srbiji je zadel zahodno od mesta Gornji Mila-novac na močne sovražne čete in zato ni mogel prodreti. Da se izopnejo sovražnemu protisunku, ki se je pričel, so dobili posamezni deli ukaz, da sc umaknejo v ugodnejše postojanke. Južno od Belgrada naša ofenziva napreduje. Dne 8, decembra smo zaplenili 20 topov, en metalnik svetlobe in ujeli številne sovražnike. VELIKA BITKA NA SRBSKEM. Graški listi poročajo iz Milana: »Corriere della Sera« poroča iz Niša: Ko so Srbi iz strategičnih razlogov in vsled pomanjkanja municije zapustili razne pozicije med Drino in Savo, so dobili ojačenja in so prešli v ofenzivo pri Lazarevcu, Rudniku in pri Arangjelovcu. Bitka šc traja. Na bojišče sta došla kralj in princ Aleksander. AVSTRIJSKI POVELJNIK BELGRADA. Sarajevo. Kakor poroča Bosnische Post«, jc imenovan dosedanji trdnjavski poveljnik Sarajeva, generalni major pl. Gaala, za poveljnika mostne utrdbe in mesta Belgrada. Trdnjavski poveljnik v Sarajevu je postal generalni major Blechinger. SRBSKA VLADA PODALA IZJAVO. Niš, 10. decembra. (Kor. ur.) Srbski dopisni urad poroča z dne 8. t. m.: V včerajšnji seji skupščine jc podal novi kabinet vladno izjavo. PROKLAMACIJA NAŠE VOJNE UPRAVE V SRBIJI. Budimpešta. Časopisi prinašajo dve proklamaciji, ki ju je uprava avstrijske vojske v osvojenih krajih Srbije izdala. V prvi sc prepoveduje nošnja orožja, ki se mora izročiti bližnjemu avstrijskemu poveljstvu. Kdor se pokaže oborožen na ulico ali se v njegovi hiši najde orožje, bo takoj ustreljen. Druga proklamacija pravi: »Dogodilo se je, da je prebivalstvo, ki je ostalo v osvojenih krajih, streljalo iz zasede na avstro-ogrske čete. Avstro-Ogrska se vojskuje samo s srbskimi vojaki, ne pa s prebivalstvom. Ker se pa med vračajočim se prebivalstvom nahajajo tudi vojaki, oblečeni v civilno obleko, se s tem ukazuje, da je vsak za orožje sposobni Srb, od 16. do 60. leta, ki v osvojenih krajih stalno ali začasno prebiva, dolžan takoj ali najpozneje v 24 urah se oglasiti pri bližnjem vojaškem poveljstvu, Kdor se ne oglasi v tem roku, bo kaznovan s smrtjo. Poveljnik V. vojske.« VILA KNEZA MIRKA BOMBARDIRANA. »Naše Jedinstvo« poroča iz Kotora: Iz našega aeroplana je bila vržena bomba na vilo kneza Mirka, ki leži zunaj Budve. Uničila je streho. Ne ve se še, kdo je bil v vili in če se je nahajal lam tudi knez Mirko. SRBI PLENIJO LASTNO DEŽELO. Dnnaj, 9. decembra. (Kor. ur.) Poli-tisclie Korrespondenz« piše: Srbska armada pleni in ruši ob umikanju lastne kraje, predno jih izprazni. Naše čete so našle Za vla ko, Kamenič in Valjevo deloma zapuščene, oplenjene, razrušene ali požgane. Z vaščani, ki so ostali v zapuščenih krajih, so našo vojaške oblasti sestavile zapisnike, ki potrjujejo, da srbsko vojaštvo, prodno zapusti kraje, opleni prodajalne in stanovanja, hiše pa požge. Naši vojaki ne delajo izgredov. Plenjenja in požige so tudi nekateri naši častniki opazovali skozi daljnoglede. V ozemlju med Drino in Valjevom ni bilo nekaj dni nič prebivalcev. Srbska vlada jo, kakor se trdi, ukazala prebivalstvo zgnati skup v Valjevo; pozneje, ko so civilisti zavirali umikanje armade, so lastni vojaki civiliste nazaj pognali. Srbsko civilno prebivalstvo se vsled dovoljenja naše oblasti v velikih množinah vrača domov. ZIMA V MACEDONIJI IN NOVI SRBIJI. Solun, 7. decembra. Nekaj dni je že v Macedoniji hud mraz. Sneg je pokril gorovje. Toplomer kaže nekaj stopinj pod ničlo. Hudemu mrazu je zapalo že več žrtev. Vlaki iz Srbije prihajajo semkaj zamudo 10 do 12 ur, in sicer vsled snega, ki je zamedel celo progo, zlasti pa pri Ku manovu, kjer je dva metra visok. GRE SE ZA ŽELEZNICO: BELGRAD— SOFIJA—CARIGRAD. London. »Daily Chronicle« poroča iz Aten. Ojačenja avstrijske armade v Srbiji imajo namen polastiti se železnice Belgrad—Sofija—Carigrad. Na ta način bo pot za čete in municijo iz Nemčije v Turčijo prosta. Potem bodo lahko Avstrijci, Nemci iu Turki svoje čete koncentrirali tudi na Balkanu. Trojni spora in balkanske države. jo od zdaj naprej vojskovati le proti Angležem in da Italijanov v Libiji ne bodo vznemirjali, dokler ne bodo od njih napadeni. ITALIJA POMNOŽI POSADKE V LIBIJI. Milan, 7. decembra. »Corriere della Sera« poroča iz Rima, da odideta poleg brigade Ferrara — šest bataljonov — še dva nadaljnja bataljona v Libijo, katerih odpošiljatev se doslej ni nameravala. Poveljnik bo generalmajor Angeli. V ITALIJI VPOKLICANI KARABI-NERJI. Italijanska vlada je pozvala tri letnike karabinierov pod orožje. ------ ----■ Veliki nemiri v Lizboni. •Reichspost« poroča: V soboto so izbruhnili v Lizboni veliki nemiri. V Madrid niso že štiri dni došli portugalski časopisi liaiija. Dunaj, 10. decembra. »Reichspost« je izvedla v diplomatičnih krogih, da je trojni sporazum napravil v Atenah, Sofiji in Bukarešta nove korake, vendar povsod brez uspeha. Grško bi radi pridobili, da M pomagala Srbiji, pa kljub grožnjam v Atenah ni šlo. Prizadevanja v Bukareštu in Sofiji stremijo v glavnem za tem, da bi se ustanovila nova balkanska zveza, vendar Bolgari niso za to. Med nevtralnimi balkanskimi državami tudi ni nobene edinosti glede kompenzacijskega vprašanja. Stališče Avstrije je, da je Macetlo-nija bolgarsko ozemlje. GOLTZ PAŠA PRI BALKANSKIH VLADARJIH. Berlin, 10. decembra. Maršal Goltz bo na poti v Carigrad sprejet v Bukareštu in Sofiji v avdijenci od obeh kraljev. Razburkana visoka plima ira Norveškem Kristianija, 8. decembra. Izredno močna in viharna visoka plima je danes opustošila južno norveško obalo. Luke so zelo trpele. V Kristianiji se je dvignila voda 2 metra nad normalno stanje. Blago, ki je bilo naloženo na mostovih, obrežjih itd., je večinoma uničeno. V Frederikstadu so bila vsa nižja ležeča stanovanja preplavljena. Po ulicah so sc morali ljudje voziti s čolni. Poginilo jc veliko živine. Občinsko žitno skladišče in elektrarna sta uničena. V Oddi se je odtrgal nemški parnik »Friedrich VVilhelm« in sc vlegel na breg. Obrežni promet je bil prekinjen. Poroča se o številnih ponesrečenih ladjah, škoda se ceni na velike milijonov. TorEija v vojski. IZGREDI V APULIJI, — SPLOŠNA STAVKA V CORIGNOLI. Milan, 9. decembra. (Kor. urad.) »Corriere della Sera« piše: Položaj v Apuliji je radi brezposelnosti in radi podraženja živil resen. Bilo jc že več izgredov. V Corignoli so proglasili splošno stavko. Ne samo v Apuliji. marveč tudi v srednji in v južni Italiji jc prebivalstvo radi brezposelnosti vedno bolj razburjeno. V Barletti, kjer se je proglasila splošna stavka, so bili veliki nemiri. Množica je streljala iz samokresov in je obmetavala občinsko hišo s kamni. Zaprli so več oseb. SENUZI NAZNANJAJO ITALIJANOM, DA SE VOJSKUJEJO LE Z AN-GLEŽI. Carigrad, 8. decembra. (Kor. urad.) »Taswir-i-Efkiar« poroča: Veliki šejk Senuzov jc odposlal k Italijanom hc-rolde, cla formelno izjavijo, da se lioče- TUP.