Posmlna plačana v • gotcvint
JUTRA!
Maribor, torek 17. julija 1928
ni kov vsak dan ob 16. uri
.-v Ljubljani St 11.400
ti lO Din, dostavljen na dompaUfi-Din
Uredništvo in uprava: Maribor, Aleksandrova cesta št. 13
Oglasi po tarKu
Oglaao sptejoma tudi oglasni odctetek .Jutra- v Ljobtjani, °"x .-lMjUtf
Uradn.440
Atentator
Leto II.
izhaja razun nedelje in j
Račun pri poštnem ček. zav.-v Ljubljani št Velja mesečno, prejeman v upravi ali |—
Zasedanje o!
itine
PROTEST PROTI ZLOČINU V NARODNI SKUPŠČINI NA PRITISK OPOZICIJE. — PROSPEH ZDRAVSTVENIH ZAVODOV POD "OBLASTNO UPRAVO. — NADZOROVANJE OBČIN. — UGODNA POROČILA RAZNIH ODDELKOV OBLASTNEGA URADA.,
M a r i b o r, 17. julija.
Po otvoritvi današnje seje oblastne skupščine, ki je bila sklicana za 10. dopoldne, je predsednik naznanil, da je odstopil poslanec N e u d a u e r (ki je imel znano afero kot funkcijonar posojilnice v Radgoni) ter da pride na njegovo mesto kot poslanec Anton Slavič.
Nato je prebral predlog obsodbe zločina v skupščini in obžalovanje mrtvih in ranjenih žrtev. Po čitanju je vstal poslanec KDK dr. O d i č, da govori o tem. ker je vložil predlog in mu je predsednik obljubil besedo. — Pfgtfsgdnik: »Nimate besede!« — Dr. Odič: »S častno besedo ste mi jo obljubili!« — Predsednik: »Pozneje lahko govorite, ko pride Vaš predlog na vrsto!« — Dr. Odič: »Sedaj se o tem govori in sedaj hočem govoriti, kakor ste mi obljubili. Če morete, recite s častno besedo, da mi niste dali prej častne besede, pa ne bom govoril.« — Predsednik je zopet zatrjeval, da je bil mišljen samo govor ob čitanju predloga in tudi posl. G r č a r j u, ki se je javil k poslovniku, ni dal besede.
Prebrana izjava predsedstva je bila sprejeta, nato pa izvršena zaobljuba novega poslanca S 1 a v i č a. Na tajniško mesto mesto Neudauerja je večina določila posl. Fr. P i r n a t a.
V predsedniškem poročilu se navaja, da je odbor posvetil glavno skrb organizaciji oblastnega urada in izvrševanju proračuna, da se bodo krediti uporabili za sprejeta dela in potrebe.
Občinski oddelek
oblastnega urada je tako daleč s svojim delom, da so od .zadnje seje 26. marca odobreni vsi občinski proračuni razen 17 od 740. Od neodobrenih proračunov jih je 14 iz Medžimurja, 3 pa od drugod.
Nekatere občine se branijo zakonitih Obveznosti, zlasti šolskih. Izvršilo se je tudi več pregledov občinskega gospodarstva ter ugotovilo, da so v ne katerih občinah težave radi slabega povojnega gospodarstva. Za vodstvo občinskih poslov bo oblastni odbor izdal sedaj vse potrebne vzorce in navodila. da bo vse enotno in pravilno urejeno. Vršili se bodo tudi županski tečaji in to predvsem v Prekmurju, kjer sta bila že dva.
Nadzorstvo oblasti nad občinami jako ovira neenakost v občinskih redih. Na področju mariborske oblasti so v veljavi štirje in podvzelo se bo vse potrebno, da se bivši štajerski občinski red preuredi ter razširi na vso oblast.
Zdravstveni oddelek beleži tudi velike uspehe. Zdravstvene ustanove so pod državno upravo prišle v velike težave, zlasti dolgove in nedostatke inventarja. Že krediti za leto 1927. so pomagali iz starih dolgov in od tedaj se gmotno stanie stalno zboljšuje. Letos sicer še ne bo zadoščeno vsem potrebam, za pozneje pa je dober razvoj zdravstvenih ustanov zagotovljen. Po možnosti se pomaga tudi z izrednimi krediti Tako se ie rešilo veliko in skrajno nujno vpraša-
nje roentgenama mariborski bolnici. Za 123.000 Din se je popravil in spo-polnil stari aparat tako, da je zavod oskrbljen sedaj s to velevažno napravo. Docela je opremljen tudi porodniški oddelek, število osobja se je zvišalo, pripravlja se pa nova izolirnica in kanalizacija. Bolnica dobi tudi lastno pekarno, s katero si bo prihranila po 10.000 Din na meseč. Nameravajo in izvršujejo se razne naprave tudi pri drugih bolnicah. Tako n. pr. je za celjsko porodniški oddelek že v načrtu. Okrožna zdravnika sta nameščena že dva, drugi se še nadomestijo.
Oblastni odbor si prizadeva v sporazumu z drugimi oblastmi urediti zdravljenje tako, da se ne bi več plačevalo za bolnike, ki se zdravijo po bolnicah drugih oblasti in da bi tudi oblastne bolnice ne pobirale stroškov za bolnike iz drugih oblasti. Popolni sporazum v to svrho še ni dosežen. Za pobijanje trahoma se je določilo
100.000	Din.
Zgradbe
sc izvršujejo po proračunu in kažejo zlasti cestna dela velik napredek. Od ceste Lisično—Predor je ostaneta ob koncu leta samo še 2 km. Ceste se prevzemajo v oblastno upravo in v obratu sta že dva oblastna kamnoloma: v Gornji Bistrici in pri Rog. Slatini. Radi tretjega pri Podčetrtku pa še ni vse rešeno. Posebna skrb se bo posvečala regulaciji Mure in ustanovitvi vodnih zadrug. Pesnica bo regulirana meseca avgusta, za Mežo je pa vse pripravljeno, če 4>o pomagala tudi železniška uprava, ki je zainteresirana pri tej regulaciji.
V socialni politiki
bo posvečena posebna skrb zanemarjeni mladini. To je zelo potrebno, ker je državna dečja zaščita prenehala. Pripravlja se posebna oblastna uredba. Onemoglim in oškodovancem se pomaga po možnosti.
Za to skupščinsko zasedanje je pripravljena tudi uredba o ustanovitvi skupnega izseljeniškega fonda za mariborsko in ljubljansko oblast.
Oblastna in finančna uprava
je popolnoma organizirana, težave so samo še z oblastno kontrolo ker .ie njen sedež še v Ljubljani. Od lastnih dohodkov, ki so v proračunu predvideni s 14,800.000 Di,n je v štirih mesecih prišlo v blagajno že okroglo 5 milijonov in je tako upati na proračun sko izvedbo tudi v pogledu dohodkov.
Ob koncu svojega poročila je predsednik omenil tudi vremensko katastrofo. ki je zadela 24 prekmurskih občin. Mlado drevje je toča oklestila do golih vej in stebel. Za prvo pomoč je dala oblast po pol vagona ajde in prosa, uvede se pa akcija za nabavo jesenskega semena proti zadolžnicam na 6 in ne na 20%. kakor je pri posojilih v Prekmurju običajno.
Med predlogi je bil prebran najprej naslednji, od poslancev KDK in socialistov podpisani nujni predlog;
Oblastna skupščina mariborske oblasti obsoja težki zločin, ki se je dogodil dne 20. junija 1928 v narodni
/umrl
DAVI JE ATENTATOR NA ZIKO LAZIČA PODLEGEL POŠKODBAM.
