PoStnfna otočana ▼ fotovtci* Leto LXIV., št. 150 Ljubljana, torek 7. lulija 1931 Cena Din i.— Izhaja vaak dan popoldne, izvzemal nedelje in praznike. — Ineeratt do 80 petu e> Din 2.—, do 100 vrst Din 2.50, od 100 do 300 vrat 4 Din S.—, večji tnaeratl petit vrata Din 4.—. Popust po dogovora Inseratnl davek posebej. — > Slovenski Narod« velja mesečno t Jugoslaviji Din 12.—, sa Inozemstvo Din 85.—. Rokopisi se ne vračaj. UREDNIŠTVO EN UPRAVNI0TVO LJUBLJANA, Knafljeva ollca tt. 6 Telefon tt. 8122. 8123, 3134, 3125 in 3126. PO DR D t NlOEi MARIBOR, Grajski trg št. 8. —__— CELJE, Kocenova ulica 2. — TeL 190. NOVO MESTO. Ljubljanska tel. st. 26. JESENICE, Ob kolodvoru 101. mm — Račun pri postnem Čekovnem zavodu v Ljubljani st. 10.351. Sporazum podpisan Zadovoljstvo v Parizu in VVashingtonu Po celodnevnih pogajanjih je bil danes ponoći v Parizu podpisan sporazum o Hoovrovem predlogu, ki stopi takoj v veljavo — Moratorij bo trajal eno leto, Nemčija pa mora zaostala plačila odplačati v desetih letih Pariz, 7. julija. Po 14-dnevnlb pogajanjih, ki jih je spremljal ves svet z enako alt morda še celo mnogo večjo pozornostjo, kakor svo-ječasna mirovna pogajanja po zaključku svetovne vojne, je bil v pretekli noč! naposled dosežen sporazum med Francijo in ameriškimi Zedinienimi državami glede Hoovrovega predloga. S tem so padle zadnje ovire hi Hoovrov načrt moratorija za Nemčijo in za vojne dolgove bo, kakor je Hoover napovedal, stopil takoj v veljavo. Po včerajšnjih pogaajnjih, Id so trajala skoro nepretrgoma ves dan do pozno v noč, je bil ob 11. zvečer podpisan končni sporazum. Dogovor je bil sestavljen v dveh izvodih v francoskem jeziku ter sta ga parafirala za Zetfinjene države finančni minister Mellon in ameriški poslanik v Parizu Edge, za Francijo pa ministrski predsednik Laval, zunanji minister Briand, finančni minister Flandhi in glavni podtajnik Poncet. Pariz, 7. julija. Vest o dosegi sporazuma se je se ponoči razširila v vseh zainteresiranih krogih ter je izzvala največje zadovoljstvo, zlasti še zato, ker je še snoči izgledalo, da se bodo pogajanja razbila. Ameriški finančni minister Mellon je bil od včeraj opoldne v neprestani telefonski zvezi s predsednikom Hoovrom in ga je sproti obveščal o poteku pogajanj ter dobival nadaljnja navodila. O polnoči je bil izdan kratek službeni komufke, ki ugotavlja, da je v vseh načelnih vprašanjih dosežen sporazum In da bo posebna komisija strokovnjakov uredila še preostala vprašanja tehnične narave, ki pa so postranske važnosti in se nanašajo zgolj na tehnično izvedbo Hoovrovega načrta. Lavalova Izjava O polnoči jt ministrski predsednik Laval sprejel v svojem kabinetu domače in inozemske novinarje, ki so nestrpno Čakali poročil o izidu pogajanj. Laval je poudaril, da je doprinesla Francija za dosego sporazuma ogromne žrtve. Francija je s tem znova pokazala, da si želi le miru in sodelovanja. Pri tej priliki pa se je manifestirala tudi solidarnost Francije In Zedlnjenih držav, ki je danes najbolj potrebna za ohranitev in o jačan je miru. Istočasno pa ugo- tavlja, da si Francija glede svojih pravic do reparacij ni dala ničesar predpisovati. Će bo sklenitev tega sporazuma in dovoljeni moratorij zopet dvignil zaupanje v svet in pripomogel k omiljenju vladajoče gospodarske krize, potem naše delo ni bilo zastonj. Naglasi! pa je, da ima sedaj Nemčija še posebne moralne obveznosti do Francije. Ako bo Nemčija upoštevala dalekosežnost francoske ženeroznosti, potem se lahko reče, da je z današnjim dnem nastopila v odnosajih med Francijo in Nemčijo nova doba. Hoover je zadovoljen Washington, 7 julija Cim je prispela vest, da je v Parizu dosežen sporazum, je predsednik Hoover sprejel novinarje in jim podal daljšo izjavo, v kateri povdarja med drugim: Z največjo radostjo vam morem objaviti, da je bil v Parizu pravkar dosežen sporazum enoletnega moratorija vojnih dolgov in nemških reparacij. Dogovor morajo potrditi še države, ki so pri tem neposredno prizadete. Četudi bo morala Nemčija še nadalje vršiti nekatera re-paraeijska plačila, pomeni zanjo dosežen moratorij ogromno razbremenitev. Tehnične težkoče. ki izvirajo iz kompliciranih mednarodnih dogovorov, se bodo dale ob dobri volji vseh prizadetih vlad rešiti v najkrajšem času. Amerika je doprinesla velike žrtve, vendar pa ji tega ne bo žal, ker se zaveda, da bo s tem pomagano ne samo Nemčiji, marveč tudi vsem ostalim državam, ki še danes trpe na posledicah vojne. Pomagano pa bo s tem tudi vsemu svetovnemu gospodarstvu, ker mora taka razbremenitev državnih proračunov v veliki meri doprinesti k omiljenju .gospodarske krize, brezposelnosti, pa tudi poljedelske krize. Naposled je treba še naglasiti, da bo to za vse narode najboljši vzgled, da znači oboroževanje največje breme državnega in narodnega gospodarstva in da se je treba temu vsaj v bodoče popolnoma izogniti. Hoover je u ver j en, da bo izvedba njegovega načrta znova dvignila medsebojno zaupanje narodov, in tako najbolj pripomogla h konsolidaciji razmer na svetu. Sporazum Pariz, 7 julija. Popolno besedilo ponoči podpisanega sporazuma bo objavljeno šele danes popoldne. Kolikor se sedaj izve, je sporazum sklenjen na temelju francoskih predlogov. Kar se tiče stvarnih dobav, je Amerika pristala na to, da Nemčija tudi v dobi moratorija vrši dobave na račun reparacij, da pa dobi zneske, ki jih bo morala plačati svoji industriji za te dobave, vrnjene preko banke za mednarodna plačila. Suspendirana plačila mora Nemčija plačati v desetih letnih obrokih počenši od 1. julija 1933. Tehnična vprašanja bo rešil poseben odbor strokovnjakov. Moratorij stopi takoj v veljavo Washington, 7. julija. Predsednik Hoover je izjavil, da bo sedaj, ko je dosežen sporazum s Francijo, stopil Hoovrov načrt takoj v veljavo. Moratorij velja za dobo od 1. julija 1931 do 30. junija 1932. V tej dobi Nemčija ne bo plačevala nobenih reparacij, ker bo dejansko dobila vsa plačila vrnjena v obliki posojila. KOMUNIZEM V RUSIJI SKRAHIRAL Stalin sam napoveduje in priporoča povratek h kapitalističnemu sistemu — Podaljšanje delovnega časa — Diferencijacija mezd — Direktorji na mestu sovjetov Berlin, 7- julija. >Vossisehe Zei-tnngc poroča iz Moskve: Nedavno je imel Stalin na zaupni konferenci sovjetskih komisarjev govor, ki je bil objavljen šele sedaj in ki je izzval velikansko pozornost Že poprej se je govorilo, da bo prišlo v sovjetskem carstvu do temeljitih sprememb in da namerava sovjetski režim opustiti dosedanje radikalne komunistične metode ter se vrniti polagoma h kapitalističnemu gospodarskemu sistemu, ^ ki naj postane zopet steber socializiranega ruskega gospodarstva. Te govorice je sedaj Stalin oficijelno potrdil in priznal, da drugače ne bo mogoče dokončati petletke in doseči nameravane industrijalizacije. Stalinova izjava pomeni formelno napoved in svečano deklaracijo novega It ur za. Z moško besedo, kakor že v mnogih svojih prejšnjih govorih, zahteva Stalin tudi tokrat od svojih somišljenikov, naj zažgejo, kar so doslej oboževali. Izmed smernic, ki jih je navedel Stalin v svojem govoru za bodoče narodno gospodarstvo sovjetske Rusije, je ena najvažnejših zopetna diferencijacija delavskih mezd. Dosedaj so bili delavci plačani vsi po enakem ključu, le inozemski strokovnjaki so uživali posebne bonitete in ogromne plače, do-čim je domače delavstvo moralo dopri-našati >žrtve«. Stalin uvideva, da so taka metoda ne obnese in da ubijajo slabe place veselje do dela. Zato se bo zopet uvedlo boljše plače za kvalificirane delavce ter priznala razlika za lažje in težje delo. Delavstvu naj se da s tem pobudo za večjo strokovno izobrazbo in veselje do dela, ki mu proži višji zaslužek. Stremljenje po večjih dohodkih naj postane gonilna sila sovjetskega delavca. Da bi ovrgel morebitne očitke svojih nasprotnikov, češ da