247 Števili«. v Ljutnjom, v tam, n mm mi xli. leto. Izhaja vsak dan zvečer izvzemSi nedelje in praznike ter velja po »ofttt prejeman za av.tro-ogr.ke dežele za vse leto 25 K, za pol leta 13 K, za četrt leta 6 K 50 h, za en mesec 2 K 30 h. Za Ljubljano s pošiljanjem na dom za vse leto 24 K, za pol leta 12 K, za četrt leta 6 K, za en mesec 2 K. Kdor hodi sam ponj, plača za vse leto 22 K, za pol leta II K, za četrt leta 5 K 50 h, za en mesec 1 K 90 h. — Za Nemčijo celo leto 28 K. Za vse drage detel« in Ameriko celo leto 30 K. — Na naročbo brez istodobne vpošiljatve naročnine se ne ozira. - Za osnoniU se plačuje od peterostopne petit-vrste po 14 h, če se oznanila tiska enkrat, po 12 h, če se tiska dvakrat in po 10 h, če se tiska trikrat ali večkrat - Dopisi naj se izvole frankovati. - Rokopisi se ne vračajo. - Urednittvo te ttpnmUttvo je v Knaflovih ulicah št 5. - Upravništvu naj se blagovolijo pošiljati naročnine, reklamacije, oznanila, t j. administrativne stvari. Uredništva telefon it 34. Posamezne Metlike po 10 h. Upmnlitva telefon it. 89. V resnih čosih. Težki časi so nastali za slovenski narod. Zeli so človeku, kakor bi gotovi krogi sedaj divjali z namenom, pripraviti Slovence v tak obnp, da bi storili kake nepremišljenosti. Naj se nihče ne da zapeljati. Ohraniti je treba treznost. V državnem in v deželnem zboru se bo že napravil obračun. Konflskocijska prakso. Divjanje oblastnikov občuti posebno narodno časopisje* Konfiskacije zadnjih tednov so eklat anten dokaz, da postava nima nobene veljave v Avstriji in da vlada le samovoljnost. Posebnega zaupauja v pravičnost avstrijskih oblastnikov tako nismo nikdar imeli. Zdaj je izginil tudi zadnji sled zaupnosti. Vemo zdaj, da je pravica v Avstriji le dekla nemštva, zlasti z nami pa se dela kakor s beloti. Nemci smejo vse. Nemško časopisje sme divjati kakor hoče; svobodno smo hujskuti na naj-infamnejši način, lagati in obrekova-ti kolikor hoče, divjati kakor se mu zljubi. Višjesodni predsednik Pit-reich je sotrudnik »Tagespošte«, višji državni pravd ni k Anischl pa pisari »Grazer Tagblattu», da bo že on skrbel za primerne obsodbe v Ljubljani. Taki ljudje naj bi bili vredni zaupanja 1 Vemo, da jo vso strupeno-nemškutarskesra duha. kar je zbrano ga okrog: graškega nadsodišča in da je tudi »pravica«, ki jo tam dele, strankarska. V obraz jim povemo tem ljudem, da nimamo čisto nič zaupanja do njih, ker so nemško-nacionalni fanatiki in jih ta fanatizem vodi pri vsem njihovem delovanju. Konfiskacijska praksa,k i jo zdaj npo-ljana, se ne naslanja na postavo, marveč izvira iz namena, zamašiti nam usta, da bi sc no mogli braniti. Razloček med kon fiskaci jsko prakso v Ljubljani in v Gradcu, Celju in Celovcu kriči do neba. Mi pa so ne damo ugnati, nas tudi Prade-Schwarz-PittreicIi-Amschlova kompanija ne bo ugnala. In če nas tisočkrat konfiscira jo — resnica mora na dan. Austrijsko pravico. Kakšna jo pravica v Avstriji, to kaže govor vojnega ministra Sehon-aieha na pojasnila poslancev Klofa-ča in Korošca. Minister je nalagan. Minister trdi, da je bil oddelek Ma-yerja napaden s kamni, obmetan z opekami in Sašami in da ji' bil vsled tega prisiljen in opravičen streljati. To je gorostasna, to je nesramna laž, izmišljena v namen, da se morilci obvarujejo zaslužene kazni. Jemljemo pa na znanje, da minister ne bo ničesar storil zoper morilce in da je solidaren ž njimi. £„Grozer Tajblotr napada dane« vladnega policijskega svetnika g. \Vratschka, ker jo v zadevi inženerja Prelovška pod prisego izpovedal -— resnico. Orožniki kot pride. V kritičnih dnovih so orožniki aretovali vsakega, kdor jim je prišel v roke. Naj je kaj storil, ali naj ni ničesar storil — orožniki so ga zgrabili in ga vlekli na sodni jo. In potem so napravili ovadbo in nič se niso menili za to, je-li ovadba utemeljena ali ne. Z največjo brez vestnost jo so delali žandar j i ovadbe in so hoteli vsakega v ječo spraviti samo zato, da bi dosegli z obsodbo nekako opra-vičenje njih lahkomiselnih aretacij. Glavna pomoč pri tem jim je sklicevanje na službeno prisego. Klasičen zgled za orožniško postopanje je nemškutarski žandar Jellenz. Ta človek je v zadevi inženirja Prelovška Pod prisego trdil stvari, ki so neresnične, kar je pokazala izpoved cele vrste drugih prič, ki jim gre pač ne-iaj več vere kakor bivšemu haus-kneehtu Jellenzu. Nedolžnost Prelov- škova in neutemeljenost žandarske ovadbe se je tako sijajno izkazala, dn bi moral Jellenz takoj priti v preiskavo zaradi hudodelstva krivega pričevanja. To pa se seveda ne zgodi. Skrbeli bodo za to že Jellenčevi patroni. Toda javnost si mora zapomniti ta slučaj, ki je v tako svetlo luč postavila vrednost žandarske prisege. »Boren." V žandarski ovadbi zaradi inženirja Prelovška je bilo rečeno, da je Prelovšek klical »Schnfte, Sehweine, Buren«. Obravnava je pokazala, da je to izmišljeno, od konca do kraja izmišljeno. Ta izmišljotina je pa tudi sama ob sebi bedasta. Neumnost te izmišljotine priča, da si jo je izmislil simpel človek, ki ni zadosti poučen, da bi si mogel izmisliti kaj verjetnejšega. 2e to je bedasto, da bo kdo v nemškem jezika hrulil žan-darje. To bi gotovo nikomur ne prišlo na misel. Še nemških sekiatov ni nihče zmerjal v nemškem jeziku! In pa beseda »Buren«! To je »psovka«, ki je še živa duša ni slišala, to je beseda, ki jo za psovko vendar nihče ne bo rabil, saj je vsakdo le sini pat i-ziral z junaškimi Buri. Žandar Jellenz je s to izmišljotino pokazal, ne le da je skrajno hudoben, nogo tudi, da je bedast človek. Orožniki pr! demostrocllob. Včasih so ljudje mislili, da so orožniki elitna trupa, V kritičnih dnevih, ki jih je preživela Ljubljana, se je pokazalo, da je bilo to mnenje napačno. Pokazalo se je predvsem, da ni pravega soglasja med vladnim organom in med orožništvom in da so orožniki postopali čisto samovoljno, no da bi se zmenili za pooblaščenca deželno vlade. Kadar ima skrb za javni mir organ vlade, tedaj so mu dani orožniki za asistenco. Orožniki imajo izpolnjevati povelja vladnega organa, sicer pa molčati. Naj bo žandar polkovnik ali prostak vladnemu organu se ima pokoravali brez pogojno. A kaj smo videli. Na večer aretacije je žandarski ritmojster Lelleck direktno kljuboval poveljem vladnega organa. Policijski svetnik VVratsehko je bil žandarjem ukazal, naj ostanejo pred Auerjevo hišo. sam pa je šel v vežo in v gostilno, (h' zagotovi mir. V veži jo bilo več ljudi ki so bili jako razburjeni. Svetnik VVratsehko, ki jo že pri različnih demonstracijah s svojim taktnim postopanjem več dosegel, kakor vsi orožniki s svojo brutalnostjo, je pne prav sodil položaj, ko je menil, da j«* bolje, če sam napravi red, kakor da bi orožnike jemal seboj. Ivanko bi se bila zgodila velika nesreča, če bi bih orožniki intervenirali. Saj je sploh samo slučaj, da se nesreča ni zgodi a. Med tem, ko jo svetnik Wratschko ros imel uspeh in jo sam napravil red, je ritmojster Lelleck z žandarji prilomastil v gostilno, dasi ga m nihče klical in dasi je imel povelje, ostati pred hišo. Čemu je Lelleck s svojimi žandarji prilomastil v gostilno? Pri sodni j i se je Lelleck izgovarjal, da je prišel v varstvo svetnika VVratschka. To je že prene-umiio. Svetnika Wratsehka pozna vsak otrok, vsakdo ve, da je svetnik VVratsehko ne le natančen, nego tudi preudaren uradnik, ki iz hudobije še nikdar ni ničesar storil. Sitna je služba policijskega svetnika ali gosp. "VVratsehko jo je vedno izvrševal taktno in pametno. Imel je svetnik vVratsehko že pri nebroj konfliktih intervenirati, a vselej je to storil taktno in obzirno in vselej z uspehom. Svetnik VVratsehko ne potrebuje v Ljubljani nobenega varstva, ker njemu ne bo nihče nič zalega storil. Ritmojster Lelleck se je pae izgovarjal, da bi s tem opral svoje predrzno postopanje. Kako puhel je Lelleckov izgovor, svedoči to, da je Lelleck poklical v »varstvo« svetnika Wratsch-ka tudi Belgijce, ki jih je vodil mladi razburljivi lajtnant Konig, ki je imel že konflikte in cigar nastop bi bil lahko provzročil največjo nesrečo. Očividno je, da je Lelleck s svojo nepokornost jo poveljem vladnega organu hotel izzvati izgred, a ker se mu to že ni posrečilo, ja pa dal brez vzroka aretovati Prelovška. OrožnKke surouostt. V kritičnih dnevih se je pokazala sirovost in brutalnost različnih žandar je v v pravi luči. Revež, kdor je prišel v dotiko z žandarji. Pri obravnavi inženirja Prelovška je zagovornik opetovano poskusil pripraviti priče do tega, da bi izpovedale, kako so orožniki ravnali s Prelovskom, toda predsednik g. Pajk tega absolutno ni pripustil, pae ker se je po vsi pravici bal, da pridejo na dan nezaslišani škandali. Orožniki so ravnali s Prelovskom z zverinsko sirovostjo. Samo »als iirgsten Schreier« so ga aretirali — potem pa so ga davili, ga uklenili, ga suvali in ga pehali, dasi se ni čisto nič zoperstavljal. Še z največjim razbojnikom se tako ne ravna, kakor so s Prelovskom ravnali ti zverinsko brutalni žandarji, ki jih jo komandiral ritmojster Ijelleck. OrožnlSkl oficirji. V dnevih ljubljanskih demonstracij se je poleg tragičnih dogodkov primerilo tudi marsikaj smešnega. Med smešnosti spada tudi gorostasna »wichtigmacherei« žandar-skih oficirjev. 