Lilo LXVII
PoKfafna pliltu ▼ gofovfnt.
1 Ljubljani, V tefrlelc, dne 3. avgus!a 1939
Stev. 175 i	Cena 1 din
Naročnina mesečno 25 Din, ca možem« »tro 40 Din — nedeljiva izdaja ce« loletno 96 Din, za inozemstvo 120 Din
Uredništvo je v Kopitarjevi ul.6/111

Telefoni uredništva ia oprave: 40-01, 40-03, 40-03, 40-04, 40-05 — izhaja vsak dan zjntraj razen ponedeljka in dneva po prazniku
Čekovni račun: Ljubljana itevilka 10.050 in 10.M9 za inserate.
Uprava: Kopitarjeva nlica itevilka 6,
1914 - 1939
Eno četrtstoletje je minilo od strašnih dni avgusta 1914, ko je izbruhnila svetovna vojna in se je človeštvo pogreznilo v štiri leta najbolj okrutnega uničevanja človeških življenj in vseh duhovnih in gmotnih dobrin, ki jih je nakopičila omika. Potek avgustovih dni je bil sledeč: Dne 26. julija 1914 je avstrijski poslanik v Belgradu baron Giessl izročil srbski vladi vojno napoved. Dne 29. julija je Rusija odredila splošno mobilizacijo. Dne 31. julija je nemški cesar Viljem objavil nevarnost vojnega stanja in je carski vladi poslal 24 urni ultimat, naj mobilizacijo prekliče. Dne 1. avgusta ob 5 popoldne je bil nemški poslanik grof Portales sprejet pri ruskemu zunanjemu ministru Sasonovu, da sprejme odgovor na ultimat. Odgovor je bil odklonilen, nakar je ob 5 popoldne Sasonovu predal vojno napoved, ki jo je že prinesel s seboj v žepu. Istega večera je nemška vlada zapovedala splošno mobilizacijo. Dne 3. avgusta je nemška vlada napovedala vojno tudi Franciji in je istočasno vkorakala v Belgijo, ki je bila takrat nevtralna država. Naslednji dan, dne 4. avgusta, je Anglija vzela krčitev belgijske nevtralnosti za povod, da napove Nemčiji vojno.
Takšen je suhoparni potek dogodkov, ki so se z bliskovito naglico razvijali, medtem ko so že grmeli topovi in so se meje med državami že zavijale v goste oblake dima. možje in fantje pa so v milijonih med jokom svojcev zapuščali svoje domove in se pomikali proti frontam, kjer je že v gostih curkih tekla kri. Vojna je potem divjala štiri polna leta. Sicer so takrat, leta 1914, nekateri napovedovali, da bo hitro končana in da se bodo vojaki vrnili »jeseni, ko bo listje padalo*, toda sproščeni divji goni so zahtevali svoj čas in svoje žrtve, preden se niso pomirili v mlakah krvi in nagomilenih razvalinah vsega, kar je človeški um ustvaril na polju kulture.
Človeštvo je iz svetovne vojne izšlo drugo, drugačno, kot je v njo stopilo. Kakor da bi bil zazijal neznanski prepad med razdobji, ki ju loči borih štiri let, prepad, čez katerega ni mostov in ki drug drugega dosegata samo še po rahlih spominih. Človeštvo, ki se je vrnilo iz strahot strelskih jakov in pomanjkanja v zaledju, je imelo občutje, ki ga ima človek, ki je za las ušel smrtni nevarnosti: bežati, samo bežati proč od nevarnosti, bežati proč od strašnih spominov, storiti vse, da se kaj podobnega nikdar več ne povrne. Vmes eo se motala seve tudi druga čustva, kakor želja po maščevanju nad krivci, ki so vse gorje zakrivili pri enih, čustva vzkipelega veselja nad dobljeno svobodo pri drugih. Ta čustva so bila v mnogem pogonska sila pri izdelovanju mirovnih pogodb, ki naj bi bile enim v potrdilo svobode, drugim pa kazen, a vsem zagotovilo, da se v enakopravnem, izravnanem sožitju narodov, kjer imajo mali narodi iste pravice kakor veliki, za vedno onemogočijo okoliščine, ki so privedle do 1. avgusta 1914.
Zgodovina zadnjih 20 let, Iti leži pred nami kakor na dlani, kaže, kako malo stvarno so bile idejne predpostavke za preosnovo mednarodnega Božitja. ki je zapisana v mirovnih pogodbah in v paktu Zveze narodov, ki naj bi bil izliv miroljubnega hotenja narodov po svetovni vojni. Po enem četrtstoletju, ki je minilo od teh grozepolnih avgustovih dni leta 1914 pa imamo danes po nedojmlji-vih krivuljah mednarodne zgodovine podobo, ki jo je ugledni švicarski politični pisatelj naslikal takole: »Imamo vojno, a vendar vojne še nimamo. Živimo v miru, a vendar miru nimamo. Položaj leta 1939 je popolnoma drugačen kot oni lela 1914, ko smo iz pravega mirovnega stanja kar naenkrat prestopili v pravo vojno dobo. Takrat eo izvedenri mednarodne politike zatrjevali z gotovostjo, da je vojna neizbežna, medtem ko so ljudske množice do zadnjega trenutka verovale, da je ne bo, ker je nemogoča, medtem ko danes vsi izvedenci mednarodnega življenja zatrjujejo, da je mir še mogoče ohraniti, medtem ko ljudske množice živijo pod pritiskom nervozne gotovosti, da je neizbežna, da se približuje kakor plaz, ki ga najprej slutimo, potem slišimo, dokler da ne zagrmi iz višine v globino.«
Ko gledamo nazaj in primerjamo razvoj dogodkov in njihove okoliščine takrat in danes, bi bilo brez smisla, da ne bi zavzeli jasnega stališča tudi mi in se ravnali po tem jasnem spoznanju. Naše stališče je enostavno. Imenuje se mir. Naša jugoslovanska vlada ga je zapisala na čelo svoje zunanje politike. Vzela ga je tako resno, da se z neizprosno doslednostjo drži izven vseh trenj, ki razdvajajo velike države v sedanjem trenutku, pa naj bodo ta trenja ideološke narave, ali gospodarske, ali vojaško-politične. Za takšno politiko je bilo treba in je treba ter še bo treba velike možatosti in poguma. Smer naše zunanje politike je tako ravna, da ji nikdo ne bo mogel očitati, da je s kakršnimkoli svojim dejanjem dražila obstoječe napetosti in jih povečevala, marveč bo naša vest mirna, ker smo z modrim samozatajevanjem blažili razdražena ozračja okrog nas. Toda mirovna politika naše države, ki je v trdnih rokah modrih in preudarnih vodij, mora v trenutkih, kot so sedanji, brezpogojno računati na neizprosno sodelovanje vseh plasti naroda in vsakega posameznika v njem. Spomin na leto 1914 in na vse ono, kar mu je sledilo, nalaga strogo dolžnost, da vsak ohrani vse svoje živce v polni oblasti, da vsak govori, dela In stopa preudarno, hladno, a trdno, tako kakor da bi bila samo od njega odvisna usoda vse domovine. Danes ni nikomur dovoljeno, da bi bil nervozen sam, še manj, da bi sejal begavost okrog sebe. Danes velja geslo: mir t strogi disciplini, mir v polnem zaupaniu med vodstvom države in ljudstvom.
Nova Španija si izbira pot
Važni posveti generalov pri generalu Francu Generali so izrazili mnenje v štirih točkah
Burgos, 2. avgusta. TG. Na merodajnem mestu potrjujejo, da general Queippo de Liano ne pojde za diplomatskega predstavnika v Južno Ameriko takoj, kot je bilo razglašeno, marveč, da bo izpolnil preje Se neko posebno poslanstvo v Italiji. General je namreč imenovan za voditelja vojaškega odposlanstva, ki potuje v Italijo. General ostane v Italiji samo nekaj časa. Kakšen namen naj ima to poslanstvo, javnosti ni bilo sporočeno
V službenem listu je bila objavljena lista novo imenovanih armadnih generalov in poveljnikov divizij in armadnih zborov. Ta lista poka-zuie, da so dobili vsi generali, ki so v državljanski vojni igrali vodilno vlogo, važna poveljniška mesta. To pa ne velja za dva generala, namreč za generala Queippa de Lano in za generala Jague, proti katerima vlada nerazpoloženje posebno v krogih falangistov. General Sclchaga, poveljnik navarske armade, je postal poveljnik armadne oblasti v Coruni. Znani poveljnik galicijskih čet general Aranda je postal poveljnik armadnega okrožja v Valenciji. Bivši poveljnik levantinskih čet general Orgas je postavljen za poveljnika armadnega zbora v Barceloni. General Gali-quet je poveljnik Madrida in Sevilije, general Arenas je dobil armadni zbor v Saragosi, general Lopez Pinto je postal poveljnik armadnega zbora v Burgesu, general Seradov je dobil armadno poveljstvo v Valadolidu. Znani poveljnik maroških čet general Varela je postal poveljnik španske armade v španskem aMroku. General Ponte je bil poslan za poveljnika na Beleare. V vladi so sedaj ie trije generali, in sicer mornariški
minister admiral Sevrera, letalski minister general Kindelar in vojni minister general D'Avila. Zunanji minister general Jordan, ki pri falangistih tudi ni priljubljen, v državljanski vojni ni aktivno sodeloval. General Moscardo je postai poveljnik divizije. (General Ponte je bil med državljansko vojno kazensko odstavljen, ker se je v preostrih besedah izrazil proti zaveznikom generala Franca v državljanski vojni.)
V Burgosu tudi krožijo poročila o sestanku generalov pri generalu Francu. Poročila pravijo, da so pri tej priložnosti generali predložili svojemu poveljniku in vladarju države pismeno spomenico, v kateri izražajo svoje mnenje o bodoči ureditvi države. V tej spomenici so generali podčrtali osnovno načelo, ki naj bo sveto vsaki vladi, namreč, da mora Španija ostati Spancem«. Nato so generali v štirih točkah našteli svoja mnenja. Te štiri točke, o katerih pa je nemogoče zvedeti, če odovarjajo resnici, se glasijo:
1.	V Španiji je treba uvesti monarhijo in sicer tako, da se pokliče nazaj kralj Alfonz, ki pa naj se obveže, da bo v najkrajšem času odstopil prestol svojemu ^inu Don Juanu.
2.	Sestavi naj se vojaška vlada, ki bo v primeru izbruha evropske vojne, na vsak način Španijo obvarovala v polni nevtralnosti.
3.	Vlada naj proglasi amnestijo in naj
pozove vse politične begunce, da se vrnejo v domovino.
4. Razpišejo naj se splošne volitve za parlament, ki naj sprejme novo špansko ustavo.
Generali so izrazili tudi mnenje, da naj sedanji notranji minister S u n e r, ki je privrženec falangistov .odstopi.
General Franco bo verjetno izbral srednjo pot, tako da bo potisnil iz vlade ministra Sunerfa in ministra generala J o r d a n o. Prvega bi poslal za
Eoslanika v Rim ali Berlin, drugega pa za poslanika v ondon ali Pariz Za ministrskega predsednika pa bi bila izbrana manj izpostavljena osebnost.
Francosko mnenje:
»Španija bo šla z Nemčijo in Italijo«
Rim, 2. avgusta. AA. Havas: Zdi se, da je sodelovanje Španije z državama osi (Italijo in Nemčijo) na vojaškem področju gotovo dejstvo. Tako sklepajo iz sporočila, da sc vrše skupni sestanki med italijanskim, nemškim in španskim generalnim štabom na križarki »Pola« o priliki sedanjih pomorskih manevrov. To se zdi tem verjetnejši, ker je špansko vojaško odposlanstvo pod vodstvom generala Gonzalesa prišlo na italijanske manevre, ki so se snoči začeli.
Anglija in Amerika skupno protestirata v Tokiu
Zaradi proliangleških demonstracij na Japonskem
in po Kitajskem
"Tokio. 2. avgusta. AA. Reuter: Britanski poslanik Craigie je obiskal ministra Kata in zahteval v imenu britanske vlade,
da ukrene japonska vlada vse potrebno, da se preneha protibritansko gibanje na Japonskem in Kitajskem.
List »Ni-Čini-Či Šimsun« pravi, da je poslanik izjavil, da bodo sicer nastale velike težkoče v britansko-japon-skih pogajanjih. Craigie je obenem zahteval, da se o tej zahtevi obvesti japonski zunanji minister Arita. Kate je odgovoril, da nima protibritansko gibanje na Japonskem in Kitajskem nobene zveze s tokijskimi razgovori, temveč so to dve popolnoma različni stvari. Protibritansko gibanje na Japonskem je izraz spontanega razpoloženja ljudstva in če bi to gibanje ogrožalo mir in red, bo japonska vlada zmerom lahko izdala potrebne ukrepe. Kar se pa tiče protibritanskega gibanja na Kitajskem, nima japonska vlada nobene zveze z njim in ne more o tej stvari ničesar ukreniti.
Isti list poroča dalje, da je ameriški o d -pravnik Dooman obiskal generalštabnega tajnika ameriškega oddelka v japonskem zunanjem ministrstvu Ješizavo in ga opozoril na to, da se protibritansko gibanje na Kitajskem vse bolj in bolj spreminja v nastop proti belcem in da ogroža življenje in premoženje ameriških državljanov na Kitajskem. Zastopnik USA je zahteval od japonske vlade, da kaj ukrene proti širjenju sovraštva proti tujcem.
List komentira obiska britanskega poslanika Craigija pri Katu in ameriškega odpravnika D oo mana pri J e š i z a v i. List pravi,
da je očitno, da sta oba diplomata nastopila na direkten nalog svojih vlad in da je to dokaz skupnega nastopa Anglije in USA na Daljnem Vzhodu. List pravi dalje, da so japonski politični krogi skrajno ogorčeni zaradi te demarše Velike Britanije, ker vidijo v njej grožnjo proti Japonski, posebno » zvezi z novim dokazanim sodelovanjem med britansko in ameriško diplomacijo.
»Nepremostljive težave«
»Tokio Ašahi Simbunc piše, da so se zadnje dni pojavile skoraj nepremostljive težkoče pri pogajanjih med Veliko Britanijo in Japonsko glede valute in srebra v Tiencinu Japonska odločno zahteva vse erebro, spravljeno v bankah britanske koncesije, in razveljavljenje kitajskega denarja, zastopniki Velike Britanije pa izjavljajo, da je to srebro last čungkinške vlade. Velika Britanija priznava sedanje stanje na Kitajskem, toda njeni zastopniki trde, da ne more okreniti ničesar sovražnega proti čungkinški vladi. List trdi, da je to vzrok sedanjim težkočam pri jiogajanjih.
Ijondnn. 2. avgusta. AA. Reuter: Diplomatski urednik Reulerja nravi, da v Londonu za sedaj ni videti znakov, da bi bila na dnevnem redu namera, po kateri bi se ustavila pogajanja v Tokiu zaradi protiangleških demonstracij vkljnb temu,
Knez-namestnik zapustil Anglijo
čeprav uvidevajo, da je ta propaganda skrajno škodljiva za sama pogajanja. To j» jasno razložil japonski vladi tudi angleški veleposlanik v Tokiu. V kolikor se ne bi dalo «pet vpostaviti ozračje sloge, je gotovo, da bi utegnil biti uspeh pogajanj malenkosten.
Pri razlagi angleškega stališča je veleposlanik Craigie poudaril tudi to, da je japonska vlada prevzela nase odgovornost za vzdrževanje javnega reda, na področju, ki se nahaja pod japonskim nadzorstvom. Načelo, ki so ga sprejeli pred začetkom tokijskih pogajanj, se je glasilo i tako, da bo Japonska vlada to odgovornost tudi sprejela. Toda sedanja proti-angleška demonstracija pomeni čisto jasen znak, da r e d a n i. Iz tega se sklepa, da japonska vlada ali nc more, ali pa noče ohraniti reda.
Danes Halifax o Daljnem vzhodu
London, 2. avgusta, b. Britanski kabinet so je eeslal danes dopoldne k redui seji, na kateri
London, 2. avg. A A. Nj. kr. Vis. knes namestnik Pavle in kneginja Olga sta odpotovala danes dopoldne iz Londona. Z njima sta odšla iz Londona Nj. kr. Vis. kneževiča Aleksander in Nikoia, v spremstvu pa je tudi minister dvora Milan Antič. Pri slovesu na železniški postaji Viktorija so bili navzočni kr. poslanik dr. Ivo Subotič s soprogo in vso osebje kr. poslaništva s soprogami. Ko sta se pripeljala Nj. kr. Vis. knez namestnik Pavle in kneginja Olga na postajo Viktorija, jima je skupina jugoslovanskih študentov, ki se je po končanih počitnicah v Angliji vračala v Jugoslavijo, priredila navdušene manifestacije in jima vzklikala »Živeli!«. Nj. kr. Vis. knez namestnik se je zadržal nekaj časa v razgovoru s študenti ter se zanimal, s kakšnimi vtisi odhajajo iz Anglije.
je proučil razmere na Daljnem vzhodu, s katerimi se je pečal včeraj tudi zunanje-politični odbor britanske vlade. Pričakujejo, da bo zunanji minister lord Hulifa* že jutri podal v lordski zbornici obširno poročilo o politiki Velike Britanije na Daljnjem Vzhodu. Zveza me0 Anglijo. Francijo in Zedinjenimi državami je trajna. Tukajšnji poučeni krogi opozarjajo na to, da bo politika Velike Britanije napram Japonski odvisna od sodelovanja Zedinjenih držav in Francije. V nobenem primeru Velika Britanija ne namerava popustiti japonskim zahtevam glede kitajske valute brez ozira na to, če bo Britanija dobila podporo Zedinjenih držav in Francije.
Glavna ovira v Moskvi
Ne baltsko vprašanje, marveč jasne obveznosti
Moskva, 2. avgusta b. Moskovska radio-po-staja je preteklo noč obširno poročala o zunanji politični izjavi angleškega ministrskega predsednika Chamberlain a. Poleg tega je radijska postaja poročala tudi o izjavi angleškega državnega podtajnika Buttlerja, ki je dejal, da je vprašanje neodvisnosti baltiških držav glavna ovira za sporazum s Sovjetsko Rusijo.
Po mnenju Moskve ne predstavlja jamstvo za baltiške države nobenih težav, ki bi bile takšnega značaja, da bi mogle ovirati ali celo preprečiti sporazum med Sovjetsko Rusijo ali zapadnimi velesilami. Gre predvsem za pravilno razumevanje »neposrednega napada«. Angleška oblika tega vprašanja se lahko različno tolmači, medtem ko hoče imeti Sovjetska Rusija to vprašanje urejeno tako, da ne bo nobenega dvoma in da ga v potreDi ne no mogel nihče krivo tolmačiti.
Moskva, 2. avgusta. AA. Reuter: Agencija Tass je 6noči objavila obvestilo, da je eden Izmed razlogov zs zavlačevanje angleško-lran-cosko-iovjetskih pogajanj v tem, da angleški predlog o posrednem nspsdu ne označuje dovolj napa-dsl cs. Agencija komentira Buttlerjev govor v angleškem spodnjem domu o tem predmetu ter pravi, da ne gre za to ali 6e da iamstvo r.» neodvisnost baltiških držav, če pristaneta na to obe stranki, temveč zato, dka| noče Anglija do-
polniti svojega opisa, kaj razume pod
»neposrednim napadom«.
Moskva, 2. avg. b. Danes ob 6 zvečer so se nadaljevali razgovori med Mole'ovim, Strangom in Secdsom.
Nemci pravijo, da pogajanj z Rusijo ni — Angleški list pa trdi, da...
Berlin, 2. avgusta: AA. DNB: Niti iz nemškega niti iz sovjetskega izvora ne prihajajo nobena sporočila o gospodarskih pogajanjih med Nemčijo in Sovjetsko Rusiio Ta postopek je v skladu s prakso, da se sporočila ne izdajajo v6e dotlej, dokler se ne dosežejo praktični rezultati. V dobro poučenih krogih pa pravijo da so vesti, ki so te razširile v tujini v zvezi i podrobnostmi pri pogajanjih, za lase privlečene, kakor sc je n. pr. to zgodilo s trditvijo, da bo nemški gospodarski minister Funk v kratkem od]>otoval v Moskvo.
London, 2. avgusta b. Berlinski dopisnik »News Chronicla« poroča iz dobro poučenega vira, da nemška vlada trenutno proučuje t svojimi svetovalci načrt, ki gre za tem. da pridobi Rusijo za nevtralnost in da jo na ta način oddalji od zahodnih držav, oziroma cd »fronte miru«. Nemčija namerava Sovjetski Rusiji ponuditi trajno jamstva za nckršljivost ruskih meja za primer, če bi Sovjetska Rusija obljubila, da bo ostala v morebitni vojni nevtralna. Kdai bo Hitler tak predlog pred-lošil Mntlrvi. je ni znano, ker je tozadevna ponudba odvisna največ od pogajanj Nemčije s Sovjetsko Rusijo.
Naša notranja vprašanje
O sporazumu danes v jugoslovanskem časopisju ne najdemo kaj prida besed. Očividno vsi čakajo, kdaj bo la državni akl podpinan, potem ko so vsi merodajni činitelji izdali izjave, da na lo ne bo treba dolgo čakati.
V	ospredju je danes članek nekega dr. Ivana Pavičiča, Hrvata, ki je v sarajevskem »Jugoslovanskem listu* objav il članek, v katerem podaja svoje osebno mnenje o položaju, politiki in bodočem razvoju slovenstva. Glavne misli teh izvajanj emo prinesli včeraj, danes pa beremo v »0 b s o r u« odgovor na ta članek. Kakor ni dr. Pavičič povsem jiravllno razumel in razložil bistva slovenske politike, tako je tudi »Obzor* v svojem odgovoru zagrešil nekaj več ali manj napak. Prav ima »Obzor«, ko nasproti Pavičiču poudarja, da obstoja tudi slovensko vprašanje, kakor bi moralo biti vsakemu politiku dobro znano iz raznih perijod naše polit i ko, ko je večina slovenskega naroda bila večkrat v opoziriji ne samo proti administrativnemu centralizmu, ampak tudi proti takozvaneinu unitarizmu, čigar osnovne teze, da Slovenci nismo samosvoj narod, Slovenci, izvzem-ši pristašev JNS, nikoli nismo sprejeli in smo proti njej celo za časa najhujše diktature, kolikor smo pač mogli, protestirali. Hude napake pa je napravil »Obzor*, ko pravi, da Slovenci ne moremo nastopati tako kakor Hrvati zalo, ker da nimamo prave narodne tradicije, češ, da smo šele po prevratu dobili možnost, da razvijamo svo o narodno osobilost! »Obzorjev* člankar mora zelo slabo poznati zgodovino jugoslovanskih narodov, če ne ve, da je naša nacionalna zavest in kultura ter individualnost stara že vsaj tako dolgo, kakor imamo svoj slovenski pismeni jezik, to je, če nočemo iti nazaj do Trubarja, vsaj že od pro-svelljenega veka, kar pa se tiče oblikovanja naše narodne samobitnosti in lastne kulture ter slovenskega etosa. pa se nismo začeli šele po prevratu v tem smislu prebujali, marveč so nase narodne borbe bile na višku že v bivši monarhiji, v kateri smo si priborili dokaj temeljnih narodnih kulturnih in političnih pravic, in smelo trdimo, da v tem oziru prav nič ne zaostajamo za Hrvati, ki sami dobro vedo, kako hudo so se morali boriti z madžaronstvom. Tudi je precej neokusno, če se
Obzor* pred nami ponaša z geografskim položa-fem hrvatske zemlje, zakaj naš geopolitični položaj mislimo, da ni nič manj važen kakor hrvatska zemlja, ki jo sicer visoko vrednotimo O tem pa. ali so Hrvali vedno vodili pravo politiko, se ne bomo prerekali, samo to bi želeli, da bi >Obzor* našega narodnega življenja in borbe ne glodal tako z viška, kakor to kažejo njegova izvajan a. Saj mislimo, da se tudi za Hrvate niso še začeli zlati časi in da bomo tudi poslej vsi drug ua drugega navezani in drug drugemu potrebni.
Zanimiva je tudi polemika, ki jo vodijo hrvatski lisli proti sotrudniku belgrajske »Politike« Gregoriju Božoviču. ki je v tem listu objavil potopisne črtice iz Dalmacije, ki žalijo verska in narodna čustva Hrvatov. Božovič je na te očitke odgovoril. češ da je kot Srb in pravoslavec bil dolžan opozoriti na protisrbsko razpoloženje med dalmatinskimi Hrvati, ki da Srbe psujejo in jim grozijo, da bodo morali pobrati šila in kopita iz nalmarije. Pravi; da so njegovi članki le obramba proti onim, ki ne marajo narodnega in duhovnega edinstva in da se je moral postaviti za Srbe v Dalmaciji, ki da so pozabljeni in zapostavljeni in nimajo skoraj niti več pravne zaščito... Kdor pozna v resnici razmere v naši državi, ve, da ni niti trohice resnice na teh trditvah in zato bi bilo bolje, da bi >Politika* takemu dopisniku, kakor je g. Božovič, zaprla svoje stolpce, saj taki dopisi samo škodujejo prijateljskemu razpoloženju, ki posebno danes v očigled sporazuma vlada v naši državi prav v vseh slojih in krogih naroda.
Pariški »Temps< prinaša članek o aferi »Vremena«, v katerem pravi, kakor beremo v »Hrvatskem dnevniku« od 2. t. m. v politični rubriki, da je ta stvar hudo kompromitirala bivšega vladnega predsednika dr. Milana Stojadi-noviča. Značilno je. da je cenzura dopustila Mačkovemu glasilu, »Hrvatskemu dnevniku*, da je razkril to afero, zaradi katere je sedanja vlada postavila »Vremenu* komisarja. »Temps* pravi, da je to znak, da se Cvetkovičevi razgovori z dr. Mačkom bližajo svojemu srečnemu koncu. To vest je dobil »Temps* — piše »Hrvatski dnevnik* — od svojega dopisnika iz Belgrada, ki mu je tudi razkril, kako je dr. Milan Stojadinovič akcije »Vremenaf, ki so bile državna last, prepisal na svoje ime, o čemer bodo še izrekle svojo besedo merodajne instance. (Glej »Hrvatski dnevnik* od 2. avgusta, stran 3.)
V	nemškem Kultiirhiindu v Jugoslaviji vlada že dolgo časa huda kriza. V njem sta namreč dve struji, stara, ki jo je vodil dosedanji predsednik g. Keks, in mladinska, ki jo vodi dr. Avvender, odvetnik iz Pančeva. ki je orientirana narodno-socialistično. 6. avgusta bo občni zbor, da se ta zadeva reši. izgleda pa. da bo izvoljen dr. Janko iz Celja, ki je nevtralec. se torej ne zavzema
ne za euo ne za drugo smer.
•
Minislrski predsednik Dragiša CretkoTič je na obisku v Dalmaciji in je pri tej priliki obiskal Dubrovnik. Potem je odpotoval v Split, kjer je prisostvoval seji banovinskega odbora JRZ v Dalmaciji. Izvolili so novi odbor, kateremu so postavili na čelo ministra brez listnice Antona Maštroviča.
JRZ v Splitu
Split, 2. avgusta. AA. Danes ob 11 dopoldne je bila v mestni posvetovalnici v Splitu banovinska konferenca JRZ za primorska banovino. Navzofni so bili: kot zastopnik glavnega odbora gradbeni minister dr. Krek, tajnik glavnega odbora minister Ante Maštrovič in drugi. Soglasno e bil izvoljen z aklamacijo novi banovinski odbor, ki mu načeluje minister Ante Maštrovič. Po izvolitvi je »pregovoril minister Maštrovič, ki je dal pregled notranjepolitičnega položaja. predvsem pa poudaril delo in priznanje vlade Dragiša Cvetkoviča in smernice za bodoče delo JRZ v primorski banovini. Izvajanja ministra Maštroviča so naletela na odobravanje
V	imeni; glavnega odbora JRZ je konferenco pozdravil gradbeni minister dr. Miha Krek, ki je v svojem oblirnem govoru poudaril globok pomen JRZ v našem političnem življenju. Posebno se je bavil z delom vlade Dragiše Cvetkoviča za sporazum ter naglasil, da je danes delo za sporazum edino možna politika. Navzočni pa so navdu-šeno vzklikali predsedniku vlade Cvetkoviču in ministrom, ki jo se udeležili konference.
•
Belgrad, 2. avgusta, m. Danee je imel svojo slavo bataljon tankov, zatem pa avtomobilski polk ter letalske vojaške enote. Proslavi so prisostvovali zastopniki vlade, vojske ter ostalih civilnih in vojaških oblasti.
Vprašanja in odgovori v angleški spodnji zbornici
London, 2. avgusta. AA. Reuter: Državni pod-tajnik v ministrstvu za vojno mornarico je izjavil v spodnjem domu, da je angleška vlada sprejela sklep, |>o katerem bo v znatni meri izpopolnila svoj načrt za gradnjo novih vojnih ladij za letošnje leto. Po novem načrtu bo zgrajenih 107 posebnih ladij za uničevanje min ter za borlnj proti pod-moruicam. Prav tako namerava ministrstvo za vojno mornarico zgraditi 57 natrolnlh ladij, od katerih jih bo nekaj namenjenih za borbo proti podmornicam. Zgrajenih bo tudi 10 ladij za polaganje min, šest hitrih patrolnih ladij in ena ladja za polaganje kablov. Napovedujejo še nekatere spremembe v načrtu, oziroma pri gradnji nekaterih ladij, vendar pa podtajnik Shakespeare pri tem ni navedel podrobnosti. Naknadno bo vlada zahtevala dopolnilne kredite za izvršitev najavljenega programa.
Ministru Morrisonu je bilo postavljeno
v spodnjem domu vprašanje, če se bo izvedel popis surovin in življenjskili polrehščin med zavezniškimi državami za primer vojne. V odgovoru na to vprašanje je Morrison poudaril, da bo v
Angleške vojne ladje v Turčiji
Carigrad, 2. avg. AA. (DNB.) Danes je priplula semkaj angleška križarka >Warspite< s 4 rušilci. Angleške vojne ladje bodo ostale v Carigradu do nedelje. Istočasno je prispel v Smiruo angleški rušilee »M a 1 a j a«. To je prvič, da je Turčija dovolila vhod tuji vojni ladji v važno pomorsko utrdbo v Smirni. V čast angleških gostov bodo prirejene svečanosti in športne prireditve t takem obsegu, kakršnih dosedaj niso prirejali nobeni tuji vojni mamariri. V zvezi z obiskom angleške mornarice v Turčiji je predviden tudi sprejem pri francoskem veleposlaniku. V petek bo odletel z letalom v Ankaro angleški poveljnik mornarice in obiskal predsednika republike ter šefa glavnega generalnega štaba.
Gdanska nevarnost
v luči angleških časopisov
I/ondon, 2. avgusta, b. Brez ozira na optimistični ton, v katerem je britanski ministrski predsednik Chamberlain govoril o gdanskem vprašanju, objavljata danes »Times* in »Daily Tele-graph* daljše članke glede tega problema, iz katerih ee vidi precejšnja 6krb britanskih merodajni h krogov.
Diplomatski dopisnik »Timesac poroča, da je članek »Gazete P n I s k e« s podrobnimi podatki o vojnih pripravah v Gdansku vzbudil v angleških političnih in' vojaških krogih veliko senzacijo. V Ivondonu pričakujejo, da bo Poljska vlada pri gdanskem senatu vložila nov in oster protest zaradi vojaških priprav v svobodnem mestu Gdansku. Prav tako je treha računati, da bo maršal K v d z S m v g 1 i v svojem govoru, ki ga bo imel prihodnji teden v Krakov u. izrazil jasno in točno stališče poljske vlade do gdanske-ga vprašanja.
