AkTUai.no
Slovenska pot v informacijsko družbo
Aleš GrazniK, Andrej Kovačič, Ekonomska fakulteta. Ljubljana
1.	Uvod
Korenite spremembe v svetovnem gospodarstvu in družbi, ki smo jim priča zadnja leta, je mogoče primerjati samo s spremembami v času industrijske revolucije. Tehnološko tehnični napredek je skupaj z uveljavljanjem kriterijev globalnega trga eden izmed najpomembnejših dejavnikov, ki oblikujejo sodobno družbo. Posledica intenzivnega tehnološko tehničnega in ekonomskega razvoja je nastajanje nove družbene oblike, informacijske družbe. Informacijska družba nima alternative, kar pomeni, da je trenutno edina pot v napredek, ki prinaša s seboj vrsto prednosti in slabosti, zato je bistvenega pomena, kako bomo izrabili prednosti in zmanjšali slabosti sodobne informacijske družbe1 .
2.	Izhodišča prehoda v informacijsko družbo
Slovenska pot v informacijsko družbo je opredeljena z okolico in preteklostjo. Slovensko gospodarstvo je v svetovnem merilu relativno majhno, zato sta ekonomska moč in vpliv gospodarstva na dogajanja v okolici zanemarljiva. Glede na željo Slovenije po ekonomski rasti in vključevanju v Evropsko zvezo je potrebno razumeti in upoštevati globalne trende, ki jih prinaša prehod iz industrijske oziroma postindustrijske v informacijsko družbo, s posebnim poudarkom na dogajanjih v Evropski zvezi. Povzetek evropske poti v informacijsko družbo lahko strnemo v tri ključne dokumente, ki so osnova za evropski prehod v informacijsko družbo in so zato strateškega pomena tudi za Slovenijo:
■ Zelena knjiga o zbliževanju telekomunikacijskega sektorja, javnih medijev in informacijske tehnologije in njenem vplivu na državno regulativo - Na poti v informacijsko družbo, gradivo, znano pod imenom Zelena knjiga o zbliževanju2, m Globalna informacijska omrežja, gradivo, znano pod imenom Bonnsica deklaracija3, « Evropska zveza in globalna informacijska družba - Priporočila Evropskemu svetu, gradivo, znano pod imenom Bangemannovo poročilo4.
Zametke evropske poti v informacijsko družbo zajema Bangemannovo poročilo, ki predstavlja vizijo evropske informacijske družbe in napoveduje radikalno demonopolizacijo telekomunikacijskega sektorja in vzpostavitev globalne infrastrukture. Osnova poročilu je spoznanje, da klasično industrijsko gospodarstvo ni sposobno preseči meje. ki jo je doseglo (Bangemann, str. 2). Nova priložnost se ponuja z novo tehnologijo in storitvami, ki bodo na gospodarskem področju povzročile povečanje produktivnosti in omogočile razvoj novih proizvodov in storitev. Kot prvi korak k evropski informacijski družbi napoveduje poročilo demonopolizacijo telekomunikacijskega sektorja in vzpostavitev globalne infrastrukture s preprostim ciljem znižati ceno telekomunikacijskim storitvam in povečati njihovo kvaliteto in izbor. Min istrska Bon nska deklaracija izleta 1997 je bila logičen korak, kije sledil izsledkom Bangemannovega poročila. Bonnska deklaracija odpira pot prostemu pretoku informacij znotraj Evropske 2veze in elektronskemu poslovanju. Elektronsko poslovanje danes je preseglo okvirje elektronske izmenjave podatkov in je zasnovano na pridobitvah interneta in spremljajočih storitev. S prehodom elektronskega poslovanja na nov komunikacijski medij, internet, je Evropska zveza prepustila področje elektronskega
1	RaverC.. Informacijska družba, Slovenija, evropskipilotskiprojekti Zbornik Dnevi slovenske informatike, Portorož, .1996. str. 536 543
2	Green Paper on tue Convergence of the Telecommunications, Media and infomiation Technology Sector?, and the Implications for Regulation. Brussels: European Commission, 1997, 38 str
3	Global Information We!worts, Bonn: European Commisson. 1997. 11 str.
4	Bangemsm M. er «f.: Europe and the Global Information Society Recommendations to Hie European Council, European Commission Brussels ■ 1994, 30 str.
