102. številka.
V Trstu, v sredo 21. decembra 1887.
Tečaj XII.
Opazke.
Vsi dopisi ne pošiljajo ureilniStvn v »lici Torrente. 1 'J. Vsak list mort» biti frank i ran. Kokopiai se no vrjii'ajo.
Inncrati (razne vrste naznanila in poslanico) st' zuriieunijo po pogodbi; pri kratkih ogln-ih z drobnimi črkami se plaćuju za rsako besodo « nov.
Naročili no, reklamacijo in inserate prejema opravništvo, ulica Torrente 12.
EDINOST
• Edinosti
izhaja dvakrat na teden, vsako sredo ia ■oboto ob 1 uri popnludn*.
Cena z a vse leto s prilopo 1 for , zrn pol 3 for ftO nov., za četrt leta 1 for. S5 nov. — Edinost brez priloge stane za celo leto 6 for., za pol leta 3 for., za i'etrt leta I for. SO nov. — Posamezne številke se dobivajo pri oprav-liistvu, v prodaja'nicah tobaka v 'Jr3tu po nov., v Gorici in v Ajdovščini po B nov.
Glasilo slovenskega političnega društva za Primorsko.
»V rlinoiti J« raoS«
Vabilo na naročbo.
< • Malo dni še in zavali se kamen na grob leta 1887. Dvanajst let u/,e se bojujemo za svete pravice našega naroda na obalih jadranskega morja, v mestu, ki je Slovencem, avstrijskim Slovanom sploh in tudi nasej državi zarad svetovne trgovine krvna žila. K malu prestopimo v osodopolno trinajsto leto teskega svojega delovanja, pri katerem nas vodi čiato domoljublje, in zato upamo na božjo pomoč in zdatno podporo domoljubnih svojih rojakov. Kolikor bolj bodo ti gmotno in duševno podpirali naše podjelje, toliko krepkeje se bo mogla „Edinost* potezati za Slovanstvo na velepomembe-nej Adriji.
Naš cilj je jasen, vstrajno in Testno korakamo proti njemu in zato smo tudi vredni podpore svojih bratov. Naj nam tedaj ostanejo zvesti stari naročniki i naj se oglasi še mnogo novih. Onih naročnikov pa, ki so nam se kaj na dolgu, nujno prosimo, naj takoj poravnajo svoj dolg, da nam olajšajo teško breme ter da nas ne prisilijo, da jim z novim letom pošiljate v „Edinosti" ustavimo.
Ker prihajajo uže zdaj vprašanja in prošnje, javljamo č. slovenskemu občinstvu, da se odslej ne bode nikomur ver pošiljalo naših noviu po znižani ceni in to iz raznih uzrokov.
Spoštovanih naročnikov svojih prosimo, naj blagoizvole novo naročnino za 1888., ves denar in vse spise, tikajoče se uredništva in upravni št va „Edinosti" pošiljati novemu uredniku in upravniku gospodu Lovru Zvabu (v tiskarno Dolenc via Torrente 12), ki edini prejema vse pošiljat ve.
Edinost velja: za vso loto 6 gold.; za polu leta SJ gld.; za četrt leta gld. 1*50.
Vredništvo in upravništvo.
Iz deželnih zborov.
Istrski deželni zbor.
V. Boja dno 7. decembra.
(Konec.)
Posl. g. Defraneoschi odvrne na to, da večina ni razumela, kar jo govoril znat. dr. Volarid ter predlaga konec debate, kateri predlog večina tudi sprejme.
Ref. g. Campitelli omenja na to v jako razjarjenem govoru, da g. dr. Volarič zastopa istrsko a ne hrvatsko občin-Btvo, tla tedaj nikakor nema pravice povda-rjati, »lu, je zastopnik prebivalcev hrvatske n&rodnosti tor služiti bo vsled tega hrvaščine. Mi smo tukaj vsi zastopniki zemljo mošane narodnosti. Pravi, daje otok Krk jako lep otok, ali obžalovanja vredno je, da v deželnem zboru ni dobro zastopan, kajti ima poslancem moža, kateri ne zna, ali nečo znati jezika večino. Obžaluje, da hodijo nekateri gospodje v dež. zbor, ne da bi zastopali interese Tstre, ampnk interese zunaj Istro ležeče. (Smeli na levici). Na to pobija posamezno opazko g. Vola-riča glede proračuna na svoj način.