»Daily Tclegraph« zavzema stališče v današnjem uvodniku do groženj gdanskega »Vor-poslena*, da se carinska meja v Gdansku odpre za vstop Nemčije v vzhodno Pnisijo. Takšni ukrepi bi i>omonil; konec carinske zveze med Gdan-skim in Poljsko ter priprave za priključitev Gdanska k Nemčiji. Hladnokrvno je treba pričakovati, če je ta grožnja le strel na naskok Nemčije in za ostrejšo gonjo proti Poljski. >Daily Te-legraph* opozarja na intenzivne vojne priprave v Gdansku in ceni tam zbrane čete na 100.000 mož:
Nemško - slovaška pogajanja
Berlin, 2. avgusta b. Tukajšnji politični krogi posvečajo veliko pozo,most 6lovaško-nemškim pogajanjem, glede katerih je bilo v ponedeljek izdano kratko uradno poročilo. Splošna prevladuje mnenje, da gre za določitev podrobnosti za obmejna jamstva Slovaški. V okvir teh jamstev spada tudi določitev področja ob slovaško-moravski meji, kjer namerava Nemčija napraviti svoje utrdbe, ki bi jih zasedle nemške čete. Tukajšnji nemški krogi pričakujejo, da bodo ta pogajanja v najkrajšem času zaključena.
Madžarski emigranti rovarijo proti Nemčiji
Budimpešta. 2. avgusta. AA. MTT: V loku debate o manjši nekem zakonu je minister za notranje zadeve Keresles Fisher izjavil, da nobena država ne bi smela dopustiti, da se njeni državljani mešajo v notranje zadeve druge države. Vsaki državi grozi nevarnost in tako tudi Madžarski, ako bi se njeni državljani mešali v notranje zadeve druge države in vodili v ta namen agitacijo
Vodja puščičastih kriiev Huhaji je vpadel v besedo ministru notranjih zadev trdeč, da so madžarski emigranti na Poljskem zaceli voditi agitacijo proti Nemčiji. Keresles Fiecher mu je nalo odgovoril, da mu to ni znano in da bo madžarska vlada v primeru, da se ugotovi resničnost te trditve, podvzela potrebne korake, da se lo one-mogoče.
Solnograški festival
Salzbiirg, 2. avgusta. AA. (DNB.) Snoči so se začele salzburške predstave z uprizoritvijo Stras-sovega »Kavalirja z rožo*. Slovesni predstavi je prisostvoval tudi minister dr. Goebbels. V njegovem spremstvu so bili med drugimi dr. Seyss-In-quart, minister dr. Meissner in Glalse-Horstenau. Vse mesto je slavnostno okrašeno z zastavami. Na salzburške glasbene svečanosti je Drišlo mnogo Nemcev in tujcev.
220 ur v zraku
Springficld (Illinois), 2. avgusta. AA. Havas: Brata Moody sta dosegla nov svetovni rekord v trajnem poletu 7. lahkim letalom. Ostala sta v zraku 219 ur in 43 minut. Prejšnji rekord je znašal 218 ur in 43 minut. Letalo, s katerim sla nova rekorderja popravila prejšnji svetovni rekord, je enokrilnik z motorjem 55 konjskih »il.
primeru vojne politika britanske vlade obstojala v tem, da bo skušala izpopolniti vse možne oblike medzavezniškega gospodarskega sodelovanja.
Chamberlain je izjavil v spodnjem domu, da bo angleško vojaško odposlanstvo odpotovalo v Moskvo v soboto ali v nedeljo.
Po izjavi Cliamberlaina so bila angleškemu veleposlaniku v Tokiu poslana navodila, naj vloži oster protest pri japonski vladi zaradi proliangle-ške agitacije na severnem Kitajskem. Predsednik vlade je prav tako izjavil, da vzdržuje angleška vlada najožji stik z vladama v Združenih državah in v Franciji. Poudaril je pri tem, da niso točna poročila, da bi angleška vlada pristala na izročitev štirih Kitajcev, katere Japonci dolže umora v Tjenrintl.
Neki narodni poslanec je vprašal, ali bo vlada začela razpravljati o stališču, ki so ga zavzele vla-
de Švedske, Finske in drugih baltiških držav v zvezi s pogajanji za sklenitev angleško-ruske pogodbe. It u 11 e r je odgovoril, da angleška vlada upošteva koristi drugih držav, da pa ne gre za vprašanje vsiliti tem državam jamstva. Tudi m> gre za to, da bi bile nekatere države predmet političnih kombinacij velesil. Kršitev neodvisnosti ali nevtralnosti katerekoli teh držav pa bi pomenila stvar, ki je življenjskega pomena za prizadete državo.
Državni podtajnik pri ministrstvu za vojno mornarico Shakespeare je naglasil, da bo za uresničenje naknadnega načrta za graditev ladij potrebnih okoli 11 milijonov funtov šteriingov.
Chamberlain je slavil predlog, da se v petek 4. t. m. razpusti parlament do 3. oktobra tn da se, če bi to zahtevali splošni interesi, lahko skliče tudi že prej. Naglasil je, da je letošnji poletni odmor poslancev krajši kot prejšnja leta, toda parlament je sprejel vse potrebne zakone in je spodnji doin lahko prepričan, da je država zdaj pripravljena za vsako morebilnost. Odgovornost za sklicanje parlamenta — je poudaril Chamberlain — je v rokah vlade, na katero ta odgovornost tudi pade. Chamberlainovo izjavo so sprejeli z odobravanjem.
Najmlajši kralj na svetu Gazi II., kralj Iraka »potuje*
Dr. Krek v Splitu
Split, 2. avgusta, m. Danes je prispel semkaj gradbeni minister dr. Miha Krek. Na postaji so gradbenpga ministra pozdravili minister brez listnice Anton Maštrovič, ban primorske banovine dr. Mirko Bujič, vršilec doižnosti župana Vrtolja in načelniki jwsanieznih oddelkov banske uprave. Minister dr. Krek je s po«laje odšel na bansko upravo, kjer je imel krašo konferenro, zatem je pa prisostvoval seslanku banovinskega odtKira JRZ za primorsko banovino.
Iz sodnijske službe
Belgrad, 2. avgusta, m. Z odlokom pravosodnega ministra sta imenovana za pisarniška oticiala 8 pol. skupine na dosedanjih službenih mestih kanclista 9. skupine Miroslav Kušar pri okrajnem sodišču v Kostanjevici in Bernard Zupane pri okrajnem sodišču v Laškem.
V 9. pol. skup. so pa z odlokom pravosodnega ministra povišani sodni kanclisti 10. pol. skup. I. Koš-nik pri okra;nem sodišču v Kranju, Franc Jalovec pri okrajnem sodišču v Kranjski gori, Marija Križmanič pri okrajnem sodišču v Gor. gradu, Alojzija Jerše pri okr, sodišču v Ljubljani. Slavo Vrtačnik pri apelacijskem sodišču v Ljubljani, Ferdo Paradiž pri okrajnem sodišču v Kočevju, Filip Čebovnik pri okrajnem sodišču na Prevaljah, Janez Žagar pri okranem sodišču v Logatcu, Franc Ferjan pri okrajnem sodišču na Prevaljah, Josip Hebar na okrožnem sodišču v Novem mestu in Josip Pintar pri okrožnem sodišču v Ptuju. Hilda Deržaj pri okrajnem sodišču v Mariboru, Alojzij Kozine: pri okr. sodišču v Ložu, Franc Strohsack pri okrajnem sodišču v Novem mestu in Jakob Lcsjak pri okrajnem sodišču v Kočevju.
S kraljevim ukazom so imenovani za višje pisarniške oficiale 7. skup. na dosedanjih službenih mestih sledeči pisarniški oficiali 8. skup.: Anton Kramar na okrajnem sodišču v Celju, I. Pohar na okrajnem sodišču v Ljubljani, Anton Čmer na okrožnem sodišču v Celju in Franc Bakalič na okrajnem sodišču v Kamniku.
Na predlog pravosodnega ministra so s kraljevim ukazom odlikovani: z redom sv. Save I. stopnje msgr. dr. Josip Ujčič, belgrajsiti nadškof; z redem sv. Save III. stopnje zlatomašnik Franc Košir, župn:k v pokoju na Ježici pri Ljubljani, Mirko Godina. tfvardijan mi-noritskega samostana v Ptuju, in dr. Kojič, grško-katoliški župnik v Belgradu.
Odobrene licitacije gradbenega ministrstva
Belgrad, 2. avg. m. Gradbeni minister dr. Miha Krek je odobril naslednje licitacije:
Licitacijo za postavitev naprav za centralno kurjavo v palači strojnega inštituta ljubljanskega vseučilišča. Delo je prevzelo podjetje Jugoradia-tor v Ljubljani.
Licitacijo za jv>stavitev naprav električne inštalacije v palači strojnega laboratorija ljubljanskega vseučilišča. Delo je prevzel podjetnik Polde Milač iz Ljubljane.
Licitacijo za zgraditev carinarnice v Mariboru, Dela so prevzeli: mizarska Franc Grošek iz Smartna pri Litiji, ključavničarska Ivan Rebek iz Celja, električne naprave mestna električna podjetja v Mariboru.
Licitacijo za napravo električne inštalacije v palači vseučiliške knjižnice v Ljubljani. Delo je prevzel Polde Milač iz Ljubljane.
Slava letalcev
Belgrad. *2. avgusta. AA. Danes dopoldne je poveljstvo letališča v Belgradu in Zenmnu proslavilo svojo slavo preroka llija. Obredu rezanja slavskega kolača je prisostvoval zastopnik Nj. Vel. kralja polkovnik Petar Si m iS, komandant peš-rtolka kraljeve garde, finančni minister Djuri-čič, načelnik glavnega generalnega slaba general Dušan Slmovič, poveljnik letalstva general M i I o i k o v i č . ter večje »levilo generalov in vitjih častnikov. Poleg omenjenih osebnosti so prisostvovali tudi zastopniki aerokluba, belgrajske
občine in zastopniki raznih združenj. Po izvršenem obredu rezanja kolača so letalske edinice defili-rale mimo gostov. Zatem je odposlanec Nj. Vel. kralja polkovnik Simič čestital slavo domačinu polkovniku Dimitrijeviču in ostalim letalskim častnikom,
JRZ v Zagrebu
Zagreb. 2. avgusta. AA. Danes dopoldne je bila seja izvršnega odbora banovinskega odbora JRZ za savsko banovino pod predsedstvom na-rodnega poslanca in ministra na razpoloženju Di-| mitrija Magaraševiča. Poleg članov izvršnega odbora so se seje udeležili tudi narodni poslanci iz savske banovine, kateri sc člani kluba JRZ. Na seji so razpravljali o reorganiz.aciji stranke ter o drugih važnih vprašanjih s področja savske banovine ter so v tem smislu sprejeli tudi potrebne sklepe.
Znižane voznine
Belgrad, 2. avg. Zastopnik prometnega ministra dr. Kulenovič je odobril pe.lovično vožnjo za romarje na Sv. Goro pri Gorici. Polovična vozna ugodnost velja za prvo romanje za odhod 18. in 19. avgusta, za vrnitev pa 20. in 21. avgusta, za drugo romanje pa za odhod 25. in 26. avgusta, za vrnitev 27. in 28. avgusta. Udeleženci kupijo na odhodni postaji celo vozno karto z železniško legitimacijo K 13 do Rakeka. Vozovnica s potrdilom o udeležbi romanja velja za brezplačno vrnitev od Rakeka do odhodne postaje.
Jugoslovanska celuloza
Belgrad, 2. avg. m. Današnje »Službene novi-ne« objavljajo uredbo z zakonsko močjo o državnem podjetju »Jugoslovanska celuloza«. Sedež tega novega državnega podjetja bo v Sarajevu. Podjetje bo organiziralo prodajo celuloznih proizvodov v državi in v tujini tako, da se bo izvoz in prodaja celuloze v tujino od ustanovitve podjetja pa za ves čas trajanja prodajne pogodbe vršil po zastopništvu, ki se bo ustanovilo v Parizu pod naslovom »Francosko-jugoslovanski zavod za prodajo mase za papir«. Začetno osnovno glavnico novega podjetja sestavljajo: 1. dve novi tovarni za celulozo z zemljišči, poslopji in ostalimi napravami, ki se bodo zgradile, 2. obstoječa tovarna celuloze gozdno-industrijskega podjetja »Sipad« d. d. v Daruvaru, katere vrednost je ocenjena na 25 milijonov din. V višini tega zneska bo podjetje prevzelo obstoječi konvertirani dolg gozdno-industrijskega podjetja »Šipad« d. d. pri Državni hipotekami banki pod pogojem za odplačevanjem obresti in glavnice, ki velja za dolg »Šipada« d. d., tako da sc bo odplačilni rok za prevzeti dolg računal od 1. julija 1910. Za redno odplačevanje anuitet jamči država.
Novo podjetje bo prevzelo celokupni upravni kapital tovarne za cetulozo gozdno-industrijskega podjetja »Sipada« d. d.
Belgrajske novice
Belgrad, 2. avg. m. V Belgrad je prispel predsednik apelacijskega sodišča v Ljubljani dr. Vladimir Golia. V teku današnjega dne je bil sprejet pri pravosodnem ministru dr. Ružiču v zadevi proračuna za področje ljubljanskega apelacijskega sodišča.
Belgrad, 2. avgusta. AA. Obveščajo se potniki in tudi tisti, ki potujejo na Slovaško, da je prepovedano nesti s seboj več kakor sto slovaških kron za osebo. Znesek 100 Kč morejo potniki ia turisti imeti le v bankovcih po 10 Kč.
Zemunska vremenska napoved: Lahno se bo ohladilo. Delno oblačno bo na severni polovici, kjer bodo krajevne nevihte in nalivi. V južnih krajih pa bo pretežno vedro.
Zagrebška vremenska napoved: Oblačno.
Dunajska vremenska napovedi Menjaje zela oblačno, toplotno stanje se ne bo mnogo spremenilo.
Razgovor s škofom Kurtevom
Bolgarski škof o kongresu in o zbližanju krščanskih cerkva
Ko sem obiskal bolgarskega škofa mons. Cirila K u r t e v a in mu zastavil nekatera vprašanja o njegovih vtisih s kongresa, o Sloveniji in o življenju njegovih katoličanov v Bolgariji, mi je povedal tole:
»Imel sem prvič srečo obiskati Ljubljano in se od blizu osebno seznaniti s slovenskim narodom. Najprej moram priznati, da je Slovenija ena od najlepših po svoji naravi. Zemlja je vsa zelo pametno izrabljena in obdelana.
Še bolj mikaven in ljubezniv pa se mi je zdel slovenski narod kljub svoji skromnosti, vzdržnosti in resnosti. Zdi se mi, da je njega najmanj pokvarila zapadna kultura, kar je brez dvoma posledica velikega vpliva, ki ga ima katoliška vera in pa vzorna ter izobražena duhovščina, ki sa je vživela v njegove zahteve in stoji na čelu vsega kulturnega gibanja.
VI. mednarodni Kongres Kristusa Kralja, ki je bil lepo pripravljen ter uspel tako lepo kljub vsem velikim mednarodnim težavam, 6luži lahko za zgled vsem ostalim slovanskim narodom, in to je zgled najmanjšega slovanskega naroda, ki pa je najbrž najkulturnejši izmed vseh. Za nas Slovane, ki smo bili na Kongresii/lfe bil ponos, ko smo videli organizatorični duh, disciplino in posebno še ganljivo bogočastje vseh vernih, ki so 6e podnevu in ponoči odzvali s tako pripravljenostjo klicu svojih duhovnih voditeljev.
Položaj katoličanov v Bolgariji je v primeri z drugimi državami dober, in upamo, da bo postal še boljši, ko se bodo uredili odnošaji s sveto Stolico, kar so želele vse prejšnje vlade, česar pa niso mogle narediti zaradi drugih bolj perečih skrbi.
Kar se tiče nas vzhodnih katoličanov ali bolgarskih katoličanov vzhodnega obreda (ali unia-tov), je nas malo po številu, toda naša zgodovinska preteklost v bolgarski zgodovini ima poseben
pomen. Mi smo namreč izpolnili oporoko svetih Cirila in Metoda, čuvarji smo njihove zapuščine; cerkveno združeni z edino pravo Kristusovo cerkvijo smo ohranili pri vsem tem vzhodno slovansko bogoslužje, ki sta ga začela sveta Ciril in Metod ter ga nam zapustila obenem s svojimi učenci, na čelu s sv. Klementom Ohridskim. Ta v torek zvečer in obljubil, da bo Se kdaj prišel, čena v najslavnejših časih prvega in drugega bolgarskega carstva za časa carjev Borisa, Simeona, Samuela, Kalojana, Asena II. ter Borila. — Ista ideja je podžgala voditelje bolgarskega naroda, da so šli I. 1860 v Rim, da hi obnovili svojo domačo cerkveno hierarhijo »sui iuris« in zavrgli carigrajsko duhovno suženjstvo.
Maloštevilna vzhodno katoliška cerkev v Bolgariji je sad in ostanek tega takrat veliko obetajočega narodnega ter cerkvenega gibanja za združitev s katoliško cerkvijo. Bolgarski narod naj bi bil ohranil svoj cerkveni obred, svoje narodne ter kulturne običaje, kakor tudi svojo zgodovinsko preteklost, ki je zvezana z vzhodno-katoliškim cerkvenim bogoslužjem. Naloga naše po številu majhne, po pomenu pa velike vzhodno-katoliške cerkve je zlasti v tem, da pokaže bolgarskemu narodu, kaj bi predstavljala on in njegova pravoslavna cerkev, če bi se kdaj — kot nti — združila s katoliško cerkvijo: Ne hi zgubil nič svojstveno narodnega, ampak bi obdržal svoje bistvo, svoj obred, svoje običaje, svojo domačo hierarhijo >sui iuris«, pri tem pa bi bil sestavni del edine vesoljne katoliške cerkve — v katoliški krščanski družini — en del duhovnega vesoljnega kraljestva Kristusovega na zemlji.
Slovenski narod s svojo kulturno religiozno prednostjo, s svojim bratskim podžiganjem, naj-
več pa s svojo simpatijo lahko stori veliko za uresničenje tega verskega edinstva med nami in med vsemi slovanskimi narodi, ker najtrajnejša in najtrdnejša zveza med vsemi Slovani more biti le cerkveno in versko zediujenje, ki se pa more uresničiti le tako, da vsak narod ohrani oni verski obred in one posebnosti, s katerimi je zrasel zgodovinsko in psihološko, kakor vsak drug. tako tudi vsak slovanski narod.
Kakor jo nesmiselno siliti slovenski ali poljski narod, da pusti svoj latinski obred in sprejme vzhodno-katoliškega, tako je tudi nesmiselno siliti bolgarski, srbski in ruski narod, da sprej-
mejo latinskega. Kljub temu pa imaio lahko vsi
eno vero in 60 v duhovnem ter hierarhičnem ze-dinjenjti pod enim edinim poglavarjem katoliške cerkve. In le to je nujno potrebno in zadostno, da se uresniči edinstvo Kristusovega kraljestva na zemlji.
Moje mnenje je, da pomeni VI. mednarodni Kongres Kristusa Kralja v Ljubljani velik korak naprej k uresničenju tega ideala vseh katoličanov. To je tudi moja najiskrenejša želja.
Naj bo »Slovenec« — eden od najstarejših slovenskih časopisov — borec ter nosilec te oporoke in tega ideala.«
Ob koncu je škof blagoslovil ves slovenski narod in »Slovenca« ter jima je želel srečo in napredek.
Škof Kurtev je obiskal Bled in Bohinj, odkoder je odpotoval zelo zadovoljen v Bolgarijo v torek vzečer in obljubil, da bo še kdaj prišel.
Le zdravnik zna ozdraviti bolnika
•
kakor more perilo čisto oprati le dobro milo Terpentinovo milo Zlalorog da gosto belo peno, ki z lahkoto odstrani vsako umazanijo. Le malo truda - in perilo |e snežno belo, prijetno poduhteva in ostane dolgo trdno.
»
Slovenci smemo biti ponosni
°riznanje v »Avvenire d ltalia«
«
Katoliški »L*Avvenire d' Italia« v svojih na-daljnih poročilih o kongresu Kristusa Kralja v slovenski prestolnici med drugim pravi, kako globok vtis je napravila nanj Ljubljana, ki bi mogla mirno biti v Švici — tako je ljubka in lepa. Prebivalstvo 6e je v nedeljo kar podvojilo. Imponujočc «o bile narodne noše in značilno je bilo. da je ogromna večina bila kmetska; tudi naši kmečki vozički so nekaj posebnega. Seveda nc pozabi dopisnik omeniti veliki avtobus (torpedone jim pravijo Italijani), s katerimi so prišli na kongres verniki iz Milana. Hvali vzorni red in pravi, kako so bili Italijani povsod prijazno in prisrčno sprejeti m pozdravljeni. O oltarju oziroma baldahinu, dviga-jočem se na šest visokih tenkih stebrih, pravi, da je bil pravi vzorec stila 1900 in da se je vsem tako po obliki, kakor okrasu nadvse dopadel. Divil se je tudi perfektnemu izvajanju maše De Angelis velikega Kimovčevega zbora. Očarljiva je bila pestrost narodnih noš in uniform, tako fantovskih, kakor dekliških ter drugih. Zelo okusni so bili prapori, občudovanja vredna zavednost naroda in njegov entuziazem.
Nato sledi drug članek, v katerem se podčr-tuje zanimivo dejstvo: V prestolnici največjega slovanskega naroda v Moskvi se te dni prične narodni kongres brezbožnikov — v prestolnici najmanjšega slovanskega naroda pa, to je v slovenski Ljubljani, je zboroval veličastni kongres Kristusa Kralja. Bog je zopet izbral malega Davida, da se bori z Goljatom. Temu pa se ne smemo čuditi. Slovenski narod je bil — pravi člankar — vedno eden najbolj krščanskih narodov in njegova vdanost stolici sv. Petra je znana vsemu svetu.
Samouprava" o kongresu
a
Glavno glasilo vladne stranke, »Samouprava«, prinaša v svoji številki od 2. avgusta uvodnik, v katerem razmotriva kongres Kristusa Kralja v Ljubljani. Pravi, da so se zbrali v Ljubljani vrhovi katoliške Cerkve, ki danes vlaga vse svoje sile v delo za ohranitev miru na svetu. Naša država in zemlja se lahko raduje in je ponosna, da ji je bila izkazana velika čast, da so predstavniki vse Evrope izbrali za sedež letošnjega kongresa Kristusa Kralja Ljubljano.
V tem dejanju močne in velike katoliške Cerkve — nadaljuje »Samouprava« — vidimo priznanje naše države za vsa njena prizadevanja, da se ohrani evropski mir. Jugoslavija je nudila dovolj dokazov, da želi miru in da hoče lojalno sodelovanje z vsemi državami, v prvi vrsti pa s svojimi sosedi, zato pa ves kulturni svet ceni naše napore v tem pogledu in kongres Kristusa Kralja je eden od najvažnejših znakov toga našega ugleda. Veliko pozornost takega ogromnega kulturnega činitelja, kakor je katoliška Cerkev, pomeni, da so se zbrali njeni zastopniki v naši državi, da manifestirajo za bratsko sodelovanje in sporazum
med narodi v času, ko človeštvo živi v veliki napetosti, kako se bodo rešila najvažnejša mednarodna vprašanja, ki vsem odgovornim državnikom sveta zadajajo tolike težave.
Mi pa — zaključuje »Samouprava« — hočemo podčrtati še en značilen moment, ki je za nas v zvezi s kongresom Kristusa Kralja zelo važen. Jugoslavija je država, v kateri so tri veroizpovedi, pravoslavna, katoliška in muslimanska. Vse te vere imajo veliko število vernikov in še večjo tradicijo, ki jih je duhovno oblikovala. Jugoslavija se tega vsikdar zaveda ter je pomagala vsent cerkvam, ne da bi delala katerokoli razliko med njimi. Za našo državo je bilo vedno jasno, da so vsi, naj pripadajo tej ali oni cerkvi, enako dragi sinovi naše zemlje in da imajo vsi iste pravice. Načelo verske strpnosti je v našem državnem življenju strogo uresničeno in ona se od tega stališča tudi ne bo nikoli oddaljila. Narobe — Jugoslavija se globoko zaveda, da je verska strpnost eden od bitnih pogojev pravilnega razvoja in napredka celokupnega našega državnega življenja.
Sečeoje kolača na slavi pehotnega polka kraljeve garde v Belgradu
Kar se tiče referatov oziroma zborovanj, ki so se tikala najvažnejših vprašanj katoliške vere in akcije, podčrtuje člankar, da se ni opazila niti najmanjša sled kakšnih napetosti sporov ali nesoglasij, ki sicer evropske narode ločujejo na političnem polju. Vsi — dobesedno pravi »L'Avvcnire d' Italia« — ki so bili že na prejšnjih kongresih Kristusa Kralja, so izjavili, da še noben kongres ni bil tako dobro pripravljen in organiziran ter da še nobeden ni potekal v taki živi gorečnosti za katoliško stvar.
Kar pa se tiče zunanje strani, je treba priznati prisrčnost, prijaznost in živo prešinjenost slovenskega naroda z najvišjimi problemi življenja. Značaj slovenskega naroda je res nekaj edinstvenega, če pomislimo, kako so bili sprejeti vsi cerkveni velcdo6tojanstveniki in predstavniki tujih narodov. Sprejem kardinala Hlonda pa je bil nekaj nepopisno veličastnega. Člankar se potem posebno mudi pri organizaciji slovenskih fantov in deklet, ki so napolnili vse ulice. To je bil nikdar viden nastop, ki jc izzval občudovanje vseh ino-zemcev. Nebeški je bil prizor, ko se je toliko tisoč in tisoč mladine obhajalo. Od izvajanja misterija Božjega kraljestva ]>ravi »L'Avvenire d' Italia«, da je bilo čudovito dovršeno.
Kakor vidimo iz teh glasov, smemo Slovenci biti ponosni na to, kako smo organizirali mednarodni kongres Kristusa Kralja.
Gostje iz Italije na kongresu
Iz Italije, ki je velika katoliška država, je prišla na kongres velika množica, ki so jo vodili odlični predstavniki Cerkve in zastopniki katoliškega gibanja. Kongres so počastili s svojo prisotnostjo beneški kardinal Piazza, trije italijanski škofje, zastopniki katoliške univerze Srca Jezusovega v Milanu, predstavniki katoliškega tiska iz Milana in Kima, ki so se vsi z velikim zanosom udeležili kongresnega dela in zadivljeni spremljali nastop slovenskega ljudstva na mednarodnem kongresu.
Glavni urednik katoliškega dnevnika »Italia« g. B u s t i nam je podal sledečo sodbo o kongresu: »Pri maši v Stadionu, ko je tisočglava množica v čudovitem soglasju skupno prepevala preproste in ganljive pesmi, sem začutil, da zdaj govori h Kristusu kolektivna duša naroda, ne več posameznik, marveč katoliško občestvo.«
In mladi reški škof mons. Ca m oz z o je vzkliknil: »Tako globokovernih množic nisem še zlepa videl! Občudujem strumno organizacijo, še bolj pa duha vernosti, ki je vel pri pobožnostih na Stadionu!«
Posebno številno so se kongresa udeležili verniki goriške nadškofije, ki jih je pod vodstvom mons. jirof. Agostinija prišlo na kongres nad 750. Vseh udeležencev iz goriške, reške in tržaške škofije je bilo okoli 1200.
Goriško romanje na kongres. Prvi vlak z goriškimi romarji je prispel dne 25. julija do Lesc, odkoder so romarji odhiteli na Brezje, kjer so jih ljubeznivo sprejeli varuhi svetišča, oo. frančiškani. V svetišču je bil kratek slovenski nagovor, v katerem je govornik goste iz sosednje škofije takole pozdravil:
»Drago mi je. dragi bratje in sestre v Kristusu, da vas morem prisrčno pozdraviti v tem slovečem Marijinem svetišču, kamor ste se prišli pripravit, da se vredno udeležite mednarodnega kongresa v Ljubljani.
Tu v sredini pokrajine Gorenjske kraljuje in materinsko čuje nad nami vsemi sveto oko nebeške Gospe. — Sveta Gora in Svete Višarje so sredi našega ljudstva na zapadu. Gospa Sveta na severu — Brezje pa so srce. duša našega verskega življenja. Sem prihajajo trume od blizu in daleč, na trin
svetem kraju so se poklonili nebeški Materi naši knezi Jeglič, Sedej. Mahnič, tukaj se čutimo vsi kot ena katoliška družina, zbrana okoli ene Matere. Vsaki materi pa so najljubši oni otroci, ki jih ni že dolgo videla, ki so prišli od daleč. Danes je dočakala tudi vas! Od daleč ste prišli, od Soče in od morja, marsikateri še nikoli niste bili na Brezjah, drugih ni bilo že dolgo let. Vsi pa prihajate s prošnjami v srcu. vsak s svojo težavo, da potožite nebeški Materi in od nje izprosite pomoč.
Vsa čast in globoka zahvala predstavnikom in ohlastvom, ki so vam plemenito omogočila to romanje na Brezje in na katoliški kongres!
Vse vaše prošnje se bodo izlile v klic: Marija Pomagaj! Pomagaj nam grešnikom, da vstanemo in ohstanemo, pomagaj družinam, da ohranijo krščanskega duha. pomagaj staršem, ki so zaskrbljeni, pomagaj naši mladini, pomagaj ljudstvu, ki te ljubi! Tvoj Sin naj zavlada v svetu, ki je ves razburkan in poln sovraštva. Kristus naj zakraljuje z resnico, ljubeznijo in pravico nad vsemi narodi, brati!«
Nato je imel zastopnik goriškega nadškofa mons. Agostini krasen in ganljiv govor v italijanščini, nakar se je s slovesnimi večernicami ta lepa slovesnost zaključila.
K sprejemu posebnega vlaka se je v Ljubljani zbrala številna množica, med katero smo opazili zastopnika katoliških organizarij.
Goriški romarji, ki so se ne glede na stan in narodnost na kongresu izvrstno počutili in se vseh verskih manifestacij prisrčno udeleževali, so odpotovali v nedeljo pred polnočjo.
Naj h koncu še poudarimo splošno željo gostov iz Italije, ki jo je javno izrazil mons. Pelle-grini na zborovanju v Unionu, naj bi se prihodnji kongres vršil v Milanu, kjer deluje eno največjih središč katoliške vede. Ta želja je dokaz, s kakim umevanjem in navdušenjem so se italijanski gostje oklenili vesoljne ideje kongresov Kristusa Kralja. Tudi naša iskrena želja je. da bi se prihodnji kongres vršil v Italiji, v deželi veličastno katoliške tradicije in kulture.
Italijanski manevri v dolini Po so se začeli
Milan, 2. avgusta. AA. DNB: Včeraj so se začeli veliki letni manevri italijanske vojske v dolini reke Po. Rdeča armada je imela nalogo, da nenadno napade in s svojo premočjo predre skozi utrdbe na Alpah med Mont Cenisom in Monte Nervont. »Modra armada«, ki jo predstavlja se-vernoitalijansko armada pa ima nalogo, da z največjo naglico zapre kraj za prodor in da prepreči sovražniku, da bi prodiral dalje do reke Po. Se-vornoitalijanska armada v dolini reke Po ima 9 divizij. Včeraj ob 4 popoldne so se »sovražnosti« začele. Oddelki rdeče vojske so izvršili napad na obrambne postojanke modre vojske, toda bili so odbiti. Istočasno so bili navidezno razbiti vsi mostovi preko reke Ticino med Bufaloro in Lavio od strani rdečih letalcev. Ob 21 so začeli pionirji modre vojske graditi mostove pri Bereguardu in 1'avisu. Opolnoči je bila ta naloga izvršena. Nagla divizija je bila nato premeščena na desno obalo reke. Manevrov se udeležujejo vojaška odposlanstva Nemčije, Japonske, Jugoslavije in Madžarske.