1999 ■ številka t -letnik VII
upombiuA NFORM ATHiA
Aktualno
poslovanja samoijravna vanju oziroma tržnim mehanizmom. Navkljub spoznanim pozitivnim vplivom v obliki zvišanja konkurenčnosti, ekonomske rasti, zaposlovanja in spodbujanja gospodarske rasti so bili velike pozornosti deležni tudi zaviralni vplivi s področja učinkovite zakonodaje in standardov za uspešno uveljavitev elektronskega poslovanja,
Tretji pomembnejši korak v informacijsko družbo je Zelena knjiga o zbliževanju iz leta 1997. Osnova Zelene knjige o zbliževanju je ideja o tehnološkem zbliževanju digitalnih tehnologij in storitev, med katere sodijo informacijske tehnologije (računalniki, računalniška omrežja, podatkovne zbirke, ...'). javni mediji (časopisi, televizija, radio, ...} in telekomunikacije (telefonsko omrežje, različna druga omrežja, ...). Zbliževanje digitalnih tehnologij in storitev je tehnološki pojav, vendar ima poleg tehnoloških tudi vrsto drugih posledic (pojav novih telekomunikacijskih storitev, nove možnosti poslovanja, sociološki in družbeni vplivi, . ). Posledice zbliževanja digitalnih tehnologij in na njih zasnovanih storitev bodo odločneje kot dosedanji dogodki vplivale na ekonomijo in družbo nasploh, zato so najpomembnejši korak Evropske zveze k informacijski družbi.
Poleg dogajanj v okolici bo slovensko pot v informacijsko družbo zaznamovala tudi preteklost. Desetlet ja napačno vrednotenih ekonomskih kategorij so povzročila nekonkurenčnost gospodarstva v primerjavi z tradicionalno tržnimi gospodarstvi. Po osamosvojitvi je Slovenija s prehodom na tržni sistem, z zmanjšanjem inflacije, s stabilnim tolarjem, z visokimi deviznimi rezervami dosegla relativno dobre gospodarske rezultate. Vendar za dohitevanje razvitega sveta omenjeni uspehi ne bodo zadostovali. Struktura slovenskega gospodarstva, ki je ob osamosvojitvi odražala dolgoletno plansko usmeritev, je izrazito neugodna za prehod v sodobno informacijsko družbo. Najbolj izpostavljene so delovno intenzivne panoge, ki zaradi pomanjkanja investicij v modernizacijo in razvoj trpijo zaradi nizke produktivnosti in nekonkurenčnosti.
S klasično industrijsko proizvodnjo in družbeno organizacijo ne moremo dvigniti produktivnosti oziroma povečali družbenega proizvoda čez določeno mejo. Ob nespremenjenih gospodarskih in razvojnih usmeritvah bo Slovenija ob prehodu v novo tisočletje dosegla vrhnjo mejo družbenega proizvoda in izrabila tradicionalne prijeme za oživitev gospodarstva. Ker ekonomsko še nismo na razvojni stopnji držav Evropske zveze, se trenutno srečujemo predvsem i nekaterimi drugimi problemi, ki so vezani predvsem na prehod v tržno gospodarstvo, kar oddaljuje vprašanje in pomen informacijske družbe in vloge Slovenije v njej''.
3. Vključevanje slovenskega gospodarstva v informacijsko družbo
Ekonomski in družbeni razvoj v Sloveniji bo nepreklicno povezan s sodobnimi trendi globalizacije, integracije gospodarstev in s tehnološko tehničnimi dognanji. Odklonilen odnos do sodobnih trendov oziroma njihovo zavračanje bi imelo za posledico prostovoljno izoliranje od okolice, s čimer bi uporabili usmeritve, ki so popolnoma nasprotne od svetovnih gibanj in s tem nesprejemljive. Če želi Slovenija izboljšati gospodarski položaj države in povečati ekonomsko rast, mora upoštevati korenite spremembe in uporabiti informacijsko tehnologijo kot gonilno silo nadaljnjega razvoja. Nadaljuj gospodarski in družbeni razvoj je možen le z upoštevanjem informacijske tehnologije, ki z izdelki informacijske industrije in storitev predstavlja trend globalnega razvoja, zato bo potrebna nova razvojna pot, ki bo Slovenijo sposobna popeljati v informacijsko družbo. Pri oblikovanju poti v informacijsko družbo lahko ločimo vlogi države in gospodarskih subjektov.