to ni v skladu z načeli komunizma, ki odreja plače ne po delu, marveč po pravici do eksistence, se je Stalin v svojem govoru skliceval na Manca in Lenina. V nič manjšem nasprotju z dosedanjo sovjetsko prakso je tudi nadaljna napoved Stalina, da bo treba ▼ večji meri pritegniti inteligenco. Sovjetski režim je bil dosedaj sovražno razpoložen proti inteligenčnim slojem in je trpel te vrste ljudi le, v kolikor jih je potreboval. Znani so razni procesi, ko je moralo na stotine zdravnikov, inže-njerjev, tehnikov itd. čutiti pest boljševizma. Napačno je, je dejal Stalin, če bi se vsakogar, ki je izšel iz starih, kapitalističnih šol, smatralo za sovražnika komunizma. Izkazalo se je, da so večinoma voljni delati in zato se jim delo ne sme onemogočati. Sovjetska Rusija je dosegla ono razvojno stopnjo, ki zahteva čimveč inteligenčnega osobja. Delavski razred si doslej še ni mogel vzgojiti dovoljnoga naraščaja in mora zato pristati na sodelovanje ljudi, ki morda poprej niso bili pristaši komunizma. Noben vladajoči razred ne more izhajati brez inteligence. Zato je Stalin pozval sovjetske mogotce, naj pospešujejo zaposlitev tudi takih ljudi, ki so bili doslej izven stranke. Naposled se je Stalin v svojem govoru izjavil tudi proti petdnevnemu delovnemu tednu. Prekinjeni delovui čas je imel za posledico, da je silno padla zavest odgovornosti za prevzeto delo, za tvorniške naprave in za vzdrževanje reda. Zato zahteva, da se mora delovno razmerje urediti na strogo trgovski podlagi, s čim večjo produkcijo, upoštevajoč rentabilnost, ker ni več mogoče kriti vseh primanjkljajev iz državnih sredstev. Podjetja bodo morala samo skrbeti za svoj obstoj in razvoj in zato se dosedanje metode ne morejo več držati. Predvsem se morajo znižati režijski stroški, kar znači novo ureditev mezd in delovnega časa. Dosedanji velikanski trusti se morajo opustiti. Sistem kolegijalnoga vodstva podjetij in trustov je nevzdržen. Priti mora v vsako podjetje zopet močna roka, ki bo znala držati disciplino in dvigniti produkcijo ter doseči gospodarsko rentabilnost. Zato bodo sovjeti v podjetjih ukinjeni in postavljeni direktorji z vsemi pooblastili. Kongres srednješolskih profesorjev v Mariboru Danes dopodne je bil svečano o tvor] en v navzočnosti številnih delegatov in predstavnikov oblastev Maribor, 7. julija, V lepo okrašeni dvorani Narodnega doma je bil danes otvorjen XII, kongres jugoslovenskega profesorskega udruženja. Kongresa se udeležuje nad 200 delegatov, ki so prišli iz vseh pokrajin nase države v obmejni Maribor, da manifestirajo svojo stanovsko zavest in se po razgovore o važnih problemih srednješolske vzgoje. Kongresu prisostvujejo tudi odlični zastopniki oblastev. Med drugimi ao bili navzoči zastopnik vojske brigadni general P o p o v i Ć, zastopnik komandanta mesta polkovnik Putnikovi ć, zastopnik bana okrožni insp. dr. S c h a u-b a c h, zastopnik prosvetnega ministra inspektor Kangrga, zastopnik ministra za trgovino inspektor Babić, zastopnik mestne občine podžupan dr. L i p o 1 d, šef prosvetnega oddelka dravske banovine dr. Kotnik, zastopnik mariborskega škofa kanonik dr. Mirt in drugi. Kongres je otvoril predsednik glavnega odbora prof. Nedelj ko Vi v a c iz Beograda, ki je uvodoma pozdravil navzoče predstavnike oblastev in delegate. Nato je predlagal listo predsedstva kongresa, ki je bila sprejeta soglasno. Za predsednika je bil izvoljen prof. dr. Rudolf P e Č o v n i k iz Maribora, za podpredsednika pa Ivan Vrvic iz Zagreba Milan č u k o v ić iz Beograda, za tajnike pa R i s t Franjo iz Ljubljane, Mustaf Drljević iz Sarajeva, Cvetkovič Darinka iz Niša in P i r n a t Jože iz Maribora ter Radmila Jovanović iz Skoplja. Predsednik dr. Pečovnik se je zahvalil za izkazano zaupanje ter podal besedo zastopniku prosvetnega ministra inšpektorju Kangrgi, ki je med drugim izvajal: »Prosvetni minister visoko ceni mirno, tiho in neumorno delo profesorskega udru* ženja, ki lahko vedno računa na njegovo podporo pri vseh akcijah, v kolikor je to pač mogoče v okvirju danih možnosti.« Za njim je pozdravil kongres zastopnik ministrstva trgovine inspektor Babic, ki je v svojem govoru napovedal skorajšnjo ob* javo zakona o nastavil j encih na trgovskih akademijah in strokovnih šolah. Trgovski minister upošteva delo profesorjev in se zaveda, da bo Jugoslavija gospodarsko in finančno močna le tedaj, če bo tudi mla* dina prežeta pravega duha, ki ji ga more vcepiti srednja šola in n jo naklonjenost naši obmejni trdnjavi. Z©* leč kongresu kar največ uspeha je zaključil svoj govor z nado, da bodo udeleženci od* nesli iz Maribora kar najprijetnojse apo* mine. Nato je bila prečitana še pozdravna br» zojavka bana moravske banovine g. Jeremi* ja Živanoviča, ki obžaluje, da ne more osebno prisostvovati kongresu, kateremu želi mnogo uspehov. S tem je bila otvorit* vena svečanost zaključena, na kar je pred« sednik zborovanje prekinil za četrt ure. Po zopetni otvoritvi je kongres takoj prešel na dnevni red. Pričela se je defcata o poročilih, ki so bila že poprej natienjema in razdeljena med članstvo. V debati je pr« vi povzel besedo predsednik glavnega 6V bora dT. Nedeljko Divac. ki je orisal delo« vanje uprave naglašajoč, da je bilo delo udruženja posvečeno predvsem stanovskim vprašanjem, pa tudi vzgojnim problemom. Med stanovskimi zadevami zavzam& prvo mesto novi uradniški zakon. Med drugim je tudi napovedal, da bo udruženje že prihod* nje leto začelo zidati svoj reprezentančni dom v Beogradu, ker ima že dosedaj v ta namen naloženega 1,200.000 Din. ProetovolQ» ni davek donaša letino četrt milijona. Udruženje šteje sedaj 3.000 članov. Z udru nitvijo pokrajinskih društev se je delo zelo olajšalo, pa tudi zanimanje Članstva za stanovsko organizacijo se je zelo dvignilo. Opoldne je bilo zborovanje prekinjeno ter se bo nadaljevalo popoldne. Protikitajski nemiri na Koreji Domačini so napadli kitajsko četrt, mnogo ljudi ubili, hiše pa požgali London, 7. julija AA. Včeraj so izbruhnili v vseh večjfh mestih Koreje veliki protikitajski nemiri, v Pingjangu so demonstranti ubili 37 Kitajcev in 150 ranili. Nemiri so trajali do ranega jutra. Množica je razdejala 100 kitajskih hiš, restavracij in trgovin. Pohištvo in blago so znesli na ulico in ga zažgali. Policija je aretirala 150 oseb. Nad 4000 Kitajcev je zbežalo v kitajsko poslaništvo v Seuln. Tokio, 7. julija. AA. V Plngvangu je Iskalo 4000 Kitajcev zavetišče na redarstvu, v bolnicah in v dobrodelnih zavodih. Otroci, žene in možje so zbežali pred množico, ki je demonstrirala proti Kitajcem. Po poročilu, ki sa ima zunanje ministrstvo so izgredi po vse] pokrajini Hejanando. 