PRIMORSKI DNEVNIK
Poštnina plačana « gotovini Abb. oostale ) greppo
Cena 150 lir
Leto XXXI. Št. 258 (9260)
TRST, četrtek, 6. novembra 1975
PRIMORSKI DNEVNIK je začel Izhajati v Trstu 13. maja 1945, njegov predhodnik PARTIZANSKI DNEVNIK pa 26. novembra 1943 v vasi Zakriž nad Cerknim, razmnožen na ciklostil. Od 5. do 17. septembra 1944 se je tiskal v tiskarni «Doberdob» v Govcu pri Gorenji Trebuši, od 18. septembra 1944 do 1. maja 1945 v tiskarni «Slovenija» pod Vojskim pri Idriji, do 8. maja 1945 pa v osvobojenem Trstu, kjer je izšla zadnja številka. Bil je edini tiskam partizanski DNEVNIK v zasužnjeni Evropi
ZACCAGNINI SKLICAI NAJVIDNEJŠE STRANKINE PREDSTAVNIKE
Današnji demokrščanski vrh posvečen razčiščenju notranjih odnosov v ICD
Na dnevnem redu tudi vprašanje reforme RAI-TV - Moro: Sedanja vlada brez alternativ - Polemičen intervju La Malfe
Zadnje slovo od Pasolinija
RIM, 5. — Na sedežu KD na Trgu del Gesù se bo jutri sestal demokrščanski vrh, ki ga je sklical Politični tajnik Zaccagnini, da bi tako omogočil neformalno izmenjavo brnenj med najvidnejšimi strankinimi voditelji, in to v takem forumu, v katerem bi se razprava ne zaključila z glasovanjem. Zaccagnini jo na sestanek povabil vse bivše predsednike vlad in bivše tajnike stranke ter predsednika parlamentarnih skupin, poleg njih pa še m> nistra De Mita in Donat Gàttinà, katerih struji, «base» in «forze nuo-ve», bi sicer ne bili zastopani na srečanju. Od povabljencev ne bodo Prisotni Rumor, Ferlani in Andreotti, ki se mudijo v tujini, kaže pa, oa se niti Fanfani ne bo odzval Zaccagninijevemu povabilu.
Poleg problemov reforme radiotelevizije, glede katerih obstajajo znotraj KD globoki razkoli, bo v prvi vrsti govor o bodočem strankinem kongresu in o tem, kdaj naj bi ga sklicali. Notranja opozicija, ki jo sestavljajo Fanfanijevi pristaši in do-
Ministrski predsednik Moro
'j
rotejci, se zavzema za čimprejšnje sklicanje kongresa s sicer neprepričljivo utemeljitvijo, da samo š kongresom lahko pride do tiste prenovitve stranke, ki jo vsi zahtevalo- Zaccagnini pa si s pomočjo strankine levice ter «dorotejskih odpadnikov», kot so Rumor, Taviani in riullotti, prizadeva, da bi kongres sklicali čim pozneje, da bi lahko zadostno utrdil svoje pozicije znotraj franke. Pač pa na jutrišnjem vr-. nu verjetno ne bodo govorili o pro-. mu vlade, saj se v KD vsrstri-"■isio, da je treba vlado podpreti,
. aiti morebitna vladna kriza bi bi-a danes praktično nerešljiva in bi “Onej nujno privedla do predčasnih volitev.
Ministrski predsednik je medtem anes imel v Bariju govor, v kate-a.m je sicer obravnaval v prvi vr-u naloge vlade v tem trenutku, ki Pa s° ga opazovalci ocenili kot poučno podporo Zaccagnini ju v pri-akovanju jutrišnjega vrha. Moro j6 potrdil odločenost vlade, da se au hude gospodarske krize, ki pre-esa državo. Omenil je tudi izraze
fzadovoljstva, ki jih je čutiti v
kviru večine, dodal pa je, da bo ada ostala na svojem mestu, in zaradi globokega prepričanja, da 1 za sedaj možno nobeno drugač-0 in boljše politično ravnotežje in a bi torej kriza nujno privedla do Predčasnih volitev. Teh pa nihče °ce, tudi zaradi važnih nalog med-arodnega značaja, ki čakajo vlado tebi mesecu ,od sporazuma z Ju-, soslavijo o mejah do gospodarske-1 Sa vrha v Parizu, od obiska pred-ednika republike v Sovjetski zvezi 0 rimskega zasedanja voditeljev rzav in vlad evropske skupnosti, rav zaradi tega si vlada nikakor za j^arnerava prevzeti odgovornosti
Moro je tudi zavrnil obtožbe, po aterih vlada praktično ne obstaja, jri neutrudno razvija svojo akcijo,
, Pa je izredno težka zaradi krize, j . Pratresa Italijo. V takem polo-v Ju Pa je naravno, da vlada pozi-a k čutu odgovornosti in k volji P? sodelovanju. Naravno • je, da pote P°Mične sile, parlament, v ka-rl>.re-1u se izraža ljudska suverenost, uzbene sjie jn končno zavest državljanov.
Predsednik vlade je nato govoril " dialogu s sindikati in dejal, da ie faravno’ da nastajajo težave, ko J treba poiskati pravilno ravnotež-J med partikularnimi in splošnimi Potrebami, in ko je treba določiti, k . naj bi na najboljši način izustili pičla sredstva, s katerimi vr- -iVa razpolaga. Moro je tudi za-j .adtožbe avtonomnih sindikatov, Th vlada diskriminira, ker se ršaja samo z zveznimi sindikati. n ora Je dejal, da je povsem narav-- da se najbolj intenziven dialog m-zvlJ? s tistimi sindikalnimi sila-' *d zaradi organizacijskega obit,?3 množičnosti zastopanih in-lesov imajo širšo vizijo problemov lir!!? za*'° d°lj približujejo tisti pomni sintezi, ki jo mora- vlada u-
resničiti.
Predsednik vlade je tudi omenil
polemiko, ki jo je sprožilo njegovo nedavno pismo predsednikoma zbornic v zvezi z vprašanji javne uprave. V tej zvezi je med drugim dejal, da nikakor ni nameraval okrniti suverenosti parlamenta, ampak da je samo hotel seznaniti zbornici s skupno oceno vlade in sindikatov o ^eh vprašanjih.
Moro je nato govoril tudi o odnosih s političnimi strankami ter ugotovil, da je dialog med strankami danes težaven in nejasen. Glede krščanske demokracije je dejal, da ji je mogoče popolnoma zaupati za politiko svobode in napredka. Nato je poudaril, da ima socialistična stranka danes odločilno in privilegirano pozicijo, ki je noben demokrat ne more prezreti. '
Moro je tudi spomnil, da se jé sam dolgo boril za priznanje posebne vloge socialistične stranke in za čim širše sodelovanje. Vlada — je nadaljeval Moro — se torej opira na večino, ki ji je dala zaupnico. Samo na teh osnovah — je nadaljeval — lahko pojmujemo primerjanje stališč s komunistično opozicijo: to mora biti resno, jasno, lojalno in kpnsitruk-tivno primerjanje. To terja važnost, ki jo ta stranka ima v parlamentu in v državi, ne da bi po drugi strani spreminjali vlog večine in opozicije. Predsednik vlade je zaključil, da državo čakajo hudi problemi, pri tem pa je izrazil prepričanje, da jih bo italijanska demokracija znala rešiti.
Poleg ministrskega predsednika se je danes oglasil k besedi tudi podpredsednik vlade La Malfa s polemičnim intervjujem tedniku «Epoca». V njem je med drugim dejal, da je glavni vzrok sedanje krize v nesposobnosti političnih strank, dodal pa je, da «bi bilo treba vkrcati naše politike in jih podariti kaki nerazviti državi». V nadaljevanju intervjuja je La Malfa polemiziral s KD in s PSI. govoril o svojih osebnih odnosih z nekaterimi političnimi’ voditelji, nato pa še o «revizionističnem procesu», ki da je v teku v KPI. To je po njegovem resen proces, kajti upošteva probleme družbe, ki je drugačna od komunistične, in torej predpostavlja spoštovanje pluralizma in demokracije. Odprto pa^osta-ja vprašanja odnosov med KPI in Sovjetsko zvezo; to je vprašanje, ki
ga KPI ni še rešila, je dejal La Malfa.
Zaključen kongres radikalne stranke
RIM, 5. — O zaključkih 15. vsedržavnega kongresa radikalne stranke, ki je bil v Firencah od 1. do 4. novembra, je bilo danes, objavljeno poročilo, ki med drugim pravi, da je bil Gianfranco Spadaccia z aplavzom potrjen za vsedržavnega tajnika stranke. Za predsednico stranke je bila izvoljena Adele Faccio. Kongres je tudi odobril imenovanje tajništva, ki bo sodelovalo z vsedržavnim tajnikom in ki šteje 10 članov, med katerimi so Roberto Cicciomessere, Emma Bonino, Mauro Melimi in Angelo Bandinelli.
V NASTOPNI IZJAVI PRED DUNAJSKIM PARLAMENTOM
Kreisky napoveduje reševanje obveznosti do narodnih skupin
Glede odnosov z Jugoslavijo je dejal, da je «treba izpolnili obveznosti iz državne pogodbe in poiskati rešitve za tiste probleme, ki so v nedavni preteklosti obremenjevali odnose med državama»
RIM, 5. — Jutri zjutraj se bo sestalo vodstvo PLI, kateremu bo tajnik Bignardi poročal o političnem položaju.
Deset tisoč Rimljanov se je včeraj udeležilo pogrebne svečanosti za pisateljem in režiserjem Pier Paolom Pasolinijem, ki je bil ubit v noči m ed soboto in nedeljo pri Ostii. O um etniku sta ogromni množici spregovorila pisatelj Alberto Moravia in r elerent za kulturo v vodstvu KPI Aldo Tortorella. Na sliki: množica pred kulturnim domom, kjer je Pasolini ležal na parah. Poročilo na zadnji strani.	(Telefoto ANSA)
(Po telefonu)
DUNAJ, 5. — Avstrija si bo prizadevala, da bi odnose z Jugoslavijo še nadalje izboljševala na vseh področjih, je rečeno v današnji prvi izjavi predsednika avstrijske zvezne vlade dr. Bruna Keiskega pred novoizvoljenim državnim parlamentom na Dunaju. V izjavi, ki jo je poslancem ob navzočnosti avstrijskega predsednika dr. Rudolfa Kirch-schlagerja in članov vladnega kabineta prebral zvezni kancler, je tudi rečeno, da se bo zvezna vlada v J odnosih z Jugoslavijo ravnala po načelu, da je treba izpolniti obveznosti iz državne pogodbe in poiskati rešitev za tiste probleme, ki so v nedavni preteklosti obremenjevale odnose med državama.
Nova avstrijska vlada je prevzela dolžnosti 28. oktobra kot nespremenjeni poprejšnji kabinet kanclerja dr. Kreiskega, oziroma vladajoče sooialistične stranke Avstrije. Mandat za sestavo nove vlade so Krei-skemu zaupali, ko so 5. oktobra
....................................................................................................
MEDTEM RO JE HASAN SPET ODEOŽIE «ZEEENI POHOD» NA ZAHODNO SAHARO i Francova bolezen se bliža neizogibnemu epilogu
Alžirska vlada zagovarja pravico 0Are/>/feK represivnih saharskega ljudstva do samoodločbe	proti španski
demokratiini opoziciji
Posebni Waldheimov odposlanec Lewin prispel v Mavretanijo
RABAT, 5. — Iz maroških vladnih polj na cestah, ki peljejo proti glav-
krogov poročajo, da kralj Hasan proučuje možnost, da bi preklical tako imenovani «zeieni pohod» 350 tisoč Maročanov na Zahodno Saharo. Namesto tega bi baje hotel organizirati simbolični pohod, ki pa bi se ustavil ob meji med Marokom in Zahodno Saharo. Morebitnemu Hasanovemu sklepu bodo prav gotovo pripomogla španska svarila, saj je Madrid opozoril Maroko, da bodo španske čete branile meje Zahodne Sahare in da bodo, če bo potrebno, uredile 'tudi vrsto minskih
potovanje je Ibrahim Taled obrazložil časnikarjem, kakšno je stališče Alžirije do vprašanja Zahodne Sahare. Po njegovem mnenju bi bila velika napaka dovoliti Maroku, da
nemu mestu El Ajunu.
Alžirski minister za informacije Ibrahim Taled ie v Slonokoščeni o-
menil maroški pohod proti Zahodni Sahari invazijo tega ozemlja. Taled bo v Abidžanu izročil tamkajšnjemu predsedniku Houphouetu-Boi-gnyju posebno poslanico predsednika Bumediena, v kateri se slednji zavzema za pravico saharskega ljudstva do samoodločbe po priporočilih OZN. Preden je nadaljeval svoje
posvetovali z njenimi prebivalci. Al žirija zahteva, da se prizna prebivalcem Sahare pravica, da se pod nadzorstvom svetovne organizacije svobodno izrazijo o svoji usodi, če pa bodo izbrali Maroko ali Mavretanijo, je to postranska zadeva. Taled je dodal, da Alžirija podpira saharsko fronto za neodvisnost, ta podpora pa sodi v okvir alžirske odprte politike do vseh osvobodilnih gibanj, ki so ideološko blizu alžir-| ski politiki.
I Posebni odposlanec generalnega ; tajnika OZN Lewin je prispel v : glavno mesto Mavretanije Nouak-! chott, potem ko se je v Agadirju sestal z maroškim kraljem Hasanom, kateremu je predložil načrt, s katerim naj bi omilili sedanjo za-hodnosaharsko krizo. Waldheimov odposlanec je dejal, da je cilj njegovega potovanja ne toliko takojšnja rešitev tega vprašanja, kolikor preprečitev sedanjega eksplozivnega položaja.
O vprašanju Zahodne Sahare se je izrazil tudi tunizijski predsednik Habib Burgiba, ki je v intervjuju francoskemu radiu izjavil, da je Zahodna Sahara del Maroka, ker kot država ni nikoli obstajala. Burgiba je tudi omenil pravico saharskega ljudstva do samoodločbe ter dodal, da ta pravica ne sme privesti do razpada že obstoječih držav.
Vsaka demokratična rešitev mora upoštevati španske komuniste
i
MADRID, 5. — Medtem ko se Francova bolezen bliža svojemu neizogibnemu epilogu, so španske fašistične oblasti pod vodstvom novega državnega poglavarja Juana Carlosa še bolj zaostrile svoje protidemokratične in represivne ukrepe, število političnih aretirancev se v Španiji iz dneva v dan veča. V Barceloni je politični oddelek tamkajšnje policije aretiral devet oseb, ki jih dolžijo, da pripadajo katalonski sociabstični stran-id. V Bilbau poročajo, da so iz tamkajšnjega zapora prepeljali v madridski zapor Carabanchel še 47 oseb, tako da je skupno število političnih jetnikov, ki čaka na sodno obravnavo doseglo 130. V baskovski pokrajini Guipuzeoa so zaradi ilegalne protivladne dejavnosti aretirali kar 127 oseb, id sedaj čakajo na proces.
V tem vzdušju je delavska socialistična stranka naslovila na. vse Špance poziv k enotnosti vsega španskega delavskega razreda. Predaja oblasti Juanu Carlosu, pa če je začasna, ali dokončna, pomeni nadaljevanje sedanjega političnega sistema, ki očitno pelje samo v nadaljevanje diktature. Delavski razred se bo moral boriti, da doseže tiste politične svoboščine, ki jih je treba priznati v demokratični državi.
Sovjetska tiskovna agencija TASS pravi v svojem današnjem obširnem komentarju o pobtičnem položaju v Španiji po hudi bolezni generala Franca, da je vsaka bodoča rešitev, ki ne bi upoštevala komunistov ali bi bila naperjena proti njim, zgolj karikatura demokracije. Sovjetska agen-
zmagali socialisti na splošnih parlamentarnih volitvah, na katerih si je stranka spet pridobila absolutno parlamentarno večino.
«Na notranjem področju si bo zvezna vlada posebej prizadevala za nadaljnje uresničevanje določil iz državne pogodbe, tistih, ki se nanašajo na manjšine», je še rečeno v vladni izjavi, ki v zunanjepolitičnem delu poimensko navaja stališče zvezne vlade edino v zvezi z vprašanji Južne Tirolske in odnosi z Jugoslavijo. V vladni izjavi je pomembno za odnose z Jugoslavijo tudi stališče, ki ni zajeto v zunanjepobtični del in ki se nanaša na narodnostne skupine v Avstriji, praktično gledano na koroške Slovence in gradiščanske Hrvate. V tem delu izjave je rečeno, da se bo zvezna vlada v duhu tolerantnosti in še posebej odločno zavzemala za reševanje neurejenih problemov narodnostnih skupin v Avstriji.
V zunanjepolitičnem delu izjave je med drugim rečeno, da se bo avstrijska vlada v vsakem pogledu zavzemala za uresničitev rezultatov Evropske konference o varnosti in sodelovanju. Posebno pozornost bo zvezna vlada v prihodnje posvetila tudi odnosom Avstrije z državami tretjega sveta, katerih problemi o-kupirajo svetovno politiko v vse večji meri, je nadalje rečeno v izjavi in med drugim omenjeno, da bo Avstrija svojo zunanjo politiko še naprej gradila na nevtralnosti in neomejenem priznavanju načel OZN.
Zvezna vlada v zvezi z Južno Tirolsko, : oziroma s pravico avstrijske manjšine v Italiji, pozdravlja precejšnje napredovanje, ki so. ga dosegli pri uresničevanju zastavljenih nalog. Ugotavlja pa, da mnogih u-krepov še niso izpeljali. «V sporazumu z južnimi Tirolci si bo zvezna vlada prizadevala, da bo našla čimprejšnjo in ne le -vsebinsko zadovoljivo rešitev», je rečeno v izjavi.
Za notranjepolitični’ del izjave pa so značilna stališča vlade do premagovanja gospodarskih težav in zagotavljanja zaposlenosti, do medstrankarskega sodelovanja in nadaljnjih družbenih reform.
Parlamentarna razprava o vladni izjavi bo 11. novembra.
Udeleženci «zelenega pohoda» na Zahodno Saharo še vedno čakajo, da jim kralj Hasan da znamenje za odhod.
WASHINGTON, 5. — V zadnjem dnevu svojega uradnega obiska v Združenih državah je egiptovski predsednik Sadat zagovarjal pred
ameriškim kongresom palestinsko cija	madridske skrajneže, ki
stvar in poudaril, da je neobhodno co ^	Fr;,nf,nvp hn1p.
potrebno za trajno rešitev bliznje-vzhodnega vprašanja, da ZDA vzpostavijo stike s palestinskim ljudstvom. Sadat je dodal, da so ZDA skoraj edina država, ki noče vzpostaviti stikov s Palestinci.
.llllllllllllllllllllllllll■llllllllllllllllllllllll■lllllllllIllll^llllll!lllll■llllllllllllllllHllll>l>lllllll■l■llllllll■lllllill>nIllllllllllllllll■lllllllllllllllllll^lllllIlllllllllllllllltl^lllIlllllllllllllllll||||||lll|||||||||||||||||lIllllllll|||||||■l||■l|
ZAKLJUČKI RIMSKEGA PREISKOVALNEGA SODNIKA FIO REJA
Oseminsedemdeset ljudi (med temi osem visokih častnikov) na zatožni klopi zaradi Borghese] evega državnega udara
RIM, 5. — Oseminsedemdeset ljudi, med katerimi generali Vito Miceli, Giuseppe Gaserò, Francesco Nardella in Ugo Ricci ter častniki Lorenzo Pinto, Salvatore Peccorella, Enzo Capanna in Àmds Spiazzi, se bo moralo zagovarjati pred sodiščem, ker je sodelovalo, pomagalo ali pristalo na Borghesejev poskus državnega udara v noči med 7. in 8. decembrom 1970 ter v prevratniškem rovarjenju, ki je sledilo propadlemu poskusu «golpeja». Tako je sklenil rimski preiskovalni sodnik dr. Filippo Fiore, ki je s svojo razsodbo zaključil preiskavo ter izročil vse akte porotnemu sodišču v na-
tonija in Domenica Tizzonija. S te-1 v preiskovalni fazi kvečjemu dve ma dvema je število pobeglih pre- leti, zapadel. S Fiorejevo razsodbo vratnikov naraslo na 26. Dr. Fiore I pa se rok avtomatično podvoji.
je nadalje izpustil na začasno svobodo generala Ug i Riccija, ki je bil vpleten v prevratniško rovarjenje Vetrovnice, ker da je hudo bolan. Na začasno svobodo so bili izpuščeni še Cesare Ferri, Massimo Cipriani in Enrico Bonvicini, medtem ko bodo še sedeli v zaporu polkovnik Luciano Berti, podpolkovnik Amos Spiazzi ter Giacomo Micalizio, Salvatore Pecorella, Giancarlo De Marchi, Mario Bottarì, Mario Pavia, Leopoldo Parigini, Sandro Rampaz-zo in Costantino Massimo Bozzini.
daljnji . postopek. V svojih zaključ- ! Pripomniti gre, da je sodnik zaklju-kih je nadalje sodnik podpisal še čil svoje delo v zadnjem trenutku.
dva zaporna naloga (javni tožilec jih je zahteval pet) za'Alberta Marian-
Če? nekaj dni bi za večino obtožencev rok preventivnega pripora, ki je
V svojih zaključkih je dr. Fiore odredil še vrsto dodatnih preiskav. Zato bodo v prihodnjih dneh vrnili javnemu tožilcu dr. Vitaloneju akte, ki zadevajo domnevno ustanovitev iz!:r zijajoče strukture v obveščevalni službi SID ter gradivo, ki zadeva domnevno pomoč, ki naj bi jo nekdanji predsednik ZDA Nixon obljubil golpištom. Poudariti gre, da je javni tožilec dr. Vitalone v svojem zaključnem poročilu zahteval formalno obtožbo za 86 ljudi, preiskovalni sod-
vratniškega rovarjenja so poleg že omenjenih častnikov še Remo Or-landini, Mario Rosa, Stefano Delle Ghiaie, Salvatore Drago, Eliodoro Pomar, Giacomo Micalizio in misov-ski poslanec Sandro Saccucci. Vsi so obtoženi politične konspiracije, oborožene vstaje proti državi, poskusa ugrabitve bivšega načelnika policije Vicarija, tatvine orožja in vrste manjših prekrškov. Po mnenju dr. Fioreja so vsi sodelovali pri Bor-ghesejevem poskusu državnega udara. Na seznamu obtožencev, ki se bodo morali zagovarjati na porotnem sodišču je tudi bivši demokr-
nik pa je osem od teh oprostil, ker ščanski deželni svetovalec v Laziu da indici o njihovi krivdi niso do- odv. Filippo De Jorio, ki je bil o-
volj tehtni.
Med tistimi, ki se bodo morali zagovarjati pred sodiščem zaradi pre-
proščen obtožbe oborožene vstaje
(Nadaljevanje na 6. strani)
so od vsega začetka Francove bolezni sprožili hudo represivno kampanjo proti predstavnikom opozicije, da bi tako dali razumeti španskemu ljudstvu in svetovni javnosti, da se politični položaj v državi ne bo spremenil. TASS pravi, da obstaja med španskimi voditelji skupina, ki zagovarja «omejeno demokracijo» in ki je mnenja, da je treba omogočiti dejavnost vsem političnim strankam, razen komunistični. Gre za pojmovanje, ki temelji na protikomunistični politiki, ki je privedla Franca na oblast in pomeni v bistvu ohranitev sedanje reakcionarne diktature. Kar zadeva odločitev «demokratičnega odbora» in «demokratične platforme» je uradna sovjetska agencija- mnenja, da tega dogodka ne gre precenjevati.
Danes so objavili besedilo skupnega dokumenta petih španskih katoliških strank, v katerem obsojajo okrepitev represije, prepoved javnih shodov, zaplembo in cenzuro v časopisih, kar je vse prispevalo k znanim nasilnim dogodkom, ki so pred kratkim ganili ves svet. Resolucija- pravi, da sta ohranitev krivičnih gospodarskih in družbenih struktur ter korupcija, ki je značilna za vsak diktatorski režim, prispevali k zaostritvi gospodarske krize in njenih posledic, kar je imelo še zlasti hude posledice za španske delavce, saj se je povečala nezaposlenost. Poleg tega je zanikanje vseh političnih pravic prispevalo k stopnjevanju napetosti med raznimi nacionalnimi skupnostmi. Spričo vsega. tega napovedujejo krščanske stranke skupno politično akcijo za vzpostavitev demokracije v Španiji.
Danes sestanek vlada-sindikati
o teiefonskih tarifah
Stavka gradbincev — Paraliziran
letalski promet zaradi včerajšnje stavke pilotov
RIM, 5. — Jutri popoldne ob 17. uri bo na ministrstvu za industrijo srečanje med vlado in sindikati, ki bo posvečeno problemom telefonskih tarif. Srečanje je bilo pred časom odloženo zaradi obolelosti ministra za industrijo Donat Cartina.
Predstavniki federacije CGIL,, CI SL in UIL so se danes popoldne sestali z vsedržavnimi tajništvi zveznih sindikatov javnih službencev, da bi ocenili potek pogovorov z vlado za reforne javne uprave in za
uvedbo tako imenovane «kvalifika- -	,
cije po funkcijah». Ta vprašanja fPr“bf 3	^ K r •'
bodo na dnevnem redu prihodnjega Itere dodatne nagrade osebju financ-
srečanja med sindikati in ministrom Cossigo, ki bo 18. novembra. Na današnjem sestanku so se tudi pogovarjali o oblikah sindikalnega boja, začenši z že napovedano vsedržavno stavko državnih uslužbencev 10. novembra.
