il» » ^ d,® {Men »bet, nedelj to »runiko^- L- £0, except Saturdays, i »■'J^ and Holidays_ PROSVETA _glasilo slovenske narodne podporne jednote ' Urednlikl in uprtvnlikl prostori: 2657 South Lawndsls Ave. Office of Publ^Mtlon: 2057 South Lawndala Ave. Telephone, Rockwell 490« .TEA* XXXVIII Cona lista Jo St.00 ■nterad as ~chica£. min^^d™*^ K^c&IS JS SLSVff?CHICAGO 23. ILU PONDELJEK. 15. APRILA (APRIL IS). 194* Subscription S6.00 Yearly Acceptance for mailing at special rate of postage provided for ln frction 1103, Act of Oct. 2, 1917, authorised on Juno 4. 1918. ŠTEV.—NUMBER 74 insko vprašanje pred mi varnostnega sveta T ika podprla zahte-\ poljskega delegata ICIJA ZAHTEVA AKCIJO , York. 13. apr. — Ameri- podprla zahtevo Poljske, ani varnostnega sveta lih nsrodov razpravljajo iji v Španiji. Dr. Oscar poljski poslanik v Wa-nu in delegat, je izrekel ev, da režim Španskega ja Franca ograža mir. w bo predložil svetu do-ntnarno evidenco, da nem-tveniki, ki so dobili za* [TŠpanijl, vodijo raziskava energije, raketnih in drugega vojnega orož-jzijg o Španiji se bo prihodnji teden, ko se člani varnostnega sveta sestali na svoji seji. iva st, da je Amerika še uverjens, da je situacija iji notranja zadeva in da lila opozicijo proti onim, irajo odločno akcijo pro-Dvemu režimu, ako ne »ljska evidenca proti temu dovolj prepričevalna, lik Truman je na konfe-! i časnikarji dejal, da so obdolžitve proti Španiji tga značaja. Gotovo je, diskuzije povedale sve- bo dobila oporo v svo-»Ižitvah proti Francove-u. V New York jc Fernando de los Rios, ipanskih republikancev ntant španske vlade v tvu v Mehiki. On se bo seje varnostnega sveta valeč. Rios je izjavil, predložil svetu važen do-i * dokazi, da ima Španija ie namene proti Franci-ument je prišel iz Spati francoska vlada je bila, nirana o vsebini. ■je dalje rekel, da Fran-Spanija ograža varnost »j« Diktator ima 450,000 »v koncentriranih v krajih ocoski meji v Pirinejih. "ko zahtevo, naj države v J Združenih 'narodov pre-»diplomatične in ekonom-faokje s Francovo vlado, P^prli Rusija in Francija ™ tudi Mehika. Značilno *v<>. da je med desetimi ki nimajo odnošajev pet članic varnostne-Te so Rusija, Poljska, Avitraliju in Brazilija. » «» Jugoslavija, Bolivija, Panama in Vene- S*' * d«lRo pritiaka »kcijo Združenih na-r1 Francov» Španiji, je " na britsko - ameriški r., c.law va mostnega tonu^Vv 0 *P*nskem Z jem naJ bl P*«* pred iu'jo zunanjih ^Am k Ve. 2u?p'n Fra"<*M ki se v 215. aprila. " g*™ "htev.1, da se i**?0 vrie z dnevnega "llU.r a ia ^v n Aid represents *J{\ sprotno zahW- J» Me ruske čete ^>0 ali n«, T7] izravnavi sit- ^devnona-rtd,u "bjavil J»-vlade * b>1 dfarfno pomanjkanje mesa v Chicago Vladna akcija se* obeta t krizi Chicago. 13. apr. — Ker je pomanjkanje mesa povzročilo resno situacijo v tem in drugih mestih, je prišlo zagotovilo iz Washingtona, da bo federalna vlada storila potrebne korake, da se vzpostavi ravnotežje v klavniški industriji. Gayle Armstrong, reprezen-tant vlade in upravitelj zaseženih klavnic, je poslal telegram avojemu uradu v Chicagu iz Washingtona. "Kar je danes treba, je akcija, ne preiskava in diskuzije/' pravi v telegramu. "Osvojiti moramo pozitiven program za reševanje krize. Klavnice ne morejo dobiti dovolj živine in to je eden izmed vzrokov pomanjkanja mesa." Veliko število mesnic v Chicagu in okolici je moralo zapreti vrata. Izgleda, da bodo nadaljnje zqprle vrata. Voditelji unije klavniških delavcev, včlanjene v Kongresu industrijskih organizacij, so obdolžili klavniške kompanlje odgovornosti za pomanjkanje mesa. Izjavili so, da je klavniški sWeitomWbir »voli kampanji za odpravo kontrole cen. Washington^ D. C« 13. apr. — Poljedelski department se je odločil za omejitev porabe žita pri izdelovanju žganja in drugih alkoholnih pijač. Kompanlje, ki izdelujejo žganje, so bile pozvane, naj prijavijo zaloge žita do 22. aprila. ' Kompanije so bile instruirane, naj se kupujejo več žita. Poljedelski department je naznanil, da odredba, katero je izdal, stopi v veljavo v pondeljek. Svet unije CIO odobril pogodbo Organiziranje delavcev na jugu Chicago. 13. apr. — Člani sveta unije United farm Equipment & Metal Workers CIO so ns svoji seji v hotelu Stevensu odobrili dogovor, ki je bil sklenjen z International Harvester Co. v Waahingtonu. Po sklenitvi dogovora je bila stavka v tovarnah te kompanije v Chicagu in drugih mestih preklicana. Dogovor bo predložen v ratifikacijo članom unije. Ta določa med drugim zvišanje plače za 18 centov na uro. V stavki, ki je trajala 81 dni, je bilo udeleženih čez 30,000 delavcev. Pričakuje se, ds se bodo vsi vrnili ns delo prihodnji teden. Stsvks je zavrla produkcijo poljedelskih strojev. Waehington. D. C~ 13. apr — Voditelji Kongresa industrijskih otgsnizadj so naznanili organi-zatorlčno kampanjo v južnih državah. Cilj te je organiziranje čez 1,500,000 delavcev v teh državah. Ustanovljen je bil posebni odbor. ki bo vodil kampanjo. Njegov glavni stan bo v Atlanti. Ga. Philip Murray, predsednik CIO. je naznanil, da bo njegova organizacija potrošila milijon dolarjev za financiranje kampanje. čarski in tiranski režim v Teheranu strmoglavi jen. 'Vse naše aktivnosti dokazu jejo, da nismo separatisti.** je dejal PtAevari. "Ml niamo za odcepitev od Perzije " Svečanosti obletnice smrti Roosevelta Grobnica postala narodno svetišče Hyde Park. N. Y„ 13. apr. — Tu so se včeraj vršile svečanosti v spomin prve obletnice smrti Franklina D. Roosevelta. Glavni govornik je bil predsednik Truman, ki je položil venec na grob pokojnega predsednika v imenu ameriškega ljudstva. Roosevelt je umrl 12. aprila v Warm Springsu, Ga. Svečanosti so se udeležili štirje člani Trumanovega kabineta — trgovinski tajnik Wallace, poljedelski tajnik Anderson, vojni tajnik Patterson in notranji tajnik Krug. Navzoči so bili tudi štirje člani Rooseveltovega kabineta — Henry Morgenthau, Frances Perkins, Claude Wi-ckard in *Yank Walker, poleg članov diplomatičnih zborov zunanjih držav in množice čez sedem tisoč ljudi. Med udeleženci so bili kongresniki, senatorji in člani vrhovnega sodišča. Ceremonije so trajale pol ure in po radiu oddajane po vsem svetu. Govorila je mrs. Eleanpr Roosevelt, vdoVa pokojnega predsednika. Truman je v svojem govoru naglasil, da je on osvojil Roose-veltova načela. Poveličeval je pokojnega predsednika kot velikega človekoljuba in državnika. "Rooseveltova zasluga je, da je civilizacija preživela krizo," je dejal. "Zgodovina bo zabeležila to dejstvo in nesmrtnost Roosevelta. Storili bomo vsa, Združeni narodi močna in živa organizacija. Ta bo skrbela za lajšanje trpljenja po vsem svetu in mirno sožitje narodov. Organizacija Združenih narodov je Rooseveltovo delo. Njena načela so bila podlaga Roosevelto- vi zunanji politiki. Ta so še ved? no podlaga naši zunanji politiki. Ta je, da ta vlada ne obstoja v korist priviliglrsni msnjšini, temveč za blaginjo vsega ljudstva." Mrs. Roosevelt je potem izročila hišo, v kateri je bil Roosevelt rojen, njegovo grobnico, knjižnico in 33 akrov zemlje federalni vladi. Vse to je postalo j narodno svetišče, odprto ameriškemu ljudstvu. V imenu vlad« je lastnino sprejel notranji tajnik Krug. On je dejal, da je ime Hyde Park posulo simbol vseh svobodoljubnih narodov na svetu. Usluibenka kanadske vlade obsojena Ottawa, Kanada, 13. apr. — Emma Wolkin, bivša uslužbenka v uradu za zunanje zadeve, je bila obsojena na dve in pol leta zapora v jetnišnici v King-stonu. Sodišče jo je spoznalo za krivo kršenja protišpionakega zakona. Obtož^ika je priznala, da je izročila tajne informacije majorju Sokolovi, članu sovjetskega poslaništva v Ottawi, ker je hotela pomagati Rusiji, ne pa škodovati Kanadi. Izjavila je, da vidi upanje za reveže na svetu v komunizmu. Stavka voznikov tovornih avtov Louisville, Ky.. 13. apr. — Čez tisoč voznikov tovornih avtov je gastavkalo v znak protesta, ker go kompanije odbile zahtevi glede zvišanja plače. Vozniki so člani unije Ameriške delavske federacije. Španska vlada zanika obdoltitve Madrid, Španija, 13 spr. — Vlada je santkala obdolžitve. da je dala zavetje nacistom in nemškim znanstvenikom, ki rssiskujejo atomsko energijo. Obdolžitve je Izrekel dr. Oscar Lenge. reprezentant Poljske v varnostnem svetu Združenih narodov rezultat splošnih voutev na japonskem Liberalci, progresivci in socialisti v ospredju preiskava SLEPA- komuni-e v parla- RIJ ODREJENA Tokio. 