ŠKO URADNO POROČILO. Carigrad, 10. decembra. (Kor. ur.) Uradno sc poroča: Neki turški obmej ni oddelek jc zasedel v Kavkazu Tauš-hercl severno od 01ty. Turške ob mej! pri Aserbeidžanu bojujoče se čete so prodrle pri Somayu in Džihariju, dveb vzhodno ocl vilajeta Van ležečih krajih JAPONSKI ŠPIJONI V CARIGRADU. Carigrad, 10. decembra. Tu so areti rali sedem Japoncev, ki so osumljeni spijo-naže. PROTI BATUMU. Carigrad, 9. decembra. (Kor. uracl.j Uradno se poročajo naslednje podrobnosti: o uspehih turških čet na ozemlju reke Tschoroli: Turške čete so pred kratkem zasedle na ozemlju reke Tsclioroh višine mecl rekama Bordžike in Maraditmašal in pretrgale zveze, katere je napravil sovražnik med gornjim in spodnjim tekom reke Ordžar. Rusi so obupno poskušali, cla bi svojim odrezanim četam poslali pomoč, pa se jim ni posrečilo. Nek ruski konjeniški oddelek je bil popolnoma uničen. Ruska infanterija je imela strašne izgube. Močni turški oddelki, ki so pripadali koloni pri Artvvinu, so zasedli šavašt, druge bojne sile, ki so prodirale v okolici Ardanuša, pa vas Lašan. Neka druga turška kolona je došla v Sarator. Carigrad, 9. decembra. Tu pričaku* jejo, da bo Batum, ki je ono najvažnejših ruskih opirališč v Črnem morju, v par clneh padel. V južnovzhodnem delu Kavkaza ccnijo število oboroženih, ki so sc uprli Rusom, zelo visoko. MESTU BATUM GROZI OBKOLITEV. Carigrad, 9. decembra. (Kor. urad.) Listi poročajo: Operacije na kavkaški fronti so postale velevažne, ker se turške čete bližajo mestu Batum, ki mu grozi ob-kolitev. Turki sc bližajo tucli Ardahanu, ki zapira cesto v Kutais. SVETA VOJNA V FRANCOSKEM SUDANU. »Kolnische Volkszeitung« z dne 5. t. m. piše: Nemško časopisje priobčuje brzojavko iz Carigrada z dne 2. decembra, glasom katere so Senusiji v Šauji v južnem Marokku pognali v beg francoske čete pod poveljstvom generala Largou ter dosegli sijajne zmage tudi v ozemljih Kanem in Vadai. Na tej vesti, ki prihaja baje iz uradnega vira, je na vsak način eno napačno: da bi se bili boji vršili v Maroku. Da je v navedbi kraja pomota, izhaja že iz tega, da Senusiji prebivajo na vzhodnem robu Sahare, medtem ko leži Šauja na zapadni maroški obali krog Casablan-ke. Kako bi bili mogli Senusiji v tako kratkem času priti skozi celo Saharo? Uganka se razreši, ako namesto Maroka postavimo bolj gotovo francoski Sudan, ozemlje ob vzhodnem robu Čadskega jezera clo libijske puščave. Ain Galaka jc glavno mesto dežele Bor-ku; to mesto so Francozi zavzeli šele 27. novembra lanskega leta. Namesto general Largou se mora glasiti gene ral Largeau. To Je listi general, ki je 27. novembre .191:1, takrat še polkovnik, vodil napad na utrdbe Ain Gala-ko in bil zato povišan za generala. Va-dai je dežela, ki leži južno od Borku in Eunedi; njeno glavno mfesto Abešer so Francozi pred tremi leti osvojili. Kanem je dežela zapadno od Vadaija na severno-vzhodnem bregu Čadskega jezera. Iz tega izhaja, da divja vstaja v celem čadskem vojaškem ozemlju, iz-vzemši sultanat Bagirmi, ki je Franciji po vsej priliki ostal zvest. To bi seveda tudi brez svete vojne ne bilo nič čudnega, kajti kljub razmerno močni francoski posadki (27 stotnij, 1 baterija in škadron jezdecev na velblodih) si Francozi o varnosti teh-le za silo podvrženih, s fanatičnim prebivalstvom naseljenih in prostranih pokrajin niso nikoli delali iluzij. Taka vstaja bi najbrže dala posla celi posadki čadskega teritorija, tako da bi napadi na nemški Kamerun, ki so jih Francozi v začetku vojne ponovno poizkusili, ne bili več mogoče. Pač pa bi Francozi lahko prišli med dva ognja, ako bi nemške v Kamerunu nameščene čete izvedele o teh francoskih zadregah in bi s svoje strani začele zopet napadati. Zato bi bilo velikega pomena, ako bi se gornja vest izkazala kot resnična. SVETA VOJSKA V TUNISU. Carigrad, 10. decembra. Močne čete rodu Tuareg so se izjavile za sveto vojsko in korakajo proti Tunisu. RUSKA NASILSTVA. Carigrad, 10. decembra. (Kor. ur.) Uradno se poroča, da so hotele ruske vojaške oblasti s silo udreti v turški konzulat v Urmiji in pri tem pobile nekaj turških vojakov, ki so se jim upirali. Turškega konzula so na nezaslišan način mučili in nato odpeljali v Ti f lis. Nekaj perzijskih veletržcev so Rusi obtožili, da so Kurdom dobavili orožje in jih obsodili. VOJNO STANJE V MAROKU. Ziiricb. Iz mesta Marseille je dosedaj 30,000 mož vojske odposlanih v Maroko. Francoski generalni rezident je proglasil v Maroku vojno stanje. Frankfurt. Korespondent »Frankfurter Ztg. je izvedel v Bazlu od nekega francoskega diplomata, da namerava francoska vlaaa poslati v Maroko dva vojna zbora, da zaduši vstaSko muslimansko gibanje. Roiierdam. List »Ilet Vaterlancl« poroča iz Tangra: Vse zveze s Fezom so prekinjene in ni iz glavnega mesta nič znanega. Med Mavri vedno bolj vre, če tudi še ni bilo resnih bojev s Francozi. Milan, 9. decembra. Madridska poročila pravijo, da so francoske vladne oblasti mesti Fez in Maroko začasno izpraznile. Berolin, 10. decembra. »Vossische Zeitung« izve iz španskega vira, da Francoska odpošlje že drugi armadni zbor v Maroko. Genf, 10. decembra. Pariški »Herald« poroča, da. je francoski general-rezident preložil prestolnico iz Rabata v Tanger. Vsled vojnega stanja v Maroku je francoskemu časopisju prepovedano objavljati zasebna poročila. ANGLEŽI PORUŠILI EL KANTARO. Italijanski listi poročajo, da so Angleži popolnoma porušili vas E1 Kanta-ro, ki leži na azijskem bregu Sueškega preKopa. Francozi o z.avzeilu Lodzo. Kotterdam, 10. decembra. Pariški listi se tolažijo glede zavzetja Lodza, da je bilo to izstradano mestece, kjer žive le nemški špijoni. Sv. OCe za predrle. Rim, 9. decembra. V Vatikanu se govori, da namerava papež naprositi vojujočo se države, da bi se na vzhodnem bojišču poleg že zaprošenega en-tedenskega premirja Božiču, premirje obnovilo tudi trinajst dni pozneje, ko obhajajo Rusi svoj Božič. Rim, 9. decembra. (Kor. ur.1 »Giornale d'Italia« piše: Glede na uradno nepotrjeno poročilo, da je Vatikan pod-vzel iniciativo za premirje med božičnimi prazniki, se zdi, da se je Vatikan omejil le na to, da poizve mnenje vojskujočih se držav. Z druge strani se pa poroča, da je Rusija o nameri Vatikana poluradno obveščena posredovanje odklonila. Med Kitajsko in japonsko. Fraakobrod, 10. decembra. (Kor. urad.) »Frankfurter