3.1. Vloga države pri prehodu v informacijsko družbo
Svetovno gospodarstvo in družba sta na pragu prehoda v informacijsko družbo. Zaradi globalnega značaja informacijske družbe se bo Slovenija prisiljena vključiti v svetovna gibanja. Na nacionalnem nivoju še nimamo izdelane strategije na področju prehoda v informacijsko družbo. Ekonomski in družbeni razvoj v Sloveniji še ni dozorel do meje, ko bi spoznali nujnost prehoda v informacijsko družbo, Večina pozornosti ie namenjena prehodu v tržno gospodarstvo in razdelitvi družbenega premoženja. Zaradi tega je trenutno največja nevarnost, da se zaradi reševanja tekočih problemov nezadostno razvije in poudari trend prehoda v informacijsko družbo, s čimer bi se Slovenija premalo ali prepozno vključila v novodobna gibanja.
5 Predlog s trn legije Vlade RepubllkeSloventje na področju nacionalne informacijske infrasimkiun; (delovno grndtm). Ljubljeno7 Ministrstvo za n t/inosr in tehnologijo, J 996, 52 sir.
0 i i/*™/>p «H NFO RM ATIKA
1999-Številka I-letnik VII
Aktualno
Vendar pa prehod v informacijsko družbo z dokumentirano strategijo ne bi bil nič lažji. Tehnološko tehnični napredek in znanja so izredno dinamični in se s časom hitro spreminjajo, zato bi strategija zaradi navezanosti na tehnološko tehnično stanje in znanja določenega časovnega obdobja lahko ob neupoštevanju razvoja na informacijskem področju postala neuporabna ali celo zaviralna.
Poleg tega je vprašljivo, ali je smiselno sprejeti posebno strategijo prehoda v( informacijsko družbo, ki bi bila v trenutnih razmerah sama sebi namen. Strategija prehoda v informacijsko družbo namreč ni le tehnično vprašanje, ampak je povezana z ekonomskim, socialnim in družbenim razvojem, zaradi česar je potrebna širša strategija, ki zajema vse elemente prehoda v informacijsko družbo. Strategija prehoda Slovenije v informacijsko družbo bi morala biti del splošne razvojne strategije Slovenije in še posebej strategije ekonomskega in gospodarskega razvoja.
Bistvo uspešnega prehoda ni v oblikovanju dokumentirane strategije prehoda Slovenije v informacijsko družbo, ampak v usmeritvah, ukrepih in aktivnostih udeležencev prehoda, ki upoštevajo tehnološko tehnični napredek, novodobna znanja ter strategije razvitih držav. Zaradi lokalne naravnanosti in želje po polnopravnem Članstvu v Evropski zvezi mora Slovenija prevzeti usmeritve Evropske zveze in na njih zgraditi svojo vizijo prehoda v informacijsko družbo, pri čemer sta vlogi države in privatne iniciative različni.
Država mora poskrbeli za temelje prehoda v informacijsko družbo s tem, da omogoči vzpostavitev telekomunikacijske infrastrukture s primernimi tarifami in storitvami, zagotovi zakonske okvire, pozitivno izrabi vlogo javnega sektorja in ustvari raziskovalno razvojne in izobraževalne osnove.
Dosedanja (ne)aktivnost državnega aparata na področju uspešnega prehoda v informacijsko družbo in burno dogajanje v razvitih državah ima za posledico povečevanje razlik med Slovenijo in razvitimi državami. Časovna komponenta je v tem primeru izjemnega pomena, zato bi morata država čimprej začeti s potrebnimi ukrepi za zmanjševanje razlik med razmerami pri nas in v razvitem svetu.