25 orožnikov je letalo po Ljubljani kakor bi hoteli dokazati, da izgubo glavo in pamet, če nimajo opraviti z berači in s pijanci. In teh 25 žandar j ev so komandirali en polkovnik, dva ritmojstra in še par drugih oficirjev. To je bilo nadvse smešno, posebno kor je vsak oficir hotel kaj drugega. En star straž-mojster bi bil boljo opravil, kakor vsi ti oficirji, ki še prve svoje dolžnosti niso izpolnjevali, namreč niso poznali nobene discipline. Žandarji in njih oficirji so bili dani vladnemu komisarju za asistenco in njih dolžnost je bila., držati jezik za zobmi in storiti, kar jim vladni komisar ukaže. Pa kaj smo videli! Da ti oficirji nimajo nobene discipline, \sak~ je hotel komandirati, in še vsak po svoji glavi, dasi ve vos svet, da med žnndarskimi oficirji ni bilo še nikoli nobenega talenta. Talentom so pri vojakih odprte drugo karijere in gredo k žandarjem samo oficirji, ki so že izgubili vse upanje, da bi pri drugi branši naprej prišli. A no le nič disciplino, tudi nič razsodnosti nimajo ti možje. Le naskakovati, le divjati, aretirati, jiobijati, klati, moriti so hoteli, ^ejui so bili krvi. Go-vorilo je iz njih besno narodno sovraštvo. Vsi ti Riodlingerji, Bregon-tzerji, Lelleeki in kakor se že zovejo, so sami strupeni nemški nacionale i, in to jim jo dalo potrebnega ognja za njih divjanje v kritičnih dneh. Ti ljudje službujejo v slovenski deželi, imajo opravka s slovenskim ljudstvom, pa nobeden ni zmožen slovenske besede. Ti ljudje bi morali znati jezik prebivalstva, po niso vstanu se pogovoriti s kakim človekom. Saj smo jih videli, v dnevih demonstracij, ko so svojevoljno posegali v delokrog vladnega komisarja. Nemški so vpili na razburjeno Slovence in jih s tem dražili ali pa so kakega četovodjo poklicali, da je njih modre ukaze raztolmačil^ ljudem. Sama brezglava »wiehtigma-eherija«jebilateh oficirjev.Res, prava sreča je, da so bili ljudje pametnejši od teh žandarskih oficirjev in se niso dali pripraviti v jezo. Na stotine ljudi bi bilo prišlo v nesrečo m ob življenje, ko bi ljudje ne bih ohranili mirno kri spričo bedastega, provokatoričnega. nesramnega postopanja žandarskih oficirjev. Ti ljudie so pokazali svojo popolno nezmožnost za svoj poklic, pokazali so samo, da so brezglavi, nesposobni, prepotentni, sirovi in nasilni. Taki ljudje so največja nevarnost za javni mir in red. Kar so v Ljubljani uganjali, daje slutiti, kaj počenjajo šele na deželi. No, v deželnem zboru bo prilika z njimi temeljito obračunati. DržoonI pravdnik Trenz. Ljubljanski državni pravdnik Trenz je zapustil svoje mesto in prosil za upokojenje. Storil je to, ker je hotel svojo službo tudi po 20. septembru izvrševati lojalno, pošteno in nepristransko, kakor jo je poprej. Državni pravdnik Trenz je hotel imeti v rokah samo meč pravice in tega meča ni hotel zlorabiti za osveto. To pa so od njega zahtevali. Državni nadpravdnik A m s c h 1 v Gradcu je zagrizen nemški nacionalec in je bombardiral državnega pravdnika Trenza z ukori in naročili, ker je Trenz postopal tako, kakor zahteva njegova dolžnost in ne tako, kakor je zahteval »Grazer Tagblatt«. Iz ukazov državnega nadpravdnika Amschla ni govorilo pravno prepričanje, marveč strankarski fanatizem in nacionalna sovražnost. Čast in vest nista dopuščala državnemu pravilniku Trenzu, da bi igral takega rablja, kakor so v Gradcu od njega zahtevali in zato jim je vrgel službo pred noge, je nemudoma odložil svoj urad in prosil za upokojenje. Državni pravdnik Trenz je po rojstvu in po mišljenju Nemec, a pravičen mož. Služil je častno dolga leta in na starost si svoje časti ni hotel s krivičnostjo omadeževati, nego je rajši odstopil, dasi je znano, da je bil določen za najvišjo justično službo na Kranjskem. Rajši se je vsemu odpovedal, kakor da bi se bil dal zlorabiti za nemškonacionalno osveto nad Slovenci. Preiskavo rodi umorov 20. septembra jo v resnici ustavljena, iz česar izhaja, da dotičnih vojaških oseb ne zadene nobena kazen. Predočimo si še enkrat krvavi dogodek 20. septembra. Vojaštvo je bilo dano kot asistenca vladnemu organu dr. Mathi-asu. Oddelek, ki mu jo stal na čelu lajtnant Maver, je imel stati pri Pro-"sernovem spomeniku. Toda ta oddelek je, ne da bi bil imel kak vzrok in ne da bi bil imel dovoljenje, zapustil svojevoljno svoje mesto, je stekel čez most na Pogačarjev trg in brez vzroka streljal na mirne ljudi, ne v salvi, nego posamično. Iz golega nemško - nacionalnega sovraštva so vojaki streljali na ljudi, kakor se na brakadi streljajo zajci. Zgodil se je pravi umor. Krivda vojaštva je po pričah, vzvišenih nad vsak dvom, tako jasno dognana, da ;» tem ni treba izgubljati besed. V primeri s tem umorom in s klanjem, ki se je uprizorilo 20. septembra, je razbitje šip in snet je nekaterih napisov prava otročarija. Toda ljudje, ki imajo v Avstriji javno oblast v rokah, so sa mi zagrizeni in strupeni sovražniki slovenskega naroda. Ti ljudje zdaj preganjajo vso mogočo ljudi kot največjo hudodelce zaradi par šip in napisov in jih drži cele tedne v ječah — med tem ko vojaških morilcev ne zadene nobena kazen. Pravi se, da se mora s strogimi kaznimi zaradi razbitja šip in snotja napisov dati zadoščenja žaljeni pravici. Toda pravico je storjeno klanje in ubijanje še v veliko večji meri razžalilo, in tu bi se moralo najprej dati zadoščenje. Za civilista kakor za vojaka določa kazensko pravo v slučaju umora smrt na vešalih. Krivda zastrau umora jo dognana, toda zaslužena sodba se no izreče.Preiskava je ustavljena — morilcev sploh ne zadene nobena kazen. Slučaj nas uči, da je nemškim vojakom brez kazni dovoljeno streljati na nedolžne ljudi, če so ti Slovenci. V Avstriji je Slovenec »vogelfrei«. Naravno je, da so se ti nauki globoko vtisnili v vsako slovensko srce. Postopanje države proti slovenskemu narodu je jasno kakor beli dan pokazalo, da smo brezpravni helotje, ki smemo davke plačevati in svojo kri prelivati, sicer pa ravna- jo z nami kakor s psi. V svoji brezmejni ponižnosti smo to doslej prenašali, v prihodnje pa no bomo več. Dokler ne dobimo popolnega zadoščenja za umore 20. septembra, se čutimo odvezam- vseh patrijotičnih dolžnosti, saj ima take dolžnosti samo, kdor ima tudi primerno pravice. Saj ni morda kdo ve kako daleč tisti čas, ko bo država potrebovala Slovence in ko bomo zopet slišali vabljenja: Ljubi Slovenci, kliče vas Avstrija. In tedaj bomo ostali gluhi in klicali bomo državi v spomin 20. september, ono noč, ko so :-:i nemški vojaki iz narodne besnosti morili in klali nedolžne Slovence, država pu nalašč za to krvoprelitje ni dala nobenega zadoščenja. DiiornI svetnik mark! Gozani je »lamlesfiirstiieher Konmii>ar« pri »Kranjski hranilnici«, pa nam še do danes ni pojasnil, pod katerim kontom zaračunava »Kranjska hranilnica« plače šulverajnskih učiteljev. Marki Gozani molči, ker mora molčati, kakor je moral izdati škandalozno izjavo, s katero jo hotela in hoče »Kranjska hranilnica« spraviti nepoučeno občinstvo v zmoto. Komaj se je posušila tinta na Gozani-jevem podpisu, je plemeniti marki prosil za upokojenje. Storil je to, ker noče biti odgovoren pred deželnim zborom za to izjavo. S tem je pa marki Gozani, četudi nehote, obsodil vse \ ladno početje zastran »Kranjske hranilnice« in javno pokazal, da je bila tista izjava prisiljena. V takih časih, kakršni so sedaj, se visok uradnik, ki mora vedeti, da ga bo deželni zbor poklical na odgovor, ne umakne s svojega mesta, dokler ni dotična zadeva dognana. Marki Gozani je pa podpisal izjavo potem —■ pa — vrgel puško v koruzo in pobegnil v pokoj. Nam zadostuje tudi to kot dokaz, da njegova izjava ni vredna počenega groša. Smešni nazor). Med vojaštvom vlada mnenje, da zahtevamo Slovenci kot zadoščeuje za umore 20. septembra kasiranje lajtuanta Maver ja. To je že prebeda-sto. Če jo Maver lajtnant ali general ali karkoli, to je nam vseeno, ker je za nas čisto brezpomembno, kako suknjo kdo nosi. Kasiranje kakega oficirja ima le za tistega pomen, ki priznava, da je oficirska šarža kaka posebna čjist. Nam pa še v sanjah ne hodi kaj takega na misel. Mi vidimo v oficirju uuiformiranega uslužbenca države, ki ga mi s svojimi žulji vzdržujemo, in prav čisto nič več. Ljudi razločujemo le po koristi i« veljavi njihovega dela, ne po nuši-vih in zvezdah, ki nam prav nič no imponirajo. Kdor misli, da bi bik> kasiranje lajtuanta Maver j a kako zadoščenje za umore 20. septembra, je v naših očeh norec. Bol nemitvu. Xa \ eie