Državni podtajnik vojnega ministrstva in načelnik glavnega generalnega štaba general Pari a n i je sprejel italijanske in tuje novinarje, ki so prispeli v Milan, da spremljajo manevre "a-jijanske .vojske. General Pariani je dejal,
da imajo manevri namen izvajati novo Italijansko vojno teorijo, ki je v glavnem v tem, da se sovražna fronta hitro razbije in da se uspeli takoj izkoristi in sovražnik popolnoma uniči.
Pariani je nato poročal o podrobnostih, kako se bodo manevri razvijali in kako bodo sodelovale motorizirane kolone. Čete imajo posebne radio postaje, potom katerih bodo poročale vesti in vzdrževale moralo vojakov Posamezna motorna vozila se lahko pretvorijo tudi v kapele in operacijske prostore za ranjence. General Pariani je nazadnje izjavil, da se ima Italija za moderniza cijo svoje vojske zahvaliti Mussoliniju, ki je posvetil veliko pozornost za izpopolnitev motorizira nih kolon. General Pariani je zvečer v prostorih generalnega štaba priredil večerjo na čast tujih vojaških odposlanstev.
Kini. 2. avgusta. A A Štefani: Danes dopoldne je Mussolini s trimotornim bombnikom odietel z letališča Rimini v spremstvu državnega podtajnlka za letalstvo. Mussolini je letel nad ozemljem, kjer se vrše manevri, ter opazoval, na katerih postojankah se nahajajo motorizirani oddelki, nato so je spustil na letališče Novara in pregledal četo
K neupravičenemu podraženju papirja v Jugoslaviji
V	zadevi podražitve papirja smo prejeli »le-iiefii članek:
Pri nas v Jugoslaviji so bile cene papirju vedno jako visoke v primeru z drugimi državami. Ko se jc pred dobrim poldrugim letom ustanovil jugoslovanski kartel tovarn papirja, v katerega pa takrat ie niso bile vetopile tri jugoslovanske tovarne, je kartel določil posameznim vrstam papirja take cene, da jc bilo z njimi konkurenca tujine oležkočena. Seveda so se cen« ravnale po cenah od zunaj ob upoštevanju visoke carinslte zaščite, ki je uvoz znatno ovirala. Vendar sc je še celo leto precej uvažalo, in sicer pred vsem iz Avstrije, od kjer se je uvoz pri nekaterih vrstah papirja še izplačal, posebno u|>ošlevujoč kvaliteto papirja; iz Nemčije pa skoraj izključno le papir, ki ga Jugoslavija sama ne izdeluje. Ko je prišla Avstrija pod Nemčijo, še bolj pa, ko so prišle tja sudetske pokrajine, jc pridobila Nemčija okrog 160 tovarn papirja, izmed katerih imajo nekatere največjo kapaciteto v Evropi. Za jugoslovansko papirno industrijo je rt tem nastal nov položaj. Čo je bila konkurenca stvarno nevarna splošnim jugoslovanskim gospodarskim in kulturnim interesom, to je drugo vprašanje. Zdi se, da ne, ker je delovna moč pri nas cenejša, socialne dajatve manjše in surovine niso dražje kakor zunaj. Poleg vsega tega imamo skoraj 5y do 80% zaščite pri uvozu. Edino kar bi prišlo v poštev, so morebitne kapacitetne ugodnosti večjega obsega, ki jih pa ima samo majhen odstotek zunanje industrije. l>a bi se jugoslovanski papirni kartel zavaroval proti vsaki nevarnosti in da drži še nadalje tako visoke cene papirju, je sklenil z nemškim kartclom sporazum, v katerem je zagotovil nemški papirni industriji letni uvoz 460 vagonov nemškega papirja v Jugoslavijo |>od pogojem, da ga sam odkupi, če bi ga Nemčija v teku enega leta ne mogla sama plačirati v Jugoslaviji, zato pa mora nemški kartel dvigniti cene papirju. Za Nemce jo bilo to zelo ugoden pogoj in so ca zato sprejeli. J tem je nastala čisto nova situacija. Nemci so dvignili cene za izvozni papir v Jugoslavijo, kar je brez vsake težave pridobljen dobiček. Za jugoslovanske odjemalce, ki so pri nekaterih vrstah papirja popolnoma odvisni od Nemčije, ker zaradi raznih tezkoč ne morejo naročevati papirja Iz Fi iske ali Švedske, pa je to zelo občuten udarec. likratu je to i>osebno občuten udarec za vse, ki naročajo tiskovine. Edino za rotacijski papir do sedaj z Nemci še ni sporazuma. Tu so Nemci trdovratnejši, ker naše papartiice niso urejene za racionalno izdelovanje rotacijskega papirja za časopise in so nekatere nemške tovarne pri tej vrsti popolnoma konkurenčne. Baje se v tej zadevi pogajanja nadaljujejo, da se tudi ta papir |>odraži, in ni izključeno, da pridejo naši odjemalci še do presenečenj. Kajti sporazumi v takih okoliščinah izključujejo svobodno trgovino in pravično trgovsko tekmo ter dajejo kartelu vso možnost svol>od-nega razpolaganja s kupci in svobodnega določanja in diktiranja cen. Iz tega pa baš v tej stroki na korist neke skupine podjetnikov vcieindustri-ialcev naslajajo usodej>oliie j>oslodice za tiskarne, narodno prosveto in kulturo. Vprašanje ne ostane torej samo v okviru gospodarstva, temveč vpliva na relokupno narodno življenje. Predrag papir, osobito če so forsirane tudi cene inozemskega blaga, pomeni škodo našemu lastnemu gos[>odar-stvu; fla je pa na£ domači papir predrag, je razvidno iz zaščitnih postavk za blago. Sem štejemo carino s posrednimi stroški, pri čemer pa še ne upoštevamo prevoznine, ki je za tuje blago večja, in nobenih posebnih stroškov, ki pridejo v poštev tudi pri domačem blagu. Ti stroški znašajo za posamezne vrste papirja od 2.50 do 6 din za 1 kg.
Sedanja podražitev papirja pa je popolnoma neupravičena. Zadnje povišanje se je izvršilo zaradi malenkostne podražitve celuloze, vendar pa bi to majhno povišanje celuloze papirni kartel lahko sam prenesel, ker so bile cene papirju itak že takrat previsoke. Med tem pa so se cene celuloze zopet znižale in razumljivo bi bilo, da bi se postavile, prejšnje cene. Tudi delavske mezde se niso zvišale, ampak so se deloma celo znižale.
Zaradi tega moramo upravičeno zahtevati, da ministrstvo trgovine odločno nastopi proti temu kartelu in da naredi konec takemu postopanju.
Po celjski razstavi
Celje, 3. avgusta.
Prva dva dni po otvoritvi Celjske razstave je obiskalo Celje le malo ljudi, da bi si ogledali razstavo, ki je bila odprta že v soboto dopoldne. Mnogo Celjanov in okoličanov ler tudi drugih se je odpeljalo na mednarodni kongres Kristusa Kralja v Ljubljano. Zadnji dni pa prihajajo v Celic obiskovalci razstave od blizu in daleč, tako da lahko rečemo, da je zanimanje za Celjsko razstavo živahno in l>o gotovo doprineslo razstavljalcem trgovine, obrti in industrije, ki razstavljajo tu svoje biago in Izdelke, direktne in indirektuc koristi.
V	nedeljo smo poudarili, da mnogi razstavljala' niso posvetili dovolj j>ozornosti potrebni in vabljivi režiji. Tudi to so zl>o!jšali tako, da je sprehod po letošnji razstavi prav zanimiv.
V	pritličju razstavlja Adolf Toplak različne radio aparate, obenem pa prikazuje različne modele pisalnih strojev in motornih kole«. Poleg njega razstavlja Anton Bremec. Mestna plinarna prikazuje uporabo plina v sodobnem gospodinjstvu in obrti. Vodovodne instalacije je tukaj izvršila tvrdka Avgust Stok. Prav zanimiva je razstava Metalnega akcijonarskega društva, ki razstavlja kemikalije. Prva jugoslovanska šamotna tovarna v Storah je na letošnji razstavi še posebno lopo zastopana po svojih izdelkih. V pritličju razstavlja Ignac Vok iz Ljubljane kolesa, motorje in šivalne stroje. Posebno se jo postavila na letoSnjo razstavi Družba ev. Mohorja. V krasno dekori-ranih prostorih razstavlja plodovo svojega '20 letnega delovanja v Jugoslaviji. Obiskovalce še posebno zanima Sedejev zemljevid, ki prikazuje |H>t Mohorjevih knjig po svetu Letno razpošilja Mohorjeva družba 230.000 knjig. Tudi tvrdka Dobro-tinšok Anton jo na razstavi častno zastopana z različnimi znamkami najmodernejših aparatov in potrebščinami za gospodinjstvo. V tem predelu še razstavlja Kakusch in predsednik Celjske razstave g. Brišček. Celjska milarna razstavlja svoje izdelke predvsem »Hubertus< milo in pralni prašek »Perionc. Tu so zastopane modistinja M. Pe-pernikova. krznar Frohlich, Julio MoinI in drugi. Prav izredna je soba, v kateri razstavlja J. Ja-godič. Plotarsko podjetje Franjo Grenko iz Orle vasi pri Braslovčah razstavlja prav lopo izdelke. Vrtnarstvo zastopa na razstavi A. Zelenko, polog njega pa razstavlja plelarske in lesene izdelke tvrdka Sagor.
To je bežen sprehod po Celjski razstavi. Na razstavi so pa tudi zastopani trgovci in industrijci iz drugih krajev. Ker jo za obiskovalce Celjsko razstave dovoljena polovična voznina. vabimo vso, da obiščejo naše lopo Celje in si ogledajo razstavo. Ob tej priliki naj ne pozabijo obiskovalci v Mestno hranilnico, kjer razstavljajo naši umetniki. kiparji in elikarji Sušmelj, Kralj, Lipičnik in Oolob.
G&spodcčtitvo
Gibanje gospodarskih obratov v Sloveniji
Po statistiki Zbornice za trgovino, obrt in industrijo je bilo v času od 1. aprila do 30. junija t. 1. novo prijavljenih 570 obratov, odjavlje-nih je bilo 470, tako, da je čisti prirastek znašal 100 obratov. Napram prvemu četrtletju pomeni ta prirastek precejšen napredek, ker je bilo od 1. januarja do 31. marca le 26 obratov več prijavljenih kakor pa odjavljenih. Vendar pa je letošnji prirastek drugega četrtletja skromen v primeri z lanskoletnim prirastkom v istem razdobju, ko je znašal celih 274.
Po posameznih panogah se gibanje obratov v drugem četrtletju razdeli sledeče:
Prijave	Odjave Razlika
Industrija 8	5+3
Obrt 303	186	[+117
Trgovina 171	200	— 29
Gostinski obrti 88	79	!+ 9
Kot je iz teh podatkov razvidno, število trgovinskih obratov nazaduje, zaradi česar moramo sklepati na popuščanju aktivnosti v tej panogi. Gostinski obrti zaznamujejo mal napredek devetih obratov, industrijski pa treh obratov, le obrt je napredovala za 117 novih obratov.
Med industrijskimi obrati so bili na novo prijavljeni po dve predilnici in po dva obrata za izdelovanje kovinskih predmetov, ter po ena tovarna usnja, en tkalniški obrat, konfekcija in izdelovanje peciva. Pri tekstilnih podjetjih gre dejansko za izpremembo naslovov tvrdk in družabne oblike, v enem primeru pa za izdajo detinitivnega odobrenja za že obstoječi obrat. Zato je istočasno odjavljcaa ena tkalnica in ena prcdilnica. Ostale
odjave se nanašajo na izdelovanje sedlarskih predmetov, kartonaže in topilnico žvepla.
Med obrtniškimi obrati odpade največje število prijav na krojaško stroko in sicer 34 prijav in 14 odjav, torej 20 obratov prirastka. Na drugem mestu so mizarji z 29 prijavami in 0 odjavami, torej tudi z prirastkom od 20 obratov. Čevljarji so imeli 17 prijav in 24 odjav, tako, da so nazadovali za 7 obratov. Mesarji so imeli 15 prijav ter 16 odjav in so torej nazadovali. Večji prirastek je bil še pri žagah in sicer za 5 obratov, pleskarji in sobni slikarji so imeli prirastek 10 obratov, dočim je bilo gibanje v ostalih strokah precej enolično in normalno.
Število trgovinskih obratov je nazadovalo »kupno za 29 podjetij. Nazadovala je prodaja živil za 8. trgovske agenture za 5, sejmarji za 5. prodaja manufakturnega blaga za 4, prodaja deželnih pridelkov za 4 in trgovine z delikatesami za 3 obrate. V ostalem je gibanje docela normalno in celo pri trgovini z mešanim blacom, kjer beležimo 61 prijav, je z 53 odjavami prirastek zmanjšan na vsega skupaj 8 obratov. Poleg tega beležimo večji prirastek v trgovini s perutnino in sirer za 5 obratov, dočim je pri trgovini z lesom celo nazadovanje za 2 obrata.
Od nazadovanja obratov odpade pretežni del na Ljubljana-mesto, kjer je število odjav doseglo 50, dočim je bilo prijav samo 33.
Mod gostinskimi obrati opazujemo nazadovanje odnosno stagnacijo pri 8 obratih višje stopnje, to je pri restavracijah, kavarnah, brezalkoholnih točilnicah in gostilnah, skupno za 18, dočim narašča število obratov nižje vrste in je porast krčem dosegel v enem četrtletju kar 30 podjetij.
Danes zadnja prilika, da si ogladatc na lanski bienali s prvo nagrada odlikovani film, ki zasluži vso Vašo pozornosti Ne zamudite tega sporeda! (Legion d' boancur) Charles Vanel in Marie Bell
Napeti žlvljenskt roman mladega častnika, ki Je raje pretrpel najvpfie ponižanje in degradacijo, kot dn bi hranil ,, , ,	,	... , , , tvojo nedolžnost in • tem kompromitiral i'ant in dobro ime
Predstave danes ob 16., 19. in 21. uri	- soproge »»njega tovariša Kino Union, talofon 22-21
'sv T a.iv {fubvtlius.l iic toniiivjiu irgn nf/i/11
Častna legija
Kreditiranje naše industrij« in inozemski kapital
V nekaterih naših industrijskih panogah je inozemski kapital močno udeležen, tako pri osnovnem kapitalu kakor tudi pri dovoljenih kreditih. Vendar kljub temu prevladuje pri kreditiranju domači kapital. Po objavljenih podatkih je od celokupnih kreditov, ki so jih 1. 1937 uživale naše industrijske delniške družbe, balo le 36% inozemskega izvora, ostalo pa so bili domači krediti,
Vsota kreditov, ki so jih 1. 1937 imele industrijske delniške družbe je znašala 6568.3 milij. din. Od toga zneska je odpadlo 2317.5 milij. din na inozemski kapital, kar je, kot že omenjeno, 36 odstotkov.
Če pa primerjamo posamojne panoge, vidimo, da je le električna industrija uporabljala inozemske kredite v večji mori kot pa domače. Od skupno 485.2 millj. din kreditov, ki so jih imele električne industrijske družbe, odpade 408.4 milij. ali 84.2% na inozemski kapital. Blizu polovice je inozemskih kreditov v gozdni industriji, kjer znašajo celokupni krediti 1207.4 milij. din. ter v rudarski in topilniški proizvodnji, kjer znašajo vsi krediti 736.7 milij. din. Znaten je delei inozemskih kreditov v cementni industriji, kjer znaša 42% od celokupnih 510.5 milij. din. V tekstilni industrij doseže delež inozemskega kapitala en® tretjino od 796.5 milij. din, v kovinsko-strojni in* dustriji, v kateri znašajo celokupni krediti 918.1 milij. din, je inozemskega izvora 28% kreditov,' v živilski industriji pa 21% od 568.9 milij. din. Majhen je delež inozemskih kreditov v kemični industriji, kjer znaša 4.9% od 284.4 milij., in v kmetijski industriji, kjer znaša 8.7% od 146 milij.
Uredba o gospodarskih svetovalcih
Belgrad, 1. avgusta. AA. Na predlog ministra za trgovino in industrijo je ministrski svet podpisal uredbo o gospodarskih svetovalcih. Ta poklic lahko opravlja samo oseba, ki ima diplomo ekonomske visoke šole in katera je praktično delovala v službi gospodarskega značaja najmanj pet let ter izpolnjuje tudi druge pogoje splošnega značaja za izvrševanje tega poklica. Naloga gospodarskega,, svetovalca bo ta, da s svojim znanjem in delom pomaga v gospodarskih vprašanjih posameznikom in pravnim osebam, da daje v teh vprašanjih svoje strokovno mnenje in da na zahtevo oblasti izvršuje pri gospodarskih podjetjih in ustanovah pregled poslovnih knjig. Vse osebe, ki so na podlagi obrtnega zakona dobile pravico izvrševanja poslov, ki spadajo v delokrog gospodarskega svetovalca, bodo ohranile pravice, vendar pa bodo morale svoje delo prilagoditi odredbam te uredbe. Osebe, ki nitnajo strokovne izobrazbe, ki jo uredba predvideva, ne morejo nositi naziva gospodarskega svetovalca. Z namenom, da se doseže vestno opravljanje poklica, določa uredba stroge kazni. Brezvestno delo bo kaznovano z denarno kaznijo in z odvzetjem dovoljenja.
Posestne spremembe v mestu in okolici
Anžič Alojzij, posestnik v Ljubljani — Moste, Zaloška cesta št. 119, je prodal Ignaciju Rotarju, pekovskemu mojstru na Vrhniki hišo št. 119 na Zaloški cesti z vrtom, spadajočo pod vi. št. 581 k. o. Moste, za 109.750 din. — Tvrdka F. P. Vidic et Komp. v Ljubljani je prodala stavbeniku Valentinu Battelinu pare. št. 1350-45 k. o. Vič v izmeri 250 m2 za 17.000 din. — Sitar Jernej, posestnik in opekarnar v Zgornji Šiški št. 161, je prodal upokojenemu rudarju Seliškarju Antonu, stanujočemu v Ljubljani, Joranova ulica št. 12, hišo z vrtoni St. 43 na cesti II v Rožni dolini za 95.000 din. — Posestnik Ivan Štrukelj, Poljane št. 13, občina St. Vid nad Ljubljano, je prodal tovarniškemu ravnatelju Jaroslavu Rybički in Veri Rvbičkovi, stanujočima na T.vršovi cesti št. 75, parcelo St. 358-1 k. o. St. Vid nad Ljubljano za 35.840 din. — Mostni inkasant Alojzij Pirnat je prodal strojnemu ključavničarju Bogomirju Cemetu in njegovi ženi Mariji. Ljubljana-Glinee XIII-4. parcelo št. 1277-1 k. o. Vič v izmeri 1115 m5 za 30.000 din. — Šver Martin star. je prodal stavbeniku Sveru Martinu ml. parcelo št. 384-2 k. o. Trnovsko predmestje v izmeri 594 m' in parcelo št. 630 iste k. o. v izmeri 108 m' za 25.000 din. Na tem svetu v Ger-bičevi ulici pri Koloziji si je kupec zgradil žo hišo št. 47. Kupnina je znašala 25.000 din. — V Prešernovi ulici stanujoča Marija Porles por. Živic je prodala Ani ProSornovi. stanujoči v Beethovnovi ulici št 16, parcelo št. 439-19 k. 0. Petersko pred-
mestje v izmeri 366 m' za 32.000 din. — Ljubljanska kreditna banka je prodala več stavbnih parcel, nahajajočih se v k. o. Gradiško predmestje. Tako so od nje kupili: Vida Paternost, stanujoča v Predjamski ulici št. 39, parcelo št. 127-29 v izmeri 1310 m' za 100.000 din. — Fani Ausenakova, stanujoča na Emonski cesti št. 8, parcelo št. 127-28 v izmeri 605 m' za 60.000 din. — Žiberna Marija, stanujoča v Beethovnovi ulici št. 16, parcelo štev. 127-31 v izmeri 769 m' za 42.295 din. — Družba sv. Vincencija Pavelskega za prostovoljno oskrbo siromakov in mladinsko varstvo v Ljubljani je prodala zidarjevi vdovi Ivani Dermastja, stanujoči v Srednjih Gameljnih št. 27, posestvo s hišo, spadajoče pod vi. št. 28 k. o. Gameljne za 75.000 din. Kond za zgradbo stanovanj na področju ljubljanske direkcije državnih železnic je prodal »Nahavljalni zadrugi državnih želeinic« v Ljubljani svoje nepremičnine nb železniški progi in Masarykovi cesti z vsemi zgradbami in vsem inventarjem za 2 milijona 700.000 din. — Dediči dr. Gregorja Žerjava, in sicer Žerjav Nada, Tanja Ehrlich in Borut Žerjav so prodali Zdravniški zbornici za dravsko banovino in Pokojninskemu skladu za zdravniške vdove in sirote svojo polovico hiše št. 10 v Dalmatinovi ulici, spadajočo pod vi. št. 846 k. o. Petersko predmestje I. del za 720.000 din.
Objave VIII. Mariborskega ledna
Priprave za običaj slovenskih narodnih
običajev
Priprave za mogočni Festival slovenskih narodnih običajev eo v polnem teku. Vzporedno se dviga zanimanje zanj v Mariboru, Sloveniji in vsej Jugoslaviji, a celo ludi v zamejstvu. Obe prireditvi v soboto 5. ob 17.30 in v nedeljo 6. avgusta ob 10 na stadionu SK Železničarja bosta pa tudi dogodek, kakršnega na področju folklore doslej še
ni bilo. Dosedanji nastopi v Ljubljani in drugod po Sloveniji so bili le lokalni, ta pa bo prvi obsegal vse slovensko ozemlje in odkril stvari, ki jih doslej sploh nismo poznali. Poleg že občudo-vanih belokrajinskih narodnih običajev bodo nastopi Prlekov in Prekmurrov naravnost odkritje in presenečenje. Iz Ljubljane pripelje poseben vlak. a velik bo naval tudi od drugod, saj hoče vsakdo izkoristiti četrtinsko voznino po železnicah, ki velja 7.a prihod v Maribor od 4. do 5., za odhod pa od 5. do 7. t. m. Mimo tega si obiskovalci ogledajo še razstave in ostale prireditve velikega VIII. Mariborskega tedna.
Program VIII. Mariborskega ledna, ki ho
slovesno odprt v soboto 5. t. m. dopoldne na razstavišču v Prešernovi ulici, obsega poleg velikega Festivala narodnih običajev veliko tekstilno in druge industrijske, obrtniške, trgovske, kulturne, narodopisne, društvene, vezeninske in specialne razstave, koncerte, gledališke in varietetne nastope, športne tekme in tekme jadralnih letal, stalne zabave na veeeličnem prostoru itd. Poleg tega opozarjamo na veliko pokušnjo vin, celo vrsto restavracij, gostiln, točilnic itd.
Med kulturnimi razstavami letošnjega velikega VIII. Mariborskega tedna od 5. do 13. t. m. bo najzanimivejša gledališka, ki bo prikazala nastanek in dvajsetletni razvoj slovenskega Narodnega "gledališča v Mariboru. Organizira jo režiser g. Jo4e Kovič.
Velika tekstilna razstava na Mariborskem
tednu.
Priprave za veliko tekstilno razstavo, ki bo v okviru letošnjega VIII. Mariborskega tedna nameščena v veliki dvorani in v I. nadstropju So-kolskega doma (Union), se naglo približuje koncu. Leto« ee udeležujejo razstave vse večje tekstilne Industrije iz bivše mariborske oblasti pa tudi izven nje. Med temi so tekstilne industrije, ki
eo po ovojem obsegu največje in najmočnejše v naši državi v posameznih panogah tekstilnih izdelkov. Po dosedanjih predpripravah sodeč bo letošnja velika tekstilna razstava na Mariborskem tednu največja razstava, kar jih je bilo v tekstilni stroki do sedaj v Jugoslaviji prirejenih Zato je razumljivo, da vlada po vsej državi največje zanimanje pos»bno za to razstavo, ki bo nazorno prikazala ogromen razvoj in visoko stopnjo tekstilne Industrije v severni Sloveniji. Tekstilna razstava bo odprta ve« čae trajanja Mariborskega tedna od 5. do 15. avgusta, vsak dan od 7 30 do 19. Obiskovalci Mariborskega tedna uživajo ugodnost polovične vožnje, za časa festivala slovenskih narodnih običajev v Mariboru 5. in 6. avgusta pa četrtinsko vožnjo.
Borze
Denar Angleški funt 258_
2. avgusta.
Nemški čeki 14.30
Na zagrebški borzi je devizni promet znaial 4.29 milij., na belgrajski pa 3.92 milij. din. Promet v vrednostnih papirjih pa je znašal na belgrajski borzi 992.000 din.
Ljubljana — Uradni
London 1 funt .••••■ Pariz 100 frankov . ■ . • Newyork 100 dolarjev ( . ■ Ženeva 100 frankov . a • ■ Milan-Trst 100 lir • • ■ ■ Praga 100 kron . • • • • Amsterdam 100 goldinarjev ■ Berlin 100 mark • • • ■ < Bruselj 100 belg , . , . .
tečaji:
,	205.92- 209.12
,	116.27- 118.57
,	4381.75—4441.75
,	995.00—1005.00
,	231.45- 234.55
,	151.00— 152.50
,	2338.00—3276.00
,	1769.62-1787.38
,	747.00- 759.00
Ljubljana — Zasebni kliring:
Berlin 1 marka...... 14.20— 14.20
Zagreb — Zasebni kliring:
grški boni	32.50 blago
Belgrad — Zasebni kliring:
grški boni 31.75 denar ' bolgarski čeki....... 84 blago
LJubljana — Svobodno	triiiče:
London 1 funt	256.40— 259.60
Pariz 100 frankov..........144.83— 147.13
Newyork 100 dolarjev . , , ,	5460.12—5520.12
Ženeva 100 frankov , . . , ,	1238.22—1244.22
Amsterdam 100 goldinarjev , .	2911.26—2949.26
Bruselj 100 belg ......	930.14- 942.14
Curih. Belgrad 10, Pariz 11.7425, London 20.75, Newyork 443.375, Bruselj 75.30, Milan 23.30, Amsterdam 235.85, Berlin 177.85, Oslo 104.30, Stockholm 106.925, Kopenhagen 92.65, Sofija 540, Praga 15.175, Varšava 83.40, Budimpešta 87, Atene 3.90, Carigrad 3.60, Bukarešta 3.25, Hel-singfors 9.145, Buenos Aires 102.625.
Vrednostni papirji Vojna Skodai
Ljubljana 466 —468 Zagreb 466 —468 Belgrad 466.50—467.50 - -
Ljubljana. Dr/.apni papirji: 7% inv. pos. 100 do 101, agrarji 61.50—62.50, voj. škoda promptna 466—468, begi. obv. 87-88, dalm. agrarji 84-85, 4% sev. agrarji 52—53, 8% Bler. pos. 101—102, 7% Bler. pos. 94—95, 7% pos. DHB 100.50 do 101.50, 7% stab. pos. 100—101. — Delnice: Narodna banka 7400—7500, Trboveljska 173—176.
Zagreb. Dr/.anni papirji: 7% inv. pos. 100 do 101.50 (101.50), agrarji 61.50—62.50, vojna škoda promptna 466—468, 6% šum. obv. 81—82, bogi. obv. 86.75—87.50, dalm. agrarji &3.50 do 84.50, 4% sev. agrarji 59.50—60.50, 8% Bler. pos. 101 — 101 (101.50), 7% Bler. pos. 94.25—94.50 (94.50), f% pos. DHB 100-101. 7% stab. pos. 99.30^100.50. — I Mri i r et Nar. banka 7350 den., Priv. agr. banka 210—211, Trboveljska 172—173 (173), Gutmann 41—49, Sladk. tov. Osijek 80 den., Osj. livarna 150—162, Jadr. plovba 325—350.
Belgrad. Držaoni papirji: 7% inv. pos. 101 do 101.25 (101.25), agrarji 62 den., vojna škoda promptna 466.50—467.50 (466.50—467). begi. obv. 87—87.25 (67.25), dalm. agrarji 83.75—84 (84), 4% sev. agr. 59.50—60, 8% Bler. pos. 100.50 den., 7% Bler. pos. 94.25—94.50, 7% pos. DHB 100.50 denar, 7% stab. pos. 101.25 den., 6% šum. obv. 82 do 83 (82). — Delnice: Priv. agr. banka 210.5Q denar.
2itni trg
Novi sad. Vse nespremenjeno. Tendenca ne* spremenjena. Promet velik.
Živinski sejmi
Cene živine in kmetijskih pridelkov v okraju Maribor levi breg, dne 31. VII. 1939. Voli I. vrste 5 din, voli II. vrste 4.40 din, voli III. vrste 3.60 din, telice I. vrste 5.25 din, telice II. vrste 4.63 din, telice III. vrste 4 din, krave I. vrste 4 din, kravo
II.	vrste 3.90 din, krave. III. vrste 2.50 din, teleta I. vrste 6 din, teleta II. vrste 4.50 din, prašiči špeharji 7 din, prašiči pršutarji 9.50 din za 1 kg žive teže. — Goveje meso I. vrste, prednji del
10	din, zadnji del 12 din, goveje meso II. vrste, prednji del 8 din. zadnji del 10 din, goveje meso
III.	vrste, prednji del 6 din, zadnji del 8 din, svinjina 14 din, slanina 12 do 15 din, svinjska mast 16.75 din, čisti med 18 din, goveje surove kože 9 din, telečje surove kože 13.50 din, svinjske surove kože 7 din za 1 kg. — Pšenica 185 din, ječmen 210 din, rž 185 din, oves 185 din, koruza 173 din, fižol 375 din, krompir 150 din, lucerna 70 din, seno 60 din, slama 37 din, jabolka I. vrste 600 din, II. vrste 500 din, III. vrste 400 din, hruške I. vrste 600 din, II. vrste 500 din, III. vrste 400 din, pšenična moka 290 din, koruzna moka 162 din, ajdova moka 375 din za 100 kg. — Drva 105 din za 1 m', jajca 0.65 din za 1 komad, mleko 1.75 din za liter, surovo maslo 24 din za 1 kg. — Navadno mešano vino pri vinogradnikih 10 din za liter, finejše sortirano vino pri vinogradnikih 13 din za liter.
Cene živine in kmetijskih pridelkov v Celju dne
1.	avg. t. L Voli 1. vrste 5.50 din, 2. vrste 4.50—5, 3. vrste 4; telice 1. vrste 5.50, 2. vrste 5, 3. vrste 4; krave 1. vrste 4.50, 2. vrste 3.50, 3. vrste 2.50—3; teleta 1. vrste 5, 2. vrste 4—4.50; prašiči špeharji 8—9, pršutarji 7—8 din za kilogram žive teže. — Goveje meso 1. vrste prednji del 10 din, zadnji del 12; goveje meso 2. vrste prednji del 10 din, zadnji del 12; goveje meso 3. vrste prednji del 9 din, zadnji del 10; svinjina 14—17 din. slanina 16, svinjska mast 17.50— 19 din, čisti med 20, neoprana volna —, oprana volna —, goveje surove kože 8—10 din, telečje 10—12, svinjske — za kilogram — Pšenica 200 din, ječmen 190, rž 200, oves 200. koruza 170, fižol 250—350, krompir 100, lucerna 80, seno 65, slama 40, iabolka 1. vrste —,
2.	vrste 300. 3. vrele 200, hruške 1. vrste 450, 2. vrste 400, 3. vrete 350, pšenična moka 250—290, koruma moka 200, ajdova moka 450 za 100 kg — Drva 90 din za kub. m, jaica 0.75 za komad, mleko 1.75—2 din za liter, surovo maslo 28 din za kg.