Jutri pa bo ves dan stavkalo več ,	.	,
kot milijon gradbincev, ki- zahteva- ; d° izraza volja^ socialistov in komu-jo takojšnje odprtje pogajanj z de- n^0,v’ ^I..so dah pobudo za erta-lodajalci za obnovitev delovne po- ! nie ^eSa. c*ena- da ne zaostrijo spo-
V poslanski zborniJ začetek razprave o združitvi dohodkov
RIM, 5. — V poslanski zbornici se je začela razprava o tako imenovani «davčni minirefonru», se pravi o določbah, ki zadevajo predvsem združitev dohodkov zakoncev.
ne uprave. Prav zadnji argument je glavni kamen spotike, saj so v poslanski komisiji črtali iz zakonskega osnutka člen 31, ki je vseboval določbo o nagradah, zaradi česar je finančni minister Vi-sentini celo zagrozil z odstopom. Med današnjo razpravo je prišla
godbe ter pozivajo vlado, naj u- j ra z 'dado. Obe stranki sta na-stvari zakonodajne, administrativne ! P°vedali pripravljenost, da sprejme-in finančne pogoje za reševanje ! ta morebitne nove vladne predloge krize na sektorju gradbeništva. Za- j v ^em pogledu, ki pa bi morali iz-radi te krize je danes že okrog 3001 recno poudariti izreden in začasen tisoč gradbincev brez dela.	|	značaj nagrad, ki bi sicer še po-
Danes opolnoči pa se zaključi j večale tako imenovano «džunglo stavka pilotov, ki je za 24 ur sko- plač».
rajda paralizirala letalski promet v Pred začetkom parlamentarne raz-
vsej državi. Alitalia in ATI sta bili prisiljeni odpovedati približno 60 odstotkov mednarodnih poletov in 70 odst. poletov na notranjih progah.
prave se je predsednik vlade danes zjutraj sestal z ministrom Visenti-nijem ob navzočnosti podpredsednika vlade La Malfe.
riWì
DANES
M''

Danes se sestane demokrščanski vrh, ki ga je sklical politični tajnik Zaccagnini, da bi vsaj delno razčistil notranje odnose v stranki. Govor bo predvsem o datumu sklicanja vsedržavnega strankinega kongresa, ki je danes glavni predmet polemik med silami, ki podpirajo Zaccagninija, in Fan-fanijevo in dorotejsko opozicijo. Zaccagnini bi želel čim bolj odlašati s sklicanjem kongresa, da bi imel dovolj časa, da bi utrdil svoje pozicije v stranki.
Predsednik avstrijske vlade Kreisky je v današnji nastopni izjavi pred novoizvoljenim dunajskim parlamentom med drugim dejal, da se bo zvezna vlada v odnosih z Jugoslavijo ravnala po načelu, da je treba izpolniti obveznosti iz državne pogodbe in da se bo v duhu tolerantnosti in odločno zavzemala za reševanje neurejenih problemov narodnostnih skupin v Avstriji. Dejal je
tudi, da mnogih ukrepov v korist avstrijske manjšine na Južnem Tirolskem še niso izpeljali.
Fašistični režim v Španiji je pod vodstvom novega začasnega državnega poglavarja Juana Carlosa še zaostril represivne ukrepe proti demokratični opoziciji. Število političnih jetnikov, ki čakajo na proces zaradi protirežim-ske dejavnosti se veča iz dneva v dan, obenem pa se krepi dejavnost opozicijskih strank, ki zahtevajo liberalizacijo političnega življenja in prosto dejavnost za vse stranke, vključno s komunistično partijo.
Čez pet dni bodo portugalske sile zapustile Angolo. Ljudsko gibanje za neodvisnost Angole — MRLA pripravlja slovesnost enostranske proglasitve neodvisnosti. O polnoči med 10. in 11. novembrom bodo v Luandi dvignili na drog rdečo-črno zastavo MRLA, naslednji dan pa proglasili Ago-stinha Neta za predsednika.
TRŽAŠKI DNEVNIK '
DANES VES DAN IN JUTRI DOPOLDNE
Deželni svet bo razpravljal o politični in upravni krizi
Svetovalske skupine bodo obrazložile svoja Stališča
Danes dopoldne ob 9. uri se bo Sestal deželni svet. Kot je že znano, je na dnevnem redu razprava o ostavki predsednika pokrajine in deželnega odbora. Predsednik deželnega sveta Arnaldo Pittoni bo najprej prečital pismo, v katerem predsednik Comelli obrazložuje odstop odbora, sledila bo razprava, v katero bodo posegli predstavniki vseh političnih skupin. Razprava bo dolga, saj predvidevajo, da bo trajala danes ves dan in jutri dopoldne.
Do ostavke deželnega odbora, in s tem tudi do krize deželne uprave, je prišlo prejšnji teden na osnovi sklepa deželnega komiteja PSI, ki je umaknil iz odbora oba socialistična odbornika. Kriza je v zraku že dalj časa in se je še zlasti zaostrila po 15. juniju, ko se je spremenilo razmerje sil v deželnem svetu. V bistvu pa temelji politična kriza deželne uprave na splošni gospodarski in socialni krizi, ki zahteva čim učinkovitejše delo in čim širše sodelovanje vseh, zlasti naprednih, sil. To pa nujno zahteva tudi konstruktivno sodelovanje komunistične partije, na kar pa krščanska demokracija ne pristaja.
Na današnjem in jutrišnjem zasedanju deželnega sveta bodo posamezne skupine obrazložile svoja stališča, ki so v glavnih potezah že dobro znana. Zato je malo verjetno, da bo prišlo do bistvenih novosti in je tudi malo verjetno, da bo napravljen korak naprej za rešitev krize. Možnosti je več in tako obstaja aritmetična možnost deželne vlade centrističnega tipa s sodelovanjem republikancev, socialdemokratov in demokristjanov ob ostri opoziciji socialistov in komunistov. Možen pa je seveda naprednejši in nov upravni sistem, ki bo upošteval in omogočil dejansko sodelovanje komunistov pri odločanju.
O krizi so sinoči razpravljali republikanci na zasedanju deželnega odbora, ki se je sestal v Gorici.
(Largo Barriera Vecchia 11) v priredbi sekcije KPI «P. Tomažič»; ob 20. uri v PD «Zvezda» v Podlonjer-ju, v priredbi krajevne sekcije «1. maj»; ob 20. uri na sedežu, Ul. Carli štev. 8, v priredbi sekcije Campi Elisi. V soboto, 8. 11. bodo proslave kakor sledi: ob 20. uri v krožku «Pečar» — Zgornja Kolonja, v priredbi sekcije KPI «Pratolongo»; ob 20. uri v Ljudskem domu «Togliatti» — Naselje sv. Sergija, v priredbi sekcije «D. Pescatori»; ob 20.30 v Prosvetnem domu v Trebčah na pobudo krajevne sekcije KPI «Zorko Kralj».
Danes kongres o vzdrževanju tehničnih naprav
V PRIREDBI SEKCIJ KPI
Številne proslave oktobrske revolucije
Danes, 6. novembra, ob 20. uri bo v kinodvorani «Verdi» v Miljàh praznik včlanjevanja v KPI za leto 1976 in proslava 58-letnice oktobrske revolucije. Govoril bo tajnik federacije Giorgio Rossetti. Nastopila bo pevsko - glasbena skupina «Canzoniere Triestino» s sporedom borbenih pesmi.
Jutri, 7. novembra, ob 18. uri priredi sekcija KPI v Škednju v prostorih Ljudskega doma, Ul. S. Lorenzo in Selva 4, praznik včlanjevanja v KPI in proslavo oktobrske revolucije. Glavni govor bo imel sen. Vittorio Vidali, član centralnega komiteja KPI. Ob tej priliki bodo poimenovali sekcijo po Antoniu Gram-sciju.
Drugi prazniki včlanjevanja v KPI in proslave 58-letnice oktobrske revolucije bodo v petek. 7. 11., tudi: ob 20. uri pri Sv. Ani v Ljudskem domu (Stara istrska cesta 66); ob 20. uri na sedežu Stare mitnice
V mali dvorani Rossettijevega gledališča se bo danes dopoldne ob 9.30 začel tridnevni kongres strokovnjakov za vzdrževanje tehničnih naprav, ki ga organizirajo družba Trieste - Con-sult, tržaška univerza in italijansko združenje za tehnično vzdrževanje Aiman. Nastopilo bo 37 strokovnja-
kov iz vse Italije, kongres pa se bo zaključil v soboto z okroglo mizo o «tehničnem vzdrževanju in teroteh-nologiji». Terotehnologija je sodobna veda, ki skuša vnaprej ugotavljati vzdržljivost materialov in tehničnih naprav ter višino stroškov, ki jih bo povzročalo vzdrževanje posameznih strojev in struktur v okviru posameznih proizvodnih panog, zlasti v industriji.
Jutri ob 11.30 bo v časnikarskem krožku na Korzu 12 tiskovna konferenca, katere se bodo med drugimi udeležili najbolj znani izvedenci italijanske terotehnologije in tehničnega vzdrževanja. Tiskovna konferenca, ki je odprta vsem izvedencem ter predstavnikom delavskih kategorij, ki so posebno zainteresirane v tehnološkem svetu, bo posvečena objasnitvi določenih točk, ki bodo predmet razprave v okviru sobotne okrogle mize.
GOST TRŽAŠKE FEDERACIJE KPI
Delegacija ZK iz Kopra včeraj na obisku v Trstu
Obsežen program konkretnega sodelovanja
• Sekcija KPI pri Sv. Vidu priredi v soboto. 8. novembra, od 10. ure dalje na Trgu Cavana javen shod o pomenu in vlogi KPI ter potrebi po njeni okrepitvi. Govoril bo senator Paolo Sema. Priredili bodo tudi razstavo o bojih KPI v zadnjih tridesetih letih.
Včeraj j$ bila gost tržaške federacije KPI delegacija obalne konference Zveze komunistov iz Kopra. Delegacijo je vodil sekretar obalne konference Ceglar, sestavljala pa sta jo sekretar občinskega komiteja Kopra Birsa in predsednik komisije za mednarodna vprašanja Škabar. Delegacijo tržaške federacije KPI je vodil tajnik Rossetti, sestavljali pa so jo člani tajništva in odbora Crevatin, Gerbec, Tonel, Canciani, Campagna in De Cesare.
V prisrčnem in bratskem ozračju že ustvarjenih odnosov med obema partijama so se informirali o delu in o pobudah. Dogovorili so se za podroben program izmenjav tehnikov, javnih upravljavcev ter osnovnih organizacij obeh partij, da preučijo konkretna vprašanja. Tako na primer pristaniška vprašanja, gradnjo infrastruktur in zvez med obema državama ter še zlasti industrijsko kooperacijo, ki je predvidena v italijansko - jugoslovanskem sporazumu o mejah, zdravstveno skrbstvo in zaščito okolja.
Dogovorili so se tudi za sestanke mladinskih organizacij. Posebni sestanki bodo tudi o položaju slovenske nacionalne skupnosti v Italiji in italijanske v Jugoslaviji.
Na tak način želita obe organizaciji konkretno prispevati k sodelova-
liiiiiiiiiiiiiiuiiiiiiiiiiiiitiiiliiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiumiiiiiuniiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiirfiniiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiuiiiiiiiiiiiiuiiiimjuiiiiiiiiiiiimiiiii
ZA PREUREDITEV SEJMIŠČA PRI M0NTEBELU
Tržaški velesejem potrebuje posojilo 700 milijonov lir
S temi sredstvi bodo krili stroške za prvo fazo del - Deželna uprava bo nudila ustrezno pomoč in jamstvo - Zamisel o uvedbi elektronskega računalnika - Prispevki za druge sejme
Na zadnji seji deželnega odbora je bilo med drugim govora tudi o tržaškem velesejmu. Odbor je namreč sklepal o finančnih prispevkih po zakonu štev. 30 iz letošnjega leta, ki naj bi jih deželna uprava priznala sejemskim ustanovam v Furi ani ji-Julijski krajini za ureditev sejmišč, nabavo potrebnih zemljišč in podobne pobude. V ta namen je odbor nakazal tudi skupno vsoto 164,5 milijona lir na leto do vključno leta 1994 v korist videmski organizaciji ORMU (Organizzazione rassegne e mostre udinesi), ki bo prejemala po 70 milijonov na leto. Neodvisni u-stanovi za prirejanje deželnih sejmov v Pordenonu (po 24,5 milijona na leto) in goriški trgovinski zbornici (po 70 milijonov na leto) za u-reditev novega sejmišča Espomego.
Vprašanje tržaškega velesejma pa je nekoliko bolj zapleteno. Sejemska uprava namerava kakor znano začasno preurediti sedanje sejmišče pri Montebelu, saj je pričakovati, da se bo sejem lahko preselil v Barkovlje šele čez kakih 10 let. Po načrtu, ki so ga pristojne oblasti že odobrile, bodo podrli skoraj vse stare paviljone (razen Palače narodov in paviljona, v katerem je po navadi nameščena mednarodna lesna razstava), namesto njih pa zgradili sodobnejše
IliiiiiiiimiiiiiiiiiliiiiiiiiiiuiiiiiliHilliiliiuiiiiiiiiiiiiiiiiifimmiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiMiiiiiiiiiiiiiiin
V OKVIRU STAVKE DELAVCEV GRADBENE STROKE
Skupna demonstracija gradbincev in stanovanjskih upravičencev
Po shodu bo zastopstvo stanovanjskih upravičencev, ki že dolgo čakajo na vselitev v dodeljena stanovanja, šlo na razgovor s tržaškim županom
Tržaški gradbinci ter stanovanjski upravičenci, ki so jim že dolgo od tega dodelili stanovanja, a se še vedno niso mogli vanje vseliti, bodo danes skupno demonstrirali po mestnih ulicah ter s tem opozorili javnost na nevzdržen položaj tako v gradbinskem sektorju, ki ga pesti huda kriza, kot v stanovanjski politiki, kjer ni kriza nič manj občutena.
Gradbinci, tesarji in delavci cementarn bodo danes stavkali po vsej državi. Delavci te stroke zahtevajo obnovitev delovne pogodbe ter korenite vladne ukrepe in posege za premostitev hude krize, ki se v vedno večji meri odraža predvsem v brezposelnosti gradbenih delavcev. Tej vsedržavni stavki se bodo pridružili tudj tržaški gradbinci, ki so za danes napovedali tudi tri širše skupščine, in sicer na sindikalnem sedežu pri Domju, v sindikalni dvorani Di Vittorio v Ul. Pondares ter v Nabrežini. Prvo skupščino so sindikati včeraj odpovedali in pozvali vse delavce, naj se udeležijo skupščine v UL Pondares. Skupščini bosta ob 10. uri.
Tu bo danes tudi zborovanje stanovanjskih upravičencev. Prireja ga pokrajinski enotni sindikat stanovanjskih upravičencev Sunia. Po e-ni strani želijo stanovanjski upravičenci s tem izraziti solidarnost s stavkajočimi gradbinci, po drugi strani pa želijo protestirati nad dejstvom, da se zaradi imobilnosti in i malomarnosti občinskih oblasti ne j morejo vseliti v že dodeljena stano- | vanja. Zadeva je namreč obče zna- i na. Nad sto delavskim družinam so | namreč že pred več kot letom dni j po točkovanju dodelili stanovanja, i ki so jih zgradili na Vrhu nad Rov- j tami. Ker pa občinske oblasti še j niso poskrbele za vodno, električno, greznično in. plinsko napeljavo, se te družine ne morejo vseliti v stanovanja.
Gradbinci in stanovanjski upravičenci bodo tako odšli danes ramo
ob rami na mestne ulice. Po ločenih zborovanjih v dvorani Di Vittorio se bodo okrog 11. ure zbrali pred veleblagovnico Upim ter krenili v sprevodu po mestnem središču do občinske palače, kjer bodo predstavniki gradbincev in stanovanjskih u-pravičencev odšli do župana ter mu orisali upravičene zahteve.
BALETNA ŠOLA SSG
Stalno slovensko gledališče sporoča. da bo prvo srečanje med starši, otroki in učitelji jutri, 7. novembra, ob 16. uri v Kulturnem domu.
Vpisovanje še danes, 6. novembra, na upravi SSG v Kulturnem domu od 8. do 14. ure.
objekte, ki bodo med drugim tudi o-grevane (sedanji paviljoni nimajo nobene ogrevalne naprave ali napeljave), tako da se bodo na razstavišču lahko organizirale specializirane sejemske prireditve tudi v zimskih mesecih. Poleg tega nameravajo urediti sodobno kongresno dvorano, ki bo razpolagala tudi z napravami za sprotno prevajanje v več jezikov. Z deli naj bi začeli prihodnje leto, in sicer po junijskem mednarodnem velesejmu, gradnja novih paviljonov pa naj bi trajala približno.leto dni.
Glavno vprašanje, ki ga morajo v tej zvezi rešiti, je seveda problem finančnega kritja. Po predvidevanjih sejemske uprave bo prva faza del zahtevala naložbo 700 milijonov lir. Na vsoto 500 milijonov je deželna u-prava že priznala pomoč za delno kritje stroškov: dežela bo namreč prevzela nase 7 odst. obresti; zdaj gre torej za to, da deželna uprava prevzame še del bremena, ki ga predstavljajo obresti na preostalih 200 milijonov lir in da nudi neodvisni ustanovi za tržaški velesejem jamstvo za najetje ustreznega bančnega posojila. Kaže, da bo tudi to vprašanje v kratkem ugodno rešeno.
V zvezi z bodočim razvojem trža-
čunalnik, ki bi mu lahko streglo sedanje osebje ustanove (ustrezen tečaj bi trajal 10 dni), kot prvo delo pa bi mu lahko zaupali primerno raziskavo domačega in tujega tržišča. Uporaba računalnika bi namreč odločilno poenostavila «kontaktiranje» novih možnih razstavljavcev in sodelavcev, kar bi bilo posebno važno za naš sejem, ki se nahaja v nekakšni prehodni fazi, ko si, kakor rečeno, prizadeva, da bi prerasel iz splošne vzorčne prireditve v mednarodni specializirani sejem z možnostjo prirejanja več razstav z različno tematiko v teku celega leta.
Pomorščak hudo ranjen
v prometni nesreči
V torek zvečer se je hudo ponesrečil 36-letni pomorščak Sergio Ko bau iz Nabrežine, Kamnolomi štev. 23. Ko se je okoli 22. ure s svojim motornim kolesom vračal proti domu, je na pokrajinski cesti v središču Nabrežine iz še nepojasnjenih razlogov padel. Z rešilnim avtom Rdečega križa so ga prepeljali v tržaško bolnišnico, kjer so ga sprejeli na nevrokirurški oddelek s pri-
nju in k utrjevanju prijateljskih odnosov med obema partijama.
jiidtnO- ulednUtvu
Prejeli smo s prošnjo za objavo:
Odprto pismo msgr. Cocolinu
V	vednost škofovemu vikarju dr. Škerlu
V	objavo Katoliškemu glasu. Novemu listu in Primorskemu dnevniku
Na prazniku sv. Justa, tržaškega zavetnika, je bila v tržaški stolnici prva priložnost, da se novi škof msgr. Cocolin uradno sreča s tržaškimi verniki. Gospod nadškof je k slovesnemu somaševanju povabil tudi slovenske vernike in to z vabilom v slovenskem jeziku, ki so ga slovenski duhovniki prebrali v cerkvah.
Pričakovali smo, da bomo slovenski verniki deležni besede v pozdrav. Nima smisla vabiti slovenskih vernikov, če jih potem, kljub zelo lepim besedam pridige, sploh ne omenimo.
Še bolj absurdno pa je, da slovenski škofov vikar med mašo, ki ji je prisostvovalo lepo število slovenskih vernikov, za katere bi moral skrbeti, sodeluje v italijanskem jeziku.
Tako škof kot škofov vikar sta zamudila priložnost, da se besede spremene v dejanja. Za to nam je zares žal.
Za Tržaško mladinsko versko občestvo
Ivica Švab, Franc Mozetič, Vera Tuta, Edi Čermelj, Alenka Rebula, Albert štrajn, Barbara Lapornik, Ivo Jevnikar, Lidija Štrajn, Franc Vončina, Igor Mosè, Janko Ban, Nadja Maganja, Marko Jevnikar, Alojzija Mozetič, Vera Lozej, Magda Jevnikar.
Trst, 4. novembra 1975
držano prognozo zaradi pretresa ške sejemske prireditve, katere os- ! m°žganov in udarcev po glavi, novni cilj je prekvalifikacija iz sploš- ! nega vzorčnega sejma v mednarod- ' no specializirano prireditev, naj o-menimo tudi zamisel, da bi v sejemskih uradih sčasoma namestili manjši elektronski računalnik (computer).
Računalnik, ki bi razpolagal s primernim «spominom», bi lahko občutno koristil na številnih področjih: tako kar zadeva pregled nad razstavljavci in obiskovalci, knjigovodstvo, razpošiljanje vabil in še posebej v trgovinskem uradu v zvezi z naročili, izdajanjem faktur in podobnimi deli.
Koristnost uvedbe takšnega računalnika tudi na tržaškem sejmu je poudaril novi podravnatelj sejemske uprave dr. F. Binassi na mednarodnem posvetu z naslovom «Informatika na velesejmih», ki je bil 19. in 20. oktobra v Duesseldorfu pod pokroviteljstvom Union des Foires In-ternationales. Na posvetu se je izkazalo, da dober del pomembnejših sejmov v Evropi in na drugih celinah že razpolaga z elektronskimi računalniki in da se je njihova uporaba pri tako specifičnem delu, kakršno se odvija v okviru sejemskih u-stanov, izkazala za zelo koristno. V tej zvezi nam je včeraj dr. Linassi dejal, da so se posveta udeležili predstavniki najvažnejših evropskih in izvenevropskih sejmov in da so zastopniki tistih sejmov, ki že razpolagajo s kompjuterji, lahko postregli z zanimivimi izkušnjami. Za tržaški sejem bi zadostoval manjši ra-
GLASBENA MATICA - TRST Sezona 1975 - 1976 Drugi abonmajski koncert Jutri, 7. novembra, ob 20.30
v Kulturnem domu v Trstu
AKADEMSKI PEVSKI ZBOR BRANKO KRSMANOVIČ iz Beograda
Dirigent:
BOGDAN BABIČ Sodelujejo solisti:
SVETLANA BOJČEVIČ, sopran
GORDANA ČURGUS, alt
BRANISLAV SIMONOVIČ, tenor
MJODRAG MATIČ, tenor
DRAGOUUB DJORDJEVIČ, bariton
MARTIN LEGAT, bas
in instrumentalni ansambel
Rezervacija in prodaja vstopnic v pisarni Glasbene matice (Ul. R. Manna 29. tel. 418-605) in eno uro pred pričetkom koncerta pri blagajni Kulturnega doma.
Ob 30-letnici osvoboditve
sporočamo
dolinskim občanom in vsem antifašistom, da bo v nedeljo, 9. novembra, ob 14. uri v Gročani
SVEČANO ODKRITJE SPOMENIKA PADLIM V NOB
Vljudno vas vabimo k počastitvi naših padlih!
Odbor za postavitev spomenika Gročana - Pesek
Občinski protifašistični odbor občine DOLINA vabi vse bivše borce, internirance in aktiviste dolinske občine na TOVARIŠKO SREČANJE, ki bo v nedeljo, 9. novembra, po odkritju spomenika v Gročani.
IIIIIIUIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIII||||||||llllII|||||||||||UIIHUiniII|IU1tl!l|||||||||l||||i||||||||||||||||||ll||l|||nl|U|||||||l)
ZARADI MALOMARNOSTI OBČINE IN USTANOVE 0NAIRC
Podgane onesnažile prostore otroškega vrtca na Proseku
Starši so že avgusta opozorili na to nevarnost
Starši proseških otrok, ki obisku-1 gano ali gada?» Odgovora ni bilo
In	nMATtJC -n	—a____I________n-.» .________ __	■	.	’
jejo vrtec ONAIRC, so bili včeraj zjutraj neprijetno iznenadeni. V štirih prazničnih dneh so se namreč v vrtcu vgnezdile podgane, ki so povzročile veliko škodo in onesnažile skoraj vse prostore. Kljub u-mazaniji in nehigienskemu stanju pa je ravnateljstvo ONAIRC dovolilo reden pouk. Starši se s tem seveda niso strinjali, saj je bilo jasno, da je takšno stanje škodljivo zdravju otrok: nekateri so zato nemudoma odpeljali otroke domov, tisti pa, ki zaradi službenih obveznosti niso mogli sami skrbeti za otroka, so privolili, da se otroci zadržijo v učilnicah v dopoldanskih urah. Kosila seveda včeraj ni bilo, ker je moralo vse osebje čistiti prostore in ni utegnilo pripraviti opoldanskega obroka.
V popoldanskih urah si je, po številnih pozivih staršev, ogledala o-troški vrtec komisija higienskega u-rada tržaške občine, ki je odredila trošenje strupov v straniščih, ri pa poskrbela za razkuženje prostorov. Zvečer pa so se sestali starši otrok proseškega otroškega vrtca, ki so u-gotovili, da ne morejo pošiljati o-trok v tako nehigienske prostore in zahtevali od ustanove ONAIRC, naj nemudoma odredi potrebna popravila. Ustanova si namreč noče prevzeti nobene odgovornosti, saj je njeno vodstvo doslej le naročilo o-sebju, naj pokrije stranišča, kar ni nobeno zagotovilo za zaščito zdravja otrok. Kaže namreč, da so pod-: gane prilezle v vrtec po kanalizaciji novih stranišč, ki so jih zgradili letos, a jih je očitno treba popraviti. Združenje staršev obenem opozarja tržaški občinski odbor in župana, da niso še odgovorili na «Pismo u-redništvu», objavljeno v našem listu 5. avgusta letos, v katerem starši zahtevajo od občinske uprave, naj počisti smetišče za otroškim vrtcem in plevel, ki popolnoma prekriva okno shrambe za igrače. V pismu med drugim piše: «Kaj bi se na primer zgodilo, če bi otrok namesto igračke našel v shrambi pod-
namesto tega pa so prišle podgane. Vprašujemo se torej, ali misli občinska uprava nemudoma ukreniti vse potrebno za varstvo zdravja otrok, ali pa morda namerava res čakati, da se v otroškem vrtcu poleg podgan vgnezdijo še modrasi?