Zeitung« poroča iz Tokia: Kljub ponovnim protestom kitajske vlade ima Japonska še vedno r. dvema brigadama zasedeno šantung-sko železnico Dnevne novice. -f Leonova družba. V seji dne 9. t. m. je odbor namesto odstopivšega prof. J. Puntarja za odbornika kooptiral prof. dr. A. Merharja. — 1. številka »Časa« z zelo zanimivo vsebino izide že o Božiču. Novi udje naj se torej kmalu priglasijo. -f Hrvatje na srbskem bojišču. Povodom osvojitve mesta Belgrada je veliki župan IIideghethy poslal generalu Potioreku brzojavno čestitko, na katero je došel ta-le značilni odgovor: Za čestitke, izrečene mi v imenu sremske žu-panije se najlepše zahvaljujem ter zagotavljam, da so k dosedanjim uspehom posebno odlično pripomogle hrvatske čete. + V spomin prestolonaslednika. Tajni svetnik Sztereny piše v »Magyar Hirlapu«; Nekaj topov med tistimi, ki so bili zaple-njei v Belgradu, naj bi postavili pred rak-vo v Arstettenu. Nameravani spomenik rajnemu prestolonasledniku v Sarajevu na mestu, kjer je bil umorjen, naj bi se ulll iz srbskih topov. — Pogreb barona Heina. Dunaj, 9. decembra. C. kr. korespondenčni urad poroča: Danes je bil pogreb bivšega kranjskega deželnega predsednika Viktorja barona Heina. Ob blagoslov-Ijenju mrliča so bili navzoči: višji dvorni mojster kne Montenuovo s soprogo, ministrski predsednik grof Sturgkli, minister baron Heinold in baron pl. Bu-rian, namestnik Bienerth in predsednik najvišjega računskega dvora. Njegovo Veličanstvo je odposlalo vdovi so-žalno brzojavko. Nadalje so kondolira-li: nadvojvoda Ljudevit Viktor in nad-vojvodinji Marija Terezija in Marija Anuncijata. — Iz lavantinske škofije. G. častni kanonik in dekan pri Sv. Magdaleni v Mariboru Simon Graberc je nevarno obolel. Lotila se ga je pljučnica. Priporoča se v molitev. — Prestavljena sta čč. gg. kaplana Jos. Lončarič ocl Sv. Jurija ob Ščavnici h Kapeli in Ivan Časi od Sv. Miklavža pri Ormožu v Ormož. —- Župnije so nastopili: čč. gg. župniki Anton Veternik v Žalcu, Ferdinand Pšunder pri Sv. Bolfanku v Slov. goricah in Franc Stuhec v Št. Jurju ob Ščavnici. — Proti framskemu župniku č. g. Francu Muršiču je, kakor se uradno od mariborskega državnega pravd-ništva poroča, preiskava popolnoma ustavljena. — Cesarska slavnost v knezošk. zavodu sv. Stanislava, št. Vid nad Ljubljano, dne 2. decembra 1914. V proslavo šestinšestdesetletnice slavnega vladanja Nj. Veličanstva cesarja Fi •anca Jožefa I. so se zbrali učenci kn.-šk. zavoda sv. Stanislava s svojimi učitelji in vzgojitelji dne 2. decembra ob 8. uri zjutraj v kapeli. Gosp. rektor zavoda monsignor dr. Janez G n i d o -v e c je naj poprej kratko in jedrnato, navdušeno in navduševalno nagovoril zbrano mladino. Stavil je našega cesarja kot kneza miru, ki je bil pa v svoji visoki starosti prisiljen zgrabiti za orožje, da brani častitljivo habsburško državo zoper vse njene sovražnike. Omenil je edinost vseh narodov v boju za cesarja in domovino, posebno pa je povdarjal, s koliko hrabrostjo in neomajno zvestobo se borijo naši slovenski vojaki za ljubljenega vladarja. To zvestobo in slavnoznano zvestobo naših pradedov je stavil gojencem za zgled, kako morajo tudi oni vedno zvesti ostati v ljubezni do habsburške vladarske rodovine, v ljubezni do habsburške države, naše ljube Avstrije. — Zvestoba je naša dolžnost! tako je vzkliknil govornik s povzdig-njenim glasom. Nato je izrazil svoje posebno veselje, da so vsi gojenci dne 2. decembra prostovoljno darovali sveto obhajilo za ljubljenega vladarja; vzpodbujal jih je iznova, naj tudi nadalje goreče molijo za cesarja in domovino. S presrčno željo, naj bi kmalu zopet užival naš presvetli cesar blaženi mir in se veselil mirnega življenja svojih narodov, z željo, da bi zavladal na svetu oni mir, ki so ga oznanjevali angeli ob rojstvu Odrešenilca sveta, je zaključil gospod rektor svoj govor. Nato je imel gospod rektor cesarsko mašo, pri kateri so gojenci peli posebno izbrane pesmi. — Po sv. maši so se zbrali učenci v. učitelji in vzgojitelji v veliki dvorani pred cesarjevo podobo, ki je bila lepo okrašena s cvetljicami. Tu je imel profesor Jožef K r ž i š n i k slavnostni govor. Razložil je najprej pomen letošnjo slavnosti 2. decembra, potem pa je pokazal, kako je naš cesar naš gospodar, naš oče in naš varuh. Opozoril je posebno zbrane učence, kako je naš cesar pospeševal šolstvo in koliko se mu imamo tudi mi Slovenci zahvaliti. Povdarjal je, kako se je naš cesar vedno izkazal kot katoliški vladar in kot varuh vere; kako je ščitil zatirane in sirote, kako so mu pri srcu otroci. Zato si je pa naž cesar pri- dobil srca vseh podložnikov, ki Ga vsi ljubijo kakor svojega očeta in radi poslušajo Njegov glas. To se je posebno pokazalo za časa splošne mobilizacije, ko so se na cesarjev poziv odzvali vsi za orožje sposobni možje in mladeniči Cesarjeva oseba je združila vse narode, da se v lepi edinosti borijo proti skupnim sovražnikom; iz ljubezni do cesarja in domovine prelivajo kri. Tudi slavnostni govornik je ob sklepu želel, naj bi naš cesar po slavni zmagi priboril Sebi in Svojim narodom trajni mir, ki naj bi ga potem užival do skrajnih mej človeškega življenja. Navdušenemu pozivu govornikovemu, naj cesarju zakličejo »Živio«, so se vsi navzoči navdušeno odzvali. S cesarsko pesmijo se je slavnost zaključila. — Cerkvene slavnosti in slavnosti v dvorani se je udeležil tudi upravni častnik gospod Karel Glaser, c. in kr. poročnik v rezervi, ki biva tu, da priredi del zavoda za zasilno rezervno bolnišnico. — Proslava zavzetja Belgrada v Novem mestu. Dne 2. decembra zvečer ob V&7. uri je z novomeškega magistrata pokal mali topič, last stotnika garde, katerega je sam municiral. Zvonili so vsi zvonovi. S tem je bil razglašen p'dec Belgrada. Liudstvo je z nepopisnim veseljem pozdravljalo padec stolnega mesta Srbije. Množica je navdušeno klicala »Živio!