13. apr. - Prva poročila o izidu splošni t volitev kažejo, da so kand lati liberalne, progresivne intsocialistične stranke dobili m )več glasov. Za komuniste ja lilo oddanih 358,729 glasov. Š*st komunistov bo dobilo' mentu. Izgleda, da bodoi neodvisneži postali vaien faktor v koalicijski vladi. Glasovi j Še niso prešteti, toda gotovo ji, da bo liberalna stranka imeli najmanj 00 sedežev v parlamdntu, progresivna 61, socialistična 72, neodvisna 71, manjšinska stranke pa 25. Med komunisti, |i so bili izvoljeni za poslance,, so Sanni Nosaka, Kyuda Tokuda, Jošlo Siga in Tem Takakura. Siga je bil 16 let v zaporu, Tokuda pa 10 let. Oba sta bfla izpuščena iz ječe po prihodu pkupacijskih ali na Japonsko. j To so bile prva Splošne volitve na Japonakem po zakl j učenju vojne. Sodi se* da se jih je udeležilo okrog 25,100,000 volil-cev. V zvezi z Volitvaifai je bil razkrit škandal. Vač ^soč volilcav je isffubilo volilno»pravico zaradi nepravilne registracije. Notranji minister je odredil preiskavo volilnih sleparij v vseh volilnih distriktih. List Impo in drugi časopisi zahtevajo takojšnjo reslgnacljo članov sedanje vlade, katere piedsednlk je Kijuro Sidehara, in razpis novih volitev. Vladi očitajo odgovornost za volilne sleparije, ker ni izvršila svoje dolžnosti. Voditelji komunistične stranke tudi napadajo vlado. Med drugim trdijo, da je vlada podpirala kandidate, ki so znani kot vojni zločinci. Stranka je podprla zahtevo za razpis novih volitev, pri katerih naj bi ljudstvo demonstriralo svojo voljo. Poročilo o volitvah v Grčiji Britske čete niso >1. vplivale na izid- h Washington. D. C. 13. apr. -Člani zavezniške misije lo poročali o volitvah v Grčiji, ki so se vršile 31. marce. Izjavili so, ds so bile "svobodne in poštene ln veljavni izraz grškega ljudstva." ✓ Bela hiša je objavila odlomek poročila. Misija trdi, da na-vzočnost britskih čet v Grčiji ni vplivala na Izid volitev. Poro-čilo so podpisali trije načelniki misije, ki je bila poslana v Grčijo, da opazuje volitve. Načelniki so bili Henry Grady..) ameriški poslanik. Richard T i Windle, reprezentant britske vlade, in Arnaud Laparra, reprezentant francoske vlade. Rusija je odklonila povabilo, naj pošlje opazovalce v Grčijo. Poročilo pravi, da se je volitev udeležilo 1,117.000 izmed l/ 980,000 volilnih upravičencev. Monarhistična stranka je dobila večino glasov. Levičarske grupe so bojkotit sle volitve. Vlada je pocvala Združene narode. naj pošljejo posebno komisijo v Španijo, da se U prepriča, da nemški znanstveniki niso udeleženi v raziskavi, atomske energije. V noti nsglaša, da je proti vmešavanju tujcev v notranje zadeve Španije. Amerika objavila jugoslovansko noto Izdajstvo generala Mihajloviča dokazano Washington, D. Cm 13. apr. — Državni department je objavil noto jugoslovanske vlade, ki zavrača njegovo prošnjo, naj ameriški vojaški častniki pričajo v prilog generalu Mihajloviču na obravnavi pred jugoslovanskim sodiščem. Mihajlovič je bil ujet in aretiran v srbskih hribih 13. marca. "Zločini izdajalca Mihajlovl. ča," pravi nota, "so tako veliki in strahoviti, da ne more biti diskuzij o vprašanju njegove krivde." Državrii department je v svoji noti/ katero je poslal vladi v Belgradu 2. aprila, dejal, da so Mihajlovičevi četnlki rešili več ameriških letalcev, ki so se morali spustiti na tla v Jugoslaviji. Omogočili so jim povrstek v krsje ob zsvezniških linijah. Ti in drugi čsstniki, ki so bill v Mihsjlovičevem glavnem stanu, naj bi pričali v prilog generalu na obravnavi. Jugoslovanska vlada zanika trditev v ameriški noti, da ja Mihajlovič začel in vodil odporno gibanje proti nemški okupacijski sili. Dokumenti v rokah jugoslovanske vlsde dokazujejo njegovo izdajstvo in sodelovanja z Nemci Jugoslovanska vlada dalje trdi, da je bil Mihajlovič Imenovan za vojnega ministra v ubež-ni vladi v Londonu y teku vojne g namenom, da satre in ^ gibanje za narodno osvoboditev, katero je vodil maršal Tito. Državni department je objavil vsebino note jugoslovanske vlade brez komentarja. Vojne z Rusijo ne bo, pravi Wallace Amerika ne sme biti pristranska New York, 13. apr. — "Vpjne z Rusijo ne bo," je rekel trgovinski tajnik Henry A. Watluc v svojem govoru na banketu, katerega je priredil Narodni državljanski odbor za politično akcijo v spomin prve obletnice smrti predsednika Roosevelta. "Rusija je razumns in pametna, kakor smo mi." Glede perzijskega vpralanja je Wallace dejal, "da Amerika ne sme biti pristranska. Ups* mo, da Rusijs ne bo nadomestila starega načina izkoriščanja z novim. Razlike med njo ln A-mertko se morajo Izravnati v prilog svetovni enotnosti. Z izjemo jezika ln literarnih tradicij ml nimamo nič skupnega nc z imperializmom Velike Britanije ln ne s komunizmom Rusije." Wallace je v svojem govoru apeliral za nadaljevanje naporov, da se uresničijo ideali pokojnega predsednika Roosevelta. Izrekel se je za civilno Kontrolo atomske energije in napovedal, da bodo Francija, Rusijs In morda tudi Belgija prekosi l* Ameriko v razvoju atomske sile, če bo kongres sprejel'načrt reakcije, da ta sila pride pod popolno vojaško kontrolo. Sidney Hillman, načelnik A metiške delavske stranke v New Yotku. je častni načelnik odbora za politično akcijo. On je naznanil, da bo odbor aktiven v volilni kampanji In skrbel, da bodo pri kongresnih volitvah iz-voljenf oni, ki podpirsjo program, katerega je začrtal Roo srvelt kot predsednik Združenih držav. Banketa so se udeležili vodil nI domokrali, me1 temi frank C. Walker In iudwsrd J. Ffynn, bivša načelnika osrednjega odbora demokratsko stranke. i J .v - Jfcl I • Možnost odložitve mirovne konference Domače vesti Obisk Chicago.—Glavni urad jednote so v petek obiskali sledeči člani: Rudolph Kerar z ženo in hčerko iz Springfielda ter Josephine in Frsnk Klopchar iz La-troba, Pa., Antonia Rihel iz Tuc-sons, Arizona in Joseph Pucel iz Cokeburga, Pa. Nov grob v Detroliu Detroit.—Dne 8. aprila ja u-mrl nagle smrti Milan Kokano-vleh, star 55 let, doma is Slatine, v Ameriki 34 let. Zadela ga je srčna kap. Zjutraj je Šel na delo ln se je dobro počutil, ob U. pa je bil Že mrtev. Zapušča ženo, dva sinova, dva brata in dve sestri. Član ja bil društva 121 SNPJ, ki družini izreka globoko sožalje. Popravek Chicago. — Zadnji petek se je pri poročilu o smrti br. Franka Prinriožiča pripetila tiskovna pomota pri mestu. Glasiti bl se moralo Barton, ne Barberton, O. Argentina pozdravila rusko komisijo Peron zagotovil pomoč revežem iioewOie'TilOwii ,' Win ......i.