SINOČI NA OPČINAH
Požar ali požig v podjetju Laboranti?
Sinoči okoli 19.30 je požar uničil skladovnico lesa v podjetju Luigi Laboranti v bližini openske železniške postaje. Podjetje se bavi s popravili železniških vozov.
O požaru je čuvaj obvestil gasilce. Ko so prišli na kraj so se plameni dvigali že visoko proti nebu. Gasilci so lahko le preprečili, da bi se požar razširil na bližnje skladovnice lesa. Škodo so ocenili na približno milijon lir.
Pri pregledu okolice so našli prazno posodo za bencin, iz česar sklepajo, da je šlo za požig. To domnevo potrjuje tudi dejstvo, da je pred tednom dni v istem podjetju požar že uničil skladovnico lesa ter da je čuvaj slišal pok tik preden je opazil plemene. Zato je openski komisariat javne varnosti uvedel preiskavo.
natečaj
ACEGAT - TRST
Obveščamo, da je na občinski o-glasni deski v Trstu obvestilo o natečaju v smislu predpisov odstavka a) člena 1 zakona štev. 14 z dne 2.2.1973 za zasebno licitacijo za gradnjo transformatorske - regulacijske kabine za metan v Ul. Donota; osnovni dražbeni znesek 9.580.000 lir.
GENERALNI DIREKTOR
(dr. inž. Mario Castaldi)
PROSVETNO DRUŠTVO «SLAVKO ŠKAMPERLE» SV. IVAN - TRST
prireja
PROSLAVI
3Q-LETNIC0 ZMAGE NAD FAŠIZMOM 30-LETNICO USTANOVITVE DRUŠTVA
Danes, 6. novembra 1975, ob 20. uri
Otvoritev razstave slik in dokumentov o tridesetletni dejavnosti društva. Sledi nastop članov Stalnega slovenskega gledališča z izborom partizans kih pesmi «Veš, poet, svoj dolg».
Sobota, 8. novembra 1975, ob 20.30
Koncert TRŽAŠKEGA PARTIZANSKEGA PEVSKEGA ZBORA.
Nedelja, 9. novembra 1975, ob Ig. uri
DRUŠTVENA AKADEMIJA. Nastopijo mladinska dramska in folklorna skupina in hanponikarski ansambel MIRAMAR. Sledi prosta zabava ob zvokih «Ansambla Praprot».
Vse prireditve bodo v društvenih prostorih na stadionu «Prvi maj».
Gledališča |l Kino__________________
ROSSETTI
TEATRO STABILE - Ob 20.30: Carlo Goldoni «Sior Todero brontolon». I. abomnajska predstava. Red «prost». Da bi se izognili preveliki gneči pri zadnjih predstavah, abonenti lahko rezervirajo od danes do 12. t.m. Rezervacije vstopnic in abonmajev pri osrednji blagajni. Pasaža Protti (tel. 36-372 in 38-547).
V	okviru pobud, ki jih Teatro Stabile posveča šolskemu svetu, bo jutri ob 16. uri posebna predstava Goldonijeve komedije za osnovnošolsko mladino.
V	sredo, 12. t.m., pa bo posebna predstava za dijake nižjih srednjih šol.
VERDI
V	torek, 11. t.m., se bo z gala predstavo «Otella» pričela operna sezona gledališča Verdi 1975-76. Dirigent bo Nino Sanzogno, režija Alberta Fassinija, kostumi in scene pa Pier-luigija Pizzija. V glavnih vlogah bodo nastopih Raina Kabaivanska, Piero Cappucilli, Carlo Cossutta, Mario Ferrara, Dario Zerial. Enzo Viaro, Vito Susca, Mario Sarti in Laura Zan-nini.
STALNO SLOVENSKO GLEDALIŠČE - TRST
M. Hennequin G. Duval
ANATOLOV DVOJNIK
Komedija v treh dejanjih
Jezikovna in
odrska priredba Janez Negro Scena inž. arh. Sveta Jovanovič Kostumi	Alenka Bartlova
Glasba Aleksander Vodopivec in Urban Koder Režija	ADRIJAN RUSTJA
DANES, 6. novembra, ob 20.30 v Ljudskem dontu v SV. KRIŽU
JUTRI. 7. novembra, ob 20.30 v Prosvetnem domu na OPČINAH
STALNO SLOVENSKO GLEDALIŠČE - TRST
Kulturni dom
30 let nepretrganega delovanja Gostovanje Jugoslovanskega dramskega gledališča iz Beograda BRANISLAV NUŠIČ
MISTER DOLAR
komedija
Režiser
Miroslav Belovič Scenograf
Vladislav Lalicki Kostumograf
Božana Jovanovič
Muzika
Vojkan Borisavljevič Koreograf
Miljenko štambuk Tekst pesmi
Dušan Radovič Asistent režije
Milivoje Milojevič in Gojko Bjelac Asistent kostumografa
Borislav Kovačevič V soboto, 8. novembra, ob 20.30 in v nedeljo, 9. novembra, ob 16. uri.
Rezervacija vstopnic vsak dan (razen nedelje) od 10.30 do 12.30, prodaja 1 uro pred pričetkom predstav pri blagajni Kulturnega doma, tel. 734-265.
La Cappella Underground 19.00—21.30 «Il mediatore», film režiserja Roberta Mulligana. V njem igra Ja-son Miller.
Ariston 16.30 «L’orologiaio di Saint -Paul». Barvni film povzet po romanu Georgesa Simenona. Kriminalka.
Grattacielo 16.00 «La divina creatura». Laura Antonelli, Marcello Ma-stroiarmi. Prepovedan mladini pod 14. letom. Barvni film.
Fenice 16.00 «Flic story». Alain De-lon in Jean Luis Trintignant. Barvni film. Prepovedan mladini pod 14. letom.
Excelsior 15.00 «Di che segno sei?». P. Villaggio, M. Melato, A. Celen-tano, R. Pozzetto, G. Ralli, A. Sordi. Prepovedan mladini pod 14. letom.
Nazionale 15.00 «L'isola sul tetto, del mondo». Disneyev film v barvah.
Eden 16.00 «Amici miei». Ugo To-gnazzi. Gastone Moschin, Philippe Noiret. Barimi film.
Ritz 16.00 «Baby sitter, un maledet to pasticcio». Maria Schneider, Renato Pozzetto. Prepovedan mladini
Aurora 16.00 «La pantera rosa colpisce ancora». Peter Sellers.
Capitol 16.30 «L’eroe della strada». Charles Bronson. Barvni film.
Cristallo 16.30 «Terremoto». C. Boston, A. Gardner in G. Kennedy.
Moderno 16.30 «Le ultime grida dalla savana». Barvni film. Prepovedan mladini pod 14. letom.
Filodrammatico 16.30 «Club del piacere». Barvni film. Prepovedan mladini pod 18. letom.
Ideale 16.00 «Mariarosa la guardona». Barimi film. Igrata Isabella Biagi-ni in Ninetto Davoli. Prepovedan mladini pod 18. letom.
Impero 16.30 «Sette spose per sette fratelli». Barvni film.
Vittorio Veneto 17.00 «L’uomo senza memoria». Barvni film. Igrata Senta , Berger in Lue Merenda.. Prepovedan mladini pod 14. letom. Zadnji dan.
Astra 16.30 «Anno 2670 - Ultimo atto». Barvni znanstvenofantastični film. Igrata: Ruddy McDowall in John Huston.
Abbazia 18.00, 20.00, 22.00 v spomin na P. P. Pasolinija predvajanje filma «Medea». Igrata Maria Callas in Massimo Girotti.
Radio 16.00 «Sette contro uno». Barvni kitajski film o karateju.
Volta - Milje 17.00 «Ursus». Barvni pustolovski film. Igrata: Edy Fury in Cristina Gaioni.
■BANCA DI CREDITO Dl TRIESTE < TRZAŠ K A. KREDITNA BAN K"A j
: U- -V:. s:p'.A- L uLV,
TRST --ULICA F,J=IL’2! 10 r ^ B.I-AriB
URADNI TEČAJ BANKOVCEV
Ameriški dolar	680,50
Funt šterling	1405.—
Švicarski frank	Ž57,50
Francoski frank	155,50
Nemška marka	263,50
Avstrijski šiling	37,40
Dinar: debeli	33,75
drobni	33,75
Mali oglasi
VSA ZAVAROVANJA — nezgodno — življenjsko — požar — avto in ostala vam nudi ŠVAB C. - AGENCIJA GENERALI Opčine, UL Salici 1. tel. 211-489.
Včeraj-danes
Danes, ČETRTEK, 6. novembra LENART
Sonce vzide ob 6.51 in zatone ob 16.46. — Dolžina dneva 9.55. — Luna vzide ob 9.58 in zatone ob 19.18.
Jutri, PETEK, 7. novembra ZDENKA
VREME včeraj: Najvišja temperatura 14,5 stopinje, najnižja 11,6, ob 19. uri 11,6 stopinje, zračni tlak 1024,4 mb narašča, vlaga 57-odstotna, veter 24 km na uro severozahodnik, nebo jasno, morje mimo, temperatura morja 16 stopinj.
ROJSTVA IN SMRTI
Dne, 1., 2., 3., 4. in 5. novembra se je v Trstu rodilo 17 otrok, umrlo pa je 55 oseb.
UMRLI SO: 66-letna Bianca Vecchia, 76-letni Anton Košuta, 77-let-na Maria Bohm por. Lorenzon, 78-ietna Rosina Cante, 6l-letni Francesco Tomasi,. 84-letni Enrico Zorzoli, 50-letni Angelo Moraš, 65-letni Elio Brezigar, 45-letni Umberto Minni, 76-letna Caterina Bursich vd. Olivo, 88-letna Ermanda Dogulin por. Derni, 87-letni Giovanni Battista de Francesci, 71-letna Elisabetta Luglio vd. Pagnoni, 63-letni Vladimiro Šajn, 66-letni Bruno Rizzardi, 76-letni Franco Rossignoli, 75-letni Guglielmo Umari, 65-letni Vittorio Zanella, 47-letna Luigia Papa por. Maestroni, 85-letni Luigi Ricci, 75-letna Antonia Divincenzo vd. Caro ne, 66-letni Pasquale Capotorto, 82-letna Lucia Depase vd. Degrassi, 57-letni Grazio Peluso, 66-letna Giulia Petrič por. Varni, 84-letna Anna Canziani vd. Guglielmi, 98-let-na Giuseppina Rovsck vd. Meuli, 69-letna Mercedes Davanzo, 77-ìetna Carmela Calebotta, 86-letna Antonia Buchich por. Pauluzzi, 9C-let-na Orsola lakomin vd. Lorenzutti, 71-letna Maria Bercich vd. Vaìle-nich, 68-letna Maria Rizzi por. Rogelja, 84-letna Elisabetta Sinigagìia vd. Zorzini, 85-letni Giovanni Cra-glietto, 88-letna Elisabetta Rebek vd. Pregello, 90-letni Stefano Codromaz, 81-letna Dolores Fornasari vd. B*o-sini, 78-letni Giovanni Di Giannan-tonio, 67-letni Odorico Ravalico, 47-letni Silvano Manzini, 86-letna Maria Tesoro vd. Piscarri, 70-ìetni Rodolfo Goth, 82-letna Rosa Antrini vd. Batic, 86-letna Giorgina Giassi, 65-letna Marcella Olivello vd. Zez-lina, 85-letna Margherita Bartoli vd. Clescovich, en mesec stara Paola Stefani, 84-letna Pierina Tomovich vd. Cattelani, 79-letna Amalia Ortar, 65-letni Ermenegildo Stocchi, 77-let-na Giuseppina Poženel vd. Rupnik, 88-letna Angela Ciuk vd. Stok, 85-letni Vladimiro Deanut, 76-letna Francesca Karis roj. Gašperini, 83-letna Maria Martinolich vd. Costan-zi in 83-letna Natalia Papo.
KRZNA
SUPER ELEGANTNI MODELI VIŠJA KAKOVOST MERE JOPIČEV OD 42 DO 54 NA SIVKI
VELIK PRIHRANEK
PELLICCERIA CERVO
TRST	TEL 796-301
Viale XX Settembre št. 16 III
DNEVNA SLUŽBA LEKARN (od 13. do 16. ure) Vielmetti, Trg della Borsa 12; Al Centauro, Ul. Rossetti 33; Madonna del Mare, Largo Piave 2; Ccstalun-ga. Erta S. Anna 10 (Kolonkovec).
NOČNA SLUŽBA LEKARN (od 19.30 do 8.30) Biasoletto. Ul. Roma 16; Davanzo. UT. Bernini 4; Ai Castoro, Ul. Cavana 11; Sponza, Ul. Montorsmo 9 (Rojan).
LEKARNE V OKOLICI Boljunec:	tel. 228 124; Bazovica:
tel. 226-165; Opčine:	tel. 211001:
Prosek: tel. 225-141; Božje polje ~ Zgonik: tel. 225-596; Nabrežina: tri-200-121; Sesljan: tel. 209-197; Zavije: teL 213-137; Milje: tel. 271-124.
Prispevki
V počastitev spomina Jožice Praprotnik roj. Obrsnel daruje družina Kopušar Normali 5.000 lir za Dijaško matico.
Ob smrti drage mame in none J°' žice Praprotnik darujeta družini Bog ris in Primož Možina 50.000 lir za Glasbeno matico.
Namesto cvetja na grob Jožice Praprotnik in Alojza Štoke darujeta Silva in Angel Škerk 10.000 lir za Glasbeno matico.
Vodstvo TPPZ vabi vse pevce, i člane orkestra, recitatorje in solistko, da se jutri, 7. novembra, ob 20.30 udeležijo generalke za nastop v soboto na stadionu «Prvi maj».
Združenje staršev osnovne šole v Rojami in otroškega vrtca na Greti vabi na zanimivo predavanje prof. ’ Bojana Pavletiča:	Pomen telesne
vzgoje za otroke v vrtcu in osnovni šoli. Predavanje bo v prostorih o- g snovne šole v Rojanu, danès, 6. B novembra, ob 20.30. Vabljeni starši in I prijatelji mladine.
+■■■......
Dne 5. t.m. nas je 1 za vedno zapustila naše draga mama, babica in prababica
ANGELA STOK
Pogreb bo jutri, 7. t.m., ob 12.30 iz mrtvašnice glavne bolnišnice v trebensko cerkev ter na domače pokopabšče.
žalujoči: hčere Romana, Viola, Mila, Rafaela in sin Angelo z družinami ter drugo sorodstvo.
Združenje staršev na državnem tr govskem tehničnem zavodu «Žiga Zois» v Trstu bo imelo v nedeljo, 9. t.m., ob 9.30 na sedežu šolskega zavoda na Vrdelski cesti- redni občni zbor, na katerega vabi vse starše sedanjih dijakov ter starše lanskih absolventov.
Prosvetno društvo BARKOVLJE vabi svoje člane in prijatelje na
MARTINOVANJE
ki bo v društvenih prostorih v soboto, 8. novembra, ob 20. uri.
Trst, 6. novembra 1975
ZAHVALA
Vsem, ki so na kakršenkoli način z nami žalovali in spremili k večnemu počitku našega dragega
LADISLAVA SERAŽINA
se iskreno zahvaljujemo.
žalujoča žena Albina, sin Ferruccio, snaha Ana in vnuk Marko.
Trst, 6. novembra 1975
OB RAZPRAVI O OBČINSKEM PRORAČUNU ZA LETO 1976
v
Šentjakobska rajonska konzul ta naslovila na občino vrsto zahtev
Zahteve po zagotovitvi učinkovitejših socialnih uslug, preosnovi prevozov in urbanistični ureditvi področja
Rajonske konzulte so v teh dneh poklicane, da izrečejo svoje mnenje
0	občinskem proračunu za finančno leto 1976. Med prvimi, ki so predloženi proračun pretehtale ter izrekle svoje pomisleke in predloge, je bila šentjakobska rajonska kon-zulta, ki je obenem soglasno sprejela daljši dokument, v katerem so nakazani številni problemi, ki bi jih morala občinska uprava rešiti.
Konzulta zahteva predvsem okrepitev raznih socialnih uslug na področju Sv. Jakoba, Pončane in Magdalene. Med temi so specializirana zdravstvena in socialna oskrba v šolah z zaposlitvijo novega osebja, oskrba za priletne ljudi in o-skrba na domu, zagotovitev novih sekcij otroških jasli in otroških vrtcev, okrepitev športnih in rekreacijskih naprav in popravila vseh šolskih poslopij. Konzulta med drugim zahteva tudi, da bi v otroških vrtcih pričeli s predpoldan-skim poukom že ob 7.30.
V zvezi s preosnovo javnih prevozov in ustanovitvijo konzorcija, je konzulta mnenja, da bi moralo občinsko prevozno podjetje v pričakovanju dokončne preosnove tega sektorja podaljšati nekatere avtobusne proge. Tako naj bi progi št 33 in št. 37 podaljšali do železniške postaje, ob urah večjega prometa pa bi morale biti vožnje na omenjenih progah pogostejše. Ravne tako naj bi podaljšali tudi progo št. 8 do Drevoreda Elizejskih poljan, Ul. D’Alviano in Ul. Doda.
Druge zahteve šentjakobske konzulte se nanašajo na okrepitev poulične razsvetljave, predvsem v ulicah Ponziana, Orlandini in Rigutti, ter namestitev semaforjev na križiščih Ul. S. Marco in Ul. D’Alviano, med Ul. S. Marco in Drevoredom Elizejskih poljan, med Trgom sv. Jakoba in Istrsko ulico ter med Istrsko ulico in Ul. Ponziana.
Drugo zelo pomembno vprašanje, ki se vedno čaka na ustrezno re-sitev, je vprašanje odprtega grezničnega omrežja na področju Magdalene, ki povzroča posebne težave ln P_rc§tavice predvsem vrtnarjem v nižjih predelih rajona.
Šentjakobska rajonska konzulta zahteva p0 drugi strani od občinske uprave, da bi pospešila svoje delo .^r!3anističnem področju z dolo-
1	vijo con za socialne usluge in n ^ javne koristi. V ttg , namen
aJ občinska uprava čimprej izdela variante k splošnemu regulacijske-niu vnačrtu. Te variante pa mora določiti v sodelovanju ih po posvetovanju z zainteresiranim prebivalstvom, zaradi česar bi morala sklicati širše skupščine.
Ravno tako bi bilo treba čimprej zagotoviti zemljišča za uresničitev takoimenovanih področnih načrtov za ljudske gradnje in v ta namen poskrbeti za vse primarne urbanistične infrastrukture.
Ua področju Sv. Jakoba je zelo občuteno tudi vprašanje javne čistoče. Konzulta predlaga občinski Upravi naj okrepi to službo z zaposlitvijo novega osebja. Sprejeti dokument na koncu obsega še zahtevo po razširitvi vodovodnega om-režia ter napeljave na metan, ki je uajeenejše sredstvo za ogrevanje in Je obenem tudi najmanj onesnažujoče. Poleg reševanja vseh omenje-ruh problemov, je rečeno v doku-mentu, naj se občinska uprava loti reševanja še raznih drugih vpra-sanj, za katera se je že zdavnaj obvezala, a jih še ni izpolnila.
Zakonski predlog o prepovedi plitka lova
kazal 80 milijonov lir za ureditev struge potoka Chiaro v občini Gorjani in 60 milijonov lir za ureditev struge Idrijce v dolžini okrog 300 metrov med Dolenjem in Krminom v goriški pokrajini.
Skupina deželnih svetovalcev (De-vetag za PSI, Lonza za PSDI, P. S. Bertoli za PRI, Štoka za Slovensko skupnost, Ginaldi za KD in Trauner za PLI) je te dni vložila zakonski predlog, ki predvideva uvedbo posebne zaščite za divjad v Furlaniji -Julijski krajini. Z zakonskim predlogom se bo v kratkem ukvarjala druga stalna komisija deželne skupščine, ki ji načeluje svetovalec Er-mano. Predlog vnaša prepoved vsakovrstnega ptičjega lova, vključno lov na golobe za njihovo športno streljanje na igriščih, nastavljanje pasti in druge načine lova na divjačino.
• Deželni posvetovalni odbor za bo-nifikacijska dela, ki ga vodi odbornik za kmetijstvo Del Gobbo, je na-
Kultumo društvo «REČAN» DIESA — GRMEK vabi na
SENJAM
BENEŠKE PJESMI
ki bo v telovadnici na Ljesah v nedeljo, 9. t. m., ob 14.30.
Pevci bodo zapeli 9 novih pesmi domačih skladateljev ob spremljavi «The New Diamonts».
Sledi humoristični skeč «Tinac an Matevs».
Kakor znano, je SENJAM 12. oktobra 1975 zaradi slabega vremena odpadel.
NAČRT JE IZDELALA GORIŠKA OBČINSKA UPRAVA
Dežela je zavrnila načrt za gradnjo otroškega vrtca-jasli v središču Gorice
Po mnenju dežele je 380 milijonov lir za otroške jasli prevelika vsota - Protest sindikalne federacije
liliiiiiiiiiiiiiiliilliiiiiiiimuiiiiiiiniiiiiiiiiiiiiiiiiiiiniiiiiiiiiiiiiiMiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiuiiiiiiiiimiiiiiiiiiiiii
POD PREDSEDSTVOM ŽUPANA
SEJA ODBORA ZA ZAŠČITO MILJSKEEA GOSPODARSTVA
Razprava o naftnih napravah ter o ladjedelništvu Jutri izredna seja miljskega občinskega sveta
Pred dnevi se je v Miljah pod predsedstvom župana Milla sestal enotni odbor za zaščito miljskega gospodarstva, ki ga, kot znano, sestavljajo predstavniki vseh demokratičnih strank, poleg tega pa so v njem zastopane še vse socialne, gospodarske ter sindikalne sile iz Milj.
Seja je bila posvečena dvema po membnima problemoma: terminalu za nafto in sploh naftnim napravam v Trstu ter stanju ladjedelstva. Kar se tiče prve točke, velja omeniti, da je odbor razčlenil referat, ki ga je na zahtevo občinskega sveta pripravil inž. Tassinari ter da je sklenil, da se bo v najkrajšem ponovno sestal, da bi podrobneje proučil vprašanje. O ladjedelstvu je prvi poročal sam župan, ki se je udeležil zasedanja v Anconi, nato pa so položaj označili ' sé sindikalni predstavniki,' ki so pozornost posvetili predvsem ladjedelnici Alto A-driatico iz Milj. Na vsak način so udeleženci seje podčrtali nujnost, da zainteresirane krajevne ustanove poglobijo vprašanje ter so menili, da mora v zvezi z ladjedelnico Alto Adriatico priti do posega iz javnih sredstev.
V Miljah se bo jutri, v petek, 7. trn., sestal občinski svet in sicer na izredni seji. Na dnevnem redu je vrsta razprav, med drugim tudi o ostavki svetovalca Italica Stenerja.
pozitorje in glasbenike v Nemčiji. Schnlze, ki ima 28 let in je iz Berlina, se ukvarja z elektronsko glasbo. Njegova bistvena značilnost je ločevanje človeških občutkov od same elektronike; kljub temu pa mu pomeni glasba sredstvo za zbližanje oziroma za združitev med neživimi stroji in živo osebo. Nemški glasbenik, ki ima celo svoj studio za registracije in ki ne spada med komercialne ustvarjalce, je začel kot bobnar, kar pa ga je omejevalo pri izražanju. Lotil se je študija eksperimentalne kompozicije ter je v kratkem našel svojo pot in svoj slog.
V POMORSKI POSTAJI
Dva koncerta Klausa Schulzeja
Z dvema koncertoma (ob 16 in 21. uri) v prostorih Pomorske postaje se bo danes predstavil tržaškemu občinstvu Klaus Schulze, ki spada med najbolj originalne kom-
Zadnji Jnevi razstave
mladinskih knjig
Razstava mladinskih knjig, ki so se rodile iz domišljije pisateljev Furlanije - Julijske krajine, se bliža koncu. Dosedaj si je razstavljené knjige v dvorani v Ul. Teatro Romano ogledalo že veliko meščanov; precej je bilo starejših, v glavnem pa so prišli mladi. Na vsak način bodo razstavo zaprli že 8. t.m.
Razstava, katere pobudniki so bili Ljudska knjižnica, državna knjižnica ter ustanova «Ora del Racconto» in knjižnica škofijskega seminarja, je bogata, saj je razstavljenih približno 400 del, ki so izšla v obdobju od začetka prejšnjega stoletja vse do danes. Med številnimi avtorji vzbuja še posebno zanimanje Tržačan Ugo Mioni, ki je umrl pred štiridesetimi leti. V svojem plodnem življenju je spisal nad 400 knjig, od teh je razstavljenih približno 20. Mioni je bil med drugim ustanovitelj in direktor publikacije «H Globo».