« cesarju in naši zmagoviti armadi. — Drugi dan je bila ob 10. uri v kapiteljski cerkvi sv. maša v proslavo šestinšestdesetletnega vladanja Njegovega Veličanstva in v proslavo zmage avstrijskega orožja. Tej je prisostvovala novomeška garda z godbo, uradništvo, gimnazijski in ljudskošolski učenci in učenke ter Novomeščani. Cerkev je bila natlačeno polna. Na vseh javnih in zasebnih poslopjih so razobesili zastave. Zvečer je godba novomeške garde korakala z gardisti, kateri so nosili lampi-jone, po mestu do glavarstva in od tu pred farovž in po glavnem trgu v spodnji in zgornji del Kandije. Spremljala je godbo množica, prepevajoč cesarsko in druge domoljubne pesmi. Po končanem slavnostnem obhodu je povabil stotnik garde, Bergman, godbo in prisostujoče gardiste v gostilno k nekdanjemu »Brunerju«, da proslavijo padec Belgrada. Telegrafično se je tudi na prošnjo novomeškega glavarja podaljšala policijska ura za gostilne do 11, in za kavarne do 12. ure. Omeniti moramo, da je ljudstvo tudi z dežele prihitelo v mesto in prirejalo navdušene ovacije našemu vladarju in pokazalo velikansko radost nad padcem gnezda zarotnikov — Belgrada, Padec stolnega mesta Srbije je nam prvo zadoščenje. Hočemo še drugega zadoščenja! — Bela žena. Umrl je v mariborski bolnišnici ptujski trgovec Julij Pouch, na severnem bojišču se je na-lezel neke bolezni, ki ga je umorila. Prepeljali so ga v Ptuj, kjer je pokopan ob strani svoje matere. — Pri Sv. Andražu v Slov. goricah je umrl veleposestniški sin Feliks Ilešič, sin dobro-znane rodbine. — V Novi vasi pri Mariboru je preminul 85 letni zasebnik Ivan Kaiba. — Dne 8. decembra je umrl upokojeni okrajni zdravnik dr. Herman Koch. — Odlikovanje. Knez Maks Egon Fiirstenberg in njegov sin sta odlikovana z železnim križem, — Padel je v bojih v Karpatih čr-novojniški nadporočnik Friderik D i e h 1, ministrski svetnik v ministrstvu za javna dela. — Od »mrtvih« vstala. S prvimi četami, ki so pohitele v začetku meseca avgusta proti severu, za dom med bojni grom, podal se je tudi France Kljun, 27. domobr. polka, doma iz Ribnice (Male rnlake). Kakih 14 dni po bitki pa je pisal njegov rojak svojemu očetu sledeče: »Pojdite, dragi oče, na Mlako in povejte Kljunovim, da je Franceta Kljuna popolnoma raznesla šrapnela.« Kaka žalost in bolest je prevzela ob tej novici starše, sestre in brata in koliko solza se je prelilo, si lahko vsakdo misli. In tako so po tem dogodku potekali tedni in meseci. Pred par dnevi se je pa oglasil pri Kljun o vili poštni sel s pismom, ki je prišlo iz Ruskega. Oglasil se je od mrtvih vstali France Kljun, ki piše, da leži v ruski bolnici Charkov in da jc bil ranjen v desno roko in v levo nogo, da je skoro že do malega zdrav. Da se je staršev bolest spremenila v veselje, je umljivo. — Ko so naši hrabri slovenski polki odhajali na bojišče, v obrambo domovine, je moral ž njimi vred tudi Jože .Tanežič iz Ilovice pri Ljubljani. Odšel je na severno bojno polje. Kmalu je prišel v ogenj. Slišal je grmenje topov, prasketanje pušk, videl ogenj in bliske granat. Krogle so podirale, kogar so zadele, granate so lomile stoletna drevesa. Grmelo in pokalo je tako, da ni sam svojega glasu slišal. Konec koncev pa je bil, da je Jože Janežič prišel Rusom v roke. Odpeljali so ga preko prostrane Rusije v gubernijo Saratov, ki se razprostira v iužnovzhodni Rusiji. Minili so tedni in meseci, a o Jožetu ni bilo ne sledu, ne glasu. Oče je bil ves potrt, materi je ležala na srcu žalost kakor težak kamen. Ko so dobili otl Jožetovega znanca celo pisanje, da je njih sin Jože padel na bojišču, je vsa družina jokala in žalovala po njem. Ali prezgodaj so žalovali za »mrtvim« Jožetom. Dne 7. t. m. so dobili iz daljnega ruskega mesta At-karska karto, ki jo je napisal sam Jože. Kakor prežene zlato solnce duhomor-no meglo, tako je ta karta pregnala vso žalost in bridkost iz Janežičeve družine. Jako so žalovali za njim in že molili za njegovo dušo, zato so zdaj tem bolj veseli, ker jim je Jože sam pisal in povedal, »da je še med živimi, in cla se bodo še videli, če Bog da.« — Vipava. Ob priliki padca Belgrada je bila tudi Vipava v zastavah in med potrkavanjem zvečer cel trg razsvetljen. — Tudi po vaseh, zlasti na Gočah, kjer so pozno v noč tudi na čast zmage streljali. — Kakor čujemo, je te dni prestavljen dolgoletni vipavski orožniški postajni voditelj g. Turk na Dolenjsko. — Vreme imamo do sedaj slabo, deževno, upamo, da pride kmalu burja in nam zopet spravi blato 8 cest. — V adimir pl. Trščec-Branjski, inten- dant kr. deželnega gledališča v Zagrebu, je postal veliki župan bielovarsko-križe-vaške županije. — Novi osjesKi brigadir. Liesar fe imenoval polkovnika Matasiča, poveljnika 25. domobranskega polka, za poveljnika 84. domobranske pehot, brigade v Osjeku. — Z južnega bojišča se je včeraj vrnil ranjen uradnik deželnega odbora kranjskega g. poročnik Potokar, Krogla mu je prodrla levo stran obraza in izšla za levim ušesom. — S srebrno kolajno za hrabrost pred sovražnikom je bil odlikovan slovenski dragonec Jernej Kirbiš od dra-gonskega polka št. 5. — Kozaški konji v Mariboru. Mariborski meščan Lienirtger je kupil na Ogrskem 8 kozaških konjev in jih spravil v Maribor. — Nagloma je umrl na kapi magi* stratni ravnatelj na Dunaju dr. Maks Weiss. — Umrl je v Bovcu učitelj Josifl Gvanin. — Padel je na severnem bojišču Franc Kotar, pismonoša iz Kandije. Svoji ženi je pogosto dopisoval z bojnega polja, da je zdrav. Dne 7. t. m. je pa prišla brzojavka, da je Kotar od šrapnela zadet umrl. Umrl je častne smrti za domovino in tako prejel venec mu« čeništva. — Na južnem bojišču je bil ranjeni revizor »Zadružne zveze« g. Valentin Oblak. Sedaj je v bolnici v Valjevu, — Ukrajinske šole na Dunaju. Dne 26. novembra se je pričel redni pouk na ukrajinski ljudski šoli in ukrajinskem učiteljišču na Dunaju. Tudi na ukrajinski gimnaziji se že redno poučuje. — Padel je na severnem bojišču orož« niški nazivni stražmojster Jožef Rak. -- Umrl je v Celju g. Janko Dolinšek, trgovski sotrudnik. — Padlega častnika oropal. Rezervni korporal 27. pešpolka gostilničar Mayer z Zgornjega Štajerskega je na severnem bojišču padlega stotnika Ferlinca oropal za 22.000 K in pobegnil. Mayerja so sedaj prijeli v Debrecinu. — Kolera. Dunaj, 9. decembra. C« kr. korespondenčni urad poroča o nar znanjenih slučajih kolere dne 9. t. m.: po en slučaj na Moravskem, v Opavi in na Dunaju. Gre za vojake, ki so se vrnili z bojišča. — Zabrze — Hindenburg. Zabrze-ški občinski svet je sklenil, da se ima krajevno ime Zabrze spremeniti v Hindenburg. V to svrho je brzojavno prosil feldmaršalovega dovoljenja. — Z Viča. Tukajšnja šestrazrednd ljudska šola z osmimi vzporednicami, ki šteje okoli 1000 šoloobveznih in krog 900 šoloobiskajočih otrok, je bila vsled nastanitve vojakov - novincev zatvor-jena od 24. oktobra do 30. novembra. — Kakor se čuje, dobimo na Vič za Božič zopet vojake, in sicer kar 500 rekon-valescentov (okrevalcev), da si utrde tukaj svoje potrebno zdravje ter zado-be pod svežim podnebjem novih moči proti sovražniku. — Redni šolski pouk se prihodnji teden prekine vnovič — za koliko časa, ve samo On, ki je nad nami! — Naše šolaricc višjih razredov so pod nadzorstvom gospodičen učiteljic pindno pletle zimsko obleko za ranjeno vojake. Izdelke smo poslali potom c. kr. okr. glavarstva »Rdečemu križu«, ne- kaj pa se jih je porazdelilo med domaČe vojnike-Vičane. Denar za volno smo dobili od kr. šolskega sveta, od podružnice »Rdečega križa«, nekoliko smo pa nabrali pri dobrih ViCanih. — Sveti Nikolaj je vzlic hudim in slabim časom tudi letos obiskal naše male, obdaro-vavši jih v prav lepem številu na večer pred svojim godom v društveni dvorani s primernimi darovi. Vsem darovalcem bodisi v denarju, bodisi v blagu za vojake - ranjence in za obdarovane otročiCe kličemo: »Bog plačaj!