Tehnološko tehnični napredek in globalizacija sta glavna dejavnika na poti v informacijsko družbo. Informacijska družba nima alternative, zato je razmišljanje o njenem sprejemanju ali zavračanju odveč. Čeprav Slovenija nima izdelane dokumentirane strategije za prehod v informacijsko družbo, je tudi za nas informacijska družba trenutno edina družbena oblika prihodnosti. Vloga države pri prehodu je vsekakor pomembna, saj določa strateške usmeritve in zagotavlja potrebna izhodišča prehoda v informacijsko družbo, vendar pa je glavna pobuda prehoda v rokah gospodarskih subjektov.
3.2. Vloga gospodarskih subjektov pri prehodu v informacijsko družbo
Gonilna sila družbenega in gospodarskega prehoda v informacijsko družbo mora biti privatni sektor, to so gospodarski subjekti. Informacijska družba temelji na znanju, novih storitvah in izdelkih, novih načinih poslovanja ter visoki konkurenčnosti, zato morajo gospodarski subjekti spoznati, daje uspešno konkuriranje na globalnem trgu mogoče le z uporabo modernih znanj, tehnično tehnološkega napredka in informatizacije poslovanja, s čimer si zagotovijo dvig lastne konkurenčnosti in posledično konkurenčnosti celotnega gospodarstva,
Slovenski gospodarski subjekti se ob prehodu v tržno gospodarstvo ubadajo predvsem s problemom uspešnega prestrukturiranja, katerega rešitev je kratkoročno pomembna, vendar onemogoča strateški razvoj. Trenutne razmere še poslabšuje dejstvo, da so gospodarski subjekti razvitih držav sprejeli sodobno tehnološko revolucijo in izrabljajo priložnosti, ki jih nudi informacijska družba za dvig lastne konkurenčnosti in uspešnejšega nastopa na trgu z izdelki in storitvami, ki temeljijo na visokem odstotku znanja. S tem dosegajo višjo dodano vrednost, dobiček ter kvaliteto izdelkov in storitev, kar jim omogoča dodatne investicije in konkurenčno prednost6. Novi način poslovanja gospodarskih subjektov razvitih držav na narodnogospodarskem nivoju7 pospešuje prehod razvitega sveta v informacijsko družbo.
Primerjava razmer na področju informatizacije poslovanja gospodarskih subjektov v razvitem svetu in pri nas kaže na potrebo po odločni akciji slovenskega gospodarstva, če želimo tudi v bodočnosti uspešno konkurirati na trgih razvitih držav. Slovensko gospodarstvo oziroma gospodarski subjekti so sodobne družbene in gospodarske trende prezrli. Kot kažejo rezultati raziskave Raba interneta v Sloveniji, v slovenskih
6	Patrick J Predictions of m t IT Visionary, financial Times Review ■ IT, New York, 1997, OS. J J. .1997, str 22,
7	Fnsuring European Competitiveness in the GfobdJ intormutlon Economy. London; European Commission, 1997. 4 str.
1999 žieviiHa i - letnik Vil
u/viulmd NFORM ATIKA
Aktualno
gospodarskih subjektih še ni dozorelo spoznanje o revolucionarnih družbenih in gospodarskih spremembah v ¡zadnjih letih*. Slovensko gospodarstvo se po številu dostopov gospodarskih subjektov na internet uvršča med razvita gospodarstva, vendar je struktura storitev izredno omejena (pridobivanje poslovnih informacij, komuniciranje s partnerji, raziskovanje in izobraževanje), področja uporabe pa skrčena na izredno ozek krog področij (predstavitev, oglaševanje, plačilni promet). Slovenski gospodarski subjekti iorej ne prepoznavajo in ne razumejo možnosti, ki jih ponuja nov komunikacijski medij. Za razliko od gospodarskih subjektov razvitega sveta, ki so pod vplivom družbenih, gospodarskih, informacijskih in komunikacijskih sprememb temeljito prenovili načine poslovanja in vlogo informacijskih sistemov, se slovenski gospodarski subjekti na te spremembe ne odzivajo in vztrajajo na tradicionalnih poslovnih procesih, navadah in vlogi informacijskih sistemov v njih. Spremembe, ki v njihovi okolici revolucionarno spreminjajo poslovni svet, povzročajo pri slovenskih gospodarskih subjektih le manjša dopolnila obstoječih sistemov.