Cene živine in kmetijskih pridelkov v Ptuju, dne 29. VII. 1939. Teleta I. vrste 12 din, teleta II. vrste 10 din. prašiči špeharji 5 do 12 din, prašiči pršutarji 6 do 8 din za 1 kg žive teže. — Govej meso I. vrste, prednji del 9 din, zadnji dol
11	din, goveje meso II. vrste, prednji del 7 din, zadnji del 9 din. svinjina 12 din, slanina 20 din, svinjska mast 18 din, čisti med 18 din. — Pšenica 150 din, ječmen 125 din, rž 120 din, oves 220 din, koruza 150 din, krompir 90 din, seno 50 din, slama 25 din, pšenična moka 300 din.
r
Električno gospodarstvo
v Sloveniji leta
1938
Znana je krilatica, da merimo civilizacijo in kulturo naroda lahko * količino mila, ki ga prebivalstvo v enem letu porabi. To enostavno in priznano merilo velja prav gotovo tudi ic danes, čeprav ni morda več tako zanesljivo pri tistih narodih, ki >J že dosegli visoko kulturno stopnjo. Za naprednejše narode pa se sama po sebi ponujajo druga merila, med katerimi je morda zlasti za stanje tehnične civilizacije najbolj značilna poraba električnega toka.
Elektrifikacija podeželja in Industrifa.
Če merimo tehnični in gospodarski napredek Slovenije z »električnim vatlom«, vidimo, da smo glede na proizvodnjo in porabo električnega toka Slovenci prvi v naši državi. Posebno razveseljivo pa je dejstvo, da tako proizvodnja, kakor tudi poraba električnega toka v Sloveniji lepo naraščata. V veliki meri je to zasluga Kranjskih deželnih elektraren, Id z velikopotezno elektrilikacijsko akcijo skušalo omogočiti gospodarski in kulturni napredek podeiel|a. Na drugi strani pa je industrija tista, ki neprestano zahtevs nove električne energije in ki ie najbolj pritiska na vedno večjo produkcijo električne energije.
Napredek zadnjih let.
Referat za elektrifikacijo na banski upravi tbira vse podatke, ki se tičejo proizvodnje in porabe električnega toka v Sloveniji in iz statističnih podatkov tega referata in pravkar izišlega »Spominskega zbornika Slovenije« posnemamo, da je poraba električnega toka v Sloveniji izredno močno naraščala. Tako je znašala celotna poraba električnega toka za 1. 1934 160 milijonov kW ur, leta 1935 že 185 milijonov kW ur, 1. 1936 198 milijonov kW ur in 1. 1937 247 milijonov kW ur.
300 milijonov kW ur.
Po sedaj zaključenih statističnih podatkih je bilo v Sloveniji v 1. 1938 proizvedenih 306,455000 kW ur. Proizvodnja kakor tudi poraba v lanskem letu se ne razlikujeta mnogo od 1. 1937. Znatno pa je poskočila proizvodnja le v elektrarni državnega rudnika v Velenju, ki v glavnem zalaga z električnim tokom KDE. Tako je produkcija v Velenju znašala 22,408.000 kW ur, leta 1937 pa le 12,107.000 kW ur.
Največ električnega toka je proizvedla seveda
r	elektrarna F sla
Tn sicer 183,094.000 kW ur. Elektrarna Fala |e torej proizvedla nad polovico v Sloveniji produciranega toka. Fala je oddala nad polovico svoje električne energije tovarni v Rušah, ki je odvzela 90 milijonov kW ur. Električno podjetje v Mariboru je prevzelo skoraj 27 milijonov kW ur. V savsko banovino pa je Fala oddala 8,258.000 kW ur. Ostanek 18.228 kW ur pa je bil porabljen za lastno porabo in kritje izgub ter za malenkostno direktno oddajo pri elektrifikaciji podeželja in za kritje potreb ob-čitisk h in zadružnih elektraren.
Med elektrarnami, ki proizvajajo tok za javno uporabo so pomembne
centrale Kranjske deželne elektrarne, ki eo lani zaradi neugodnih vremenskih razmer proizvedle nekaj manj elektrinčega toka, kakor f. 1937, ko je znašala produkcija 9,045.000 kWh. Leta 1938 pa je znesla produkcija central KDE 7,870.000 kWh.
Druge favn« centrale.
Od drugih central, ki so v današnjem električnem gospodarstvu na vidnejšem mestu, moramo omeniti elektrarno Majdič v Kranju, ki je proizvedla 8,111 000 kWh; TPD je proizvedla v rudniških elektrarnah 7,478.000 kWh, nadalje Češenj v Tacnu 7,192.000 kWh, Jakil v Šentjanžu 1,004.000 kWh, Born v Tržiču 982.000 kWh, elektrarna Škofja Loka 968.000 kWh in mestna elektrarna ljubljanska 731.000 kWh.
Industrijske elektrarne.
Med podjetji, ki proizvedeni električni tok porabijo v svojih obratih, so na prvem mestu KID na Jesenicah, ki je v šestih centralah proizvedla 31,162.000 kWh. Združene paipimice v Vevčah, Go-ričamah in Medvodah so proizvedle 9,622.000 kWh. Glanzmann in Gassner v Tržiču 5,491.000 kWh, The Central European Mineš v Mežici 5,490.000 kWh, Hutter in drug v Mariboru 2,320.000 kWh, Mautner v dveh centralah 1,320.000 kWh, Jugo-bruna v Kranju 1,397.000 kWh.
835 elektrarn.	»
Delel naštetih podjetij v naii električni pra- . idukciji znaša nad 95% celotne proizvedene ele- |,
ktrične energije. Ostala dvajsetina pa odpade na vse številne druge majhne, lahko rečemo hiine elektrarne, ki jih v Sloveniji res ni malo. Statistika vseh naprav, ki so v 1. 1938 proizvajale električni tok, pravi, da je bilo takih naprav 835. Od teh je bilo 655 central na vodni pogon, 194 ima kalorični pogon, 31 central pa uporablja oba pogonska načina.
Iz Nemčije in Savske banovine.
Kljub veliki produkciji električnega toka je pa Slovenija morala iti na pomoč tudi še v tujino. Tako je bilo lani po električnih žicah »uvoženega«
539.000 kWh električnega toka. Tako je iz Nemčije za potrebe naših severnih krajev St. Ilja, Apač, Gornje Radgone in Slatine Radenci bilo prevzetega električnega toka iz avstrijskih central 271.000 kWh. Za Rogaško Slatino, Rogatec, Dolnjo Lendavo, Metliko in Črnomelj pa je bilo prevzetih 268.000 kWh iz Savske banovine.
Zanimivo sliko nam da
razdelitev električnega toka
za posamezne namene. Razsvetljava je pač najmanjša postavka. Saj je šlo za razsvetljavo stanovanj, uradov in delavnic skupno le 12,54.000 kWh, za razsvetljavo trgov in ulic pa 3,054.000 kWh. Industrija pa je porabila dvajsetkrat toliko, saj je šlo samo za pogon motorjev 143,472.000 kWh. Za druge namene v industrijskih obratih pa je bilo porabljenih 83.963 kWb. Od te zadnje številke odpade velika večina na tovarno v Rušah, ki je zgolj za metalurške svrhe porabila 66,535.000 kWh; znaten odjemalec iz te postavke pa je tudi KID, ki je samo v tej panogi porabila 8.908.000 kWh. Celotna poraba je znašala lani 243 milijonov kWh in je torej neznatno manjša od predlanske. Razlog za to leži v bolj neugodnih vodnih razmerah, saj se velika večina električnega toka v Sloveniji produ-cira v hidro centralah.
Pomembno delo in napredek KDE
Med podjetji, ki se bavijo z elektrifikacijo pa so KDE v Sloveniji prve, čeprav še ne razpečajo največ električnega toka. Prve so namreč KDE po razsežnosti svojih naprav daljnovodov in krajevnih omrežij. Prav tako ima«o KDE najširši krog odjemalcev, saj zalagajo nad polovico vseh prebivalcev, ki so oskrbljeni z električnim tokom V Sloveniji je danes nad 500.000 prebivalcev oskrbljenih z električnim tokom; 275.000 od teh posredno ali neposredno oskrbujejo KDE.
Oddaja električnega toka po KDE se je povečala v letu 1938 skoraj za 50%. V 1. 1938 so oddale KDE 1,591.000 kWh za zasebno razsvetljavo, za javno razsvetljavo pa 527 000 kWh, za pogon 10,762.000 kWh, za druge namene in za mentalur-ško in termično uporabo pa je šlo 767.000 kWh, skupaj 13,558.000 kWh proti 7,022.000 kWh v letu 1937. Električnim zadrugam in drugim podjetjem
za razpečavanje električnega toka na drobno so oddale KDE 7,809 000 kWh Skupno so oddale torej 21,457.000 kWh, v L 1937 pa le 14,580.000 kWh.
Ker KDE v lastnih centralah niso proizvedle potrebne množine električnega toka, so ga nakupile največ od velenjskega rudnika in sicer 17,651 000 kWh (v I. 1937 le 8,915.000 kWh| in od drugih elektraren 859.000 kWh. Celotna proizvodnja in nakup je torej pri KDE znašal 26.380.000 kWh. KDE so do konca leta 1938 investirale svoje naprave v celoti 78,211.000 din. Sredstva za to so dobile v glavnem iz najetih posojil, interesenti so prispevali okrog 10 milijonov din, banovina pa 6,500.000 din. Vedno večjo gospodarsko važnost udejstvova-nja KDE kaže tudi povprečna prodajna cena električnega toka, ki stalno pada. Sc I. 1933 je znašala povprečna cena za kW uro 1.70 din, v 1. 1938 pa se je povprečna cena znižala na 0.88 din za kW uro, kar hkrati kaže, da je pri odvzemu toka KDE
Pošljite takoj
(sicer ne bomo mogli pravočasno plačati vse račune) vse prispevke (darila, izkupiček za razne knjižice itd.), ki ste jih zbrali za kongres Kristusa Kralja, po poštni položnici na naslov: Pripravljeni odbor za kongres Kristusa Kralja, Ljubljana, št. črkovnega računa je: It.711 — ali pa jih osebno oddajte vsak delavnik do 10. avgusta od 4 do 7 pop. v kongresni pisarni: Tjrševa resta 29-1. Vse račune za kongres pošljite do 10. L m. Pripravljalnemu odboru za KKK.
udeležena v vedno večji meri tudi razvijajoča s« slovenska industrija.
Te številke nam najlepše dokazujejo, kako pomembna ie bila velikopotezna akcija KDE in kako velikanski gospodarski pomen bo imelo elektrifi-kacijsko delo KDE za vse tiste kraje, ki so prav v zadnjih letih prišli do tako velike blagodati, ki ji pravimo električna luč in električna energija.
Pečovnikova tolpa ropa naprej
Član tolpe Jožef Senič prijet
Slovenj Gradec, 1. avgusta.
O delovanju Pečovnikove roparske tolpe smo v našem listu že večkrat poročali. Ta tolpa, ki se pojavi sedaj tu, pozneje zopet drugje, se skriva po naših pohorskih gozdovih. Toda vkljub neprestanemu zasledovanju po zelo ojačenem orožni-štvu je ni bilo mogoče ujeti. Orožništvo ima sledove za tolpo, toda ta se zna 6pretno izmikati.
V ponedeljek, 31. julija proti 8 zjutraj so se zglasili pri Francu Zabevu pd. Brezniku v Gradišu ter hoteli s paše odgnati kravo. Precej stran od doma sta pasli živino dve deklici, stari 10 in 13 let. Naenkrat se pojavi iz gozda 5 maskiranih in deloma v ženska oblačila oblečenih ter s puškami oboroženih roparjev. Začeli so loviti ovce in kravo. Dekletci sta začeli kričati. Toda roparji so jima zagrozili, da ju bodo ustrelili, če ne bosta tijjp. Kričanje deklet pa so slišali domači in sosede, šli «o pogledal v smer, od koder je prihajalo kričanje, in videli, kaj se na pašniku godi. Eden izmed roparjev je privezal vrv kravi okrog vratu in jo je že gnal v gozd. Ko so roparji videli, da prihajajo ljudje, sq kravo izpustili z vrvjo vred ter izginili v gozdu. Kričanje Ijud je bilo tako, da se je slišalo skoraj eno uro daleč dol v ravnino do Slovenjega Gradca. To je tudi opozorilo orožnike, ki so bili na zasledovanju, toda v nižini, ter so se takoj podali na lice mesta. Kakor vedo povedati domačini, so si roparji zjutraj kurili v gozdu v nekem globokem sedlu nad posestnikom Ga-berškom v Gradišu. Dalje vedo povedati, da so isti roparji v noči od nedelje na ponedeljek skušali »lomiti pri pd. Sirniku in Kavčiču v Gradišču. Ker
Ostanki sovjetskega letala, ki so ga japonske čete sestrelile na meji med zunanjo Mongolijo in
Mandžukuom t začetku julija
Vilal Voduiek:
Ameriške novice z zračno pošto
St. Paul, 29. julija.
Huda vročina v Ameriki ni prav nič odnehala, enaka vročina pa je ostala tudi v mnogih drugih ozirih.
Pošteno je pogrelo Roosevelta, ki je komaj z majhno večino zmagal s svojim denarnim zakonom, ko mu je senatni odbor njegov nevtralnostni zakon sploh odstavil z dnevnega reda do prihodnjega zasedanja. Ta zakon ima nedvomno velik pomen za razvoj vseh svetovnih političnih dogodkov: po njem bi lahko ainer. predsednik v slučaju kake vojne drugod odločil, katere države smatra za krivično napadene — in potem bi jim lahko pošiljal vso potrebno pomoč. Tega doslej ni mogel. S tem bi pa seveda ameriško zavezništvo pridobilo silen pomen.
Roosevelt trdi: tak nevtralnostni zakon bi oplašil napadalce in preprečil različne vojne. A senatni odbor je bil z majhno večino drugega mnenja — češ, Amerika naj ostane čisto sama zase — in tako je skušal zakon spraviti z dnevnega reda. Roosevelt seveda ne bo odnehal in možnost je še vedno, da bo končno zmagal, kakor je že večkrat doslej. To bi nedvomno za evropske demokracije silno veliko pomenilo.
Ob ti priliki pa se je res še bolj pokazalo kot doslej, kako čudno pomešani zasilni večini ne gre toliko za zakonodajo kot za to, da ob vsaki priliki sklene ravno nasprotno, kar Roosevelt hoče.
Vendar se je pa Roosevelt znašel mahoma v Se hujših težavah. Pred nekaj dnevi je namreč podpisal zakon, ki sta ga mimo potrdila parlament in senat, po katerem morajo vsi delavci pri javnih delih, ki so jih začeli kot pomoč proti brezposelnosti, delati po 130 ur na mesec. Doslej »o po toliko ur delali le nekateri. Nešteto stro-
delih zaposleni — je bilo za svoje delo na uro t so vojaki aretirali okrog 230 rudarjev. Do odlo-enako plačanih, kakor so delavci pri drugih pod- čitve še ni prišlo.
Svetovno razstavo v New Yorku je doslej obiskalo skoro 13 milijonov ljudi. Vendar pa je obisk v zadnjem času nazadoval, namesto da bi naraščal. Zato nameravajo poslati po celi Ameriki glasnike, ki bodo ljudi vabili na razstavo. Sijajno pa obratuje poštni urad na razstavi, ki ima po razstavnem prostoru še 56 nabiralnikov. Dnevno odpošilja po 50 tisoč razglednic in pisem, od katerih — tako sodijo — gre povprečno ena četrtina v inozemstvo.
jetjih. Ker pa od države za svoje delo kot brezposelni niso mogli dobiti več kot kakih 90 dolarjev, so delali nekateri le po 50 ali tudi 40 ur na mesec. Tako določilo so že pred leti izvojevale strokovne del. organizacije. Zdaj bi torej morali delati vsi enako, po 130 ur na mesec. Temu pa so se seveda uprli delavci, večinoma strokovni — enako pa tudi pri tem sicer neprizadete delavske organizacije. Slednje namreč trdijo, da bo ta sprememba slabo vplivala tudi na plače drugih strokovnih delavcev. Od poltretjega milijona zaposlenih >brezposelnih< jih je stopilo v štrajk doslej le kakih 100 tisoč. A seveda tudi to ni malo. Zlasti v New Yorku in tukaj v St. Paulu so morali ustaviti skoro vsa državna javna dela. Ob nemirih zaradi slavkokazov je bil tu celo eden policistov ubit. Doslej stoji Roosevelt na odločnem stališču, da novi zakon velja in da je vsako mešetarjenje nemogoče. Tako je uprava teh javnih del v zadnjih dneh že mnogo tisoč delavcev, ki se niso vrnili na delo, odkustila. Končno je to voda na njen mlin: v kratkem bi namreč morala odpustiti par stotisoč delavcev, ker so krediti premajhni — in lahko bo opustila nekatera dela, ki so jih doslej že mnogi neprestano kritizirali kot nepotrebna. Težko je torej prerokovati, kako se bo vse to razvilo. Ponavljam pa, kar sem omenil že zadnjič, da si končno Roosevelt najbrž ne bo dal izigrati naklonjenosti milijonov brezposelnih.
O ogromnem premogarskem štrajku ste pred nekaj tedni že precej brali. V glavnem so takrat rudarji zmagali; nekaj podjetij pa je vendarle ostalo trdovratnih, in ker se podjetja niso hotela ukloniti in pogoditi, obratujejo še vedno le s stavkokazi. Ta teden je pri nekem takem rudniku v državi Kenntuckv prišlo do ostrih nastopov med rudarji in vojaki, ki so rudnike stražili. Pri tem je bil en rudar ubit, več drugih vojakov in ru-
luunir ui ucian ic n > nn in i. n roiriu ouu* > jr un	iu<mi umi* vrt ui u^iii vujniviiv in ru~
kovnih delavcev namreč — ki so bili tudi pri teh | darjev pa je bilo ranjenih. Ko končanem spopadu
Zanimive težave so imeli zdaj v Madlsonu, glavnem mestu države Wisconsin, pri senatnem zasedanju. Navada je namreč, da vsak dan pred zasedanjem eden (protestantskih) duhovnikov iz mesta ali bližine prične z molitvijo (za kar dobi 3 dolarje plačila). Posebnost protestantskih duhovnikov je pa ta, da večino molitev kar sami sestavljajo. Tako je pred kratkim neki duhovnik molil približno takole: »O Bog, mi kličemo tvojo jezo nad hudobneže, ki prihajajo v to mesto, da kvarijo državno uradništvo, da kupujejo in prodajajo zakonodajo in mešetarijo za čast državne uprave. Tvojo jezo kličemo nad majhne ljudi na velikih mestih, ki z nizkotno zvitostjo potvarjajo ljudsko voljo in javne zadeve vlačijo v nezaupanje in zaničevanjem Ko je to zmolil, je lepo odšel. A komaj je bil skozi vrata, je že vstal senator Bolens in ves ogorčen dejal, da npa, da tega duhovnika ne bodo nikdar več povabili v družbo poštenih ljudi. A kmalu so nekateri drugi duhovniki sporočili senatu, naj — Če je tako — tudi njih več ne pričakujejo. Eden duhovnikov pa je namesto lastne molitve ostal rajši kar pri psalmu in je lepo ponižno citiral: »Blagor možu, ki ni šel na posvet brezbožnikov, ki ne stoji na poti grešnikov in ne sedi v krogu hudobnežev.. .< Zdaj pa je še skupščina duhovnikov sklenila, da sploh ne bo več sodelovala pri teh molitvah, dokler ji ne zagotovo prostosti... In senat se je vdal in sprejel tudi prvpga duhovnika spet na svojo listino.
pa je tukaj precej moških pri hiši, so jih odgnali. Minulo noč so se roparji oglasili pri Siserniku Gregorju pd. Totovski bajti in Kokolu Juriju pd. Rutniku v Gradišu, toda tudi tukaj so jih prepodili. Pri posestnku Zabev Francu pd. Brezniku pa so celo noč stražili.
Danes zjutraj pa je bila orožnikom sreča naklonjena, da so ujeli enega izmed roparjev, to je Seniča Franca, roj. leta 1911 v Stranicah pri Konjicah ter tja pristojnega. Zjutraj se je oglasil pri posestniku Zvikartu v župniji St. Primož na Pohorju. Stopil je v hišo ter zahteval od gospodarja žganje in pijačo. Če mu lega ne dajo, bo šel po več svojih ljudi in bo moral dati. Pri tem je zasadil v mizo dolg kuhinjski nož, ki so ga imeli pri vlomu pri Pcčolarju v Legnu in so ga odnesli pri ropu na Plešivcu nad Velenjem. Gospodar se je vdal in prinesel zahtevano. Hčerka pa je medtem takoj odšla k najbližjemu sosedu na Kremžarjev vrh. S pijačo se je Senič pri Žvikartu zamudil. Oskrbnik koče g. Polenik na Kremžarjevem vrhu je ustrelil s puško in dal znak orožništvu, ki je bilo na zasledovanju blizu koče. Orožniki s komandirjem Petrom Maričem na čelu prihite ter zalotijo roparja še v hiši pri Žvikartu Uklenili so ga in odgnali na orožniško postajo v Slovenj Gradec. Pri zaslišanju ni hotel Senič ničesar izdati, temveč je rekel, naj njemu izročijo puško in bo on v kratkem vse polovil.
Orožništvo, močno pojačeno, je vedno na terenu in je upati, da bo polagoma ujelo vse ptičke, ker bo delo morda olajšano, sedaj ko imajo enega izmed njih v kletki.
Danes smo slišali še naslednje, toda prav zanesljive podrobnosti. Član roparske tolpe Zaje Jožef je bil oni teden pred roparskim napadom v gostilni Pečoler pri posestniku Turičniku Antonu pd. Zakržniku visoko pod Veliko Kopo v G^lava-buki v košnji. Nekega dne se je zglasil pri gospodarju in prosil, če bi ga vzel v košnjo, saj bo de» lal magari za 30 din na teden. Nekaj dni je delal, potem se ja pa naveličal. Rekel je, da ne more več jesti, boli ga želodec in mora iti v bolnišnico. Ostal je še tisti dan pri hiši, dočim so moški odšli kosit. Pozneje je gospodinja nesla koscem hrano. Zaje, katerega gospodar ni poznal, vkljub temu, da je imel njegovo delavsko knjigo hranjeno, je opazoval, kam bo gospodinja shranila ključ. Po odhodu gospodinje od doma, vzame in gre v hišo. Tu je ukradel precej špeha, dve žepni uri, od gospodarja in gospodinje, denarja ni našel več kakor za 10 din, ter nekaj obri6ač. Nato je šel še ra stanovanje najemnice »oferce«, kateri je odnesel znesek din 70, potem pa je izginil kot kafra. Sele potem, ko je Turičnik zvedel o roparskem vlomu pri Pečolarju, je spoznal, da je imel pri hiši roparja Zajca, nakar je dogodek javil orožništvu.
Orožništvo pripravlja splošen in obsežen pogon za to tolpa ki se skriva po tukajšnjih gozdovih ter povzroča skrb in strah temu miroljubnemu prebivalstvu.
Strela sprožila alarm
V Bordeauxu je v ponedeljek ponoči divjala silna nevihta. Sredi bliskov in gromov pa so se nenadoma oglasile po mestu sirene kot ob napadu sovražnega letalstva. Prebivalstvo, ki je bilo zaradi treskanja že itak zelo prikrajšano v spanju, je preplašeno planilo pokonci, ra poveljstvo orožništva, policije, uredništev listov so deževala telefonska vprašanja, kaj prav za prav je, toda nihče ni vedel pravega odgovora. Tisoči pa so stali po strehah in iskali po nebu. od kod bo prišel tisti sovražnik, ki ga napovedujejo sirene. Slednjič je le prišel pravi odgovor. Strela je udarila v sirenske naprave neke tovame, sirena je sama od sebe začela tuliti. Za njo so tudi po vseh drugih obratih odprli sirene in kmalu je bil po mestu trušč in vik, kot da gre zares. Zbegano mesto pa se še dolgo ni moglo pomiriti
Mars ne odgovarja
V	noči od četrtka na petek, ko jc bil Mars najbližje Zemlji, se je več ameriških znanstvenikov pod vodstvom ravnatelja dr. Clyde Fisherja zbralo v Haydenovem planctariju na Longislandu, da bi s posebnimi radijskimi žarki skušali priti v zvezo z Marsom ali vsaj dobiti od njega kak od mev. Pod kotom 30 stopinj so naravnali proti Marsu val 20 kc, 6 katerim naj bi po računih premagali ozračje Zemlje. Po šest in pol minutah bi moral priti nazaj na zemljo refleks tega valu pa ga ni bilo Po Združenih državah jc bilo pripravljenih 40 sprejemnikov za kratke valove s frekvenco 60 do 300 000 kc, toda niso ujeli niti sledu o kakem refleksu. Da kake druge oddaje na kratkih valovih ne bi motile tega poskusa, »o morali vsi oddajniki vojske in mornarice v tem času mirovati. Toda vse je ostalo zgolj poskus — Mars se ni odzval, ni pokazal, da ga je zadel radijski žarek z Zemlje.
Vrtinci nad Belgijo
V	noči od nedelje na ponedeljek je divjalo nad severnim Brahantom veliko neurje Preko mest Her-zogcnbusch in Eindhoven so ili močni vrtinci, ki so trgali strehe s hiš Po deželi pa so podirali drevesa in jih metali na ceste, da je bil marsikod promet onemogočen. Po poročilih vremenskih postai je bilo t<Juh vrtmcev več in to bili isko silni, kakor navadno nastopajo le v tropičnih pokraiinah.
^ho&j&p suhoce
Koledar
četrtek, 3. avgusta: Najdenje Štefana; Lidija, vd.
Petek, 4. julija: Dominik (Vladimil), spoznavale;.
Novi grobovi
•f" V Ljubljani je mirno v Gospodu zaspal gospod Ludvik Čer ne, ugledni in daleč i>o Sloveniji dobro znaui zlatar ter ljubljanski meščan. Dosegel je visoko starost nad M) let. Pogreli blagega rajnega ho v petek, 4. avgusta oh 5 popoldne iz mrtvašnice v Šlajmerjevi ulici na pokopališče v Sv. Križu, kjer bodo njegove zemske ostanke položili v družinsko grobnico. Naj inu eveti večna luč! Žalujočim naše globoko sožalje!
■J" V ljubljanski splošni bolnišnici je umrl po dolgi mučni bolezni 12-letni učenec 5. razreda v Marijanišču Janez Janežič. Pogreb bo danes ob pol 5 popoldne na |>okopali&čn k Sv. Križu. Naj v miru počiva! Žalujočim naše iskreno sožalje!
Osebne novice
— S kraljevim uk.nom je Imenovan ia načelnika tehničnega oddelka banske uprave v Ljubljani v 3-2 inž. Franc Kueh, dosedanji banovlnski inšpektor v 3-2.
= Za doktorja tehničnih ved iz elektrostrojne stroke je bil te dni no pruski univerzi promoviran g. inž. Vladimir šlebinger z odličnim uspehom. On je sin ravnatel ja univerzitetne knjižnice v Ljubl jani in vnuk bibliotekarja dunajske dvorne knjižnice dr. Simoniča. Njegova disertacija obsega zanimivo vprašanje vodnih sil in plovne poti v Železnih Vratih na Donavi. Nad 1.3 milijona kon jskih sil bi sc dalo prav poceni izkoristiti in )>o daljnovodih dovesti ne samo Belgradu, Bukarešti, Sofiji in Budimpešti, temveč bi dva daljnovoda spajala eden preko Srbije, Bosne, Gorskega Kotarja in Slovenije vodne sile Alp, predvsem Visokih Tur, drugi preko Pešte in Dunaja sile, ki leže v premogovnih ležiščih šlozije in Češke. Tako bi elektrarne v Železnih Vratih v prvi vrsti služile za »izvoz« energije na zapad. Promotor, znani prof. <lr. K. Niethanuuer. je poudaril važnost teh problemov, ki stoje bližje, kot pa si mislimo. Donava, arterija jugovzhodne Evrope postaja vsak dan važnejša prometna cesta za dovoz surovin v Srednjo Evropo. Ne samo žito, temveč nafta in rude kot železne, manganove, kromove, bakrene, aluminijske, cinkove, an-tbnonovp in *e mnogo drugih se bo prežavalo v še večjih količinah iz črnomorskih in balkanskih držav. Kmalu bo gotov kanal iz Donave v Majno in Ren: pot iz Porenja na Balkan z ladjami od IjOO ton bo za 2f500 km krajša kot [>o morju. Edina prometna ovira /a to ladje bodo Železna Vrata. Zaradi plovbe bo treba kmalu postaviti dva velika jeza, da bi bila voda dovolj globoka in istočasno je mogoče izkoristiti ogromne vodne sile na teli dveh jezovih. Dr. in/, šlebinger je tehnični vodja Philipsovih podjetih v Belgradu in mu čestitamo k lepem uspehu.
Poslovodkinjo
za trgovino s papirjem, šol. potrebščinami in devocionalijami v Belgradu iščemo. - Plača dobra. Ponudbe na upravo Slovenca pod »Pošlo vodkinja" št. 12.442.
— Izseljenski duhovnik gosp. Ivan Skalar odhaja med sezonce v Nemčijo. Danes, v četrtek, z večernim
vlakom odpotuje iz Maribora na misijonsko pot med nate serumske delavce v Nemčijo mladi izseljenski duhovnik gosp. Ivan Škafar iz Murske Sobote. To je že njegova druga letošnja pot med naše ljudi, ki si služijo kruh izven meja naše ožje domovine. Šele pred kratkim se je namreč vrnil z enomesečnega potovanja po
JCaj jpKGtfjU&f
Brezje so že dolgo naš najvažnejši božjepotni kraj. Sodišča in njegovih obiskovalcev nas ni treba biti sram. Vneto in sposobno vodstvo ga vzdržuje na taki višini, da je vernemu v vzpodbudo in da nevernemu budi spoštovanje. Izven svetišča pa ni vse tako. Malo postaj ima tak promet kakor (Hoče. Toda malo je primitivne j-ših. Slišim, da nameravajo sedanji odgovorni faktorji zgraditi novo. i.t davno bi morala stati in hiti opremljena, kakor se spodobi za tako velik boi je potniški promet. Pot z Otoč ne dovoljuje avtobusov, da bi se ljudje hitro in ceno prevažali, kolesci j pa stane več kakor mnoge celo romanje. O tistem mostiču sem pa slišal toliko kritike, da se čudim, da še ni prodrla do ušes onih, ki jim je namenjena. Sicer pa sredi ponosne in bogate Gorenjske, na kraju, kjer hodi letno daleč čez sto tisoč po večini kmetskih in delavskih ljudi, pobirati mostnino na vedno Istem starem mostiču, bolj brvt podobnem, ni stvar, na katero smerno biti ponosni, če je banovina mogla odpraviti mostnino o Krškem in v Brežicah — tn to sta mostova, da je imena vredno —, če se ie lepa imarnoeorska brv n Mednem zgradila vrez večne nadlege potnikov, sc mora tudi vprašanje otoškega mostu rešiti, pa brer odlašanja! Tudi vprašanje beračev naj hi se rešilo. Romarjem naj se pri svetišču da prilika darovati za brezjanske tn okoliške reveže, ki naj jim odbor krščanskih mož in žen nabrano delt. Pot pa očistite, /ase lahko rečem, da sem srečal dva tipa, ki sta od daleč prišla na >se-zonikn delo< na Brezje.