V STO TRGOVINAH T CLUB V TRSTU
KUPON ZA VSAKIH 1000 UR NAKUPA
VSAKIH 10 DNI ŽREBANJE: 7 DNI POČITNIC VKLJUČNO S POTOVANJEM 100 LITROV BENCINA- BONI ZA NAKUP
V PRIHODNJIH DVEH ŽREBANJIH
BOSTA IZŽREBANI POČITNICE IN POTOVANJE V:
Deželna uprava je na predlog deželnega tehničnega odbora zavrnila načrt goriške občine za gradnjo o-troškega vrtca in jasli. Načrt za vrtec so izdelali v Gorici po nalogu občinske uprave, občinski svet je o tem načrtu že večkrat razpravljal, zadnjič pred nekaj tedni, ko je vnesel nekatere popravke. Vrtec - jasli naj bi finansirali z deželnim denarjem, upoštevajoč določbe deželnega zakona iz leta 1972. Taka ustanova je v Gorici zelo potrebna, ker je na stotine mater zaposlenih. Prvi tak vrtec - jasli naj bi stal 380 milijonov lir. Strokovnjaki goriške občine so si ogledali tudi podobne jasli v Ljubljani, da bi ugotovih kako drugi skrbe za dojenčke.
Sedaj pa je, kar na lepem, prišlo negativno mnenje s strani dežele, češ da bi bil goriški vrtec preveč razkošen in bi seveda zato potreboval preveč denarja. V Gorici so v načrt vnesli, vse kar je potrebno za ureditev takih jasli, ki bodo zadostovale ne današnjim potrebam ampak služile tudi bodočim. Zato je v načrtu vsebovan nakup zemljiščh, gradnja stavbe, notranja ureditev kot tudi ureditev nekaterih zdravstvenih prostorov z ustreznimi aparaturami. V teh jaslih naj bi bilo šest sekcij za skupno 76 dojenčkov. Strošek je, tako zagotavljajo na goriški občini, podoben onim, ki so jih v drugih mestih imeli za podobne pobude.
Vest o zavrnitvi načrta je seveda vzbudila val ogorčenja v mestu. Prav tako je proti temu protestirala enotna sindikalna zveza CGIL - CISL - UIL. V mestu s 43.000 prebivalci, je rečeno v njenem letaku, so trenutno samo ene jasli, ki jih vzdržuje ONMI in v katerih lahko sprejmejo do 60 otrok.
Sindikalna federacija trdi, da predvidevajo standardna urbanistična določila v državi ene jasli na vsakih 4.000 prebivalcev. V Gorici naj bi torej imeli deset jasli, trenutno pa so samo ene, za druge pa dobiva občina od deželne vlade veto.
V tiskovnem poročilu sindikalne federacije je oster protest proti takemu postopanju deželne uprave, ki na drugi strani troši denar po nepotrebnem, ko daruje stotine milijonov lir za razne športne palače.
nili, da bodo goriško hranilnico zaprosili za posojilo ene milijarde 77 milijonov 500 tisoč lir za gradnjo 40 stanovanj v Gorici, 6 stanovanj v Romansu ter 12 stanovanj v Kr-minu, Marianu, Ronkah in Medeji.
Nadalje so sklenili, da bodo goriški občini dali poslopje bivšega sedeža Ina - casa na Svetogorski cesti, ki ga bo spremenila v stanovanja za delavce.
Resolucija občinskega odbora v Doberdobu
Na zadnji seji doberdobskega občinskega odbora, ki je bila v ponedeljek, 3. novembra, so izglasovali resolucijo, v kateri izražajo ogorčenje zaradi pomazanja dvojezične table sredi Doberdoba Dejanje so neznanci, ki jih ni težko politično opredeliti, izvršili v noči od petka na soboto. Besedilo resolucije je naslednje:
«Doberdobski občinski odbor izraža ogorčenje zaradi mazanja slovenskih napisov na dvojezičnih kažipotih. Taka dejanja ponovno potrjujejo prisotnost ljudi, ki še gojijo mržnjo do slovenske manjšine v Italiji.
Doberdobski občinski odbor poziva oblasti in vse prebivalstvo, naj bosta budna, da se taka dejanja ne bodo več ponovila.»
Shod KPI
Jutri zvečer ob 20.30 prireja po-soška federacija KPI na svojem sedežu shod, ki se ga bo udeležil tudi Antonio Rubbi, član centralnega komiteja in namestnik referenta za zunanje zadeve pri KPI. Na shodu bo politični tajnik Tullio Paiza govoril o demokratičnem preokretu v deželi po volitvah 15. junija in o gospodarskem položaju ter boju delovnih ljudi za ohranitev delovnega mesta.
Desničarske špekulacije na svečanostih v Redipuglii
Proslave obletnice zaključka prve svetovne vojne, ki jih vsako leto na dan 4. novembra, dneva oboroženih sil, proslavljajo v Redipuglii, v zadnjih letih spreminjajo svoj značaj. Retoriki, ki je bila včasih poglavitna značilnost teh proslav, se sedaj pridružuje polemika in provokacija. Dokler so bile proslave v Redipuglii domena konservativnih sil in dokler so te sile v italijanski družbi v celoti nadzorovale vojsko in tudi druge ključne položaje, so potekale proslave v Redipuglii v svečanem tonu, s tisto retoriko, ki jo je izpopolnil fašizem in s katero so pokrivali notranja protislovja in zatirali odprta in stvarna gledanja. Danes, ko se italijanska družba odkrito sooča z vsemi vprašanji in tudi z vojsko, danes, ko spričo dozorevanja italijanske družbe prevladujeta treznost in smisel za stvarnost, danes desničarske sile nimajo več monopola nad določenimi strukturami, ampak se v njih vse bolj uveljavljajo ljudski in nacionalni interesi.
Zato ni nič nenavadnega, če se danes desničarji in predvsem fašisti poslužujejo tudi takšnih slavnosti kot je prav počastitev stotisočev mrtvih iz prve svetovne vojne, za svoje ozke politične cilje.
Lansko leto je bil predmet fašističnega napadanja v Redipuglii poprejšnji obrambni minister Giulio Andreotti, letos pa sedanji obrambni
niiiiiiiiiiiiiiiiiiiiniiiiiiiiiimiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiitmimiiiMiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiin
DANES IN JUTRI SESTANKI VODSTEV CGIL IN CISL
Jutri v Gorici seja občinskega sveta
Jutri, ob 18.30, se v Gorici ponovno sestane občinski svet. Na dnevnem redu so številna vprašanja s prejšnjih dnevnih redov, ki jih niso še obravnavali. Dodali pa so jim nekaj novih točk, med katerimi je najvažnejša razprava o letošnjem proračunu občinske lekarne. Na dnevnem redu je tudi interpelacija svetovalk Pirella in Brajnik o položaju v cerkvenem zavodu Contavalle.
Pokrajinska seja pa bo v torek, 11. novembra, ob 20.30.
Sindikalna vodstva v Gorici razpravljajo o važnih trenutnih gospodarskih vprašanjih
Enotni sindikat zaposlenih v zdravstvu zahteva uvedbo krajevnih zdravstvenih enot
Danes popoldne se v Gorici sestane na svojo sejo širši pokrajinski odbor delavske zbornice CGIL za Goriško. Prvič bo temu odboru predsedoval novi pokrajinski tajnik CG IL Gianni Petrali. Na sestanku bodo preučili gospodarski položaj na Goriškem, posebno z vidika sedanjih delavskih borb in prizadevanj za nove delovne pogodbe in dali navodila za bližnjo konferenco sindikalnih kadrov, ki bo, verjetno v Tržiču, konec novembra.
Tudi v sindikatu CISL imajo te dni sestanke svojih vodstev. Jutri se sestane generalni, svet tega sindikata. Do sestanka prihaja po številnih pogovorih, ki so jih imeli voditelji sindikata z voditelji posameznih strokovnih sindikatov. Podrobno bodo preučili razlike med posameznimi kategorijami delavstva in skušali najti skupni imeftovalec za nadaljnje sindikalne akcije. Prav tako bodo preučili možnosti za boljšo ureditev sindikalnih struktur v
Seja pokrajinskega odbora IACP
Na zadnji seji pokrajinskega odbora inštituta za ljudske hiše IACP so odborniki odobrili razne točke, ki zadevajo gradnjo novih stanovanj na Goriškem. Pred tem se je predsednik Candussi spomnil na geometra Giordana Lippija, ki je bil več kot 25 let načelnik urada za gradnje pri IACP.
Predsednik inštituta za ljudske hiše je sporočil, da so pred dnevi dobili finančno podporo v višini 2 milijarde lir, s katero bodo zgradili 90 stanovanj v novi rezidenčni coni v Škocjanu ob Soči. Na seji so skle-
STALNO SLOVENSKO GLEDALIŠČE - TRST
priredi brezplačni avtobusni prevoz za goriške gledališke obiskovalce iz Gorice v Trst k predstavi
MISTER DOLAR
Branislava Nušiča, ki jo priredi Jugoslovansko dramsko gledališče iz Beograda, v Kulturnem domu v Trstu v nedeljo, 9. t.m., ob 16. uri.
Odhod avtobusa iz Gorice iz Sovodenj ob 14.15. iz Rupe ob 14.05. iz štandreža ob 14.10, iz Sovodenj ob 14.15, iz Rupe ob 14.20, iz Doberdoba ob 14.25 in iz Jamelj ob 14.35.
Vpisovanje se zaključi danes, v četrtek, 6. t.m. Vpisovanja se sprejemajo na sedežu SPZ v Ul. Malta 2 ter v Katoliškem domu, Drevored XX. septembra 85.
vidiku akcije za izvajanje procesa sindikalne enotnosti.
V Tržiču so imeli sestanek sindikalni aktivisti enotne federacije delavcev zdravstvenega področja (FL O). Na sestanku je bilo precej govora o težavah, s katerimi se sindikat sooča v prizadevanjih za izvajanje nove delovne pogodbe. Ta ne sme zanimati samo delavce, bolničarjev in zdravnikov v bolnišnicah, marveč vse. ki delajo na zdravstvenem področju.
Poleg tega pa so se voditelji sindikata FLO zavzeli za aktivno sodelovanje z javnimi upravitelji na področju zdravstvenega varstva, tako da bi prišlo tudi do boljšega izkoriščanja že obstoječih zdravstvenih naprav. Zavzeli so se za široko preventivno oskrbo in se zavzeli tudi za to, da bi ves delavski razred sodeloval v tej akciji.
Enotni sibdikat delavcev v zdravstvu se bo zaradi ten zavzemal za čim hitrejšo uvedi» krajevnih zdravstvenih enot in bo nastopal do vseh oblasti, prvenstveno do dežele, za čim hitrejšo ureditev še vedno odprtih vprašanj na zdravstvenem področju.
V Krmiiiu proslavljajo obletnico zmage
Včeraj ob 18.30 so v Krminu pričeli s prireditvami, ki sodijo v o-kvir proslav 30-letnice osvoboditve. Prirejata jih občinska uprava, ki je po 15. juniju napredno usmerjena, ter protifašistični odbor. Včeraj so v občinskem gledališču odprli razstavo o osvobodilnem gibanju v Furlaniji, ki obsega družbeno dogajanje od začetkov tega stoletja pa do leta 1950. O tej razstavi bo v soboto ob 20.30 govoril Aldo Moretti, partizanski duhovnik, v nedeljo ob 10. uri pa bodo v kinematografu Italia predvajali film «H delitto Matteotti», o katerem bo po filmski predstavi javna razprava.
Naslednji teden, to je 15. novembra bodo ob 20. uri v gledališču za-
(iiiiiiiiiiiiiiiiininiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiimiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiuiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiimi
OB GORIŠKEM PREDAVANJU LEA VALIANUA
pria s preveč naciooalisiio »znalo
Valiani je obravnaval le «zgodovinske» pravice, pozabil pa je na takrat podjarmljene slovanske narode
KONČNI DOBITKI: BARVNI TELEVIZORJI IMAOIMIS
Ugotavljamo, da se časopisna in drugačna poročila o problematiki Slovencev v preteklosti in polpreteklosti v italijanski publicistiki in znanosti polarizirajo predvsem o-koli dveh stališč: kritične ocene zaradi nepoznavanja problema in pohvalne besede zaradi prizadete o-bravnave. Kot prvo ugotovitev po predavanju znanega italijanskega zgodovinarja in publicista Lea Valiani ja (roj. 1909 na Reki) v ponedeljek, 3. novembra, v goriški palači Attems napišemo, da sodi njegov prikaz o italijanski zunanji politiki in «julijskem vprašanju» med prvo svetovno vojno v kategorijo nastopov in tudi obravnav slovenskega vprašanja s strani italijanske historiografije, ki jim ne moremo pritrditi v celoti, izhodišča obravnave pa so pravzaprav zgrešena. Valiani je danes pomembno ime italijanske historiografije in. se je že zgodaj uveljavljal tudi v italijanskem demokratičnem političnem taboru; znan je kot antifašist ter eden tistih italijanskih zgodovinarjev, ki komunicira tudi z jugoslovansko zgodovinsko stroko. Nacionalistična obravnava naj bi mu bila torej tuja, a vendar je na gori-
škem predavanju trdil o sebi, da je po rodu Rečan in zato «irredento». Tak poudarek nosijo njegova stališča do problema Slovencev in Hrvatov in takoimenovani Julijski krajini, ki kljub večini, ne morejo zahtev za rešitev svojega nacionalnega vprašanja postaviti enakovredno ob stališča manjšinskega prebivalstva, ki pa ima večino v mestih (Trst, Gorica, Istra). Problem določitve, komu naj pripada določeni teritorij, ali prebivalstvu okolice in zaledja, ali pa prebivalstvu mest, je Valiani v predavanju omenil kot enega izmed spornih v medsebojnih stikih italijanskih in jugoslovanskih zgodovinarjev pri obravnavi problemov moderne zgodovine. Valiani daje vsekakor poudarek mestu (v tem nasprotuje marksizmu oz. dialektičnemu materializmu), naglaša zgodovinska dejstva iz dvatisočletnega razdobja, obuja spomin na Beneško republiko itd. de je italijanski «risorgimento» temeljil na narodnosti in svobodi, potem sta mu ti premisi za avstrijske Italijane izhodišča njihove osvoboditve, vendar pa istočasno ne najde besed za avstrijske Slovane ob Jadranu, ki so bili v dokajšnji meri žrtvovani za
narodnost in svobodo drugega naroda. V kočljivi problem se Valiani ni spuščal in verjetno bo treba še dolgo počakati, da se ga bo italijanska historiografija lotila. Valiani je velik strokovnjak za politično zgodovino Italije v prvi svetovni vojni. Predavanje je bilo v teh pogledih vredno vse pozornosti. Žal, se ni spuščal podrobno v čas, ki je sledil. Omenil ga je le bežno in še to površno. Docela je obšel fašistično raznarodovalno politiko med vojnama, vendar je zato poudaril, da italijanska manjšina v Jugoslaviji ne uživa v polnosti vseh svojih narodnostnih pravic. Prihod partizanske jugoslovanske vojske v Trst, Gorico in istrska mesta je bila «okupacija» in še bi našteli to in ono, kar sodi v besednjak politika in publicista, nikakor pa ne v predavanje uglednega zgodovinarja. Ne moremo se znebiti občutka, da je Valiani svoje besede in misli prilagodil mentaliteti provincialne in pa-triotično občutljive Gorice. Slovenec se po predavanju Lea Valianija čudi hotenemu ali nehotenemu nepoznavanju problematike jugoslovanskega «risorgimenta», ki ima z italijanskim nekaj vzporednic. B. M.
pel1 pevci Partizanskega zbora iz Trsta, 120 pevcev in 25 članov in-štrumentalnega ansambla, ki jih vodi dirigent Oskar Kjuder. V nedeljo, 16. novembra ob 10. uri pa bodo obudili spomin na batrljon Mazzini, iz katerega je nastala divizija Garibaldi Natisene, ter na njegov prispevek pri zmagi nad na-cifašizmom. Ob tej priložnosti bodo udeležencem osvobodilnega boja iz Krmina in okolice podelili Longeva priznanja.
Več zanimivih fotografskih natečajev
Goriška Pro Loco, kot je v zadnjih letih običaj, priredi natečaje barvne in črno-bele fotografije ter kratkometražnega filma, ki bodo za temo imeli nedavno mednarodno folklorno srečanje.
Natečaja kratkometražnega filma se lahko udeležijo vsi ljubitelji a-materskega snemanja. Filme, ki ne bodo smeli presegati več kot 15 minut časa, bo treba najkasneje do 31 januarja oddati na sedežu Pro Loco na goriškem gradu.
Glede barvne in črno-bele fotografije o folklorni manifestaciji veljajo ista pravila kot za druge podobne fotografske natečaje. Vsakdo, ki bo sodeloval na natečajih, ne bo smel predstaviti več kot 5 slik za vsako kategorijo. Fotografska dela bo treba oddati do konca novembra na sedežu razstavne galerije Pro Loco na Verdijevem korzu. Nagrajevanje najboljših fotografij bo 2. januarja ob 18.30 v galeriji Pro Loco.
ENARS, pokrajinska ustanova za socialna vprašanja, razpisuje natečaj za najlepši barvni diapozitiv na temo «Jesenske barve Krasa». Zanimive pobude, ki hoče s fotografijo ovrednotiti kraški svet, se lahko u-deležijo vsi fotoamaterji iz naše dežele. Za vsa podrobnejša pojasnila se je treba obrniti na trgovino «Leban» v Ronkah, Ulica Roma 17, ali na sedež ENARS v Gorici, Ul. 24 maja.
minister Arnaldo Forlani. Lanskd leto, ko je bil v ospredju državni udar, so fašisti in drugi desničarjii med njimi tudi ezuli, zahtevali izpustitev Micelija ter odslovitev «rdečih» sodnikov, vzklikali so monarhiji in kralju ter zahtevali Istro. Letos se je repertoar prilagodil novim potrebam. Na transparentih so se pojavila gesla «Samoodločbo glede cone B», «Cone B ne damo», «Nočemo zadušitve Trsta». Tržaški dnevnik je čisto brez podlage zapisal, da je nad 30.000 udeležencev slavnosti zapustilo grobišče, ko je prišel minister Forlani, kar naj bi pomenilo, da so svojci priredili «svojo» svečanost, ki z uradno ni imela zveze.
Desničarji, ki imajo v rokah številne organizacije nekdanjih bojevnikov, so izkoristili sedanji politični trenutek ter dolili olja k iredentistični in šovinistični kampanji v zvezi z italijansko - jugoslovanskim sporazumom ter bili deležni podpore tržaškega dnevnika, ki od samega začetka podpihuje desničarske sile proti vladni odločitvi o sklenitvi sporazuma.
Toda resnični razlog, zaradi katerega so se desničarski krogi razburjali, je bila prisotnost italijanske zastave z rdečo zvezdo na svečanosti v Redipuglii, zastave italijanskih garibaldincev, ki so se bojevali v narodnoosvobodilni vojski Jugoslavije. Prisotnost delegacije ANPI in prapora je posledica novega gledanja, ki se v italijanski družbi uveljavlja v odnosu do oboroženih sil, gledanja, ki se izkazuje tudi z zunanjimi manifestativnimi dejanji, kot je prav prisotnost ANPI na proslavah ob dnevu italijanske armade in kot je po drugi strani udeležba italijanske vojske in njenih predstavnikov na odkritjih spomeni-nov v Čedadu, v Podgori in drugje.
Italijanske fašiste in tudi časnikarja tržaškega dnevnika je motila rdeča zvezda na italijanski zastavi, očitno pa mu je zelo godila italijanska zastava z monarhičnim grbom.
Odkar se je ponesrečil državni u-dar in so v nekaterih državnih telesih bili zmaknjeni s položajev naj-bolj zagrizeni atlantisti (državni pravdnik je včeraj vložil obtožnico proti nekaterim izmed njih), desničarji naenkrat pozabljajo na sooštovanje do stotisočev mrtvih v Redipuriii ter izkoriščajo dogodek za najbolj podle politične špekulacije, v jalovem uoanju, da bodo zaustavili proces, ki gre v demokratični smeri in ki jih postavlja na rob dogajanja.
G. V.
Umrl jc oče občinskega odbornika Portellija
Včeraj je v starosti 75 let umrl znani goriški kavarnar Federico Portelli, ki je skoraj 40 let upravljal bar Trieste pred sodno palačo. Pokojnik je bil oče goriškega občinskega odbornika za zdravstvo, odv. Gustava Portellija.
Aretirana mladeniča ki sta kradla ženskam torbice
Po nalogu državnega pravdnika dr. Pascolija so pred dnevi aretirali dva mladeniča in ju odvedli v goriški zapor, ker sta sodelovala pri tatvini torbic. Gre za 18-letnega Sergia Marego iz Ul. Della Bona 18 ter za mladoletnika, 16-letnega C. C. iz Ul. Ascoli.
Akcija kvesture se je sprožila po tatvini torbice, ki jo je utrpela 37-letna delavka Emilia Prinčič v noči med 28. in 29. oktobrom. Isto noč so neznanci ukradli torbico tudi Romi luranda iz Tržiča, ki se je v večernih urah vračala iz splošne bolnišnice. Agenti kvesture so takoj začeli iskati krivce tatvin med skupino mladeničev, ki se je zbirala na Placuti in katera je bila že o-sumljena podobnih podvigov za časa velikošmarenskih počitnic letos. Pred dnevi so agenti končno prišli na sled dvema mladeničema, ki sta priznala tatvini ter dodala, da sta sodelovala pri tatvinah avgusta letos. Pri teh tatvinah je bil soudeležen tudi drugi mladoletnik, 16-letni T. M. iz Ul. Gibelli, katerega so izpustili na svobodo.
V	soboto razprava o psihiatriji
V	soboto ob 16. uri bo v pokrajinski sejni dvorani razprava o psihiatriji. Prirejajo jo ACLI, odprti katoličani ter nekateri krožki kot so «Libertà della Cultura», «Rinascita», «Salvemini» in «Oton Župančič». Na začetku bodo predvajali film z naslovom «Vsi ali pa nihče», ki so ga pod vodstvom režiserja Marca Bellocchia in Silvana Ago-stija posneli v pokrajini Parma. Po filmu bo razprava, kj jo bodo s svojimi izvajanji odprli Bruno Benigni, pokrajinski odbornik iz Arez-za, Bruno Gozzi, strokovnjak za psihiatrijo iz Trsta, ter Vincenzo Pastore, psihiater v OPP v Trstu.
Kino
Gorica
VERDI 15.30, 18.45, 22.00 «B padrino Parte IL. Al Pacino in D. Kea-ton. Barvni film. Mladini pod 14. letom prepovedan.
CORSO 16.45—22.00 «Qui comincia l’avventura». C. Cardinale in M. Vitti. Barvni film.
MODERNISSIMO 15.50-21.30 «La caduta degli dei». D. Bogarde in I. Thulin. Barvni film. Mladini pod 18. letom prepovedan.
CENTRALE 16.30—21.30 «I guerrieri», C. Eastwood in T. Savalas. Barvni film.
VITTORIA 16.30—22.00 «Amore vuol dir gelosia». E. Montesano in B. Bouchet. Barvni film. Mladini pod 18. letim prepovedan.
Irzic
EXCELSIOR 16.00—22.00 «Le malizie di Venere». Barvni film.
PRINCIPE 17.30—22.00 «Mandingo». Barvni film.
Nova Gorica
SOČA «Povampirjeni Miles». ameriški barvni film ob 18.00 in 20.00.
SVOBODA «Zidovi greha», francoski barvni film ob 18.00 in 20.00.
DESKLE «Umazane roke nad mestom», ameriški barvni film ob 19.30.
Včeraj-danes
Iz goriškega matičnega ura
ROJSTVA: Davide Visintin, R na Princi, Cristian Lauto Lor Cornarmi, Francesca Signoretti via Baresi, Christian Bocin I Bregant, Michele Tamburiini, nuel Felice, Francesca Restìvo
SMRTI: 84-Ietnj upokojenec naventura Donda, 78-letna Un Jenka Hilarija Marušič, 80-letna spodinja Arma Marussi vd. B 80-letni upokojenec Giuseppe Ce lese, 61-letni upokojenec Frano Antoni. 83-letni upokojenec So tore Raccampo.
DEŽURNA LEKARNA V TRŽIČ
Danes ves dan in jutri ponoči dežurna lekarna San Nicolò, t L maja. tel. 73-328.
DEŽURNA LEKARNA V GORICI Danes ves dan in ponoči je v G rici dežurna lekarna Baldini, Verd jev korzo 57, tel 28-79.
NA NEDAVNEM KONGRESU IZSELJENCEV IZ BENEŠKE SLOVENIJE
Politika deželnih oblasti do izseljencev iz Benečije
Poseg Danila Chiaciga o šoli, o vodi in raznih drugih vprašanjih Poseg Nella Conta - Predsednik dež. sveta Pittoni in odbornik Dal Mas
^ ULMSKIH PLATMI!
John Schlesinger:
The Bay ei ihe hms!
Predsedstvo drugega kongresa Zveze slovenskih izseljencev iz Beneške S lovenije v Taminesu v Belgiji. Za govorniškim odrom podpredsednik deželnega sveta Antonio Moschioni
Zveza slovenskih izseljencev iz Beneške Slovenije že nekaj let stalno ip tesno sodeluje z drugimi e-migrantskimi organizacijami v deželi. Skupaj z njimi je večkrat postavila deželni upravi jasne in podrobne predloge in zahteve glede deželne politike v zvezi z emigracijo.,
Na nedavnem kongresu Zveze je o deželni stvarnosti spregovoril predvsem delegat iz Bulacha Danilo Chiacig. Po uvodnih pozdravih je izrazil mnenje, da za predstavnike oblasti iz Italije pot na kongres ne bi smela biti prijeten izlet, ampak da bi morali na takih kongresih iskati predvsem pobude za izboljšanje politike o emigraciji. Tridesetletnica osvoboditve je namreč obenem tudi tridesetletnica prisilnega izseljevanja in tridesetletnica praznih obljub, ki jih oblasti niso izpolnile. Zaman so folklorne in druge zabavne manifestacije; emigrant zahteva vse kaj drugega; zagotovljeno delovno mesto, stanovanje, garancije za bodočnost.