« — Oklep proti infanterijskemu ognju. »Bayr. Kurier« poroča, da so te dni na monakovskem vojaškem strelišču preizkusili oklep, ki naj bi vojake obvaroval pred kroglami iz pušk. Oklep je iznašel Monakovčan Jakob Birkert. Pri preizkušnji so streljali na oklep iz francoskih in angleških pušk iz daljave 50, 100, 150, 200 in 300 m. Nobena krogla ni prebila oklepa. Oklep je nare-jen v dveh primerkih: za francoske krogle tehta 7 in tri petine funta, za angleške pa 10 in dve šestini funta. Barva je modrosiva kakor vojaške uniforme. Da-li je oklep praktično pora-ben, bodo odločile poklicane vojaške oblasti. — Železniška nesreča v Pusterski dolini. Iz Inomosta poročajo 7. decembra: Med postajama Vierschach in Weitlahn-brunn v Pusterski dolini sta 6. t. m. zjutraj ob štirih z veliko silo trčila skupaj dva tovorna vlaka, katerih enega sta vlekli dve lokomotivi. Vse tri lokomotive in 15 vagonov je skočilo iz tira in se močno poškodovalo. Osem železniških uslužbencev je bilo več ali manj težko ranjenih, oba kurjača pa smrtnonevarno. Gmotna škoda je znatna. Vojaštvo je odstranilo ovire in progo zopet vpostavilo v obrat. milanske novice. lj Za božičnico ranjencem v ljub« ljanskih bolnišnicah sprejema darove naše upravništvo. Naj bi takoj za to božičnico po svoji moči prispeval vsak, ki bere te vrstice. lj Člani katoliškega društva rokodelskih pomočnikov in katoliškega mladenlškega društva so poleg tega, da so se s S. K. S. Z. udeležili proslave 66-letnega vladanja Nj. Veličanstva v nedeljo, dne 6. decembra, v frančiškanski cerkvi, na praznik Brezmadežne, zaščitnice Avstrije, skupno prejeli sveto obhajilo v Križankih in ga darovali za presvetlega vladarja in za svoje tovariše, ki so v vojski. Pred sveto mašo je imel nagovor društveni predsednik č. gospod Alojzij Stroj. Razložil je, kako je cesar Ferdinand III. dne 18. maja 1647. izročil Avstrijo v varstvo Brezmadežni in da je ukazal postaviti v spomin na ta dogodek na Dunaju lep kip Marijin. Nj. Veličanstvo cesar Franc Jožef I. si je hotel vnovič zagotoviti pomoč nebeške Kraljice, ko je dne 22. maja 1855. po njegovem ukazu šla velikanska svečanost-na procesija iz cerkve svetega Štefana do spominskega kipa Marijinega. S tem pomenljivim ukazom in češ Cen jem Marijinim nam je Nj. Veličanstvo zgled, kako naj vsi, ki se sedaj z orožjem ne vojskujejo, z orožjem molitve pomagajo do slavne zmage. lj Naši junaki na jugu. Z južnega boji šča smo dobili: Dne 2. decembra je bilo odlikovanih 30 mož našega 7. lovskega bataljona s srebrno hrabrostno svetinjo II. razreda. Žal, bilo je samo 10 mož, katerim je g. major po kratkem nagovoru, v katerem se je spominjal padlih in ranjenih, pripel med grmenjem sovražnikovih topov, na prsi odlikovanja. Med odlikovanci so: San. podčastnik Lovrenc Šlibar, železničar v Ljubljani; podlovec Aleksander Tuše k, slikar v Ljubljani; lovec Franc Kosec, čevljar v Spod. Šiški. Ti so dobili srebrno hrabrostno svetinjo II. razreda. Ljubljanski magistratni uradnik Slapničar je dobil najvišjo pohvalo. Za odlikovanje je zopet predlaganih večje število mož iz zadnjih bojev. lj Vesti o bivšem županu Hribarju, da bi bil obsojen, in sicer v večletno ječo, niso resnične. lj Poziv častnikom. Vsi častniki in častniški aspiranti (vojaški uradniki in uradniški aspiranti), ki so se ranjeni ali bolni vrnili z bojišča in se nahajajo v gar-nizijskih ali rezervnih bolnicah, v zavodih prostovoljne sanitetne službe, v civilnih bolnicah ali v domači oskrbi ali sicer na dopustu, oziroma kot lahko ranjeni in re-konvalescenti pri nadomestnih skupinah ali sploh sicer kje v službi in katerih stanje le količkaj dovoljuje, se morajo v času od 16. do 18. decembra 1914 med 9. uro dopoldne in 2. uro popoldne osebno zgla-siti pri štacijskem poveljstvo svojega bivališča, oziroma pri najbližjem štacijskem poveljstvu. Gažisfi (aspiranti), ki jim je nemogoče osebno priti k šlacijskemu poveljstvu, se morajo pismeno ali pa po kaki drugi osebi zgtasiti pri štacijskem poveljstvu in poslati vojaškozdravniško spričevalo. Dopustnice ie treba prinesti s seboj. lj Čast takim fantom. V garnizij-ski bolnišnici v Ljubljani ležita dva Egipčana, sinova slovenskih mater. Sta uradnika banke v Aleksandriji. Nikdo ju ne bi iskal, tudi nista imela namena priti kdaj v Avstrijo, vendar, ko je klical cesar, sta šla, da stopita pod zastavo domovine. Mrzlo podnebje jima je nakopalo bolezen, bolna sta, če se kdo čudi, da sta prišla, se začudita, kako bi ne prišla ,ker je klical cesar in smatrata to za svojo častno dolžnost. To naj bo zgled onim, ki se umikajo, če mogoče, vojni dolžnosti; to kaže, kako je zvesla slovenska kri Avstriji. Čudno je tudi, cla poudarjata Egipčana, da sta Slovenca, a znata komaj par sloveskih besed. Zdaj se učita materinega jezika z veliko vnemo. Na Slovenskem je pa polno Slovencev, ki taje svoj jezik in svojo narodnost. Uradni izkazi izgub. Izgube 7. pešpolka. Ahac Friderik (10), ranjen; Adlasnik Simon (10), ranjeni Auernik Kajetan (12), ranjen: Bije) Jožef (10), ranjen; Binder Ivan (11), ranjen; Bradač Kazimir (12), ranjeni Broč Jaroslav (12), ranjen; Brod Janez (10), ranjen; Broz Jožef (11 j, ranjen; Bučovnik Leopold (13), ranjen; Dobernik Peter (11), ranjen; Decarli Janez (10), ranjen; Dobernik Franc (12), ranjen; Drahašnik Jožef (9), ranjen; Drolle Janez (10), ranjen; Felfernik Julij (9), ranjen; Felfernik Rudolf (11), ranjen; Golob Peter (11), ranjen; Goričnik Anton (12), ranjen; Goričnik Rudolf (9), ranjen; Gostenčnik Franc (9), ranjen; Grabičnik Tomaž (10J, ranjen; Grafenauer Jurij (11), ranjen; Habič Friderik (12), ranjen; Hanšič Maks (12), mrtev; Jahn Franc (10), ranjen; Jese-ničnik Anton (12), ranjen; Jošt Jakob (11), ranjen; Kampoš Anton (9), ranjen; Kirbis Mihael (101, mrtev; Knehs Tomaž (11), ranjen; Koschier Raj-mund (9), ranjen; Koslovlč Anton (10), ranjen; Krainer Julij (12), ranjen; Krivograt Franc (9), mrtev; Krotič Karel (10), ranjen; Kugi Tomaž (10), ranjen; Lassnik Adam (10), ranjen; LeSanc