izda jsko m praporu nemških strank je zapisano geslo: Uničimo Slovence najprej gospodarsko, potem jih bomo narodno, socialno in politično lahko zasužnjili in nemštvo bo gospodovalo od Hamburga do Trsta. Nemci se tudi z vso njih narodu lastno krutostjo drže tega načela. Bojkot zoper Slovence izvajajo z železno doslednostjo in kar je v njih močeh, store vse, da bi slovenstvo ubili. To store toliko laglje, ker zavzemajo tudi na Slovenskem malone vse važnejše službe sami strupeni Nemci, ki delajo Slovencem krivico in škodo, koder le morejo. Spričo temu početju je boj, brezobziren, dosleden, neustrašen boj edino sredstvo, da se ubranimo. Prva stvar je gospodarsko osamosvojen je. Kdor gre brez potrebe k nemškemu trgovcu ali obrtniku, je izdajica, ki ni vreden, da se mu pljune v obraz. Takega človeka je sramotno segnati iz vsake slovenske družbe. Vsakdo ima narodno dol ž- ii os t, da. nadzoruje obiskovalce nemških trgovcev in obrtnikov. Nemee je treba izstradati. Nalezli so se mnogo masti, a če bodo Slovenci dosledni, se bo ta mast kmalu izgubila. Ti ošabni ljudje morajo čutiti, da jih Slovenci redimo; če bodo spoznali, da so samo od nas odvisni, booo kmalu sprevideli, kako s© morajo obnašati. V prvi vrsti je bojkotirati tiste Nemee, ki so člani kateregakoli nemškega društva, torej »Sudmarke«, »Casine«, »Schulvereina, »Filharmo-ničnega društva« in »Teaterverei-na«. Omejevati se pa ni samo na trgovce in na obrtnike. Posebno pažnjo je posvečevati nemškim uradnikom in profesorjem. Ti so voditelji nemškega boja zoper Slovence., Muo-_go let smo Slovenci še dosti dob.ro izhajali z nemškimi trgovci iu obrtui-ki. Šele nemški uradniki in profesorji so trgovce in obrtnike naščuvali, da jih je prevzel furor teutonicus. Ta furor jim moramo iztepsti in naučiti moramo vse nemstvo tiste ponižnosti, ki pristoja ljudem, ki žive od milosti Slovencev. Zmaga sicer ne bo lahka, a odvisna je samo od naše volje, od naše značajnosti in doslednosti. Klin s klinom, zob za zob, kdor tepe, tega tepo. Boj nemštvu mora biti vsestranski. Brez pardona se mora vršiti ta boj 11a gospodarskem, na političnem in na socialnem polju. Kdor se ne ukloni, naj pade. Kranjsko hranilnico. Slovenci so izgubili zaupanje v ta zavod in izgubili so zaupanje že tudi Nemci. Povprek dvignejo ljudje po 100.000 K na dan. »Kranjska hranilnica« je vsled tega v vedno večjih zadregah za denar. Sila je tako velika, da že najbolje stoječim trgovcem odpoveduje kredit, samo da pride do denarja. Nemškutarska vlada se seveda hudo boji za profite, s katerimi je »Kranjska hranilnica« doslej polnila nemškutarske žepe. Ker sta vladna uradnika Gozani in Kremenšek imela čelo, izdati izjavo, v kateri trdita, da je »Kranjska hranilnica« popolnoma varna in da vlada v njej vzorni red, naj nam bo dovoljeno skromno vprašanje: Svoj čas je bil blagajnik nemškutarske »Kranjske hranilnice«, Prisnitz, obsojen na tri leta težke ječe, ker je pokradel, v hranilnici velikansko vsoto denarja. Tudi takrat je bil neki vladni svetnik »landesfurstlicher Kommisar« pri »Kranjski hranilnici« kakor je zdaj Gozani, tudi takrat je vlada nadzorovala hranilnico, kakor zdaj, tudi takrat je trdila, da vlada v hranilnici vzoren red in da je hranilnica popolnoma varna — blagajnik Prisnitz pa je med tem kradel na debelo in na drobno, kradel stotake in tisočake,po-narejal knjige in podpise, vzlic tistemu »redu«, ki ga je jamčilo vladno nadzorstvo in vzlic »varnosti«, na katero je vlada prisegala. napisi. Če bi se kdo v Gradcu osmelil razobesiti slovenski napis, ga še tisto uro ubijejo. V Gradcu se na cesti niti slovenski govoriti ne sme. Sploh je tam nevarno za življenje, če kdo izda, da ni Nemec. Ne želimo, da bi kdaj zavladale v Ljubljani take razmere, kakor so v Gradcu. Eno pa moramo zahtevati. Nemški in dvojezični napisi morajo izginiti iz Ljubljane. Kdor hoče v Ljubljani živeti, mora respektirati slovenski značaj Ljubljane in Kranjske sploh. Nemški in dvojezični napisi nimajo nobene eksistenčne pravice pri nas. Kdor jih ima, ta hoče z njimi žaliti in provocirati Slovence, in proti takemu j človeku se je treba bojevati s podvojeno brezobzirnostjo. Brivec Fettich - Frankheim je koj, ko so žandarski bajoneti napravili« mir«, zopet razobesil dvojezične napise. S tem hoče pokazati, da ne mara Slovencev in Slovenk. Naj slovenske dame skrbe, da ostane njegov damski salon samo za nemčurke. Glavna tabačna zaloga ima sa-monemški napis, med tem ko finančno ravnateljstvo slovenske trafikante sili, naj napravijo dvojezične napise. To je pristno avstrijska pra- vica. C C Holzer se glasi trgovska firma na Dunajski cesti, ki tudi zasluži, da se ji posveti primerna pažnja. Ta firma je nem-čurska. Stari Holzer, ki je s strganimi hlačami prišel v Ljubljano, je na dvorišču male hiše, ki je stala tam, kjer je zdaj kavarna »Evropa«, kuhal šnops in si je s šnopsom napravil premoženje. Njegova hči je v mladih letih še hodila na čitalniške plese. Zdaj je seveda zagrizena nemŠkuta-rica. Glavno delo njene trgovine je kupčija s šnopsom. Zavedni Notranj-ci dajejo trgovini največ dobička, posebno Loška dolina,Rakek, Cerknica in Lož. Firma C. C. Holzer razširja po deželi celo svete podobe, na katerih je reklama za Holzer je v šnops. Ošabna lastnica te trgovine pa ni hvaležna, da pij o Slovenci rr|en ostudni šnops. To se je pokazalo v dnevih nemirov. Ko so neke gospe pred pijanimi dragonci pri bežale v vežo te trgovine, jih je lastnica sirovo podila iz veže med dragonce in klicala orožnike, naj te gospe ven vržejo. To je sirovost, kakršne je zmožna pač samo ta baba, ki ji pravijo Holzer jeva »šnapsapotekarca«. „Rdor zonlioje se som.. Slovenski jezik je naša prva svetinja. Z ljubeznijo so ga naši predniki gojili in razvijali, da je postal krasen, mogočen in sladek izraz našo duše. Ljubiti ta jezik in mu dajati kar mogoče največ veljave v vsem življenju, to spada med poglavitne dolžnosti vsakega narodnega človeka. Kdor se po tem ne ravna, je slab Slovenec in ni vreden zaupanja. Resničnega Slovenca spoznaš po tem, kako veljavo daje slovenskemu jeziku. Minoli so časi prizanesljivo-sti in narodne mlačnosti in nikdar več se ne smejo vrniti. Kdor ne govori na slovenski zemlji povsod in edino slovenski, izvzet je le slučaj neizogibne potrebe ali dolžnosti, kdor svojih otrok ne vzgaja v slovenskem jeziku in v slovenskem duhu, kdor se pri vsem svojem poslovanju brez potrebe ne poslužuje slovenskega jezika, ta je sumljiv, da je narodni izdajalec Življenjske razmere nanese-jo, da so različni ljudje prisiljeni govoriti nemški. Na primer v uradu itd. Toda povsod, koder je človek neodvisen, mora kot pošten Slovenec rabiti slovenski jezik. Kdor brez potrebe proti temu greši, zasluži, da se ga smatra kot sumljivega človeka, ki se ga pošten narodnjak izogiblje, koder more. Vladni svetnik Koltenetter na Izleta. Z Gorenjskega se nam piše: »Kaltenegger, der Deutschen Kultur Trager« — tako smo svoj čas peli o očetu, tako pojemo danes lahko o sinu. Oče je bil Dežmanov intimus, sin je pa tisti, ki stopnje za njim pobira. Pa kakor v dejanjih, tako v besedah. Saj se gorenjski kmetje še prav dobro spominjamo kolesarske afere, katero je ta gospod imel svoj čas, ko je glavaril v Radovljici. Ca-pito? V nedeljo, dne 18. t. m. je prijadral g. Oskar vitez Kaltenegger, c. kr. vladni svetnik in referent za uk in bogočastje nekam na Gorenjsko in poiskal krepčila in zdravila za svoje in svoje spremljevalke telesne potrebe. Nihče mu tega ne zavida. Predvsem se mora poudarjati, da je nam kmetom znan pregovor: »Kmet je pijan, gospoda je pa heiter ge-stimmt.« »Ja, Bauer, das ist was an-deres!« je rekel kulturtragerjev intimus Korl Deschmann. Toda k stvari. »Si vivis Roma,ro-mano vi vito more«. Gospod referent za uk in bogočastje naravski mora, da razume slovenski jezik, ker sicer bi mislili, da Bog ne daje odsihdob več tudi pameti, komur je podelil visok in masten činovni razred. Toda gosi>od šolski referent ni respektiral slovenskih tal, na kojih je svoje telo krepčal, nego je s svojo nemško govorico v gostilni, polni slovenskih kmetov, izzival navzoče slovenske goste, kar je vsekako žalilo naše slovensko uho. Užaljeni, da gospod, na čisto slovenskih tleh, oblastno po nemški govoranči, smo navzoči kmetje dali svojemu ogorčenju duška v mirnih besedah, ki so veljale za opomin z ozirom na ljubljanske dogodke: »Nemški ni treba, tukaj se slovensko govori.