Čeprav je naša dežela med najboljšimi v Italiji, njen razvoj ni koordiniran: ponekod je tovarn še preveč,'drugod pa se ljudje morajo izseljevati. Deželni denar za industrijski razvoj se nesmiselno zapravlja, sredstev nihče ne kontrolira, večkrat se s pomočjo javnega denarja zgrajene tovarne čez nekaj let zapro, kar postavi delavce na cesto.
Podrobneje je Chiacig orisal položaj v Beneški Sloveniji: šolska poslopja so taka, da celo postavljajo v nevarnost otroke, ki jih obiskujejo, marsikje manjka pitna voda, ni kanalizacije, ni ljudskih stanovanj. Dežela pa ne misli na vse te stvari in raje troši denar za nepomembne in odvečne stvari. Beneška Slovenija je izgubila veliko večino svojega prebivalstva, postala je zeleno področje, kjer se ne sme zidati, kjer se množi divjačina, da se tako zadovoljujejo potrebe mestne gospode na veliko škodo domačih kmetov.
Ob koncu se je Chiacig dotaknil še problema priznanja slovenske manjšine v videmski pokrajini, pri čemer je pozitivno ocenil pismo predstavnikov beneških Slovencev videmskemu pokrajinskemu svetu ter peticijo svetovalcev Petriciga in Tiburzia glede sklicanja pokrajinske konference o slovenski narodnostni skupnosti v Furlaniji.
O težkem položaju v deželi, predvsem pa v Beneški Sloveniji, je spregovoril tudi Nello Cont. Poudaril je, da mnogi upravitelji še danes trdijo, da je emigracija stvar svobodne Izbire, obenem pa oblasti ne napravijo ničesar, da bi ljudem pokazale še kako drugo pot za obstoj, da bi ustvarile v deželi zadostno število delovnih mest. še vedno manjka politična volja, ki bi zavrla emigracijo, v Beneški Sloveniji še vedno ni pogojev za normalen razvoj, ki bi priklical emigrante spet v domače kraje.
Cont je nato omenil premike po -volitvah 15. junija, ko je tudi v sami Beneški Sloveniji prišlo do večje odprtosti. Ti premiki bi morali vplivati tudi na deželno politiko, ki bi se morala odpovedati starim formulam in začeti široko sodelovanje s krajevnimi silami za zaščito interesov beneškega prebivalstva. V tem kontekstu je tudi Cont omenil pismo videmskemu pokrajinskemu svetu.
Treba, je začeti z novo politiko glede gorskih in hribovitih področij, glede novega teritorialnega in socialnega ravnovesja,, ki naj ozdravi stara nasprotja med mestom in deželo, med ravnino in hribi. Zato je treba upeljati industrijo tudi v beneške doline, saj bo le ta o-mogočila vrnitev emigrantov. Pri tem je ogromnega pomena delovanje gorskih skupnosti, ki pa morajo biti ustrezno finansirane.
Probleme Beneške Slovenije je treba reševati globalno in premostiti današnjo krizo. Izseljenci so pri tem pripravljeni sodelovati, a le pod pogojem, da se uprava odpre njihovim zahtevam in predlogom. Le tako bo mogoče rešiti gospodarske in socialne probleme, o-benem pa bo tako sodelovanje valoriziralo etnične, kulturne, jezikovne in tradicijske posebnosti beneškega prebivalstva, ki jih nobena oblast nima pravice zanikati ali celo uničiti.
O odnosu deželnih organov do be-neškoslovenskih izseljencev sta v svojih pozdravnih pismih spregovo-
rila tudi predsednik deželnega sveta Arnaldo Pittoni in odbornik za delo, socialno skrbstvo in emigracijo Bernardo Dal Mas.
Pittoni uvodoma ugotavlja, da dobro pozna težke probleme Beneške Slovenije in vzroke, ki so pripeljali do tako masovnega izseljevanja. Beneška Slovenija je namreč še vedno med najbolj zaostalimi predeli dežele. Pittoni poudarja, da je emigracija posledica takih političnih in gospodarskih izbir, ki gledajo samo na profit in zanemarjajo človeške probleme širokih množic.
Po kratki analizi človeškega položaja emigrantov, ki so povečini izkoreninjeni iz domačega okolja in se ne morejo vključiti v novo okolje ter po pregledu dela vsedržavne konference o emigraciji, poudarja Pittoni, da je predvsem važno, kako se bo zdaj ukrepalo za zajezitev in ukinitev emigracije, saj se je prav v današnjem trenutku krize pokazalo, kako zgrešena je bila dosedanja politika.
Posebno pozornost je Pittoni posvetil narodnostni problematiki.
«Če je mnogo vaših problemov takih, da so skupni tudi toliko drugim emigrantom iz Furlanije -Julijske krajine, dežele, kjer se žal še ohranjajo stoletna neravnotežja in zaostalosti, so še drugi iproble-, mi, ki so posebni glede na vaš položaj narodnostne manjšine, ki i-ma jasne pq.treBLlih zahteve. Žal niso bile vse vaše želje še konkretizirane, čeprav je dežela sprejela precizne tozadevne obveznosti v okviru svojih kompetenc. Prepričan pa sem, da je treba po tej poti naprej, da bo tako prišlo do efektivnega priznanja zakonitih pravic državljanov slovenskega jezika, ki živijo na ozemlju dežele, kar predstavlja neobhodno potreben pogoj, da se premostijo vse nacionalistične zapreke in omogočita sodelovanje in mir med narodi.»
Odbornik Dal Mas pa se je v svojem pismu dotaknil le splošnih problemov emigrantov. Glede specifične prošnje Zveze slovenskih izseljencev, naj bi deželna uprava s prispevkom pomagala pri organizaciji kongresa, pravi, da ni zakonskih možnosti, ki bi deželi omogo-
čile ugodno rešitev prošnje, da pa je predlagal deželnemu odboru zvišanje letnega prispevka za emigrantska društva. Dal Mas nato govori o delu deželne uprave za rešitev problemov emigrantov, predvsem o prispevku, ki ga je dal’ v imenu emigrantov in konzulte o e-migraciji na vsedržavni konferenci o emigraciji, pa tudi o delu za spremembo deželnega zakona št. 24, ki predvideva nekatere ukrepe v korist emigrantom.
John Schlesinger je po našem mnenju med najmanj prepričljivimi in vendar svojevrstno pomembnimi filmskimi režiserji v današnji dobi, ki bi jo lahko imenovali dobo internacionalizacije ameriškega filma. Schlesinger je Anglež, že večkrat pa je deloval v Ameriki in seveda poskusil do nje zavzeti kritični odnos.
Njegova kritika pa je navadno zelo površinska; tako tudi v njegovem novem filmu «The Day of thè Locust» (Il giorno della locusta, 1974), kar se tiče filmskega sveta, v katerega je zgodba postavljena. Schlesinger niha med cinizmom in patetiko, ki sta obe precej ceneni.
Zasluga filma je morda v zanimanju, ki ga povzroči db romana, po katerem je posnet; napisal ga je umrli ameriški pisatelj Natha-nael West, ki se je bil včasih poskusil tudi v filmskem scenariju. Scenarij za ta film pa je napisal Waldo Salt. Igrajo Karen Black, Donald Sutherland. Burgess Meredith, William Atherton, Geraldine Page, Lelia Goldoni, William C. Castle, Dick Poivell jr.
Mark Robson
«Earthquake»
Marka Robsona delo «Earthquake» (Terremoto, 1974) se očitno vključuje v katastrofalno modo ameriškega filma. Smer ima seveda nekaj zanimivih elementov, predvsem v načinu, kako gradi «climax», vrhunske trenutke v odnosu z osebnimi dogajanji. Ti filmi so nekako med melodramo in znanstveno fantastiko, s poudarkom na koralni razvoj.
V Robsonovem filmu smo zapazili neko stremljenje k metafori (metafora o Hollywoodu o filmskem svetu, ki je stalno v ozadju?), toda režiserju manjka orava sila za tako temo — film se zgubi v postranske prizore, ki jih montaža sešteje. Igralcev je seveda mnogo:	Charlton Heston,
Ava Gardner, George Kennedy, Geneviève Bujold, Victoria Principal, Walter Matthau (prikaže se v kratki vlogi pijanca s spačenim imenom Walter Matuschan-skayaskp). Scenarista sta'George Fox in Mario Puzo (pisatelj «Botra»),
Primer
«Gola profonda»
Zabeležimo kot radovednost vest o filmu «Gola profonda», ki ga je za en dan predvajal kino Filo-drammatico in ki ga nismo utegnili videti. Radovednost je dejstvo, da se je morda prvič v Italiji poskusil predvajati film brez vizuma cenzure, ce smo pravilno razumeli. Ni jasno namreč za kakšen izvod fil'fi gre «Deep Throat» je ameriški pornografski i film, ki ga je režiral Gerald Damiano, ki je po mnenju nekaterih sposoben režiser: film je doživel v Ameriki velik finančni uspeh, povzročil je veliko napadov cenzure, privedel je do slave prota-gonistlao Lindo Lovelace. Že v Ameriki so pripravili tudi «omiljeno» verzijo filma, ki je menda tista, ki so jo nameravali predvajati v Italiji, zdi se pa. da vsebuje izvod, ki ga je predvajal Filodrammatico, tudi nekaj scen, ki v italijansko verzijo niso prišle.
S. G.
ninnili iiiiiiiiiiimiiiiiiiiiiiriiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiHiiiiiiuiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiimiMiiitiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiuiiiiuiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiii
NITI FRANCIJA NE RAVNA PRAV Z MANJŠINAMI
Bretonski avtonomisti začen ja jo dviga ti glas
Policijske oblasti so zajele skupino bretonskih aktivistov, ki jim očitajo vrsto zločinov in atentatov - Kaj menijo o tem Francozi in kaj Bretonci
S sondo «viking 2» nekaj šepa?
WASHINGTON, 5. — Ameriška ustanova za raziskovanje vesolja NASA sporoča danes, da s sondo «viking 2» nekaj ni prav. Ko so namreč poskušali na daljavo polniti baterije, se je poskus izjalovil. Če ne bodo mogli baterij polniti še prihodnjič, bi ta okvara mogla spraviti v nevarnost ves poskus, tudi mehek pristanek sonde na Marsu v začetku avgusta prihodnjega leta.
Do motenj je prišlo nenadoma v petek, ko so z oporišča v Pasadeni v Kaliforniji brezuspešno skušali preko radijskih signalov polniti baterije z električnim tokom, ki ga dobavljata dva jedrska generatorja, ki sta vgrajena na sondi «viking 2». Po prvem neuspehu so poskus nadaljevali, vendar vedno brez uspeha. Še enkrat bodo poskusili še ta teden.
Strokovnjaki pa poudarjajo, da neuspeli poskusi predstavljajo vendarle le poskuse, kajti resnično polnjenje bodo izvedli le nekaj pred prihodom sonde do Marsa. Seveda, če ne bo tudi tedaj tako, kot je bilo v petek, ko je vse odpovedalo.
Baterije sonde «viking 1», torej druge ameriške sonde, ki drvi proti Marsu, pa delujejo normalno. Tudi zadnje polnjenje je potekalo normalno. Baterije so polnili pred dvema tednoma.
Scndo «viking 2» so pognali proti Marsu 9. septembra. Sedaj je približno 11 milijonov km od Žemlje.
Protislovja v afriškem kmetijstvu
PARIZ, 5. — Kadar govorimo o Franciji, po večini menimo, da 3o vsi državljani te velike in razvite zahodnoevropske dežele Francozi. V resnici pa je tudi Francija polna nacionalnih manjšin in narodnosti, le da se o teh do pred nedavnim v svetu ni govorilo. Ker pa se povsod po svetu prizadete manjšine prebujajo in zahtevajo svoje pravice, prihajajo tudi francoski zadevni problemi na dan. Ni dolgo tega, ko so se tudi Baski, ki živijo na meji med Španijo in Francijo, pritoževali nad francoskimi oblastmi, ki nimajo razumevanja za njihove potrebe in za njihove zahteve. Res je, da imajo več pravic, kot jih imajo Baski, ki živijo v Španiji, vendar se tudi «francoskim» Baskom godijo krivice. Pred meseci je bilo veliko
iiimiiiiiiiiiiiiiiiimimiiiiimiiimiiiimiiiiiiiimiiiiimtiiiiiiiimimiiMiiiiiiiiiiiiiiiiiiitiiiimimifiiiiiiiiinii
PRVI ČLEN V VERIGI VELIKIH DEL
Kopno in Krk bosta povezala dva mosta
Ce se bodo investitorji, ki jih je več, odločili še v tem mesecu, bosta mostova dokončana konec leta 1978 - Gre za nad 1000 m mostu
V ponedeljek so na Reki sklicali časnikarje domačega tiska ter dopisnike drugih listov, da bi jim uradno sporočili sklep o skorajšnji gradnji mostu, ki naj poveže kopno z otokom Krkom, največjim otokom vzdolž Jadrana. Ker smo o tem velikem načrtu že pisali, ko so na Reki, v Zagrebu in na Krku govorili o zadevnem šele idejnem načrtu, se k zadevi vračamo, ker gre sedaj za konkreten načrt. Podjetje za gradnjo mostu sc je skupno s koordinacijskim odborom za izbiro variante ter z graditelji odločilo za most z dvema lokoma iz prenapetega betona. Pravzaprav gre za dva mosta in sicer za veliki in za mali most pri malem otočku Sv. Marka. Predračunski stroški mostu bi znašali 26 milijard dinarjev, če pa dodamo še stroške za gradnjo dostopnih cest in ostalih povezav, se bodo stroški povečali na približno 34 milijard starih dinarjev.
Gre za veliko stvar in zato je popolnoma razumljivo, da se gradnje loteva večja skupina bank, ustanov in podjetij, Most oziroma oba mosta bo gradilo podjetje «Mostogradnja» iz Beograda, sodelovala pa bo pri gradnji še zagrebška «Hidroelektra». Pri financiranju del pa bodo sodelovali INA, to se pravi reška rafinerija, jugoslovanski naftovod, ki se začenja šele razvijati. Reško panka, Zagrebška privredna banka, reška filiala Jugobanke, zagrebška Kreditna banka, skupščina
občine Krk ter «Croatia» z Reke.
Kolikor bodo investitorji ker gre za večjo družbo, ustvarili vse pogoje za dokončno sklenitev pogodbe do konca novembra ali do začetka decembra, se podjetje, ki bo most gradilo, obvezuje, da bo most dograjen do 31. decembra 1978. Natovod pa, ki bo tekel čez most, bo lahko začel delovati 1. marca 1978.
Kot smo že rekli, bo kopno povezoval z otokom Krkom dvojni most in sicer veliki most. ki bo dolg 650 metrov in mali most, ki bo dolg 390 metrov, skupno bo torej mostu 1040 m. Vmes pa bo kakih 125 m ceste na otoku Sv, Marka. Most bo širok 7,5 m in bo torej imel dve cestni stezi, ob straneh pa bosta po 80 cm široka pločnika.
Pod mostom bodo lahko plule tudi največje ladje, kajti pod glavnim obokom bo med morjem in o-bokom 67 m višine, pod malim mostom pa bo znašala razdalja med ravnjo vode in mostu 54 m.
Most. o katerem je govor, bo pravzaprav le prvi korak g mnogo obsežnejših načrtih na Krku, ki so jih že pred časom obrazložili v zvezi z razvojem Reke Kakor je znano, se Reka ne more več razvijati iz enostavnega razloga, ker se nima kam razvijati V zve zi s tem je bil izdelan idejni načrt da naj bi del industrije preselili na Krk in začetek tega načrta je gradnja mostu in gradnja naftovoda.
govora o razmerah na Korziki, kjer je prišlo tudi do hudih izgredov, ki so zahtevali tudi tri človeške žrtve. Korzičani zahtevajo več svobode in avtonomije, ki jim je uradna, osredna Francija noče dati.
Sedaj pa bo govor o drugi nacionalni skupnosti, ki se ji v sicer demokratični Franciji tudi godijo krivice in si želi nekaj več svobode in avtonomije. Gre za bretonsko nacionalno skuonost.
V	prihodnjih dneh bo skupina trinajstih bretonskih «aktivistov» prišla pred sodišče, kjer se bo morala pred francoskih sodiščem za zaščito države zagovarjati za «zločine», ki jih je napravila v času od 1. julija do zadnjega oktobra letos. In ne gre za preproste policijske ali podobne prekrške, kajti očitajo jim atentate na vojašnice, davčne uprave, celo atentat na jedrsko električno centralo. Med trinajstimi aretiranci je en zdravnik, štirje duhovniki in en direktor časopisa.
V	dneh med 28. oktobrom in včerajšnjo nočjo je pri «lovu» na te aktiviste sodelovalo kakih 300 policijskih agentov, ki so prispeli iz Pariza. Mnogi izmed teh policijskih agentov so šele pred dnevi prispeli s Korzike, kjer so se vse pwletje ukvarjali s podobno zadevo, ker so imeli opravka s kor-ziskimi avtonomisti.
Med bretonskimi avtonomisti, ki so jih aretirali sedaj, je nekaj znanih ljudi. Tako je med njimi znani psihiater dr. Guy Caro, ki je bil pred leti tudi član pariškega parlamenta, v katerega je bil izvoljen na listi združene socialistične stranke. Med temi je tudi drugače znan javni delavec, vi-chyjski kolaboracionist Yann Foue-re, direktor deželnega dnevnika «Bretonski glas».
Francosko javnost je močno prizadelo dejstvo, da je med bretonskimi «uporniki» razmeroma veliko duhovnikov, kar štirje. «Navzočnost duhovnikov med bretonskimi avtonomisti je logična — je rekel 35-letni duhovnik Yann T., ki je poleg teologije končal tudi ek&nomijo in politične vede. «O-bramba jezika, kulture in zgodovinske preteklosti naše dežele, Bretagne, je politična dejavnost, ki se ji ne moremo odreči. Mi, bretonski duhovniki prihajamo vsi iz preprostih bretonskih družin in se zato osebno, se sami zavedamo problemov, ki tarejo našo ožjo deželo. Gre za brezposelnost, za izseljevanje, za vprašanje izboljšanja razmer v deželi. To sicer ne velja le za našo ožjo deželo, za Bretagno. Povsod po svetu je Cerkev neposredni odraz vsakdanjega življenja naroda.»
Čeprav bi z duhovnikovimi izjavami, posebno z njegovimi zaključki ne mogli v celoti soglašati, drži, da so francoske oblasti zajele kar štiri bretonske duhovnike.
Direktor nekega francoskega dnevnika v zvezi s tem pravi:
«Mladi bretonski duhovniki so skoraj vsi napredno usmerjeni. In tudi bretonsko ljudstvo, ki ne so-
deluje v bretonskem avtonomističnem gibanju, s simpatijo gleda na te «aktiviste», na tiste, ki se z zadevo bolj zavzeto ukvarjajo. V splošnem rade volje ugotavljajo, da se gibanje razvija.»
Arthur Le Bars, ki je leta 1969 prebil nekaj mesecev v zaporu, ker so ga obsodili zaradi subverzivne dejavnosti, pravi takole: «Nasilje vlade, nasilje francoske oblasti je krivo za nasilje, ki ga izvajajo avtonomisti. Sicer pa mi, Bretonci ne zahtevamo nič posebnega, pač pa le pravico, da povsod uporabljamo svoj materni jezik, zahtevamo uveljavitev pravice, da se zaščiti naša kultura, pa tudi toliko avtonomije, da bomo sami odločali o naših ekonomskih in socialnih izbirah.»
(Nadaljevanje na 6. strani)
Pred nedavnim smo pisali, kako so v krogih FAO zaskrbljeni zaradi neugodnih prehrambenih razmer v Afriki. Govor je bil o tem ob vesteh, da je val suše ponovno zajel osrednjo Afriko in da ogra-ža na desettisoče ljudi.
Danes pa povzemamo iz pariške izdaje publikacije «Jeune A-frique» nekaj podatkov, ki so še bolj zaskrbljujoči: Val suše je občasen pojav, naglo večanje porabe, ki ga prepočasno naraščanje pridelka ne dohaja, pa je hujši problem, ker je lahko trajen ali vsaj trajnejši. S tem v zvezi sta značilna dva konkretna podatka. Na vsej afriški celini sc leta 1960 pridelali 32 milijonov ton žitaric. Istega leta pa je Afrika porabila 34 milijonov ton žitaric. Iz tega izhaja, da je znašal pred petnajstimi leti v Afriki zadevni, primanjkljaj dva milijona ton, to se pravi, da so morali uvoziti dva milijona ton žita. V lanskem letu pa je črna celiria' pridelala nič taanj kot 38 milijonov trinitarie, to se pravi za 6 milijonov ton več. Toda istega leta je poraba bila 45 milijonov ton, to se pravi, da je primanjkljaj znašal sedem milijonov ton, toliko žita so torej morali uvoziti.
če upoštevamo dejstvo, da živi od 85 do 90 odstotkov afriškega prebivalstva od kmetijstva, nadalje da je precejšen del afriškega ljudstva slabo hranjen, celo podhranjen, da pa se hkrati kaže naravna težnja po boljši prehrani, pomeni, da kmetijska Afrika ne pridela dovolj niti zase. In ko se bo tudi celina začela bolj pospešeno industrializirati, kar je prav tako normalno, se bo industrijsko razvijala na račun kmetijstva. In kdo bo tedaj hranil Afriko?
iiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiniiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiuiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiuiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiimiii
NA «NAJDALJŠI» PROGI NA SVETU
ZADNJI METRI TRAČNIC NA PROGIREOGRAD-RAR
Proga bo vključena v vozni red konec maja 1976. leta
O železniški progi, ki bo povezovala Beograd z Barom, smo že nekajkrat pisali in ugotavljali, da je to «najdaljša» železniška proga na svetu, kajti o njej so začeli govoriti že pred sto leti, jo načrtovali pred obilnimi 70 leti, graditi so jo začeli že pred dvajsetimi leti in šele sedaj se dela bližajo koncu. Proti koncu meseca, in sicer 27. novembra, tik pred državnim praznikom, Dnevom republike, bodo položili na progi zadnje metre tračnic. Toda s položitvijo tračnic proga še ne bo povsem nared, kajti gre za progo, ki je najtežja proga na svetu, saj teče skoraj polovica po predorih in mostovih in sicer na črnogorskem odseku, ki je najtežji. Tod so sicer že postavili progo, morajo pa dograditi postajališča, perone in druge stranske objekte, tako da bo v dneh državnega praznika ob koncu meseca po progi prvič vozil vlak, vendar bo to le «delovni vlak», vtem ko bo slavnostno odprtje proge in izročitev rednemu prometu šele v noči med 30. in 31. majem prihodnjega leta, ko bo proga Beograd - Bar vključena tudi v mednarodni vozni red.
O tem in še o marsičem je bil govor na sestanku, ki je bil 4. t. m. v Baru. Bil je to zadnji sestanek koordinacijskega odbora za gradnjo proge pred zaključnimi deli. V času petih mesecev, kot. je bilo rečeno, bodo vse delovne ekipe, ki so zaposlene na progi, morale dokončati vsa dela, položiti bodo morale kable in dokončati gradbena dela tako, da bo proga dokončno nared. In tega dela je še veliko, saj bo treba tudi mostove, ki jih ni malo, ponovno kolavdirati, kola vdirati bo treba tiste odseke na progi, ki te preizkušnje še niso prestali.
Kot je bilo rečeno na sestanku, ni možno več, da bi se gradnja podaljšala, kajti nadaljnjih rokov ni več. Posebno velja to za elektrifikacijo proge, ki tudi z zadnjim majem ne bo končana, ki pa bo morala biti dokončana do konca prihodnjega leta. To pa ni majhna naloga, saj smo že podčrtali, da gre za izredno zahtevno železniško nrogo.
Pri tem vendarle velja podčrtati eno izmed pozitivnih -'ostavk, da so namreč finančna sredstva za tako obsežna dela zagotovljena, zajamčena, kajti direkciji za izvajanje del je na razpolago obilna milijarda dinarje/, kar je precejšnja vsota, pa čeprav bodo morali iz i-stih sredstev rekonstruirati tudi progo med Resnikom in Vreoci ter med Titogradom in Barom. Gre namreč za dva odseka na tej dolgi progi, ki sta bila že pred časom dograjena in, ki sta že nekaj časa v obratovanju.
ČETRTEK, 6. NOVEMBRA 1975
ITALIJANSKA TELEVIZIJA PRVI KANAL
12.30	Poljudna znanost: Jazz v Italiji 12.55 Sever kliče Jug — Jug kliče Sever 13.25 Vremenska slika
13.30	DNEVNIK in Danes v parlamentu
17.00	DNEVNIK
17.15	Program za najmlajše: Kaj je pod klobukom?
17.45	Program za mladino: Mafalda in šport
18.45	Poljudna znanost
20.00	DNEVNIK
20.40	POLITIČNA TRIBUNA
Srečanje med predstavniki tiska in PSDI
21.15	COLDITZ
Scenarij je napisal Brian Degas. Prva epizoda nadaljevanke ima naslov od Dunkerquea do Colditza. Nadaljevanka je delana po romanu, ki ga je napisal Reid, Ferguson pa jo je režiral. Glavni junak je Edward Hardwicke.