Franc (10), ranjen; Mahor Mihael (10), ranjen; Mavrič Jakob (9), ranjen; Majcen Jakob (9), ranjen; Mel-her Urban (9), ranjen; Milertič Marij (12), ranjen; Morč Peter (10), ranjen; Mošič Engelbert (11), ranjen; Mozenič Franc (10), ranjen; Munda Viktor (9), mrtev; Nazinovič Jakob (10), ranjen; Nemič Filip (11), ranjen; Oraš Feliks (12), ranjen; Oster-žnik Emerik (10), ranjen; Pance Janez (11), mrtev; Parišek R. (12), ranjen; Paulič Alojzij (9), mrtev; Paulič Jakob (11), ranjen; Peitler Franc (11), ranjen; Petek Tomaž (10), mrtev; Pečenik Franc (12), ranjen; Pečnik Jožef (12), ranjen; Petušnik Ambrož (9), ranjen; Piber Primož (12). ranjen; Plpp Matija (11), mrtev; Pobega Avgust (11), ranjen; Podhov-nik Leonhard (11), mrtev; Podobnik Gašper (9), mrtev; Pogarec Anton (11), ranjen; Potisk Janez (10), mrtev; Pupič Rudolf (11), ranjen; Ragl Jožef (9), ranjen; Rainer Jožef (9), ranjen; Rainer Pan-kracij (11), ranjen; Rankovič Jožef (U), ranjen; Retčer Janez (11), ranjen; Rlabec Alojzij (11), ranjen; Rigelnik Janez (9), ranjen; Ropp Janez (9), mrtev; Šinigoj Andrej (10), ranjen; Skubec Franc (10), ranjen; Smolnik Konrad (9), ranjen; Smuk Gregor (12), mrtev; Snedl Jakob (12), ranjen; SnedI Janez (12), ranjen; Srebre Mihael (10), ranjen; Tomšič Janez (10), ranjen; Ušnik Jernej (12), ranjen; Vretenar Simon (9), ranjen; Vončina Feliks (12), ranjen; Vrišnik B. (9), ranjen; Zamina Edvard (12), ranjen; Žok Evgen (11), ranjen. Izgube 26. domobranskega polka. Bastič Alojzij (2), ranjen; Berglez Jožef (10), ranjen; Bermež Jožef (2), ranjen; Dobaj Edvard (2), ranjen; Frass Matija (10), ranjen; Frass Mihael (2), ranjen; Juranovič Franc (10), ranjen; Jurše Mihael (2), ranjen; Klajdarič Franc (10), ranjen; Klobasa Franc (2), ranjen; Kmetič Ivan (2)) ranjen; Kocbek Karel (2), ranjen; Kolarič Ludovik (10), ranjen; Kolbl Ludovik (10), ranjen; Krajnc Alojzij (2), ranjen; Kšela Franc (10), ranjen; Leber Raj-mund (2), ranjen; Lerner Franc (10), ranjen; Matu-šec Janez (2), ranjen; Ogrizek Janez (2), ranjen; Ogrizek Leopold (10), ranjen; Peitler Avgust (2), ranjen; Pogačnik Ernest (2), ranjen; Prebil Franc (2), ranjen; Puh Nikolaj (2), ranjen; Pulko Anton (2), ranjen; Pungeršek Jakob (2), ranjen; Pušnik Jožef (10), ranjen; Puc Jožef (10), mrtev; Sakšek Franc (2), ranjen; Semenič Jožef (10), ranjen; Se-nica Alojzij (2), ranjen; Stager Leopold (2), ranjen; Stebl Leopold (10), ranjen; Vantur Anton (2), mrtev; Vedenik Franc (10), ranjen; Verbek Franc (2), ranjen; Vesjak Jakob (2), ranjen; Vrus Jožef (10), ranjen; Zadravec Peter (2), ranjen; Žnidarič Alojzij (10), ranjen. Številka pri imenu pomeni stotnijo. 9. poljski topniški polk. Andreje Rudolf, 2. baterija, ranjen; Dolinšek Jožef, 4. baterija, ranjen; Flegerič Jožef, 4, baterija, ranjen. IZ IZKAZA IZGUB Št. 74. Andrejčič Janez, 8. lov. bat., ranjen; Baloh Jožef, 8. lov. bat., ranjen; Birk Janez, 7. lov. bat., ranjen; Bizjak Lovrenc, 27. črnovoj. pp., 7. stot., iz Tolmina, mrtev; Bregar Aleš, 27. črnovoj, pp., iz Trojan, ranjen; Brglez Janez, 26. dom. p., iz okolice Celja, ranjon; Brilej Anton, 7. lov. bat., ranjen; Brodnik Franc, 8. lov. bat., ranjen; Čekada Andrej, 7. lov. bat., ranjen; Cergolj Leon, 8. lov. bat., 3. stot., ranjen; Černec Alojzij, 27. črnovoj. pp., 8. stot,, ranjen; černota Andrej, 27, črnovoj. pp., iz Loga, ranjen; Crečun, 27. pp., 16. stot., ranjen; Cvelbar Franc, 7. lov. bat,, ranjen; Drobnič Franc, 27. črnovoj. pp., ranjen; Dular Jožef, 27. črnovoj. pp„ 6. stot., iz okolice Krškega, mrtev; Dulc Janez, 27. črnovoj. pp., 7. stot., ranjen; Gabrejelčič, 8. lov. bat., 3. stot., mrtev; Gabrijelčič Anton, 8. lov, bat., 2. stot., ranjen; Gajšek Mihael, 8. lov, bat., 3. stot., ranjen; Gerčer Janez, 5. drag. polk, mrtev; Golob Jožef, 27. črnovoj. pp„ 8. stot., ranjen; Golob Rudolf, 8. lov. bat., 2. stot., ranjen; Golob Janez, 27. črnovoj. pp„ 6. stot., iz Št. Ru-perta, ranjen; Gornik Janez, 3. polj. havbični polk, l/II. bat., mrtev; Gradišek Franc, 27. Črnovoj. pp., 7. stot., ranjen; Gregorčič Anton, 27. črnovoj. pp., 8. stot., ranjen; Hočevar Janez, 27. črnovoj. pp.. 7. stot., iz Postojne, mrtev; Hribar, 27. pp.. 15. stot., ranjen; Hribar Gustav, 8. lov. bat., 4. stol., ranjen; Ilič Simon, 8, lov, bat., 4. stot., ujel; Jarc Vinko, 8. lov. bat., 4. stot,, ujet; Jazbinšek Mihael, 27. črnovoj. pp., ranjen; Jelenčič, 27. pp., 15. stot., mrtev; Jelaršič Alojzij, 27. črnovoj, pp., 6. stot., iz Cerkelj^ ranjen; Jugovar, 27. pp., 16. stol., mrtev; Juršič franc, 27. črnovoj. pp., ranjen; .iuršič Jožei, 27. črnovoj. pp., 8. stot.. ranjen; Juvan Franc, 8. lov. bat., 3. stol., mrtev; Kačar Mihael, 27. črnovoj. pp., iz Kala, ranjon: Kaslclec Janez, 27. črnovoj. pp.. 6. stol., mrtev; Križan Štefan, 27. črnovoj, pp., 6. stot., ranjen; Lumpič Franc, 27. črnovoj. pp., iz Frečnc, ranjen; Lamprečnik Janez, 27. črnovoj. pp., 8. stot., ranjen; Lesar Franc, 7. lov. bat., ranjen; Lukek Franc, 27. črnovoj. pp., 6. stot., ranjen; Mahorič Alojzij, 8, lov. bat., mrtev; Malič Janez, 7. lov. bat., ranjen; Marenčič Janez, 27. črnovoj, pp., 8. stot., ranjen; Markovič Janez, 27. črnovoj. pp., 7. stot,, mrtev; Miklič Jožef, 27, črnovoj. pp., 8. stot., iz Ambrusa, ranjen; Mohor Jožef, 27. črno-vojniški pp., 8. stot., iz Toplic, v .i cn; Naglič Anton, 7. lov. bat., ranjen; Ncu. •• n Peter, 7. lov. bat., ranjon; Ncžič Ivan, 8. lov. bat., ujet; Novak Ja nez, 27, črnovoj, pp., iz Podzemlja, ranjen; Novel Jakob, 27. črnovoj. pp., ranjen; Obrekar Valentin, 8. lov. bat., ranjen; Ogris Andrej, 8. lov. bat., ranjen; Ogris Valentin, 8. lov. bat., ranjen; Ovsenck Jakob, 8. lov. bat., 2 .stot., ujet; Pajk Andrej, 27. črnovoj. pp., iz Zagorja, ranjen; Papež Franc, 27. črnovoj. pp„ ranjen; Patrata Viktor, 8. lov. bat., 2. stot., mrtev; Pirih Andrej, 8. lov. bat., ranjen; Planinčič Franc, 3. polj. havb. polk, 1/2. bat., ranjen; Pleše Janez, 27. črnovoj., pp., iz Kočevja, ranjen; Poljanšek Ignacij, 3. polj. havb. polk, 2/2. bat., iz Brežic, ranjen; Povhe Janez, 27. črno-vojniški pp„ 7. stot., iz Doba na Dolenjskem, mrtev; Poženel Karel, 27. pp., ranjen; Primožič, 27. pp., 13. stol., mrtev; Prosinc Ignacij, 8. lov. bat., ranjen; Rabič Jožef, 8. lov. bat., ranjen; Rantič Janez, 7. lov, bat., ranjen; Regar Janez, 8. lov. bat., ranjen; Remic Filip, 27. črnovoj. pp., 6. stot., iz Krškega, ranjen; Remič Mihael, 3. polj. havbični polk, t/II. bat., iz Loke pri Celju, mrtev; Repnik Luka, 8. lov. bat., ranjen; Salmič Anton, 27. črnovoj. pp., iz Doba na Dol., ranjen; Sason Andrej, 27. črnovoj. pp., iz Podgorc