Veliko skrbi in stroškov si delamo 7. letovišči, tukaj pa skoparimo t najprimitlvnejšim udobjem ter dopuščamo razmere, ki Slovenije niso vredne. Brezjanska božja pot spada med naša javna narodna vprašanja, za katera se mora oblast sama od sebe zanimati. Ce kdo meni, da pomirjena vest, razrešen dvom, volja donrav-nrga dviga, povračila škode, poprava krivic, sprave »ovratnikov. vestnost n službi, resnost n seksualnih zadevah, spoštovanje staršev in oblasti in vsi drugi sadovi intimnih razgovorov 7. Bogom tn spovednikom na Hrezjah niso nič, naj ve. da je pot na Brezje deset tisočem, ki ob črnem kruhu in vodi delajo od zore do mraka, edini letni odmor. Ali jim ga ne bomo privoščili, ko mečemo težke vsote iz njihovega žepa za udobnost malega števila zbranih ljudi, ki ose to zametu je jo kot brez vrednosti.
Slavoniji in Vojvodini, kjer je obiskal svoj« rojake iz Slovenske krajine, tudi iz Medjimurja, ki ao zaposlmi kot sezonski delavci na velikih posestvih. Sad te njegove poti j* obširna razprava, ki do podrobnosti obravnava razmer« med našimi sezonci v Jugoslaviji in ki bo izšla kot posebna priloga avgurtovi številki Izseljenskega vrstnika. Mlademu duhovniku želimo, da bi svoje poslanstvo uspešno izvršil.
—	Duhovne vaje za duhovnike v Domu svetega Ignacija v Ljubljani (Zrinjskega 9, cerkev sv. Jožefa). Prvi tečaj bo od 7. do 11. avgusta, drugi od 21. do 25. avgusta. Prosimo pravočasne prijave vsaj nekaj dni piej, ker je prostor omejen. Udeleženci naj bodo v Doinu prvi dan okrog šestih zvečer. — Vodstvo Doma.
—	Slovesnost na Kofeah. Na Kofcah bo v nedeljo, 6. avgusta planšarska slovesnost ob priliki blagoslovitve Fronrovega spomenika za njegovo 30 letnico oskrbništva planinske koče. Oh 10 bo svota maša, ki jo bo daroval g. Jožo Žužek, po-poldno ob 2 pa bo blagoslovitev spomenika.
Dr. Mirko Karpati
specijalist za ženske bolezni in porodništvo Zagreb, Ilogovičeva ulica 1 B
se je vrnil z dopusta. Ordinira od 11. do IZ in od 4 do 6. ure. Telefon 7025,
—	Svetogorsko romanje. Tudi drugi vlak bo v
najkrajšem času zaseden. Kljub temu, da mo za prvo romanje (19. in 20. t. m.) izposlovaK ie drugi vlak, za katerega je prijavni rok določen do 5. t. m., bomo morali verjetno prijave predčasno zaključiti, ker bo tudi ta vlak že danes ali jutri zaseden. Za drugo romanje pa ie vedno sprejemamo prijave, in sicer do 10. t. m. — Vozni red ob prvem romanju je sledeči: Prvi vlak: Odhod iz Ljubljane ob 7.45, Rakek prihod 9.05, odhod 9.25; Postojna prihod 9.40, odhod 10.05; Trst prihod 11.30, odhod 16.30; Redipulja prihod 17.10, odhod 18.00; Gorica prihod 18.50. — Dne 20. t. m.: Gorica odhod 14.15, Postojna prihod 16.30, odh. 17.00; Rakek prihod 18.14, odhod 18.36; Ljubljana prih. 18.45. — Drugi vlak: 19. t. m., odhod iz Ljubljane ob 9.20; Rakek prihod 10.25, odhod 10.45; Postojna prih. 11.00, odhod 11.20; Tret prihod 12.50, odhod 17.10; Redipulja prihod 17.49, odhod 18.35; Gorica prihod 19.20. — Dne 20. t. m.: Gorica odhod 13.25; Postojna prihod 15.50, odhod 16.25; Rakek prihod 16.40, odhod 17.00; Ljubljana prihod 18.00. — Na progi Ljubljana—Rak«J< in obratno se bo prvi vlak ustavljal, drugi ne; od Postojne do Trsta noben vlak ne bo imel postanka; prav tako bosta oba vlaka na povratku brez postanka vozila iz Gorice do Postojna. Na to zlasti opozarjamo tiste, ki bi morda imeli namen na vmesnih postajah g« sniti s kakimi znanci.
—	Velika obrtniška razstav« v St. Vidu nad Ljubljano bo slovesno odprta 6. avgusta dopoldne. Letos bo ta razstava združena tudi z obrtno šolsko razstavo. Na tej razstavi bodo razstavljene risbe vajencev iz strokovne nadaljevalne šole, prav tako tudi izdelki vajencev ob pomočniških izpitih. Šentviške obrtne razstave, ki jih leto za letom prireja DruStvo slovenskih obrtnikov v Št. Vidu, so postale že kar tradicionalne, kar tudi lepo dokazuje vsako leto naraščajoči obisk. Ta Jentviiki velesejem v malem, ki nudi obiskovalesm še najboljše kakovostne izdelke šentviških obrtnikov, je posebnega gospodarskega pomena za Št. Vid in njegovo okolico. Ker pa je tudi izrednega vzgojnega pomena saj so take razstave najlepša pobuda za medsebojno tekmovanje obrtnikov in najboljša šola za njihov strokovni napredek, je ban dravske banovine dr. Marko Natlačen tudi letos ljubeznivo prevzel pokroviteljstvo nad šentviško obrtno razstavo. Gospod ban bo sam osebno odprl razstavo, ki bo letos tako lepa in zanimiva, kakor še nikdar poprej. Odprta bo do 20. avgusta in že 6edsj opozarjamo nanjo.
—	Krajevna protituberkulozna liga »Gorjanci« priredi v nedeljo, 6. avgusta t. 1„ pri Zajcu (Badovincu) v Velikem Cerovcu pod Gorjanci vrtno veselico. Začetek ob 2 popoldne. Pestri spored z godbo, šaljivo pošto, ribolovom, petjem in drugtni zanimivostmi. — Vstopnine ni, prostovoljni prispevki se hvaleJno sprejemalo. Za prevoz z avtom na kraj veseličnega prostora je preskrbljeno ter bo vozil izpred gostilne Win-diseher v Kandiji pri Novem mestu za ceno 5 din tja in nazaj. Prvi odhod z avtom ob 13. Čisti dobiček veselice jc namenjen za podporo najbednejšim, ki bolehajo za jetiko. K obilni udeležbi vljudno vabi odbor.
-- Ogled gradnje mostu čet Muro pri Petanjcih In članski sestanek v Mariboru priredi Združenje jugoslo-slovenskih inženjerjev in arhitektov, sekcija Ljubljana. Odhod ljubljanskih članov v Maribor bo v soboto, dne 5. avgusta, z brzovlakom ob 13. uri 11 min. UdeležcncI ekskurzije naj s« poslužijo detrtinske vožnje, ki je odobrena za potovanje na narodni festival v Mariboru. Članski sestanek bo pri »Orlu« ob 19; družabni sestanek tudi tem ob 21. V nedeljo zjutrai odhod z avtobusom iz Maribora v Petanjce. Po ogledu povratek v Maribor in popoldne z vlakom v Ljubljano. Podrobnosti bodo obiavljene na članskem sestanku. Prijave sprejema tajništvo sekcije ustmeno ali pismeno do petka, 4. avgusta.
- —
Izkušen turist ve, da so za na hribe najboljše
Slamlčeve konzerve
—	Belokranjri Panoncem. Le nekaj dni še in
segli si bomo v roke rojaki od jugovzhoda in severovzhoda, sinovi skupne matere Slovenije. Pogledali si bomo v oko iz Bele Krajine, iz Vzhodne, Karanlanske in Podravske Krajine. Spomnili se bomo naše skupne usode, zamislili v trpljenje naših dedov, ki so vztrajali na rodni grudi in branili proti tujemu robstvu svoje potomstvo na obeh vojnih granicah. Vprašali se bomo, kaj nam je v ve-kovnih borbah ostalo za naš obstanek, za našo zemljo, za našo pravdo od rodno zapuščine očetov in mater. Prinesli vam bomo tolažbe in veselja v dneh tesnob in skrbi, vi nain boste vrnili isto, kakor vo in zna lo rodni brat bratu. Spoznali boste rojaka po rodni pesmi, v kolu in igri, vi pa nam zaorjite z vašimi orači skupno brazdo, za-rajajte vaš Točak in poskočite z Markom po zcle-noj irati. Pripeljemo vam našega — vašega Zelenega Jurija, ila vam blagoslovi in preplodi panonska polja. Na veselo svidenja tedaj, dragi nam 1'anonci, v soboto na mariborskem mejdanul
—	Upokojitve ielzničarje*. Na ljubljanski direkciji državnih železnic je bilo sestavljenih 140 predlogov za upokojitev železniških uradnikov in drugih nameščencev. Upokojitve bodo v kratkem objavljene.
—	Velike konjske In kolesarske dirke na krškem polju bodo dne 6. avgusta ob treh. Zanimanje za te dirke je zelo veliko. Priglasilo se je že mnogo dirkalnih konj iz naše banovine, kakor tudi iz Zagreba. Karlovca in Dugega sela.
—	Važno, da veste, kie se dobi najhitreje izgstov-liena čma obleka, ako Vas doleti primer, da jo rabit«) Tvrdka K. L Goričar jih ima vedno že izgolovljene ali r>a vam jo lahko takoj izgotovi! — F. i. Go-ričar, Ljubljana, Sv. Petra cesta.
—	Noge nosijo vse človeško telo, zatorej i-o najvažnejši de) telesa. Neguj jih
s SANOPEDOM, da jih ohrani* idrave. Glavna zaloga; drogerija Jančigaj, Ljubljana, Krekov trg.
—	V Službenem Usta kralj banake uprave dravske banovine od 2. t. m. je objavljen »Pravilnik o uporabljanju sklada za podpiranje zadružništva«, dalje spremembe in dopolnitva v pravilniku za izvrševanje določb »zakona o odlikovancih reda Karadjordjeve zvezda«, »Pogoji za sprejemanje odraslih oseb v državna okrevališča za otroke«, »Prodaja 100%nih izvoz-niških deviz po borznem tečaju«, »Pojasnilo o pobiranju skupne banovinske trošarine na obuvala« in »Telefonski promet med Jugoslavijo in Norveško«.
— Kronična zapeka in njene slabe posledice, posebno pa motnje v prebavi, se morejo preprečiti z že davno preizkušenim sredstvom za čiščenje, z naravno »Franz-Jotefovo« grenko vodo, ki se tudi po daljši porabi izkazuje kot zelo odlična. Oni, ki bolehajo na želodcu in črevih, pa pijejo »Franz-Josefovo« vodo, so zelo zadovoljni z okusom kakor tudi z njenim učinkom.
_Ogl. reg. S. br. 30474/35._
—	Društvena potovanja. Na splošno željo ponovimo potovanje v Dolomite od 26. do 30. avgusta: od 13. do 14. avg. potovanje na Grossglockner, od 13. do 15. avg. Sušak, Crikvenica, Plitvička jezera; od 13. do 15. avg. Benetke, Padova; od 13. do 15. avg. Gorica—Trst. — Organizacija izletov in prijave; Potovalna pisama M. Okom, Ljubljana, Frančiškanska ulica, tri. 22-50.
—	Pri sončenja uporabljajte Tschamba FH. Kr. dvorni dobavitelj DROGERIJA GREG0RI0, Ljubljana, Prešernova 5.
—	Smrtna nesreča na železnici. Železniški kurjač Lavtar Jakob, doma iz Zabukovja pri Bes-nici, stanujoč v Strahinju, je odpotoval zvečer 31. VIL z rednim vlakom v službo proti Jesenicam. Na progi med Lescami in Žirovnico je padel iz vlaka in ga je čuvaj našel ob treh zjutraj s prebito lobanjo mrtvega ob progi. Vzrok nesreče nI pojasnjen, domneva se pa, da je najbrž padel iz vagona, ker niso bila vrata zaprta. Zapušča ženo in 14 letnega otroka.
—	Odšel je neznano kam 15 letni Novak Stane. Kdor bi kaj vedel o njem. prosimo sporočiti na naslov: Novak Ana, Škofljica 8.
Narodopisni festival v Mariboru
Za obiskovalce festivala slovenskih narodnih običajev, ki bo dne 5. in 8. avgusta v okviru Mariborskega tedna, je lelez.niška uprava odobrila četrtinsko vožnjo na podlagi poeebne legitimacije prireditvenega odbora, ki stanejo 2 din. Te legitimacije so interesentom na razpolago pri vseh poslovalnicah »Putnika« v Sloveniji, kakor tudi pri občinskih uradih naslednjih občin v Sloveniji: Brežice, Črnomelj. Gornji grad, Kamnik, Kočevje, Krško, Laš.ko, Dolnja Lendava, Litija, Logatec, Ljutomer, Murska Sobota, Novo mesto, Radovljica, Slovenj Gradec, Slov. Konjice, Škofja Loka, Šmarje pri Jelšah, Beltinci, Braslovče, Breg pri Ptuju, Brezno ob Dravi, Črna, Dobrna pri Celju, Gtfštanj, Ivanjkovci, Sv. Jurij ob Ščavnici, Sv. Lovrenc na Drav. p., Sv. Lovrenc n. Poh., Marenberg, Mežica, Mozirje, Oplolnlca pri Konjicah, Ormož, Poljfane, Ponikva, Pragersko, Prevalje, Ribnica n. Poh., Slatina Radenci, Slov. Bistrica, Šoštanj, Velenje, Vitanje, Vuhred, Vuzenlca, Zrečo pri Konjicah, Adlešiči, Dragatuš, Gradac, Metlika, Radaloviči, Semič, Vinica, Domžale, Jezersko, Tržič, Kostanjevica, Mokronog, TrI>ovl]e, Zidani most, Zagorje ob Savi, Grosuplje, Vrhnika, Kranjska gora, Rate-če-Planira, Rogaševci, Središče ob Dravi, Vransko pri Celju, Železniki, Čakovec. Legitimacije se lahko naročijo tudi neposredno pri »Putnlku« v Mariboru; naročilom Je priložiti 2 din v znamkah za vsako legitimacijo in frankirano kuverto za odgovor. Ugodnost četrtinskn vožnje uživajo vsi obiskovalci festivala s področja ljubljanske železniške direkcije, in sicer za dopotovanje od 4. do 6. avgusta in za povratek od 5. do 7. avgusta.
Zagori« pri Pilitaniu
Pri zagorski Materi božji bo tudi letos romarski shod dne S. in 6. avgusta. Leskovška nedelja v Zagorju je znana daleč naokrog. Za vse bo z vsem poskrbljeno. Obiščite to veličastno Marijino romarsko svetišče v obilnem številu!
*	Zagrebški tramvaj in kužki. Svoječasno je v Zagrebu dvignila mnogo prahu tako imenovana »pasja afera«, pri kateri je šlo za to, ali »e smejo na zagrebškem tramvaju voziti psi ali ne. Zagrebška mestna občina je na prošnjo lovcev, lovskih društev, pasjih prijateljev itd. odredila, da se sinejo psi voziti na tramvaju na sprednji platformi pri vozniku, vendar največ dva psa naenkrat pod pogojem, da jo na platformi dovolj prostora in da so privezani na vrvici. Kazen tega odgovarjajo spremljevalci psov za ponesnaženje voza, kakor tudi za drugo škodo, ki bi jo utegnili napraviti kužki. To odredbo zagrebško mestne uprave je velik del zagrebške javnosti pozdravil, kajti znano je, da se tako postopa s psi v vseh velemestih na kulturnem rapadu. Na splošno začudenje pa je proti tej odredbi vložila pri banski upravi pritožbo uprava zagrebškega tramvaja. Banska uprava je precej časa proučevala to »delikatno« vprašanje. Obrnila se je z vprašanji na uprave velikih evropskih mest, v Berlin in na Dunaj, od koder so ji »poročili, da se tam povsod psi lahko prevažajo s tramvajem. Zdaj je končnoveljavno odbila pritožbo zagrebškega tramvaja in potrdila odredbo zagrebške mestne uprave. Tako so torej zagrobški cucki prišli do svojih pravic in se bodo poslej smeli voziti na tramvaju.
*	Is strthu pred orožniki je skočil iz drvečega vlaka. Krojaški obrtnik Josip Vojteh iz 1'rozora v Dalmaciji je te dni poskušal pri Mariboru prekoračiti jugoslovansko-nemško mejo brez potrebnih dokumentov. Pri tem pa so ga zasačili orožniki in ga poslali s spremstvom v Zagreb. Ko je vlak. v katerem je bil Vojteh z orožniškim spremstvom, vozil v bližini Vrapča, je Vojleh tako rekoč pred očmi orožnikov »kočil iz drvečega vlaka. Ko
se je vlak ustavil, so ga šli iskat in so ga našli ob progi nezavestnega v krvi. Prepeljali so ga v bolnišnico, vendar ni dosti upanja, da bi okreval, ker je pri padcu dobil smrtnonevarne notranje poškodbe.
*	Slovaški študenti prirede koncert v korist poplavljenih krajev. V Solitu se ž« nek«i Hni mudi večja skupina slovaških študentov in študentk z bratislavske univerze. Skupina je napravila turnejo po Bolgariji in Jugoslaviji. Ko so Slovaki v
Ljubljana, 3. avgusta
Radio Ljubljana
Četrtek, 3. avgusta: 12 Češke pesmi (plošče) 12.45 Poročila — 13 Napovedi — 13.20 Klavirski koncert (g. prof. M. Lipovšek) — 14 Napovedi — 19 Napovedi, poročila — 19.25 Narodopisno pre« davanje ob priliki mariborskega festivala slov. nar. običajev (Fr. Marolt) — 20.10 Slovenščina za Slovence (g. dr. Rudolf Kolarič) — 20.30 Pisan drobiž (plošče) — 21 Prenos iz Luzerna: Simfonični koncert v okviru mednarodnega glasbenega festivala. Dirigent: Arturo Toecaniui. vmoe okoli 22 Napovedi, poročila.
Dragi programi
Četrtek, 3. avgusta. Belgrad: 20 Humor — 21 Nar. pesmi — 21.40 Zab. konc. — Zagreb; 20 Ork. in solistka — 21 Luzern — Praga: 20 Nar. kono. — Sofija; 19.80 Simf. konc. — 20.50 Kom. gl. — Varšava: 21 Solistični konc. — 22,20 Orgle in violončelo — 28.15 Poljska gl. — Budimpešta: 20.40 Operni ork. — 22 Cig. ork. — 23 Ork. konc. — Trst-Milan: 17.15 Brazilski konc. — 21 Simf. konc. — Rim-Bari: 21 Opera »Težko življenje« — Dunaj: 19 Verdijeva opera »Čarostrelec« — K5-nigsberg: 20,85 Plesni večer — Lipsko: 20.15 Do-etalova opereta »Clivia« — Strasbourg: — 20 Operna glasba.
Rokodelski oder
Rokodelski oder bo uprizoril v nedeljo 6. avgusta na vrtu Rokodelskega doma, Koraenskega ulica 12, velekomično veseloigro »Navaden ?iovek% ki jo je spisal slavni komedlograf Branislav NuSič. Igra je polna komičnih zaplctljajev in bo prav gotovo zadovoljila vse občinstvo. Prav toplo priporočamo obisk igre. Pričetek bo v nedeljo ob osmih zvečer.
Lekarne
Nočno službo imajo lekarne: mr. Leustek, Restjs-va cesta; mr. Bahovec, Kongresni trg 12, in mr. Ko« motar, Vič-Tržaška cesta.
Splitu zvedeli, ds je v teku velika akcija za pomoS kmetom, ki so trpeli pri povodnjih na Hrvatskem, so zaprosili odbor, ki vodi to akcijo, da bi smeli prirediti koncert slovaških narodnih pesmi v korist poplavljencev. Obiskali so narodnega poslanca Paško Kaliterna ln se odločili, da prirede v sredo zvečer koncert na Bačvicah, pri katerem bodo nastopili v slovaških narodnih nošah. Preden odidejo iz Splita, bodo položiti venec na grob dr. Trum-biča. Iz Splita odidejo v Zagreb, kjer bodo položili vence na grob bana Jelačiča in na grob Stjepana Radiča.
*	Kentskl vojvodiki par pride v Dalmacijo.
Že nekaj dni je zasidrana v splitskem pristanišču luksuzna jahta Jugoslovanskega Lloyda »Tiha«, na kateri bo tudt letos križaril po naši obali kentski vojvodskl par. »Tiha« je v sredo odplula v smeri proti Dubrovniku visokima gostoma naproti. Voj-vodski par bo nekaj dni križaril ob grški obali, nato obišče našo obalo in bo slednjič ostal nekaj dni v okolici Dubrovnika v vili g, Banca. Za sprejem visokih gostov je na naši rivijeri Že vse pripravljeno«
*	Hcijved mu jc odtrgal desnico, zdaj se je naučil pisati i levico. Letos spomladi je ljudska Šola iz vasi Siča pri Bjelovarju priredila pod vodstvom učitelja Mikullča Izlet v Zagreb, kjer so si otroci med drugim ogledali tudi živilski vrt. Desetletni učenec Stjepan Kolarič se je preveč približal nekemu medvedu, ki je iznenada šavsnil po njem in mu odgriznil desno roko do zapestja. Dečko se je do konca leta zdravil v bolnišnici, za počitnice pa je prišel domov, kjer ga je učitelj Mikulič pričel učiti pisati z levo roko. V kratkem času se je dečko tega privadil in danes piše z levico bolje kakor svolčas z desnico. Dečko je veder in vesel, vendar o žalostnem dogodku v živalskem vrtu zelo nerad govori. Deček je edinec svojih staršev, ki so precej premožni in so sc odločili šolati ga, da mu tako olajšajo njegovo usodo.
V Novem f <ad u bodo zgradili moderno obalo. Ker je Novi Sad gospodarsko središče bogate Vojvodine, se Je že davno čutila nujna potreba, da bi se zgradila ob Donavi moderna obala s potrebnimi pristaniškimi napravami za rečno plovbo. Novosad-ska zbornica za TOI se dalj časa bori za zgraditev moderne obale In zdaj se bo Vojvodincem, kakor se zdi, ta želja izpolnila.
*	NI bilo zastrupljenje • pokvarjeno vodo. Včerai smo poročali iz okolice Šibenika, da so se štiri ženske zastrupile, ker so baje pile pokvarjeno vodo. PoKsiji pa 6e je stvar zdela nekoliko sumljiva in je z marljivo preiskavo kmalu pojasnila neavaden primer- Ena od zastrupljenih žensk, Julka Raku«, je izvršila splav mladi kmetici Sloji ftačlč. Ko pa je videla, da je Stoja padla v nezavest in pričela močno krvav«ti, •• je prestrašila in poskusila zabrisati sledove svojemu zločinu. Vrgla je v ogenj neko tekočino, ki razvija strupene pline. Rakusova je hotela na ta način zastrupiti sebe, Čačičevo ln njeno mater Maro. Toda strupeni plini niso delovali smrtonosno, zlasti še, ker so nezavestne ženske pravočasno našli In jih odpeljali v bolnišnico, kjer so jim nudili hitro pomoč, tako da so že izven nevarnosti. Rakusova ima, kakor zatrjuje ši-beniška policija, na vesti ž« več nerojenih življenj.
Anekdota
Švedski kralj Oskar je obiskal neko vaško solo in stavil učencem vprašanje, kateri »o bili največji kralji Švedske. Odgovor se je soglasno glasil: »Gustav Vasa, Gustav Adolf in Kari XII.« Kralj je bil * tem odgovorom zadovoljen. Tu pa se Je oglasil, potem, ko mu Je učitelj nekaj šepnil v uho, še en učenček, ki Je zaklical: »In kralj tiskar!« — »tako,« je dejal kralj, »ta tudi? Ksj izrednega Je pa ta naredil*« — »Tega — tega ne vem,« je moral deček priznati. »Potolaži Fe, moj ljubi,« se je smehljal kralj, »jaz namreč tudi ne vem.«
»To je pa gotovo najdaljši železniški preboj ki sem ga kdaj prehodil.«
UUBI1ANA
Preureditev Cankarjevega nabreija
Nedavno j« začela mestna občina ljubljanska temeljito preurejevati Cankarjevo nabrežje od Trtmo-atovja do Čevljarskega mostu. Kot prvi vidni znak preureditve so padli stari častitljivi kostanji, ki so ss košatili v neurejeni in raztrgani vrsti na nabrežju. Nato je začelo podjetje A. Res iz Zagreba polagati robnika za hodnik ob hišah. Sedaj že betonirajo hodnik v bližini Trimostovja, v kratkem pa ga bodo ie asfaltirali. Tak asfaltiran hodnik bo dobilo vs« nabrežje do Čevljarskega mostu, vendar bo hodnik ponekod precej ožji. Istočasno je začela mestna plinarna na cesti polagati cevi za plinski vod in tuai odsek za kanalizacijo je dal izkopati nekaj novih jarkov, v katere bodo položili cevi nove kanalizacije. Da bo pri sedanjem razkopavanju ceste opravljeno vse naenkrat, je (udi mestna telegrafsko-telefonska tehnična sekcija
začela polagati kabel od Ribjega trga do Čevljarskega mostu.. Seveda je sedaj cesta popomoma neprehodna, vendar bo v kratkem urejena. Mestni gradbeni urad
bo tudi cestišče samo po opravljenih glavnih delih lepo zravnal in utrdil, tako da bomo dobili na Cankarjevem nabrežju lepo urejeno cesto.
Dr. Perico
do 23. avgusta ne ordinira
1 Prisrčno slovo od g. župnika, p. Kazimirja Za-krajška. V torek dopoldne se jc na peronu ljubljanskega kolodvora zbralo mnogo Bežigrajčanov, da pozdravijo svojega priljubljenega župnika, p Kazimirja Zakrajška, ko za tri mesece odhaja v Ameriko. Čutili smo vsi, da je ta pot za sivolasega župnika velika žrtev, vendar, da jo hoče prenesti v svojem neomajnem prizadevanju za organizacijo slovenskega izseljenskega skrbstva. Veliko važnost te poti je uvidel tudi šei izseljenskega oddelka v ministrstvu za socialno politiko in narodno zdravje gosp. dr. Fedor Aranicki in sam prihitel na kolodvor, da izroči pozdrave vlade gosp. p. Kazimirju Zakrajšku in rojakom v Ameriki, h katerim odhaja na obisk. Med drugimi smo opazili tudi provinciala gosp. p. dr. Gracijana Herica, izseljenskega referenta g. Finka, univerzitetnega profesorja gosp. dr. Janeza Fabijana, bežigrajske obč. svetnike gg. Šumnika, Šaleharja in Penka. V imenu bežigrajskega prosvetnega društva ga je z ljubko pesmico pozdravila Cvetka Langusova, v imenu starih ameriških izseljencev pa bivši konzul gosp. Miklavčič.
1 Slovenski rudarji ii Nemčije. Danes ob 11.27 pride iz Nemčije (Diisseldorfa) v Ljubljano štiristo izseljencev, starejših rudarjev, da obiščejo svoje rojstne kraje in pozdravijo domače in znance. Oficielnega sprejema ne bo na kolodvoru.
1 Združenje krojačev, krojačie in sorodnih obrtov v Ljubljani vabi svoje člane in Članice, da se udeleže pogreba krojaškega mojstra gospoda Perparja Viktorja, ki bo danes ob pol petih popoldne iz hiše žalosti Hradeckega cesta št. 37.
1 Društvo za otroško varstvo in mladinsko skrb v godnem okraju Ljubljana ima svoj občni zbor v ponedeljek, dne 11. septembra t. 1. ob 18. v razpravni dvorani, soba št. 28, v justični palači.
zjll »Fi
— Pri saprtju, motnjah, v prebarl vzemite ra, Se na prazen ielodeo en kozaree naravne rani-Josefc grenčice.
1 Žabja razstava v Ljubljani. V Ljubljano je prispel Rade Laloševič iz Srema, ki potuje v Maribor, kjer bo na Mariborskem tednu pokazal svojo zares zanimivo žabjo razstavo. V sredo in v četrtek pa je za silo uredil razstavo tudi v Liubljani na Starem trgu 8, kjer kaže na stotine nagačenih žab. Žabe so preparirane tako, da ne razpadejo in jim je dodeljena človeška vloga. V celi vrsti skupin najdemo vse mogoče prizore iz našega življenja. Človeku se zdi, kakor da bi gledal ilustrirano žabjo pravljico. Prav zanimiva je skupina v žabji šoli. Medtem ko učitelj s palico meri hlače mlademu žabjeku, prihaja oče z drugim mladeničem v šolo. Razred pa ima medtem svojo zabavo, eni dremljejo, drugi si nagajajo, rišejo in pišejo. Človek kar ne bi verjel, da je v čudna žabja telesa mogoče vložiti tako dobro posneto človeško življenje. Druge skupine kažejo izlet v naravo, žabe pri športu, nogometu, veslanju, ribolovu, tenisu Itd. Zanimive so skupine žabjih obrtnikov. Kovač dere kakor nekdaj naš konjederec na vasi drugi žabi zob, pomočniki njegovi pa kujejo in pritiskajo meh, da bi človek skoraj videl, kako se kresajo iskre. Spretni so žabji mizarji, prevejani žabji tihotapci, prepirljivi pa žabji prav-dači pred sodniki. Zanimiv je žabje telovadni nastop, žabe kot lahkoatletičarke pa so poglavje zase. Vstopnina v to zares kar zanimivo razsta-vico, v kateri je na stotine žab, znaša le 2 din za odrasle, 1 din pa za otroke in je vredna ©gleda. Človek ee od srca nasmeje, ko gleda človeško življenje z žabje perspektive. Menda bo ta razstava kasneje prišla tudi na ljubljanski velesejem,
1 Kino Union opozarja občinstvo, da mora prekrasni film »Častna legija« vrniti v najkrajšem času, zaradi česar naj vsi tisti, ki si tega iilma še niso ogledali, pohite z ogledom edinstveno lepega filmskega dela. rilm je na lanski bienali na Lidu pri Benetkah prejel od vseh predvajanih francoskih filmov prvo nagrado ki jo je tudi po vsej pravici zaslužil. Film je nato doživel triumfe po vsem 6vetu, celo v Berlinu, kjer je bil predvajan v originalni verziji. Ljubitelji lepih filmov naj tega programa v kinu Unionu ne *a-mudel
1 Velik nov neonski reklamni napis je dobila Ljubljana ob svoji promenadi na Aleksandrovi cesti. Na vogalu Gledališke in Aleksandrove ceste je stavbno podjetje Miroslav Zupan začelo prenavljati zunanjost velike stanovanjske hiše, ki je last Splošne zavarovalne družbe »Jugoslavije«. Te dni eo podrli zunanje odre in postavili na strehi velikanski napis »Jugoslavija«, ki je opremljen tudi z neonskimi cevmi za svetlobno reklamo. Nad napisom je še velik orel, ki je tudi označen z neonskimi cevmi. Na dvoriščni strani zgradilo še prenavljajo, prav tako pa še niso dokončana dela, s katerimi dvigajo na dvoriščni strani pod podstrešjem stavbo za eno etažo. Na dvoriščno stran IH> poševna 6treha odpadla in bo zamenjana z zelo položno.