BEOGRAD, 17. julija. Atentator Ivan Momčilov je danes, ob 4> zjutraj podlegel poškodbi, ki si jo je po atentatu na načelnika varnostne službe Žiko Laziča zadal sam s strelom jv glavo. Sinoči je
dobil visoko vročino, nakar je padel y nezavest, iz katere se ni več prebudil. Njegovo truplo so prepeljali v prosekturo bolnice, kjer bo izvršena obdukcija.
Prof. Sehounek o Nobilov!
krivdi
ZA AMUNDSENOM ŠE VEDNO NOBENIH SLEDOV.
OGORČENJE PROTI NOBILU.
— VEDNO VB&JC
OSLO, 17. julija. Ruski rušilec ledu »Maligin«. je bil pozvan, naj se vrne v Argangelsk, potoma pa poizvedflje za Amundsenom-V tukajšnjih krogih vedno bolj intenzivno razpravljajo o krivdi na katastrofi »Italie«. Izjava kapetana Zappija, kako sta on in Mariano zapustila bolnega in onemoglega Malmgreena, je izzvala ogromno ogorčenje. Še večjo senzacijo pa je zbudila izjava češkega učenjaka prof. Behouneka v moskovskih »Ižvest-jih«, v kateri naglaša, da je Malmgredn že pred katastrofo »Italie« opozarjal Nobila na pretečo nevarnost, toda Nobile si ni dal nič dopovedati in je njegove nasvete osorno zavrni, čeprav je vladalo skrajno neugodno vreme, ki je onemogočalo vsako znanstveno raziskovanje, je Nobile vztrajal na tem, da »Italia« nadaljuje polet proti vetru. Šele, ko je bi-
la katastrofa neizbežna, se je začel,jokati in tekati po kabini ter iskati nasvetov spremljevalcev. Prof. Behounek je prepričan, da pade vsa odgovornost za katastrofo »Italie« na generala Nobila.
Švedska vlada bo prihodnje dni olici-jelno razpravljala o tožbi proti Nobilu in mednarodni preiskavi tragedije. Reševalna akcija stane Švedsko že dosedaj
150.000	švedskih kron, pri čemur pa niso všteta polomljena letala itd. Vlada bo razpravljala tudi o tem, ali naj zabteva od Italije povračilo tega zneska.
KINGSBAY, 17. julija. Švedsko vodno jptalo, ki je iskalo Amundsena, se je vrnilo v tukajšnjo luko. Ponoči pa ie divjal vihar, ki je letalo razbil. Norveški parnik »Mihael Dard«, ki je sodeloval pri iskanju Amundsena, se je danes-vrnil. O pogrešancu ni našel nobenega sledu.
Številne irtve vročine
PO VSEJ EVROPI JE ZAHTEVALA T ROPIČNA VROČINA ŽE ŠTEVILNE ČLOVEŠKE ŽRTVE. - NESREČE PRI KOPANJU.
poldne 40 onemoglih, ki so jih pobrali na cestah.
PRAGA, 17. julija. VItava je dosegla
PARIZ, 17- julija. Sinoči je divjala tu štiri ure nevihta, ki je po neznosni vročini prinesla nekoliko ohlajenja. Včeraj je vladala v mestu naravnost tropična vročina. V senci je bilo 38 stopinj toplote. Vročina je zahtevala v mestu 42 smrtnih slučajev. Rešilne postaje sb bile ves dan zaposlene s ponesrečenci, ki so onemogli na cestah. Nekatera industrijska podjetja so morala radi silne vročine podnevi ustaviti obratovanje. Pri kopanju v Seini je utonilo včeraj 12 oseb.
DUNAJ, 17. juiija. Tropična vročina traja dalje. Danes dopoldne je bilo v senci 36 stopinj. V bolnice so prepeljali do-
ze 27° toplote. Včeraj je neka oseba podlegla solnčarici, 36 pa so jih prepeljali v bolnico. Industrije so radi pomanjkanja vode deloma ustavile obrat.
INOMOST, 17. julija. Včeraj popoldne je bilo V' senci 40 stopinj temperature. Od 4 do 9. popoldne je sledilo neurje.
BERLIN, 17. julija Tropična vročina je zahtevala včeraj 15 človeških žrtev. Pomanjkanje vode je vedno bolj občutno. Pri kopanju je vedno več nesreč.
Ulačna kriza u zastoju
BEOGRAD, 17-. julija. Mandatar krone je danes dopoldne nadaljeval razgovore z ministrskimi kandidati, Id se mude v Beogradu, Dopoldne se je ponovno sestal z dr. Štamparjem, dr. Si-lovlčem in dr. PHverlčem. Položaj je popolnoma v zastoju in čakajo še vedno na prihod londonskega poslanika dr. Gjuriča. ki prispe najbrže danes popoldne ali pa jutri v Beograd.
Biouanni Blotitti f
MILAN, 17. julija. Davi, ob 1.35 je umrl tu v starosti 85 let senator in bivši italijanski ministrski predsednik Giovanni Giolitti.
Irska sprejela protiuojnl pakt
LONDON, 17. julija. Vlada irske republike je brez pridržka sprejela Kello-. gov protivojni pakt.
skupščini, in globoko obžaluje mrtve in ranjene žrtve tega zločina. Dogodek nima primere v zgodovini parlamentarizma in je globoko razburil ih razžalostil vse plasti našega naroda. Oskrunjen ni le naš parlament, ponižan je tudi ugled naše države v svetu. Želimo, da bi prelita kri vodila k ozdravljenju razmer, da bi izklesala pot pravici, poštenju in enakopravnosti in da bi ne poglobila nasprotstev med Slovenci, Hrvati in Srbi, pač pa
jih zapeljala na pot medsebojnega spo štovanja, ljubezni, bratstva in enako ■ sti.
Končno je dobil poslanec dr. O d / c obljubljeno besedo. Povdarjal je, da je hotela iti večina preko tega in da je v zadoščenje predlagateljev, ker so preprečili tako sramoto ter prisilili tudi večino do podobne protestne izjave •
Popoldne zborujejo odseki, skup-
Nov« počitnice na naših
osnovnih šolah
DVOMLJIV IN EDINI USPEH NAŠE SLS. - DIKTAT. _ KAKO SLS SPO
ŠTUJE PRAVICE LJUDSTVA.
/MP- -A 1 f JU J____________f	J___i • y±
Naše podeželske šole so prejele tik po sklepu šolskega' leta odlok prosvetne uprave, s kateuim se podaljšajo letošnje počitnice za en mesec tako, da se začne novo šolsko leto s prvim oktobrom ter konča s koncem julija- To je dvomljivi uspeh naše SLS tik predno je zapustila vlado. Zakaj, ako ostane ta odlok v veljavi, je s tem razbita enotnost našega šolstva, katera se je dosegla po prevratu in kateri se je že ljudstvo privadilo. Naša mladina pa se bo Zopet mučila v najhujši vročini v zatohlih šolskih sobah, pozneje pa telesno izrabljala po neuvidevnih starših pri težkem kmečkem delu. S tem sta brez dvoma močno prizadeta reden pouk in vzgoja našega mladega pokolenja ter se na široko odpirajo vrata duševni muki in telesnemu izrabljanju naše mladine.