pri Gorici, ranjen; Sekolj Jožef, 27. črnovoj. pp., ranjen; Skvarča Janez, 8. lov. bat., 2. stol., mrtev; Splet Franc, 27. črnovoj. pp., ranjen; Štancar Jožef, 7. lov. bat., ranjen; Stegne Jurij, J7. črnovoj. pp., iz Vinice, ranjen; Steiner Franc, 8. lov. bat., 1. stot., mrtev; Susič Franc, 8. lov. bal., 1. stot., ranjen; Terčič, 27. pp., 15. stot., mrtev; Tomažič Jožef, 27. črnovoj. pp., 7. stot., ranjen; Tomažič Jožef, 8, lov. bat., 4. stot., ranjen; Travan Friderik, 27. črnovoj. pp„ ranjen; Trbošek Janez, 27. črnovoj. pp., 8. stot., ranjen; Učakar Franc, 27. črnovoj. pp., 7. stot., iz Ponikve, mrtev; Uljančič Mihael, 3. polj. havb. polk, 2/II. bat., ranjen; Ve-hovec Janez, 8. lov. bat,, 2. stot., mrtev; Vešnik Franc, 8. lov. bat., ranjen; Vidal Alojzij, 27. črno-vojniški pp., ranjen; Vidmar Jožef, 27. črnovoj. pp., ranjen; Zaviršek Janez, 27. črnovoj. pp„ iz Trebelnega, ranjen; Zidar Franc, 27. črnovoj. pp., iz Moravč, ranjen, Poročnik 26. dom. p. Graf Leopold ujet v Čemabarju, okraj Pensa, Rusija, Najpopolnejše in najboljše za naše junake v vojni je konzerva II 33« Dobiva se pri: J. Buzzolini, M. Kastner, Tomaž Mencinger in Anton Stacul. V najem se odda s 15. decembrom dobro vpe-jlana Ponudbe sprejema uprava „Slovenca't pod številko 3134. Slavnemu p. n. občinstvu priporočam svojo veliko zalogo 3300 brinfa in vina Cene po dogovoru. Ivan Gržinič, Kum p. Roč, Istra. Sprejme se v i • pri JOSIPINI ŠINK v Kranju, glavni trg št. 107. Vstop takoj, i11 Plača po dogovoru. ===== Boijša dekle vajena vsakega dela, zmožna voditi sama gospodinjstvo, prosi slnžbe v Ljubljani pri kaki boljši družini, šivilja ali kot blagajničnrka in začetnica trafike. Cenjene ponudbe pod »Marljiva št. 3iS9i na upravo »Slovenca« do 15. decembra. Zaloge v Ljubljani pri gg. Ant. Šara-bon, Mih. Kastner, P. Lassnik. 34 let star, vojaščine prost, zmožen slovanskega, hrvatskega, nemškega in italijanskega jezika, želi s 1. januarjem 1915 mesto premeniti. — Ponudbe pod A. P. 3336 na upravo „Slovenca". 3336 Oucjo uolno kdor jo ima na prodaj, naj jo ponudi ta^oj 3. CJrsbdnil^u Ljubljana - Mestni trg 22 nasproti lekarne Trnkoczy Kupim vsako vrsto, tudi črno in neočiščeno po brezkonkurenčni coni. ■ Posebno pa se plača lepo belo oprano po najvišji ceni, ki se zanjo lahko nudi. )©@®©0©©®0®@©©®(5 W i Jt « vi ® I F/l! ) •«./1 i iHIBI U t i m Prosim, oglejte si predležeče oblike nog, in ne bodete prišli težko do prepričanja, da oblika čevlja ne sme biti poljubna, temveč obliki noge popolnoma prilagodena. Človeške noge niso vse enake oblike, vsaka noga ima svoje posebnosti, in te posebnosti upoštevati, je dolžnost vsakega izkušen, veščaka Poskusite pri: 935 11 specialist za ortopedična in anatornična obuvala Ljubljana, Selenburgova uL4. IŠČE SE "TR® v gospodinjstvu in kuhanju popolnoma izvežbana, izobražena, iz ugledne, imo-vitejše rodbine za v državni službi v višjem činovnem razredu stoječo veleposestniško samsko osebo. Ponudbe sprejema upravništvo pod štev. 3342. V najem se vzame v večjem kraju na deželi. Ponudbe naj se pošljejo na upravo »Slovenca« pod šifro »Gostilna«. 3310 OKASIJSKA PRODAJA l 1 Radi velikanske zaloge oddajem do Božiča vse blago po okasiiskili cenah. Kratki, Iričetrtdolgi in dolgi najmodernejši kimono paleto, prej K 20•— do K 30—, zdaj od K 10'— naprej. Plišasti poldolgi in dolgi paleto po čudovilo nizki ceni. Navadni in mestni kožuhi, kožuhovinasti paleto navadne do najfinejše vrste od K 2ff— do K 1000- - Največja zaloga različne kožnhovine, raglanov in zimskih snkenj ter zimskih in športnih oblek za gospode, dečke in deklice, vse po znižanih cenah. Kdor kupi do konca tekočega tedna obenem čez K 100- — blaga, dobi gratis večerni plašč, ki si ga sam izbere. ,. ... , ... ,, ,.*» ... Ljubljansko, prei angleško, skladišče oblek 3.130 Ljubljana O. BE Gospodarstvo. RAZGLAS O PRIHODNJEM TE 6 A JU PODKOVSKE ŠOLE V LJUBLJANI. Novi šestmesečni tečaj na podkovski šoli c. kr. kmetijske družbe kranjske se prične dne 4. januarja 1915, če ne pride kaj vmes, kar bi pričetek tega tečaja onemogočilo. Poleg podkovstva se učenci podkovske šole uče tudi ogledovanja klavne živine in mesa. Kdor želi priti v podkovsko šolo, naj vloži prošnjo za sprejem ter naj ji priloži: 1. krstni list; 2. domovinski list; 3. šolsko spričevalo; i. učno spričevalo v dokaz, da se je podkovstva izučil pri kakem kovaškem mojstru; 5. nravstveno spričevalo; 6. potrdilo, da je že najmanj 2 leti bil za kovaškega pomočnika. — Prošnje za sprejem v podkovsko šolo naj se do 15. decembra 1.1. pošljejo ravnateljstvu podkovske šole v Ljubljani. Šola bo trajala do konca junija 1915. Kdor dobro prestane skušnje, more po postavi iz leta 1873. dobiti patent pod-kovskega mojstra; brez skušnje pa ne more nihče postati podkovski mojster. Pouk v šoli je brezplačen, učenci morajo skrbeti le za hrano ter za potrebne učne knjige. Stanovanje imajo učenci v zavodu. Doslej so bile za revne podkovske šole na razpolago državne in deželne podpore v znesku po 100 K, ker sta pa c. kr. kmetijsko ministrstvo in deželni odbor ustavila zaenkrat vse podpore, se tozadevno nikomur ne more ničesar obljubiti in naj torej vsak prosilec računa z dejstvom, da se bo moral ob svojih stroških prehranjevati. Učenci naj se zglase en dan pred šolskim pričetkom v podkovski šoli na Poljanski cesti. Ker je v slovenskih deželah še vedno premalo v podkovstvu izučenih kovačev, ki bi mogli zdraviti tudi kopitne bolezni, pa tudi premalo izurjenih odglednikov živine in mesa, naj bi skrbela županstva, da dobi vsaka občina vsaj enega dobrega kovača ter živinskega in mesovnega oglednika. — Frančišek Povše, predsednik c. kr. kmetijske družbe kranjske. — C. kr. veterinarski nadzornik Alojzij Pavlin, od c. kr. deželne vlade imenovani zakasni ravnatelj podkovske šole. g Kletarski tečaji. V primeru z drugimi, bolj naprednimi vinorodnimi deželami, je naše kletarstvo še na jako nizki stopinji. Zaradi tega je zlasti sedaj, ko je nastala potreba, da vino izvažamo, nujno potrebno, da se naši vinogradniki poprimejo boljšega kletarje-nja ter da pridelujejo dobro, okusno, čisto in stanovitno vino, ker je drugače nemogoče s pridelki drugih vinorodnih dežel uspešno konkurirati. Kaj pomaga gospodarju - vinogradniku še tako lepo grozdje, ako ne zna iz njega pripraviti tako pijačo, kakršno se dandanes po svetu zahteva? Ravno tako je tudi za kletarje, vinske trgovce in gostilničarje, ki posredujejo prodajo vina med pridelovalcem in občinstvom, znanje umnega kletarstva, zla- sti pravilnega ravnanja s posodo in z vinom neobhodno