^Himi Buenos Airee. Argon tins, 18. spr. — Vlsdni krogi so toplo po-zd rs vil i rusko trgovsko komisi jo, ko je dospela v argentinsko prestolnico. Uradno naznanilo pravi, da so bodo pričels pogajanja glede sklenitve pogodbe. Argentina bo pošiljala pšenico, volno in druge produkte v Rusijo, v zameno pa ba dobila les in psplr. Rusks komlsijs Šteje sedem članov. Naznanilo dostsvlja, ds bo ruski psrnlk kmalu dospel v Buenos Aires. Drugs vest prsvi, ds bo Ar-gentins prodala 50,000 ton pšenice Brszllljl to leto, v zsmeno pa bo dobila tri tisoč ton kavčuka. Polkovnik. Juan Peron, ki Je bil izvoljen za predsednika argentinske republike, je obljubil, da b" Argentina prispevala svoj delež živil za naslčevsnje ljudi v Evropi in Azijh Zagotovilo vsebuje izjava, katero ja objavil Francis B. Sayre, načelnik misije pomožne organizacije Združenih nsrodov UNRRA, po konferenci s Peronom. Truman podpisal »tanovanjški načrt Washington, D. C, 13. apr, Amerika bo mordet pod* pisala separatne mi-rovne pogodbe diplomaticni i krogi pesimi. stični Wsshiagtoa« D. C* 13. apr. — Izgleda, da bo mirovna konfe-lenca, ki ja določena sa 1, maja v Parizu, odložena. Amerika bo morda prisiljene podpisati seps-ratne mirovne pogodbe s Itslijo in balkanskimi državami, ča se ne bodo mogli zunanji ministri štirih velesil zediniti glade pogodb na seji v Parizu 25. aprila. Fnancosks vlada ja naznanila, da ne bo povabila raprasentan-tov 21 driav na mirovne konferenco. Odločitev bo prapustl-ls zunanjim minigtrom Rusije, Amerike ln Velike Britanije. Pomočniki zunanjih ministrov, ki zborujejo v Londonu, aa še niso zedlnlll glede mirovnih pogodb za Italijo, Rumunljo, Bolgarijo, Ogrsko ln Finsko. V Washingtonu trdijo, da bo Ameflka podpisala mirovna pogodba s bivšimi sovražnimi državami, če .se ns bodo namestniki zunanjih ministrov spors-zumell do 25. aprila. Naznanilo pravi, da bo ameriški driavnl tajnik Byrnes odletal v Paris U, sprila. LonUon. \'A. npr ~ "iftpTomsti, ki se bodo udeležili konferenca zunanjih ministrov Vallka Britanije, Rusije, Amerika ln Francije v Parizu 25, sprila, so pesimistični glede Izgledov dosege sporazumu o mirovnih pogodbah za Itslijo, Rumunljo, Bolgsrijo, Ogrsko in Finsko. Sestava pogodb je glavni nsmen konference. Diplomati ksžejo na razlika v načelih, ki so povzročile prepad med Sovjetsko unijo in upad-nlmi velesilami. Ali naj države v sovjetski sferi vpliva — Ru-munija, Bolgarija in Ogrska — postanejo v trgovskem ozlru dostopne vsem velesllsm? Ali naj plovbs po reki Donavi v teh državah prida pod mednarodno kontrolo? Moskva pravi, da ne, dočlm Velika Britanija, Amerika in Francija to zahtevajo. Drugo sporno vprašanja so re-paracijtv Rusijs vztrsjs pri ss-htevi, da mora Italija plačati vojno odškodnino $300,000,000. Rusija mora dobiti $100,000,000, ostalo vsoto pa Jugoslavija, Grčija in Albanija. Velika Britanija in Amerika trdit«, da bl bila Italija ekonomako uničena, če bl morala plačati vojno odškodnino v omenjeni vaoti. Druga sporna vprašanja so v Predsednik Truman je podpisal ««prodju. Eno ja začrtanje no-stsnovanjskl načrt, ki je bil ] Ve meje rned Jugoslavijo in Ita-sprejet v kongresu. Ta določa Uj0# kakor tudi usoda Trata in gradnjo hiš za vojne veterane ' zaledja. Moskva podpira zahte-Federalna vlada bo potrošila Vo Titove vlade, da morata Trst $253,727,000 za financiranje m Julijska Krajina priti pod giadnje hiš. j Jugoslavijo, dočim sta Amerika -.—-- . Jn Vej,kll h, itanija naklonjeni Načrt za kontrolo atom• iuujj. she energije odobren Reprezenlantl Sovjetske unl- -Washington, D C., 13 apr. JfT Z^^l^f^Z^!^' Senatni odsek je odobri, f HS^i re kontrole atomske energije. JJ ,, u . T. daje vladi vso kontrolo nid »manj^tl ^Je^i v>Uv v bal- produkcijo, porabo In materia- Bfl Li^.eT lom Načrt določa tudi uatano-1meriM P® "> vi te v komisije petih civilistov. Komunietične čete v mandiurtkem mestu Peiplng, Kitajska, 13 apr. — Poročilo pravi, da se komunl-si'čne čete zbirajo v Harbtnu, Mandžurija, In pripravljajo za i h1 tke g vlečnimi četami. Komu-, nlsti so razdejali del progo že-Jfznice Harbin-Mukden. Boja-ken je, da se bo civilna vojni ohnovils. 11 Rušilo, da hoče konaolldiratl svojo oomtnacijo v državah juž- novzhodne Kvrope. Turčija išče posojilo v Ameriki Washington, D. C., 13. apr. ~ Zdaj je bilo razkrilo, da je Turr čga vložila aplikacijo, naj )i Amerika da posojilo V vsoti pul milijarde dolarjev. Nag lasi la je, da potrelHije poaojllo za financiranje razvoja svojih Industrij. / PROSVETA THE ENLIGHTENMENT GLASILO I If LASTNIMA SLOVENSKE NARODNE PODPORNE JEDNOTS Organ oi and published bf se Združene države (laven Chlrejs) in »3.00 sa pol leta. 11.SO sa 6etrt lota; sa Chicago in Cicero 07 JS sa celo loto. 93 7* sa pol lotai s tea t be por r«ar. CUufo and Cicero 97M par countries MN per year. člankov se ne vračajo. Rokoplal lateran»^reeb2ne { pesmi itd.) se vrnejo pošiljatelju le v slučaju. te Je priložil Advertising rales on and unsolicited articles such as stories, ploys, when accompanied by of aswuwl—lli will not bo returned. Other poems, etc.. will bo returned to self* addressed and stsmpsd envelope. PROSVETA W7-M So. Lawndale Ave« Chicago, Illinois >l*» —— — Glasovi o novi stranki Po dolgih letih — vsaj tako se zdi — so se v deželi zopet začeli oglašati glasovi o potrebi po ustanovitvi nove politične stranke, ki naj bi nasledila "new deal*' in tudi skrahirano socialistično in progresivno gibanje. Ti glasovi se sllšajo tako v vrstah levičarsko orientiranih liberalcev fn naprednjakov kot med organizira-] nim delavstvom. TI glasovi so sicer še šibki in disorganizirani, toda so značilni, I kajti slišali jih Že nismo precej let, sploh odkar je "new deal" zavladal v Beli hiši in potegnil v svoj krog večinoma vse napredno usmerjene elemente in pretežno večino organiziranega dfelavstva, ki je videlo v pokojnem Jtogoeveltu tvojega — odrešnika. On se | je sieer še v svojem dragem terminu začel nagibati na desnico in je opustil vse nadaljnje reforme, toda delavstvo mu je ostalo lojalno in mu pri vsakih volitvah dalo veliko večino. Pri zadnjih predsedniških volitvah sicer nf bilo več takega navdušenja zanj med delavskimi množicami, toda s pomočjo političnega odbora j CIO/ ki je bil v mnogih krajih dežele duša volilne kampanje demokratske stranke, posebno v industrijskih mestih, je Roosevelt z lahkoto porazil Deweyja in tudi demokratje so si zvišali število sedežev v obeh zbornicah kongreaa. Vsled tega se je po volitvah po deželi razlegal tudi glas o — "veliki delavski zmagi." Sidney HiUman, predsednik političnega odbora CIO, ki je bil med kAmpanjo predmet mnogih sarkastičnih] dovtipov s strani republikancev, je čez noč postal veljavna oseb-! neat, kajti on se je "Izkazal" - "he delivered" kot pravijo politiki. * Tista "velika delavska zmago" je v resnici postala velik "joke" in bridko razočaranje v vrstah organiziranega delavstva, kakor tudi med drugimi pristaii "new deala". Na eni strani je Bela hiša postala št bolj hladna napram predstavnikom organiziranega delavstva kot je bila v tretjem terminu, na drugi strani pa so se hutbonskl demokratje v kongresu odprto zvazali z bur bonskimi republikanci in pričeli sipati ogenj in žveplo na organizirano delavstvo. Pometali so v koš ali pa po svinjsko raztrančirali tudi vsako delavstvo in progresivno zakonodajo ter silili v ospredje un t »delavske predloge. Zadnja leta je že Roosevelt kljub vsej svoji spretnosti in vplivu s veliko težsvo brzdal demokrate In jih držal na uzdi, toda pod Trumanom so pa burbonol zdivjali in z republikanci vred solidno nastopili proti vsaki stvari, ki je količkaj dišala po Vnew dealu". Danes je demokrateka stranka razklana podolgem In počez in do-minirana po burboncih z juga in korumpiranih velemestnih poli-tlčnih maŠinah vzhoda In severa. Tista stranka, o kateri so "newdealovci" sanjali, da bo poatala stranka trajnega "new deala", je šla po gobe in danes se zopet v ničemer več ne razlikuje od torljske republikanske mašlne. V obeh strankah je seveda nekaj progreslvcev aH napol prograsiv oev, toda U so v veliki manjšini. In tako v kongresu danes zopet jaha reskclja, kakor tudi po državnih zbornicah. Vse ur je zopet obudilo misel In govorice q potrebi ustanovitve nova, levičarsko usmerjane masne stranke. Teh glasov Že nismo slišali od 1032. Značilno je, da se U misel širi tudi med organi zirsnim delavstvom. V ospredje prihaja tu In tam na sejah kra-Jtvmh in centralnih unij. V obliki resolucije Je bila predložena tudi konvenciji avtne unije CIO, toda vsled pomanjkanja časa je bila izročena glavnemu odboru. Predložena bo tudi prihodnji konvenciji jeklarska unije CIO. Po detell se grupirajo tudi manj It skupine s ciljem nova stranke. * Kot odsev tega političnega prebujanja je bila konferenca, ki sa je vršila 6 in 7. aprila v Chicagu. Konferenca je bila prlvat- NEČAKINJA PlftE Z DOLENJSKEGA Chicago, I1L — Ko sem bil zadnje poletje v Pen ni, sem srečal več mojih starih sošolcev in znancev Iz moje rodne vasi. Obljubil sam jim, če dobim kakšne novica iz starega kraja, bom te takoj priobčil.. Pred dnevi sem prejel dvoje pisem od moje nečakinje, v katerima mi obširno o-pisuje razmere v svetokriški o-lcollcl v letih 1941-45. Pismi sta žalostni, zelo žalostni, ali obenem kažeta sliko, kakršna je bila pri nas in Jaz ju priobčam ravno tako kot sta napisani, izvzem-ši kar je privatnega značaja. 