Res je, da so bile po naših krajih v prejšnji dobi uvedene takozvane jeseniške počitnice t j. september in oktober. S to posebnostjo smo se mogli ponašati Izmed vseh slovenskih pokrajin edino le m Štajerskem, dasi se naše gospodarske prilike vsaj izdatno ne razlikujejo od gospodarskih prilik v drugih krajih. Po prevrata pa se je ta neumestna razlika odpravila ter se je šolstvo vsaj v tem 'oziru Izenačilo v vsej državi. Kmečkemu prebivalstvu jzprva sicer ni bilo po volji, kakor mu ni po volji nobena novotarija. Res je zahtevalo spočetka uvedbo starat počitnic z izgovorom, da potrebuje mladino pri kmetskem delu in za pašo. Toda oblast ni popustila, ker je uvidela korist enotnosti in škodo razcepljenja. Rač pa je uvedla razne olajšave; jesenska oproščenja posameznikov, prekinje-nje celotnega pouka za teden ali dva. Razen tega je bil po mnogih krajih uvelim nerazdeljen dopoldanski pouk tako,
, }e otrok lahko zadostil šoH in še deiu Ljudstvo je nvidevalo te umestne arije In glasovi po jesenskih počit-. so bili vedno bolj redki, dokler niso Ja leta že skoro docela utihnili. In pa pride SLS ter že udomačeno in Ijeno dobro stvar zopet prekucne sa-zato, da lahko pokaže vsaj pri šoli, ga drugje ne more, svoj velik »us-
Klerikalci se pri tem sklicujejo na želje prebivalstva. Toda ravno njihovi volilci imajo še mnogo drugih, mnogo večjih gospodarskih potreb in želj, pa jhn »mogočna« SLS kljub temu ne ustreže, ker jim ne more. Pri šoli, no, tam pa gre najlažje in najbolj poceni. Sicer vemo, da se našemu kmetu tudi pod SLS vlado ni godilo dobro, ampak še slabše nego preje. Toda tako na koncu pa — hvala Bogu — tudi še ni, da bi ga morala reševati šoloobvezna mladina. In ako bi bil že tako daleč, bi ga otroci sploh ne mogli več rešiti propasti!
Prav zanimiv je tudi način, kako je SLS uvedla to staro novotarijo. Znano je, da imajo klerikalci vedno in povsot na jeziku, da naj ljudstvo samo odločuje in ima glavno besedo vsepovsod- V prejšnji dobi so imeli res glavno besedo pr določitvi počitnic bivši krajni šolsk. svet — torej ljudstvo. Sedaj je pa prosvetna uprava pod klerikalnim režimom kratkomalo dobo počitnic diktirala. Ljudstvo, oziroma krajevni šolski odbori, nimajo nobene besede pri tem. Nihče jih ne vpraša, kakšne želje in potrebe imajo v svojem kraju, kako bi jim bilo priličneje! Kratko malo: tu je ferman in izvesti ga je treba, ker tako želijo gospodje okrog SLS! Kaj jim mar ljudstvo, kaj krajevne potrebe!
Kam privede tak diktat, se vidi iz tega, da so uvedene nove počitnice celo v Savinjski dolini, kjer so imeli radi obiranja hmelja že v prejšnjih razmerah letne. Tudi našim podeželskim mestecem, trgom ter industrijskim krajem prvotno niso hoteli prizanesti, ampak kar kratkomalo diktirati. No, slednjič so vsaj nekaterim dali na prosto voljo, da s uvedejo počitnice kakor sami hočejo. Le v Prekmurju ostane pri starem.
Naši krajevni šolski odbori naj proti takemu absolutističnemu diktatu odločno protestirajo. Saj že itak nimajo skoro nobenih pravic in sedaj mu jih jemljejo ravno tisti, ki imajo vedno ljudstvo in njegove pravice na jeziku. Novo vlado pa pozivamo, da naj ta pouku, vzgoji in naši mladini kvarljiv odlok prekliče ter uvede zopet enotnost vsaj v počitnicah, če je že drugje ne more.
Obtožba prati oblastnemu odboru
Jfa današnji seji mariborske oblastne {Skupščine so vložili oblastni poslanci 'Kmečko-demokratske koalicije sledeči bujni predlog:
Oblastni odbor mariborske oblasti je fr svoji sefi 10. julija sprejel sklep, s ka ierim je »v imenu slovenskega naroda« obsodil dnevnik »Jutro« radi politične {karikature, objavljene iz strankarsko-poiitičnih razlogov. Sklenil je dalje, da ne bo objavljal v »Jutru« nobenih razglasov več in da v nobenem oblastnem uradu ne sme biti naročeno »Jutro«. Končno je s svojim sklepom prepovedal vsem nameščencem oblastne samouprave, da bi v uradne prostore dobivali ali -prinašali »Jutro«.
Ugotavljamo predvsem, da si je ioblastni odbor po krivici uzurpiral pravo, da govori v imenu vsega slovenskega naroda mariborske oblasti. Pri oblastnih volitvah 23. jan- 1927 je v vsej oblasti glasovalo za SLS in HPS skupno '48.807 volilcev, vštevši glasove Nemcev to radikalov v Mariboru in Celju ter drugod. Za SKS, HSS. SDS. socljaliste In druge neklerikalne skupine je padlo 42.636 glasov. Že samo število vseh naprednih volilcev je skoro enako številu glasov SLS. Kako si more v očigled temu dejstvu oblastni odbor prisvajati pravico, da dela v imenu vsega prebivalstva mariborske oblasti strankarsko-politične sklepe in da se izigra kot strankarska ekspozitura SLS.
Oblastni odbor je s svojim sklepom eklatantno kršil zakon, ker nikjer v zakonu o oblastni in srezki samoupravi ni oslona za to, da bi smel oblastni odbor delati strankarsko-politične sklepe. Glasom Čl. 91 navedenega zakona ima oblastni odbor sklepati »o vseh stvareh Občega značaja«. Politična borba proti
dr- Korošcu odnosno SLS oziroma obramba dr. Korošca in SLS pa ni in ne bo nikdar občega značaja. S sklepom, s katerim oblastni odbor prepoveduje oblastnim nameščencem naročevanje in nošenje »Jutra« v uradne prostore, pa je oblastni odbor tudi zagrešil omejevanje osebne svobode in s tem prekoračil svoj delokrog in kršil zakon.
Zato predlagamo, da stavi oblastna skupščina v smislu čl-100 točka 2 zakona o oblastni in srezki samoupravi oblastni odbor pod tožbo radi kršitve zakona.
Veliki mednarodni koncerti v radiu.
Od 16—20. tm. bodo na Dunaju koncerti velikanskih dimenzij, ki bodo nad-krilili vse dosedanje slične prireditve. Na koncertu bo sodelovalo samo iz nemških dežel 150.000 pevcev, ni pa še znano število pevcev, ki pridejo iz drugih dežel. Iz Amerike je na potu krog 4000 pevcev. Koncerti se bodo vršili na velikanskem prostoru, ki se pripravlja na Pratru. Dvorana je dolga 182 m, široka 110 m iti visoka 25 m. Podij za' pevce obsega 700 četvornih metrov in je na njem prostora za 30-000 pevcev. Prostor za orkester lahko sprejme 400 godbenikov. Za of činstvo je pripravljenih 30.000 sedežev. Najznamenitejše pa je, da se bed) ti grandiozni koncerti potom radia prenesli po vsem svetu. Postavljenih bo nekoliko mikrofonov in vsi posestniki ra-dio-aparatov v Jugoslaviji bodo lahko te concerte lepo slišali.
Nagla smrt.
Sinoči ob devetih je bila klicana rešilna postaja na Aleksandrovo cesto, kjer je,omedlela neka žena. Revo, staro blizu 40 let, so odpeljali v bolnico, kjer je tekom noči umrla. Dognalo se je o naglo preminuli samo to, da ji je ime Alojzija Pak in da je doma ob meji nad St. Ujem.
Usem drušuom mariborske oblasti!
V predvojni Srbiji je obstojala organizacija Narodna odbrana, ki je vršila zvi-šeno nalogo, da združi vse sile naroda v obrambo domovine. To se je tej organizaciji posrečilo v polni meri v balkanski kakor tudi v svetovni vojni. Svoje delovanje pa je Narodna odbrana razširila po prevratu po vsej Jugoslaviji in je že organizirana po večini naših oblasti.