Razlog za nezaznavanje sprememb v poslovnem okolju lahko iščemo v trenutnem položaju slovenskega gospodarstva. Ob izgubi nekdanjega trga jc večina gospodarskih subjektov utrpela poslovni šok, katerega posledice subjekti zdravijo še danes. Večina gospodarskih subjektov se srečuje s problemi, ki ogrožajo njihov obstoj, zato je razumljivo, da so njihova prizadevanja usmerjena predvsem v zagotovitev kratkoročnih poslovnih ciljev. Manj razumljiv pa je odnos uspešnih gospodarskih subjektov, ki ne razmišljajo o spremembah prehoda v informacijsko družbo. Dolgoročno si s tem odnosom onemogočajo konkurenčen nastop na svetovnem trgu oziroma načrtujejo pogubno nazadovanje in poslovni neuspeh.
Nenehno spreminjanje poslovnega okolja, nastop na svetovnem trgu, dvig konkurenčnosti in nove tehnološke možnosti so lastnosti sodobnega poslovanja, ki jim morajo slovenski gospodarski subjekti slediti, če želijo dolgoročno uspešno poslovanje. Odgovor na vprašanje, kako se uspešno odzvali na spremembe v poslovnem okolju, se skriva v prenovi in informatizaciji poslovanja9. Slovenski gospodarski subjekti morajo prilagoditi način poslovanja novemu poslovnemu okolju in spoznati pomen informatike za poslovanje gospodarskega subjekta.
Ce slovensko gospodarstvo ne bo začelo zmanjševati zaostanka, ki je nastal kot posledica riezaznavanja in neupoštevanja dogajanj na področju sprememb poslovnega okolja in procesov, bodo slovenski gospodarski subjekti dolgoročno odrinjeni na rob svetovnega dogajanja.
Ob prehodu v informacijsko družbo je vredno prisluhniti tudi razmišljanjem naših razvitih sosedov. Naprimer ugotovitvam in priporočilom, ki jih je, kot zaključke na področju elektronskega poslovanja, posebej v malih in srednjih pod jetjih, izdala Evropska skupnost v obliki Bele knjige (prevedena in objavljena je bila v posebni številki revije Uporabna informatika, letnik 1997), Zakaj se ji zdi to področje lako pomembno? Ugotavljajo, da je potrebno na tem področju pohiteti, če želijo enakopravno sodelovati v svetovni konkurenci. Ali z besedami enega od njihovih funkcionarjev: "Napredujemo počasi in ne na vseh ravneh ponujenega izziva. Vrata priložnosti so na Široko odprta in čas dela proti nam."
4. Sklep
Svetovno gospodarstvo in družbo pretresajo korenite spremembe. Informacijska tehnologija kot gonilna sila sodobnih gospodarstev na poti v informacijsko družbo nastaja kot spontan odgovor gospodarskih gibanj na pojav globalizacije ter na tehnološko tehnični razvoj. Slovenska pot v informacijsko družbo je zaznamovana z integracijskimi težnjami in preteklo družbeno ekonomsko usmeritvijo. Uspešnost slovenskega prehoda v informacijsko družbo temelji na skupnih prizadevanjih države in gospodarskih subjektov, vendar ekonomski in družbeni razvoj v Sloveniji še ni prišel do faze, ko bi v družbenem in narodnogospodarskem pogledu zaživela promocija informacijske družbe, v gospodarskih subjektih pa dozorelo spoznanje o informatizaciji poslovanja kot samoumevni in prioritetni nalogi.
8 Raba internem v Sloveniji. Ljubljana: Čemer ¿o metodologijo in Informatiko Univerza v Ljubljani ■ Fakulteta za dnižhene vede, 1998. D Kuvačič A.: Prenova in informatizacija poslovanja: Pristopi in izkušnje. Zbornik Dnevi slovanske Informatike. Portorož. Društvo Informatiko^Slovenija, 1997, sir. 252 -260.
f /f* ml N FORMATI KA
1999 številka 1 - lelnikVII