80 Kitajcev )e bilo ubitih, 170 pa ranjenih v zadnjih dneh. Mttssolinijev odgovor Rim, 7- julija. AA. Borba med pa- Eežom in italijansko vlado v vprašanju atoliških organizacij se bo najbrž končala s sporazumom. Mussolini bo odgovoril na papeževo eneikliko zelo spravljivo. V odgovoru bo poudaril, da je vedno spoštoval cerkev in njene ustanove. Schmeimg pride v London London, 7. julija. AA. Tu s« bosta najbrže borila svetovni prvak v boksanju Schaneling in Carnera. Poročajo, da je Schmeling pripravljen boriti se s Ca m ero meseca septembra. I Turški posfantk na Bledu Beograd, 7. juHja. AA. Poslamik turške republike AH Hajdar - bej ja- odpotoval trn Bled, kjer prebije poletje. Sorzna poročila. INOZEMSKE BORZE Čarih. Beograd 9.115, Pariz 30.30, London 25.085, New York 515-50, Bruselj 71.95, Milan 26.96, Madrid 49.25, Amsterdam 207.50, Berlin 122.325, Dunaj 72.47, Sofija 3.735, Praga 15-365, Varšava 57.75, Budimpešta 90.125, Bukarešta 3.07. - Prijetno za Vas in zdravo za Vaše lase ... je redno umivanje glave z Elida Shampoonom... zlasti poleti. Lasje Vam postanejo lepi in negovani — Vi sami pa se a* tite čudovito poživljeni! Vsak teden po enkrat si umijte glavo! ELIDA SHAMPOO Stran > >S L O V E N S K T N A R O D«, dne 7- julija 1931 Mev. 1 *0 Krajevno društvo JS v Ljubljani Ustanovljeno je bilo snoči — Namen društva }e razbremeniti oblastni odbor JS Mala antanta zdravnikov Akcija za poglobitev «ve* med zdravniki Male antante In Poljske Ljubljana, 7. julija. KJtfub pravi primorski vročina je bil eno« fci v Zvezdi ustanovni obČnj abor krajev* nega odbora Jadranske Straže za Ljubljano vondar precej dobro obiskan. Zborovanje je otvori I delegat oblastnega odbora g. Lc» gat in pozdravil predsednika oblastnega odbora g. podbana dr. Pirkmajerja, zastop* nika vojske polkovnika KUarja in podpolkovnika Hiverta ter zastopnice dam go. dr. Zbašnikovo in ravnateljico Jerrco Zem» Ijanovo, zlasti pa vse odbornike oblastnega odbora in druge ter poudarjal, da se kra* jevno društvo ustanavlja predvsem zato, da se razbremeni oblastni odbor, da bo mogel onganizira/ti ustanovitev podružnic po vseh večjih krajin banovine, čeprav caka novo društvo mnogo predvsem pro^ pagandnega dela, vendar sprejema od oblastnega odbora lepo dedščino. saj bo krajevni odbor prevzel vseh 1000 ljubljan* skih članov. Upanje je, da bo krajev«' od* bor oblastnemu odboru v izdatno podporo na vseh poljih tako. da bo mogoče realizi* rati vse lepe in koristne ideje velikega programa v korist vse države. Ker 60 bile na dnevnem redu le volitve, je predsednik pripravi jalnoga odbora prekinil zborovanje za 5 minut Po pavzi je prof. Franjo Sič predlagal listo odbora, ki je bila sprejeta soglasno tako, da so v upravni odbor izvoljeni gg. abs. jur. Aiujevif Bruno, Josip Božič, in« apektor pri direkciji državnih železnic, me* ščanski učitelj Jedriinič Tomo, kapetan vojnega broda Jeločnik Bernard, polkovnik Adolf Kilnr. Anton Kos, uradnik Zadruž* ne gospodarske banke, banski sekretar Ivan Legat, Marjanovi? Hubert, tajnik na moškem učiteljišču, črkoslikar Filip Pristou, prof. Sič Franio han Sušnik, uradnik Za* družne gospodarske banke, dvorni dobavi* telj Anton Verbič in Žemlja Franjo, šef stanice gorenjski kolodvor. Prav tako so bili soglasno izvoljeni v nadzorni odbor Ljubljana, 7. julija. Marijin trg je te dni veleaktualen — seveda, zaradi Prešerna. Kar znamenit je postal, saj je zašel tako globoko v nase umetnostno življenje in s tem naravnost v našo preslavno kulturno povestnico. Odrekli smo mu pa romantičnost, poezijo in a tem seveda tudi Prešerna. Marijin trg je tako prozaičen, da mu tega ne more vzeti ne Prešeren, ne v pasji vročini razgreta glava, ni ga bilo, ga ni in ga ne bo poeta, ki bi mogel opeti ta trg in ki bi mu sploh prišlo na misel kaj takega. Kljub vsemu si pa drznemo trditi, da Je Marijin trg romantičen, poetičen še celo v svojih temeljih, da bi lahko z njegovo romantiko napolnili debele knjige in sicer brez posebne fantazije, čemu bi fantazirali! Gre za dejstva, četudi je treba računati z romantičnimi okoliščinami. če bi šlo tokrat za Prešernov problem, bi se bilo treba zavzeti za to, da ostane Prešeren na vsak način na svojem starem prostoru. Drža kot pribito: Marijin trg je romantičen. Kdor se pa hoče o tem prepričati, mora kreniti na pravo ekspedicijo, da prodre naravnost v jedro Marijinega trga, odkrije njegove najbolj skrite čare in se zamisli v romantiko viteških Časov ali dobe krinolin, počenih src in brezprimernega kavalirstva. Treba je stopiti v podzemeljski Marijin trg. To podzemlje je sicer svetišče zase, ki bi ga ne smele oskruniti naše nevredne noge, mi otroci te materijalistične dobe bi ne smeli vdirati v takšne posvečene kraje romantične dobe. Toda zapeli so krampi, odprli so vhod v podzemlje, ni bilo ne kače, ne levov, ne zmajev, samo težke kam-, ne je bilo treba odvaliti... Na desni strani frančiškanskega mostu ob Marijinem trgu je rečno obrežje obzidano z rezanim kamnom, iz kakršnega je tudi most. Ta obrežni zid te dni podirajo v smislu regmačnih del. Tod je struga razširjena približno 10 m, ta prostor bo pa po regulačnih delih izrabljen za podzemeljsko skladišče (najbrž za čolne) ter bo prekrit z železobetonsko ploščo, s čimer bo Marijin trg precej pridobil na površini. Pod tem skladiščem bo priključen k glavnemu kanalu zbiralni kanal iz Prešernove ulice, ki ga bodo tudi razširili. Ker bi ob nalivih glavni kanal ne mogel požirati vode iz dotočnega kanala, dotok bi bil premočen, ter bi se do točni kanali zamašili, morajo napraviti ob izlivu dotočnega kanala posebno prelivno kamro, ki bo premočen dotok regulirala. V to svrho podirajo omenjeni obrežni zid. Včeraj so ga podrli deloma že do tal, ki so približno 3.50 m globoko pod cestiščem Pri tem so odkrili povsem pri tleh, približno 6 m izven novega obrežnega zidu — star podzemeljski rov, obokan z opeko, 30 cm debeline, visok 1.30 in 95 cm širok. Stene so zidane s kamnom, tla so ravna, tlakovana s kamnitimi ploščami. Odprtina rova Je v profilu podobna bobrovemu gnezdu aH gladkemu strešniku, bobrovcu, ker je zgoraj zaokrožena, obok pa preide v navpični steni, med katerima je raven tlak. Ni« posebnega, porečete, star kanal, kakršnih Je v LJubljani nešteto. E, bratci, gospodje: načelnik Ivo Sancin, veletrgovec Josip Bahovec, obi. svet Cotar Anton, ka» tehert Vinko Lavni ki učitelj Anton Seme. Pri tretji točki dnevnega roda je bil pa z vzklikom izvoljen za predsednika general* ni tajnik TPD g. JoJko Pogtfni*. Predsednik Pogačnik se je zahvalil za I/rvolitev, češ, da se zaveda težkih nalog, ki mu jih nalaga ta častna služba, vendar rrru pa lista odbornikov garamrtira, da bo delo uspešno. V odboru sicer ni dam, ven* dar jih bo pa odbor povabil v prireditveni in propagandni odsek, ker bodo društveno delo gotovo rade podpirale. Pri slučajnostih se je oglasil pred6ed* nik oblastnega odbora podbain dr. Pirkma* jer in izrazil veselje, da je pripravljalni od* bor v tako kratkem času realiziral željo oblastnega odbora ter ustanovil krajevno društvo, zato se mu pa zahvaljuje z zaupa* njem, da bo novj odbor svoj visoki cilj v polni meri dosegel. Zlasti naj odbor dela na to, da bo vsak intelektualec »n sploh vrsak zaveden državljan postal agilen San društva, da se bo število društvenih član ovne samo podvojilo, temveč celo popetorilo. Delegati tako močnega krajevnega odbora bodo v centrali gotovo oddočilno vplivali in močno podprli napredek ideje, da se ves narod zave ogromnega in življensko važ# nega pomena morja. Članstvu je treba več nuditi kakor doslej, zato naj se smisel za morje tudi praktično goji z ustanavljanjem kolonij na morju, kamor naj bi društvo po« šiljalo svoje čilane in njih otroke tudi po znižanih cenah ter prirejalo večje izlete. Ker je bil dnevni red izčrpan, je pred« sednik g. Pogačnik z zahvalo udeležencem zaključil občni zbor ter takoj sklical prvo odborovo sejo, na kateri se je odbor kon* stituiral tako4e: podpredsednik dvorni do# bavi telj g. Anton Verbič, I. tajnik banski sekretar g. Ivan Legat, II. tajnik g. Hubert Marjanovič, gospodar črk oslika rsk i mojster g. Filip Pristou, blagajnik g. Ivan Sušnik. tokrat pa ne bo kanal, vse govori za to, da je odkrit starinski podzemeljski hodnik. čudno je že prvič to, da je bil nad vhodom hodnika v omenjenem obrežnem zidu nenavadno velik kamen, Čigar površina meri približno 2 m2. Ko so ga odvalili, so naleteli na hodniški obok. Značilno je, da je bil hodniški vhod samo navidezno zazidan z 20 cm debelo kamnito ploščo, s tako veliko, da je lahko skozi nastalo odprtino, ako je potisnil ploščo od znotraj ven, ki je bila samo vložena v zid, zlezel odrasel človek. To se pravi, da so 1. 