'Na vaio žaljo bom malo opisala dogodka zadnjih štirih lat Ob razsulu jugoslovanske vojaka to nas obiskali na veliko soboto 1941 motorizirani oddelki Nemcev. Peljali so se od Sevnice proti Litiji, kjer so ostali. Za njimi so prikorakali policija, žandarji in graničarji, Prvi so ostali v Sv. Križu, graničarji so pa naselili v gradu Turnu. G ranica je bila pri Lazarju, tako da je Čatež bil že italijanski. Par krat so napravili praiakave, drugače je bil mir. Nekako čez itiri mesece so se ps umaknili na Dole. Pobrali so vse dragocenosti, finejšo posteljno opravo in posodo. Nato so prišli Italijani. Spremenili oo granico k Jovorskemu Pilu ter na to na Podpeč, Vodica, Brezovo In naprej na Sevnico. A držali oe tudi Italijani niso dolgo. Bali ao se Sv. Križa, češ, da ni dober položaj. Leta 1942 omo bili 5 dni samostojni. Vsak teden oo pa napravili malo ofenzivo na državico Sv. KriS; oeveda je grozno pokalo ter je časih še za zidom bilo nevarno. Če so Izvohali, da so naši fantje kje v bližini (partizani), so hitro sporočili v Trebnje In kma lu je začelo tu len je granat. Ko se jim je zdelo, da so dovolj po-otrelili, so oe počasi pomikali naprej. Ta pohod je vČaoih trajal dan aH pa še več. Strah In groza, kjer so se uotavili! Največji oovražnik so jim bile kokoši, teleta, prašiči, jajca, sploh vse, kar oe je dalo pojeotl. Zra ven pušk oo nooill tudi dolge gorjače. To je bilo orožje za kokoši. Bili oo pri tem zelo opret-nl ter priznati oe mora, da tudi dobri otrelci. Potem oo pa kuhali In zamakali z vinom, da je bilo veoclje. Ker oo pa ti pohodi bili čaolh povezani z velikimi Isgubami, oo se domicilii, kaj 6e bi dobro plačani Slovenci hodili naprej, ker vedo dobro za pota in vsak posameznik tudi za razmere v svojem kraju. In tako je nastala ta "legija smrti". Sedaj oe je začelo bratomorno klanje. Koliko manj bi bilo gorja, koliko očetov ln zavednih fantov bi bilo danes ŽIVIH, če bi ne bilo teh ljudi! Ob razsulu Italije smo mislili, ds bo mir. Ali sedaj se začenja Šele groza ln strah. Legija se ja prodala Nemcem in postali oo "domobranci". Leta 1943 so menščevega Jožeta. Druga polovica pride do Klanca. Poberejo kruh, žganje, prašiče itd. Krenejo v Gabrovko. Tam so vzelfc JanČka, Borštnarje, Leo-narda, Burjo, Ribiča ter nekega begunca. Gnali so jih v Sv. Križ, kjer oo pobrali še trgovca Dolenca, gostilničarja Kotarja, u-čitelja, organ ista, gostilničarja Sreboto ter trgovca Bregarja. Odgnali so jih nato v neko ledenico, jih žive zažgali ter nametal! bomb Ženske in otroci so rjoveli kot zverine in na kolenih rotili, da naj se jih usmilijo ... ali ni bilo uomiljenja . . . Šele ko ao oe tanki umaknili in je prišla pehota, je žena Jančka izprosila, da sme rešiti moža. Ko oo ae odprla vrata ledenice, oe je nudil grozen prizor. Ranjeni so bili vsi in v nezavesti. Nemialeč, kateri je njen mož, jih začne vlačiti ven na zrak .. Ribič je že zgorel. Učitelju so odgorele obe nogi in ko ga je izvlekla ven iz jame, je takoj izdihnil. $e tisto noč je umrl organist, drugi dan zatem pa kovač Burja. Tiati pa, kateri oo ostali živi, oo pohabljeni za voe življenje. V Sv. Križu, ravno pred našo hišo, je granata ubila nekega orožnika, tako da kamor si pogledal, je ležal mrtvec. Sedaj je prišlo povelje, "poberite mrtve!" Ali kako, ko ni bilo več nobenega moškega. Sestre in žene padlih so zbijale rakve ter jih nosila skupaj. Na pokopališču ao izkopali velik jarek ter položili krsto ob krsti . . . Pobrali oo nam prav voe. Kokoši ni bilo nobene več po okto-berski ofenzivi. Tudi evinjoka pečenka jim je izborno dišala ter so jo pridno zamakali z vinom. Če si voega dobrega sit ln imaš vina flovolj, ledaj oi zaže-liš še dekleta — takrat oe je za čela groza po naših hribih! Če oe je le mogla, oe je vsaka izmed nao skrila ni njih strelih ali Vidite, doživeli v ne ofenzive, podobni 1)1 in cilja s ••ega posvetovalnega značaja. Njeni sklicatelji oo bili profesor nmprivill veUko ofenzivo. Prt- .Itthd linu/kL' .U.nal a kmurltbih (il Izgledi ao, da bo prišlo do ustanovitve nove stranke enkrat prihodnjo lato, to namreč, eko se uresničijo provtaoričnt načrti te Skupine. V teh načrtih je tudi sklicevanje konferenc za Stranko po državah, kakor tudi ustanavljanje krajevnih In nth skupin. Id bedo podprle tn sodelovale v tem gibanju Po dol lih letih je to prvi žarek za neodvisno politično akcijo delovnega Ijodotva v ovoji laetnt Stranki. Da-U bo U žarek vzplamtei v no- 1 lialliMamfiSi' «a>i fai-r liiifcft' so jo dobili in oe pokorila, oo jo u Sežgali hišo. stric, voe to omo dneh te grozot-l nismo bili več — — brez uma tavali po gozdu. Nocoj ne morem več pisati—nadaljujem prihodnjič." (Konec jutri.) JoŠko Oven. drveli so s tanki ln oklopnlml Avtomobili. Na Čatežu ao pobili 32 ljudi in nekaj družin je popolnoma izumrlo. Pokopali so jih v skupen grob — to je v jamo, katero Je napravila avl jonska bomba. Ko oo na Čatežu opravili, oo oe podali naprej. Na Tlaki jim je ponovno zadišala > človeška kri. Ustrelili oo sledeče: tri Faj-farjevr fante. Korenovega, Kožuha, dva Ahllnova, starega Va-rejeta ter Jurkotovega iz Štorov) a Vsi ti so ležali ob cesti do Turns Pri Turnu so spustili polovico gradu v zrak, dve družini poatrelili. ena družina oe je rešila skozi okno v gozd. Ranjeni so bili mož, žene ln dva otroka V podzemeljski jami so I zavetje, kjer ao čepeli tri dni. brez vsake jedi in pijače V groznem stanju. Ko je bilo vse to odpravljeno, so se napotili naprej. Polovice se jih odcep! v Moravče, kjer so ustrelili Antona Božiča Ur Kle- 0 DRAŽI RBHAJLOVIČU Cleveland, O. - William Philip Sime, ki je urednik za zunanja zadeve Scripps-Howardo-vih časopisov, želi, da bi bil general Draža Mihajlovič pravično sojen. Ako oe zanj ne zavzameta Združene države ln Britanija, bo Draža uatreljen. Pred nekaj dni je maršal Tito naznanil svetu, da je bil ujet Draža Mihajlovič, voditelj geril-cev in vojni minloter kralja Petra. l£er je Tito napravil že prej načrt, da bo Draža poslan na drugI svgt kot Izdajalec, če mu pride v roke, je oedaj za Ameriko in Britanijo vprašanje: Izdajalec? Zakaj? Koga je izdal? Dne 19. marca 1941 je bila Italija tepena v Grčiji. Da je Hitler pomagal Muaoollnlju, je moral poslati ovoje vojaštvo sko-zi Jugoalavijo, nakar oe je prln? Povle podal ln poatal kvlzllng. V dalmatinskih gorah se je nahajal polkovnik Mihajlovič, generalni štabni inštruktor v ge- 1 ilskem bojevanju, ln zadajal nacističnim načrtom hude udarce. Washington ln London dol-gujeta Draži precej ln zaeno sta odgovorna za njegov položaj, v katerem se sedaj nahaja. On se je vzdignil t orožjem v času ns-še težke ure. Mi mu nismo dali pomoči, kakor mu je bila obljub-i.M-na, radi tega mu dolgujemo, da bo pravično sojen. Tako pravi Sims Oni dan sem čital v nekem drugem časopisu, da pride Draža