Tudi za mariborsko oblast se snuje pod vodstvom generala Rudolfa Maistra Narodna odbrana. Ta organizacija ne bo ustanavljala novih društev, temveč hoče združiti pod svojim okriljem vse že obstoječe politične, kulturne in nacijonalne organizacije. Te pristopijo korporativno k Narodni odbrani, ne prevzamejo s tem nobenih gmotnih bremen za svoje članstvo, temveč v prvi vrsti moralno obvezo, propagirati med svojim članstvom cilje in naloge Narodne odbrane po navodilih, ki jih sprejema Narodna odbrana iz uprave v Beogradu.
Baš te dni se razpošiljajo na vsa društva v mariborski oblasti okrožnice s pristopnicami. Vsa društva se pozivajo, da v predpisanem roku pošljejo pristopnice.
Ko bodo vse pristopnice zbrane, bo sklican v Mariboru občni zbor Narodne odbrane, ki bo obenem najdostojnejša manifestacija o priliki desetletnice našega osvobojenja in ujedinjenja. Če bi katero društvo po pomoti ne dobilo okrožnice ali pristopnice, naj to nemudoma javi generalu Maistru v Mariboru. Po sprejemu pristopnic bodo prijavljenim društvom takoj polana tudi pravila Narodne odbrane.
Kakor so se Slovenci odzvali vse do zadnjega majski deklaraciji, tako bo tudi ta poziv zbral vse Slovence mariborske oblasti v enem taboru.
Vodstvu Slovenskega Planinskega društva v Mariboru.
Pišejo nam: Kakor vsako leto, mrgolelo je tudi letos že na vse zgodaj izletnikov, ki so šli počastit Sv. Areha na zeleno Pohorje. JToda ni bilo opaziti več tistega razpoloženja kakor v prejšnjih letih. Umevno je, da hodijo izletniki v teh vročih dneh na Pohorje ali pozno zvečer ali pa rano zjutraj. Tako smo videli izletnike, ki so dospeli v Mariborsko kočo ob 10. zvečer, kjer pa jih je gostilničar takoj po prihodu pričel preganjati k počitku, češ, da mora biti vse mirno itd. Nimamo nič proti večernemu miru, toda mislimo, da Mariborska koča ni noben sanatorij za bolnike in da se izletnik, če pride tudi na večdr na svoj cilj, lahko malo v gostilni razvedri in okrepča, predno gre spat. Sicer smo pa mnenja, da noben izletnik ne gre na Po-iorje samo »počivat«, ker to stori lahko doma. Pa ne glede na to moramo izreči mnenje, da v hribih lahko zahtevamo od gostilničarja vsaj toliko, da nam nudi že tudi zjutraj kakšnega okrepčila v istem času, v katerem se dobi v vsaki gostilni in hotelu v mestu. Kakor rečeno, pride dosti izletnikov v Mariborsko k<<-2* že ob 6. zjutraj. Toda gostilničar, ali odklanja v tem času vsako postrežbo ali pa še spi s svojim osobjem vred spanje pravičnega. Pomisliti moramo, da so izletniki, ki so že ob 12. ali 1. uri ponoči na nogah in pridejo ob 6. zjutraj na cilj, ali pa si hočejo samo malo odpočiti n se okrepčati, tudi že v tem času potrebni postrežbe bodisi v jedi ali kakršni-coli pijač’ če pa mislijo merodajni gospodje sedaj samo na svojo komodnost, catere poprej nismo opazili, potem bodo tudi izletniki izvajali svoje konsekvence. 3a prosimo brez zamere. — Več izletnikov.
Pametna novost v mestnem kopališču.
V mestnem dravskem kopališču (pri (dferju) so letos popravili in obnovili deske na ležiiščih, prha pa je ostala prve dni po otvoritvi samo ona stara in edina, ki je bila že prejšnja leta. Ker- pa so odstranili stopnice in druge dohode v Dravo, je namestila mestna občina v copališču izborno novo moderno prho, obstoječo iz šestih obstranskih obročnih n enega vrhnega pršnika, ki se je kopalci hvaležno poslužujejo,
Nov starosta Jugoslovenske gasilske zveze.
Na občnem zboru Jugoslovenske ga-liske zveze, ki se je vršila v nedeljo v Mestnem domu v Ljubljani, je bil vsled smrti g. Fr. Barleta, dosedanjega staroste, izvoljen za starosta Jugoslovenske gasilske zveze zaslužni gasilski delavec g. Josik Turk iz Ljubljane, za podstaro-sto pa g. Vengust iz Celja. Za predsednika odseka za kongres, ki bo zboroval 1. 1930, je bil izvoljen g. Rikard Engels-berger iz Krškega.
Nalezljive bolezni v Mariboru*
Mestnemu fizikatu mariborskemu sta bila od 8. do 14. julija prijavljena Samo 2 slučaja obolelosti na nalezljivih boleznih in sicer po 1 slučaj tifusa in ošpic.
Odsek za zgradbo SokolsL fto.na Sokola v Mariboru, priredi dne 7. oktobra veliko tombolo. Prosimo ostala društva, da tega dne ne prirejajo večjih prireditev. Zdravo!	Odboi.
Plavalna tekma.
V staroznanem prijetnem dravskem kopališču pri Kristianu se je vršila včeraj popoldne plavalna tekma, katero je zanimivo organiziral brivski mojster g. Franc Krefl, ki je kot spreten rezbar in podobar izdelal tudi lične nagrade in dobitke za tekmovalce. Gospodje so plavali preko Drave na razdaljo 800, dame na 300 metrov. V prvi-skupini Je dobil 1. nagrado g. Hartlieb, 2. gdč. Roza Karner, 3. g. Glasinc- V drugi — damski skupini je bila prva gdč. Roza Karner, druga gdč. Sabina Hreščak, tretja pa gdč. Gina Juteršnik. Starni mojster je bil g. Per-gler, na cilju pa g. Krefl. V tem kopališču je bila tudi lani plavalna tekma in jo je tudi vneto in animirano vbdil g. Krefl.
Hudoben ali slaboumen?
Včeraj okrog dveh popoldne je netcl neznanec pred gostilno Pristavec v Melju brez vzroka pograbil mimoidočega železničarja — zvaničnika J. F- in ga vrgel pod osebni avto, ki je pridirjal po cesti- Ker je šofer videč veliko nevarnost za človeško življenje z izredno spretnostjo ustavil avto, je ostal napadenec k sreči brez težjih poškodb. Na kraj incidenta došli stražnik ni mogel ukrotiti nenavadnega neznanca, ki ni hotel odgovarjati na vprašanja varnostnega organa. Moralo je priti več stražnikov, da so renitentnega moža spravili z veliko silo na stražnico in v zapore. Ker niti tu ni dal miru, so ga morali celo zvezati. Zdravniška preiskava bo šele ugotovila, je !i prizadeti slaboumen ali pa si je hotel dovoliti slabo šalo na nedolžnem pasantu.
Odvetnik
Dr. Joško Bergoč
naznanja, da je
otvoril odvelnfiko pisarno
Maribor, WildenralnerJova 6
(hiša dr. Verstovška)
Tat iz kopališč,
brezposelni delavec Rupert Rotman, je priznal, da je ukradel iz kabine mestnega kopališča pretekli teden 180 Din in niklasto uro ter iz »ljudskega kopališča« na nrostem damsko torbico z zlato uro, kate.i tatvine so bile javljene policiji. Zlato uro in torbico je policija že dobila nazaj, niklasto uro pa je Rupert prodal nekemu Dalmatincu za 40 Din, ki jih je pognal po grlu. Razen tega je Rotman še sam povedal, da je ukradel ob Dravi neznancu rujave moške čevlje, ki jih je tudi prodal za 40 Din. Lastnik teh čevljev, ki še ni znan oblastvi, naj se javi na policiji.
Kolesarskih tatov
prav nič ne ovira neznosna vročina v njihovi agilnosti. Včeraj okrog pol enajstih dopoldne je odpeljal neznanec poštnemu uslužbencu Jožetu Golovršniku 800 Din vredno kolo iz veže hiše št. 11 na Aleksandrovi cesti. Dvokolo je starejše, črno pleskano in. z novima sivima nlaščema.