1842, ko so gradili frančiškanski most in obrežno zidovje, vzidali omenjeno ploščo namenoma, z iz-vestnim namenom; vzidali so jo tako, da bi najblstrejše oči ne mogle izslediti ničesar sumljivega ter se plošča ni mogla potisniti noter, nego samo od znotraj ven. 2e to, in oblika rova, nam dokazuje, da rov ni bil namenjen kanalizaciji in tudi ni temu namenu nikdar služil. Hodniške stene so pokrite s pajčevino, kamenje zidovja je še vedno blatno, kakor so ga umazali pri delu, sicer bi pa bilo zglajeno z vodo ali enakomerno umazano s tekočinskimi usedlinami. Zlasti bi pa bilo pokri+o s Crai-kastmi usedlinami dno, pokrito sicer deloma z rjavo zemljo, ki jo je naplavila skozi obok pronicajoča deževnica. Naš poročevalec je zlezel v to podzemlje, četudi ni jamar in ne ljubitelj jamarjev. Prižgal je svečo ter krenil v neizvest-no temo. Prvič je zlezel v rov brez svetila, s tipanjem se pa ni zadovoljil. Drugič ga je spremljal Dukičev uslužbenec, ki Je že prej oblezel to podzemlje. Približno 5 m daleč od vhoda se na levi odcepi stranski rov v smeri proti Smalčevi nisi. Odprt je le nekaj metrov, naprej pa ga zapira gramoz, ki se je sesul vanj najbrž ob prekopavanju ceste, saj so ti hodniki komaj kakšne 4 m pod cesto. Približno sredi svoje dolžine glavni rov zavije malo na levo, nakar se pa zopet od njega odcepi na desni stranski hodnik, čigar profil je približno polovico manjši kot glavnega, visok Je pribliftno 70 cm in 60 cm širok, ni obokan, nego prekrit z masivnimi kamnitimi ploščami Pri vhodu vanj se je iz zidu sesulo precej kamenja, ki ga je izluščila deževnica. Zidovje je vedno vlažno, zato je pa tudi malta zelo krhka. Dukičev uslužbenec Je prelezel z nekim tovarišem tudi ta rov. Plazila sta se po trebuhih, nazaj grede zadenski, ker se na koncu nista mogla obrniti. Ta rov Je odprt približno 60 m dolžine, vodi pa pod Prešernom in Sv. Petra cesto, na koncu je zasut z gramozom. V njem sta pogumna 2-raziskovalca« našla okrasno kovinsko verižico, baje zlato, kot pravita, a Je pokrita s patino, zato bo gotovo iz manj vredne kovine. Bila je deloma zasuta v zemlji ter je je še del ostal zakopan, ker se Jtroa je utrgala ko sta Jo hotela izpuliti. Najbrž je v zemlji poleg verižice še kaj drugega, nI izključeno, da Je tam zakopano kakšno truplo. Glavni hodnik Je dolg 30 m ter sega menda do samostana. Pred koncem je pri vrhu položena skozi obok glavna vodovodna cev, ki je zelo zarjavela. Ko so kopali Jarek za njo, so gotovo mislili, da so naleteli na star kanal. Takrat se je zasulo v hodnik tudi precej zemlje, tako, da se za- ključek rova ni videl. >Raziskovalca< sta rov toliko očistila, da je bil sope t odprt do konca, is približno 2 m. Tu je hodnik saprt z zidom. Ta zid le ni star, zgrajen je t zadnjih 00 letih, sa| je malti premešan takozv. roman-cement, kar očituje njena barva in trdota. Zidan je od samostanske strani, kar se pozna po opečnih stikih In legi opeke. Seveda, vse to ni nlc posebnega. Po teh katakombah se izprehaja Prešeren s svojo Muzo... Vprašanje pa Je še, kdaj so bili ti hodniki zgrajeni, če is nočemo ugibati, čemu so bili namenjeni. Starost bi strokovnjak lahko določil, saj so se na nekaterih krajih na sidovju «e »trdih kapniški kristali, deževnica te dolgo razjeda apnenec in malto. Opeka je seveda ročna, najbrž z Vrhnike, kot kaže njena barva Ko so kopali temelje za palačo Kreditne banke, so tudi naleteli na podoben podzemeljski hodnik, 1. 1914, ko so betonirali Ljubljančino nabrežje ob Filharmoniji, pa so odkrili enak podzemeljski hodnik, ki drži pod Kongresnim trgom pravokotno od Ljubljanice. Izhod hodnika pri frančiškanskem mostu m daleč od vhoda v podzemlje Kongresnega trga, po nabrežju se je ta pot lahko prehodila. Stranski hodniki pod Marijinim trgom, ki so zdaj zasuti, so nekdaj gotovo vodili k skritim izhodom. No, vidite kako je LJubljana romantična, zanimiva, zgodovinska in vrag vedi kakšna Se poleg tega, da je tudi črna ne le bela ter zaradi tega znamenita; katakombe vendar niso tako od muh, četudi smo zvedeli zanje Šele v teh pasjih dneh. Josip Lončarič- Rokan st. V nedeljo je na svojem domu v Selcih pri Crikvenici umrl velepodjetnik g. Josip Loncarič^Rokan at., ki je bil dobro znan po vsej Sloveniji in ima mnogo prav dobrih prijateljev tudi v Ljubljani. Markantna osebnost našega narodnega gospodarskega življenja je bil sin stare podjetniške dru* zine Rokanov iz Selc, kjer je bil rojen pred 64 leti. Njegov oče, stari Rokan, je gradil v Sloveniji vse večje ceste in je v tej stro« ki slovel kot specijalni mojster. Ko se je oče zaradi del naselil v Planin pri Rake* ku, se je tam seznanil s svojo drugo ženo, ki se sedaj živi. Ta njegovemu sinu, seda* njemu jpokojniku Josipu ni bila pisana, tem* več zlata mati, ki ga je vzgojila slovensko, tako da je vsa Lončaričeva družina prav za prav postala slovenska. Ker je imel Josip veliko veselje do vojaštva, je postal akti« ven oficir in je v naši vojski dosegel čin rezervnega kapetana Pred svojo smrtjo je pa njegov oče izrazii željo, da bi Josip pre* vzel njegovo podjetje, kar je tudi tvoril in kvitirail ter vodil slovito firmo z izredno nadarjenostjo in strokovnim znanjem. Okrog leta 1908 se je preselil v Ljubljano v Strelisko ulico ter zgradil pri nas naj« važnejše nove ceste, vodovode, most v Cr* nomlju in most čez Caforanko ter tudi ve* lik del žeđeznice Novo mesto—Karlovec in tudi znano strateg i črno progo Knin—Pri* budič, ki je zvezala Dalmacijo z Bosno. Kot najboljši prijatelj znanega hrvat* skega politika in državnika dr. Ponočnjaka se je pokojni v svetovni vojni tudi aktivno udeleževal borbe za Jugoslavijo ter igral prav važno vlogo pri zvezah z mozemstvom. Tedaj se je preselil tudi iz Ljubljane v Skrad na Hrvatskem, kjer je imel veliko posestvo, mline, žage in lesno industrijo. Deloma je bival tam, a dalje časa je po prevratu stanoval tudi v Ljubljani. Vzor* nega gospodarja in zavednega Jugoslavena so po prevratu izvolili v Skradu za župa* na, kjer je siJno mnogo storili za svojo ob* čino. Med drugimi idejami je podjetni mož nameraval tudi izrabiti znani Mrzli snude* nec pri Selcih za električno centralo, ki bi bila razsvetljevala velik ded letovišč in va* si v Hrv. Primorju, a izvedba velikega pro* jekta se mu na žalost ni posrečila. Ko je tragično umrl njegov sin Josip, ki je bil kot nadporoenik glavni pomočnik generala Mai* stra pri osvoboditvi Maribora, ga je tako potrlo, da je prepustil svoja podjetja otrokom m živel privatno. Se bolj ga je pa pred 2 leti potrla amrt soproge, da ni mogel več strpeti v Skradu m se je preselil v Selce, kjer je največ občeval z dr. Po* točnjakom. Kot strokovnjaka v finančnih zadevah ga je država večkrat imenovala v razne sosvete v ministrstvih, kjer je s evo* jim razsodnim znanjem in z velikimi izkuš* njami mnogo pomagal pri napredku našega narodnega gospodarstva. Pokojnik je zapustil več otrok, ki zavzema« jo vsi ugledna mesta v narodnem gospo* darstvu. Njegova najstarejša hčerka Vera je vdova po polkovniku Radakoviou in vo# da g svojim bratom Jenkom lesno industrijo in eksport na Sušaku, gospa Maca je so« proga industrij ade« Genčeta Jalrila, a hčer* ka Zlata ima za moža industrijalca Stilino« vida v Prekopi pri Vranskem, sin Jože pa gospodari ne domu v Skradu. Pokojnik je bil v vseh zadevah pravi gentlemen, vedno konoikjanten proti vsa« k emu, svojim znancem pa idealno zvest pri« j eter j. Bil je kevalirski družabnik, požrtvovalen mecen zlasti pevskih društev ter na« vdusen lovec. K večnemu počitku ga polože danes popoldne. Bodi pokojuea— ohranjen časten spomin, ugledni družini pa iskreno so« želje. KOLEDAR Danes: Torek, 7. Julija 1931. katoličani: VHigoJ, pravoslavni: 24. ranija, Negoda. DANAŠNJE PRIREDITVE Kino Metfca: Tango ljubezni. DEŽURNE LEKARNE Danes: Bahovec Kongresni trg; Ustar, Sv. Petra cesta; Hočevar, Sp. Šiška. Nedavno je v češkem kardidoikem društvu v Pragi predaval znam rum unski zdravnik prof. Danielopulu iz Bukarešte. Predavanje je imelo vsastran-ski uspeh, ker je dalo Češkoslovaškim zdravniškim krogom pobudo za razpravo, ali bi ne bilo