pred sodišče, vzlk temu pa je bil le spoznan krivim in obsojen. No, bomo le videli, kaj le bo iz tega. Generel Lee se je boril proti ustavi Združenih držav in hotel je razdvojiti Združene države na dva dela. Ali je bil Lee obsojen kot izda-alec? Pozneje je bil lojalen temu, proti čemet se je boril ln postal predsednik washington-skega vseučilišča. Mi vemo, da imamo tukaj precej kraljevašeV, ki so po ve-čtap Srbi, in delajo precej šta-faže Združenim državam, zaeno pa pravijo, da oo lojalni ameriški državljani. Ampak mnogi temu ne verjamemo. Mož ne more biti zvest dvema ženama prav tako ne lojalen dvema državama, posebno če je ena republika, druga pa kraljevina. Takle "bunkue" pri nas ne drži. Ali mi se moramo držati principov, s katerimi pitamo druge! Ne bodi surov, ne ubijaj, ne išči maščevanja, ako koga ne ljubiš. Kadar vidiš človeka, ki je uni Čen; ne grozi mu kaj bos storil z njim. To ni krščanska ljubezen, ampak človekoljubje. Pomislite na pokojnega predsednika Loncolna in poraženega generals Leeja. V Clevelandu živi Bogdan Dragisich, ki je že precej nama zal proti sedanji vladi v Jugoslaviji v clevelandokih meščan-okih dnevnikih. On hoče naza stari red. Poslal je že precej telegramov predsedniku Trumami, državnemu tajniku Byrne-ou, Winotonu Churchillu in dni gim velikim glavam, morda tudi papežu. Seveda, to ni omenjeno ker Bogdan je najbrže pravoslavne vere in veruje v ovojego popa: V telegramih trdi, da n bM Dragi Mihajlovič nikoli ob-dolžen kolaborarije z nacisti od zaveznikov, razen od Sovjetoke unije in Tita. Pred nekaj tedni pa oe je Bogdan Dragieioh jezil na Chur chllla ln njegova sina, sedaj pa oe jezi otari na Stalina in komunizem, ker je Tite zavzel mesto kralja Petra. * Pisec je potem poslal odgovor v Cleveland Press, naslov pa je napisal urednik. Moj dopis, ki je bil prlobčen 22. marca pod naslovom "After all, he says Tito is the Marohal", oe glasi: You see Bogdan Dragisich, Regent Pavle didn't run so fast when the Germans declared war on Yugoolavie, Jozef Broz Tito wouldn't be there now as marshal, not even as a private It U juot like when Mike wao in jail. His friends came to see him and said: "Mike, you have no business to be here!" Said Mike, "but I am here!" The same applies to Tito. He has no business to be a prime minister of Jugoslavia. But, he lo. When Winston's son Ran-dalph and Joseph Stalin arrived In Serbia to deal with someone they only found Tito at the head of the fighting family. So they said, "Tito keep it up!" So what can we do? Let him stay there i! people want him. Bogdan nam ja oerviral že preveč, kar nI dobro o kruhom, in ker oe ni nihče oglaail, sem se pa jaz, kajti človek ne more vedno prebavljati, če nI v skladu s sedanjimi razmeramL Lahko noč, čitateljl! Komur moje pisanje ne ugaja, naj ga ne člta. To je pisano za one, ki radi či-tajo. Gornje pismo so čitali tisoči, a do sedaj še ni bilo nobenega komentarja. Nekdo, ki je predsednik slovenske bratske organizacije, mi je rekel: "Fino, kratko in jedrnato!" Frank Barbič. vo. zmerno levičarsko gibanje, je odvisno od onih. Id oo siti korupcije in burbonizma starih kapitalističnih strank in odpravljeni | upreti ovoje ramena v nov vos demokratičnega socializma. NA LORAINČANI PRIDNOl DELU ZA STARO DOMOVINO« Lorain. O. — V naših časopisih čitamo pisma iz stare domovine Slovenije, v katerih ae naši rojaki zahvaljujejo ta poalano obleko skoti jugoalovanakl re-ltf. Dobro nam dene, ko vidimo, da so bili naši nameni uresničeni in da naša delo ni bilo brez uspeha. k Mnogi ameriški Slovenci ao menili, da ne bodo naši bratje in sestre v Steven i ji ničesar prejeli ln bo šlo vat drugam Kaj drugI niso naši bratje in sestre v Kristusu. Iri uči lačne nasititi in potrebne obleči? članice gospodinjskega kluba Slovenskega narodnega doma oo zavzele, da je vsak potreben naš bližnji, posebno pa slovenski otrok, rojak in rojakinja. Da zberemo potrebščine zanje, smo ile od hiše do hiše slovenskih ro-akov v naši naselbini in nabrite darovano obleko, jo zašile in odposlale. Vso obleko je očisti-čistilnica Cristal Clear. Prva pošiljatev je tehtala 278 funtov. K tej pošiljatvi je radodarno jrispeval Andrews 5c to % store, Pearl at Zahvala gre tudi udeležencem kartne zabave, katera je bila prirejena v svrho nakupa novega blaga, flanelaste odeje in drugega, kakor tudi za stroške odpošiljatve zabojev. Dobiček je znašal $97. V blagajno organizacije SANS pa smo prispeva le $28. Pred štirimi tedni pa smo končale z drugo pošiljatvijo, ki je tehtala 335 funtov v 21 zabojih. Ta pošiljatev je vsebovala otroško obleko, in eicer plenice flanelaste odejce in otroško hrano, poleg tega oblekce, čevljčke, ki ao jih darovale mlade matere Napolnili smo več zabojev tudi z oblekami za odrasle, katere so darovali naši dobri Slovenci. Ponovno smo imele kartno zabavo in prebitek je znašal $116, Martin Pazder pa je daroval vrečo moke in mrs. J. Kotnik torto, za kar jima najlepša hva la! V gotovini pa smo prejeli od mro. J. Urbao $10, John Bruce $5, dalje dve osebi po $2, ena $1.50 ter dve osebi po $1. Mrs F. Krištof je darovala tri zaboje otroških nogavic, Frank Zgonc zaboj konzen^za otroke Anton Rovan pa zaboj grocerije Vse je prav prišlo in bodo potrebni zelo veseli, dh si lačne želodčke zopet napolnijo z dobro hrano. Podpirajte domaČe trgovce ker oni bodo gotovo zopet ob priliki kaj priopevali! Nismo še končale o tem hu manitarnem delom! Gospodinje, ko boste pričele s čiščenjem stanovanj spomladi in najdete .obleke in obutev, ki niso vam ali vašim več za rabo, shranite vse skupaj ln prispevajte k naši novi nabiralni akciji. Vemo, da bo iz src naših bratov in sester v Jugoslaviji kipela zahvala za voe darove. Kot zavedni domoljubi in a-meriški državljani ne omemo gledati, da omo oami zadovoljni, ampak moramo imeti čut do našega bližnjega. Darujmo po ovojih močeh in Imeli bomo zadoščenje, da smo pomagali našim bratom in sestram, ki so toliko pretrpeli in žrtvovali za svobodo svoje domovine. Pomoč .pa je potrebna pri korenini. Kdo pa je korenina v Jugoslaviji? Otroci! Zanje je treba skrbeti v prvi vrsti, preskrbeti j'm je treba zdravniško pomoč, da bo iz mlade korenine zraslo močno drevo. V ta lamen mislijo ameriški Slovenci postaviti trajen spomin mladini v Sloveniji, namreč s tem, da zgradimo otroško bolnico. V vsaki vojni se razširijo razne bolezni in zapuščeni ln podhra-njeni otroci potrebujejo zdravniške'pomoči. To jim bo nudil ta zavod sedsj ln pozneje. Akcija za zbiranje prispevkov za mladinsko bolnišnico je sedaj na dnevnem redu. Tudi med nami je veliko zanimanja za to akcijo in prvo podlago so dali delničarji Slovenskega narodnega doma, ko so na delniški seji odločili $1000 za U namen. Da pa ne ostane samo pri tem, se je direktorij odločil s pomočjo vseh društev in posameznikov nabrati nadaljnjih $1000. Torej, rojaki, potrudite ae, da ne dosežemo samo zaželjene kvote, ampak celo več! Seja za to akcijo se bo vršila 28. aprila, pri-četek ob sedmih Zvečer. Nej omenim, da je odprla nov. modern lepotični salon mlada a-mertška Slovenke Olga Skapin na Pearl st, nekaj vrat naprej pa je nova Klinarjeva trgovina. V zalogi ima električne predmete. katere vam tudi točno popravi. Patronlzirajte domače trgovce! VABILO NA SEJO DRirtJ NADA 102 SNPJ Chicago. 