O bodočnc
Izjave Rlh
Slavni ameriški prekooeceanski in polarski letalec komandant Rihard Byrd je v odgovor na^ mnogotera vprašanja dal tisku sledeče mnenje o razvoju letalstva:
Če bi imel 201etnega sina, ki bi želel postati letalec, bi mu dejal: »Takd je prav! Dober poklic si si izbral!« — Tako svetujem tudi drugim mladeničem, ker sem prepričan, da je letalstvo ob zadostni izvežbanosti in pametnem udejstvovanju popolnoma varno. Izvzeti so seveda leti v polarnih krajih. Ne poznam poklica, ki 'bi — služeč trgovini in industriji — v bodočih 50. letih imel toliko vpliva na civilizacijo kot letalstvo. Letalstvu škoduje prevelik optimizem, težko je popraviti škodo, katero povzro-čuje skeptično govorjenje ljudi, ki ničesar ne razumejo, prepričan sem pa vendarle, da bo letalstvo doseglo še danes neznane višine svojega razvoja.
V moji mladosti se je že razmišlja* lo, katera železnica je za potovanje najvarnejša. Danes se govori samo o tem, katera je najudobnejša. Varnost se razume sama ob sebi. Tako bo tudi z zračnim prometom, samo da je razvojna doba malo daljša, ker se mora letalo vedno boriti za ravnotežje.
Mnogo se dvomi o pomenu in vrednosti športnih, zlasti prekooceanskih in polarnih letov. Po mojem mnenju so taki leti. če so dobro pripravljeni, zelo poučni in tako tudi koristni. Kje bi bili mi danes, če ne bi bilo velikih prednikov — pijonirjev? — Malo se doseže in vse se le počasi razvija brez ppgumnih mož. ki gredo v neznano, v. negotovo. Bleriotov let 1. 1909. je predhodnik regularne zračne službe nad angleškim kanalom, Maynardov nad ameriško Linijo, transoceanski let komandanta Reada 1. 1921. je pa vzpodbudil druge. Vzpodbude so človeštvu potrebne.
DaneS zna le še malo ljudi stvarno govoriti o letalstvu. Samo en primer: Ko je eno naših letal nekih 1000 me-
Rnekčote o alfcoholistih
Car Nikolaj I. je imenoval kneza Nariškina za svojega adjutanta, moral pa ga je kmalu ponovno posvariti, naj ne pije preveč.
. Mrzlega zimskega dne je srečal car med vožnjo po Nevskem prospektu adjutanta ravno v trenutku, ko je prispel tako pijan iz nekega lokala, da se je kar opotekal.
»Nariškin, povej sam, kaj bi napravil na mojem mestu.«
»Jaz, Veličanstvo? Jaz bi s tako packo sploh ne govoril«, je odvrnil carjev adjutant.
«
Pri velikem alkoholiku in pesniku Ponchonu so zdravniki ugotovili vodenico.
■»Nemogoče«, je vzkliknil pesnik,
saj vendar vse svoje življenje nisem
pokusil niti kapljice vode.«
«
Lord George Hamilton, znani politik in angleški aristokrat, je vrgel nekoč v veliki pijanosti steklenico šampanjca nekemu hotelskemu nameščencu v glavo, ki je dobil pri tem smrtno nevarno rano in je še istega dne umrl. Lord je odšel nato mirno v svojo sobo, kakor da se ne bi zgodilo nič hudega.
Lastnik hotela je kmalu pridrvel ves potrt k njemu in zaklical:
»Mylord! Ali ne veste, da ste mlademu mojemu nameščencu razbili s steklenico glavo?«
Lord hladnokrvno: »IJračunajte jo v moj račun!«
Smrt tajnega arhiuarja Uatikana
Mož, ki je morda vedel za več državnih tajnosti, kakor vsak drug človek na svetu, je umrl te dni v Rimu. Pripadal je diplomatski tajni službi Vatikana in je upravljal eno najbolj odgovornih javnih mest Celih 50 let le živel dejanski kakor kak ujetnik v
sti letalstva
irda Byrda.
trov visoko letelo s protivetrom, je posestnik neke vile, videč letalo nad seboj, telefoniral gasilski postaji:
»Ne vem, če lahko kaj opravite, javim vam pa vendarle, da je neko letalo obtičalo v zraku ravno nad mojo hišo in da ne more priti dol.«
Avijatika mnogo trpi pod poplavo predsodkov, katere je treba pripisati nesrečam, ki bi res lahko izostale. Po znam mladega letalca, ki je dovršil svoj pilotski rok v vojski ter komaj čakal, da pride do lastnega letala. Za 300 dolarjev je kupil v vojaškem skladišču staro škatljo, ki ni nudila seveda nobenega jamstva za varnost. Prvi vihar ga je strmoglavil. Pasažir se je ubil, pilot pa težko ranil in listi so pisali: »Zopet težka letalska nesreča!« — In pri tisočerih obedih in večerjah se je govorilo: »Za boga, zopet letalska nesreča! Pasažir ubit; zakaj ni rajši ubilo pilota?! Letanje je treba prepovedati!« — Ljudje ne pomislijo, da bi se moral na tak način prepovedati ves komfort od električne luči do avtobusov.
Dobro se spominjam na strašen dogodek iz svojega pilotskega vežbanja v Pensacoli 1. 1917. Ravno, ko sem pristal, sem zagleda! neko šolsko letalo visoko na nebu. Naenkrat oblak dima in letalo pada naravnost navzdol kakor svinčeni utež. S silnim treskom se je pogreznilo v jezero. Priznam, da sem v tistem trenutku mislil, da je letalstvo nekaj zgrešenega. Čemu žrtve? — sem vprašal. Pozneje sem šele uvidel, da je potrebno radi bodočnosti in radi varnosti prometa preizkusiti vse tipe letal in da vsaka preizkušnja terja svoje žrtve.
Varnost letalstva se neprestano zvišuje z večjim številom varnih pristanišč. Tudi vremensko napovedovanje se mora spopolniti. Tehnika ne pozna zastoja in ko so pijonirji avija-tike toliko delovali in žrtvovali, je razvoj in napredek v vsakem oziru zajamčen.
prostorih papeževe palače, v katero ni smel razen njega stopiti nihče drug kakor samo še papež in niegov državni tajnik. Nikdar ni izpregovoril tajni arhivar niti besedice o svojem delovanju. Tudi napram najboljšim svojim prijateljem je molčal kot grob. Sicer pa tudi nikdo ni bil tako predrzen, da bi ga kaj vprašal o njegovi službi. Sicer njegovi radovednosti tako ne bi bilo zadoščeno, kajti tajni arhivar je pozabil na vse, kar je bilo v zvezi z njegovo službo, kadar je zapustil svoj urad. Bil je to tajni arhivar Barluzzi, ki je prevzel ta urad po svojem očetu. Skozi Barluzzijeve roke so šle najbolj zaupne listine štirih papežev. Tajni papežev prhiv. je sicer odprt vsem zgodovinarjem za študijske svrhe, toda je omejen ta študij samo na listine do 1Š21. Vsi poznej-štiji dokumenti so nedostopni vsakomur. To velja še prav posebno tudi za vatikanske listine, ki se nanašajo na svetovno vojno in ki ostanejo naj-brže še naprej sto let v tajnem arhivu, predno bodo objavljene.