Po zlomu Maginotove linije, ki so jo Nemci obšli, pride angleška vojska v klešče. Nemci jo pritisnejo v Dunkerque. Od tod se večina angleške vojske reši preko Rokovskega preliva, mnogo pa jih Nemci tudi zajamejo in strpajo v taborišče in v zapor Laufen. Med temi je tudi kapetan Pat Grant, ki ga igra Edward Hardwicke, ki se takoj loti načrta za pobeg. Najprej si ogleda streho zapora in načrt spremeni, ker se mu načrt zdi preveč tvegan. Po poklicu je inženir in s tovariši skoplje tunel, ki bi jih moral pripeljati izven ograje. Pobeg uspe, skupina se na svobodi razcepi v dve skupinici. Sicer pa kaj več nocoj 22.10 Posebna oddaja Hengela Gualdija
22.45	DNEVNIK in Vremenska slika
DRUGI KANAL
18.45	športni dnevnik
19.00	MORSKE FARME
Prvo nadaljevanje nosi naslov Seme vode Oddaja obravnava vprašanje, kako izkoristiti morje in sicer njegovo favno in floro v prehrambne namene. Za deželo, kakršna je Italija, ki se že od davna ukvarja z ribolovom in tudi z gojenjem rib in morske flore, bi razvoj zadevne dejavnosti lahko veliko pomenil, ker bi se gojenje rib in morske flore moglo industrijsko razviti, kot na primer že počno na Japonskem ter v nekaterih nordijskih deželah. O tem ter o problemih, ki so s tem povezani, bo govor danes
19.40	Dva risana filma
20.00	Ob 20. uri
20.30	DNEVNIK
21.00	PRED MICHELANGELOM
Ob 500-letnici rojstva velikega toskanskega mojstra je italijanska TV napravila več priložnostnih oddaj, ko so se posamezni sodobni mojstri «srečali» z Michelangelovimi moistrovinami. Takšno srečanje bo srečanje med ruskim pesnikom Andrejem Andrejevičem Voznesenskim, ki se bo «srečal» z Michelangelom kot pesnikom. Kakor je Znano, je Michelangelo napisa) svoje «Rime», ki jih je Voznesenski prevedel v ruščino
21.20	DVA MACARIA
Televizijska revija, ki so jo pripravili štirje režiserji in scenaristi, se bo nadaljevala skozi sedem nadaljevanj in bo v njej imel glavno besedo znani italijanski komik Erminio Macario, ki slavi letos svoj velik jubilej,. 50-letnico gledališkega udejstvovanja. Oddaja «Macario uno e due» bo skušala staremu in mlademu italijanskemu občinstvu prikazati dimenzije tega italijanskega umetnika in sicer kot varietejskega in kot gledališkega . mojstra
JUGOSLOVANSKA TELEVIZIJA
10.00	in 14.10 TV ŠOLA: Francoščina, Risanka itd.
17.25 DEVET LET SKOMIN, nadaljevanje in konec
Člani ekipe so se povzpeli na Kangbačen in s tem je bilo izpolnjenih devet let njihovih skomin
18.00	Obzornik
18.20	TRETJI SVETOVNI MIR, barvna nadaljevanka
Danps, je .sporedu prva epizoda jugoslovanske nadaljevanke v sedmih delih, ki nosi naslov Bitka za ranjence. Po ideji Veljka Bulajiča in po scenariju Stevana Bulajiča je nadaljevanko izoblikoval Vanja Bjenjaš, ki je s svojo ženo Jeleno montiral dva Velika jugoslovanska filmska načrta in sicer Bitko na Neretvi in Bitko na Sutjeski. Bogate izkušnje s teh snemanj so mu bile brez dvoma v veliko pomoč, pa tudi Bulajičema je pomagala njuna praksa pri dveh filmih. Z-ato so napravili dobro dokumentarno — igrano televizijsko serijo, za katero so uporabili materiale iz filma «Bitka na Neretvi» pa tudi dokumentar-™ sn,em£jne spomine udeležencev te tako pomembne bitke iz NOB
21.00	Četrtkovi razgledi: ODDAJI NA ROB — samoupravljanje Šved-ski pristop
21.55 DNEVNIK
22.10 EVROPSKI NOGOMETNI POKAL
19.55
20.15
20.30
22.00
KOPRSKA BARVNA TELEVIZIJA
Otroški kotiček, risanke DNEVNIK
BOJ JA ZELENI TALISMAN, celovečerni ■ film Umetnost in stvarnost: Pokrajina v slikarstvu
TRST A
7.15, 8.15, 13.15, 14.15. 20 15 Poročila; 7.05 Jutranja glasba; 11.35 Slovenski razgledi; 13.30 Glasba po željah; 17.00 Program za mladino; 18.15 Umetnost in prireditve; 18.30 Nove plošče: 19.10 Francesco Leopoldo Savio - Matija čop; 19.25 Program za najmlajše; 20.00 šport; 20.35 Moliere; «Gizdavki ali smešni preciozi» -SSG; 21.35 Skladbe davnih dob;
21.45	Glasba za razvedrilo.
KOPER
6.30,	7.30, 12.30, 14.30. 17.30.
18.30,	20.30 Poročila; 6.15 Glasba za dobro jutro; 7.40 Jutranja glasba; 9.00 Folk glasba; 9.15 Glasbena galerija; 10.35 Prisluhnimo jim; 12.00 Glasba po željah; 14.00
jazza; 20.20 Ponovno na sporedu;
21.15	Politična tribuna: Srečanje med predstavniki tiska in PSDI;
21.45	Pisatelj in oblast; 22.15 Kon’ cert kvarteta Beethoven
II. PROGRAM
7.30,	8.30, 13.30, 15 30. 19 30 Poročila; 7.40 Pevci lahke glasbe; 8.40 Kako in zakaj?; 9.35 Nadaljevanka; 9.55 Popevke; 10.35 Skupen radijski spored; 12.40 Alto gradimento; 14.00 Plošče, 15.40 Glasbeno-govorni spored; 17.30 Reportaža; 18.35 Radijske plošče; 19.55 Najnovejše plošče; 21.15 Po-poff.
SLOVENIJA
7.00, 8.00, 10.00, 13.00	15.00.
19.00	Poročila; 6.50 Na današnji
Turistične beležke: 14.15 Vrstijo d30:. 8-10 Glasbena matineja; 9.05
se plošče; 14.35 Mi in naši otroci;
14.45	La vera Romagna; 15.00 Radijska šola; 16.45 Iz del velikih mojstrov; 17.00 Oddaja za mladino; 18.00 Glasba po željah;
19.00	Prenos RL; 19.30 Lahka glasba; 21.00 Operna glasba; 21.35 Orkestri.
NACIONALNI PROGRAM
Radijska šola: Skladatelj Pavel Šivic; 9.35 Zborovska glasba:
10.15	Kdaj, kam, kako in po čem?; 11.05 Uganite, pa vam zaigramo; 12.10 Predstavljamo vam..,; 12.30 Kmetijski nasveti; 12.40 S pihalnimi godbami; 13.30 Priporočajo vam...; 14.10 Kaj radi poslušajo; 14.40 Med šolo, družino in delom;
15.45	«Vrtiljak»; 16.45 Jezikovni
7.00, 8.00, 13.00,	15,00,	19.00 pogovori: prof. dr. Jože Topori-
Poročila; 6.40 Jutranja glasba;
8.30	Jutranje popevke; 9.00 Vi in jaz; 10.00 Posebna reportaža;
11.30	Drugi zvok; 12.10 četrti program; 13.00 Četrtkova tedenska oddaja; 14.05 Satira; 15.30 Plošče za mladino; 16.30 Program za najmlajše; 17.05 Radijska nadaljevanka; 17.25 Komorna in operna glasba; 19.30 Veliki mojstri
šič; 17.00 Aktualnosti; 17.20 Iz opernega arhiva; 18.05 Naš gost; 18.20 Iz kasetne produkcije; 18.35 Vedre melodije; 19.50 Lahko noč, otroci!; 20.00 četrtkov večer domačih pesmi; 21.00 Literarni večer: Thomas Mann; 21.40 Lepe melodije; 22.20 Slov. komorna glasba; 23.05 Literani nokturne - E. Buiese: Pesmi.
									
OVEN (od 21.3. do 20.4.) Predstojnikom bodo padle v oči vaše strokovne sposobnosti. V čustvenem pogledu se bodo stvari ugodno razvijale.
BIK (od 21.4. do 20.5.) Zagotovljen je uspeh vsem tistim, ki se ukvarjajo z znanstvenim delom.
DVOJČKA (od 21.5. do 22.6.) Rešiti boste morali dokaj težavno finančno vprašanje. Utrdite svoje čustvene vezi.
RAK (od 23.6. do 22.7.) Ne sprejemajte novih odgovornosti Bodite zadovoljni s tem, kar ste dosegli. Srečne ure z drago osebo.
LEV (od 23.7. do 22.8.) če želite doseči uspeh, morate ukrepati
Horoskop
taktično in odločno. Veliko zadoščenje za ljubitelje umetnosti.
DEVICA (od 23.8. do 22.9.) Pogoste sprememoe v razpoloženju bi utegnile škoditi vašemu u-gledu. Prehodna napetost v družini.
TEHTNICA (od 23.9. do 22.10.) Postavite se po robu brezbrižnosti. Srečen zaključek nekega čustvenega razmerja.
ŠKORPIJON (od 23.10. do 22.11.) Če hočete uresničiti svoje načrte, ukrepajte sami. Neko prijateljstvo se bo poglobilo.
STRELEC (od 23.11. do 20.12.) Nastopil je trenutek, da uporabite vso svojo iznajdljivost Pokažite potrebno razumevanje do ljubljene osebe.
KOZOROG (od 21.12. do 20.1.) Ločili se boste od svojih sodelavcev v pogledu originalnosti idej. Prijeten večer v krogu prijateljev.
VODNAR (od 21.12. do 19.2.) Vaše zamisli bodo zelo upoštevane od predstojnikov. Ne bodite po nepotrebnem ljubosumni.
RIBI (od 20.2. dc 20.3.) Ne spuščajte se v posle, ki so preveč tvegani. Ljubljena oseba bo p°' kazala popolno razumevanje.
SPORT SPORT SPORT
V MLADINSKI KOŠARKARSKI LIGI
Borova ekipa je v letošnjem prvenstvu iztrgala nasprotnikom že tretji par točk
Tudi mladi kontovelski košarkarji se vedno bolj uveljavljajo ■ Uspeh Poleta med naraščajniki
MLADINCI
Bor - Don Bosco 91:51 (41:25)
BOR: Klobas 31, Vatovec 18, Košuta 10, Sancin 9, Ražem 6, Luksa
I	Furlan 4, Parovel 4, Sestan 3, Siega 2.
DON BOSCO: Simonetti 19, Milan 11, Riosa 2, Cappellani 5, Pipan, Bosic 6, Di Pasquale 6, Bobbini 2, Blasi, Žago.
SODNIKA: Valentini in D’Occhio iz Trsta.
PM: Bor 15:30, Don Bosco 5:12. PON: Pipan, Bosic, Riosa.
Bor je osvojil tretji par točk v tem prvenstvu. Na odprtem igrišču v Istrski ulici je odpravil domačo ekipo Don Bosca.
Takoj v začetku je Bor naletel na velike težave, kajti domačini so nudili močan odpor. Pri «plavih» smo opazili tiste hibe, ki že dolgo časa mučijo trenerja Lakoviča. Zagrešili so celo vrsto podaj in v obrambi so slabo pokrivali svojega nasprotnika.
V	uvodnih potezah so «plavi» izgubili kar 13 žog, in to je tudi pripomoglo, da je Don Bosco v 5. minuti vodil z 8:1. Borovci so si nekoliko opomogli v nadaljevanju in uspelo jim je povesti ter zaključiti Prvi nolčas s 16 točkami prednosti.
V	drugem polčasu so «plavi» slabo začeli, toda kmalu so si opomogli m za domačine je bil poraz neizbežen. S hitrimi protinapadi so «plavi» dosegli visoko prednost in jo obdrža-
II	do končnega žvižga.
Borovci so pokazali preveč statično igro in tudi v obrambi smo opazili mnogo negotovosti, katero bodo morali odpraviti, kajti že v soboto Th čaka naporno srečanje z enim ^med favoritov za končno zmago, z Italsidrom. Med vsemi se je izkazal ponovno Klobas, ki je bil zelo Učinkovit, pa tudi ostali niso razočarali.
Peter
Pallacanestro TS — Polet 77:65 (35:32)
.POLET: Dane v, Kalin 1, Taučer if’ Sosič 26, Vitez 12, Škabar 3, n a fr (kap) 6, Ferluga.
FALL. TS: Scolini 14, Avon 18, c-assio 21, Meden 4, Pandolfini, Pras-kel, Gotti 10, Vidoni 2, Bozzola 2, Magrini (kap) 6.
P- M.: Polet 9:20; Pali. TS 5:14. PON: nihče.
SODNIKA: Piculin in Tamaro. razmeroma močnejšemu .nas-P otmku so poletovci doma (Joživell voj prvi poraz. Domačini so tekmo začeli z izredno hitrim 'ritmom m so nasprotnika popolnoma zmčd-u. tako da je bilo stanje po štirih minutah igre 12:2 v korist Opencev, redaj pa se je nekaj zataknilo. Namesto da bj nadaljevali z istim ritmom in izkoristili nasprotnikovo ?medo, so Openci (predvsem Tav-mrnj), morda zaradi strahu pred možno nepričakovano zmago, zgu-m glavo in dali priložnost gostom, a so se jim približali ter rezultat ^enačili,
^sa upanja so pa splahnela v druse® polčasu. Openci so nadaljevali svojo zmedeno igro, kateri se je ^družilo tudi veliko število izgubljenih žog (kar 22!), medtem ko 0 nasprotniki našli pravi ritem in aceli polniti koš od vsepovsod, koda, da so poletovci pustili go-^ °m reorganizirati se, ker druga-,e bi se po vsej verjetnosti lahko °rili do konca.
Med domačini je treba tokrat po-valiti le Taučerja, ki se je boril konca in poleg tega zbral lepo levilo kosov.
Lota
Turnir «POMLAD» Kontovel — Don Bosco 83:65 (46:25)
KONTO VEL: Ban 14, čuk 31, I-ancič, Kosovel, Nabergoj, Perini L Starc 20.
in ^N BOSCO: Carta 1, Papagno '!■ Peretti 12, Pigo 16, Rainis, Tra-M, Vascotto 4, Velicogna 8. GODNIKA: Chiussi in Ferluga.
: Kontovel 7:26, Don Bosco
PON: Ban, Peretti, Nabergoj, Tra-b velicogna in Perini.
Nedvomno so bili Kontovelci v
tej tekmi nesporni favoriti, vendar so vsi pričakovali s strani Don Bosca večji odpor. Tekma pa je bila po petih minutah igre že odločena, saj so domačini vodili že z 20:2. Srečanje je tako postalo nezanimivo in obe ekipi sta zgubili precej žog. Zaradi protinapadov, s katerimi so Kontovelci nemoteno polnili nasprotnikov koš pa so domačini dosegli kar 46 točk v prvem polčasu. V drugem delu je bila igra slabša kot v prvem. Kontovelska peterka si ni več prizadevala v obrambi, tako so lahko Tržačani mirno metali na koš.
Pohvaliti pa je treba igralce Don Bosca, saj kljub očitni premoči domačinov niso vrgli puške v koruzo, ampak so nadaljevali s požrtvovalno igro.
I. S.
Ricreatori - Bor 84:69 (44:29)
RICREATORI: Checco 12, Mohor-cich 26, Tatarella, Mariutto 4, Ra-bak, Bertolotti 11, Merola, Scaramelli 2, Bencich 15, Pastori (k) 14.
BOR: Dovgan 6, Pegan 2, Trevi-san 7, Race 5, Furlan (k) 27, Udovič 14, Mesesnel 8, Mazzucca, Slo-bec, Farnetti.
SODNIK: Policastro iz Trsta.
P.O.N.: Trevisan in Mesesnel.
PROSTI METI: 10:14 Ricreatori, 7:16 Bor.
V	torek je ekipa Bora klonila v telovadnici v Ulica della . Valle košarkarjem Ricreatorijev. S prikazano igro je Bor zelo razočaral in Ricreatori je zasluženo zmagal.
Igra «piavih» je namreč bila predvsem v prvem polčasu zelo medla. Izgledalo je, kot da bi se fantje bali. V obrambi so popolnoma odpovedali in tudi napad ni bil takšen, kakršen bi moral biti. Poleg tega so borovci izgubili vse preveč žog in po prvem polčasu so bili za kar 15 točk v zamudi.
V	drugem polčasu je bila igra bolj enakovredna, a borovci niso znali nadoknaditi zamujenega. Z boljšo igro pod koši ih s protinapadi so utegnili zmanjšati razliko na 8 točk, a to je bilo tudi vse. Na koncu drugega polčasa so namreč zopet popustili in Ricreatori je lahko mirno končal tekmo s 15 točkami prednosti. Med borovci naj omenimo le Furlana, ki se je požrtvovalno boril do konca.
Meko
Kontovel — Intèr Milje 66:57 (30:29)
KONTOVEL: Ban 25, Čuk' 9, Ivančič, Kosovel, Nabergoj 2, Perini, I. Starc 7, K. Starc 23.
INTER MILJE: Bertocchi, Surini 19, Schillani 2, Grisoni 7, Fontanot 8, Novel 2, G. Gelloni, L. Celioni, Fabi 19, Nicolini.
SODNIKA: Gorjan in Chiussi.
PM: Kontovel 14:30, Inter 9:22.
PON: Nabergoj in Fabi.
Z zmago nad miljskim Interjem so se Kontovelci znebili še enega zelo nevarnega nasprotnika. Sedaj morajo igrati še s tržiškim POM in v primeru zmage imajo velike možnosti za napredovanje.
Tekmo z Miljčani so domačini tudi tokrat začeli zelo slabo. Zopet ni šla obramba mož-moža, bolje pa se je obnesla cona. S cono so pravzaprav Kontovelci zaustavili nasprotnike, ki so v prvih desetih minutah prepričljivo vodili. Potem pa je kontovelska peterka le začela bolje i-grati in tekma je postala bolj izenačena. V drugem delu pa so predstavniki Interja precej popustili in tako je bila domačinom odprta pot do zmage. Vseeno pa niso priložnosti izkoristili in so pustili Interju preveč približati se, toda tekma je bila že odločena in številni gledalci so se lahko oddahnili.
I. S.
NARAŠČAJNIKI Polet — Ricreatori 63:60 (40:30)
POLET: Piccini, Benčina, Gabrijelčič 5, Sosič 15, Berdon 6, Volpi, Grgič 13, Vitez 27, Pisani.
P. M.: 7:14.
SODNIKA: Piculin in Tamaro.
Poletovi naraščajniki so doma proti Ricreatorijem spet dokazali, da so trenutno v dobri formi. V prvem polčasu so nasprotnikovo obrambo mož-moža popolnoma nadigrali, predvsem po zaslugi Sosiča, Grgiča in Viteza. Slednji je bil za goste nerešljiv problem. Ob koncu drugega polčasa so si tako Openci priborili lepo prednost desetih točk.
Isto prednost so si obdržali tudi do polovice drugega polčasa, ko so nasprotniki šli v cono. Poletovcem ni šel met od zunaj, tako da so se jim gostje začeli počasi približevati, dokler niso dve minuti pred koncem stanje izenačili. V razburljivem finišu so domačini ohranili mirne živce ter z dvema košema Sosiča in Viteza zasluženo zmagali.
Lota
Kontovel — Inter 1904 78:72 (39:38)
KONTOVEL: Majevski 2, Zuppin, Prašelj 4, Ukmar, K. Starc 46, Danieli, Ban 4, Bukavec 22, Micheli, Šferca.
SODNIKA: Valentini in Policastro.
PM: 24:40.
PON: Prašelj (44:46).
Kontovelci so na tujem premagali Inter in so tako odnesli par izredno pomembnih točk. Kljub dvema nepotrebnima porazoma lahko še vedno upajo v uvrstitev v finalni del I turnirja, čeprav je jasno, da je vse I odvisno od Klavdija Starca. Ko je ; Klavdij igral je kontovelska ekipa vedno zmagala, brez njega pa so ' Kontovelci zgubili celo proti slabšim ekipam.
Tudi tekma proti Interju jasno po-kazuje, da je Klavdij za vsakogar neustavljiv. Interjev trener je poskusil vse načine obrambe, da bi ga zaustavil, pa mu to ni uspelo. Dobro pa je zaigral tudi Bukavec, ki je poleg 22 košev pobral tudi veliko odbitih žog.
Ponovno pa je treba opozoriti na obnašanje Interjevih navijačev, ki se ne znajo sprijazniti s porazom svojih varovancev.
I. S.
PO PORAZU S CANONOM IZ BENETK
Patriarca si je zapravila priložnost za prestop
V neddjo (17.30) v Gorici srečanje Patriarca-Pai. Trieste
Kontovel je premagal ekipo Don Bosca z veliko prednostjo v izidu
Po porazu Patriarce v Benetkah proti Canonu je v goriških športnih krogih zavladalo precejšnje nezadovoljstvo, saj je večina navijačev pred tekmo upala, da bo goriška peterka uspela premagati tako hudo oviro, kot je beneška ekipa. Srečanje pa je pokazalo nasprotno. Pokazalo je določene meje Goričanov, preko katerih je težko iti. Patriarca je namreč homogena, a preveč mlada ekipa, kateri manjka še veliko izkušenj. To, mislimo, je glavni vzrok, da niso Goričani še bolj zablesteli v prvem delu tega prvenstva. Pomislimo samo na dve po nepotrebnem zgubljeni tekmi, v gosteh z Ju ve iz Casette, doma pa z Ducom. Če bi Patriarca zmagala v obeh srečanjih, bi sedaj imela 16 točk, enako kot Canon in Alco, in bi bila torej še med kandidati za prestop v višjo ligo.
V takem stanju, in sicer ob zaostanku štirih točk za Canonom in Alcom ter dveh točk za Duco, so možnosti goriške ekipe za prestop v A-l ligo izredno nizke, da ne rečemo nemogoče. Le v primeru, če
bi Patriarca odigrala odličen povratni del prvenstva (pri tem mislimo, da bi morala osvojiti vse domače tekme ter iztržiti precej zmag v gosteh), bi se uresničile možnosti za prestop. Objektivno gledano pa mislimo, da je tak podvig skoraj nemogoč.
V zadnji tekmi prvega dela prvenstva A-2 lige se bosta v nedeljo ob
17.30	v Gorici srečala Patriarca in Pallacanestro Trieste. Deželni derbi bi moral biti precej zanimiv, saj Tržačane še peče poraz, ki so ga doživeli na košarkarskem turnirju Bora.
P. R.
niiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiitiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiniiniiiiiiiitfiiiiiiiiiiiiiiiiiiiuiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiuiriiiiiiiiniiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiHiiiiiiiiiiiiiiniiiiiiiniiiiiiiiiMiiiiiiiiiiiiiiiiiiimiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiimiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiitiiiiiiiHiiiii
NOGOMET
V MLADINSKIH LIGAH
PRECEJ NEUSPEŠNO KOLO ZA SLOVENSKE ENAJSTERICE
Ekipi Primorja sta prejeli vsaka po tri zadetke
MLADINCI
San Sergio - Breg 1:1 (0:1)
SAN SERGIO: Cipressi, Ferro, Pagnut, Dalino, Dimonte, Maraspi-ni, Mindonti, Plocar, Barichievich, Citta, Bartolini.
BREG: Mauri, Lovrenčič, Grizo-nič, Krmec, Košuta, Peroša, Kalin, Kraljič, Novello, Ferluga, Prašel (Savarin).
STRELCA: Kraljič in Bartolini GLEDALCEV: 80
so Tržačani povišali rezultat še za en gol, igra postala sploh nezanimiva. «Rdeče-rumeni» niso sploh reagirali, saj je bil rezultat že tako visok in ostajalo je premalo časa, da bi nadoknadili zamujeno. Vsekakor je primorjanom uspelo doseči le častni gol iz dvomljive 11-metrovke, po zaslugi Miliča.
H. V.
Costalunga - Vesna 1:3 (0:1)
COSTALUNGA: Mora, Armilli, Or-
Po porazu z Edero je bilo pričako- zani, Petranich, Dusich, De Giorgi,
vati, da bodo Brežani tokrat pokazali res vse kar znajo, vendar ni bilo tako. V uvodnih minutah so se sicer pognali V napad in spravili v težave nasprotno obrambo. Bili so nevarni s stoli ; Novella, ki so običajno preleteli.. prečko. Zadetek za Breg je dosegel Kraljič, ki je sredi polčasa naravnost iz kota zadel Ci-pressijevo mrežo.
Po odmoru pa se je slika na igrišču spremenila. Domačini so prevzeli vajeti igre v svoje roke in so bili zelo nevarni, predvsem z Borio-linijem ,ki je sredi polčasa izkoristil napako Bregove obrambe in izenačil. Nekaj minut kasneje je San Sergio še enkrat zadel Maurijevo mrežo, vendar je sodnik razveljavil zadetek. V zakliučnih minutah so naši fantje za las zgrešili s Kraljičem vrata, ko je vratar Cipressi lepo ubranil silovit strel in izid se ni več spremenil.
Jolo
Primorje — De Macori 1:3
(0:2)
PRIMORJE: Adamič, Bezin. Trobec, Timeus, Kralj, Persi, Starec, Versa, Albi, Milič, Batič.
STRELEC za Primorje: v 67. min. Milič iz 11-metrovke.
Mladinci Primorja so ponovno (tokrat na domačih tleh) oddali nasprotniku obe točki. Primorje je zaigralo slabo, brez jasnih idej in ne-prodorno. V tej tekmi ni bil nobeden izmed igralcev Primorja vreden pohvale, saj so vsi zaigrali daleč pod svojimi sposobnostmi. Gostje so popolnoma zaslužili zmago, čeprav niso prikazali dobre igre, znali pa so vsaj izkoristiti vse tiste priložnosti za gol, ki so se jim ponudile. Od časa do časa je bila igra skoraj dolgočasna, predvsem v drugem polčasu. Gostje so v prvem delu tekme že vodili z dvema goloma prednosti, tako da je v nadaljevanju, ko
Paccione, Turella, Baiez, Giotti (Ce-glia), Carcangiu.
VESNA: Degrassi, Kovačič, Slatič, SošiČ^Žiftča'II., Švab, Guštin, Pipan, Košuta, Zucca I, Russignan.