1 Gospod, ki je sredo dopoldne dvakrat kupil v trgovini H. Ničman notne zvezke, naj se oglasi istotam, ker je nekdo prve našel in jih vrnii.
1 Gledališka slikama in kulisama, ki jo gradi banovina na dvorišču stanovanjske hiše na Blei-veiaovi cesti 13. nasproti banski palači, bo kmalu dograjena. Skladišče in slikama sta v notranjščini že popolnoma dograjeni in eo v kulisami tudi že shranjene kulise iz obeh ljubljanskih gledališč. Na zunaj pa kulisama še ni ometana, prav tako pa še ni dograjeno stanovanjsko poslopje, ki se kot prizidek naslanja na glavno poslopje. Gradbena dela je prevzelo stavbno podjetje E. Tomažič iz Ljubljane za okrog 1 milij. din. Ko bo kulisama dograjena, bo končno mogoče podreti stare lesene barake ob Bleiwei»ovi ceati in ob Knaflje-
vl ulici, ki so doslej grdo kazi le ves park in okolico. Poleg tega pa bo e tem izpraznjeno stav-bi$če za Moderno galerijo, ki bo stala na tem meetu in za katero so načrti že pripravljeni.
1 Trlni dan. Živilski trg je bil včeraj, prvo sredo v mesecu bogato založen z vsemi potrebščinami. Ogromne množine raznega sadja so bile naprodaj. Lepe hruške so bile po 3 do 5 din, jabolka 3 do 4 din, grozdje, večjidel uvoženo iz Banata in Dalmacije, se je že pocenilo. Bilo je včeraj po 8 do 10 din kg. Obilo je na trgu raznovrstne paprike, ki je bila po 4 komade za 1 din. Kumare, male in lepo za vlaganje so bile po 8 do 10 din za 100 komadov. Mnogo je sliv. Belokranjci so pripeljali prav lepe in debele slive. Slive so bile 3 do 5 din kg. Paradižniki so bili 4 do 5 din kilogram. Grah je bil po 3 din kg. Breskve in marelice s Štajerskega in drugih krajev so bile po 10 din kg. Na trgu so še zadnje rdeče jagode po 8 din liter. Borovnice so bile po 2 din liter. Jajca so se podražila. Za 1 kovača je bilo dobiti 13 do 14 komadov jajc.
1 Živinski sejem odpadel. Zaradi slinavke ln parkljevke, ki se je pojavila že pred več meseci v Ljubljani in okolici, je včeraj odpadel redni živinski sejem, ki je vsako prvo in tretjo sredo v mesecu. Sejma v Ljubljani že ni bilo tri mesece.
1 Tovorni avtomobili s prikolicami so na na-Sib cestah vedno bolj pogosti. Ker so pa našo
cesto razmeroma ozke, »o ta voeila posebno na
ovinkih zelo nevarna za vse druge avtomobile in vozove, ki jih tam slučajno srečavajo. Povsod drugod po 6vetu se je že zdavnaj uveljavilo načelo, da imajo tovorni avtomobili s prikolicami spredaj navadno na hladilnikih in zadaj na prikolici velike talil« z znakom, ki jasno kale slehernemu, da avio, ki vozi po cesti, ni navaden tovorni avto, pač pa avto s prikolico. Ti znaki so ponekod naslikani z barvo kar na hladilnik ali pa na karo serijo voza. Zdi se nam, da bi bilo najmanj, kar moremo zahtevati od lastnikov takih tovornih avtomobilov, da store isto. Kot znak naj se uporabi znamenje, ki se je v mednarodnem prometu še najbolj uveljavilo. To je tem ttolj pomembno, ker so naše ceste tako ozke, da se dva tovorna avtomobila žo komaj srečavata, dočim se na ovinku, katerega prikolica še bolj zapre, že skoraj ne moreta. Menda vendar ne bomo Čakali, da nas do tega enostavnega ukrepa privede šele nesreča, ki bo morda zahtevala nekaj Človeških življenj.
1 Košnja otave v tivolskih parkih bo v nedeljo, 6. avgusta ob 9 oddana na javni dražbi v mestni vrtnariji.
1 Z zidarskega odra pri kurilnici na kolodvoru v Ljubljani je padel 32 letni zidar Franc Gorše iz Novih Jarš. Skoraj vse popoldne je delal na 6 m visokem odru, ko se je okrog 5 popoldne po nesrečnem naključju napačno prestopil in padel v globino. Obležal je s hudimi notranjimi poškodbami in so ga ljubljanski reševalci hitro prepeljali v ljubljansko bolnišnico, kjer so ugotovili, da ima hude notranje poškodbe, tako da je njegovo sta-• nje zelo resno.
MARIBOR
Pomen plovne Drave za našo lesno trgovino
Splavarstvo na Dravi se je zadnja leta zaradi dragega prevoza po železnici neverjetno dvignilo ter je doseglo spet tisti razmah in tisto živahnost, kakor v časih, ko v naših krajih še ni bilo železnic. Predvsem opazujemo to v Mariboru, kjer pristaja v Pristanu na dravskem nabrežju vsak dan nekaj splavov, da tukaj prenoče, potem pa naslednje jutro nadaljujejo vožnjo naprej. V Mariboru se mora ustaviti vsak splav, da plača i>o-sebno plovbno pristojbino, ki se zaračuna po številu vesel na splavu, šele potem sme nadaljevati vožnjo naprej. Ogromen obseg, ki ga je zavzelo splavarstvo na Dravi in njegov pomen za lesno trgovino severnega dela Slovenije pa je najl>olj razviden iz zanimive statistike za leto 1938. ki je izšla v eni izmed zadnjih številk »Gozdarskega vestnika«, te izvrstne revije za gozdarstvo, lesno trgovino in industrijo, ki izhaja sedaj že drugo leto v Mariboru pod spretnim uredniškim vodstvom profesorja gozdarske šole inž. Stanka So-toška. Prinašamo nekaj zanimivih podatkov iz te Zelo pregledne statistike, da bo tudi širša mariborska javnost poučena o pomembnosti Drave kot plovne reke.
Leta 15)38 je bilo odpremljenih po Dravi 1167 splavov. Na teh splavih je bilo prepeljanih 333.200 komadov desk, 444.000 kosov stavbnega lesa, 1145 kosov okroglega lesa ter 07.000 butar vinogradniškega koija — butara pa ima 1000 kolov. Kakor je razvidno, se pošiljajo s splavi predvsem deske, stavbni les in vinogradniško kolje. Najbolj živahen je bil promet s splavi aprila, maja, junija, julija in septembra. Januarja in februarja splavarstvo na Dravi sploh počiva zaradi nizkega vodostaja in mraza, marca se potem odpre ter je lani odpluto po Dravi v tem mesecu 72 splavov, v aprilu 179, v maju 182, v juniju 192, julija 119,
avgusta 74, septembra 101, oktobra 97, novembra 95 in decembra 5(5. Največ splavov se odpravlja iz Dravograda, kjer je zbiralna postaja za ves les, ki prihaja k Dravi tudi iz Mežiške in Mislinjske doline. Lani je odplulo iz Dravograda 474 splavov, iz LibeliČ 19, iz Gortine 5, Trbonj 7, Vuze-nice 81, Mute 23, Marenberga 89, Vuhreda 43, Brezna 189, Sv. Ožbolta 93, Sv. Lovrenca 2«, Fale 37, Ruš 16, Brcsternice 23, Selnice 28, Jelovca 7, zadnja postaja za sestavljanje splavov pa je Maribor, odkoder je bilo poslanih 7 splavov.
Zanimivo je, kako daleč sega neposredni promet s splavi iz Dravske doline. V vse reke, ki se stekajo v Donavo ter v vse kanale, ki so z njo in njenimi pritoki v zvezi, sega promet s splavi. Vlačijo jih tja posebni vlačilci. Prva namembna postaja je Maribor, ki je lani prevzel 37 splavov. Vzdolž Drave so se odpremljali splavi potem še v naslednje kraje: 1 v Št. Janž, 5 v Pluj, 2 v Bori, 33 v Varaždin, 13 v Novo Selo, 2 v Sv. Djordje, 113 v Dubravo, 99 v Barca (madžarska prevzemna postaja za naš les), 1 v Le-grad, 2 v Cadjavico, 10 v Moslavi no, 3 v Don ji Miholjac, 1 v Belišče, 8 v Dalj in 74 v Osijek. — Ob Donavi pa so šli splavi v naslednje kraje: t>8 v Bogojevo, 138 v Vukovar, 4 v Cerevič, 5 v I lok, 90 v Palanko, 20 v Čib, 110 v Novi Sad, 4 v Sremsko Kamenico, 40 v Slankamen, 13 v Staro Pazovo, 15 v Belgrad, 7 v Banovce, 4 v Pančevo, 8 v Kovin, 2 v Vel. Gradiško in 1 v Apatin. Po Aleksandrovem prekopu sta bila poslana 2 splava v Veprovac, po Petrovem prekopu pa 4 splavi v Srbrobran, 1 v Kulo, 2 v Crvenko, 8 v Sivac, 1 v Bački breg, 5 v Sombor in 34 v Bezdan. Po Tisi sta šla 2 splava v Titel, 54 v Stari Bečej in 11 v Staro Kanižo, po Tamižu 2 splava v Opovo, po Begi pa 97 v Petrovgrad.
m Poljedelski minister v Mariboru. Včeraj je pri-fpel z avtomobilom iz Rogaške Slatine v Maribor minister za poljedelstvo inž. Beslič v družbi svojega pomočnika in svojega sina. Gospod minister se je zapeljal na Vinarsko šolo, kjer so ga pozdravili profesorji zavoda, mestni župan dr. Juvan, oba okrajna glavarja dr. Šiška in Eiletz, obmejni komisar Krajnovič, oba okrajna kmetijska referenta Zupan in inž. Šturm. Gospod minister 6i je ogledal šolo in njene naprave, ki so ga zelo zanimale. Popoldne se je odpeljal v Radvanje, kjer je obiskal graščaka Jurkoviča, proti večeru pa se je vrnil v Rogaško Slatino.
m Porctjunkulske slovesnosti, ki so bile v torek in v sredo pri oo. Irančiškanih in v Studencih pri oo. kapucinih, so privabile v Maribor veliko pobožnih romarjev zlasti iz Slovenskih goric. Posebno v frančiškanski baziliki je bilo oba dni zelo živahno.
m Pozor pred krivoversko knjigo) Tudi v mariborski okolici so se pojavili agenti adventistov ter raziskovalcev sv. pisma, ki raznašajo in vsiljujejo ljudem novo, lično vezano knjigo z naslovom »Stvarjenje«. Kdor je nasedel agentom ki si knigo kupil, stori najbolje, če jo vrže v ogenj.
m Pasji zapor ukinjen. Ker se od 1. maja ni pojavil noben nov primer stekline v mestu, se s 1. avgustom ukinja pasji zapor. Psi, ki so grizljivi, zlasti psi volčje pasme, morajo še nadalje nositi nagobčnike. V veljavi ostane prepoved jemati pse v gostilne, kavarne in druge javne prostore, trgovine, mesnice in na zabavišča. Tudi na trg sc ne smejo jemati psi v času tržnih ur. Po javnih nasadih se morajo voditi psi na vrvici n z nagobčnikom.
m Turistični promet je bil meseca julija v Mariboru zelo živahen. Prenočevalo je v mariborskih hotelih in gostiščih 1834 tujcev, ki so imeli skupno 4258 nočnin. Med tujci je bilo največ naših državljanov — 951 z 2292 nočninami, potem Nemcev (755 z 1710 noč-ninami).
m Nov val suše je zajel naše kraje. Po zadnjem dežju se je stanje poljskih pridelkov sicer malo popravilo, toda žgoče solnce in veter sta zemljo spet izsušila, da je vsa razpokana, kakor je bila pred dežjem. Posledice suše se sedaj poznajo že tudi v slovenje-goriških sadovnjakih. Zgodnja jabolka, ki zorijo, so zelo drobna, zimska pa ne prideo nikamor naprej ter so plodovi tudi že začeli odpadati. Zlasti pa so v nevarnosti slive, ki so letos silno obrodile, zaradi pomanjkanja vlage pa se plodovi sušijo in odpadajo.
m V postelji (o je zadela kap. V Studencih so našli 24 letno delavko tekstilne tovarne Jugosvila, Marijo Erjavec, v postelji mrtvo. Našla jo je njena gospodinja, ko jo je prišla ob 5 zjutraj budit, da bi šla na delo. Zdravnik je ugotovil, da je zadela mladenko možganska kap.
m Pojasnjena |e sedaj Identiteta sleparja, ki je v uniformi železniškega uradnika in oborožen z legitimacijami na najrazličnejša imena osleparil več mariborskih trgovcev za harmonike, radio-aparate in pisalne stroje. Mož je na mariborski policiji več dni ostal zakrknjen ter ni hotel povedati svojega imena, nazadnje pa je le postal mehak ter je izavil, da se piše Stevo Vuksan in da je doma iz Bclovara. Prosil je samo policijo, naj tega ne izda časnikarjem in naj ga ne pošlje v Belovar. Poizvedbe, ki jih je policija izvršila, so potrdile, da se slepar v resnici piše Stevo Vuksan in da je doma iz Belovara, kjer ima ženo in dva otroka. Mož je bi! zidar pri železniški terenski sekciji. Ker ima lep nastop in je precej inteligenten, mu ni bilo težko igrali vloge železniškega uradnika, za katerega si je preskrbel novo uniformo ter si po-
naredil več uradniških legitimacij na razna imena. Legitimacije pa je ponaredil tako spretno, da je varal z njimi celo stroge kontrolne organe na vlakih, ko se je vozil zastonj z železniško vozno karto v drugem razredu brzovlakov. Tudi se je že ugotovilo, kam je spravil pisalne stroje in druge predmete, ki jih je kupil v Mariboru na obroke z namenom, da jih ne bo nikoli plačal. Radio-aparat, ki ga je »kupil« za 6.800 dinarjev, je zastavil v Bosanskem Novem za 700 din, oba pisalna stroja, ki ju je v Mariboru izvabil pri tvrdkah Kleindienst & Posch in Karbeutz, je prodal v Zagrebu, harmoniko, ki jo je »kupil« v trgovini Weixl, pa je prodal v Belgradu, Vuksana je policija pred nekaj dnevi izročila sodišču.
OTOMANE
kaufe, naslanjače vseh vrst dobavlja najceneje »OBNOVA« F. NOVAK, Jurčičeva 8.
m Do nezavesti sta se pobila. Po Tomšičevem drevoredu je kolesaril proti Ciril-Metodovi ulici 16 letni dijak 4. gimnazije Milan Trstenjak. Neprevidno je zapeljal v robnik hodnika za pešce, pa ga je vrlo s kolesa s tako silo, da je obležal nezavesten. Reševalci so ga odpeljali v bolnišnico. — Na Dovozni cesti je padel z voza delavec Josip Lešnik ter se tako pobil na glavi, da 6e je onesvestil. Tudi niega so zapeljali v bolnišnico.
Celje
c 0 zanimivi zgodovinski najdbi v Sp. Doliču pri Vitanju, kjer je našel banovinski cestar g.
Ivan Potočnik rimsko nagrobno ploščo z okvirjeni, smo poročali že včeraj. G. Potočnik je opozoril naše celjsko uredništvo, to pa je obvestilo podpredsednika Muzejskega društva, direktorja Mohorjeve tiskarne g. dr. Kotnika Franca in blagajnika ravnatelja g. Zorna, da sta se peljala z avtomobilom v Sp. Dolič in si ogledala kraj, kjer je našel g. Potočnik ploščo. Našel jo je 80 cm globoko pod sedanjo cesto, par metrov pod Temnikovo hišo v Sp. Doliču št. 7. Na plošči 60 razvidni rimski napisi. Plošča se popolnoma prilega okvirju. Okvir s ploščo vred so odpeljali v Celje in izročili Muzejskemu društvu. Ker je skozi Sp. Dolič vodila rimska cesta proti Slovenjem Gradcu in je verjetno, da bi naleteli še na kaj posebnega, so se odločili tu kopati.
e Celjska mestna občina bo danes 3. avgusta ob 4 popoldne oddajala letošnji pridelek hrušk, jabolk in češpelj pri mestnih hišah Cesta na Dobravo št. 7 in št. 8. Dražitelji naj se zbero na licu mesta.
c Celjska mestna občina razpisuje dobavo 63 kuh. m belega peska za mestno pokopališče v Čretu in okoliško pokopališče na Sp. Hudinji. Ponudbe je vložiti do 28. avgusta na mestnem poglavarstvu.
c Regulacija Koprivnice so ho te dni zopet nadaljevala, ker je banska uprava zopet odobrila nekoliko kredita za to delo. Tu je zaposlenih okrog 30 delavcev iz celjske okolice
c Popust na lelezniri ia obiralce hmelja. Glasom odloka direkcijo državnih železnic Je za Časa 1. avgusta do 30. septembra odobrena polovična vožnja za obiralce hmelja. Obiralci kupijo železniško legitimacijo in obrazec K-13, (cena 2 din) in
Z« zboljšanje voznega reda na progi Grobelno—Rogatec
Z Jesenskim voznim redom 1918 se je prvič vpeljalo, du sta jutranji in večerni vlak na progi Rogatec—Grobelno vozila iz Grobclnega narav-
nost v Celje in sta se iz Celja naravnost, ne da bi bilo treba v Grobelnem presesti, vračala. Ta direktna zve/a s Celjem brc/, presedanja v Gro-bclnein je bila zlasti pri večernem vlaku velika udobnost, saj ni bilo treba potnikom, obloženim z zavoji ru/nili potrebščin, ki so jih nakupili v Celju, v Grobelnem presedati in jih prenašati iz vluka v vlak. Tudi je ta vlak odšel iz Celja 10 minut po osebnem vlaku Ljubljana—Maribor ob 20.50 ter je bila s tem dano možnost, da so sc potniki eno uro delj kot sedaj mudili v mestu. To veliko udobnost pri večernem vlaku, ki vozi iz Celja čez Grobelno naravnost v Rogatec pa je uničil letošnji poletni vozni red, v katerem so iz. nerazumljivih razlogov nastavili odhod tega vlaka /a eno uro naprej, t. i. ob 19.50, namesto ob 20.50. V Grobelno prispe ob 20.10 ter tam čaka nn večerni vlak Ljubljana—Maribor, ki prispe v Grobelno ob 20.56. sam pa odpelje iz Grobclnega proti Rogatcu ob 21.04 in stoji torej v Gro-belnem celih 56 minut. Zarodi tega se potniki, namenjeni na postaje ol> lokalni progi Grobelno —Rogatec, tega vlaka sploh ne poslužujejo, ker bi morali v Grobelnem čakati eno uro, ampak se raje vozijo z osebnim vlakom Ljubljana—Maribor, ki odhaja iz Celja ob 20.37 in prispe v Grobelno ob 20.56, mora jo pa seveda v Grobelnem presedati in prenašati prtljago iz vlaka v vlak. Direktnega večernega vin' ljc—Rogatec, ki odhaja iz Celi
vlak. Direktnega večernega vlaka za progo Celje—Rogatec, ki odhaja iz Crlia že ob 19.50, se torej poslužujejo edinole potniki Štore, St. Jurij, Grobelno, ker mu sedanji vo/ni red s prezgod-
njim odhodom iz Celja jemlje vsako vrednost in veljuvo za prebivalstvo ob lokalni progi Grobelno— Rogatce, za katero je v prvi vrsti namenjen. Ti potniki se raje poslužujejo večernega vlaka Ljubljana—Maribor, ki se pa na ta način obremenjuje. Prebivalstvo ie s tem prezgodnji odhodom vlaka iz Celja silno nezadovoljno ti
itn ter
obremenjuje. Prebivalstvo ie s tem prez odhodom vlaka iz Celja silno nezadovo so vse občine ob progi Grobelno—Rogatec,"na katere sc je okrajno načelstvo obrnilo s tozadevnim vprašanjem, odločno zahtevale vpostavitev zimskega voznega reda glede tega vlaka, to je z odhodom iz Celja ob 20.50 in ne 19.50. To je tudi v korist mestu Celju, kjer se potniki vsekakor raje zadržujejo kakor v Grobelnem. Govori se cclo, da se je ta sprememba uvedla samo zaradi otrok železniškega osebja na postajah Štore, Sv. Jurij, Grobelno, čeravno luliko pridejo ti otroci domov z večernim vlakom Ljubljana—Maribor. Zaradi nekaj otrok železniškega osebja spremi-minjati vozni red na škodo ogromne večine prebivalstva, ki je navezano na lokalno progo Grobelno—Rogatec, pu nikakor ni umestno. Za potnike iz oddaljenejših postaj, ki so namenjeni v kraje ob progi Grobelno—Rogatec pa je ostalo Grobelno postaja presedanja. Vozni red je pa treba spremeniti tudi v interesu šolske mladine. V vsem šmarskein okraju ni niti ene meščanske šole niti knke druge višje šole ter je tozadevno šolska mladina navezana na Celje. Ker pa je to prebivalstvo revno, se more njihova mladina šolati edino na ta nnčin, da sc vozi po železnici zjutraj v Celje, odkoder se po končanem pouku vrne zopet nazaj. Dolžnost vseh merodajnih či-nitelj ev je, da olajšajo mladini tega okraja v svrho itudjranja to vožnjo v Celje in nazaj. Za šolsko mladino ob progi Celje, Store, Sv. Jurij, Grobelno je dovoljno poskrbl jeno, saj je samo za njo vpeljan poseben dijaški vlak, ki vozi iz Celja ob 12.43 do Grobelncgn in se od tam takoj vrne ter pride v Celje ob 13.40. Na ta način jc omogočeno, da se mladina vrne domov že h kosilu, nakar ji je zopet dana možnost za povratek k popoldanskemu pouku. Vseh teh udobnosti nima dijaštvo, ki jc doma ob progi Grobelno— Rogatec, ki bi bilo šc veliko bolj potrebno, da se mu olajša študij na višjih šolali. To potrebo so, kakor sc sliši, merodajni činitelji tudi že sami uvideli in predlagali, da vozi ta opoldanski vlak tudi na progi Grobelno—Rogatec, vendar je uspeh iz neznanih vzrokov izostal na veliko škodo šolske mladine in na veliko nevoljo prebivalcev šmarskega okraja. Ker so razlogi za podaljšanje obratovanja dijaškega vlaka sc vedno isti, odnosno postaja jo od leta do leta bolj tehtni, prosimo direkcijo državnih železnic za vpostavitev voznega roda v navedenem smislu in da vztraja na izvršitvi tega predloga.
celo vozno karto, katere na namenjeni postaji ne smejo oddati, ker jim služi kot brezplačen j*>vra-tek. Na povratku morajo imeti obiralci potrdilo Hmeljarske zadruge, da so obirali hmelj.
c Pomanjkanje sladkorja v Celju. V Celju že dalje časa opažamo pomanjkanje sladkorja, vendar so si celjski trgovci znali pomagati in so si sladkor sposojevali. hesno pomanjkanje kristalnega sladkorja pa zlasti opažamo zadnje dni na celjskem trgu. Tako sta n. pr. glavna dva zalaga-telja Družba Sladkor in Kolonijalna družba Union že več kakor en teden brez kristalnega sladkarja. Od kompetentne strani se trdi, da državne tovarne nimajo dovolj sladkorja ter ga grosisti, vkljub temu, da imajo plačano že v naprej, na noben način ne morejo dobiti.
■■■■■■■■■■■■■■■■■■■■■■■■■■■■■■■V
a	m
m	m
S Priporoča se paviljon !
j »Pri Pepci
m
S
na celjski razstavi
Sveže pivo, izborna vina, topla in mrzla kuhinja
: ■
■
i
c Kap ga je zadela. Včeraj smo poročali o nenadni smrti trgovca s preprogami, katerega je zadela kap. Naslednjega dne zjutraj pa je zadela kap po desni strani 60 letnega delavca pri meslni občini pri regulaciji Koprivnice Klakovčnika Antona. Z rešilnim avtomobilom 60 ga pripeljali \ celjsko bolnišnico.
Borovnica
Kakor vsako leto, tako bo tudi lelos borovnišk? mladina, rbrana v Fantovskem odseku in v Dekliškem krožku, priredila svoj javni telovadni nastop v nedeljo popoldan. Vsi prijatelji in izletniki, ki radi pridejo v borovniški kot, bodo imeli priliko se po nastopu pri prosti zabavi ob zvokih logaške godbe povoseliti.
KULTURNI OBZORNIK
Mednarodni glasbeni festival v Lucernu
V dneh od 3. do 29. avgusta
Mednarodni odbor za glasbene festivale si je iz tehničnega vzroka izbral mesto Lucern v Švici za novo žarišče glasbene umetnosti. Na sporedu glasbenih svečanosti v Lucernu se je zbralo ozvezdje imen, ki jih prej nikoli niso mogli združiti.
Ker bo tudi naša radijska postaja prenašala več koncertov iz Lucerna (saj je to njena navada, da ne zamudi nobene večje mednarodne glasbene prireditve in 6kuša vselej in povsod nuditi svojim poslušalcem najboljše), je prav, če opozorimo javnost na te koncerte. Podrobnejše poroča o teh mednarodnih glasbenih prireditvah radijska revija >R a d i o Ljubljana«, ki prinaša tudi veliko slik sodelujočih umetnikov. O nekaterih koncertih bomo prinašali bravcem »Slovenca« posebna poročila, ki jih nam ho pošiljal naš prijatelj, ki se bo tega Mednarodnega glasbenega festivala osebno udeležil.
Podroben spored, ki ga prinašamo, in seznam umetnikov, ki na teh glasbenih prireditvah nastopajo, nam pričata, da bo to brez dvoma ena največjih glasbenih prireditev v zadnjih letih.
Otvoritveni koncert, ki ga bo prenašala tudi ljubljanska radijska postaja dne 3. avgusta, bo dirigiral Arturo Toscanini. Poleg tega otvoritvenega koncerta bo vodil Toscanini še štiri druge koncerte. Arturo Toscanini stoji med italijanskimi dirigenti na prvem mestu, ali bolje rečeno: on stoji čisto sain, ob njegovi strani ni nikogar. Njegova pojava je ena najznačilnejših v glasbeni zgodovini. Njegov spomin je pravljičen, še neomaj-nejši kakor spomin starega mojstra Billowa. Najtežavnejša dela se vdolbejo v njegov mozeg, kakor sname gramofonska plošča trepetljaje zvoka, potem pa ostane vsak ton tako čvrsto v spominu, da ne rabi partiture niti za vaje niti za izvedbo.
Za svoj otvoritveni koncert v Lucernu si je izbral maestro Toscanini Beethovnovo temačno Predigro k žaloigri »Coriolan«, Brahmsovo klasicistično jasno t. simfonijo, Debussyjevo prekrasno simfonično sliko »Morje«, za konec pa neiztroh-njenega hrepenenja polno »Predigro« in »Izoldino smrt« iz Wagnerjeve opere »Tristan in fzolda«.
Časovno in duhovno središče letošnjih mednarodnih glasbenih prireditev v Lucernu bo dvakratno izvajanje Verdijevega »Requiema« pod Toscaninijevim vodstvom. Ta — manom pesnika Manzonija posvečena maša je bila v pet in šestdesetih letih, odkar je nastala, uprizorjena po vseh večjih evropskih kulturnih središčih. Vse od postanka do danes ni delo izgubilo ničesar od prvotne melodične svežosti, lepote in mile resnobe. Jezuitska cerkev v Lucernu je kakor nalašč ustvar-
jen prostor za globino in vsebino tega dela. Pri izvajanju bodo sodelovali združeni lucernski zbori, solisti: Zinka Milanov (sopran), Kerstyn Thorborg (alt), Nicola Moscona (bas), orkestralni del pa bo izpolnil elitni orkester 90 švicarskih godbenikov-mojstrov.
Zaključni koncert na Mednarodnem glasbenem festivalu bo tudi Toscaninijev. Na sporedu so sledeče skladbe: Schubertova druga simfonija, Smetanova simfonična pesnitev »Moldavija«, Mozartov koncert za klavir in orkester ter Beethovnova tretja »Leonore-ouverture«.
Drugi veliki glasbeni interpret, ki bo sodeloval na Mednarodnem glasbenem festivalu, je Bruno W a 11 e r. Dirigiral bo Gustava Mahlerja drugo simfonijo (za soli, zbor in orkester) ter Mozartov klavirski koncert v D-molu. Na sporedu je tudi izredno lepa in globoka »Pesem o zemlji«, ki je nedvomno ena izmed najlepših skladb G. Mahlerja, tega tako slavljenega nekdanjega dirigenta dunajske opere.
Bruno Walter slovi kot odličen poznavalec
dunajske klasične glasbe.
F r i t z Busch bo izvajal glasbena dela iz romantične dobe: Schumannovo četrto simfonijo, Mendelsohnov Violinski koncert v E-molu, Reger-jeve Variacije in Berliozovo uverturo k operi »Benvenuto Cellini«.
Adrian Boult nam bo tolmačil poleg C. M. Webrove ouverture k operi »Eurianthe«, Haydno-vega koncerta za cetlo in orkester ter Beethovnove četrte simfonije »Fantazijo« angleškega skladatelja VVilliamsa Vaughama.
Glasbeni festival v Lucernu se imenuje mednarodni. Kdor prebere seznam nastopajočih, bo priznal upravičenost tega naslova. Rus R a h m a -ni nov bo izvajal poleg drugih skladb tudi svoje delo: »Rapsodija za klavir in orkester«, op. 43. Prvič bo nastopil na Mednarodnem glasbenem festivalu kot solist Vladimir H o r o w i t z. Glasbenemu svetu sta znana Pablo C a s a 1 s (violon-cellist) in Bronislav Hubermann (violinist); oba nastopita na tem festivalu kot solista. Benia-mino G i g 1 i (tenorist) in Alexander K i p n i s (baritonist) bosta pela pesmi in arije. Poseben večer bo izpolnil »B u s c h e v kvartet« s sodelovanjem znanega londonskega klarinetista Reginal-da K e 11 a. Izvajal bo dela Mozarta in Brahmsa.
Poleg solistov nastopita dva zbora: Zbor Sik-stinske kapele in zbor strasbourške stolnice. Prvi bo pel izključno duhovne pesmi, Zbor strasbourške stolnice pa bo pel nekatere stare francoske pesmi ter Mozartove in Brucknerjeve pesmi.