Kako so se ljudje naučili sami briti
2e stari Grki in Rimljani so se brili, toda nikdar sami. Lastnoročno britje je pričelo šele približno pred 150 leti, ko so bila na razpolago brušena zrcala. Toda tej nevarni in težki umetnosti se ljudje nikakor niso z lahkoto privadili. Treba je bilo dolgo časa, da so se naučili med delom gledati v zrcalo in pravilno operirati z britvijo. Stvar je bila tako težavna, da je Francoz Perrel izdal 1. 1770. za tedanje čase epohalno delo: »Umetnost lastnoročnega britja«. Ta knjiga je imela neverjeten uspeh in je bila v nekaj dneh popolnoma razprodana. Perrelu ostane zato večna slava, da je naučil človeštvo, da se iahko samo brije, čeprav večina še vedno najraje zahaja k brivcem.	~	"
Držauno pruenstuo
Po nedeljskem drugem kolu tekmovanja za nogometno prvenstvo države, taže stanje plasmajev naslednjo sliko:
1. Gradjanski		2	2	0	0	3:0	4
2.	BSK	2	2	0	0	7:3	4
3.	Hašk	2	1	0	1	5:3	2
4.	Hajduk	2	1	0	1	2:3	2
5.	Sašk	2	0	0	2	3:4	0
6.	Jugoslavija	2	0	0	2	2:8	0
Najbolj vroča in razburljiva je bila vse-takor tekma v Sarajevu, kjer so igrali domačini Saška z BSK. Spočetka so bili jrajčani v premoči; čim bliže pa je igra odmoru, tem močnejši je bil Sašk, ki je dosegel že stanje 3:2 v svojo sorist. V 9. min. drugega polčasa pa je počilo. Sodnik Babič je izključil Sofijan-ca (Sašk) radi nekega foula. Igralec se sodniku ni pokoril in je vse moštvo domačinov na prigovor kapetana zapustilo igrišče. Sodnik je moral tekmo zaključiti. JNS pa bo te dni sklepal, kakšno kazen naj naloži Sarajlijem za njihov težak nedeljski pregrešek. Po pravilih se kaznuje moštvo, ki zapusti igrišče, s 3 do 6 mesečno zabrano igranja, kar znači, da Sašk sploh izpade iz nadaljnega tekmovanja. — Tekmo Hašk : Jugoslavija v Beogradu je sodil v obče dobro g. Vodišek iz Ljubljane.
Kai Je sklenil LNP glede prvenstva?
Dne 7. ten. se je vršila v Ljubljani redna glavna skupščina LNP, ki je med drugimi novimi odborniki izvolila za novega predsednika odvetnika g. dr, Vladi-mira Knafliča. Ni dvoma, da je bila najzanimivejša točka dnevnega reda razprava in sklepanje o spremembi prvenstvenega tekmovanja. »Jutro« je javilo v svojem poročilu o skupščini, da ni bilo nikakega sklepa glede reorganizacije prvenstva in da se je le govorilo ,o treh različnih predlogih, vloženih po raznih skupinah. Sobotni zagrebški »Športski list« pa javlja dobesedno: »... Važna
5trela ubila mehihansfcega letalca
Mehikanskega letalskega prvaka, mladega kapetana Amilia Carranza, ki je nedavno vrnil obisk unijske avi-jatike ter priletel iz Mehike v Wa-shington, je doletela tragedija prvega božanskega letalca Ikarja. Ko je letel preko Newjersey-a, ga je zajela huda nevihta in ubila ga je — strela. Po slovesnem sprejemu pri predsedniku Unije Coolidge-u in po vseh ovacijah, ki so jih Amerikanci prirejali mehikanski avijaciji. je hotel smeli pilot nazaj v Mehiko-City, četudi so mu resno svetovali spremembo programa sredi neviht. Skozi območje lokalnih neviht je srečno preletel in je mislil, da so nevarnosti že minile, ko ga je zgrabil nov hudourni oblak ter tragično uničil. Truplo in razbito letalo so našli dan po nesreči, ki se je dogodila v četrtek zvečer, lovci na samotni obali. Mehika je v globoki žalosti za svojim najboljšim pilotom. —
Zločinec O srebrni krsti
Pretekli teden je bil umorjen v New-yorku znani zločinec Frank Uale, na-zvan »Yale«. Ubili so ga nasprotniki iz čikaške zločinske organizacije. »Tovariši« so priredili svojemu vodji sijajen po greb. V sprevodu je bilo 250 avtomobilov z venci, dočim je bila zločinčeva krsta iz srebra in je veljala 15.000 C lar-jev. Nad 20.000 ljudi je bilo v žalnem sprevodu in policija je imela polne roke posla, da prepreči morebitne napade nasprotne zločinske organizacije. Na mnogih vencih so bili napisi: »Frank, stari tovariš, mi te bomo maščevali. Niti v peklu se ne bodo mogli skriti tvoji ubijalci. Mi ne potrebujemo nobene policije, amrak bomo že sami poskrbeli za to, da bodo ubijalci pogoltnili lastne svinčenke.« Kakor razvidno, so napovedali zločinci iz Newxorka svojim tovarišem
sprememba se je sklenila v pogledu reorganizacije prv. tekmovanja tako, da se bodo klubi v Ljubljani delili v tri razrede, medtem ko bodo morali prvaki posameznih žup igrati po dvojnem cup-si-stemu...« Športno publiko sedaj zanima, kaero poročilo odgovarja resnici in v kakšnem stanju je sploh sedaj zadeva prvenstva.	§
ISSK Maribor—nogometna sekcija.
Obvezne nogometne počitnice trajajo od 15. trn. do 15. avgusta. — Načelnik
ISSK Maribor — lahkoatletska sekcija.
Gg. Koren I, Koren II, Kovačič, Un-terreiter, Hreščak Gujo, Vodeb, Lazni-čka II, Pavlin imajo jutri v sredo ob 19. na igrišču obvezni trening za štafetni tek, ki se bo vršil v nedeljo 22. tm. —-Načelnik.
Naši plavači za Prago in Amsterdam.
V soboto in nedeljo so se vršile v Karlovcu izločilne tekme v plavanju, skakanju in waterpolu za sestavo nacijonalne reprezentance, ki pojde na tekme za slovansko prvenstvo v Prago in za svetovno prvenstvo v Amsterdam. Bila so zastopana mnoga naša športna središča; največ tekmecev je poslal Split (30). Iz Ljubljane so bili trije. Naš reprezentančni team odpotuje v četrtek v Prago, kjer bodo tekme v soboto in nedeljo.
Iz lahke atletike.
Nedeljska tekmovanja v ženskem prvenstvu, ki so bila odigrana v Charlot-tenburgu pri Berlinu, so dala sijajne rezultate, med katerimi je tudi nov svetovni rekord. Gdč. Hauptlein iz Berlina je sunila kroglo 11.96 m!
Lahi zmagali v Milanu.
V teniškem tekmovanju za Davisov pokal so zmagali Lahi nad ČehoslOvaki v razmerju 3:2. Morpurgo je odpravil Koželuha 6-T, 6:2, 6:0 in Gaslini Macen-auera 0:6, 6:4, 6:3.
iz Čikaga boj na življenje in smrt, čegaf izid bo vsekakor končal s številnimi žrtvami na obeh straneh.
Reuizija procesa po 20 letih
Leta 1909. je bil na Škotskem obsojen nemški državljan Oskar Slater radi dozdevnega umora gospe Gil-hirst na smrt, na prošnjo 20.000 ljudi pa je bil pozneje pomiloščen na dosmrtno ječo. Slater je neprestano zatrjeval, da je popolnoma hedolžen in se zato odlične osebe, med njimi tudi svetovno znana pisatelja Bernard Shaw in Conan DoyIe ponovno zavzele za obnovitev procesa. Po 19. letih ječe je bil Slater končno, pomiloščen in sedaj je s posebnim sklepom parlamenta odrejena revizija < procesa pred prizivnim sodiščem v Edinburgu. Zaslišanih bo skupno 25 prič in obstoji nada, da dobi Slater, ako je dejanski nedolžen, popolno zadoščenje za strahovite muke, ki jih je moral prenašati v ječi.