KOTU’ 3:4. '
GLEDALCEV: 50.
V zaostali tekmi je v torek Vesna uspešno premagala Costalungo in o-svojila drugo mesto v prvem delu mladinskega prvenstva.
Tekma se je takoj začela z lepim golom Russignana v 3. minuti, ki je izkoristil negotovost v obrambi Costalunge. S pomočjo vetra (v korist Vesne) se je igra razvijala na sredini igrišča ter se zaključila z nevarnimi napadi in streli v vrata. Zato se je tudi izkazal kriški vratar, ki je branil marsikateri ostri strel «rumenih». V drugem polčasu smo pričakovali zanimivo igro, toda Vesna se je zaprla v obrambo ter branila negotovo prednost enega zadetka. Vendar so Križani večkrat organizirali hitre protinapade. Končno je v 15. minuti Guštin močno streljal v vrata in z velikim veseljem med «plavimi» zaključil akcijo z lepim zadetkom. Od tega trenutka dalje se je Vesna zaprla v obrambo, saj je stopila na igrišče z namenom, da odnese vsaj točko. Zaradi tega je Costalunga prišla tudi do zadetka z odličnim Ceglio. Toda Vesna je kritičen trenutek premagala in še onkrat prišla do zadetka z Zucco, ki je izkoristil prosti strel.
P. K.
ZAČETNIKI
Mladost — Pieris 1:1 (0:1)
MLADOST:	Gergolet, Devetak,
Frandolič, Lakovič, Devetta, Černič, Lavrenčič, Gerin, Frandolič, Kobal, Kadeš.
PIERIS: Tolar, Fabris, E. Cosolo, Gregorin, G. Cosolo, Seffin, Mazzero, Peressin, Lombardo, Pasutti, Puntin.
STRELCA: v . 14. min. p.p. Lombardo in v 12. min. d.p. Černič.
SODNIK: Meroni iz Tržiča.
Izenačenje, ki ga je Mladost iztrgala Pierisu, ne predstavlja za prvega na lestvici negativen rezultat, saj so Doberdobci s svojo igro zadovoljili. Za njih je bilo le prvo težje srečanje letošnjega prvenstva.
Domačini so v prvem delu igre v glavnem strmeli, za- tem, da zajezijo napade Pierisovega moštva, kar ni bilo lahko. Zgrešili pa so ker so podcenjevali nasprotnike, ki so se izkazali bolje od predvidenega. Doberdobski napadalci so se •poleg tega posluževali zgrešene taktike; *£à£ò dà sft iriapadali posatnezno namesto skupinsko.
Gostje so z lepo izpeljano akcijo prišli v vodstvo in zaključili .prvi polčas v svojo korist.
V	drugem delu igre so domačini
ostreje pritisnili na vrata nasprotnikov in v enem od številnih prodorov je Černiču uspelo izenačiti. V nadaljevanju so tudi skušal: priti do zmage a jim ni več uspelo stresti mreže gostov. Kljub temu pa pomeni pridobljena točka za Dcbcrdobca uspeh in spodbudo za nadaljnji boj za utrditev prvega mesta na lestvici.	F. G.
Triestina — Primorje 3:0
(2:0)
PRIMORJE: Sardoč, Sedmak, Metelko, Šut, Rustja, Milič, Verša, Bukavec, Luka, Ferluga, Bajc.
Začetniki Primorja so doživeli še en hud poraz v letošnjem prvenstvu, tokrat proti nekoliko boljši in bolj izkušeni ekipi Triestine. Tržačani so brez težav osvojili obe točki, saj so bili za razred boljši od naših predstavnikov. Moramo pa o-meniti, da so se «rdeče-rumeni» borili do zadnjega trenutka, čeprav so domačini praktično prevladovali na igrišču.
V	vrstah Primorja se je izkazal
vratar Sardoč, ki je z odločilnimi posegi v več priložnostih rešil svoja vrata, čeprav tudi ostali zaslužijo pohvalo, predvsem zaradi borbenosti.	H. V.
OBVESTILA
SPDT obvešča, da se začne predsmučarska telovadba na Proseku jutri, 7. t.m., ob 18. uri. Vpisovanje v športni trgovini Vande Starc na Proseku.
NOGOMET
TEDENSKI PREGLED 2. AL
Primorec je potrdil da je v dobri formi
Kras /e edine slovensko moštvo, kije doslej še brez točk
V tretjem kolu prvenstva 3. amaterske lige je Primorec na Proseku z visokim izidom prepričljivo odpravil enajsterico Krasa in s tem ohranil skupno z ekipo GMT, ki je sicer s pičlim izidom premagala Domio, prvo mesto ha lestvici. Tre-benci so tudi proti Krasu potrdili sijajno formo, predvsem pa prodoren napad, kjer je nad vsemi (s tremi zadetki) zablestel Mauro Kralj..
Tudi Breg, Gaja in Union so v nedeljo povsem zadovoljili. Brežani so s klasičnim iz’dom odpravili e-na,isterico Sampvita, ki se je zagrizeno borila proti porazu, vendar sta kljub temu Mikuš in Krmec zadela v črno. -	v>* v ,
Gajevci pa so na račun Don Bosca izbo je valisoprvi--točki, lin, s tem prepustilin rep . lestvice ; prav, nedeljskim tekmecem, (Don Bosca), ki so se proti Gaji pokazali kot res šibka enajsterica.
Do pomembne točke pe prišel tudi Union. Ta je z belim izidom zaključil dvebej z Ginnastico, ki, kot Union, ni pokazala najboljše igre.
SKUPINA P IZIDI 3. KOLA Union — Ginnastica	0:0
Kras —	Primorec	0:4
Breg —	Sampvito	2:0
GMT —	Dcmio	1:0
Gaja —	Don Bosco	2:1
LESTVICA
Primorec in GMT 6, Breg 5, Domio, Sampvito in Ginnastica 3, S. Andrea, Union in Gaja 2, Don Bosco in Kras 0.
PRIHODNJE KOLO 9. 11. 75 Don Bosco — S. Andrea Domio — Gaja Sampvito — GMT Primorec — Breg Ginnastica — Kras Počiva: Union
SMUČARSKI TEK
ZA PRIHODNJO « MARCIALONGO »
Pripravljena je tudi rezervna proga
BOČEN, 5. — Tradicionalni smučarski maratonski pohod «marcialonga» bodo 25. januarja 1976 opravili ne glede na to, če ne bo snega na tradicionalni progi Moena - Ca-1 valese. Kot je znano v preteklem
letu tega tekmovanja na 70 km dolgi progi niso mogli izvesti, ker ni bilo snega.
Zdaj pa so organizatorji pripravili še rezervno progo Regglberg -Leupe v bocenski in tridentinski pokrajini, ki bo zasnežena — kot zatrjujejo organizatorji — s stoodstotno gotovostjo. Po bocenski pokrajini poteka ta proga v dolžini 43 km, po tridentinski pa 7 km in je torej s skupno dolžino 50 km za 20 km krajša od tradicionalne proge v dolini Fiemme in Fassa. Organizatorji so trdno prepričani, da bo rezervna proga v vsakem primeru zasnežena zato, ker leži v celoti v nadmorski višini od 1700 do 2000 metrov, kjer ■doslej v januarju še nikoli ni manjkalo snega.
AVTOMOBILIZEM
FIRENCE, 5. — Jutri bodo na dirkališču Mugello opravili poskusne vožnje z novim dirkalnikom ferrar! 312 T-2 in z njegovo izpeljanko 312 T. Poskusne vožnje s tem vozilom, ki ima 500 KS, bo jutri opravil Regazzoni, v petek pa Lauda.
Evropski košarkarski pokali
V povratnih srečanjih prvega kola evropskih pokalnih tekmovanj so sinoči dosegli te izide:
POKAL POKALOV Crystal Palače (VB) - Bus Duffel (Bel.) 67:59. Crvstal je izločen. POKAL KORAČ
Monceau Charleroi (Bel.) - Panio-nion (Gr.) 85:75. Panionion izločen.
Caen (Fr.) - Vilvoorde (Bel.) 92:67. Vilvoorde izločen.
KOŠARKA
NARAŠČAJNIKI Don Bosco — Kontovel 72:68 (42:19)
KONTOVEL: Majovski 2, Zuppin 6, Prašelj 20, Ukmar, Sedmak, Danieli, Bukovec 33, Ban 7, šferca. Micheli.
SODNIKA: Gilleri in Pittana.
PM: Kontovel 9:28, Don Bosco 12:28.
PON: Ban, Zuppin in Prašelj.
Če bi Kontovelovi naraščajniki nastopili s Klavdijem Starcem bi bili v tej tekmi nesporni favoriti. Zaradi njegove odsotnosti pa je Srečanje izgledalo precej enakovredno.
Prvi polčas je bil za slovenske predstavnike katastrofalen. Nasprotniki so zadevali iz vseh položajev, obramba ni delovala, napad pa je bil porazen. Prvi del se je tako končal z zasluženo prednostjo 23 točk domačinov. V drugem polčasu pa so Kontovelci stopili na igrišče kot prerojeni. Sedaj se je stanje na i-grišču popolnoma obrnilo v korist kontovelske peterke. Prednost Don Bosca se je počasi zmanjševala, a ves trud Kontovelcev, da bi odnesli dragoceno zmago, je bil zaman.
I. S.
LONDON, 5. — Anglež Richard Dunn. star 30 let, je ohranil svoj naslov boksarskega prvaka britanskega imperija v težki kategoriji. S k.o. v drugem krogu je premagal izzivalca Dannyja Mac Lindena.
NOGOMET
V evropskih pokalnih tekmovanjih
HAJDUK, MILAN IN ROMA NAPREJ
Sinoči so odigrali povratna srečanja osmine finala v nogometnem tekmovanju za pokal prvakov in za pokal pokalnih prvakov, v tekmovanju za pokal UEFA pa šestnajstine finala. Poleg tega je bilo na sporedu tudi eno srečanje tekmovanja za srednjeevropski pokal.
Izmed italijanskih moštev sta napredovala le Milan in Roma, medtem ko so Juventus, Fiorentina in Lazio izpadli.
Med jugoslovanskimi enajstericami se je zanesljivo uvrstil v višje kolo le splitski Hajduk, medtem ko sta Crvena zvezda in Borac izpadla.
Do zaključka redakcije smo prejeli naslednje izide (v oklepaju je rezultat prvega srečanja, z velikimi črkami pa so označene ekipe, ki napredujejo v višje kolo);
Pokal prvakov
Ujpest Dozsa (Madž.) — BENFICA (Portugalska)	3:1	(2:5)
Juventus (It.) — BORUSSIA (Zahodna Nemčija)	2:2	(0:2)
Molenbeek (Belgija) — HAJDUK (Jugoslavija)	2:3 (0:4)
Pokal pokalov
Borac Banjaluka (Jug.) — ANDER-LECHT (Bel.)	1:0	(1:3)
Stal Rzeslow (Polj.) - WREXHAM (Vales)	1:1	(0:2)
SACHSENRING (Vzh Nemčija — Fiorentina (It.)	1:0	(0:1)
in po streljanju 11-metrovk 6:4 Haladas (Madž.) - STURM GRADEC (Avstrija)	1:1	(0:2)
Pokal UEFA
STAL MIELEC (Polj.) - Carl Zeiss Jena (Vzh Nemčija) 1:0 (0:1) in po streljanju 11 metrovk 4:2 ROMA (Italija) — Oester (švedska)	2:0	(0:1)
DYNAMO Dresden (Vzh. Nemčija) — Honved (Madž )	1:0	(2:2)
TORPEDO MOSKVA (SZ) - Gala-tasaray (Turčija)	3:0	(4:2)
MILAN (Italija) — Albione Town (Irska)	3:0	(0:0)
BARCELONA (Španija) — Lazio (I-talija)	4:0	(3:0)
LEVSKI Sofija (Bol.) — Duisburg (Zah. Nemčija)	2:1	(2:3)
HAMBURGER (Zah. Nemčija) — Crvena zvezda (Jug.) 4:0 (1:1) LIVERPOOL (VB) — San Sebastiano (Španija)	6:0	(3:1)
Srednjeevropski pokal
Velež Mostar (Jug.) — Austria Dunaj (Avstrija)	2:0
Lestvica: Velež 6, Perugia 2, Austria brez točk.

i1
| Maj v deželi Sovjetov
ONKRAJ
J
ji:	^
KAVKAZA
II
I
vezal partijske organe večjih mest in okrožij, ustrezna ministrstva in organizacije na visokih šolah, da s svojo aktivno prisotnostjo omogočijo boljšo strokovno in poli-tično-idejno vzgojo mladih strokovnjakov. Napovedan je tudi boj proti liberalizmu, ki se na visokih šolah kaže v površnem ocenjevanju, slabi kontroli dela profesorjev in predavateljev s strani partijskih komitejev.
Našo kritiko so seveda opazili drugod tudi zato, ker na konkretnem terenu zadeva nekatere širše probleme
«Pred kratkim je naš CK sprejel, na primer, odločitev ’ ostrejših kriterijih za pridobivanje diplom na visokih olah. Tako smo javno sporočili visokim šolam in ustrez-|lrtt ministrstvom, da smo zelo nezadovoljni z njihovim lelom. Res je, da tako pri nas v Gruziji, kot tudi povsod 10 Sovjetski zvezi, vlada ekspanzija izobraževanja. V naši opubliki je, na primer v zadnjih dveh letih končalo šole 26.000 strokovnjakov. Toda kvaliteta diplomskih del, kl so jih ohranili, po naši oceni ni zadovoljiva, če izvzame-opažene plagiate in duplicane teme, zaostajajo diplom-dela naših strokovnjakov precej za našim časom. V ‘Jih ne vidimo, da bi sodobni tehniški program živel v predavalnicah visokih šol. Razen strokovnih pripomb smo Analizi našega CK opazili, da naši mladi strokovnjaki e Posebej zaostajajo, kadar gre za upravljanje in da ne turnejo temeljnih vprašanj ekonomije v pogojih sodob-le proizvodnje, napredka znanosti, tehnike in kulture.
Še posebno pa zadevajo pripombe nizko idejnopoli-Jčno pripravljenost mladih strokovnjakov in njihovo nezadostno družbenopolitično aktivnost.
Na podlagi takšne analize je naš centralni komite ob-
Na Leninov spomenik v srcu Tbilisija smo položili venec ob dnevu zmage
sovjetskega šolstva, o katerih sicer pri nas tudi tako že precej javno razpravljamo. V zadnjem času je bilo namreč dosti pripomb, da visoko šolstvo, kljub svoji ekspanziji, ne ustreza vedno potrebam sodobnega tehniškega napredka. Opazili smo tudi nekatere pojave, ki skoraj mejijo na afere, o prodajah diplom, magistrskih in doktorskih disertacij ter o korupciji, ki je zavladala na nekaterih fakultetah in med strokovnjaki. K temu lahko še dodamo tudi nezadovoljstvo z rezultati, ki jih dosegajo izredni študentje v izobraževalnem sistemu povsod tam, kjer je takšen način šolanja zelo razširjen. Končno izražajo naši sklepi tudi zaskrbljenost zaradi nizke idejno politične zrelosti in aktivnosti bodočih strokovnjakov,» je zaključil najin razgovor prvi sekretar KP Gruzije.
Potem so se začele slovesnosti. Na sporedu je bilo najprej polaganje vencev na Leninov spomenik in tudi mi trije smo v imenu mesta Ljubljane položili na spomenik svoj venec. Ko je bilo končano polaganje vencev, so v tišino polnega Leninovega trga pretresljivo zadonele fanfare. Začel se je pogrebni sprevod prenosa posmrtnih o-stankov neznanega vojaka čez ves Tbilisi v park Zmage
Džip je na lafeti v spremstvu vojakov v polni bojni opremi počasi popeljal mimo nas belo krsto z zeleno vojaško čelado na njej. Poklonili smo se spominu neznanega vojaka in ko je bila «žalna procesija», kot pravijo Rusi takšni svečanosti, mimo, smo sedli spet v avtomobile in se uvrstili v kolono avtomobilov, ki se je počasi, kot na pravem pogrebu, zlagoma pomikala po tbilisijskih ulicah proti parku Zmage.
Čas je, da predstavim bralcem tudi našega tretjega, v glavnem stalnega spremljevalca, glavnega urednika dnevnika «Tbilisi», ki izhaja v gruzinščini. To je Nikolaj Išan-govič Džaši, živahen, okreten petdesetletnik, doktor znanosti in tako prvi novinar, ki sem ga srečal s tako viso-
kim akademskim naslovom. Nikolaj pa ni samo osebno fizično spremljal naše delegacije, temveč je o slehernem našem koraku tudi sprotno in dnevno v besedi in sliki poročal o nas, tako da nam je bila ta «časnikarska» pozornost, zlasti meni, v nekem smislu že kar nerodna.
Džaši, to moram priznati, je bil zelo dobro podkovan v gruzinski književnosti. Sicer pa to ni nič čudnega če pomislimo, da je doktoriral na temo leninske estetike na straneh gruzinskih revij. Tako mi je med vožnjo podal kar cel uvod v gruzinsko književnost, o kateri sem dotlej pa čeprav je moja stroka prav svetovn- književnost, iskreno povedano, vedel bore malo, morda samo nekaj skopih podatkov in besed o njihovem največjem pesniku šoti Rustaveliju, o katerem bom še podrobneje spregovoril v nadaljevanju svojega pisanja o Gruziji.
«Naša književnost, je začel Nikolaj, sodi zagotovo med eno najstarejših nacionalnih književnosti Sovjetske zveze. In ce naj začnem pri začetku, potem moram vsekakor začeti z našo, gruzinsko folkloro. Tako imamo že v tradicionalnem ustnem ustvarjanju zastopane vse temeljne gruzinske folklorne žanre. Tako so že v najstarejšem obdobju začele nastajati pri nas med ljudstvom pesmi, miti, legende, pravljice, junaške pripovedi in pomi, balade’ uganke, rekla, natanko tako kot pri vseh narodih sveta! Ti žanri obstajajo pri nas še vse do danes in pogosto jih tudi dandanašnji uporabljajo naši vaški pripovedovalci in pevci, da bi z njihovo pomočjo in na njihovih tradicijah govorili in peli tudi o naši sedanjosti. Najstarejša pričevanja o gruzinskem ljudskem ustvarjanju je moč srečati pri antičnih pisateljih in v onih pričah materialne kulture, ki so jih bili odkrili pri nas. Starogrški zgodovinar Ksenofont je zapisal, da smo imeli pri nas v Gruziji v četrtem stoletju pred našim štetjem posvetno glasbo.
(Nadaljevanje sledi)
Uredništvo, uprava, oglasni oddelek,
TRST. Ul. Montecchi 6 PP 559 — Tel. 79 38 08 79 46 38 79 58 23	76 14 70
Podružnica	Gorica, Ul. 24 Maggio 1 — Tel. 83 3 82
Naročnina
Mesečno 1.750 lir — vnapre|: polletna 9.500 lir, celoletna 17.500 lir. Letna naročnina za inozemstvo 23.500 lir, za naročnike brezplačno revija «Dan» V SFRJ številka 1.50 din, ob nedeljah 2.— din, za zasebnike mesečno 24.— letno 240.— din, za organizacije in podjetja mesečno 30.—, letno 300.— din Poštni tekoči račun za Italijo	Založništvo tržaškega tiska, Trst 11-5374
PRIMORSKI DNEVNIK
Stran 6
6. novembra 1975
Za SFRJ	Ziro račun 50101-603-45361 «ADIT» - DZS • 61000 Ljubljani,
Gradišče 10/11 nad. telefon 22207
Oglasi	Za vsak mm v višini enega stolpca: trgovski 250, finančno*
upravni 500, legalni 500, osmrtnice in sožalja 250 lir. «Mali oglasi» 100 lir beseda. IVA 12% Oglasi za tržaško in goriško pokrajino se naročajo pri
«glasnem oddelku ali upravi. Iz vseh drugih pokrajin Italijo pri S.P.L
Odgovorni urednik Gorazd Vesel
Izdaja in tiska
ZTT - Trst
VELIKA POMANJKLJIVOST V DELU RIMSKIH SODNIKOV
V SVOJI PREISKAVI JE SODNIK FIORE PREZRL IZSLEDKE PADOVSKIH SODNIKOV 0 VETROVNICI
Bivši načelnik SID gen. Miceli obtožen le dajanja potuhe zarotnikom - Obširna obnova ozadja «golpeja» - Almirante je vedel za Borghesejevo rovarjenje, vendar ni obvestil policije
Bojevite japonske feministke
(Nadaljevanje s 1. strani)
proti državi, ne pa obtožbe politične konspiracije. O njem dr. Fiore trdi, da ni bil «postranska osebnost med zarotniki, čeprav se ni nikoli silil v prvo vrsto.»
Dober del svojega zaključnega dokumenta, ki je dolg 761 tipkanih strani, je rimski preiskovalni sodnik posvetil generalu Vitu Miceliju, bivšemu načelniku obveščevalne službe SID, ki je obtožen nekakšnega dajanja potuhe zarotnikom in ki ga je dr. Fiore obenem oprostil veliko hujše obtožbe politične konspiracije, zaradi katere je visokega častnika aretiral oktobra lani padovski sodnik Tamburino. S tem v zvezi dr. Fiore poudarja, da ni «pojmljivo, da bi Miceli, z možnostmi, ki mu jih je nudil njegov položaj, naročil podpolkovniku Spiazziju, naj mu preskrbi denarja za prevratniško rovarjenje. Nelo-gife»> je tudi misliti, da se je Miceli poslužil podpolkovnika za stike s pripadniki nekdanje Barghesejeve organizacije «fronte nazionale». Načelnik SID je namreč osebno poznal Rema Orlandinija, zaradi česar bi
General V'ito Miceli
lahko tudi neposredno stopil v stik s prevratniki Vetrovnice. Po drugi strani pa je Miceh osebno poslal načelniku generalštaba pehote kratko sporočilo o Spiazzijevem sumljivem dejanju in ga pozval, naj ukrene vse, kar je potrebno, da ga onesposobi.»
Prav zaradi tega dr. Fiore popolnoma oprošča gen. Micelija vseh obtožb, ki mu jih je naprtil padovski sodnik Tamburino in izključuje vsakršen stik načelnika obveščevalne službe s prevratniki. Poudariti pa gre vsekakor, da dr. Fiore ni bil nikoli prepričan, da so izsledki in indici padovskih . preiskovalcev osnovani, saj je umaknil Tamburinov zaporni nalog, takoj ko mu je kasacijsko sodišče zaupalo tudi preiskavo o rovarjenju Vetrovnice. Dodati pa gre tudi, da sta bila padovski sodnik Tamburino in javni tožilec Nunziante trdno prepričana o pravilnosti svoje preiskave. Komentatorji vseh italijanskih naprednih listov pa so sklep ka-sacijskega sodišča, da združi preiskavo o državnem udaru Borghe-seja s preiskavo o rovarjenju Vetrovnice, tolmačili le kot poskus — žal enega od tolikih — da se ustavi pogumni sodnik, ki je odkrival nezaželeno resnico.
Sodnik razčlenjuje tudi vprašanje skrivne in izkrivljajoče organizacije v obveščevalni službi SID, ki jo je odkril Tamburino in ki naj bi ji — tako je trdil padovski sodnik
—	načeloval gen. Miceli, čeprav meni, da zbrani indici niso zelo tehtni, odreja vsekakor nadaljnjo preiskavo in vrača zadevne akte javnemu tožilcu, ker med drugim «gre za avtonomno preiskavo, ki ne zadeva in ni povezana s preiskavo o Borghesejevem poskusu državnega udara.» V bistvu torej dr. Flore sedaj po zaključku preiskave osvaja tezo, ki jo je razvil padovski sodnik Tamburino, ko je pred ka-sacijskim sodiščem branil svojo pristojnost za preiskavo o Vetrovnici. S tem pa dr. Fiore, čeprav po osmih mesecih, dejansko oobija svoje trditve o nujnosti združitve dveh preiskav.
Rimski preiskovalni sodnik posveča zelo dolgo poglavje tudi obveščevalni službi in se zelo pohvalno izrazi o njenem prispevku preiskavi, prispevku, «ki je omogočil odkritje resnice o dogodkih, ki so v zadnjih letih pretresli državo» (kar pa se nam zdi odločno preveč optimistična trditev). Dr. Fiore vsekakor poudarja, da je SID začel zbirati dokaze o delovanju Borghesejevega «fronte nazionale» že leta 1968 in da je v začetku decembra 1970, torej le nekaj dni pred poskusom državnega udara, dobil od državnega pravdništva dovoljenje za nadzorstvo nad telefoni Orlandinija, Rosa, De Rosa in Saccuccija. «Na večer 7. decembra — nadaljuje dr. Fiore
—	je predsednik gibanja «umanità cristiana» Franco Antico obvestil polkovnika Genovesija o naklepih prevratnikov. Genovesi ni prezrl pomembnosti vesti in je takoj seznanil nadrejene s tem, kar se je dogajalo v Rimu. Na lastno pobudo je odšel v svoj urad na sedežu obveščevalne službe, vendar je šele ob 2.10
I dobil ukaz, naj o dogodkih obvesti policijo in karabinjerje. Ko so ti stopili v akcijo ob 2.20, je bilo že prepozno, ker so se zarotniki na Borghesejev ukaz že razpršili in se vrnili domov. Teden dni pozneje je lahko general Miceli že ocenil pomen indicov in vesti, ki jih je njegov urad izbral o noči «tora-tora» (tako so zarotniki imenovali dan državnega udara), vendar ni seznanil pristojnih sodnih oblasti s temi izsledki in tako dejansko obsodil na neuspeh prvo preiskavo o državnem udaru.»