« Nato se je pa gospod šolski referent, ki mora znati slovenski in, ki mora imeti toliko takta, da v teh žalostnih časih ne bi smel z nemško govorico izzivati slovenskega prebivalstva, povzpel do ironiziranja nas navzočih mirnih kmečkih gostov, rekoč k svoji spremljevalki: Horst du das Philosophiren der besoffenen slovcnischen Bau-ern? No, z besedo Philosophieren je pač hotel reči »Dummheit« ali kaj sličnega, ker mi odsluženi vojaki smo se najmanj toliko nemški naučili, kakor gospod šolski referent slovenski iu smo tudi takoj vedeli, da si visoki gospod dovoljuje šaliti 8 slovenskimi kmeti. Toda take šale in ironiziranja naj gospod v bodoče opušča, ker mi smo se takih izbruhov že zdavnaj naveličali, obenem pa prišli do prepričanja, da oholi birokrat je so radi nas tu, ne pa mi radi njih, da pa oni ne plačujejo nas, pač pa jim mi slovenski kmetje in naši trdi žulji pomagamo, in prav dobro pomagamo, da se prerijejo skozi življenje. Potem se pa še upajo nas sramotiti. Ako cel teden delam in za davke služim, imam kmet pač pravico si privoščiti v nedeljo kozarček vina v razvedrilo, in če sem svojo grudo sam obdelal in sam zanjo davke plačujem, imam tudi pravico, da od kmečkih žuljev plačani birokrat na moji rodni grudi respektira tisti jezik, ki ga jaz govorim in ki je že tisoč let pri nas na Gorenjskem edini domači jezik. V naših vrstah je se vedno dovolj grešnikov, ki jih dogodki 20. septembra še niso naučili, da je nam treba energične osamosvojitve na gospodarskem polju Menili smo, da bodo proti temu načelu grešile zgolj zastopnice lepega spola, nismo pa bili pripravljeni na to, da bi jih v tem oziru celo prekašali gospodje. In vendar je tako! Vse narodno občinstvo se je zgražalo, ko se je izvedelo, da hodijo razne narodne dame iz strahu pred javnostjo po skrivnih potih in skozi tajna vrata v gotove prodajalne. No, tudi nekateri narodni gospodje ne nastopajo nič bolj junaško. Tako si je dal uradnik g. M. R. prinesti na ogled v pisarno zlatnino od Meisetza, Zlatnino pa je šel kupovat zvečer, ko se prodajalne zapirajo. Seveda ni šel v prodajalno pri vhodu, ampak skozi vežo od zadaj. Tudi g. K. je v zadnjem času kupil več stvari pri Mesecu, doma iz Ribnice. G. L. s Planine je šel junaško mimo Meisetzeve prodajalne rekoč -»Si ne upam notri.« Ko mu je pa Mesec, na pragu stoječ rekel: »Tisti je že zaprt, ki je nas v »cajtnge« dajal!«, je hrabro zavil v prodajalno in nakupil, kar mu je srce poželelo. — Pri Perschetu so še tudi nekatere narodne dame stalne odjemalke,ki nemški kramljajoč nosijo svoj denar tistim, ki pravijo: »Doch am frech-sten — notabene — ist in Laibach der Slovene.« Gospa V. je te dni kupovala pri tej tvrdki. — V Ž u ž e m-b e r k u je narodna gostilna Pehani, ki še vedno naroča in toči Koslerje-vo pivo. A tudi v Ljubljani so še narodnjaki, ki v svojih gostilnah točijo pivo iz nemških pivovaren, ki prispevajo od prodanega piva za nemški »Schulverein«. Tako toči na primer g. Novakovič še vedno pivo iz nemške budjejeviške pivovarne. — Razni slovenski trgovci in obrtniki pošiljajo svoje otroke še vedno v nemške šole v Ljubljani in drugod. Ali bo treba tudi za te sestaviti imeniki Stvar je taka, da bomo tudi s tem prišli na dan, če bo treba! Kaj se bodo ti grešniki s pokoril i i Zadnji čas je že za to! Umazana konkurenco ljubljanskih nenriklh trsouceo. Po ljubljanskih predmestjih dobimo na vsak korak branjarijo. Lastniki teh branjarij so ljudje, navadno ženske, ki kupujejo svoje potrebščine pri večjih trgovcih v mestu. Ker delajo z majhnim dobičkom, gledajo na vsak krajcar. To vedo nemški naši trgovci in znali so si pridobiti večino teh prodajalcev v svoje roke s tem, da so jim dajali kak procent več profita, kot so ga imeli drugod. Seveda so jim pa pri tem dajali tudi .slabše blago. Zdaj ko je v Ljubljani in skoraj povsod po Slovenskem nastal boj proti nemštvu, je nekaj teh lastnikov in lastnic branjarij pokazalo nemškim trgovcem hrbet. Ker so ti trgovci izgubili krasne dobičke s tem, trudijo se na vse načine, da bi si dobre odjemalce in odjemalke pridobili nazaj. Znani so nam slučaji, da ponujajo nemški špecerijski trgovci kar pod lastno ceno razno blago, le da bi privezali branjevce in branjevke na se. Prodajanje blaga pod lastno ceno je umazana, nereelna konkurenca. Nemški trgovci se je poslužujejo, da bi oškodovali slovenske trgovce. Opozarjamo one, ki žive v predmestjih in kupujejo v branjarijah, da zahtevajo od njili lastnikov in lastnic, da si naročajo blago le pri slovenskih trgovcih in ne pri nemških. Slovenski trgovec nima nič slabšega blaga kakor Nemec, pač pa boljše. Naj nemški trgovci prodajajo Nemcem! NouomeSkl demonstrantle ..hudodelci" so bili po prizadevanju tukajšnjih narodnih odvetnikov' dr. Schegule in dr. Žiteka v nedeljo opoldne izpuščeni iz preiskovalnega zapora. Seveda se to ne bi bilo zgodilo, da je mogel najti in iztuhtati gospod Konden-heim le najmanjši povod za nadaljni zapor. Dasi samo v preiskovalnem zaporu, vendar bi se bilo osumljencem godilo, da ima zadnjo in odločilno besedo jetničar Mlakar, enako kot pravim ter obsojenim hudodelcem! Smatral jih je že popolnoma za svoje podložnike in jim hotel že naprej dati okusiti svoj veteranski komando, dokler ga niso gospodje, ki imajo tudi še kako besedo, poučili, kako daleč sega njegova oblast ter ga zavrnili v meje hišnega reda, ki dovoljuje kakor znano, v preiskavi se nahajajo-čim osebam razne ugodnosti. Da ilu-strujemo malo njegovo nemško izobrazbo, omenimo, da je željo enega osumljenca, da se mu da za čitanje »Ljubljanski Zvon«, kratkomalo odbil češ, da je »Ljubljanski Zvon« časopis, skoro gotovo po njegovem mnenju političen. Človek bi mislil, da se bode gotova gospoda zadovoljila z dosedanjimi žrtvami; pa kakor se f vidi, hočejo tirati stvar do skrajnosti. Se vedno stikajo žandarji po hišah v mestu in okolici. Karakteristično za sedanje odnosa je je dejstvo, da je v eni zadnjih ovadb stavila žandarmerija tudi predlog: »Dieser Fali verdient strengste Untersn-chung und exemplarieche Bestra-fungJ« Ali ji je dalo mogoče okrajno glavarstvo ukaz, naj žandar obenem ovadbo juridično kvalificira in predloge stavil Zdi se nam to mogoče, ker je vsakemu znano, ki ima z okrajnim glavarstvom kaj opraviti, da se gospodje v paragrafih kaj malo spoznajo. Edino § 11. iz cesarske naredbe od leta 1854. je tudi najmlajšemu praktikantu dobro znan. Na drugi strani pa gotovi gospodje segajo po naj podle jših sredstvih, da se nizkotno maščujejo nad vsakim, ki le količkaj slovensko čuti in ki se ne da njim po volji izrabljati. Špijonstvo se tako širi, da je opozoriti občinstvo na skrajno previdnost! Čujemo, da je cela vrsta tukajšnjih uradnikov denuncirana navzgor, dasi je znano, da se ravno naše slovensko uradni-štvo žalibog nikdar aktivno ne udeležuje političnih bojev in se le malo poslužuje po državljanskih zakonih zajamčenih pravic, med tem ko vidimo pri Nemcih ravno nasprotno. Tako daleč smo že prišli, da se mož, ki se nosi kot prva glava v Novem mestu in čigar nadutost je pri nas že v pregovoru, ne more spominjati besed, s katerimi je obdolžil nekega občespoštovanega uradnika, da je v zvezi z zadnjimi demonstracijami! Zadeva se ima rešiti pred sodnim forom; prepričani smo, da dobi ta kavalir tam zaslužen odgovor, s katerim upamo, da konča tudi njegovo gaševanje v mirnem Novem mestu, udno je, da imajo ti gospodje tako kratek spomin in da pozabijo često tudi to, kar so pred pričami izjavili. Tako hoče baje pozabiti tudi neki drugi gospod na vlogo, v kateri je nastopal pri demonstracijah. Opozorimo gospoda preiskovalnega sodnika, da se prepriča iz izpovedb vseh prič, ki so bile poleg, da je gospod Pilz-hofer pri snemanju napisov nastopal kot javni organ. Zagrozil je tudi de-monstrujoči množici, da pokliče orožnike. Ce je pa nastopil kot privatna oseba, kar baje sedaj trdi, tedaj ga smatramo demonstrantom! Iz verodostojnega vira smo tudi izvedeli, da hočejo gospodje pri glavarstvu vso krivdo radi aretacij in zasledovanja teh nedolžnih žrtev od sebe odvaliti, kar se jim pa ne bode posrečilo; javnost dobro ve, kje ima iskati pro-vzročitelje cele gonje. Povemo tudi, da je nemški »Apotheker Bergmann» od vseh prizadetih edini zahteval odškodnino za namazana vrata v znesku 20 kron. Brezobzirnost od one strani, brezobzirnost od naše, to bodi deviza, po kateri se ravnaj vsak! — Vsako obrekovanje, vsaka obdol-žitev in žalitev mora pred sodišče! Čujemo, da se je gradiva v tej smeri proti našim nasprotnikom že precej nabralo. Izgubljen čas bi bil baviti se slednjič še z našim Franceljnom, ker je znan v celem mestu kot nekak »Gašperl«. Pustimo mu radi tega tudi njegov »Z.