koristno, razširiti sodelovanje držav Male antanta tudi na zdravstveno jfolje, ko Je to sodelovanje rodflo toliko uspehov že na drugih poljih. V glasilu češkoslovaških zdravnikov »Praktični zdravnik« piše docent praške univerze dr. Mentl o propagandi za osnovanje zdravniške zibomice Vale antante. in pravi, da bi mogla ta zbornica postati kristalno jedro za zblržanje m sodelovanje zdravnikov v vsej jugovzhodni Evropi. Ideja mednarodnega sodelovanja je med sedanjo generacijo zek) živa in bi se lahko dala ureaniČHi na tako mednarodno razširjenem po-* dročju, kakor je zdravništvo. V drugem glasilu češkoslovaških zdravnikov obravnava dT. Vamčura vprašanje, ali bi ne bilo primerno osnovati Kst zdravnikov Male antante za interno medicino, ki bi bil pisan v francoščini m bi se izdajal v Partzu. Glede na vprašanje osnovanja Male antante zdravnikov omenja avtor, da vežejo češkoslovaške in jugoslovenske zdravnike že tradici-jonalne zveze, zlasti na področdu vse-slovanske zveze zdravnikov. To najdlje dokazujejo pogosti medsebojni po-seti zdravnikov iz obeh držav. Kar se tiče Rumunije, češkoslovaški zdravniki do nedavnega niso imeli direktnih 2vez z njo in SO bili v zvezi največ preko Francije. Na tej podlagi se morajo vfcpostavrti tudi direktne zveze, ker študira v Franciji veliko število rumun-slctti kakor tiidl češkoslovaških zdrav-nfcov. Zato misli avtor članka, da bodo tudi direktne zveze naglo naspredovak. Prvo akcitfo v tem pogledu je započel prof. Danielopulo. Mlada generacija češkoslovaških zdravnikov pripravlja ekskurzijo v Rumunijo, da bi poglobila zveze z rumunskimi zdravniki. V istem članku se govori tudi o tem, da bi sodelovanje zdravnikov Male antante moglo pokazati tudi lepe uspehe na področju kopališkega zdravljenja in jačenja posečanja kopališč v državah Male antante. Zdravniki iar Češkoslovaške posečajo vsako leto morska kopališča in klimatfBne kraje v Jugoslaviji, »rjravniki Iz Rumunije pa klimatične kraje v CeSfcotflovaSki. Bflo bi dobro, ako bi se vzajemno obveščali o rezultatih zdravljenja in glede na to digirali svoje pacijente. Glede zvez med češkoslovaškimi in poljskimi zdravniki je v tej diskusiji rečeno, da je pobudo zanje dala ekskurzija češkoslovaških zdravnikov na Poljsko 1. 1926 ter udeležba čc$k osi ova Skih zdravnikov na kongresu v Varšavi leta 1927. Te zveze se nadaljujejo tudi sedaj in sicer direktno in indirektno preko Francije. Sodelovanje s poljskimi zdravniki bi se moglo poglobiti v okviru sodelovanja zdravnikov Male antante. Zanimiva razstava nos in starin v Kamniku Kamnik, 6. julija. V nedeljo dopoldne je bila v dvorani Na* rodne čitalnice otvorjena razstava noš in drugih starin. Razstavo je priredil g. Josko Stole, dolgoletni obč. tajnik in duea kam« niške čitalnice ter g. vet inspektor Niko Saidnikar, ki je prispeval tudi mnogo svo* jih starin Razstava je bila pripravljena tiho ia skromno, kakor ima Štele navado. Tekom prvega dneva je posetilo dvorano precej občinstva, med drugimi tudi Slani Umetnostno in zgodovinskega društva iz Ljubljane z m on s. Stesko na čelu, ki ni* »o mogli prehvaJJti dragocenih starin, ki 90 razstavljene in ki »o last Čitalnice, gospoda JoŠka Steleta in lastnika našega naj* večjega priv. muzeja g. insp. Sadnikarja. Pri vhodu vidiš na mizi ogromen meč kamniškega stražnika, ki je dol^ čez 2 m, meč kamniškega rablja, s katerim ao leta 1730 na Glavnem trgu obgdaviri mlado meščanko, ki je ubila svojega moža. Meč je posebnost ia je bil napravljen leta 1594, na eni strani ima vrezanega Kristusa na križu in beaecfclo: \VAN ICH DAS SCTTVVERT AVF THUN HEBEN, na dru, Spa Mater božjo z besedilom GEBE OTT DEM SUENDER DAS EWIGE LEBEN. Poleg je tudi primitivni meč izza kmet« skih uporov. (1530.) Slede ra.zne mučilne priprave za stiskanje prstov, zapestij, sra« motilna čelada in razno težko okovje. Dalje vidimo pestre narodne noše, po večini last Čitalnice, razne pasove, kot so Jih nosile takrat ženske, od usnjenih, ki je zmačil obenem tudi imovitost one, ki ga Je imela, do Širših in s srebrom vezanih, ki so jih nosile boga-tejše. Prav lepe so avne iz leta 1836, ki so po Izvedbi prava umetnost. Ob zidu so raz* obešene razne moške in ženske obleke, ena lepša od druge, vse pa pristno domač« blago iz tistih časov. Med oblekami se blesti tu in tam skromen verz: Ob vsaki nedelj mam lajbelček bel, za velike godi pa rdečega ko kri. (Narodna i« »Prevoj pri Brdu.«) Oder je z«*vzot s Čitakiiško viteško gar« derobo, o kateri ae je svoj čas izjavil go» spod prof. O. Sest, da bi bilo gledališče lahko veselo, če bi jo imelo. Po stropu vise raznovrstne rute narodnih noš, lično raz* obešene, vsaka ima svojo zgodovino, o vsaki ve gospod JoSko povedati mnogo. Hranijo celo klobuk, ki ga je imela mlada nevesta pri poroki leta 1830. Zani* mrva Js rodi krona neke bratovščine \g lota 15^50. Svojo mizo imajo cerkveni plašči ia dobe, ko se je začela gotika. Tu so prave umet* nine, ki niso bile še razstavJjene. Lastnik je g. Sad nikar. V vltrinici na odru vidimo li&ie mošnji* Skc denarnice, listnice itd., vse ro&io de* lo, umetno vezeno, najstarejše datira iz le* ta 1830. Zaoimiv je tod i sapelj k narodni noši, ki ga je nosila neka vaška lepotica iz Vo* dic leta 1790. Sredi mize se nahaja vrč, ki predstavna »Veroniko«. Poileg vrča je tudi listina, ki ima vpisane vse najstarejše kamniške žu* pane. Gospod JošVo ch tej prfrfci ne poza-bi povedati pripovedko o zakleti Veroniki, od katere se baje ie sedaj, vidijo vtisi ro* ke, ko je razjarjena udarila ob pečine starega gradu, predno ©e je udrla t zemljo. Tako pravljica... Razstava, ki je res lepo pripravljena, bo odprta še do nedelje, 12. t. m. in si jo bo* do lahko ogledaJi tudi številni po«etniki otvoritve kopališča, ki bo v nedeljo, 12. ju* lija. Prirediteljema razstave pa vse prizna* nje! Iz policijske kronike Ljubijana, 7. Jurija. Na verjetno drzen rop je bil izvršen v soboto okrog 16.30 na glavnem kolodvoru. Takrat se je pripejal z vlakomn iz Kranja v Ljutbljano lOletni dijak Roman Zebre. Ko je 'zstapil na kolodvoru, se mu je približal sJoik mladenič in mu hipoma iztrgal iz rok ročno torbico ter stekel ob peronu proti kolodvorskemu skladišču, kjer jo brez sledu izginil. V ročni torbici je bila železniška legitimacija s številko 31334, 20 Din m več drugih malenkosti. Skoda maša 70 Din. Včeraj je v Šiški policija aretirala brezposelnega delavca Andreja L Z nek-m prijateljem je v gostilni v §t. Uju ukradel krogle za balinanje in jih v Šiški prodajal. Moža so zaprli. — Zaradi prepovedanega povratka je bil aretiran hlapec Anton Ca-dež. — Včeraj se je pripeljaJ v Ljubljano loletni Ivan K. i« Zavrča pri Ptuju. Pripeljal se je kar na slepo 9rečo v Ljublja* no, tu se je seznanil z nekim malopridnežem; fanta sta hotela vJomiti v neko barako pod Rožnikom, pa sta bila pri vlomu zasičena. Gostilndčarka Marica Paznik je prijavila, da ji je med 3. in 6. t. m. nekdo iz gostilniške sobe na Novem trgu odnesel nekaj perila v skupni vrednosti 130 Din. — Josifpmi Pozničevi, stanujoči na Cesti VII. v Rožni dolini, je nekdo odnesel za 100 Din perila. Pilsttdski in lev O poljskem maršalu Pilsudskem kroži po Varšavi mnogo anekdot, nanašajočih se v prvi vrsti na značaj ali pa na vlogo, ki jo igra maršal v zgodovini Poljske. Ena najnovejših anekdot pripoveduje, kako je Pilsudski posetil zoološki vrt. Spremljal ga je prijatelj-častnik jn ustavila sta se pred kletko, v kateri je bil zaprt lev. Maršal j a z zanimanjem ogledoval kralja pustinj, spomnil se je menda angleškega poslan-1 ca, ki je imel toliko poguma, da je zle-[ z>el v kletko k divjim zverem, kajti obr-nik se je k svojemu spremljevalcu in ga vprašal, če bi si upal k levu v kletko. Častnik je pritrdil in zlezel v kletko. Stopil je k levu in samo nekaj trenutkov je zadostovalo, pa se je vrnil iz kletke osivel. Maršalov spremljevalec se je namreč tako bal leva, da je v hipu osivel. Potem je pa zlezel v kletko Pilsudski in se nekaj časa mirno izprehajal po nji. Lev je radovedno ogledoval pogumnega gosta in tedaj se je zgodilo nekaj nepričakovanega. Maršal se je smehljal, lev je pa osivel. Anekdota se-vada ne pove, ali je lev osivel iz Strahu pred maršalom ali od prevelikega spoštovanja in občudovanja poljskega državnika. Ločitve v Ameriki Amerika ima glede ločitev zakonov (100 ločitev na 100.000 prebivalcev) prven-atvo med vaemi deželami na svetu. Rusija zaradi svoje liberalnosti v tem pogledu nI daleč od ameriške številke. A tudi drug« evropske dežele postajajo zelo emancipirane in so že zelo daleč od številke, ki so jih izkazovale recimo pred petimi leti. Nemčija ima po statistiki do konca leta 1929. 