Sodnik razčlenjuje nato dogodke, ki so privedli do državnega udara in v tem okviru govori o Borghese-ju kot o «emblematični in karizmatični osebnosti, vodji tistih krogov, ki se niso sprijaznili s porazom v drugi svetovni vojni in so še vedno upali na novo zmago fašizma». Sodnik nadalje opisuje, kako je Borghese iskal, pomoč in solidarnost pri pripadnikih oboroženih, sil ter v desničarskih krogih in kako je le tri dni pred poskusom državnega udara med nekim intervjujem poudaril, da bi se demokratična ureditev v državi sesula ob najmanjšem udarcu. «Udarcu — pripominja sodnik — ki je., bil že pripravljen tudi v najmanjših podrobnostih.» Dr. Fiore nato preide na opis poskusa državnega udara s sestanki v raznih rimskih telovadnicah, z zasedbo palače Viminala, s poskusom ugrabitve načelnika policije ter z pohodom načelnika gozdarskih čuvajev na Rim. S tem v zvezi sodnik poudarja, da čeprav ni mogoče dvomiti o zvestobi oboroženih sil, je pa vendar res, da je marsikateri častnik obljubil «črnemu princu» sodelovanje. Nekaj ur pred udarom so imeli na sedežu «fronte nazionale» posvet, kateremu so prisostvovali misovski voditelji La Morte, Pompei in Adalberto Monti, ki so osebno preverili naklepe zarotnikov ter o tem obširno poročali tajniku MSI Giorgiu Almiranteju.
Rimski sodnik opisuje nato zasedbo Viminala in poudarja, da je zarotnikom omogočil vlom v notranje ministrstvo podpoveljnik posebnega oddelka agentov javne varnosti stotnik Capanna, ki jim je dal na razpolago tudi orožarno. Zarotniki so se polastili brzostrelk in odnesli e-no s seboj, ko je Borghese umaknil svoje «čete». Kot rečeno — nadaljuje sodnik — je Franco Antico takoj obvestil polkovnika Genovesija o zasedbi Viminala, kar je tudi dokaz, kako površna je bila preiskava vseh tistih, ki so dan pozneje skušali ugotoviti kaj se je dejansko zgodilo med nočjo na notranjem ministrstvu in so prišli do zaključka, da se ni zgodilo nič. Del zarotnikov se je medtem zbral v telovadnici v Ul, Eleniana in čakal na ukaz ,da stopi v akcijo. Medtem pa se je približeval Rimu polkov-
nik Berti s svojimi gozdarskimi čuvaji.
Fiore poudarja, da ni bilo mogoče ugotoviti zakaj se je Borghese v zadnjem trenutku premislil. Nato začenja razčlenjevati položaj obtožencev in se zlasti ustavlja pri bivšem poveljniku obveščevalne službe generalu Micehju. Preiskava je dokazala, da general ni obvestil pristojnih sodnih organov o državnem udaru, kar je «nezaslišana kršitev njegove dolžnosti». Miceli sicer trdi, da je o vsem poročal tedanjemu predsedniku države Saragatu, notranjemu ministru Restivu in o-brambnemu ministru Tanassiju, kar pa po mnenju sodnika ni razrešilo šefa obveščevalne službe njegove dolžnosti, da seznani s poskusom državnega udara tudi sodnike. S tem v zvezi rimski sodnik nadalje poudarja, da Micelijeve trditve niso dokazane, zaradi česar tudi ne izroča vseh aktov parlamentarni preiskovalni komisiji, da ugotovi, če sta bivša ministra res prikrila Borghesejevo rovarjenje. Dodaja pa vsekakor, da' bo to lahko storilo porotno sodišče, če bo Miceli zadost-
no dokazal svoje obtožbe. Sodnik nato še obširno obravnava položaj vseh ostalih obtožencev ter utemeljuje oprostitve osmih osumljencev, med katerimi sta bivši obrambni minister Randolfo Pacciardi ter bivši veleposlanik Edgardo Sogno. O njihovi domnevni krivdi namreč niso preiskovalci zbrali zadostnih dokazov.
Kot rečeno v začetku je dr. Fiore tudi odredil dodatno preiskavo o morebitni podpori, ki jo je bivši ameriški predsednik Nixon nudil zarotnikom. S tem v zvezi gre pripomniti, da je obveščevalna služba izročila sodnikom sledeče sporočilo: «Borghese in njegovi pristaši so med pripravami državnega udara stopili v stik s predsednikom Nixo-nom in s častniki vojaških oddelkov NATO, ki so imeli sedež na Malti. Pred udarom bi morali telefonsko . obvestiti Nixona o , začetku akcije. Ni znano pa, zakaj se je sporočilo .ustavilo na Malti. Vsekakor je poveljstvo NATO na otoku že pripravilo štiri ladje, ki naj bi, na njihovo zahtevo, pomagale zarotnikom v njihovi prevratniški akciji.»
Aretiran paznik zapora Regina Coeli
RIM, 5. — Na ukaz javnega tožilstva so aretirali podčastnika zaporniških paznikov. v zaporu Regina Coeli Vincenza Vitaleja pod obtožbo, da je omogočil večkratni pobeg zapornikov. Stražnik Vitale je star 51 let ter je opravljal svojo službo v uradu zopora, kjer spre-jeajo zavoje za zapornike. Javno tožilstvo trdi, da je Vitali omogočil včeraj pobeg štirih zapornikov. Ukaz za aretacijo so izdali, ker so ugotovili, da so bila vrata, ki bi jih moral paznik nadzorovati, odprta.
Bretonski avtonomisti
(Nadaljevanje s 4. strani)
številne predstavnice nežnega spola s čeladami na giavah so se zbrale na zborovanju na katerem so protestirale proti navzočnosti cesarja Hira Hita na konferenci, ki jo je sklic aia vlada ob mednarodnem letu žensk.
DESET TISOČ RIMLJANOV NA PASOLINIJEVEM POGREBU
Ganljivo slovo od velikega umetnika Pisatelj žrtev treh mladih tepistov?
Tako trdi časnikarka Oriana Fallaci, ki se sklicuje na pričevanje treh očividcev - Morilci naj bi bili znani v krogih razpečevalcev mamil ■ Policija in karabinjerji demantirajo
RIM, 5. — Rimljani, zbrali so se v deset tisočih na ulicah, po katerih se je pomikal žalni sprevod, so ob prvem mraku zadnjič z žalostnim ploskanjem pozdravili Pier Paola Pasolinija, pesnika, pisatelja, e-sejista in filmskega, režiserja, ki je bil v noči med soboto in nedeljo u-bit na peščini pri Ostii. Vzdolž poti, po kateri se je pomikal sprevod, se je kar trlo ljudi. Marsikateri obraz je bil objokan in marsikatera pest se je dvignila pesniku v zadnji pozdrav.
Od ranega jutra se je pred kulturnim domom na Trgu Arenula vila dolga kača ljudi, ki so hoteli počastiti pokojnikov spomin. Nato je ob 17. uri krenil žalni sprevod proti Trgu Campo de’fiori, kjer so številni kulturni in javni delavci spregovorili o Pasoliniju, enemu od največjih italijanskih genijev v povojnem času. Okrog malega govorniškega odra, na katerem so bili pes-
nikovi sorodniki in prijatelji, se je j govo vztrajno bitko za izkoriščane
Kitajci za sodelovanje z evropskimi fiziki
RIM, 5. — Kitajski minister za kmetijstvo Jang Li Kung je danes popoldne prispel v Rim, kjer se bo udeležil 18. plenarnega zasedanja organizacije FAO (OZN), ki bo od 8. do 27. novembra. Kitajskega gosta je sprejel kitajski veleposlanik v Italiji.
Medtem sporočajo iz Ženeve, da se Ljudska republika Kitajska zavzema za pospešene stike in izmenjave s fiziki za visoke energije organizacije CERN (Evropska organizacija za jedrske raziskave), ki šteje v svojih vrstah 11 držav Zahodne Evrope.
Mesečna revija te organizacije je s poročil	so njeni predstavniki
pred kratkim obiskali Ljudsko republiko ..Kitajsko. Na srečanjih je podpredsednik stalnega odbora Ljudske skupščine Kitajske Wu Lein Fu izjavil, da se Kitajska zavzema za tesnejše stike med kitajskimi in evropskimi fiziki. Predstavniki CE RN so po obisku potrdili, da je Kitajska zelo napredovala na področju visokih energij, kljub temu, da včasih njeni fiziki uporabljajo zelo preprosta sredstva. Kitajci vsekakor trdijo, da so pripravljeni na najširše sodelovanje, vendar pa menijo, da morajo biti osnovni izsledki sad njihovega lastnega dela.
kar trlo ljudi in tudi ko je bil trg že nabito poln, so se ljudje še stekali iz vseh ulic. Pod odrom je mlado dekle visoko držalo transparent z napisom «Ne dopustimo uboja poetov».
Prvi je o pokojniku spregovoril pisatelj Alberto Moravia, ki je improviziral in ki je bil vidno ganjen. «V teh zadnjih dneh — je dejal — me je smrt prijatelja Pasolinija naravnost morila in pred očmi sem imel vselej prikazen moškega, ki beži pred nečim brez obličja. Šele po dolgem razmišljanju sem doumel simbol: za bežečim so divjali vsi, ki so odgovorni za sedanji položaj v državi. Tista prikazen je bila emblem položaja, s katerim se otepa naša družba.» Nato je stopil pred mikrofone Aldo Tortorella, referent za kulturo v vodstvu komunistične partije. Tortorella je orisal. Pasoli-nijev boj za človeške pravice, nje-
Pasoiiuijevi najožji prijatelji ob pis ateljevi krsti.
(Telefoto ANSA)
MAFIJSKI OBRAČUN V MILANU
UBIT PRIKUPČEVA LEČI MAMILI
Vzpon in konec izkoriščevalca prostitucije
MILAN, 5. — Neznani morilci (vsaj dva) so davi v zgodnjih urah umorili na Korzu Lodi v bližini poslopja, kjer je stanoval, 33-letnega Maria Buraglio, ki je bi! znan zaradi svoje kriminalne dejavnosti na področju mamil in prostitucije. Dve priči sta vsaj deloma sledili tragičnemu dogodku. Ena od teh je izjavila, da je slišala več strelov in da je pogledala skozi okno svojega stanovanja. Opazila je dva moška, ki sta bežala proč od nekega luksusnega avtomobila (šlo je za avto tipa «rolls royce», ki velja danes okoli 35 milijonov lir in ki je bil last pokojnega Buraglie) ter se odpeljala z enim. ali dvema drugima avtomobiloma. Mogoče z enim, ker je drugi pripa^
na ves glas: «Ubili so Maria», ženska, mlada in lepa plavolaska, je potem izginila brez sledu in je policija še ni izsledila.
Buraglia je bil star znanec policijskih in sodnijskih organov, toda le zaradi manjših prekrškov (tatvine in podobno). Doma je bil iz Neaplja ter je bil še pred časom usiužben pri državnih železnicah. Pred tremi leti pa se je odločil za tvegano pot kri-minala na področju mamil in prostitucije. «Obrt» je uspevala. Kmalu je postal lastnik nekega nočnega lokala («Play boy — ristorante pizzeria»), kjer je. prišlo že večkrat do spopadov in tudi do streljanja. Nadalje je kupil več kot deset enosobnih stanovanj v že omenjenem poslopju
dal neki «Gianni», ljubici ubitega ma- ! Korzu Lodu ter še drugi dve stano-fijca. ki je baje prav tedaj prišla j vanji v istem poslopju. Bil je poro-iz poslopja št. 65 ter začela vpiti J čen, toda . v zadnjem času so se od-
nosi z ženo Concetto baje precej ohladili. Z njo je imel dva otroka. Sedaj je žena baje na Sinji obali v Franciji.
Trdijo, da se je Buraglia vsak večer, potem ko je zaprl «pizzerio» odpeljal z luksusnim avtom do svojega začasnega stanovanja na Korzu Lodi (kjer je baje živel skupaj z «Gian-no»). Pred poslopjem se je ustavljal, se pogajal s kupci mamil in nato poklical iz enega od stanovanj poslopjai osebo, ki je tedaj hranila blago. Davi se je vse zataknilo. Morda Buraglia ni poravnal svojih dolgov s kako mafijsko organizacijo, ki je skrbela za dobavo mamil. Kot je v navadi v pri mafiji, so verjetno v višjih krogih sklenili, da ga likvidirajo. Odjeknilo je šest strelov, od katerih ga je pet zadelo ,v ;bok in v vrat.
emarginirane in izobčence. V zaključku je govornik še poudaril, kako je pokojnik opozarjal na nevarnost novega fašizma in obenem na ma-nierizem, ki se pojavlja tudi v levičarskih krogih.
Ko je bila svečanost pri koncu je bila na trgu že tema. V medli luči javne razsvetljave je na trg segala dolga senca kipa Giordana Bruna, ki je bil kot nema priča emblem Pa-solinijevega boja za državljanske pravice. Rakev s pisateljevimi posmrtnimi ostanki so nato naložili na mrtvaški tovornjak. Pasolinija bodo namreč zakopali, kot je večkrat izrazil željo, v Gasarsi, kjer je preživel svojo mladost in kjer počivata brat in oče.
Rakev s Pasolinijevimi ostanki bo jutri dopoldne v cerkvici «Santa Croce» kateri je pesnik posvetil eno svojih najlepših poezij v furlanskem narečju. Leta 1945 je bila med bombardiranjem hudo poškodovana in Pasolini je večkrat osebno posegel in prispeval za restavratorska dela.
Medtem je državni pravdnik pri sodišču za mladoletnike dr. Giunta zaslišal mladega morilca Giuseppa Pelosija. Po govoricah iz rimskih sodnih krogov naj bi fant, ki je priznal zločin, znova potrdil svojo verzijo o dogodku in sicer, da je po naključju spoznal pisatelja v nedeljo zvečer in da se je spor, ki se je zaključil tako tragično, začel zaradi pisateljeve zahteve po sprevrženih spolnih odnosih. Po zasliševanju je sodni zdravnik pazljivo pregledal fanta in mu vzel vzorec krvi. To je pomembno za sodne izvide na deski in na gorjači, ki so ju našli ob Pasolinijevem truplu. Obe sta okrvavljeni in primerjava krvavih madežev z vzorci krvi pisatelja ter njegovega morilca bo lahko pokazala, do kakšne mere je resnično Pelosijevo pripovedovanje, da ga je pisatelj prvi udaril z gorjačo.
Verzija o Pasolinijevi smrti, ki jo je dal mladi Pelosi namreč ni edina. Tako piše časnikarka Oriana Fallaci v članku, ki bo objavljen v prihodnji številki revije «Europeo». časnikarka trdi namreč, da sta pisatelja poleg Pelosija napadla še druga dva tepista, ki naj bi bila dobro znana med razpečevalci mamil. «Tepista — pripoveduje Falla-cijeva — sta se pripeljala v Ostio po polnoči z motornim kolesom in sta skupno s pisateljem in fantom stopila v eno od barak, ki jih je pisatelj občasno .najemal. Dejansko pa je zunanji videz varljiv, ker se za razdrapanimi deskami skrivajo udobne vile, okusno in bogato premljene.»
«Nenadoma — nadaljuje časnikarka — je Pasolini pritekel na peščino in se pognal proti svojemu avtu. A tepisti so ga ujeli in ga surovo pretepli z gorjačami in verigami. Ko se je okrvavljen zgrudil, sta dva pretepača stekla do avtomobila in dvakrat zavozila čez onemoglega pisatelja. Takoj nato sta pobegnila, medtem ko je prestrašeni Pelosi vzklikal za njima: «Kaj me puščata samega?»
Pri podajanju svoje verzije se Fallacijeva sklicuje na pričevanje treh očividcev in sicer nekega Rimljana, ki naj bi bil po naključju v eni od barak, in zaljubljencev, ki sta parkirala svoj avto v neposredni bližini peščine. Časnikarka nadalje trdi, da je policija verjetno seznanjena z omenjenima pričevanjema, vendar naj ne bi namignila nanji, da ne bi zavrta preiskave.
jejo tudi rimski kulturni delavci, ki so danes podpisali kratek dokument o umoru pisatelja in ki poudarjajo, da dosedanje vesti o Pasolinijevi smrti vzbujajo znatne pomisleke in sume, predvsem pa ne pojasnjujejo osnovnega vprašanja, če je Pasolinija ubil Pelosi sam, ali pa je bilo krvnikov več. Po mnenju podpisnikov (med temi so Moravia, Guttuso, Rosi, Davoli, Betti-jeva, Volponi itd.) naj bi rane in podplutbe na pisateljevem truplu dokaz, da je bil Pasolini žrtev večstranskega divjaškega nasilja. Podpisniki nadalje zahtevajo, naj gredo preiskovalci zadevi do dna.
Karapinjerji in policija so s tem v zvezi odločno demantirali, da bi že zaslišali priče, o katerih govori Fallacijeva, sodni zdravnik pa je s svoje strani izključil, da bi na Pasolinijevem truplu bili znaki udarcev z verigo.
Opazovalci pravijo, da si je zelo težko razjasniti ozadje vse te zadeve, kajti vse gibanje je nekaj čudno obarvano, saj naletimo med avtonomisti na ljudi, ki pripadajo skrajni desnici, pa tudi ljudi, ki spadajo v skrajno levico. Vmes pa so vse barve in vsi odtenki. Nekaj pa je pri vsem tem gotovo: zelo ali bolje najbolj aktivni so pristaši tako imenovane skrajne levice, točneje povedano levi ek-straparlamentarci, ki so močno aktivni tudi na podeželju. Mnogi trdijo, da je prav njihova zasluga, če bretonska kmečka mladina ne beži v mesta, če nè zapušča zemlje.
Omenjeni bretonski «aktivisti», ki so jih aretirali zaradi atentatov na javne objekte, pri atentatih updrabljajo plastik, ki da prihaja iz Irske.
Neki bretonski državni funkcionar v zvezi z aretacijami ter z vsem tem vprašanjem pravi naslednje:	-	' *
«Pravih, resničnih aktivistov je bolj malo. So pa odlično organizirani. Pri normalnih volitvah avtonomisti ne dobijo veliko glasov. Komaj kakih 5 do 6 odstotkov. Toda med bretonskim ljudstvom jih je veliko, ki z njimi simpatizirajo. S tem ni rečeno, da so za avtonomijo, ne, zavedajo pa se, da se da od osrednjih francoskih o-blasti kaj doseči le s silo, le z odločnimi akcijami. In zato s simpatijo gledajo na njihove akcije, na njihov plastik.»
Neki javni delavec, po rodu Bretonec pa je odločnejši:
«Pariz je z nami ravnal vedno kot z nerazvitim področjem, kot s podrejenim, manjvrednim ljudstvom. Ko sem bil še deček in sem hodil v šolo, me je učitelj mahnil z ravnilom po prstih, če sem s sošolcem, Bretoncem, spregovoril v materinem jeziku. Francijo imam rad. Verjetno jo imam še bolj rad, kot kak Parižan, kot kak pravi Francoz, toda zahtevam, da se mi prizna pravica do uporabe mojega jezika, do ohranitve moje kulture, ki ni froncoska, pač po bretonska. Če bodo aktiviste, ki so jih pred dnevi aretirali, strogo kaznovali, bi znal biti odpor hud, oster. Verjemite mi. če bo Pariz ustvaril kakega mučenika, bi znal plastik še veliko grmeti. Bretanija bi znala postati druga Korzika. ..»
iiiiiiiiiiiiiiiiiniiiiiiiiiiiinliiiiititiiimiiKiiiiiititiiiuiiiiiiitiiiiiiiihiiniiiiiiiiHtniitiiiiiiiiitiiiifiiiiitiiiiiiiiiiiiliiiiiMiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiliiiiiiiiiiiiiiiimiHiiiuiMCUi»
VERJETNA EiMTRANSKA PROGLASITEV NEODVISNOSTI BIVŠE KOLONIJE
Čez pet dni bo zaplapolala nad Angolo rdeče-črna zastava gibanja MPLA
Belgija, Holandska in Švedska na uradnih svečanostih ■ Oster kitajski na-pad na politiko Sovjetske zveze ■ Predstavnika FNLA in UNITA v Rampali
LUANDA, 5. — Ljudsko gibanje za osvoboditev Angole — MPLA je trdno odločeno, da proglasi neodvisnost Angole opolnoči 10. novembra. Kot je znano, je portugalska vlada sklenila že pred meseci, da bo .njena kolonialna oblast v tej afriški deželi prenehala 11. novembra letos.
Vest, da bo gibanje MPLA enostransko proglasilo neodvisnost, so posredovali v odgovornih krogih gibanja. Točno opolnoči 10. novembra bodo razobesili rdeče črno zastavo (ki je v glavnem enaka zastavi gibanja) z nekaterimi rumenimi znaki. Med temi je tudi nož, ki je simbol angolske revolucije. O-blasti še niso sklenile na katerem mestu bo slovesnost proglasitve neodvisnosti. Domnevajo, da tega niso storili zaradi varnostnih razlogov.
Po vesteh iz istih virov se bo to bivše portugalsko kolonialno področje preimenovalo v Ljudsko republiko Angole. Agostinho Neto, ki je predsednik MPLA pa bo proglašen za predsednika nove republike na veliki uradni svečanosti. Na tej bodo tudi prebrali besedilo «ustavnega zakona». Poleg uradne slovesnosti pripravljajo tudi množične manifestacije z umetnimi ognji in proslavami v afriških četrtih Luande.
MPLA je že razposlala vabila za prosiamo. Po časopisnih poročilih so se že odzvale Belgija, Holandska in Švedska, kar naj bi pomenilo, da bodo te države priznale novo državno tvorbo, tudi, če bo prišlo do nje na podlagi enostranskega sklepa MPLA.
Pravijo še, da so vabilo za udeležbo na proslavi poslali tudi francoskemu filozofu Jeanu Paulu Sartru in admiralu Rosi Coutinhu, ki je član portugalskega revolucionarnega sveta oboroženih sil in ki sedaj
——--------------- opravlja v Angoli dolžnost visokega
Na članek Fallacijeve se sklicu-1 komisarja.
V	Luandi pričakujejo, da bodo prišli na slovesnost proglasitve neodvisnosti tudi predstavniki raznih naprednih osvobodilnih gibanj, kot so PLO, SWAPO (osvobodilno gibanje Namibije, ki je pod upravo južnoafriške republike), raznih čilskih osvobodilnih gibanj in evropskih socialističnih strank.
Osvobodilno gibanje MPLA nadzoruje sedaj večino angolskega o-zemlja ter ima trdno v svojih rokah glavno mesto Luando. Kljub temu pa nameravana enostranska proglasitev neodvisnosti povzroča huda trenja v Afriki in tudi na svetu sploh. Znano je, da je Sovjetska zveza že sporočila predsedniku OAE (Organizacija afriške enotnosti) ter predsedniku Ugande Idiju Aminu, da bo priznala enostransko proglasitev. I-stò sporočilo je bilo poslano tudi predsedniku zairske republike Mo-butuju.
Z naklepom enostranske proglasitve neodvisnosti se ne strinjata drugi dve angolski osvobodilni gibanji, to je Fronta za nacionalno osvoboditev Angole (FNLA) ter gibanje UNITA. Med. temi tremi gibanji je prišlo v Zadnjih mesecih do silovitih spopadov. FNLA in UNITA trdita, da Sovjetska zveza podpira z najsodobnejšim orožjem enote MPLA. Ta pa :zàvrača te obtožbe ter trdi, da: njeni politični nasprotniki uživajo podporo belih plačancev. Južne Afrike, Zaira, Amerikancev itd.
V	ta spor so se vmešali tudi Kitajci, ki obtožujejo Sovjetsko zvezo, da je namerno izzvala razcep v angolskem osvobodilnem gibanju. Pekinški dnevnik «Že min ži bao» piše danes, da so «sovjetski revizionisti prešli od prikrite sabotaže enotnosti angolskega ljudstva na odkrito zastraševanje drugih afriških držav». Kitajsko glasilo pravi še, da so sovjetski nastopi naperjeni ne samo proti neki posamezni državi, temveč tudi proti OAE.
Pekinški list zaključuje, da morajo rešiti angolsko vprašanje vse države OAE v duhu afriškega sodelovanja.
Kot smo že omenili včeraj, se je začelo v Kampali (Uganda) zasedanje delegatov Organizacije afriške enotnosti. Medtem ko je v prvem trenutku prišel v Kampalo samo predstavnik MPLA, sta sedaj prispela tudi predstavnika FNLA in UNITA. Oba sta stopila v stik s predsednikom Idijem Aminom, ki jima je zagotovil, da ne zastopa stališč nekega posameznega gibanja, temveč se zavzema za sodelovanje med raznimi angolskimi gibanji ter s tem za enotno vlado v okviru nove države, ki nastaja.
Na kraju naj še omenimo, kot se je zvedelo v Lizboni, da v krogih FMI («Enotna vojaška fronta proti fašizmu in socialfašizmu»), ki se povezuje z «deveterico» zmernih častnikov v revolucionarnem svetu o-boroženih sil, tolmačijo med drugim sedanje nastope KPP kot poskus, da bi se v Angoli zagotovila oblas enemu samemu gibanju, in sicer MPLA.
Neuspešna preiskava v podjetju inž. Ghire
RIM, 5. — Preiskovalni sodnik dr. Ottavio Archidiacono je ukazal, n J skupina karabinjerjev pod PoV.fJ stvom poročnika Cerullija Prel® , tovarno montažnih cementnih izcie' kov, ki je last inženirja Ghire, četa znanega Andrea Ghire, fa ® policija še vedno išče zaradi krv vega dogodka v neki vib pri Circe ' kjer je eno dekle izgubilo življenj ■ drugo pa je bilo ranjeno in užr® ijeno. Karabinjerji so preiskali ^ varno, toda brez uspeha. Baje opravili preiskavo na podlagi ne anonimne telefonske informacij«.