111. - iz ob- J tuge polnih pisem od naših] •■^ev, ki so preživeli to h J vojno, se nam pokazuje J slika terorja, gorostasnegal zodejstva in pretresljivega 1 čenja, ki so ga vprizarjali J nitelji naravnih človečJ pravic v svoji pohotni vojl voločnosti, s sadistično J nostjo nad nedolžnim, zJ ljudstvom! * .Strašna krivica, ki so jo tel ji vojne povzročili sirom n nima niti med zverinami-J re, zato ni več kot prav ii| hrano človečanskih pravic, ae te velezverine v človeški ostro in odločno kaznuje, i cj bo postavljena neoporočenaj stopnica do trajnega miru.; Za omilenje in lajšanju rekljivega trpljenja našim nim trpinom, nam zavest j skega sočutja veleva, da ji naših najboljših možnost^ skočimo na pomoč z dobro ninii prispevki in jim s tei kažemo, da smo s sočutja njih strani, da smo ponosni so se tako nadčloveško hi borili proti številno moč« sovražnikom in proti dr elementarnim silam do vi nja zmage, s čimer so pos mogočni temelj svobodni goslaviji! Z našimi izdatnimi priq jim oedaj ob njih težkih piilijemu poguma, da usti kar najbolj trdno podlagi bodni Jugoslaviji, na gml na s krvjo in solzami prej zemlji, ki bo res ideal, za rega so se borili, trpeli is rali v masnem številu, nas vseh človekoljubnih lji da Jugoslavija postane i svoboda, luč in pribežališči zatiranih! — Na zadnji seji društva I štev. 102 SNPJ ni bila pd udeležba, kot bi bilo zdi zato je bil sprejet sklep, < v listu vljudno povabi vi njene članice na prihodnjo ki se bo vršila dne 18.1 Sestra predsednica je nil seji predložila na razpriv« šanje, kako in s čim bio društvo Nada drugim pridi v kampanji za prispevkr moč gradbe otroške bolnik Jugoslaviji. O zadevi so p navzoče sestre več r priporočil, nakar je bil sklep, da se o tem obvesti vse članice, naj bi se bli|| le udeležiti prihodnje polnem številu in prir kaj v dar za ta plemeniti kar pač katera po moinflt re, bodisi kaj otroške ob* vila, denar ali kar koli Članice Nade se ob pni] vselej dobro izkažejo nadejamo, da se bomo tud rote brez staršev izk»» čutno blagodušne, da*^ darili odzvale na 10 kličejo nas! V nadi, da ste voe^ di v tej plemeniti akciji c Nade, kot prvo ^nikol priloži nekaj v dar, otro^ hišnici na altar, v»J dno kličemo na svidenje« hodnjiseji! Za društvo Nads m Christies IZ ZDRAVILlttA Fošterdsle. N. T.-M oglašam iz teh r bov, kjer se rdravillšču Koliko ostal tu, še nej£' zdravnik še n. f^f1' leto mi je P-^TL^ dnov. potem patjU* g. zdravili*™ sem bil tukaj 11 gadaj nas j« w nikov. Vreme jt IJJ| i„ mogoče bomo^ Lansk"^** 13. maja-bilo tu selo ko da tormarjl «^#1 nič pridelat. Up^ boljše Ta tavod IdilIje v obsegu .0 lansko 1*U> pridelali, vzlk" •n r«* ima l* I* teK '15- APRILA ^ PR08VITA esti iz nove, prerojene venije in Jugoslavije vezno zimsko škropljenje sadnega etja v mariborskem okrožju zadnjem sestanku vseh o-kmetijskih referentov borskega okrožja v Maribo-<2 t ra.) se je v podrobno-razpravljajo o vseh potreb-ukrepih za obvezno škrop-je sadnega drevja. Morda bo marsikateremu sadjarju o čudno, da se uvaja ravne jno škropljenje. Ta ukrep o ni namenjen vestnemu marljivemu sadjarju, nego je -Tjen proti tistim kmetovalci pod nobenim pogojem jem sadovnjaku nočejo de- • razumno, oziroma ne delajo r in tako škodujejo same-lebi, svojim sosedom in —osti. vedati se moramo, da je arska škoda, ki jo povzro-razni škodljivci in bolezni sadnem drevju, ogromna in skrajni čas, da z vsemi sila-pristopimo k resnemu delu tem področju. Že večkrat omenili, da se javlja v zad-času v naših severnih kra-kapar San Jose v tako veli-množinah, da so ogroženi ne naladi v Sloveniji, temveč v ostali deželi. Če bomo ! to dejstvo stalno pred oč-potem pač ne bo več pomi-, da ne bi z vso strogostjo ili k rešitvi tega nadvse ga vprašanja, teku zadnjih let sem imel o prilike, videti sadno dre-v raznih predelih naše do-J e. pa sem prišel do edi-zaključka, da brez redne ; sadnega drevja, gnojenja elovanja zemlje ter refl-škropljenja ne moremo več "riti o sadjarstvu, losto čitamo v raznih $t,ro-•b in poljudnih knjigah i-tva, da prebivalci redno leto škropijo sadno drevje loh negujejo drevje. Tela vendar ne smemo sma-kot nepotrebno zabavo, " kot važno kulturno delo. o je, da bo prišel čas, ko k sadjar iz lastne pobude škropil sadno drevje in ga ~ vec ne bo mogel odgovar-od tega dela, ker bo sam 1, da brez nege in škro-ja ne more priti do obilne ljše sadne letine, eda pa bi bili na popolno-napačni poti, če bi mislili, je samo škropljenje že do* • Sadno drevje je treba hodno pripraviti za Škro-1* Ta priprava obstoji .v da drevje očistimo mahovi-lišaja in stare skorje. Ra- teea bomo odstranili iz na-vse to, kar ne velja, pred-Pa suha in bolna stebla in oste veje. ^o je, da bodo to delo o-vsi brez razlike v vasi Jna sami. a deloma s pomoč-wdjarskih pomočnikov, ki ® le dni določeni za poedi-»liše, da vse pripravijo za škropljenje sadnega dre-protl hparju San Jose. Pri- • » škropljenje bodo vse- '»rKanizirane. Sadjar-Sjomrj 1», ^Chicago i id Northern Illinois _ ...Cestir sf as Agricultural Empire B'LO Ja sdmthiw. da Chicago postane svetovno »n-di** pre* hram Tu v s»vermw IlJinotsu se prooceira en bilijon dolarjev vradfVMtJ pridelkov hrane letno. Tu ja uposUrnih sto tisoč ljudi samo v tej Industriji StlrtdeMf odstotka* amar likih krneli Jakih pridelke* v dolarski vrednosti se produelra v—ell v pn-kono/nem prevezo- «odo6nos ti—rut J višjega trga te vrste vsega sveta. 7. njenim Idealnim ekonomskim ravnotežjem, mod trgovino in kmetijalvom, Je ta area v resnici aro* svetovnega bogastva v notranjosti detel*. Enake naravna prednosti, bi so prispevale njo važnosti proooslranju prehrano, so pomagalo sgraditt njeno vodstvo v industriji, t ran« ported ji ln trgovstvu. Nobeno drugo •redi*« ne dajo take lahke dosego do velikih trgov. Nobena druga razpečrvslna totka no nudi tabega ekonomskega prihranka na času in daljavi v poalugl naroda - in vsega sveta. To Jo le nekaj v »rokov čemu je ta okraj dobro pripravljen sa nadaljno periodo Industrijskega napredke Ako vi nameravale ustanovitev ali povečanje babo induatrije, tedoj Jo ta bres dvoma enaka prednuot toga rešilnega ob rajo vredna vate sploino proia* bova, Ml vam s voarijoei pomagamo, na se-htevo. r vsemi podrobnimi in fabtičalml pojasnili. Ta pot lugs Jo bresploCna fte k Um ugmit«/ o mrm«/sdttta se «1» tnJmttn* .«jrr*•//»'*/ W mtJtmttJ «fe»»«*fw 4/ £tee*i mmJ Hmkm Hlmtt O^^v t UMMBMRAMAF jHf TKRftITOftfAL INFORMATION DKPAKIMKNT Hs^mm M*Umg~ 140 Is«* {**+»'• Umt, CMtm* I, UANMph HIT UlMMONItr.AITH MHHON CXIMPANY • PISIJC «UVM:K CUMPANV (IV NOKJIIMN JI 11 NO I* «i arms imitii <;aa and h m tbk company itMNoia nuatmmin trm i iii* uimpanv LEV N. TOLSTOJ: KAZAKI KAVKASKA POVEST Iz ruščine prevel JOSIP KNAFLIČ (Nadaljevanja) "Skoz katera vrata pojdeš?" je vprašal Ole- nin. "Skoz srednja. A popeljem vaa do močvirja. Tam se vam ni treba nič več bati." Olenin ae je zasmejal. "Mar se bojim? Pojdi nazaj, zahvalim. Pridem aam domov." "Ne, grem z vami! Kaj pa naj delam? In kaj bi se ne bali? Saj se tudi mi bojimo/' je takisto smeje rekel Lukaška, da bi potolažil Ole-ninovo užaljeno samoljubje. "Pridi no k meni; pogovoriva se kaj, Izpijeva kak kozarček, zjutraj pa greš zopet." f "Mar ne najdem drugje mesta, kjer bi prenočil?" se je zaamejal Lukaška. "A narednik me je proail, naj ae takoj vrnem." "Jaz sem te sinoči slišal peti in tudi videl sem te." "Taki so pač ljudje . . .