potrebno, kajti iz najbolj žlahtne kapljice se z nepravilnim ravnanjem naredi najgnusnejša. pijača! Da imajo ukaželjni priliko, se v umnem kletarstvu temeljito izučiti, priredi c. kr. vinarski nadzornik B. Skalicky pri državni vzorni kleti v Ru-dolfovem tekom tekoče zime več tro-dnevnih kletarskih tečajev. Kdor se misli katerega teh tečajev udeležiti, zglasi naj se t a k o j pri c. kr. vinarskem nadzorstvu v Rudolfovem. Ker je število udeležencev za vsak tečaj omejeno, treba se je, komur je na stvari ležeče, čim prej zglasiti. Vsak, kdor bo v tečaj sprejet, bo o tem potom posebnega vabila vsaj en teden pred pričetkom tečaja obveščen. — C. kr. vinarsko nadzorstvo za Kranjsko v Rudolfovem. Oiiicium in die navltatls D. N. J. C. cum Cantu juxta ordinem Breviarii et Missalis Romani in quo Psalmarum textum melodiis eorum accomodovit C a r o 1 u s W e i m a n n. — To je prva, davno zaželjena izdaja vatikanskega oficija za Božič, ki izide sredi deccmbra. Kakor je razvideti iz na ogled do-poslane pole, bo izdaja jako praktična. Tisk je zelo razločen, kadence so vseskozi zaznamovane; knjižica bo zelo popolna, ker bo obsegala vse, kar nahajamo za božični praznik v brevirju in misalu, tudi vse tri božične maše z besedilom in notami; pridejane bodo ob koncu tudi lekcije s starejšim, slo-vesnejšim napevom. Ker bo knjižica zaradi obilnega gradiva precej obširna — obsegala bo namreč 184 strani — bo cena v platno vezanemu izvodu 2 K 60 vin. Da bo mogoče pravočasno dobaviti zadostno število izvodov, naj se vsak, ki si želi omisliti to novo izdajo, takoj oglasi pismeno ali ustmeno v Katoliški Bukvami v Ljubljani in se mu bo poslal officium takoj, ko bo dotiskan, pravočasno pred prazniki. / Zlate svetinje: Berlin,.Pariz, Bim Iti •PORODNIŠNICA. J LJUBLJANA • KOMENSKEGA-ULICA- 4 L -PHMAR!J-DR FR. DERGANC | Št, 22479. 3325 »B I» 1» m m m m m m m m m m u* V smislu § 37 občinskega reda za deželno stolno mesto Ljubljana se javno naznanja, da je proračun e dohodkih i trosil mestnega zaklada za prvo polletje 1915 že sestavljen in da bode razgrnjen v mestnem knjigovodstvu itMMjpft ©d 7. d® 11 1D14 Javno občanom na vpogled, da vsak lahko navede svoje opazke o njem. Mestni magistrat ljubljanski, dne 5. decembra 1914. »j™ illf n |8B i m K v veliki izbiri in po jako nizkih cenali priporoča tvrdka 3270 = 9 lil Mi ari <» Miselni tvA iffc — tU J bii> ^MliUj I H !( «< I 11 1 1 ■ » . T-V /m Tt» rv- Jffs-; \ vv«. im? U, -! y~,< .-vel I.-T .. • »j* V rH fw fij.J >1>1 >;-:jl ■ilf' U> <« V« -O- «4» ')► "i- v.- • «\» -T» -3. ♦ ■»!> « «. 4. sešitek izide 15. decemiira. Izhaja 1. in 15. vsakega meseca. Četrtletna naročnina (6 zvezkov) K 3'—, vsak posamezen sešitek velja 60 vin. To delo, ki je opremljeno s krasnimi slikami, ne bo nndiio samo enotnega in nepretrganega popisa vojske, temveč bo podalo tudi v svojih prihodnjih sešitkih mnogo vojnih dogodkov, slik in črtic, ki jih niso prinesli časopisi. Uredništvo ..Svetovne vojske" ima namreč na razpolago veliko izvirnih poročil, posebno od naših slovenskih vojakov. Delo bo torej nad vse zanimivo, tako da si je bo vsakdo shranil za spomin na težke dni svetovne vojske, katere je doživel. Časopisi se pogube, to delo pa bo ostalo nam in zanamcem za spomin na hude boje, katerih se je udeležilo toliko naših. — Zato naj ne bo slovenske hiše, ki bi te knjige ne hranila. Pa tudi vojakom, ki se bodo vrnili iz bojev, bo ta knjiga dragocen spomin in kronika slovenskega junaštva. Evrope bo priložen enemu prihodnjih sešttkov; nudil bo enoten in jasen pregled čez vsa bojišča. Molitvenik za Marijine družbe. — Izdalo škofijsko vodstvo M. D. Drugi natis. Platno, rdeča obreza K l150, zlata obreza K 2 30, šagrin, zlata obreza K 2 80. Ta dolgo pogrešani in zaželjeni molitvenik za Marijine družbe je ravnokar izšel v novem natisu, lepi opremi in priročni obliki. Kakor prvi natis je razdeljena tudi ta izdaja na tri glavne dele: T. Pravilnik, II. Obred-nik, lil. Molitvenik. Cena je zelo nizka. Molitvenik. Spisal Anton Mrkun, župnik. Drugi natis. Cena z rdečo obrezo K šagrin, zlata obreza K 2—, fino vatirane platnice K 260, najfinejša teletina K 3'50. Zaradi priljubljene vsebine in priročne lepe oblike se je že prvi natis tega molitvenika tako razširil, da je bilo vprašanje po drugem natisu vsesplošno. Nov natis presega glede na svojo zunanjo opremo in priročnost vse druge slovenske molitvenike; zadovoljil bo vsakega, ki si je želel lep in priročen molitvenik s primerno vsebino. Oblika je zares lična, velikost in debelina sta med seboj v tako prijetnem razmerju, da si ugodnejše oblike za molitvenik ne moremo želeti. iCTfffil« faitoH m slovi na pot ? tesarsl Spisal Jernej Hafner, kaplan. Platno rdg. obr. K 1-20, šagrin zl. obr. K 2'20 najfinejša vezava K 3'20. Stariši skrbite, da dobe Vaši sinovi, ki so odšli v vojno službo, ta molitvenik. Z njim jim bote dali najboljega spremljevalca, ki jim bo klical v spomin Vaše zlate nauke in jih varoval, da ne zaidejo v tujini. Pa tudi tolažil jih bo in jim pomagal, da bodo vdano in zaslužno vatrajali v mnogih naporih in nevarnostih vojaškega življenja. Tudi če jih smrt doleti na bojnem polju, jo bodo vdano sprejeli iz božje roke. Tolažba dušam v vicah. Priredil Frančišek Bleiweis, župnik. Drugi natis. Cena K 1-20, z zl. obr. K 2•—, najfinejši šagrin K 2 60. Molitev za verne duše je sv. Cerkev vedno priporočala kot posebno zaslužno delo. Letos je pa spomin na mrtve zlasti na one, ki so darovali življenje na bojnem polju, še posebno oživel v naših srcih. V dolgih vrstah so položeni k večnemu počitku in njih grobovi ostanejo pozabljeni. Njih nema prošnja „prosite za nas" sega vsakemu kristjanu globoko v srce. Ta molitvenik nas uči zaslužno molitev za mrtve. Zbirka 75 Evharističnih pesmi za mešani zbor. Zbral in uredil Stanko Premrl. Cena partituri K 6'—, glasovi po 60 vin. 75 lepih za naše zbore primernih pesmi obsega ta zbirka. Zastopanih je 33 naših najboljših skladateljev. Izbira je toraj velika zadosti, da bo našel vsak pevovodja v nji svojemu zboru prikladnih pesmi v izobilju. Najpriprostejši cerkveni zbor na deželi do uajizvežbanejšib korov v mestu mora zadovoljiti ta zbirka. Cena 80 vin. Ta zemljevid je na novo izdelan in z vso skrbnostjo prirejen. Širok je 1 m, visok pa 60 cm in bo prav dobro služil ne le turistom, temveč tudi za domačo rabo. Dobil se bo tudi napet na platno s palicami za na steno, pa tudi zložljiv v žepno obliko. □J&žta«®^ Izdaja konzorcij »Movenea«* Tisk: »Katoliške Tiskarne«. Odgovorni urednik: Jožef Gostinčar. držav«* ;s*9t>*anec»