Proti tobaku na Kitajskem.
Nova nacijonalna vlada v Nankingu je izdala ukaz, s katerim je prepovedano kajenje tobaka vsem osebam izpod 20. let. Za prestopek so določene zelo stroge kazni, ki zadenejo tudi one, ki bi takim osebam dajale tobak.
m
Kupujte železniške vozne karte v biljetarni ,Putnika‘ v Mariboru, Aleksandr.53
M** ^
ifrartTfof^ v tf r ^svrir r,^
msBggjseESSBnssps^^ ^:'S'an:-L*^Jzsxts.\ ~ . . ...-. '.. .;:r'Y5»E3W
^ ^ o rTP o r ti.	T0?8.
EEaMSBBHEBnR*”	‘	TVSHBI
Krivoustm berač
(The Man with the Twisted Lip.)
Ap-gleški napisal A. C o 11 a n D oy 1 e. Poslovenil K. S a ve c.
5SrSI še dva koraka naprej, sem se dzrl. Šiloma sem se moral obvladati, da nisem kriknil, tako sem se začudil. Starec se je bil okrenil tako, da ga razen mene ni mogel nihče opazovati. Lice se mu je izravnalo, gube so mahoma izginile, oči so zažarele in pri ognjecu je sedel in se režal — Sherlock Holmes. Oprezno mi je mignil, naj pristopim. Jedva sc je bil okrenil proti družbi, v istem hipu se je spet prelevil v slabotnega, mrkega starca.
»Holmes!« mu prišepnem, »kaj za Boga iščete v tej beznici?«
»Le bolj potihoma«, me posvari. »Moja ušesa čujejo izborno. Bodite tako prijazni in iznebite sc svojega bedastega prijatelja. Močno bi me veselilo, ko bi se mogel malo z vami pomeniti.«
»Zunaj imam kočijo.«
»Potem vas prosim, odpravite ga domov. Lahko se zanašate nanj; premehak je, da bi ušel in spet kaj zagrešil. In še nekaj vam svetujem: sporočite po kočijažu svoji ženi, da ste se mi pridružili. Počakajte me na ulici, v petih minutah pridem iz brloga.«
Odbiti Sherlocku Holmesu kako prošnjo ni bilo baš lahko, ker je izrekel vsako željo tako neverjetno odločno in tako mirno in samozavestno. Sicer pa sem čutil takoj, ko sem bi! zaprl Whitneya v kočijo, da sem ž njim pravzaprav že opravil, in končno nisem ničesar tako srčno želel, kakor se pridružiti svojemu prijatelju pri pustolovščini, brez katerih ni mogel živeti. Le nekaj trenutkov, in že sem napisal sporočilo, plačal Whitneyev račun, povedel potrtega prijatelja h kočiji in videl, kako je izginil v temi. Kmalu nato je prilezel iz beznice mator starček in napotila sva se s Sherlockom Holmesom po drevoredu. Skozi dve ulici se je plazil z upognjenim hrbtom in z negotovim korakom. Nato se je hitro ozrl, se zravnal in na ves glas zarežal.
»Zdi se mi, Walson«, je dejal, »da čitam vaše misli. Gotovo domnevate, da sem začel tudi jaz kaditi opij, kakor bi ne bilo že dovolj grdo od mene, da si vbrizgavam kokain in robu-jem drugim razvadam in strastem, ki ste mi jih kot zdravnik Že očitali.«
»Zares, začudil sem se, ko sem vas našel v taki hiši.«	i
»Pa ne huje kot jaz, ko sem vas zazrl.«
»Iskal sem prijatelja.«
»In jaz sovražnika.«
»Sovražnika?«
»Da, naravnega sovražnika, lahko bi tudi dejal: naraven plen. Skratka, Watson, pravkar rešujem važno za-dačo; nadejal sem se, da najdem ključ zanimive tajnosti v nevezanih blodnjah bedakov v beznici, kakor se mi je že večkrat posrečilo. Da so me v brlogu spoznali, še piškavega oreha bi ne bil dal za svoje življenje. Pre-često sem že zlorabil ta kraj za svoje nakane in lopovski Laskar1), ki gospodari v tisti gadni beznici, se je zaklel, da se bo maščeval nad mano. V zadnjem delu hiše, blizu ogla Pavlove ladjedelnice, so loputnice, ki bi utegnile povedati čudne zgodbice; koliko stvari je že izginilo v brezrnese-čnih nočeh skozi nje!«
»Kaj! Pa ne, da bi mislili trupla?«
»Trupla, trupla, Watson. Velika bogatina bi bila, da imava tisoč funtov za vsakega revčka, ki so ga že umorili v beznici. To vam je najhujša morilska jama ob vsem obrežju, in bojim se. da je Neville St. Clair sicer zabredel vanjo, a iz nje ne prileze več na dan. Stojte, tu sva na dogovorjenem mestu.«
Vtaknil je v usta dva prsta in zabr-liznil; v daljavi mu je nekdo odgovori! in takoj nato so zaropotala kolesa in zatonotala konjska kopita.
»Zdaj pa le, Watson«. je dejal Holmes. ko sc je bi! izluščil iz megle in teme velik gig*), ki je metal iz stranskih svetilnic dva jarka pramena žol-te luči v noč. »Saj greste z menoj, kajne?«
»Če me vabite, zakaj bi ne šel?«
»Oh zanesljiv prijatelj je človeku vedno dobrodošel. In še več zaleže dober kronist. V moj? sobi pod cedrami stojita dve postelji.«
»Pod cedrami?«	t
- »Da; tako pravijo vili, v kateri stanuje St. Clairova družina. Tam spim, dokler ne obavim, *po čemer zdaj poizvedujem.«
»Kje potemtakem stanujete?«
»Blizu Leea, v Kentu. Sedem milj se bodeva vozila.«
»A vsa stvar mi je zagonetna.«
»O tem nič ne dvomim. Toda takoj boste vedeli, zakaj. gre. Le skočite na voz! —- Vse je v redu. Ivan, ne rabiva vas več. Nate kronico! Poglejte jutri k meni. tako-Ie okoli enajste. Izpustite vajeti! Zdaj pa hajdi!«
Oplazil je konja z bičem in odrinila sva v neskončni labirint temnih' in pustih ulic. ki so se vse bolj širile, dokler nisva prispela do širokega ograjenega mostu, pod katerim je počasi lezla motna reka. Na nasprotni strani nas je pogoltnila nova pustinja, zgrajena iz opek in morta: tišino je motil le težki, enakomerni korak kakega redarja ali pa petie in krik tolpe pijanih razgrajačev. Črna pošast je
*) Indijec
*) Dvokolesnik (dvokolesni voz z oJnlcBml)
počasi plavala preko neba in ena ali dve zvezdi sta se motno svetlikali
/skozi trgajoče se oblake. Holmes je molče vozil, še ni bil izpregovoril besedice. Glava mu je klonila na prsi, kakor človeku, ki se je zatopil v težke misli. Mene pa je mučila radovednost, rad bi bil vedel, za čem je spet iztikal, da si je tako belil glavo; a nisem se drznil ga motiti in mu prekiniti misli. Že sva bila prevozila nekoliko milj, že sva bila dospela med rese širokega predmestnega' pasu. ko se je Sherlock Holmes zdramil. Skomignil je z rameni, potem si je nažgal pipico, kakor človek, ki je preverjen, da je svoje delo dobro epra-. vil.