*' in Luka je zmajal z glavo. "Kaj, ti ae ženiš?, Ali Je res?" je vprašal Olenin. "Mati me hoče oženiti. Pa še konja nimam." "Ali niai reden kazak?" "Kje neki! Sem komaj še-le vstopil. Nimam še konja in ga ne morem nikjer dobiti. Zato tudi nišam oienjen." "Pa koliko stane konj?" "Zadnjič so barantali za enega onkraj reke; za šestdeset rubljev ga ni hotel dati; pa je bil tudi nogajald konj." "Ali bi ti hotel iti k meni za trabanta? (Tra-bant je v vojaki neAka ordonanca, prideljena častnikom.) Jaz te oprostim in ti podarim konja," je rakal Olenin naenkrat "Kes. Imam dva; enega ne potrebujem." "Kako da ga ne potrebujete?" je smeje ie rekel Lukaška. "Cemu bi ga podarili? Ga že dobim, če Bog da." "Ras. pridi! Ali pa nočeš priti za trabanta?" je rekel Olenin, vesel, da mu je palo v glavo podariti konja Lukaški. Vendar mu je bilo nekoliko neprijetno in bil je v zadregi. Iskal je besed in ni vedel, kaj bi rekel. Lukaška je prvi pretrgal molk. "Kaj, ali imate v Ruaiji svojo hišo?" je vprašal. Olenin ae ni mogel zdržati, da bi na povedal da nima aamo ene hiše, ampak več hiš. "Lepo hišo? Večjo kakor so naše? je dobrodušno vprašal Lukaška. "Valiko večjo, desetkrat tolikšno; v tri nadstropja," je pripovedoval Olenin. "A konje imate take kakor mi?" "Imam ato konj, vaak po triato, štiristo rubljev, a ne take. kakor ao vaši. Triatd rubljev v srebru! Tekače, veš ... A vseeno ml tukajšnji bolj ugajajo." "Zakaj pa ate prišli aemkaj, prostovoljno ali neprostovoljno?" je vprašal Lukaška, vedno nekako poamehljivo. "A tukaj ate zašli," ja dostavil in pokazal na stezico, mimo katere sta bila šla. "Vi bi morali iti na deano." "Prišel aam po avojt volji," je odvrnil Olenin. "Hotel sem si ogledati vale kraje in se udeležiti vojnih pohodov." "Na pohod bi jaz tudi rad šel," je rekel Lukaška. "Poaluiajte, šakali tulijo," je dostavil in prisluškaval. "Pa kaj, ali ti ni strašno, da si ubil človeka?" je vprašal Olenin. "Česa naj bi se bal? A na pohod bi rad šel!" je ponovil Lukaška. "Tako rad, tako rad!" "Mogoče, da pojdemo skupaj. Naša četa poj-de pred praznikom in vaša stotnija tudi." "In da vas je veselilo priti sem! Imate hišo, imate konje in imate hlspce. Tu bi jaz veselo živel vedno veselo živel... Ali ste častnik?" "Junker sem, a postanem zdaj čaatnik." "No, če se ne bahate aamo, da imate tako premoženje, tedaj bi Jaz ne bil šel nikakor od doma. Pa tudi tako bi ne bil šel nikamor. Ali se pri naa dobro živi?" "Da. Jako dobro," ja dejal Olenin. Bilo je že povsem temno, ko sta v takih razgovorih dospela do vasi. Se ju je obdajala mračna tema gozda. Veter j« bučal visoko gori v vrhovih. Šakali ao zatulili naenkrat, zdelo se je, da tik njiju, se krohota)! in jokali; a pred seboj, v vasi, sta že slišala glasove žensk in lajanje psov; jaano ao sa odražali obrisi hiš; svetile so luči, in duh, posebni duh dima kravje-kov je vel k njima. Olenin je, poaebno ta večer, imel občutek, da je tudi v vasi njegov dom, njegova družina, vsa njegova sreča in da nikdar nikjer ni živel in ne bo živel tako srečno, kakor v tej vaai. Tako jo ljubil vse in zlaati Lukaško ta večer! Ko je prišel domov, je Olenin, na veliko začudenje Lukaške, sam pripeljal iz hleva konja, ki ga je bil kupil v Groznaji — ne onega, katerega je vedno jahal, ampak drugega, ne slabega, daai ne več mladega konja — in mu ga izročil. "Zakaj mi ga hočete podariti?" je rekel Lukaška. "Jaz vam nisem ie z ničemer poslužil." "Res, zame nima nobene vrednosti," je odvrnil Olenin. "Vzemi ga; mi že tudi ti kdaj kaj podariš ... Pa tudi na vojsko pojdeva." Luka je bil v zadregi. "No, kaj ae to pravi? Mar konj malo atane?" je rekel In ni pogledal konja. "Vzemi no, vzemi! Ako ga ne vžamei, me razžalti. Vanjuša, peljl aivca k njemu na dom." Lukaška je prijel za uzdo. • "No, pa hvala. To je pa res nenadejano in nepričakovano!" Olenin je bil veaol kakor dvanajstleten deček. "Priveži ga tukaj. Dober konj je, kupil sem ga v Groznanji, in Čilo skače. Vanjuša, daj ha-ma vina. Pojdiva v hišo." Prišlo je vino, Lukaška je sel ln vzel čepu-ro (velika leaena čaša). "Če Bog da, vam to odalužlm," je .rekel ln izpil vino. "Kako pa ti je ime?-" "Dmitrlj Andrejič." "No, Mltri Andrejič, Bog te varuj! Bodiva prijatelja. Zdaj pridi tudi k nam katerikrat. Četudi niamo bogati ljudje, vendar moremo pogostiti prijatelja. Povedal bom tudi materi, naj ti pošlje, ako boi kaj potreboval: aira ali grozdja. Ako pa pridal v kordon, ti bom alu-ga; za na lov, za čez reko, kamor bol hotel. Le j, zadnjič te It nlaem poznal. Kakega merjaaca aem ustrelil! Tako aam ga razdal med kazake, drugače bi ga bil prlneael tebi." (D«U« prihodnjič) Novi davčni zakon ščiti koristi ljudstva (Nadaljevanje ln konec.) Dohodnina je davčna oblika, ki se je postopno razvila že v prejšnjem stoletju, ko je zma-g^lo načelo splolnoatl davčna nolžnoati, ki izključuje davčne privilegije oseb all stanov, in ko je zmagalo načelo obdavčenja po davčni sposobnosti. Dohodnina Je edina davčna oblika, ki omogoča pravično upoštevanje, ker se odmerja od celokupnem čistega dohodka, ki ga ima davčni zavezanec Iz raznih virov, in to i davčno stopnjo, ki Je pri skromnih dohodkih nizka, pri večjih dohodkih pa ae postopno dviga Prav zaradi te progresivnosti m dohodnina praktično ne more prevaliti na proizvodnjo Tudi načelu davčne enakosti je ustreženo, če je davčno breme razdeljeno po davčni sposobnosti posameznika To pa se da doaeči le a prog real vnost jo davčnih stopenj, ki ae izraža v rastočem odstotku davka pri rastočih skupnih dohodkih. Za malega človeka s najakromnej-šimi dohodki, ki komaj omogočajo preživljanja, pomeni davek v višini nekaj odstotkov hujše breme kakor sa imovltega davčnega zavezanca davek, ki pri letnem dohodku recimo 200.000 din odvzame t doklado vred 60 odstotkov, kajti ie vedno naUne takemu davčnemu zavezancu •0.000 din. Skoro vse moderne dežel« ao uvedle dohodnino v tej ali oni obliki. V zapadnih deželah ao med vojno v zvezi z obdavčenjem vojnih dobičkov povišali davčne stopnje, ponekod do 90 odstotkov In ie več. Zaradi ko-rumpiranostl davčnih oblaatev In pomanjkanja kontrole pa ao te radikalne davčne stopnje o-stale bolj na papirju, kar potrjujejo primeri velikih vojnih dobičkov. Vaekakor pa ja dohodnina v okviru akupnih davčnih dohodkov sa vzela skoraj povaod tako pomembno meeto. da ao druge davčne oblike, kolikor ao še ostale od prejšnjih sistemov obdavčenja donoenlh virov, dobili docela podrejen pomen. Mi smo v novem davčnem za-zakonu šli korak naprej in amo uvedli dohodnino kot edinstveno davčno obliko, čeprav ae odmer |a na štiri različne načine. Vrhu tega pa ja a sodelovanjem ljudstva pri odmeri In izterjevanju davkov poakrbljeno. da ae bodo davčni predpisi tudi dosledno In pravično izvajdli. S to davčno reformo ae bo bistveno poenostavil vea poet opek pri odmerjanju tn pobiranju davkov. V kakšnem obeegu prinaša ta reforme razbremenitev davčnim oblastvom. lahko takoj •poznamo, če pomislimo, da ao morale doslej davčne uprave po- sebej knjižiti 22 različnih davčnih odmer ln je bilo treba vsako plačilo davkov razdeliti na vat one davke, a katerimi jt bil obrtmenjen davčni zavezanec. Glavna davčna knjiga je poatala tako nepregledna, da je bilo po-goato težko ugotoviti, koliko jt •ploh kdo dolžan na davkih. Ni at torej čuditi, da ao bile na dnevnemu redu pomote in reklamacije Novi zakon predpiauje za odmero dohodnint. dvt različni ltatvici, eno za one davčne zavezance, ki prejemajo mezde ali plača, drugo pa za ostale dohod ka. Tako diferenclranja nlka kor nI v nasprotju i načelom davčne ens kosti. Dohodki delavcev In nameščencev ao odvisni zgolj od osebnega dela In pri tekajo samo tedaj, če jt dotičnl delavec ali nameščenec zaposlen In če je sposoben za delo, odpadejo pa v primeru nesposobnosti za delo. v primeru bolezni in smrti, medtem ko izvirajo drugi dohodki pretežno ali pa izključno is premoženja (iz pott-ati. od obresti, od pridobitnega podjetja), zato ao več aH manj trajni, ne uaahnejo ln tudi niao odvisni od delovne sposobnosti davčnega saveaanca. Zato ti do-hodki lahko preneeejo sorazmerno večjo obremenitev brez škode aa pridobitni vir. To nazira-n»e Ja danes splošno priznano. Upoštevati pa ja treba ie drug moment, namreč okolnoat. da jt Dri plačah in mezdah izključeno PROSVETA vsako prikrivanje dohodkov, medtem ko je pri ostalih dohodkih prikrivanje v večji ali manjši meri neizbežno. V zvezi z uvedbo dohodnine nas ne sme motiti okolnost, da je ta davčna oblika zlasti pri kmetih v slabem spominu iz dobe pred letom 1929, ko se je še pobirala po atarem avstrijskem zakonu. Da je prišla dohodnina v naših krajih na slab