«; zanima se pa zanj neki gospod in dvomimo, da ostane še v prihodnje »Der unbescholtene osterr. Staatsbiirger«! Voji jni minister o krvavih dogodkih v Ljubljani. Budapešta, 21. oktobra. V vojnem odseku avstrijske delegacije je govoril danes vojni minister Sohoa-aich o dogodkih v Ljubljani Na podlagi izpovedb državnih, mestnih in civilnih oseb je minister konstatiral, da se je na oddelek poročnika Ma-yerja metalo kamenje, vojake se je zasramovalo in jim grozilo. Po opetovanom (?), brezuspešnem pozivu, naj ne mečejo kamenja, je bil Maver primoran, potisniti množico z bajoneti nazaj. Poprej se je dal predpisani signal „Sturmu. Komando „Ladena je imelo uspeh, da »o bili ljudje potisnjeni proti mostu. Ker pa so se na-silstva ponovila, izdal se je ukaz „Schies8entf. Predenpajesledilo nadaljno povelje, počil je strel, kateremu jih je sledilo več. Nato (?) se je takoj dalo povelje nFeuer einsteilenu. Da bi bili vojaki leteli za bežeoimi, ni resnica. Ta vest je nastala pač vsled tega, ker so orožniki hiteli za bežečimi. Posamezno streljanje brez ukaza je bila gotovo napaka, toda stvar si je naravno razlagati s tem, da je vladal velikanski hrup, da skoraj (?) ni bilo razumeti ukazov, nadalje pa tudi s tem, ker so bili vojaki vsled aasramovanj in groženj (?) hudo) razburjeni. Poveljnik po obstoječih predpisih ni bil le upravičen, temuč oelo dolžan , rabiti orožje. Napaka je le bila, da se je storilo to po posameznih vojakih bres povelja. Tako si je tudi razlagati (?), da se ni izstrelila salva, t emuČ deset (?) posamnih strelov (Vojakov je bilo le 7!) To je tudi dokaa (?). da so se vojaki Čutili v nevarnosti. Minister je konstatira!, da ni letelo kamenje, te. muč tudi opeka in steklenice in da ao bili vojaki rea ranjeni (?). Imenik ranjenih je predložen. (Kako so prišli ti „ranjenei" do svojih črnih odtaskov pod nohtom, o tem bomo le govorili. Op. trr.) Notranje-oolitični položaj. Praga, 21. oktobra. Režitev ministrske krize je sa sedaj odgođena. Kriza se reši šele potem, ko se vrne cesar po zakljačerjju delegacij na Da-naj. Toliko pa je že daoes gotovo, da koalicijsko ministrstvo v sedanji sestavi ne more več dolgo obstati. Iskati bo treba novo formacijo z isto-časno zagotovitvijo trdne parlamentarne večine s natančno določenim programom. Dunaj, 21. oktobra. Zaupniki nemških strank konferirajo neprestano a svojimi ministri. Razpravljalo se je o dogodkih na Češkem, Kranjskem in na Spod Štajerskem. Sklenilo se ni ničesar definitivnoga. — Posl. Chiari je mnenja, da položaj ni nevaren. 0 celokupni demisiji ministrstva m govora. Vladar je baje dal ministrskemu predsedniku v zadnji avdijenoi popolno prostost in čas, da se s strankami pogaja. Hrvatje v ogrski delegaciji. Bud ape št a, 21. oktobra Ogrska delegacija je razpravljala danes o proračunu vojne mornarice. Delegat V i n-ković se je pritoževal, da hrvaški in srbski element ni zadostno zastopan med Častniki mornarice, ko je vendar večina moštva Hrvatov in Srbov. V tem tiči protislovanska tendenca Delegat Tuškan je izjavil, da dela monarhija proti lastnim interesom, ako oariva hrvaški element od mornarske službe, kjer se brez Hrvatov ne da ničesar desači. — Delegat dr. Babic G-jalski je rekel, daje madžarski klio po morju smeŠnost, ker Madžari sploh nimajo morja. Celo Jadransko morje je hrvaško in Hrvatje ne bodo nikdar pripustili, da bi se Madžari polastili morja. — Delegat Ugron je skušal dokazovati, daje Jadransko morje madžarsko, ker je pod oblastjo ogrskih kraljev. Hrvaški delegatje so hrupno ugovarjali. Homatije na Balkanu. Kaj je obljubil car Aleksander Srbom? B e 1 g r a d , 21. oktobra. Pa&iv odide v Petrograd, da opozori carja Nikolaja na obljubo njegovega otV ta, ki je izjavil, da ne bo nikdar dovolil, da bi Avstrija anektirala Bo-sno. Srbske vojne priprave. Milan, 21. oktobra. »Corriere della Sera« je prinesel razgovor z visokim srbskim štabnim častnikom. Na vprašanje, ali je generalni štab pripravljen na slučaj, da bi Avstrija, neprestano izzivana, hipoma za-povedala svojim četam, da se pošta vijo pred Belgrad, ali da zavzenin mesto, je častuik odgovoril, da na kaj takega pač ni misliti. Vojno bo vsekakor izzvala Srbija, toda vojska ne bo provzročila tak odpor, ki bi mogel opravičiti porušenjc srbske prestolnice. Srbija sicer nima notranjih utrdb, toda to še ni dokaz, da bi ostala Plevna brez naslednice. Belgrad je Izločen iz srbskega obrambnega načrta, ker sovražnik, ki bi pa za vzel, bi le podžigal srbsko odpornost. Avstrijska železnica v Sandžaku. Carigrad, 21. oktobra. Inženirji, ki delajo na trasi nove Železnice, so dobili ukaz, naj se vrnejo v Carigrad. Turška vlada je namreč sklenila, da ne dovoli gradnje želez niče, dokler Evropa ne reši vprašanja glede aneksije Bosne in Herce govine. Protiavstrijsfce demonstracije v Črni gori. Cetinje, 21. oktobra „Glas Crnogorca" zanika vest, da je šel knez Nikola v Bar, da se opraviči avstroogrškemu konzulatu zaradi de-monstraoij. Stvar je bila sledeča: Ko so se pojavile ob črnogorskih obalih avstrijske vojne ladje, zavrela je v narodu kri ter je dal duška svojemu ogorčenju ter izrazil to ogorčenje nad avstrijskim konzulatom. Da se preprečijo večji nemiri, je odšel knei Mirko v Bar, da pomiri narod. K prinon je prišel v vilo avstrijski konzul ter obžaloval dogodek. Pruski prestolni govor o dogodkih no Balkana Bero lin, 81. oktobra. V pre-stolnem govoru, s katerim se je otvo-ril včeraj pruski deželni zbor. pravi cesar Viljem glede Balkana: Zadnje čase so se zgodile v bližnjem Ori jen ta stvari, ki so obrnile nase pozornost Evrope. Dasi amo tam politično interesov ani kot druge velesile, vendar zahtevajo dogodki rasne pozornosti. Nemčija se bo v verni složnosti s svojimi zavezniki zavzela za mirno i* pravično režite v sedanjih težav.11 Proti mobilizaciji v Srbili la Ceni gori Dunaj, 81. oktobra. Vlada izda prepoved sa izvoz orožja, konj, streljiva in drugega vojnega materijala is Avstrije in Ogrske. Tuđi se tak vojni materijal ne bo smel prevažati skozi Avstro Ogrsko. Izjave srbskega vojnega ministra, Dunaj, 21. oktobra. Neki avstrijski diplomat ve pripovedovati, kak govor je imel srbski vojni minister v skupščini, ko je predlagal 16 milijonov v vojne svThe. Minister je baje rekel v svojem utemeljevanju, da srbska armada nikakor ni neznatna. Avstro Ogrska more postaviti na bojišče proti Srbiji kvečjemu 300 000 mož, doČim ima Srbija 250.000 vojakov. Razun tega se sestavi rezerva iz prebivalstva, ki je sposobna za orožje. Ta rezerva bi se koncentrirala na severni meji Stbije ter bi na eni strani razbremenjevala glavno srbsko armado v njenih operacijah, na drugi strani pa vznemirjala sovražnika na Hrvaškem. Najvažnejši faktor pa bi bila vstaja prebivalstva v Bosni in Hercegovini. *je davno pripravljeno revo-luoijsko gibanje v teh dveh deželah bi smelo izbruhniti šele tedaj, ko bi srbska armada prišla na Drino ter bi prišli na pomoč tudi Srbi iz Turčije. V vilajetu Kosovo, v sandžaku Novi pazar in v Albaniji je v tem oziru vse pripravljeno. Vstala v sandžaku Novi pazar. Kotor, 21. oktobra. V Crni gori se je sestavilo več čet, ki čakajo, da zapusti avstrijsko vojaštvo Sandžak, nakar gredo skupno s srbskimi četami, ki se zbirajo pri Uvou, delat vstajo v Sandžak. Pogajanja med Bolgarijo In Srbijo Carigrad, 21. oksobra. Bolgarski državnik Dimitrov je kon-feriral v imenu kralja Ferdinanda z velikim vezirjem, na kakšni podlagi bi bilo mogoče doseči bolgarsko-tur-ško vojaško konvenoijo. Sofija, 21. oktobra. Turčija je baje pripravljena, priznati Bolgariji neodvisnost z dižavnopravno omejitvijo, da se neodvisnest ne sme raz tegati na Vzhodno Ramebjo. Turčija predlaga, naj se Bolgarija in Rume lija združite le na podlagi personalne unije. Boli na bolgarski meji. Solun, 21. oktobra. Blizu Džu-mave je bil mejni spopad med BjI-gari in Tarki Ubitih je bilo 70 Bolgarov in 10 Turkov. Dnevne vesti. V Ljubljani 22. oktobra. — Zopet zaplenjeni. Snočnjo številko so n&m zopet zaplenili in sicer zaradi več kot ponižne notioe o kornem poveljniku Poti«-reku in za radi notice, v kateri smo dobosedno ponatisnili članek v Gradou nekon-iisciranega graškega lista »Arbeit-nehmertt. — Ljubljanski dogodki v delegaciji Poslanca Klofač in dr. Korošec sta v vojnem odseku av-striiske delegacije obširno razpravljala o dogodkih 20. septembra. Budi jima za to izrečena topla zahvala Vojni minister Schonaioh je v včerajšnji seji reČenega od-eka odgovarjal na pritožbe poslanca KlofaČa in Koročca Ta odgovor je absolutno nezadovoljiv in upamo vsled tega, da bodo slovenski delegatje ministra Schonaicha zavr nili kakor zasluži in iz mini strovega odgovora izvajali k o n-sekvence. Slovenski poslanci naj radikalno nastopijo in vsi do zad njega bomo na njihovi strani in poj de m o zanje v ogenj. Najprimernejši odgovor, in sicer od govor, ki ga zahteva slovenska čast, bi bil, da slovenski delegatje, kakor en mož glasujejo zo per proračun vojn]e ga ministra. Niti vinarja za vojaške namene, to bodi parola slovenskim delegatom. — »Kredit verein« »Kranjske hranilnice« je začel, kakor smo že poročali, odpovedovati kredit slovenskim trgovcem in obrtnikom. Godi se to iz p o 1 i t i č n e g a in iz narodnega nasprotstva, ne iz kupčijskih razlogov. Dokaz tega je, da je »Kre-ditverein« odpovedal kredit tudi g. Korsiki. Vsakdo