Olimpijski stadion v Helsinki hitro raste iz tal, da bo mogel leta 1940 sprejeli vse množic«
Slovenlca med Madžari
Menda poleg češkega tiska v nobenem narodu ne priobčujejo časniki in časopisi tolika slovenskih poročil in prevodov kot pri Madžarih. Toda vse to — jc delo enega človeka, Slovenca. Tako je v zadnjem času naš rojak dr. Avgust Pavel zopet prevedel dve Cankarjevi črtici v madžarščino, e čimer ponosno opozarja na Slovence in njih literaturo. Značilna je, da sta oba prevoda bila objavljena v istem dnevniku, zakaj vsi listi nimajo smisla za gojitev kulturnih stikov. List »Uj magyar-sag« (Novo madžarstvo) je 2. maja 1939 prinesel v podlistku Pavlov prevod Cankarjeve črtice »Sveto obhajilo« (madž. naslov »Szentaldozas«); v nedeljski prilogi istega lista »Vasarnapi ujsag«' (Nedeljski časnik) 4. junija 1939 pa je izšla Cankarjeva črtica »Kralj Matjaž«, iz Podob iz sanj (madž. naslov Matyas kiraly). Prevod je tudi ilustriran s tremi podobami, ki jih je izvršil F a y DezsS Prva podoba kaže Matjažev grb z napisom Rex Mathias; druga Matjaža, sedečega na prestolu; tretja — največja — pa tri junake, ki iih omenja Cankar v spisu. Podobe so preproste, pa značilne in učinkovite. Pavlov prevod pa je odličen kot vselej. Pred prevodom Kralja Matjaža so priobčene nekatere vrstice, ki seznanjajo bralca z motivom Kralja Matjaža v Cankarjevih spisih. O prevedeni črtici pa piše: »Ta kratka črtica je iz zbirke novel »Podobe iz sanj« (Alomkčpek), ki je zasenčena z grozotami svetovne vojske. V razširjenem okvirju legende objema vse trpeče, za-sramovano človeštvo, ki pričakuje odrešenje od prerokovanega Matjaževega pravičnega vladanja. Ta črtica ne osvetljuje ostro le duše Cankarjeve, marveč tudi dušo vsega slovenskega ljudstva.«
Iz madžarske literature.
Štirje katoliški romani. Na Madžarskem se
mnogo ukvarjajo z vprašanjem katoliške književnosti. Imajo pa tudi dela, ki se lahko postavijo ob stvaritve katoliških pisateljev drugih narodov. Pisatelj Georg Rendl jc na vprašanje: »Kaj je naloga katoliškega pisatelja?« — odgovoril: »Biti resničen iz resnice; ponižno služiti in si prizadevati k Cilju, na kar more zapisati na svoja dela: v imenu Očeta
ln Sina in Svetega DuhS. Če je dospel tod, naj odloži pero, zakaj tudi največje njegovo delo ne more biti taka mogočno in sveto kot besede Kristusove.«
Da bi služila temu cilju, je Družba sv. Štefana izdala štiri romane. J in os Vith je v romanu »Ljudstvo sv. Ladislava« prikazal življenje sekelj-ske vasi, ki je prišla pod Romunijo in madžarske izseljence v Ameriki. Osrednja misel romana je: zvestoba domovini in katoličanstvu. (Kdaj bomo Slovenci dobili romane iz življenja naših izseljencev?)
P ž ter Balashazy je postavil za »junaka« 6vojega romana »Nevidni sovražnik« — vero. Prikazuje borba žene Klare, ki ee vsa žrtvuje in neomajno včruje ter sprejema žrtve. Končno najde tudi svojo zemsko srečo v sinu in možu, ki je dotlej v Kristusu gledal nevidnega sovražnika, poslej pa mu je postal nevidni prijatelj. Roman je notranja podoba Klare v neštetih odtenkih, prikazujoč lepši svet »onstran sveta«.
Georg Rendl je z romanom »Daljna pot« ustvaril podobo duhovnih boiev in poti sodobnega vero iščočega izobraženca. Roman je deloma lasten življenjepis. Vsebuje mnogo mističnih in pretresljivih slik z verskega področja.
M č d a Nagy je pesnica, ki je njen prvi roman »Sedem jeseni ena pomlad« zajet iz ženskega življenja Prikazuje mater s šestimi hčerami, kako izvršujejo nalogo: biti mati, biti ženska. To je roman materinstva, pisan v nežnem 6logu pesnice.
Pesmi Sandorja Sika. Profesor književnosti na univerzi v Szegedu, duhovnik Sandor Sik, je ob Laszlu Mčcsu glavni madžarski katoliški pesnik. V zbirki »Črni kruh« je Sik odgovarjal na življenjska vprašanja v slogu in smislu Paula Clau-dela. Zbirka »Mogočna tolažba« pa je miselno zajeta iz katoliškega pojmovanja vesoljstva in življenja. To so pesmi o milosti, o sladkosti in veličini Boga. o odnosu v milosti živečega človeka do perečih ran sodobnosti. Te pesmi pa ne zvenč morda trdo kot beseda misleca, marveč so živa, topla lirika, ki poje in kipi v čustvenem in miselnem razvnetju, dokazujoč velike oblikovne sposobnosti svojega avtorja.	B.
ŠPORT
šola za telesno vzgojo v Belgradu
Na osnovi čl. 17. uredbe o »Šoli za telesno vzgoja« razpisuje minister telesne vzgoje natečaj za 35 moških in 18 ženskih rednih slušateljev jugoslovanskega državljanstva v prvi letnik »Šole za telesno vzgojo« v Belgradu.
Prošnje za sprejem v šalo naj bodo poslane ministrstvu fizične vzgoje naroda do 25. avgusta leta 1939.
Pravilno taksirani prošnji naj kandidati pri-
lože:
1.	Krstni list ali potrdilo, da ni starejši kot
28 let;
2.	potrdilo o položenem zrelostnem izpitu na srednji ali njej enaki šoli;
3.	potrdilo davčne oblasti o veličini neposrednega davka očeta in matere in kandidata, če mora sam že plačevati davek;
4.	vojaške listine, če je kandidat že opravil svojo vojaško dolžnost;
5.	potrdilo policijske obla6ti o vedenju, če kandidat ne prihaja neposredno iz šole;
6.	dve fotografiji 6X9 v vežbalni obleki;
7.	če je kandidat mladoleten, pismeno obvezo staršev ali skrbnika, da bo kandidat redno plačal prispevek za vydrževanje in da bo nabavil predpisano osebno opremo;
8.	točni naslov (banovina, okraj, mesto, zadnja pošta, ulica, številka);
9.	opis življenja s posebnim ozirom na svojo telesno vzgojo.
Kandidati, ki bodo zadostili pogojem tega natečaja, bodo pozvani na zdravniški pregled in na polaganje sprejemnega izpita.
Kandidati, ki bodo na zdravniškem pregledu ocenjeni za zdrave in sposobne, bodo polagali pismeni izpit iz območja splošnega znanja, ki ga kandidati dobivajo v srednji šoli, s posebnim ozirom na prirodne vede in dogodke na polju telesne vzgoje.
Po pismenem izpitu bo prišel na vrsto praktični del sprejemnega izpita iz:
moški: 1. tek na 100 m, 2. tek na 2000 m, 3. skok v višino, 4. skok v daljino, 5. met krogle
Maratonski tek v zgodovini
čudne razmere na olimpiadi leta 1904
Nekdaj šport ni bil tako visoko kultivirana panoga kakor danes. Ni bilo tolikih strokovnjaških komisij, tehničnih naprav za ugotavljanje rezultatov, tudi športniku niso za varstvo njegovih moči posvečali toliko pozornosti. Vse je teklo nekako samo po sebi, kar je kdo mogel, je storil, kako pa je ta ali oni športnik prišel do zmage, pa ni bilo tako važno.
Leta 1904 je bila olimpiada v mestu St. Loulsu. Na vrsti je bil maratonski tek. Takrat še ni bilo nobenih mednarodnih športnih zvez in nobenih pravil za tek. Tekmovalci so smeli vse, samo peljati še niso smeli. Kljub temu pa se je eden izmed njih peljal, pa so ga zasačili, izključili, pa je kljub temu tekel napre) in po nadaljnji progi so ga slavili kot »zmagoslavnega junaka«, pravi zmagovalec Thomas J. Hicks pa je še dobrih 5 km za ciljem obupaval nad neznosnimi razmerami na cesti, ki je bila na novo posuta z ostrim kamenjem. Posamezne tekmovalce so njihovi prijatelji spremljali na avtomobilih in ker pred 35 leti še ni bilo betonskih in asfaltiranih cest, si lahko mislimo, v kakšnem prahu so se tekmovalci gibali. Na vsej progi je bila ena sama okrepčevalnica, nekako sredi proge.
Ker pa je javnost kljub lemu hotela, da športniki pokažejo čim več, je bilo treba na druge načine poskrbeti za njihovo telesno Čilost. Sprem-ijajmu omenjenega zmagovalca Kicksa pri njegovem teku, ki ga je končal v treh urah in 28 minutah. Šestnajsti kilometrov pred ciljem je kazal
znake izčrpanosti in hudo ga je mučila žeja. Pet kilometrov pozneje je njegov trener opazil, da mu moči pojemajo, zato mu je dal šestinko grama strihnina z beljakovino. Tekmovalci so imeli s seboj sicer tudi konjak, toda rečeno je bilo, da je s tem treba čim dalj počakati. Šest in pol kilometra pred ciljem je Hicks hotel popustiti vse skupaj in se viečl za cesto, pa mu tega seveda niso pustili. Svetovali so mu. naj še nekoliko hodi, zlasti ker je bil dva in pol kilometra pred svojimi tekmeci. Zelo je trpel, obraz mu je čimdalje bolj sinel, oči so izgubljale svoj ogenj, postajalo so motne. Spet so mu dali prav tako dozo strihnina, dve jajci in požirek žganja. Nekaj časa se je Čutii krepkejšega. toda ne dolgo. Spet so udi postali težki kot svinec, kolena so se šibila in roke so mu visele z ramen kot da niso njegove. Začele so se mu pojavljati halucinacije. Mislil je, da se je šele spustil na tekmovalno progo in da mora teči še 30 km. Neprestano je hotel jesti. Nekako dva kilometra pred ciljem je pot peljala čez dva manjša griča. Spet so smrtno bledemu Hicksu dali dvoje jajc in požirek žganja. Po tem okrepčilu je premagal tudi to zadnjo oviro in privlekel se je na stadion, kjer je hotel »spurtati«, pa ni več mogel. Vlekel se je okrog arene ves izčrpan, zdravniki, ki so ga po končani tekmi pregledali, so dejali, da so njegove »življenjske moči zelo zmanjšane«.
Po mnenju strokovnjakov Hicks ni hii »naj-'uoijsi«, ampak »najboij zanesljiv«. Za najboljšega so imeli nekega kubanskega pismonošo, po imenu Feliks Carvajal, majhen mož z dolgim, močnim
Saloh se je dobro odrezal v Zagrebu
Dne 29. in 31. julija je bil v Zagrebu povračilni boksarski dvoboj med Zagrebom in Mona-kovim ter med Bavarsko in Jugoslavijo. Prvo srečanje je končalo neodločeno 8 : 8, v drugem je Jugoslavija zmagala z 10 : 6. Obakrat je nastopil reprezentant Ljubljančan Baloh Evslahij, in sicer v težki kategoriji. Svojega nasprotnika je že prvi dan tako zdelal, da drugi dan ni mogel več nastopiti. Z izredno močnim desnim eroehetom mu je ranil kožo na čelu. V tretji rundi je bil Bavarec že popolnoma »groggy«. Baloh je nastopil za težko kategorijo, čeprav je imel samo 78 kg, njegov nasprotnik Bartl pa 96 kg. Vidimo, da ga niso češki listi zastonj nazivali »jugoslovanski Schmeling«.
Mednarodni lahkoatletski turnir v Stuttgartu
V Stuttgartu je bil v 6oboto in nedeljo velik mednarodni lahkoatletski turnir Nastopili so nekateri najboljši — razen Nemcev — italijanski in japonski atleti.
Nekateri rezultati so bili izvrstni Višek je bil tek na 800 m, kjer sta se ponovno srečala trenutno najboljša tekača na tej progi, Harbig in Italijan Lanzi. Spet je triumfiral Nemec, ki je zmagal v odličnem času 1 : 48.7, 3 m pred Lanzijem z nič manj izvrstnim časom 1 : 49.2. Tudi oba naslednja Ncmca 6ta tekla še pod 1 : 52. Prav dober je bil nadalje Scheuring na 200 m z 21.2 in olimpijski zmagovalec Wollke v metu krogle s 16.45 pred Estoncem Kreekom s 16.18 m. V štafeti 4 X 100 m je nemško reprezentančno moštvo v postavi Borch-meycr, Hornberger, Ncckermann, Scheuring postavilo nov nemški rekord 40.1 sek., a tudi italijanska štafeta je kot druga zaznamovala italijanski rekord s 40.8 V teku 200 m čez zapreke je Glaw postavil nov nemški rekord 24.1. Na 400 m je Lanzi zmagal v izrednem času 46.9 pred Nemcem Hamannom (47.8). V skokih so prevladovali Japonci. Moto je skočil točno 2 m, njegov rojak Tanaki pa 1.97 m. V troskoku je bil Japonec Kin s 15.34 sigurni zmagovalec. Prvovrstni so bili seveda nemški metalci kladiva. Storch je dosegel 58.20 m. Blask pa 57.06. V metu diska je bil prvi Wotapek s 50.16 m.
Kolesarji bodo tekmovali na Rašico
»Hcrmesova« kolesarska sekcija bi morala imeti svojo drugo letošnjo prireditev v nedeljo, dne 6. t. m. Ker pa ima tega dne Kolesarski klub »Orao« v Zagrebu proslavo 35 letnice svojega obstoja. 60 letnico svojega predsednika E. Menige ter 40 letnico njegovega delovanja v kolesarstvu združeno z veliko cestno dirko, je sekcija morala svojo prireditev prenesti na
korakom. Kjer koli je ob tekmovalni progi videl kaj gledalcev, se je ustavil pri njih in se zabaval z njimi. Kljub temu, da je s temi muhami zapravil najmanj eno uro, je bil vendar četrti. Med tekmovalci sta bila tudi dva črnca iz Južne Afrike. Eden izmed njih. Lentauy, jo bil deveti in je vsaj šest ali sedem minul zgubil s tem, ker je pridrvel nadenj neki pes. ki ga je poldrug kilometer daleč odgual od proge.
7.25 kg, 6. plavanje na 100 m v poljubnem slogu; 7. drog, 8. bradlja;
ženske: I. tek na 60 m, 2. skok v višino, 3. met krogle 4 kg, 4. plavanje na 100 m v poljubnem slogu, 5. bradlja, 6. krogi.
O terminu zdravniškega pregleda in sprejemnih izpitov, ki bodo med 1. in 15. septembrom, bodo kandidati obveščeni o pravem času.
V šolo sprejeti kandidati «o kot redni sluša-telji dolžni stanovati v šolskem internatu in plačevati naprej mesečno za vzdrževanje v šolskem internatu znesek 500 dinarjev.
Vsi redni in izredni slušatelji se bodo ob sprejemu v šolo obvezali, da si bodo o pravem času nabavili prav vso potrebna enovrstno in enotno predpisano osebno opremo, ki jo bodo rabili pri praktičnem pouku, posebno pa še: a) dva para lahk oatletskih kratkih gat, b) en par sprinteric, c) ene dolge hlače iz trikota, d) en par copat z usnjenim podplatom, e) en par copat z gumijastim podplatom, f) tri majice, g) en sweather, h) ene plavalne hlačke, i) en par rokavic.
Šolnino bodo plačali v šolo sprejeti redni slušatelji dne 15. septembra v tajništvu šole. V sledečem prinašamo še tekst obveze: »Objava. Mojemu sinu, moji hčeri (varovancu, varovanki)....
.......... odobravam in dovoljujem, da lahko
vstopi v šolo za telesno vzgojo in se obvezujem, da bom šoli vsak mesec vnaprej dostavljal znesek 500 dinarjev za njegovo (njeno) vzdrževanje v šoli, in da bom o pravem času nabavil zanj vso predpisano enotno osebno oprema.
Za izpolnjevanje te obveze jamčim moralno ter s svojim premičnim in nepremičnim imetjem.«
Važna je ta ustanova »Šola za telesno vzgojo« naroda. Lep kader sposobnih učiteljev in učiteljic je že dala naši veliki domovini. Pod vodstvom strokovnih učiteljev se v njej vzgajajo sposobni ljudje, ki po končani šoli odhajajo med ljudstvo ter širijo zanimanje za telesno vzgojo s svojimi nasveti in s svojo požrtvovalno pomočjo. Važna je ta naša institucija.
nedeljo pozneje, t. j. na 13. avgust. Dirke bodo ob vznožju Šmarne gore s štartom v Zg. Gameljnah skozi Šmartno, Povodje, Zg. Gameljne, Sred, Gameljne ter po klancu navzgor na Rašico. Te ravninsko-gorske dirke v skupni dolžini okrog 7 in pol km bodo le za verificirane dirkače, ki bodo vozili v posameznem startu z enominutnim presledkom. Pred temi dirkami bodo štartali v skupni vožnji tudi dirkači-turisti na progi Zg. Gameljne, Šmartno, Povodje, čez most pri ml:nu spet v Zg. Gameljne, kjer bo cilj pred Magi-strovo gostilno. Turisti bodo vozili le enkratno ravninsko progo v dolžini okrog 4 km. Če bo število pri-javljencev te skupine visoko, se bo vozilo v manjših izžrebanih skupinah, nakar bodo v final plasirani vozili še finalni krog. — Klasificiranih mest za verificirane dirkače bo 15. za turiste pa 10. Razdelitev nagrad in objava rezultatov bo po končanih dirkah v Magi-strovi gostilni v Zg. Gameljnah.
Jubilejna dirka zagrebškega kolesar, kluba »Orao«
Zagrebški kolesarski klub »Orel« proslavlja te dni 30 letni jubilej svojega obstoja, v zvezi s tem pa tudi proslavlja štiridesetletnico aktivnega športnega dela svojega predsednika g. Emila We-niga. Sama proslava ima dva dela, danes je službeni del, v nedeljo, 6. avgusta pa bo dirka, ki se je bodo udeležili najboljši jugoslovanski dirkači.
Zagrebški klub »Orel« bo priredil to veliko dirko na 150 kilometrov. Dirka poteka iz Zagreba proti Veliki Gorici, na Buševac, Lekenik, Sela, Sisek, Stružce, Popovačo, Križ, Kloštar Ivanič, Lupoglav, Božjakovino, Dugo sela, Sesvete in nazaj v Zagreb.
Kontrola za kategorijo A bo v Sisku in na križišču v Popovači pri km 400.
Kontrola za kategorijo B bo v Božjakovini In na obratni točki v Lipovcu pri Kloštru Ivaniču (km 428.250).
Okrepčevalna postaja bo po prevoženih 85 kilometrih za kategorijo A v Popovači ob križišču.
Zagrebški kolesarski klub »Orao« je za jugoslovansko kolesarstvo izredno zaslužen. Iz njegovih vrst je izšla cela serija odličnih cestnih dirkačev. V analih so zabeležni zelo lepi uspehi. Jubilantu iskreno čestitamo.
Nurmi je napravil v Helsinkih boljše tekališfo kakor je stockholmsko
Tekaliiče na stadionu v Helsinkih, kjer je pred nedavnim postavil Maeki nov svetovni rekord v teku na 5000 m, pri čemur je zboljlal stari rekord kar za 8,2 sekundi, ie je izkazalo kot zelo dobro m hitro, tako, da so se napovedi uresničile. Je namreč zelo zanimivo, da celo tako izkušeni tekač kakor je Nurmi, predpostavlja helsinsko tekališče pred stockholmsko, ki te znano ž« dolgo kot rekordno tekališče in ga smatrajo za najhitrejše tekališče na svetu Nurmi je namreč tudi rekel, da bo proga na stadionu v Helsinkih pri teku na 5000 metrov pet do šest sekund hitrejša kakor ona v Stockholmu.
Glede nato je ves športni svet zelo radoveden na potek olimpii.kih iger v Helsinkih in jih vsi športniki nestrpno pričakujejo, kajti v zadnjh treh letih po olimpijskih igrah leta 1936 v BerRnu •• je pokazal velik napredek po vseh državah.
700 letnica minoritskega samostana v Ptuju
združena z vseslovenskim tretjeredniškim kongresom dne 5., 6. in 7. avgusta
TRETJEREDNE SKUPŠČINE
V nedeljo, 6. avgusta, pred škofovo sv. mašo bo slavnostni obhod po ptujekgm mestu. Tretjeredne skupščine, prinesite s sebcj svoie prapore, zastave in kri-ie. Vse, kar imamo, moramo ta dan pokazati Zbirališče bo v drevoredu pred kolodvorom. Prišedši na minoritiki trg, se zastavonoie poetavite okoli oltarja. Služba božja bo namreč oa prostem.
Žadnji klic vsem tretjerednikom: pridite v največjem številu na vseslovenski tretjeredni tabor v Ptuju.
Fantovski odseki in Deldititi krožkil
Vabimo vas, da se polnoštevilno udeležiti v nedeljo, 6, avgusta, velikih slovesnosti v Ptuju. Zbirališče vseh članov in mladcev v krojih in civilu bo 6. avgusta do 8 in četrt zjutraj v mestni deški šoli, nasproti sreskega načelstva. Tu boste oddali prtjago ki kolesa v shrambo. Zbiranje članic in mladenk v krojih in pol-krojih ter v Civilu se prične ob istem času kot za člane, in sicer v »Slomškovi šoli« v Ptuju.
Pti* vas kliče! Pridite vsi! Prinesite s seboj prapore! Mladci naj prinesejo modre hlačke, majice in praporčke; bodo v sprevodu z njimi nastopili. — Po-služite se polovične vožnje! Taborne knjižice dobite v Ptuju. Lahko pa vzamete tudi nedeljsko karto.
Na svidenje v nedeljo, 6. avgusta, v Ptuju. — Bog živi!
Zbirališča.
Zbirališče vseh udeležencev sprevoda na mladinski dan, 5. avgusta, kakor tudi na glavni dan proslave, 6. avgusta, bo v drevoredih pred kolodvorom. Zbiranje udeležencev za sprevod prične ob 8 na zgoraj omenjenem zbirališču.
Mladinski sprevod.
Sprevod šolske dece m ostale mladine 5. avgusta se od kolodvora pomika po sledečih cestah: Ljutomerska cesta, Srbski trg, Tyršev trg, Miklošičeva ulica, Florjanski trg, Krcmpljeva ulica in Minoritski trg.
Procesija.
Istega dne, v soboto, ob 10. zvečer bo procesrja z Najsvetejšim z gorečimi baklami po sledečih ulicah: Minoritski trg, Krempljeva ulica, Florjanski trg, Mi-šičeva ulica, Tyršev trg, Srbski trg, Ljutomerska cesta, drevored pred kolodvorom, Masarykova ccsta, Fran-kopanova ulica, park, samostan. Zbiranje za procesijo bo takoj po igri, okrog 10 ure zvečer, in sicer: ženske se zbirajo na cesti skozi park do mestne klavnice
— ob Dravi; moški pa od Minoritskega trga — Kremp-Ijeve ulice do Florjarokega trga.
Slavnostni sprevod.
Zbiranje vseh udeležencev slavnostnega sprevoda na glavni dan proslave v nedeljo, 6. avgusta, se prične ob 8. uri v drevoredu pred kolodvorom. Zbirališča za posamezne oddelke organiziranih udeležencev oziroma skupin bodo opremljena z napisnimi tablami. Posamezne skupine naj se ebirajo na pripadajočih zbirališčih, ki jih bodo mogle spoznati po napisnih tablah. Pokorite se pri zbiranju članom tehničnega odbora in rediteljev, da bo mogoče pravočasno uvrstiti vse skupine in da ne bo nastala nepotrebna in mučna zamuda! — Sprevod krene iz drevoreda na Ljutomersko cesto, Srbski trg, Slomškovo ulico, Slovenski trg., Krekovo ulico, Florjanski trg, Krcmpljevo ulico, Minoritski trg.
Sprejemi gostov.	t
Sprejemi gostov-odličnikov bodo 6. avgusta ob 8 zjutraj pred minoritakim samostanom. Za sprejem so določeni: odličniki, častna četa fantov, častna četa deklet, častna četa gasilcev, tretji red in Marijina družba. Sodeluje tudi mestna godba.
Na proslavo pride ikof Čengl
Predstojništvu minoritskega samostana v Ptuju je prijavil svojo udeležbo na naši proslavi tudi kitajski škof msgr. Čcng, ki se je te dni mudil v Ljubljani na kongresu Kristusa Kralja.
Premiera igre že v petekl
Ker bo predvidoma obisk slavnostne igre ogromen, je pripravljalni odbor sklenil, da se bo Petanči-čeva igra »Kuga« predvajala štirikrat, in sicer: premiera že v petek ob 8 zvečer za samostanom na dvorišču za Ptujčane in okoličane, v soboto ob 2 popoldne za otroke, zvečer ob 8 pa za del prvih udeležencev proslave, v nedeljo ob 6 zvečer bo igra slednjič predvajana za glavne udeležence proslave. Rezervirajte si sedeže pravočasno! Vstopnice za sedeže dobite v Cirilovi knjigarni ali pa v Minoritskem samostanu. Prosimo Ptujčane, da si ogledajo igro že pri premieri, da ne bo pozneje nepotrebne gneče!
Žigosanje tabornih knjižic.
Pisarna za žigosanje tabornih knjižic bo ena na kolodvoru, druga pa v društveni sobi minoritskega samostana,
70 letnica Okrajne hranilnice v Slovenjem Gradcu
Slovenj Gradec, 1 .avgusta.
Letos poleka 70 let, odkar so ljudje, ki jim je bil pri srcu gmotni obstoj našega slovenskega življa v slovenjgraški okolici, postavili temelj za to veje važno ustanovo. Niso bili gnani od sebičnih želja, ko so to sklenili. Bili so to oni, ki so videli, kam ženejo kmeta oderuške 15—30% obresti, ki so jih zahtevali denarni mogotci. Rušile so se kmetije, ki so bile le količka j zadolžene zaradi nesreče, prevzema posesti ali slabih letin — padale so v tujčeve roke. Da se Val tega propadi ustavij se je na pobudo dcželrtrga zbora v Gradcu v letu 1867'sestal prvi oMajni odbor v Slovenj Gradcu; ena prvih nalog tega odbora je bila ustanovitev poštenega denarnega zavoda — Okrajne hranilnice v Slovenj Gradcu.
Matija Lohninger, tedanji posestnik sedanjega Pergcrjevega veleposestva v Mislinji, je že I. avgusta 1869 sklical prvo sejo Okrajne hranilnice, ki je takoj začela poslovati. Prvi ravnatelj je bil dr. Alfonz Moše, ki je bil pozneje tudi soustanovitelj Mestne hranilnice v Ljubljani. Dr. Moše je prvi vložil v zavod večjo vsoto. Leta 1876 so pri volitvah zmagali Slovenci in je prišla hranilnica v slovenske roke. Vodili so jo zares požrtvovalni možje: nad/upnik Novak I'r. iz Šmartnega, mestni župnik Jazbec Anton, kanonik šlander iz Starega trga, Rotovnik Jožef, posestnik v Legnu, tovarnar Pototsehnig Franc in drugi. — Veliko zaslug si je za hranilnico pridobil Giinther Avgust, posestnik in svečar v Slovenj Gradcu. Dne 29. avgusta 1927 je bil imenovan za gerenta mestni župnik g. Alojzij Čižek, ki jo je vodil do svoje smrti. Sedaj vodi- hranilnico kot gerent duh. svetnik, mestni župnik gosp. Jakob Soklič. Pod njegovim vodstvom kaže zavod res zelo razveseljiv napredek. Zgoraj navedeno nam potrjuje dejstvo, da je lansko leto dosegel promet 76 milijonov. Letos je dobila hranilnica dovoljenje za prodajo in nakup valut in drugih opravkov vseh bančnih poslov. Promet se je od lanskega leta podvojil, vloge so silno narasle. Mnogo strank ima svoj tekoči račun.
V letih krize so vloge sicer padle, toda že so zopet narasle na 20 milijonov. Zavod uživa po-
polno zaupanje posebno zato, ker ni prišel pod zaščito in izplačuje vse vloge po želji.
Koliko je koristila hranilnica s cenenimi posojili, nam pokaže seznam dolžnikov teh sedemdeset let. Jasno je, da je bil z njenim posojilom marsikdo rešen gotove propasti. Ob svoji 25 letnici je O. H. pripomogla z brezobrestnim posojilom, da se je zgradila železniška proga i/. Velenja v Dravograd. L. IH97 je hranilnica podarila zemljišče za javno bolnišnico in s tem postavila temelj zavodu, ki tako lepo deluje za dobrobit vsoga okraja. Za stavbe novih šol v okraju je hranilnica prispevala velike vsote in podprla sploh vsako javno akcijo.
Hranilnica ima tudi lep dom sredi mesta. Lansko leto je bila hiša temeljito predelana po načrtih inž. Platnerja in je sedaj brezdvomno najlepša hiša v Slovenjem Gradcu. Poleg tega ima hranilnica še dve hiši v mestu in lep vinograd v Kamnici pri Mariboru. Pokojninski sklad Okrajne hranilnice pa zida lepo hišo ob Kolodvorski poti. Tako bo tudi letos kakor lansko leto hranilnica zaposlila delavstvo in dala mestu novo lepo zgradbo.
Svojo sedemdesetletnico je Okrajna hranilnica slovesno proslavila in je pokroviteljstvo teh slovesnosti prevzel g. ba ndr. Marko Natlačen. V torek, dne 1. avgusta je bila v mestni župni cerkvi oh 8 sv. maša zadušnica za vse pokojne člane, oh devetih pa slavnostno zborovanje v sejni dvorani Okra jne hranilnice. Pri tej priliki je predaval g. predsednik Zveze jugoslov. hranilnic, g. ravnatelj Pretnar, o pomenu hranilnic.
Jesenice
Naši študentje so letos res agilni.. Poleg svojih sestankov, ki jih imajo tedensko dvakrat, nam postrežejo tudi z igrami. Ni še dolgo, od kar so prispeli z zadnjega izleta od Belopeških jezer, pa so že naštu-dirali nov prosvetni večer, ki bo v sredo, 2. avgusta, ob pol 9 zvečer v Krekovem domu. Da ne bo predavanje osamljeno, nam bo študentovski oktet zapel nekaj narodnih pesmi in ob koncu zaigral še Vodo-pivčevega »Kovačevega študenta«. — Podprimo jih z obilno udeležbo!
t Dragotin Martelanc
Neštete, pa tudi Dragotina Martelanra Je vojna vihra pred četrtstoletjem izruvala iz domačih tal, ga v svojem vrtincu zavihtela preko prostranih ruskih step in ga uvrstila med borce za svobodo svojega naroda. Končno je omagal in legel k večnemu počitku.
Drago Martelanc, iz znane narodno tržaške rodbine, je bil ined prvimi Slovenci, ki so se v ruskem ujetništvu priglasili v srbsko vojsko. V mesecu maju leta 1915, ko je na srbskih frontah bilo sorazmerno zatišje, je prišel v Skoplje in bil kot podporočnik-prostovoljec dodeljen menda k 18. pei-polku.
Ko se je srbska vojska jeseni tistega leta pomaknila h Kosovu, je pri Giljanu v boju z Bolgari bil ranjen v stegno vprav ko je prvi sneg pobelil prostrano kosovsko ravan. Odklonil je vsako pomoč, češ škoda je vsakega zdravega vojaka, če bi se zaradi ranjenca odtegnil borbi. Sam se je izvlekel v ozadje, si za silo obvezal rano, urezal v grmovju palico in počasi došantal v Uroievae, kjer se je zglasil v poveljstvu južne armade, nato pa bil poslan v rezervno vojno bolnišnico v Prištino.
Rana, premalo oskrbovana, se je hudo raz-bolela, zlasti ker je primanjkovalo zdraihiikov ranOcelnlkov. Pa končno to še nI bilo najhuje, že po nekaj dneh se je ves umik srbske vojske usmeril proti Prizrenu in dalje čez albansko gorovje k morju. Martelanc je moral z oteklo nogo na trnjevo pot, če ni hotel tvegati življenja v rokah avstrijskih rabljev.