glas, je kriva izključno okolnost, da se po prejšnji vojni lestvica dohodninskega davka ni prilagodila razvrednotenju denarju, tako da je končno že vsak kmet plačeval dohodnino po visokih davčnih stopnjah, ki so bile prvotno zamišljene zgolj za davčne zavezance z visokimi in najvišjimi dohodki. Treba je tudi vedeti, da je takrat kmet poleg dohodnint moral plačevati tudi druge vrste davkov, zlaati zemljarino. Velike hibe starega davčnega zakona so ae pokazale takoj, ko se je pričel zakon izvajati in ko je poatalo jasno, da ščiti ta ai-stem predvsem gospodarsko močnejie sloje. Splošnemu klicu po temeljiti davčni reformi pa se je vedno upirala reakcionarna vladajoča klika, ki je branila svoje privilegije. Prišlo je sicer do ponovnih sprememb zakona, ki pa niso spremenile sistema in niao odpravile privilegijev, pač pa je postal zakon še bolj nepregleden in nejasen., Novi zakon posveča posebno pozornost pravičnemu obdavčenju kmetov. Pri odmeri davkov srednjim in malim kmetom, bo tudi v bodoče služil kot izhodišče katastrski čisti donos, vendar bodo upoštevani tudi drugi momenti, tako n. pr. težave, v katere je zašel kmet zaradi nesreče ali ulm, upoštevani pa bodo tudi izredni dohodki, tako da bo končno merodajna dejanska gospodarska moč davčnega zavezanca, kar je potrebno tudi zaradi tega, ker katastrski čisti donos pogosto ne ustreza dejanskim pridobitnim razmeram. Pri odmeri davka kmetom bo prišla še prav postbno do izraze najpomembnejša odlika novega zakona, namreč demokratizacija odmere in pobiranja davka s aodolovanjem širokih ljudakih množic. Upoštevajoč izkušnje iz dobe narodne osvobodilne borbe, ko: je ljudstvo na oavobojenem ozemlju samo pravično odmerjalo in izterjevalo davke, uvaja i*ovi zakon najširše aodelovanje ljudstva pri odmerjanju ln ižterjevanju, ln sicer preko krajanih, okrajnih in okrožnih narodhih odborov. Tako bo ljudstvo, ki najbolj pozna razmere vsakega posameznika, samo preko organov, izvoljenih iz svoje srede, odločalo tako o višini, kakor tudi o izterjevanju davkov, seveda v skladu z za-konaklml predpisi. Ne bo več prejinjih davčnih uprav, ki niao imtlt nobenega atlka z ljudstvom. NJihovt posle bodo vršili narodni odbori s svojimi davčnimi oddelki in odseki, zgrajeni od apodaj in poetavlje-nI od ljudatva aamega. Kmetu nt bo treba prijavljati dohodkov. pač pa jt to predpisano za ostale davčne zavezance. Novi davčni zakon pohteni veliko pridobitev ne samo zaradi uvedbe novega pravičnega davčnega aiatema, temveč št mnogo bolj zaradi ttga, ker prepušča izvajanje zakona samemu ljudstvu, tako da bo onemogočeno vsako izigravanje. Morda se bo v teku izvajanja novega zakona Izkazalo, da bo treba predpise In določbe še tu in tam izpopolniti. To pa v naši ljudski demokraciji ne bo zvezano s težavami kakor v preteklih 15 letih. F. S. v Slov. Poroč. Razni mall of lasi SEWING MACHINE OPERATORS experienced on Men's Trousers Very high starting rate, excellent working conditions. Paid vacation. Apply TROUSER MFQ. CORP. 14 N. Peoria Street NITE JANITORS Not over 00 years of age; light work, good pay, steady position Good working conditions. DAYLIGHT SCREEN, INC. 2711 N. Pulaski Ask for Mr. Delbert Heck WOMEN EXPERIENCED SLIP COVER MACHINE OPERATORS Good pay, steady, clean, modern Shop. Apply 2407 So. 52nd Ave., Cicero Tel.—OLYMPIC 9174 SEWING MACHINE OPERATORS Single and doubl£ needle machines, to make headwear in large, light factory, with exc. working cond.; good pay; steady work.—American Needle and Novelty Co., 2331 N. Washtenaw, 1 block east of Call fornia near Fullerton. CARE TAKER & MAINTENANCE MAN FOR CHURCH Good pay - Day work. - Oil heat CICERO BIBLE CHURCH 2230 So. 52nd Ave. Cicero—4070 SEWING MACHINE OPERATORS Experienced on men's trousers; ex cellent working conditions; paid va cation; very high starting rate. Apply TROUSER MFG. CORP. 14 N. Peoria M-E-N Select your Job and future too with old established Company with an expanding peace time program Light, general factory work 48 hour week Profit sharing, sick benefits, vacation plan Merit production system Write or apply E. W. A. ROWLES CO. ARLINGTON HEIGHTS, ILL. Razni mali oglasi SLIP COVER MACHINE OPERATORS Experienced • Steady, clean shop Highest rate of pay 2407 S. 52nd Ave., Cicero Phone Olympic 9174 CAR WANTED Ex-Serviceman moving from Chicago needs a good car. Will pay your price plus $25.00 for quick action. Phone anytime. - -7 ~ KEDZIE 2870 PONDEUEK, l^APrm 1 apartment HOTEi/iT Pleasant wo, kin, ronail^ Scale. Near all transport** See Resident Mgr Apt. 100 between 9 AM and » 6254 Harper Av^ ' COUPLES FOR LOVELY PLEASANT HOME , 38 Miles W. of Chicago AV" ' Smšll Family ■ WOMAN—COOK MAN—HOUSEMAN and DRIVE iThoroly Reliable and Sober < Good Salary, References PHONE ST. CHARLES 486 -»t -t ■ Reverse Charges .............. ZASTOPNIKI USTA PROSVETE M Hh tsiaMIe v Is ASSEMBLERS GIRLS WOMEN For Light Assembly Work on Interesting New Products 8 Day Week Paid Vacations Hospital Insurance Benefita Chicago Apparatus Co. 1738 N. ASHLAND BRU. 4830 SPOTTER STEADY EMPLOYMENT GOOD PAY Live and work in a small Wisconsin town, population 7,000, and in one of Wisconsin's vacation playgrounds. WRITE ESQUIRE CLEANERS STURGEON BAY, WISCONSIN SILK FINISHER STEADY EMPLOYMENT GOOD PAY Live and work in small Wisconsin town, population 7,000, and in one of WiaconSin's vacation playgrounds. WRITE ESQUIRE CLEANERS STURGEON BAY. _ WISCONSIN GIRLS f t ASSEMBLERS. SOLDERERS. COIL WINDERS. TESTERS K x |xm icno«" Good Pay. Steady empty, THE GLIDDEN Co _1835 N. Larartue ' BENCH MOLDERS Experienced in Metal and Alt 40 hour week. Union J RAVENSWOOD BRASS FOUNDRY CO 3159 N. Elston 1Ry' GIRLS LIGHT FACTORY WORK Clean surroundings, pleasant No experience necessary; steady^ Investigate PEERLESS, 849 Merchandise CLEANING WOMEN Hours for your convenien Night Steady work See Mr. Becker R 100 55 E. WASHINGTON 'Clean, Light Factory Work No experience necessary GOOD STARTING PAY Automatic Wage Increases . Excellent working conditions Apply RUDOLPH LISKA A SONS, Inc. 4545 WEST GRAND AVENUE MANDEL BROTHERS RESTAURANT HELP f COOKS M a SALAD GIRLS • DISH WASHERS • BUS BQVS : • COUNTER MEN > Ihest salaries. Discount privileges »yee's benefits. 2 free meals Apply MANDELBROTHERS llth floor Employment office STATE * MADISON STS. Highea Emplo; SORTERS rOR LIGHT P L A I1 MANUr ACTURI 5ty dsy week BONUS AND PENSII PLAN Apply GITS MOLDING CORPORATION 4800 W. Huron Stmt Hartford Acciiei & Indemnity Co WILL SOLVE YOUR FUTH Good paying positions now 4 File Clerks General Office Go also Typists Will consider beginners 5 dqy week—37 H hours Starting salary $110 a moid Excellent working condit Also Part Time Workers 1 Boom 1311—Mr. C. E. M 175 W. Jackson Bl| pi WOMAN HOUSEKEEPER who will appreciate fine Home in family of' Own quarter« & many convenience«. Substantial salary.! 2408 West 63 St. _ ______Phone HEMLOCK 5524 ATTENTION, GIRLS AND WOMEN Light work "WORK IN YOUR OWN NEIGHBORHOOD" l^H • Paid vacation . 40 hour week - Good No experience necessary ELLEGANT PAPER BOX MFG. CO. Uil S. PULASKI ROAD naroČite si dnevnik prosveti Ina Mat Pies teens Mfcekssl m Slane ali oeUaas N-N ■ _la akhii art am-~——tLM ta^J^ee Ha le petltefe k oamteteL Toeef eedaj el de le m psedeat sa 8taa» SNPJ. Liat Pioevota |e vaia laitstos •saeeo * nsM draUal naM* M M red ilSal Ust vsak S«. VseltJ kakor hitro kateri teh članov preneha biti SNPJ. ali de se preseli proč od družine ta be sabtevsl aam «*>) tednik, bode »oral tisti član Is dotftčne droiine, ki i« teke naročena aa dneenlk Prosveto. to takoj aasnanltJ jipravnUt*« in obenem doplačali dotično ~»oto Ikro Prosvets Ako tsf>• stori, tedaj »nora epravntltvo cniiatl datum ss to vsoto nanrfn^ AGITIRAJTE ZA PBOSVETOl