ve, da je g. Korsika jako dobro situviran trgovec, obrtnik in hišni posestnik, ki lahko vsako minuto dobi denar kjer hoče. Zakaj mu je torej hranilnični »Kredit-verein« odpovedal kredit. Samo iz političnega in narodnostnega nasprotja. Ta slučaj kaj lepo osvetljuje besedičenje dr. Egra in »Kranjske hranilnice« v anonimnem letaku, osvetljuje pa tudi besede, ki jih je pisal gospod knezoskof o ljubezni ^emce^do Slovencev. V- Kreditno društvo pri Kranj-ki hr>iriliiici je 157. slovenskim frtra/rkam odpovedala kred it. Nam av! Hranilnica bojkotira Slovence, posledice, ki izhajajo iz tega, leže na roki. Radovedni smo le, kako bo c. kr. deželna vlada nastopila proti »Kranjski hranilnici«, katera bojkotu je Slovence! — Zahtevamo pojasnila. Iz Metlike se nam piše: V naši davkariji vladajo nekako čudne razmere. Odkar je prišel sem za davkarja Koče-var Jaklitsch, se v davkariji sploh ne sliši slovenske besede in nemščina ima povsod prednost. Ali se je res g. duvkar tako daleč spozabil, da je za-ukazal uradnikom v uradu samo nemško govoriti? Mogoče je vse, sicer bi pa želeli malo pojasnila. G. davkar naj se pa že spomni, da ni več v blaženem Kočevju, ampak da je že nekoliko mesecev na popolnoma slovenskih tleh in da je pri nas slovenščina na prvem mestu. Ako pa tega noče sprevideti, bodemo pa že skrbeli, da bode imel prej odhod-nico, kakor si jo sam želi. Na zdar! — GraŠki Nemci se sramujejo svojih hrastniških bratcev, kar je razvidno iz tega, da »Tagespošta« niti ne omeni v poročilu zadnje seje dež. zbora interpelacije posl. Roša, v kateri popraša namestnika po vzroku, zakaj je dobila slavna hrastniška žandarmerija nalog, pobrati letake, v katerih opisuje prejšnji hrastniški nadučitelj Tanzer razne umazanosti »Nemcev« \Viltschnigga, Wouka, Bosskarrja itd. — »Raehe fiir Laibach«. S to devizo so naskočili dne 19. septembra 1908 mariborski nemčurji »Narodni dom« in razbili 66 šip. Nastalo škodo so cenili sodnijski izvedenci na 859 K, v resnici pa je pobila razgrajajoča tolpa šip za 928 K 71 vin. Brez dvoma dobi vsak mariborskih razgrajačev od n e m š k e družbe »Erste Wiener-Spiegelglas-Versiebe-rungs-Gesellschaft« na Dunaju pohvalno pismo za uslugo, izkazano ji s tem, da je pripomogel oškodovati nemško zavarovalnico za 928 K 71 vin., kateri znesek je n e m š k a družba izplačala lastnici »Narodnega doma« kot odškodnino na zavarovalnini za pobite šipe. — Praga In Ljubljana. Kakor je razvi deti iz poročila v listih, metalo se je o priliki zadnjih demonstracij v Pragi kamenje na vojaštvo. Da, na nekega polkovnika Je priletelo HkalO, ki ga je zadelo na vrata Častniki so na to pač z golimi sabljami skočili proti oknu. iz katerega je navidezno priletel > likalo — toda steljalo vojaštvo ni. — Prispevek k nemški kulturi« „Leipziger Neneste Naohrichten" imajo v svoji izdaji a dne 4 t. m. to le pesem, naslovljeno „Giiter Rat in hoohster Not u : „Knotig, sohlotig, riii' und frech Ist der nationale Tschech' Frecher nooh um eiiTge Grad Ist der lanslge Kroat; Doeh *m f echsten — notabene! — Ist in Laibach der Slo vene; Was der Erdball trflgt an Kaoten, Alle bat or uberboten, So eln Ranbbeta, solcb gemeines, Olbt es ausser ibm wobl ketnes. Wtist du, Deutscher, was ich meine ? Han dem Frechdachs docb mol eloel1 Tako pišejo ne morda zakotni nemški listi, marveč resni, veleugledni, kakor so n pr. »Leipziger Neneste Nach ricbten". Sedaj pa naj čitatelji primerjajo s temi izbruhi nemške bes-nohti pisavo slovenskih listov ter pre sodijo, kje, na kateri strani je kultura! — Novomeške domonstracije Okrožna sodnrja v Novem mestu vabi na dan 22 t. m. ob 3. popoldan ju rista O. Jeruoa, ključavničarja Pri stoua in časnikarja Laknerja s slede Čim pozivom: „Da se zaslišijo o ob dolžitvi o kr. državnega pravdoištva kakor obtožitelja zavoljo hudodelstva § 98 k z , pozivate se na dan 22. okt. 1908 popoldne ob 3 pred to sodnijo V sobo št. 31. C kr okrožna sodnija v Rudolfovem odd. HI, dne 20 okt 1908 Podpis nečitljiv." Nebroj prič je že bilo zaslišanih ter se še zaslišujejo. — ltRusskoje Slovo" plie: ia- CTb OTPADA KOPHOeJLMVb rrtl'AeMflPHHh yui.iA n:n, .'Iii6fiit'h 3a rpannru Ha eCK;uPeHHO\ii> fipoHeHOoirb CdaBa. /JpyraH »lacrb oTP>ua ocTajacb bt> JI mojih h1> ao CHflria . . . — Iz srednješolske službe. Na I. in II. dižaviii gimnaziji v L ub ljani bo poučeval v šolskem 1 1908/9 francoščino prof gos p. Friderik Ju vančiČ, laščino g dr. M h. Opeka, na nemški gimnaziji v Ljubljani pa italijanščino prof. Alf Eisenberg. — Iz sodne 8 ntbo Avskultaut Alojzij K brli oh je imenovan za sodnega pristava v Črnomlju. Iz politične službe Narnest niški svetnik v Trstu Al. Fabiani je dobil naslov in značaj dvornega svetnika. — Iz šolsko službe Učitelj Frane Rigler je premeščen is Loškega potoka v HotiČ. Na njegovo mesto pa pride absolvirana učiteljska kandjdatinja gdč. Marija Einspiler. „Pclitićno ln izobraževalno društvo za dvorski okraf v Izubijam" otvori oiklus svojih predavanj a javnim predavanjem g. odvetnika dr. Antona Sviglja o „Naših državljanskih dolžnostih in pravicah (Državna ustava)" v soboto, dne 31. t. m. ob pol 9. zvečer v restavraciji »Narodnega doma" v Ljubljani. Predavanja, ki bo vseka- kor poljudno, poučno in zanimivo, naj se udeleži obilo občinstva. Mfe#0 flN so včeraj končno vendar le dobili v kazini. Nastalo hladnejše vreme je kasino le do tega prisililo, čeprav so ae prej rotili, da tega dokaza slovenskega „barbarizma" ne spravijo s sveta nikdar. „Društvene godbe ljubljanske" Občni zbor se vrši — kakor je že objavljeno — vnovič jutri, v pe tek, ob 8 zvečer v hotelu „Ilirija." — Ker je bil zadnji občni zbor radi preslabe udeležbe nesklepčen, prosijo se ČČ. Člani ponovno vljudno, da se vsaj tega občnega zbora zanesljivo in Številno udeleže, ker se morajo radi preosnove Društvene godbe v koncertni orkester razpravljati in rešiti važna vprašanja. Po številu navzočih Članov naj se spozna tudi zanimanje za to naše tako važno kulturno podjetje. Vprašanja o bodočnosti Ljubljanske droitvene godbe. Slovenska Ljubljana 1 Pred tednom dni se je vršil prvi občni zbor ljubljanske društvene godbe. Da si je pri tem Ljubljana izpostavila sama sebi žalostno spričevalo o izvrševanju gesla: Svoji k svojim ! to stoji pribito ob dejstvu nesklepčnosti občnega zbora vsled premale udeležbe. Ampak prvi narodni zagrešek se da jutri t. j. petek zvečer pred drugim občnim zborom popraviti ob toliko bolj sijajni udeležbi. K temu nekoliko komentarja v pojasnilo splošni javnosti. V Ljubljani imamo sedaj dve godbi: ljubljansko društveno in vojaško. Da godba tistega polka, katerega puške so streljale na naše nedolžne žrtve, ne more nikdar več sodelovati v lokalu, kjer je le en Slovenec, še manj pa pri prireditvah narodnih društev, zato nam niti skrbeti treba ni, ker je vojaško poveljstvo samo že dovolj za to skrbelo. In to ne velja le za mesto Ljubljano, marveš za vso slovensko deželo. Preostaja nam torej ohraniti le to, kar že imamo: našo Ljublj ansko društveno godbo. 1q ne le to samo ohraniti, marveč ji ugotoviti obstoj, bodi sveta narodna dolžnost celo- slovenske Ljubljane in Če upoštevamo, da je veliko slovenski večjih krajev, ki radi pomanjkanja lastne godbe morajo reflektirati tudi na ljubljansko godbo — tudi dolžnost Slovencev izven Ljubljane. Da naše žrtve niso zastonj, o tem nam priča sijajen vrhunec dovršenosti koncertnega orkestra, ki je izšel iz prvotne navadne Društvene godbe. Da je sijaj uspehov naše godbe ob požrtvovalnosti »Glasbene Matice" in strokovnjaškem vodstvu vrlega kapelnika g Talioha postal nevarna senca za vojaško godbo, o tem nam priča naravnost fenomalno pismo, katerega sta pisala vojaški godbi pripadajoča: Do rler in kapelnik Christof očeta nekega tam izsto pivšega novega člana naše godbe in o katerem so se ukrenili potrebni koraki na pristojnem mestu. Ia končno še nekai v pojasnilo, čujemo namreč, da mnogi ne poznajo razmerja med naslovom „Društvena godba" in »Koncertni orkester". »Koncertni orkester" ni prav nič druzega nego »Ljubljanska društvena godba", ki se je kakor smo zgoraj označili, v novejšem času povzpela iz nekdanje pnprostosti do sedanjega vr huDoa. Vsekakor pa je treba to ne poznateljemV novejših preosnov nejasno razmerje dosledno urediti; tudi to bodi namen jutrišnjega občnega zbora. Ta bo imel odločiti: 1. Ali ostane dosedanje ime inprav no ter upravno razmerje; ali se spoji društvo popolnoma z »Glasbeno Matico"; ali pa se najde modus le bbžjega stika med obema društvoma. To kolikor je nam že v tem ozira ofioijalno znanega. Preostaja pa še mnogo drugih vpra -aoj rešiti. Tako na pr kako v bodoče glede godbe odpomoči našim bratom na deželi, ki so doslej naročali vojaško godbo celo izven gar nizije ijubljauske. Ali bi ne kazalo vsaj za predpustno sezono našo godbo ojačiti, z oz rom na potrebo dežele? Ali bi ne bilo umestno, da se v to svrho tudi Slovenci izven Ljubljane zanimajo za to vprašanje, pred vsem kot podporni člani ljubljanski godbi? I a končno, ali bi ne bilo umestno, da bi se našel kak primeren modus, da bi bila Ljubljana tudi godbena Matica za oelo Kranjsko, kjar bi se naobraževal bodoči naraščaj za večje kraje cele dežele? Slovenska Ljubliaua! Še enkrat: Tvoja sveta dolžnost je rešiti ta in tu neiz-ražena vprašanja z večjo vnemo in podporo in tako ugc toviti bodočnost naše Društvene godbe. Slike narodnih žrtev In mrtvaškega Sprovoda na stekla je dal napraviti trgovec s papiriem gospod Jernej Bahoveo na Marijinem trga. Slike predstavljajo: Adamiča in Lundra, ležeča na mrtvaškem odru; mrtvaški sprevod na Dunajski cesti; zastavonoše sokolstva v sprevoda, mrtvaški vos ■ mrtvim truplom Iv. Adamiča in mrtvaški vos s mrtvim truplom R Lundra na Sv. Petra cesti. Slike so posebno primerne kot okras pisalne mize. Vsaka posamezna slika stane 1 K 80 vin. Priporočamo slovenskemu občinstva, naj si v trajen spomin septemberskih dogodkov omisli te slike. Velikodušni dar. Gosp. Franc Petrič (Marije Terezija cesta) je poslal »Glasbeni Matici" znesek 20 kron v pokritje znanega deficita iz 1. 