Hudi napori duha in telesa, ki menda nikomur niso prizanesli, kar se nas je plazilo po ne-gostoljuhnih albanskih grebenih, so zaradi ne-zaceljene rane še posebno hudo zadeli rajnega Dragotina. Ves onemogel se je privlekel do Va-lone in se tu s tisoči in tisoči sotrpinov vkrcal za Krf. Njegovi močni naravi je pripisati, da je vzdržal in dve leti in tretjega pol taborlščeva! v poveljstvu neborcev pod šotorom v oljskih gajih Oovino in Potamos. Tu sva se po veliki noči leta 1916 spet sešla, in dasi sem bil na službi v eno uro oddaljenem mestu Krfu, sva se tako trdno navezala drug na drugega, da sva se vsaj dvakrat tedensko obiskovala. V lepih poletnih nočeh, ka-
dar se nama je pridružil Se Velikoločan Oorec,
strasten ribič, smo lovili ribe v potoku Potamos ali pa sva sanjarila o domovini in domačih na morski obali.
Spomladi 1018 sem odšel v Rim, v pisarno Jugoslovanskega odliora. Odtod sem rajnkemu posredoval zvezo z njegovo sestro Milko. To je Dra-gotinu vlilo novega upanja v prihodnost in v veliko tolažbo mu je bila novica, da je veliki Jugoslovan, naš prvi narodni borec in voditelj dr. Anton Korošec v boju za majsko deklaracijo obiskal tudi Trst in rojstno hišo Dragotinovo.
Minila so strašna vojna leta in v osvobojeni domovini smo spet zadihali domače ozračje. Dra-gotinu ni bilo dano; Trst je zasedla Italija...
Pod temi bremeni bridkosti petdesetletno, oslabljeno telo ni več vzdržalo. In Dragotin jo shiral tik ob 25 letnici vojne napovedi.
Njegovi tovariši vojni prostovoljci smo mu priredili lep In dostojen pogreb v soboto popoldne. Krsta je počivala na topovski lafeti v vencih in cvetju. Vojaška godba, častna četa in lepo število vojnih prostovoljcev so svojemu rajnemu tovarišu dali poseben poudarek tudi s tem, da jo pogrebne obrede za pokojnikom opravil naš dobri tovariš o. dr. Stanko Aljančič. Pevsko društvo >Sava< pod vodstvom pevovodje g. Venturinija je pokojniku zapelo v slovo »Človek, glej!« in »Blagor mu«. Naš vojni tovariš prof. dr. Ernest Turk se je v lepih besedah ob odprtem grobu poslovil od rajnega.
Zdaj si dotrpel, dragi Karlo! Presnnjen po Tvoji nenadni smrti Ti kličem iz vse duše v zahvalo za Tvoje prijateljsko srce zadnje slovo. Počivaj, Karlo, v zemlji slovenski v božjem miru!
Fran Radešček.
Kranj
Gospode, može ln lante vabimo, da se udeleže nočnega češčenja sv. Rešnjega Telesa danes, v četrtek, pred prvim petkom, od pol 9 do 9 zvečer. Knjige in pesmi dobite v cerkvi. Odzovite se klicu božjemu tudi Vi, ki morda do sedaj še niste hodili moliti ob tej pozni uri med same može in lante Najsvetejši zakrament, in pridite!
II. JUGOSLOVANSKI
GASILSKI KONGRES
V LJUBLJANI, OD 13. do 15. AVGUSTA 1939
Gasilski kongres, ki bo v dneh 13.—15. t. m. v Ljubljani ob priliki proslave dvajsetletnice ustanovitve Jugoslovanske gasilske zveze v Ljubljani, bo tako po udeležbi gasilstva iz vse države in iz zamejstva kakor tudi po veličastnosti, pomembnosti in zanimivosti vseh prireditev prvi največji kongres te vrste v državi. Že sam spored pokazuje toliko izrednih točk, privlačnih za vse sloje našega naroda, da bo tudi po impozant-nosti prireditev velik pomen gasilstva prišel do polne veljave že kar po največji udeležbi odličnikov in širokih množic iz vse države. Saj stoji kengres pod visokim pokroviteljstvom Nj. kralj. Visočanstva kraljeviča Tomislava. Naj le na kratko omenimo bistvene l točke sporeda:
; V nedeljo, 13. avgusta, ob 9 bo sv. maša pri av. i Florijanu v Ljubljani za umrle gasilce. Ob 10 bo po-klonitev mrtvim gasilcem na pokopališču pri Svetem Križu. Ob U sc odpre gasilska razstava v I. državni realni gimnaziji v Vegovi ulici. Tekme na Stadionu bodo od 8—18. Po tekmah bo slavnostna seja Gasilske zajednice ,ob 20 pa družabni sestanek. — V ponedeljek, 14. avgusta, do 9 sprejemi na postaji, nakar začne gasilski kongres svoje delo, zlasti zanimivi bodo referati o narodnem delu gasilstva, o modernem gasilstvu, o vlogi gasilstva pri pasivni obrambi in o sa-marijanstvu, Ob 11.30 bo blagoslovitev temeljnega kamna za prvo gasilsko šolo v Lubljani. Popoldne ob 15 bo prav posebno privlačna generalna vaja gasilcev na Stadionu in nato seja uprave Gasilske zveze kraljevine Jugoslavije. Nekaj izrednega ne le za Ljubljano, ampak tudi za vso našo državo bo velik ognjemet na Stadionu, kakršnega pri nas še ni bilo. V torek, dne 15. avgusta, bo ob 5 budnica ,ob 7 zbirališče na Blei-vveisovi cesti, kjer se ob 8.30 razvrsti sprevod in mimo-. hod po glavnih ulicah do Kongresnega trga.. Tu bo ob 10 sv. maša in po maši slavnostno zborovanje, popoldne pa nastopijo gasilci iz vse države z gasilskimi vajami na Stadionu. Že iz tega utesnjenega naštevanja je razvidna velika pestrost in izbranost sporeda kratko odmerjenih kongresnih dni. Kengres bo dal popolno sliko in odgovor na vsa vprašanja o velikem narodnem in kulturnem pomenu gasilstva, zlasti glede na njegovo najlepšo nalogo dejavne krščanske ljubezni do bližnjega.
Narodne noše se vljudno vabijo, da se udeleže v kar največjem številu gasilskega kongresa, ki bo v Ljubljani od 13. do 15. t. m. Iz vse države so že priglašene narodne noše v velikem številu, zlasti slikoviti kroji iz donavske, moravske, vardarske in zetske banovine. Slovenci nikakor ne smemo zaostajati v številu
narodnih noš na gasilskem kongresu. Saj jc gasilstvo imelo vedno velik pomen v narodnem delu v Sloveniji. Narodne noše bodo imele na vseh prireditvah častno mesto, kar bo povzdignilo slovesnost kongresa m podalo celotno sliko narodnih noš v naši državi. Pripravite torej narodne noše in se udeležite gasilskega kongresa v Ljubljani.
Vse gasilske čete se nujno pozivajo, naj se brea odlašanja in nemudoma dokončno prigla.se za udeležbo in vrnejo izpolnjene zadevne tiskovine. Čas za priglasitev je žc potekel, vendar še niso vse čete vrnile obrazcev, kar je nujno potrebno, da se dokončno ugotovi udeležba pri tekmah tako posameznikov kakor rojev, i*, , v,rr- .rw. . ^roti	r>i9t> 91 —
Angleška gas:lska delegacija je že priglasila svojo udeležbo na gasilskem ' kongresu v Ljubljani,'kar 'je izredno velikega pomena za sloves, ki ga uživa naše vrlo gasilstvo v svetu.
Prodajni prostori za gasilski kongres bodo na Stadionu. Številni kongresi mednarodnega značaja na reprezentančnem Stadionu nujno zahtevajo enotno obliko proda;nih lop. Načrt enotnega prenosljivega paviljona je vsakemu interesentu v pisarni za oddajo prostorov na razpolago. Taki prenosljivi paviljoni se bodo lahko uporabljali ob vseh podobnih prilikah. Te prodajne lope morajo biti bogato okrašene s smrečjem. Enotno mora biti rešeno tudi vprašanje obleke prodajalcev jestvin in pijač: moški bel predpasnik, ženske črna halja z belo ovratnico. Pravico do prodaje na Stadionu bodo imeli le najemniki prostorov, ki bodo postavili na Stadionu predpisane prodajne lope. — Pisarna za oddajo prostorov je odprta dnevno od 19 do 20 v veži Gospodarske zveze, Tyrševa cesta 29, desno, pritličje.
Godbam, ki bodo sodelovale na gasilskem kongresu, sporočamo, da je založila Gasilska zajednica več novih gasilskih koračnic. Med njimi novo gasilsko himno na besedilo Joža Vovka in na besedilo Engel-berta Gangla »Vrlim gasilcem«. Dalje sta še dve gasilski koračnici in dve koncertni koračnici. Ker bodo morale vse godbe pri gasilskih prireditvah igrati prvenstveno te komade, vabimo, da jih takoj naroče pri Gasilski zajednici dravske banovine v Ljubljani, Tyr-ševa cesta 29-11.
Stanovanjski odsek vljudno prosi vse gasilske čete in župe, da pošljejo prijave udeležencev. Prijave naj bodo izpolnjene po zadnji okrožnici. Zaradi velikih predpriprav za stanovanja mora stanovanjski odsek imeti prijave pravočasno zbrane.
SLEPEC "
Detektivska povest
Celi dve leti se nisem, kakor bi ti utegnil reči, dotaknil čiste roke, dokler se nisi tisto noč ti rokoval z menoj. Pa vendarle nisi bil ti, ki me je bil dvignil iz tistega močvirja, čeprav si po-sihrnal še toliko storil zame. Samo v trenutku, ko se oziram nazaj, vidim, kaj je življenje pri nji v tisti samotni hiši dejansko storilo zame.«
>In kako,« sem vprašal ostro, »je prišlo do tega, da se ti je ta srčni dom porušil?«
»Stara ženska, ki je prihajala v hišo pospravljat, je iztaknila, da sem bil tam. Da bi se me bila iznebila, se je neko noč vrnila s pravljično zgodbo, da je videla po občinskem svetu pohajati nekega moškega, kakor da je opazoval hišo; in hotela je vedeti, da je bil to Stellin mož. Ta zvijača bi ji bila izpodletela, da se ni slučajno ujemala z neko časopisno vestjo, da se bo vsak čas izvršila aretacija v zvezi z umorom v Ealingu. Mislila sva, da so nama na sledu in da morava bežati, daleč bežati. A celo tedaj, Peter, je bila tista ženska dobra, razumeš. Potrta, kakor je bila spričo slarkinega napada na njeno čast, me je najprej odpravila iz hiše in se nato vrnila, da bi se bila pripravila za dolgo pot, in če bi bilo potrebno, stopila pred tistega neznanca, ki sva ga dejansko imela za policista — stopila predenj iz oči v oči, medtem ko sem jaz ležal v zavetju tiste seneue kopice.«	•
»In vse lo je storila zale zgolj iz nesebične prijaznosti? Ali si kdaj dvomil o tem, kaj?« In da bi bil to vprašanje navil do skrajnosti, sem začel žvižgati melodijo »Ooj žena Roderikova«.
Kinloch je nenadoma zardel.
»Kaj če me je prevarala?« jp vzkliknil. »Ali je nisem tudi jaz skušal ukaniti?«
»In si izgubil.«
»Kakor sem zaslužil,« je odvrnil. Nato pa se je
po trenutnem molku obrnil proti meni in se sklonil naprej. »Peter, rekel sem ti, da sem se vedel v tisti hiši kakor zagovednež. To je bilo resnično. A najbolj zagovedna reč je prišla nazadnje. Dopo-tovala sva semkaj ponoči z njenim malim avtom, medtem ko sva čez dan spala v kakšnem odljud-neni poljskem zakotju ali pa v gozdu. Pet dni sva se vozila, preden sva prišla semkaj. In tedaj sem jo, preden sem ji dal oditi, prosil, da me je poljubila.«
»Oh, tukaj se začne ljubezenski del,« sem omenil sarkastično. »Je li mogoče, da je ženska to romantično zgodbo pokvarila z odklonitvijo?«
»Ne,« je dejal Kinloch popolnoma resno, »ni mi odklonila. Sprva sem mislil, da mi bo. A ko me je poljubila —«
»Prepričan si bil, da — te ne bo —« sem mu pomagal.
»A ko me je poljubila,« je nadaljeval, »sem čutil, da so ji bila lira mokra od solz.«
To ni bilo tako, kakor sem pričakoval slišali. In dasi sem čutil, da bi bilo bolje ponorčevati se, vendarle nikakor nisem mogel najti pravih besed, s katerimi bi mu bil ponagajal. Njegovo otročje mnenje, da se je Ženska jokala zaradi njegove robatosti, s katero jo je bil pripravil do poljuba, mi je kar sapo zaprlo. Ničesar mi ni ostalo, da hi ga bil mogel s pridom zafrkniti. A to nenavadno spoznanje Sandyja me je vsaj pripravilo na to, kar je imelo še priti. In res mi je bilo treba pripravljenosti že na prvo, kar je za tem prišlo.
»Kaj pa le je pripravilo do tega- da si stopil v zvezo s Selwyn & Smithom?« sem vprašal. ^•Menda se nisi več spominjal, da je ta tvrdka imela tvoje delnice?«
»Ne,« je odvrnil. »Mislil sem, da za tistim oglasom tiči policija, pa sem se hotel sam javiti.«
»Javiti 1 Pa zakaj — zaradi umora?«
»Da.«
Komaj sem mogel verjeli lastnim ušesom. To se mi je zdelo od vseh neumnih, donkichotskih dejanj, karkoli jih pripovedujejo, najneumnejše. Ja-
vili se zares! Da, ampak vprav ta neumnost mi je povedala, s kakšno silo je ta neznana ženska držala Kinlocha v svojih rokah. Zares, pametno je opravila svoje delo, ko ga je pustila v Gartu vprav tedaj, ko je bil zadosti zaslepljen; zdaj ga je mogla prisiliti k temu, da bo držal svoja usta zaprta ali da bo celo, če bo prišlo do tega, igral vlogo prostovoljne žrtve. In ko sem to sprevidel, nisem čutil samo jeze, ampak tudi nekakšen strah do tiste ženske, ki je mogla tako obvladati takega človeka, kakršen je hil Kinloch.
»Vidiš.« je nadaljeval, »hotel sem so javiti, to se mi je zdelo nekakšen izhod, nekakšen beg iz življenja. Veš, že prej sem se zelo naveličal življenja. Moje vztrajanje pri življenju je bilo zgolj Se parasilsko — zgolj nekakšno životar jen je, plazenje okoli po temi.« Pogledal je preko proti meni 7, nekakšnim žarom v očeh. »Ampak li si mi ustvaril vso to spremembo. Peter. Ti si mi povrnil smisel za življenje, in zdaj vidim, kako neumna je bila moja misel, da bi se bil tako javil.«
To je bilo do tu zadovoljivo. A bilo je še zelo oddaljeno od tega, kar sem pričakoval.
»Toda,« sem dejal, »Če pojdeš v London, ko bo policija oprezovala za teboj, bo prav tako, kakor če bi se sam javil, to je le drug način. Po tem, kar sem videl, bodo za teboj kakor jastrebi.«
»Ne bojim se. In moram jo najti zdaj, ko morem kaj storiti,« je rekel trmasto.
»Toda ali si preptičan, da bi rada videla, da bi jo našel?«
Zdaj sem ga imel, kajti po tem, kako se mu je obraz povesil, je bil videli prej prepričan, da ona ne želi lega. Da bi bil opravil s tem odkritjem, sem nadaljeval:
»Kakšno pa je njeno ime, ki si ga vzel, ko si prišel som?«
»Ne vem za njeno ime,« je priznal Kinloch.
»Tedaj si se samo zato imenoval Keillcria, da bi ji prikril svoje ime?«
»Ne, ona ve za moje ime.« ^ »Nedvomno! In vse o tebi; medlem ko ti ve5
o nji samo toliko, kolikor ti je hotela ona povedati, kar pa, kakor je videti, ni nič.
Tedaj se mi je rodila nova misel.
»No, torej ni'ti ne veš, kakšna je, ker je seveda nisi nikoli videl.«
»Ne,« je priznal, »če bi postavil predme njeno sliko, je ne bi prepoznal.«
»In niti toliko je ne poznaš, da bi vedel za njeno ime ali pa, kje stanuje ali kakšna je. No, človek božji, tvoje iskanje je brezupno — šivanka v seneni kopici ni nič v primeri s tem.«
Po tem sem ga pustil s to zadevo pri miru, kajti videl sem, da je truden. Odpravila svn se niz pobočja in stopala skozi smrekov gozd skoraj brez besede, celo tedaj, ko sva prišla iz gozda na veliko cesto na dnu doline, kjer bi bilo pomenkovanje lahko.
Ni verjetno, da bi se bil še kdaj vrnil h Kin-lochovemu načrtu, da ni čez nekoliko noči sam načel tega predmeta Sedela sva pri ognjišču in po popoldanski južini kadila pipo. Jaz sem imel drugi dan oditi iz Garta. Žcleč si mojega svMa je jel kazati veliko upoštevanje mojega mnenja. Seveda pa sem vedel, da hoče s tem samo pomirili moje razburjeno srce. A ko je storil še korak naprej ter mi predložil, da mi bo povedal svoj načrt, sem ga prekinil. Kaj namerava početi, kam kani odriniti, vse to so reči, sem mu rekel, ki je najbolje, da jih ohrani zase. Da je imel nekakšen dejavni načrt, nekakšno neurejeno predstavo, kako bo poiskal svojo ljubljenko, to sem bil že uganil. Toda to me ni zanimalo; in spričo njegove priznane nevednosti glede najbitnejših dejstev o njej, sem bil prepričan, da mora doživeti neuspeh. Ce bi bil voljan pomagati policiji zgrabiti zločinca, tedal bi bil položaj bolj enostaven. Kajti zdaj nisem več dvomil, da bi se v primeru, če bi se prostovoljno javil, s pomočjo Spencerja in mene mogel otresti vsakega suma, da je bil soudeležen pri umoru,
Otroiki kotiček.
Pravljica iz gozda
(72) Zunaj pa so se zaslišali težki koraki viteza Srakoperja. Najprej tiho, nato pa glasneje in glasneje. Odprla so se vrata in vstopil je hudobnež s svečo v roki.
(73) Bumf! se je zaletel Mezinček na Srakoperjevo glavo in mu zavezal z ruto oči. Prstanec se je lotil krivega kljuna, Kazalec pa roke. Srakoper se od presenečenja ni niti branil.
rl Otroški
■ <M ■ m
vozički
" J^7 v veliki izbiri ^-Ij-tp dob ite pri
UU2LJAMA.
Miklošičeva cesta 20
O
Razpis
CJIavna bratnvska skladnica v Ljubljani razpisuje mesto vodje lekarne krajevne bratovske sklad niče v Trbovljah.
Za to službo prihaja v poštev magister (-a) pharmaci je, ki je usposobljen (-a) za vodstvo lekarne in ki tudi sicer odgovarja predpisom § 3. službene pragmatike za nameščence bratov-skih skladnic z dne 20. decembra 1937, II. R. št. 48«? (Službeni list kraljevske banske uprave dravske banovine št. H2-22 iz I. 1938).
Plača po dogovoru.
Lastnoročno pisane prošnje in curriculum vitae z dokazili o izpolnitvi zgoraj zahtevanih pogojev je vložiti pri krajevni bratovski sklad-nici v Trbovljah do 20. avgusta 1939.
Natančnejše informacije se dobe pri Glavni bratovski skladniei v Ljubljani ali pri Krajevni bratovski skladniei v Trbovljah.
Glav na bratovska skladnica v Ljubljani.
Brez posebnega obvestila
cuu>pe<
To j'e varstvena znamka za
Snnciral
ki trajno odpravi vse slabe posledice potenja
(zopern duh, razjedanje kože in tkanin, tvorbo kurjih očes, otišancev itd.)
Gospod DOBERLE M. iz Ljubljane pišeš » ... . Navzlic skrbni negi nog je potenje napredovalo tako, da sem strašno trpel pri svojem poklicu. Poslužil sem se Vašega praška, ki mi je čudovito pomagal. Vsakomur priporočam zoper potenje nog Vaše sredstvo »SANOPED«, ki je v resnici učinkovito.«
Zahtevajte ..SANOPED" v vseh specijalnih trgovinah
Glavna zaloga za Jugoslavijo:
drogerija M. JANČIGAJ, Ljubljana, Krekov trg 10
EDINSTVEN POIZKUS
S PUDROM
PRESENEČA 10.000
MALI OGLASI
V malih oglasih velja vsaka beseda 1 din; ženltovanjskl oglasi 2 din. Debelo tiskano naslovne besedo se računajo dvojno. Najmanjši znesek za mali oglas 15 din. — Mali oglasi se plačujejo takoj pri naročilu. — Pri oglasih reklamnega značaja se računa enokolonska, 5 mm visoka petitna vrstica po 3 din. — Za pismene odgovor« glede malih oglasov treba
priložiti znamko.
fl
f | V |	•»»■•.
Službe ucejo
Mlad manufakturist
želi premenltl službo. Naslov v upravi »Slovenca« pod št. 12046.	(a)
Vpeljan zastopnik
s kavcijo, ISče zastopstvo dobrih tovarn za Slovenijo. Ponudbe v upravo »SI.« pod »Siguren uspeh« 12016
Fant
s Chrtstofovim trgovskim teCaJem. ISče kakršnokoli službo. Ponbude v upravo »Slov.« pod »Prav dober« št. 12065.	(a)
iluzbodobe
Mizarskega pomočnika
sprejmem takoj. Florjan-ska ulica 19.	(b)
Dva mlajša sodarja
takoj sprejme F. Pire — sodarstvo, Dravlje, LJubljana.	(b
Kmečko dekle
za delo na polju ln v gospodinjstvu se sprejme. -Ponudbe z navedbo plače v upravo »Slov.« pod šifro »Pridna« št. 12472. (b)
Zanesljivo gospodinjo
ki ee razume na vsa hišna dela, zna kuhati ln šivati ter se razume tudi na zelenjadnt, sadni ln cvetllnčt vrt In na kokoš-Jerejo — sprejmem. Ponudbe upravi »Slov.« pod »Zdrava« št. 11714.
Inženirja
arhitekta aH stavbenika s prakso v projektiranju ln izpeljavi visok, zgradb, sprejmem. Nastopi lahko takoj. Ponudbe poslati na upravo »Slovenca« pod »Popolnoma samostojen« 12.449.	(b
Za vedno nas je zapustil naš preljubi očka in opapa, gospod
Ludovik Černe
zlatar in meščan ljubljanski
K večnemu počitku ga spremimo v petek, dne 4. t. m. ob petih popoldne iz mrtvaške veže Šlajmarjeva ulica (Leonišče) na pokopališče k Sv. Križu, kjer ga položimo v rodbinsko grobnico.
Maša zadušnica se bo darovala v soboto, dne 5. t. m. ob sedmih v cerkvi Marijinega Oznanjenja pri oo. frančiškanih.
( Ljubljana, dne 2. avgusta 19*59.
Globoko žalujoče rodbine: Černe, Magolič, Baloh, Hren, Ribnikar.
Postrežnico
sprejmem za dopoldan. -Poizve se v trgovini —
Prlvoz 8.
(b
Šiviljo
llkarlco In vezlljo za pletenine, sprejmem takoj. -Knezova 31.	(b)
čevljarski prikrojevalec
gornjih delov, dobro iz-vožban, se takoj sprejme. Ješe, Tržič.	(b
Mizarskega pomočnika
sprejme takoj Rozman Avgust, Stanežtče, št. Vid nad LJubljano.	(b)
Slikarskega pomočnika
pridnega, do 20 letnega -sprejmem k cerkvenemu delu. - Zeleznik, Predovl-čeva 11, Ljubljana. (b)
Organist in cerkovnik
(obč. tajnik) dobi službo. Nastop takoj. Naslov pove uprava »Slovenca« pod St. 12.479.	(b
Kuharica in gospodinja
dobi službo v župni.šču. -Kuhinja ln majhno gospodarstvo v redu. Nastop takoj. Naslov pove uprava »Slovenca« pod 12.478. b
Dekle
tudi z dežele, krščansko, snažno, zdravo, pridno in pošteno, dobi službo kot pomoč gospodinji. Naslov v upravi »Slovenca« pod št. 12.484.	(b
Perfektno kuharico
z večletnimi izpričevali v dobrt, večji gosposki hiši, sprejmem takoj aH 1. septembra. Ponudbe s prepisi Izpričeval na upr. »Slovenca« pod značko »Zdrava« št. 11714.
Sobar
(Kammerdlener) tn sobarica (Kammerfrau), popolnoma izvežbana, ki sta že bila kot taka zaposlena. dobita takoj službo v Beogradu. — Ponudbe s prepisi spričeval In sliko je poslati v upravo »Slovenca pod »Stalna služba« št. 12.476.	(b
Iščeta stanovanje pri družini s klavirjem. Ponudbe v upravo »Slovcnca« pod »Poljane 2« št. 12474. (c)
Kupimo
Ržene rožižke
tn lipov cvet, kupujemo. Ponudbe na »Salus«, d. d., LJubljana.	(k)
Zlato, srebro
In brlljante kupuje v vsaki količini tvrdka A. Božič. LJubljana. Frančiškanska ulica J. (k)
Vsakovrstne
zlato
kupuie
1
po najvišjih cenah CERNR, Juveltr, LJubljana Wolfova ulica št. 8
IE2ESI
Najugodnejši nakup
mošklb oblek nudi Presker, Sv. Petra e. 14. LJubljana.	(I)
Dva lepa oleandra
proda Štrukelj, St. Vid 62 nad LJubljano.	(1
Pekarno v Celju
zaradi starosti takoj prodam. Naslov pove uprava »Slovenca« pod 12.488. (1
Pozor!
Več prvovrstnih šivalnih strojev, otroških vozičkov, trlcikljev, koles itd. prav poceni naprodaj pri »Promet« (nasproti križanske cerkve).	(1
Kislo zelje
novo, prvovrstno, v sodčkih, dobavlja po naročilu Oustav Erklavec — Ljubljana — Kodeljevo, Povšetova 47, tel. 25-91.
I
Automofor
i
BSA motor
modern. zelo dobro ohranjen, naprodaj. Cena 3800 din. Na ogled do 9 zjutraj in od 5—8 zvečer. Cizerl, Stari trg 26/11.	(f
Denar
Hranilne knjižice
3°/* obveznice
ln druge vrednostne paplrle kupuje tn plača najbolje
BANČNO. KOM. ZAVOD
Maribor, Aleksandrova 40
Stanoi/anja
IŠČEJO:
Za takoj ali pozneje
išče stalna stranka dveh oseb enosobno ali manjše sončno dvosobno stanovanje v okolišu sv. Petra. -Ponudbe v upravo »Slov.« pod »Točno plačilo« 12469
ODDAJO:
Dvosobno stanovanje
oddam. Bezenškova 36 — Zelena Jama.	(č
Trisobno stanovanje
lepo. komfortno, oddam v vili: Streliška ulica št. 26, takoj ali 1. septembra.
Dvosobno stanovanje
oddam s 1. septembrom. Istotam naprodaj dvosta-novanjska vila z vrtom. Zeljarska ulica 11. (č
IŠČEJO:
Sončno sobo
z vso oskrbo Iščem za dijaka v vili v Ljubljani, na Vrtači, za prihodnje šolsko leto. Ponudbe na upravo »Slovenca« v Mariboru pod »Soba« 12.487.
Hišo z vrtom
tn dobro vpeljano gostilno, v sredini mesta prodam. — Naslov v upravi »Slovenca« pod št. 12235.
Hiša v Kranju
s petimi manjšimi stanovanji takoj pod ugodnimi pogoji naprodaj. Naslov v upravi »Slovenca» pod št. 12279.	(p
Kunaver Ludvik
gradbeno - strokovno na-obražent posredovalca — Cesta 29. oktobra it. (, telefon 17-33, Ima naprodaj večje število parcel, kompleksov, posestev, gozdov, trgovskih tn stanovanjskih bi« ln vlL • Pooblaščeni gradttnl) tn sodni cenilec za nasvete brezplačno na razpolago.
inraim
Konj
6 let star. poraben za vsako vožnjo, za tek alt za polje — je naprodaj po ugodni ceni. Naslov v upr. »Slovenca« pod št. 12460.
4 leta starega konja
lepega, pasme Nonlus, za lahko in težko vožnjo — proda L. Šešerko, Planina nad Sevnico.	(i
Brezplačen zavitek
»Dostalovega« toaletnega bisera za poskušnjo. — Uspeh prt prvi uporabi. Spuščajl. mozolji, nečistosti lica Izginejo. Pošljite za stroške 8 din v znamkah. »Kemikalija«, Novi Sad 144. V lekarnah ln drogerljah originalni karton 32 din.
Pozitiven
D0KAZ,da lahko Izgledate mlajši in lepši i
SE DANES
napravite ta
poizkus! i
Presenetljiva nova Iznajdba z pudrih. Čudovita nova sestavina, ki olepša kožo ln je na mojstrski način mešana s pudrom, presejanim skozi svileno sito. Ta sestavina da koži novo življenje ln odsev. Bledi* brezbarvni polti da mladostno neravno barvo ter povzroči, da se puder dvakrat dalje obdrži na licu. Ta presenetljiva sestavina s* Imenuje »kremske pena«. Nahaja ee aamo v novem pudru Tokalon (postopek Je patentiran).
RESNIČNO SENZACIONALNA PONUDBA
Napudrejte eno polovico Uca a pudrom Tokalonom s »kremsko peno«, drugo polovico pa s kakim drugim navadnim pudrom. Ako stran lice s »kremsko peno« ne bo lzgle« dala sveija, mlajša In lepša kakor druga. Vam bomo povrnili polno kupno ceno Vašega pudra Tokalon.
Puder Tokalon se dobiva v enajstih noviS
nijansah — najmodernejših lz Pariza.
1»
Slovenceva" podružnica
Ljubljana, Turševa cesta
(palača Poštni dom)
Zahvala
G. prof. Filipu Terčelju, g. župniku Mihi Jenku, Kolu jugo-slov. sester Sv. Peter-Moste, Sokolu Moste, pevskemu društvu >Sava«, društvu >Soča«, darovalcem cvetja in vsem, ki so našo mamico
Valerijo Bensa roj. Gomišček
spremljali na njeni zadnji poti — najiskrenejša hvala; istotako onim, ki so nam ob tej bridki izgubi izrekli sožalje ustno ali pismeno. Prav prisrčna hvala veljaj zdravnici gospej dr. Roženi Merljak, ki je posvečala pokojni v njeni bolezni izredno skrb in znala pridobiti njeno zaupanje,
V Ljubljani, dne 2. avgusta 1939.
Andrej Bensa, učitelj, v svojem in svojcev imenu.
Umrl je naš edinec
+
I je naš et
lanez Janežič
učenec V. razreda v Marijanišču
po daljši, zelo mučni bolezni, v 13. letu starosti. Materi zemlji ga izročimo v četrtek, dne 3. avgusta 1939. Pogreb bo ob pol petih popoldne iz splošne bolnišnice na pokopališče k Sv. Križu. Sv. Križ-Ljubljana, Mengeš, dne 2. avgusta 1939.
Peter. oče; Rezika. mati, Mimica in Tončk a,'sestrici, in ostalo sorodstvo.
Za Jugoslovansko tiskarno v Ljubljani: Jože KramariS
Izdajatelj: inž. Jože Soriia
Urednik: Viktor Ceniil