70 ločitev na 100.000 prebivalcev, Avatrija celo 90; Švica jih ima približno toliko kakor Nemčija, Francija pa 50, Angleška 40, Češkoslovaška in Madžarska po 30, Norveška 28. Statistike za lansko in letošnje leto bodo kazale še znatnejši i »napredek«. Za ilustracijo naj navedemo, da je imela Nemčija pred vojno na leto i povprečno 600 ločitev zakona, L 1930 pa 1 že 3545. Skrivnostni rovi pod Marijinim trgom Pod Marijinim trgom so našli stare rove, ki pričajo o davni preteklosti Ste*. 150 SLOVENSKI HARODc, dne 7. Julija 1951 Stran 3 Dnevne vesti — Kongres slovanskega akademskega dijaštva. I>anes se je pričel v Bratislavi kongres slovanskega akademskega dija-Stva, ki bo trajal do sobote. Slavnostni govor na otvoritvi je Imel vseučlliSki profesor dr. J. Skultetv. Govoril je tudi g. dr. Kramaf. Med kongresom se bodo vršila predavanja in posvetovanja slovanskega akademskega dfjaštva v predavalnici juri-dične fakultete univerze Komenskega. Slovensko akademsko diJaStvo zastopata na kongresu diplomirana učiteljica gdč. Bogomila Lavrič in cand. techn. Etbin Boje. — Razpisana zdravniška služba. Osrednja protituberkulozrta liga v Ljubljani razpisuje za vodstvo protituberkuloznega dispanzerja v Ljubljani mesto strokovnega zdravnika. Prošnje je treba vložiti do 10. avgusta. — Kolonija ljubljanskega kraj. odbora Rdečega križa v Polhovem gradca. V so- boto 4. t. m. ob 10. uri Je pripeljal lepo okrašen avtobus kolonijo v Polhov gradeč. Kolonija se je ustavila pred hišo predsednice Rdečega križa ge Grašičeve. Dobrodošlico so izrekli: ga Marija Grasičeva v imenu Rdečega križa, gdč. Ana Kleinstei-nova v imenu šole in gg.: Valentin Korit-nik, župan ter Franc Tomšič v imenu občine. Vsem se je zahvalU vodja kolonije g. Ivan Malnarič. Nato je povabila gospa Grašičeva kolonijo na zakusko. Po zakuski je krenila kolonija peš v svoje novo bivališče v šolo. Šolsko poslopje je bilo okrašeno z zelenjem in državno trobojnico. V obednici je vodja kolonije še enkrat izrekel vseh zahvalo za lep sprejem ter polagal kolonistom na srce, da naj akažejo svojo hvaležnost za velike dobrote z lepim in dostojnim vedenjem. Grajščakinja ga Ana Delago je odstopila koloniji brezplačno lep travnik, kjer ima kolonija sijajno kopališče. Iskrena ji hvala! Prijaznost prebivalstva in krasna okolica sta povzročili v koloniji najboljše razpoloženje. — Polhov gradeč. Ob koncu preteklega tedna so pripeljali na poštni urad novo telefonsko celico. Telefonska napeljava od Dobrove do nas je bila gotova že minuli mesec in smo pričakovali, da dobimo telefonsko javno govorilnico že s 1. dnem t. m. Zdaj vsekako lahko upamo, da se bomo Že prihodnje dni pogovarjali po telefonu z Ljubljano in drugimi kraji. — Poštna vožnja Polhov gradeč — LJubljana je bila trikrat licitirana, a tudi tretjič brez uspeha. Avtobusni podjetnik zahteva za dnevno enkratni prevoz pošte 25.000 Din na leto, na kar pa Beograd noče pristati. Naše ceste so slabe in vožnja zlasti pozimi v snegu mučna. Kolikokrat se zgodi, da ne more Šofer naprej in se more z avtobusom šele po daljšem trudu nadaljevati pot. V takih dneh bi avtobus lepo ostal v Ljubljani, ako bi ne imel pošte. Da pri takih razmerah tudi vozilo veliko trpi, ni treba praviti. In zato bi bilo čisto prav, da bi poštna uprava pristala na podjetnikovo zahtevo, saj ima avtobusna vožnja za naš, od železnice oddaljeni kraj. znaten pomen tudi glede tujskega prometa, ki donaša posredno državi sami večje dohodke. In nam domačinom je postalo moderno vozilo življenska potreba! — Banovinska taksa za šoferske legitiman cije. Glede na evoječaeno objavo v Služb en.*n Listu banske uprave v Ljub* ljani so vc?j avtomobilisti v dravski bano* vini dolžni plačati za tekoče leto 1931 ba# novinsko takso za šoferske legitimacije in sicer za avtomobile v znesku 100 Din, za motocikle v znesku 50 Din. Omenjeni zne* sok je položiti pri blagajni banske uprave v Ljubljani, Bleiweisova cesta, v pritličju, odnosno pri pristojnih areskih načelstvih. Avtomobilski khib, sekcija Ljubljana vse lastnike avtomobilov in motociklov vliud« no opozarja, da omenjeni nemudoma pol o* žjjo pri pristojnih oblastih, posebno še a lede na to, ker obmejni organi pri pre* stopu meje strogo pazijo pri pregledu v legitimacijo, ako je ista opremljena s po* trdLIom pristojne oblasti in če je banovin* ska taksa na šoferske legitimacije vpla* čana. — Novi komisar SUZORa. Novi ko* mlsar SLZORa Marko Bauer, generalni tajnik Zveze induetrijcev v Zagrebu in bivši predsednik SUZORa je prevzel včeraj svoje posle od dosedanjega komisarja Odi* ca. Gospodarski in delavski krogi so spre* jeli to izpremembo z velikim zadovoltf* stvora, kajti novi komisar dobro pozna raz* mere v tej važni socijalni ustanovi in upati je, da jo bo uspešno vodil. Gospodarski krogi pričakujejo, da bodo zdaj rešena mnoga pereča vprašanja, nanašajoča se na de* lavsko zavarovanje. — Sprejem gojencev v železnicarsko še* lo v Nišu. V žeJeanJčarako šoflo v Nišu bo sprejetih letos 50 gojencev. Sol a se prične 1. septembra, — Vina ne morejo predati. Tudi našim vinogradnikom prede slaba. Celo tam, kjer pridelujejo najboljše vino, ne morejo spra« vrti žlahtne kapljice v promet. Samo v ii» beniški občini imajo 33.821 hI neprodanega vina. Izvoz je neznaten, cene vina so moč* no padle. Izgledi na letošnjo trgatev so dobri, bati se je samo suše, ki je bila do zadnjega v primorskih krajih zek> oi>čutna. Sele v nedeljo dopoldne so imeli v nek ste* rih krajih Primorja toliko dežja, da je sem* tja za prvo silo namočena, — Prodaja sodov. Direkcija državnega rudnika Breza sprejema do 16. t. m. ponudbe glede prodaje 60 komadov lesenih in 20 komadov pločevinastih sodov. Oglas je na vpogled v pisarni Zbornice za TOI v Ljubljani. — Oddaja raku pa pravice veleprodaja tobaka za rajon Litija se bo vršila potom ofertne licitacije 18. t. m. pri upravi državnih monopolov v Beogradu, Oglas je na vpogled v pisarni Zbornice za TOI v LJubljani, pogoji pa pri isti upravi. — Prevažanje pošte v Maribora. Dravska direkcija pošte in telegrafa v LJubljani razpisuje na podlagi člena 94 zakona o državnem računovodstvu ponovno ofertalno licitacije ia oskrbovanje srevaiaeia poet* v Mariboru. Licitacija s«, bo vrSUa .30. t. m. ob 11. uri v sobi St 42 direkcije poŠte in telegrafa v Ljubljani, Sv. Jakoba trg 2. Pogoji so na vpogled pri direkciji, pri mariborskih poštah, pri načelstvu mosta Maribor in pri županstvih občin Krčevina, Kosaki, Pobreije ia Studenci. Kavciia 7600 Din se mora položiti najkasneje do 10. ure na dan licitacije pri direkciji, soba Stev. 41. — Maturantje Vffl. razreda bivše prve dri. gimnazije v Ljubljani obhajajo v ponedeljek 3. avgusta t l 9-letnfoo svoje mature. Vsi oni gg. sošolci, ki se nameravajo udeležiti 30-letnice, naj javijo svojo udeležbo do 25. julija na naslov: prof- dr. Val. Roiič, Oorupova uL 18, Ljubljana. Vse drugo je stvar pismenega dogovora. — Vreme. Vremenska napoved nam obeta spremenljivo oblačno in nestanovitno vreme. Tndi včeraj je bilo po vseh krajih naše drŽave nestanovitno vreme. Najvišja temperatura je znašala v Sarajevu 33.4, v Skoplju 32.8. v Zagrebu 31. v Ljubljani 29.6, v Beogradu 28.2, v Mariboru 26.6. Davi je kazal barometer v Ljubljani 756j8 mm. temperatura je znašala 18-5. — Mož ustrelil lahkoživo ženo. 23. februarja je v Dobanovcih pri Zemunu ustrelil občinski redar Radovan Vujič svojo ženo, cd katere je bil ločen. Poročila sta se prej 7 leti. Sprva sta živela v najlepši slogi, P'zneje pa sta se začela prepirati, ker je Milka račela lahkoživo življenje. Končno je mož cvidel, da se žena noče spametovat in zato se je ločil od nje. Ker pa mu je žena delala sramoto, je prišel 23. febcu-arja v Dobanovce in zahteval od žene, da se dostojno vede. Obljubil ji je 200 Din mesečne podpore, če gre služit. 