»Molčati pa znate, Watson«, je dejal. »Neprecenljiv družabnik ste. Na mojo besedo, zame ni malenkost, če se morem s kom malo pomeniti, ker moje misli niso baš prijetne. Ves čas ugibljcm, kaj bi dejal tisti ljubeznivi ženki, če me bo prestregla nocoj na hišnem pragu.«
»Pozabili ste. da mi še niste črhnili besede o vsej stvari.«
»Dovolj časa še imava, da vam povem vsa dejstva zagonetnega slučaja, preden dospeva v Lee. Na videz je stvar sicer glupo preprosta, in vendar ii ne morem do živega. Precejšnje klobko držim v rokah, to je res, a pravega konca n,e morem zaslediti. Dovolite. Watson, da vam zagonetko čisto in bistro razložim: nemara se vam kaj zasveti tam, kjer mene zagrinja črna tema.«
»Začnite torej.«
»Pred nekoliko leti — točno povedano. bilo je majnika leta 1884. — je prišel v Lee spodobno oblečen mož, ki mu za denar očividno ni bila sila. Najel si je lepo vilo. uredi! prav okusno vrt in živel redno in čedno. Po-malcm se je sprijatelji! s sosedi in leta 1887. se je oženil s hčerko mestnega pivovarnarja; žena mu je doslci porodila dva otročička. Posla ni imel
na videz nobenega, a bil je član raznih delniških družb; vsako jutro je šel v mesto in ob 5.14 uri zvečer je bil zopet doma.
»Gospodu St. Clairu je sedaj 37 let; zelo lepo se vede, dober soprog in skrben oče je; zato ga vsi spoštujejo, ki ga poznajo. Kolikor smo mogli ugotoviti, dolguje v tem trenutku 88 funtov in 10 s, dočim ima v Capital and Counties Bank 220 funtov naloženih. Prav nobenega vzroka torej ni za domnevo, da bi ga bile ugonobile gmotne skrbi.
Minuli pondeljek se je napotil gospod Neville St. Clair nekoliko raneje v mesto, kakor je bila njegova navada. Preden je odšel, je omenil, da ima v mestu dvoje važnih opravkov in da prinese svojemu fantku gradilno skrinjico. Jedva je odšel, prejme njegova soproga brzojav. naj pride v urad »Aberdeenskega parniškega društva« po nenavadno drage*»:no škatljico, ki jo je že dolgo pričakovala. Če vam je London kaj znan, potem veste, da je treba iskati omenjeni urad v Fres-no ulici, ki prehaja v Gornji Svan-clam-lane, kjer ste me nocoj našli. — Gospa St. Clair je zaužila svojo malico in se odpravila v mesto, kjer je nakupila nekoliko malenkosti : nato je stopila v urad, prevzela omot in se napotila k postaji. Ob 4.35 uri je stopala skozi Swandam-lane. Ali ste me pojmih?«
»Kaj bi vas ne pojmih ko je vse jasno kot beli dan.«
»Če se spominjate, je bil pondeliek izredno vroč dan: zato se je gospa St. Clair le počasi vračala: spotoma se je ozirala, ker se je nadejala, da pridrdra kak izvošček. Kraj. koder je hodila, se ji namreč ni zdel posebno varen. Ko tako leze po Svandam~!a-neu. sliši nenadoma vzklik ali krik. in mrzel pot jo oblije, ko uzre svojega moža, slonečega pri oknu drugega nadstropja. Kakor se ji je zdelo, ji je pomignil.
Dahe prihodniič.
M«* ifM, Mpsvi. dovaloa in •»sijal«* ram«!« obtinvtre : vsaka fcaes da 30 o. oajmarnii ztiMek Dis Sr-—
Mali
n.""T	11*.LEL.iUUMHU«|WWlj
2 on (hm, do p«*«« j* in •(lati trgov«*? j a a* raMu«m*ga znaieja: vacka	50	p,
nsjmor.jSJ inaoak Din lO—!
Ne pozabite kupiti potne kovček katere nudi v vseh velikosti in vrst ter po najnižjih cenah Ivan Kravos, Maribor, Aleksandrova cesta 13.	1252
V Mariboru iščem
dve prazni robi z uporabo kopalnice, poseb. vhodom. Naslov prosim pod »Takoj«.	-399
Vo	ml red	veljaven od 15. nsajs
Prihod In odhod osebnih vlakov v postaji Maribor gl. kol.
Prihod vlakov v Maribor sl. k.			j Odhod vlakov Iz Maribora gl. k.		
Vrata Tlaka	Prihaja it	ob uri	| Vrsta vlaka	Odhaja v	ob uri
brxi	Zagreba	025	brzi	Avstrija	0-45
•	Wiena	115	•	Ljubljano	1-45
	v	3-25	9	Zagreb	250
c . potniški	Ljubljana	401	m	Avstrijo	4*45
brzi	- m	415	potniSki	Zagreb	5-20
potniški	Čakovca	6*28	*	Čakovec	5-35
•	Poljčan	731	9	Prevalje	5*40
•	Dravograd«	7*38	•	Avstrijo	C-:5
m	St. lija	7-42	9	Št. Ilj	6-40
9 m	Avstrija Čakovca	8*14 9M0	• m	Čakovec Ljubljano	8-24 9-20
m	Ljubljana	9-37	44	Avstrijo	9-2o
•		11-62	a	Fala	10-30
n	Kale	11-58	9	Ormož	1040
•	Avstrija	12-32	9	Avstrijo	1310
n	Prevalje	12-53	•	Prevalje	13-20
hrti	Avstrija	13-53	9	Ljubljano	13-25
potniški	Ormoža	14*40	n	Št. Ilj	13-30
brti	Zagreba	1451	brzi	Ljubljana	J 4*55
•	Ljubljana	1502		Zagreb	14*35
potniški	Sl lija	1511	jp	Avstrija	16-37
	Ljubljana	1634	potuUki	Čakovec	16-18
' •	Avstrije	18-20	9	Falo	17*10
•	Čakovca	18-21	•	Ljubljano	17-20
•	Fala	18-41	•	Pravalia	18-34
1»	SL lija	20-31	•	Št. Ilj	18-45
•	Prevalja	21-	•	Pragerska	19-20
• •	Avstrija Čakovca	21-34 21-47	• 9	Avstrijo Čakovca	20* ~ 21-06
•	Ljubljana	28-	•	Ljubljano	23-261
iakoj odda. \ 9.
Prazna soba
"anovi ulici ‘403
Lepa solnčna soba
se odda gospodu ali gospodični. Vprašati Pristan 6, I. nadstr.	1395
Gonilni jermeni za mlatilnice, žage, mline itd. v vseh širokostih v zalogi pri Ivanu Kravos-u, Maribor, Aleksandrova cesta št. 13.	1253
Trajne kodre po najnovejšetn sistemu.
Vodna ondulacija, manikura, masaža ter vsa v to stroko spadajoča dela izvršn " frizerski salon A. Mrakič, Maribor, Cankarjeva ul. št. 1.	777
Vsakovrstno angleško,
češko in jugoslovansko sukno že od 24 Din naprej dobite pri J. Trpinu, Maribor. Glavni trg.
Triko svilo
140 cm Široko za obleke in perilo a I 95 dobite pri J. Trpinu, Glavni trg Maribor.	>
Volneni delen
dobite od 16 Din naprej samo pri J. Trpinu, Maribor, Glavni trg 17.
Lokal in delavnico
v sredini mesta primerno za vsako obrt, se odda v najem. Ponudbe na upravo li-sta pod »B 52«._______________________ 1377
Lepa enonadstropna ogelna hiša z 8 stanovanji, trg. lokalom in lepim vrtom, 5 min. od Glavnega trga je na prodaj za 480.000 Din Naslov pove uprava lista.	!	395
DECVO
v vseh obstoječih barvah, navadno in svileno dobite pri tvrdki
l. Q®mK, Mmmou
KOROŠKA CESTA 9
Izdaja Konzorcij »Jutra« v Ljubljani; predstavnik izdajatelja in urednik F r a n B r o z o v i č v Mariboru. Tiska Mariborska tiskarna d. d.. PKtfetavalk
*> tanko Detela v Marihora.