O. zast. Volarič prosi, da smo spro-govoriti v obrambo osebnih napadov, katere jo izustil posl. g. Campitelli. ali predsednik mu no dopusti povdarjajoč, da po hišnem redu po zaključenoj razpravi nema
nobeden poslancev več govoriti. Večina je na to obračun za leto 1886. sprejela.
Po prečitanji 2. točke dnevnega reda, proračuna desetine za leto 1888. spregovori g. zast. dr. Laginja italijanski: „Odrekam se pravici rabiti pri tej priliki svoj materin jezik in to radi tega, da nikdo ne bode mogel očitati, da ga obtožujemo v jeziku, njemu nerazumljivem, vendar pa hočem vsaj to le kratko izjavo v svojem jeziku dati. (Proti predsedniku). S r č n o m i je žal, da presv. g. predsednik ne priznava ali neče pripoznati, da je jezik, katerega govorimo mi, pravi isterski jezik.(Burni „Živio" na levici). Nadaljuje potem zopet italijanski, da ne bode glasoval za sprejem proračuna zemljiške odveze, ker jo še vedno sestavljen po načelih, proti kojim se manjina uže več let bojuje. Od strani večine se je opravičevalo zanemarjenje uterivanja nekaj s tem, da so bilo slabe letine, nekaj pa, da se davkarije za stvar niso dosti zavzi-male,
V prvem slučaji morali bi se upniki zadovoljiti s zmanjšanjem dolga, v drugem slučaji pa bi bilo prav, da država en del svojega zanemarjenja plača z popustom dolga. Govornik jo projšnja leta trdil, da odvezni dolg no uživa prioriteto pred privatnimi intabuliranimi tražbinami. Večina se jo temu ustavljala; ako ima večina prav, tedaj so vsi stroški za intabulacije odveč. Terjanje bi moralo biti razmerno pri vseh davkarskih okrožjih, ne pa tako, da plačajo nekateri dolžniki tudi kapital, drugi pa še obresti ne, tako da se skupni dolg prav za prav preveč po časi zmanjšuje. Posebno razlaže velike stroške upravo tega fonda, katerega stroške bi prav za prav moral nositi pokrajinski fond, ker po izjavi g. poročevalca tako sijajno stoji.
Dokazuje, kako v razmeri letne svote dohodka in stroškov uprava to zaklade v Istri stane 30 in večkrat več, kakor v nekaterih drugih deželah države in to k ljubu temu, da so sedanji vodjo večine, kakor dra. Campitelli in Amoroso še 1. 1873. obečali dokončanje likvidacijo in zmanjšanje stroškov tega fonda s tem, da se povečajo plače in da se ustanove nova mesta pri pokrajinskih službah.
Dokazi gosp. govornika spravili so večino v veliko zadrego in to uže od početka, ko je g. Laginja dokazal, da je račun celo v številkah pogrošen. — Potem spregovori zast. g. Gambini in poskuša pobiti dokaze g. predgovornika, kar pa stvarno doseči ni mogel. Zato so jo obrnol na manjšino, da je nelojalna in da agituje z nedovoljenimi sredstvi. Razumeva so samo ob sebi, da enaki napadi pri poreš-kem občinstvu vsikdar najdejo odziva.
Zast. dr, Laginja odgovarja povse kratko dr. Garnbinijii, veleč, da je govoril stvarno, nerazžaljivo in razsojal stvari po pravici in lastnej dolžnosti. Noben Človek ni nepogrešljiv in tudi članovi deželnega odbora ne. Gambini bi moral govornika stvarno pobijati, ako to more, na mesto tega pa vsaj druga polovica njegovega govora ne spada na stvar, katera so razpravlja.
Zast. Gambini na to šo bolj povdarja nelojalnost manjšino in širjenje agitacije.
(Živo odobravanje na galeriji; predsednik opominja).