2ena pa ni hotela ničesar vedeti o tem, temveč je moža surovo zavrnila. Užaljen je potegnil it žepa samokres in štirikrat ustrelil na njo. Milk? je bila zadeta v glavo ln srce in se je mrtva zgrudila. Mož se je te dni zagovarjal pred sodiščem v Sremski Mitrovici, obsojen je bil samo na leto dni leče in enoletno Izgubo častnih pravic. — Rodbinska tragedija. Posestnik Nikola Radnjčič je bil že 30 let poročen, a se zadnje Čase z Ženo ni razumel. Mož je bil namreč hud pijanček In je v pijanosti rad razsajal doma. V nedeljo popoldne sta žena in njegova snaha žagali na domačem dvorišču drva, tedaj je pa Nikola v pijanosti pograbil sekiro in navalil na ženo. Snaha mu je iztrgala sekiro iz rok, nakar je začel Nikola pretepati ženo. Zena mu ie ušla. ves divji je pa Nikola odhitel v hišo in se kmalu vrnil z nožem v roki. V silobra-nu je žena zagrabila sekiro in oplazila moža tako močno po glavi, da se je zgrudil in kmalu poškodbi podlegel. Zeno so morali prepeljati v bolnico. — Tri nesreče. Težja nesreča se je pripetila včeraj popoldne v Zapužah, občina Zgornja Šiška. Tam je 78-letni vpokojeni železničar Anton Trojanšek obiral lipo. le-naa>ma se je pa odlomila veja in mož je padel z drevesa. S precej težkimi notranjimi poškodbami so starčka prepeljali v bolnico. — Čevljarski pomočnik Vinko Meglic iz Kovorja pri Tržiču je «. nedeljo padel s kolesa in se močno potolkel na glavi. Tudi njega so morali prepeljati v bolnico. — Tretla žrtev nesreče je postal 61 -letni posestnik Anton Kanko s Trate pri Vačah. Sekal je s sinom drevje, med delom ga je pa sin po nesreči s sekiro oplazil po levi roki. • Obledele obleke barva v različnih barvah in pHslra tovarna Jos. Reich. Iz Ljubljane * Osebna vest. Avstrijski generalni konzul v Ljubljani g. dr. Pleinert nastopi danes tritedenski doDUst in odpotuje iz Ljubljane. —Ij Prerano v grob. Ugledno rodbino ljubljanskega trgovca g. Ivana Železnikar-ja je zadel težak udarec. V petek je na kliniki v Gradcu podlegla težki operaciji njegova'hčerka Bogomila, stara komaj 25 let Pokojna je bila simpatična in ljubeznivi mladenka, čislana pri vseh, ki so jo poznali. Bila Je zvesta in marljiva članica Ljubljanskega Sokola, ki jo bo težko pogrešal. Pokopali so jo v soboto v Gradcu. Maša zadušnica za pokojnico bo v petek, 10. t m. ob 7. zjutraj v cerkvi Marijinega ozna-nenja. Bodi pokojnici ohranjen blag spomin, težko prizadeti rodbini pa naše glob -ko sožalje! —IJ Cestna dela. Včeraj so končali kanalizacijska dela v novi, O razno vi ulici. Zdaj bodo lahko končali še ostala častna dela, nasuli in utrdili cestišče, kar je potrebno tam bolj, ker bo ulica kmalu obljudena. Prva hiia ob nji bo kmalu dograjena in gotovo bodo tod v d ogle dnem čaau postavili ie več hiš. — Na Vrtači polagajo plinovodno eev, ki so jo že prikjlučfli h glavni dovodni cevi na Bleivveiaovi cesti. Vse druge napeljave, kabli in vodovod, so ž« v zemlji, treba je pa še zravnati in utrditi cestišče in urediti hodnike, nakar bo ta preurejena ulica, ob kateri je več novih vil, povsem uporabna - aa ~pmmaC — V Gradišču utrjujejo a parnim valjarjem desno stran ceste, ki se ni tlakovana. Opravljajo še tudi kanalizacijska dela in polagajo v enem delu hodniake robnike. —IJ Na Tržaški cesti obnavljajo dvonadstropno hišo št. 11, katere pročelje je precej poškodovano. Za takšna stavbna dela je zdaj naravnost idealen čas, vendar pa obnavljajo v mestu malo hiš, čeprav bi bile obnove potrebne. —1 j TK Skala vabi članstvo na skupni izlet na Ojstrico. Odhod ia Ljubljane v primeru zadostnih prljav a avtobusom dne 11. t. m. ob 19. url Izpred kavarne »vespa. ▼ primeru nezadostnih prijav v soboto z vla-koni ob 19.40 de JComnOtn. Pr4Js^a sprejeme in podrobna tefom&ecije daje tovariš tajnik. — Odbor. " lj— >T a državnem konzervatoriju v tj^a^d ja iiajjpaiftl koncem šolskega leta 1M0/I1 absolutorijski izpit visoke šole iz klavirja g. „4 i v i c Pavel. Diplomski izpit pe^oftkega učiteljskega oddelka pred posebno komisijo pod predsedstvom ravnatelja g. Mateja Hubada pa so napravili gg. Juvaasc Ferdinand, Krmpotič Ivan. Lubec Rosa, Menardi Pia, s. Rakovec Cirila, sušnik Marija in s. žulj LJubomira. —Ij Chil Metodova nove razglednice se dobe v trgovinah, trafikah in družb, pisarni, Beethovnova ulica št 2. Kupujte in raz-pecavajte C. M. razglednice! 343-n —!i Dva para čevljev sta bila najdena na stopnicah šole na Cojzovi cesti. Lastnik naj se oglasi na Cmonski cesti 10 (Brufach). Odtenek >Ste se hudo potolkli, ko ste padli iz tretjega nadstropja?« »Ko sem padel, ne, pač pa ko sem priletel na tla!< Čitajte ilustrovano revijo »ŽIVLJENJE IN SVET« ^1 SCHICHTOV RADIOM Majdica se Hipa. Majdica se pripravlja z mamico za izprehod. Obleče čisto opravo in v resnici dražestno izgleda. Med potjo vsi znanci občudujejo njeno novo oblekeo. »Saj ni nova, samo • s Schichiovim Radionom je oprano* odgovarja ona vsa ponosna < in vsi se z odobravanjem smejejo moli Majdici. SCHICHTOV pert sam ! RADI ON PERI SAM IN VARUJE PERILO ZAJAMČENO BREZ KLORA K računskemu zaključku OUZD Bolniško zavarovalni prispevki so znašali lani 47 milijonov 976.837*49 Din «*• Na hranarlni ]e izpačal OUZD nad 13 milijonov Ljubljana, 7. julija. OIZD v Lj ubijam je zakljulčil poslov« no leto 1990 z Din 640.183.66 poslovnega prebitka v panogi zavarovanja za slučaj bolezni. Proroet v lotu 1930 je dosegel sko* ro 586 mil. Dim. Tz računa izgube in dobič* ka je razvidno, da znafta predpis na boki. za/v. prtsrpevkib za leto 1930 (v milijonih) Din 47,076. (v L 1929 Din 45.484), porast za Dm 2,492 ali za 5.48%. V proračunu za leto 1930 je bil p red vi« d en predpis z Din 50.300. Zaradi stagnacije v gospodarstvu, zlasti pa v lesni industriji pa je pretipaš z« Dm 2.334 niaji. [Predpis znaša 98.87% celokupnih projerrtkov. Po* vračila (regresi) znašajo Din 0-391 aH 0.81% (v L 1929 0.240—032%), kar anači, da so se nekoliko zvišali. Obrtne globe so dosegle Din 0.155 ali Poskusen samomor« in glasila se je: >Včeraj zgodaj zjutraj se je hotel g/M: v svoji vili ustreliti. Sosedje so slišali strel in prihiteli so v vilo. Našli so moža ležečega na tleh s težko rano v prsih. Preiskava je dognala, da se je hotel M. ustreliti zato, ker mu je zdravnik pred dnevi prepovedal uživati gorčico (povedano je bilo takoj, kje se gorčica dobi in koliko stane). M. se pa ni mogel odreči gorčici in zato je sklenil umreti. Zadeva je tem tragične jš a, ker so zdravniki v bolnici, kamor so samomorilnega kandidata pripeljali, soglasno izjavili, da se je zdravnik, ki je možu prepovedal uživati gorčico, temeljito zmotil, kajti gorčica lahko človeku samo koristi. Dober tigovec mora poznati vsaj glavna načela učinkovite reklame. Pri nas smo glede reklame še daleč, za drugimi narodi, posebno za Američani, ki so na tem polju pravi mojstri. Posnemati Američane v reklami je seveda težko, v naših razmerah skoraj nemogoče, ker so potrebne prevelike denarne žrtve. Vendar bi se pa lahko od Američanov baš glede reklame marsičesa naučili zlasti naši trgovci, da bi z