1906 Kakor čujemo, bo pokritje tega deficita s tekočim mesecem že urejeno. Nova pošta v Ljubljani. Na Miklošičevi cesti se ustanovi nov poštni urad Črnogorci bite pod zastavo. V Ljubljani živeči črnogorski delavci in zidarji hite najbrže vsled posebnega poziva v svojo domovino. Velikanski potar. Piše se nam 21. t. m.: »V Suhorju pri Košani razsaja danes strašen požar. Pogorelo je že do 5 zvečer 18 hiš in gospodarskih poslopij. Gasiti ni mogoče, ker ni niti škafa vode. Ogenj podpihuje velika burja, ki že par dni piha. Gori na več krajih. Zavladalo bo velikansko uboštvo, ker so zgoreli vsi pridelki in obleka — zima je pa tu. Pomagajte nesrečnežem!*1 Magistrat V Celju je na včerajšnjem semnju delal pri sejmarjih natančno razliko po — narodnosti. Slovenskim čevljarjem so odkazali itante na kraju, kamor nihče ne pride, dočim so bili nemški čevljarji nameščeni na prometni GraŠki oesti. Tatvini. Danes ponoči je dosedaj še neznan tat s ponarejenim ključem odprl gostilniško barako na dolenjskem kolodvoru in odnesel gostilničarju Antonu Vidru 60 K denarja, niklasto uro z verižico, vredno 10 K, zlato moško verižico z obeskom, vredno 60 K in 4 zlate prstane, vredne 42 K. Pred nakupom se svari. — Mesarskemu pomočniku Franc Peru je bilo pred 14 dnevi iz odklenjenega stanovanja ukradenih 12 K denarja. Storilec je znan. Kanarčka je ujel delavec v predilnici Ivan Kramar. Lastnik ga dobi pri njem nazaj v Kolodvorskih ulicah št. 37. Izgubljeno in najdeno. G. Marija Staretova ie izgubila zelen plet. — Neka dama je izgubila denarnico z manjšo vsoto denarja. — G. Viktor Sedej je izgubil zlato iglo. — Posest-nica g. Ivana Starinova je izgubila prost bankovec za 100 K. — Izvošček Fran Oblak je izgubil dve vozni odeji. — Stražnik Anton Kotnik je našel ročno žensko torbico. — Stotnik gosp. pl. Jožef Schrev je našel denarnico z manjšo svoto denarja. — Mehaniški vajenec Jožef Gore je izgubil bankovec za 10 K. Telefonska in brzojavno poročilu Prepoved prevoza in izvoza streljiva in orožja. Dur s), 22 oktobra. Uradna »W. ZeitULg" priobčuje danes naredbo finančnega ministrstva, s katero se prepoveduje prevoz in izvoz vsakojakega orožja in streljiva v Srbijo in Črno-g o r o. Prepoveduje se tudi izvoz golobov v Srbijo in Črno-goro, ki bi lahko služili v vojne svrhe. Koalicija proti Čehom in Sloven CO r>. Dunaj 22. oktobra. Med tako-zvanimi nemškimi svobodomisleoi in krščanskimi socijalci skušajo napraviti alijanoo, katere namen bi bil varovati posestno stanje nemških strank v kabinetu Alijanca bi naj bila v prvi vrsti naperjena proti čehom in Slovencem. Zasedanje državnega zbora. Dnnafi 22. oktobra. Iz Pešte poročajo, da namerava vlada pospešiti dela v delegacijah, da bi tem hitreje lahko sklicala državni zbor, ker pričakuje, da se bo politični položaj najložje razbistril. Konec delegacijskega zasedanja. Budimpešta 22. oktobra. Delegacije bodo končale svoje delo prav gotovo do konca t. m., na kar ae takoj skliče avstrijski državni zbor. ,,Ne vem kje je Belgrad, še manj da se tam nahaja kraljev konak." Budimpešta, 22 oktobra. Pristni madžarski poslanec Al ader B u r g y i a 1, ki se je preje pisal Berger, je imel z ministrom zunanjih del bar. Aehren tnalom v klubu neodvisne stranke ta le razgovor: Poslanec: Neki Času kar mi je ponudil stavo, da mi bo tekom treh let pisal raz-glednioo naravnost is kraljevega konaka iz Belgrada. Jaz sem to stavo sprejel. Ezsoelenoa, sli bom dobil to stavo?" Aehrenthal: »Me vem, kje leži Belgrad, še manj pa, da se tam nahaja kak kraljev konak u Hrvaški ban v Peiti. Budimpešta 21. oktobra. Danes je prispel sem hrvaški ban baron Ban oh. Dopoldne je imel daljšo kon-f renoo s ministskim predsednikom Wek eri ej em. Sklicanje hrvaškega sabora. Budimpešta 22. oktobra. Madžarska vlada ae je odločila, dati sklicati hrvaški sabor sredi meseca novembra. Saboru se predloži zlasti proračun za oelo leto 1906 in 1909. Dementi srbskega ministre dr. Mi-lovsnov ća. Bero lin, 22 oktobra. Napram zastopniku »Lokalanzeigerja" je srbski minister zunanjih del dr. Milovanovic najodločneje dementiral vest, da bi med kraljem Petrom in prestolonaslednikom G j o r g j e m obstojalo kakršnokoli nesoglasje v politiki ali v zasebnem življ en j n. Delegacije. Budimpešta, 22. oktobra. Delegacija je danes sprejela po obširni debati proračun vojne mornarice. Med drugimi so govorili k predmetu poveljnik vojne mornarice Montecuo-coii, £xner in S oh uh m eier. Popoldne ima sejo odsek ra zunanja dela, ki bo razpravljal o aneksiji Bosne. Turčija in evropska konferenca. Carigrad 22. okt Med ministrskim svetom je prišel v dvorano angleški poslanik in je imel daljšo konferenco z velikim vezirjem. Ministrski svet še ni nič de fini ti v nega sklenil glede udeležbe Turčije na evropskem kongresu. Carigrad 22. okt. Za turškega pooblaščenca na nameravani evropski konferenci bo imenovan minister zunanjih del Tevfik paša. Slovanski polki ne bodo ali v vojno! Budimpešta, 22 oktobra. Minister zunanjih del baron Aehrenthal se je v klubu neodvisne stranke izrazil , da bo Avstro- Ogrska odpoklicala z južne meje vse polke, ki jih v pretežni veČini tvorijo narodnosti (Slovani in Romuni) ter jih dislocirala po notranjosti monarhije. Na južno mejo se pošljejo madžarski in nemški polki. Srbske čete ne bedo prekoračile bosanske meje! Budimpešta, 22. oktotobra. Sek-oijski načelnik v ministrstvu zunanjih del grof Esterhazv je v klubu neodvisne etranke izjavil, daje popolnoma izključeno, da bi mogle srbske vstaške čete prekoračiti bosansko mejo, ker je Avsfc. Ogrska na mejah tako oborožena, da lahko prepreči vsak tak poskus. Obsojeni demonstranti v Belgpadu. Belgrad 22. oktobra. Mestna uprava belgradska je kaznovala vsakega, ki je bil pri zadnjih demonstracijah ar eto van radi razbijanja tabel avstro-ogrsk h podanikov z zaporom po 10 dni. Mladotur&ko odposlanstvo v Bel-gradu Belgrad 22. oktobra Danes so se pripeljali semkaj z orientskim ekspresnim vlakom odposlanci mlado-turškega komiteja iz Carigrada. Ta so jih sprejeli z velikimi Častmi. Spremembe v ruski diplomaciji. Petrograd 22. oktobra. Baski poslanik na Dunaju knez TJ rus o v je d emisij o nir a J. Car njegove demisije še ni sprejel, ker Čaka na po-vratek ministra Izvoljskega, kise vrne v Petrograd 29. t. m. Viada je poklioala grofa Witteja iz Švice. Witte bo najbrže naslednik kneza Uru sova na Dunaju. Tudi padec ministra Izvolskega je toliko kakor gotov. Izvoljski se je carju zameril, ker je izjavil, da Bu sija ne bo smatrala aneksije Bosne kot oasus belli, v kar ni imel prav nobenega pooblastila. Njegov naslednik bo bivši posianik v Belgradu Čari k o v. Avstrija se umakne iz Sandžaka, ako poneha bojkot. Carigrad, 22. oktobra. Minister baron Aehrenthal je po poslaniku Pallavioiniju sporočil visoki porti, da se avstro-ogrska vojska umakne iz Sandžaka Novi pazar šele takrat, ko bo popolnoma ponehalo bojkot ;o gi banje v Turčiji proti avstrijskemu blagu. Turčija kupuje konje. Frsnkobrod|22 oktobra. »Frankfurter Zeitung" javlja is Carigrada, da je Turčija nakupila na Buskem 2500 konj za artilerijo, 1500 konj pa na Ogrskem za svojo konjenioo. Sporazum med Turčijo in Avstro-Ogrsko ? Berolln, 22 oktobra. »Vossisohe Zeitungu javlja iz Carigrada, da se je med Turčijo in Avstro • Ogrsko doseglo popolno 8p o razumljen je glede aneksije Bosne in Heroegovine in glede umaknitve avstrijske vojake is aandžika Novi pazar. S tem sporazumom misli Avstro Ogrska preprečiti evropsko konferenco. m 1 Trubarjev spomenik! Darila. 