večjim uspehom vodili svoja podjetja V Filadelfiji je organiziralo uredništvo nekega lista zanimivo tekmo v reklami. Zmagala naj bi ona reklama, ki bi bila najduhovitejša in obenem najučinkoviteje stilizirana Tekma je dosegla nepričakovano velik uspeh. Največjo nagrado sta dobila avtorja dveh reklam, ki bosta gotovo zanimali tudi naše trgovce, saj pričata, kako so Američani v reklami iznajdljivi in kako znajo ceniti ta najvažnejši pripomoček v trgovini. Prva reklama je imela senzacionalen napis: >Drzen vlom v hotel Carl-ton« Reklama se je glasila takole: Mrs. Smith, dama iz najodličnejše angleške družbe, mudeča se te dni v našem mestu, je postala včeraj žrtev drznega vloma. V sobi v hotelu Carlton, kjer stanuje, jo je pozno ponoči pre- 70 letnica igralnice v Monte Carin Igralnica v Monte Carlu proslavi te dni 701etnico svojega obstoja Vodstvo Kazine je sklenilo, da bo dogodek spri« čo splošne gospodarske krize skromno proslavila. Posledice gospodarske krize močno občutijo tudi v Monte Carlu. Dohodki so vedno manjši, investicije v ogromno podjetje pa vedno večje. Za* nimiva je zgodovina igralnice. L. 1850 je grozil kneževini Monaco finančni polom. Tedaj je princ Karel III. monaški sklenil, da ustanovi v Monte Carlu igralnico po vzorcu, ka* kor jih je videl v raznih nemških leto* viščih, in na ta način pomaga svoji de* želici. Dva pariška novinarja, Aubert in Langlois, sta 1. 1856 s temeljnim ka* pitalom v 2.5 milijona frankov odprla igralnico v Monte Carlu, ki se je ime* novala »Palais de la Condamine« in ki je po kratki dobi svojega obstoja že li* kvidirala. Drugi najemnik Frosard in tretji Duval tudi nista imela sreče. Princ Karel je nato izročil koncesijo novi družbi, ki je na krasnem obrežnem terenu, na mogočni, v morje štrleči skali zgradila krasno kazino, ki je bila 1. 1861 blagoslovljena Tudi ta družba je prišla v konkurz, njen naslednik Francois Blanc pa je z veliko podjetnostjo spravil podjetje do svetovnega slovesa. Mož je napravil čudno karijero. Bil je natakar v neki pariški beznici, ker se je pa pečal z umazanimi posli, je moral v zapor. Za* radi raznih sleparij je bil obsojen na več mesecev. Po prestam kazni je od* potoval v Nemčijo, kjer je v kopališču Homburg ustanovil igralnico. Kupčija je krasno uspevala, Blanc je zaslužil milijone. Morda se ne bi mož nikdar preselil v Monte Carlo, da ni Bismark odločno nastopil proti hazardi ran ju ter pustil zapreti vse igralnice v Nemčiji S 15 milijoni franki čistega premoženja v ženu je Blanc odpotoval v Monte Carlo, kjer je prevzel kazino. Mož je izrabil ugodno konjunkturo, ld je na* stala zaradi prepovedi hazardiranja v Nemčiji, imel je takorekoč monopol v rokah. Znal je v Monte Carlo priva* biti tujce in kmalu je postalo svetovno letovišče. Blanc je dedičem zapustil ogromno premoženje. Ko je začel 1. 1923. padati francoski frank, so prišli dediči v plačilne težko* če in Kazina je prišla v tuje roke. Ku* pil jo je znani veleindustrijalec ki več* kratni milijonar sir Basil Zaharov za 20 milijonov mark. Njegova družba je prevzela podjetje m ga upravlja še danes. Zanesljivo merilo. — Po čem spoznaš v Alpah, kako visoko si nad morjem? — Po računu v hotelu. Trda bntica. — Pravite, da je vas k resni 1 z železnim loncem po glavi, pa se vam nič ne pozna — 2e res, toda vitedi bi morali, kako se pozna loncu, gospod komisar. Tragedija dunajskega igralca V soboto popoldne so našla v Sei-dengasse št. 4 na Dunaju v kopainici zastrupljenega bivšega gledališkega igralca Hansa Rhodena. Zastrupil se je s plinom. Rhoden, čegar meščansko ime ja bik) Freund, je bil star šele 48 let. Mož se je uveljavil zlasti pod režijo Jo-sefa Jama v Josefstadttheatru. Igral je običajno lahkoživca, imel je eleganten nastop ter dovršeno igro in je bil splošno priljubljen. Pozneje je sodeloval pri malem teatru, ki je bil nekaka podružnica Volksteatra. Pred sedmimi leti je Rhodena doletela težka nesreča. Padel je z motorja, ohromela mu je vsa desna stran, nezgoda pa je imela tudi zle posledice za dar govora. Rhoden je začel jecljati. Zdravniki so ga sicer ozdravili jecljanja, toda desna roka je ostala hroma, umetniku ni bilo več mogoče nastopati na odru. Sodeloval je nekaj časa pri radiu in se skušal uveljaviti tudi v filmu. Poročen je bil z znano pevko Janischevo, ki mu je med vso boleznijo požrtvovalno stregla. Nedavno sta se sicer ločila, toda še vedno je skrbela zanj. Zadnje čase so Rhodenu odpovedali živci in v obupu je izvršil samomor. Največji banket Francija spada še zdaj med one redke srečne dežele, ki si lahko privoščijo svečanosti in pojedine v največjem obsegu. V Gourdonu so imeli te dni politični banket, na katerem . je govoril Briand in ki se ga je udeležilo nad 5000 gostov. Pojedli so 200 funtov sardin, pol tone postrvi, poldrugo tono telečje pečenke, poldrugo tono graška, 900 kokoši in 150 glav salate, popili pa nad 6000 litrov vina. Ta pojedina pa ni še nič v primeri z največjim banketom vseh časov, ki je bil prirejen ob otvoritvi svetovne razstave v Parizu leta 1900. Tega banketa se je udeležilo 22.695 gostov. Postrežba je bila organizirana tako sijajno, da je trajala pojedina samo eno uro 25 minut. Da bi prišli vsi gostje čim prej do jedi in pijače, so mobilizirali 3000 natakarjev in natakaric, med njimi 2150 poklicnih. Poleg jestvin so gostom dobro postregli tudi z vinom, saj ga je bilo 44.000 steklenic. Miza je merila nad 1 km. Poleg glavne mize so rabili še 1100 mizic za serviranje. Prtov in ser-vijet je bilo toliko, da bi merili nad 40 km, če bi jih sešili. Pri pojedini so rabili 59.000 krožnikov, 30.000 desertnih krožničkov, 100000 kozarcev, 60.000 nožev, 55.000 vilic itd. Gostije se je udeležilo 3500 umetnikov in godbenikov, ki so skrbeli za zabavo in razvedrilo. Jestvin in pijač je ostalo še toliko, da so imeli tudi natakarji bogato pojedino. Trinajsti za mizo. — Upam, da nisi praznoveren, dragi prijatelj. Pri večerji boš namreč 13. za mizo. — Nič ne de, bom pa jedel za dva, da nas bo v resnici 14. Elitni Kino Matica Danes ob 4*9 1 -8. in 9.H čarobna filmska opereta! Ljubljenec, popularni Willy Forst v filmu lepih očarljivih popevk, smeha, zabave, razkošja, baleta, in veselja: Tango ljubezni Ribiške potrebščine vedno v zalogi F. K. KAISER, poštar, Ljubljana, Kongresni trg. VDOVA Z OTROKOM iaee majhno stanovanje za takoj ali aa avgust. Naslov v upravi >Slov. Naroda«. Hišo z gostilno, trgovskim lokalom ia gospodarskim poslopjem, na željo tudi z zemljiščem oddam v na-em ali prodam. Hiša je eno-nadstropna. — Vače pri Litiji štev. 29. 2021 Stanovanja 1—2 sob. kuhinje in prinklin v mestu išče miren zakonski par brez otrok. Ponudbe na upravo »Slov. Naroda« pod »Točen plačnik«. 2022 Gospod s stalno službo želi resnega znanje s samostojno damo staro 18 do 25 let. Le resne ponudbe na upravo »Slov. Narode« pod •Diskreten.« 3005 in soboslikarska dela hvvršuje točno, aoUdno in po nkureoćnih cenah pod garancijo J. HLEB« družba s o. s. pleskarstvo in aoboslikarstv« Ljubljana Sv. Petra e. SS. NAPRODAJ je nad 35 let obstoječa in dobro i doda gostilna s gospodarskim poslopjem in 1500 m* sadnega vrta na prometni točki v Domžalah. P o Izve se v gostilni Rak, Domžale. 201S DVA KROJ. POMOČNIKA dobro izurjena, s hrano in stanovanjem v hiši, v trajno delo sprejme Ivan Cerne, sploSno krojaStvo, Slov. Javornik. 2003 R Delniška dražba pivovarne PIVOVARNA in SLADARNA- — Podruina PIVOVARNA t Mariboru. — Tovarna za ŠPIRIT in KVAS. — LJUBLJANA, postni predal 46. — Priporoča svoje izborne izdelke, in sicer SVETLO m 6BNO PIVO ▼ sodih in steklenicah.— Pekovski KVAS. — Cisti rafin. in denatur. ŠPIRIT Ljubljana Brzojavi: LJUBLJANA 3310 ln 2311 Pivovarna »UNION«, Ljubljana MARIBOR 9033 Pivovarna »UNION«, Maribor Za upwo In *»r»H dal Kata: Oton Carlete*. TBTT "" ■ — iT~e Vat v Ljubljani-