18. izkaz sa spomenik In žrtve 20. septembra 1908. Dne 20. oktobra 190& došli so podpisanemu blagajniku nZdruženega narodnega odbora" sledeči prispevki: Fran Papler iz Borovnice po gospici Medicevi iz Št. Petra povodom sestanka nekdanjih borovniških prstajenaeeloikov v veseli družbi za bedne rodbine zaprtih nabranih 33 10 K, Josip Klemenčie iz Kamnika za spomenik in žrtve (»udi uboge rodbine zaprtih) 30 K> Fran Jurca, veleposestnik v Postojni v podporo nesrečnim ljubljanskim žrtvam 25 K, Milka dr Kunejeva iz Št Petra pod Sv. Gorami nabrala ob trgatvi v vinogradu dr. Jankoviča na Gorjanah pri Kozjem za narodne žrtve 15 K. Amalija Vrečko iz Sv. Ju rja ob južni železnici nabrala v domači gostilni 2-60 K, Ra-divoj Celešnik nabral v veseli družbi na sejmu v narodni gostilni M. Maverja v Kranju za ljubljanske žrtve 2 K, Štefan Klan, posestnik v Ljubljani, Hrenove ul. Atev. 3 za spomenik in žrtve (tudi bedne rodbine zaprtih) 35 K, Ana Jelinkova, v Nviuburku na Češkem nabrala m »hI ta-mošnj mi narodnimi damami za ljubljanske žrtve in po svoji nečakinji Berti dr. Hribarjevi izročila odboru 80 K, Frautišek Pnlounek iz Prage nabral med gt-sti v restavraciji u B6ežačua, Praga VII. Belcre-diho tHda za ljubljanske žrtve 15 K, Fr Cirman, mesar, gostilničar in posestnik v Št. Vidu št. 17 nad Ljubljano za spomenik in žrtve 40 K, kranjski vojaški veteranski kor v Ljubljani za spomenik in ranjence 200 K. Skupaj 477*70 K. Posebno srčna zahvala pa bodi izročena tako zavedni Ani Jeiinkovi in plemenitim češkim narodnim damam nvmburškim, kakor tudi Františku Palouneku in češkim gostom praške restavracije .u Rezaču*, ki so dejansko pokazali, da sočustvujejo t teh težkih časih z zatiranim slovenskim narodom. Živelajleško-slovenska vzajemnost! V Ljubljani, dne 21. okt 1908. Dr. Alojzij Kokalj s. r. blagajnik Za nervozne in slabotne bolnike ki težko prenašajo kavo, ni boljše jutranje pijače nego .KUFEKE", zakuhan na mleku. 3802 m trdeče Vse življenje odvisi od želodca in vendar toliko ljudi ne ve, da jih samo zatOj ker obračajo premalo pozornosti želodcu, boli glava, imajo gorečico, slabo odvajanje, slabo prebavljanje. pomanjkanje slasti itd. Vsem takim neprili-kam se lahko odpomore v najkrajšem času, ako samo kratek čas rabimo mnogo let preizkušene Bradyjeve želodčne kapljice. Bradvjeve želodčna kapljice mogočno zbujajo prebavila, pospešujejo slast, zabranjujejo prehudo tvoritev želodčne kisline, gorečico in škodljivo vretje in so priznano izborno sredstvo. 3799—1 Izdelujejo se samo v lekarni ,,Prl kralju Ogrskem", Dunaj I, Fleischmarkt 1/426, kjer je 6 steklenic za 5 K in 3 dvojne steklenice za K 450 franko brez vseh drugih stroškov. — Vsaka steklenica mora imeti podpis €%JK33fc* fleteorolositno poročile, >i |^I g|y j ^ (Boaendorfer) 00 00M Kopi OO tudi rabljeno moško kolo na Marijo Tereilje ooott stev. 26. Dobro ohranjeno s prostim tekom se cen6 proda zaradi bolezni. 3790 2 Ve5 pri hiš. gospodarju na Res- ljoil oooti Mom 24._ Novost. Jsjčasti karambol-blljard se prav ceno proda. Poisve se pri I S. Kolodvorske ulice It. 22, III. nadstr, leve stopnioe. 3775—2 vvurv kolo 11 za penzioniste zelo pripravna, v prekrasni legi, so proda za lastno oeno. Naslov: Schwarzmeier, £t Pavel pri Celju v Savinaki dolini. Imenitno 3784-2 kiselico z lepim posestvom vred (gostilna), proda za 2, 000 K posestnikOran-čuik, pošta Gustan j na Koroškem. 10-15 \mm\\\ sprejme takoj za zimski čas proti dobremu plačilu za kamenolom (granit) pri Beljaku 8780—2 Dom. Merluzzi v Beljaku. ffajlapsi zo triovine pisarne IM. «0 dobifO v hiši hotela ,prl Malica* naspro glavne pošte. 3796 1 Poizve se v pisarni Degbenobl* M.] lokali IlČe so za fako| za lesno industrijo slovanskega jezika zmožen, spreten, trezen in pošten obratni Služba stalna. Vse drugo po dogovoru. Ponudbe naj se blagovolijo poslati na uprav. „Slov. Naroda" pod „Obratni vodja4 3774 3 Št. 33.542. 3797 1 Razglas. Za mestno občino ljubljansko določeni pasji kontumac se z današnjim dnevom razveljavlja. ^testni magistrat ljubljanski, one 19. oktobra 1908. Št. 33.619. 3798-1 UstasoTe za mestne uboge. Pri mestn m magistratu je podeliti cesar Franc Jote love lnbilej- ske ustanove za mestne uboge, in sicer 2 po 50 K, 10 pa po 40 K. Te ustanove so namenjene onim mestnim ubogim, ki ne dobivajo redne podpore iz ubožnega zaklada in jih je izplačati dne 2. decambra Prošnje za podebtev teb ustanov je vložiti tuuradno do 20. novembra t. I. cestni magistrat ljubljanski, dne 19 oktobra 1908. Karel Pollak tovarnar, Ljubljana 'porota »o|e ±. transmisijske Gonilne) jermene posebnega strojenja. 3792—2 Dalje jermenčke za zaveza vanje in drugo enako vrstno jer men je Jlutorizirana pl^na s©la i> ducroni i^etela „pri Wl«lieti". Usojam se Vašemu blagorodju javljati, da sem zopet otvoril svojo plesno šolo in da se prične specialni tečaj za gospode in gospodične boljše ttovtukt druibt u pet«H, dne 23. oktobra 1908 in da se bo potem vršii vsak ponedelfek tat patak ob osmih ivecer. pripravlja se tečaj za otroke. Preprosta in elegantna metoda, uvajanja v moderne plesove; francoske in ameriške novosti IT. ■I.*-;; mVlm I Francoska četvorka, plesana a finimi originalnimi /OSieOHJl CMC! koreograflcnlml koraki. Dajem posebne ure vsak čas dneva v svoji dvorani, ali pa tudi v privatnih hišah in družbah. Informacije in vpisovanje vsak dan od 11.—12. dopoldne ter od 2.-4. popoldne v hotelu „prl Maliču" L nadstr. vrata št. 3. Z vsem spoštovanjem 3788—2 O-1-u.llo ^Corterra,- avtorizirani plesni učitelj. Sprejme 00 nodmlinnr za valjčni mlin. Nastop L novem brOa Mesečna plača po dogovora. Naslov: Anton Polonc, Bodečo pri Zidanom mostu« 3-03-g V nojem dalom za takoj lepo prostorna klet ▼ Spod. Šiški. Bavnotam razprodajam različen Inventar in blago kakor sode, kadi, rakijo, slivovko brlnjovoe itd. 3755—3 Karel Heglič lastnik rvrdke Lavrenćić & Domieelj, Dunalska cesta St 32. Paulus-briketi najboljša kurilna moč, 8000 kalorij, ravnokar došli. Pfemortsovi, orebovnik itd. 5000 kalorij, brez kamenja in prahu, po znižani ceni, na oele vagone direktno, pod premogo-kopno oeno, priporoča 3787—2 glavna zaloga premoga j. Paulin v Ijubljani, Howa ulica Atev, 20. Abiturijent išče primerne službo v kaki pisarni. Ponudbe pod fy1887M na uprav. -Slov Naroda". 378i~2 surovo m Pravo maslo kg. po 2 70 K se dobi pri I. šišenski mlekarni v Spodnji Stoki, Kolodvorska ulica it 159. 3652 5 Zenitna ponudilo. BO letni uradnik v neposredni bližini Trsta, z letno plačo nad 2500 K in pravioo do penzije, se želi radi pomanjkanja znanja seznaniti v svrbo ženitve s poštenim slovenskim dekletom z doto ali brez dote. Le resne ponudbe s sliko ali brez nje je poslati na naslov „Nad*", Trst« poste centralo. 3740 3 Išeem ompanjona zo takoj. Mora biti mlada moč ter po« poln orna izurjen v Špecerijski trgovini Več pove Elija Prcdovič, Ambrožev trg 61 7. 3660-4 Odvetniška pisarna 9r. J. Jmcica in dr. jM. pretnerja v Trstu, Via Nuova st. 13 — sprejme izvežbanega ■ koncipijenta ki ima vsaj nekoliko odvetniške prakse Nastop: 1. decembra t. 1. ali pozneje. Plača po pogodbi Konci pij enti , ki poznajo italijanščino, imajo prednost. 3753—3 Kranjske klobase male vrste komad po 20 vinarjev velike „ B „ 40 „ ter lepo svežo slanino (Speh) priporoča tvrdka 37.,8—3- ji. jflnžič v Zjubljani. ■ar Trgovci dobe popust! Vse zastonj! 2 Iščite vedno povsod cenejše, ali najcenejše in najboljše knpite le samo v konfekcijski 8 trgovini § o »Ansieihein skladiftu obleh" O. Beroatovid ? LIUMjUDl, HeStOl In JlCT. 5. s St 345/pr. 3800- Razpis služb. Pri mestni občini ljubljanski je popolniti po eno mesto stražniškega vodje, nadstražnika In jtolnesn jtrožniKn. Prejemki so sledeči in sicer: za strežniškega vodjo: 1500 K temeljne plače in 800 K dejalnostn« doklade; za nadstražnika: 1100 K temeljne plače in 220 K dejalnostne doklade; za stalnega stražnika 1000 K temelju? plače in 200 K dejalnostne doklade. Poleg tega je z vsako službo zvezana pravica do dveh petletnic v znesku 10% temeljne plače. Nadalje je z vsakim mestom združena pravioa do službene oprave in do napredovanja po določilih organizatoruega statuta za mestno straio ter do pokojnine. Prošnje je naslavljati na občinski svet ljubi lanski, vlagati pa pri predsedstvu mestnega magistrata najkasneje do 1. novembra teko* ćegs leto. Prednost imajo prosilci, ki že služijo pri mestni občini na provizorne stražnike. Mestni magistrat ljubljanski. dne 20. oktobra 1908. SS MMMvM KM Podružnico o Celovca. aacO av* 2a«>aa« **«»€». Podružnico o spllera. "J"" a.**viwa«n'* aV& a*i««0>«*ss>»«»at>o% Stritarjevo nlioo stev. S. eprejema vloge* ms* knji&ioa* in na takoAi vsm6im ter jih obrestuje od dna vloga po lLoi 4 Kupnja in prodaja vtodnontno papirja vnoh vrnt po kulantnnm hwsu Izdajatelj in odgovorni urednik Bas t o Puitoil imiek. Lastnina in tisk »Narodna tiskarne«. 391623 2