Zast. dr. Volarič odgovarja na osebni napad zast. Campitollija ter pravi: Kakor večina deželnega zbora nikdar ni imela obzira na naš jezik, prav tako sem sklenol tudi jaz no ozirati se na italijanščino, ampak govoriti v deželnem zboru izključljivo hrvatski. Gospod Campitelli sam trdi', da živimo „in una provincia mista" in dosti žalostno je tedaj, ako našega jezika no razume; šo žalostneje pa je, da večina niti nam našega jezika no pusti. On bi prav tako imel znati oba deželna jezika, kakor ja moramo znati m i. (Tako je! na levici). Jaz som tu poslanec čisto hrvatskih občin in radi tega mislim tudi
rabiti samo jezik svojega naroda. Kadar drug drugemu pripoznamo svoje pravice, potem še-le nam bo mogoče sporazumeti se mej seboj. Dokler pa se v slavnej junti naš jezik prezira in nam so ne dokaže uzrokov, govoril bodem samo hrvatski. Ako bi slučajno prišla neka gospoda v dvorano, ter bi slišala, kaj je govoril g. posl. Campitelli, dobila bi čuden pojem o takozvanej „avita eoltura", kajti odgoja uže zahteva, da dotični, ki mirneji ostane, jo boljo odgojen, vsaj tako govori nek n(>inšk pregovor! Ako bi se od nase stranke kdo tako vedel, Rog ve, kaj bi se bilo zgodilo. — Ker pa on sam priznava, da živimo v pokrajini di „mista nazionalita", naj se tedaj uči hrvaščino, kakor sem so moral jaz učiti italijanski. Tudi jaz nisem imel prilike učiti se uže v šoli tega jezika, ampak pozneje še-le som bo ga privadil. — Potem, ko so to zgodi, bodemo se še le drug z drugim sporazumeli. — Dosti o tem, preideni tedaj k stvari. — Prva stvar je, da imamo v pokrajini nekako bodočnost, kajti prav sedaj prebivalstvo veliko revščino trpi. Ko jo leta 1807. prevzel deželni zbor od vlado upravo desetine, imeli smo zalogo 30.629 f. 80 nč. Od te dobo je šlo vedno na slabše. Nečem pre-iskavati, kako so jo upravljalo, ali to vem, da so „facta boljša kot aeta". — Posebno imam omeniti, da teretni dolg v nekaterih krajih se ni tako uterjal kakor v drugih. (Hrup na galeriji.) Otoki so plačali vse, kar so bili dolžni, nasprotno pa se v nekaterih krajih Istre ni nič plačalo, ker se je ljudstvo varalo, da ni treba nič plačati, ker se mu je baje reklo, da pademo pod Piemont.
Na drugej strani pa bi bilo opaziti, da so bila posojila po ugovoru pokrajine z vlado počenši od leta 1866. popolnoma brez obresti, dočim potrjuje isto cesarska odloka od 24. junija 1866., vendar pa zahteva ugovor pokrajino z vlado št, 72, 28. marca 1875. zopet 5% obresti. Tako bi mogla vlada na temelji tega iste sedaj opustiti.
Otoki so svoj dolg popolnoma odplačali, vendar pa morajo sč svojimi dokla-dami prinašati za razteretno zaklado. Tako jo za leto 1866. plačal Krk v ime doklacie 2,421 f. 62 nč., Cres 1626,93, Lošinj 3640 f. 92 nč., ukupno 7689 f. 47 nč. To ni pravično, da morajo ti za druge plačevati; naj odgovarja vsak zaso. Otoki bi imeli v razmeri z drugimi največ prinašati za dolg, kateri spada na pokrajino in ne na dolg ostalih okrajev.
.Taz se tedaj popolnoma strinjam z predlogom gosp. posl. dr. Laginjo ter sem proti priznanju proračuna deželnega zaklada za loto 1888. Samo imam še opaziti, da so dotični gospodje, kateri so se v teku mojega govora tako lepo mej seboj razgovarjali, jasno dokazali, kako spoštujo oni narod, kojega zastopati si štejem v posebno čast. (Živio! na levici).
Zast. dr. Amoroso jo stvar zasukal in opombe, katere jo predočila manjšina, tako sprojol, kakor da bi isti očitali deželnemu odboru nepoštenost. Umestneje bi bilo, ako bi bil stvarno odgovoril. Predložil je pa, naj so izvoli iz članov deželnega zbora enketa treh udov, katera ima pregledati račune deželnega odbora.
Zast Campitelli podpira predlog dr. Amorosa, potrjuje točnoHt in vestnost upravo in kakor znani Farizej iz sv. pisma, pripovedal jo zboru, kako njegova rodbina užo skoz stoletja kot dobrodelna slovf.
Za tem je sprejela večina sporočo-valcev predlog, da se obračun odobri.
Konečno bo izbere po predlogu zast. dr. Amoroso poverjenstvo za pregledanje upravo desetinskega zaklada. Izvoljeni so gg. Campitelli, Laginja in Lius. Predsednik izjavi, da bode prihodnja seja v petek 9. t. m. ob 10. uri d. p. Opazi še stranki manjšine, da, ako je prav razumel, očita mu se, da on ne zna slovenski ali hrvat-
ski, kajti ne ve prav za prav, koji jezik govore g. poslanci manjšine. Opazi, da so on tega jezika ni mogel naučiti, in moro govoriti le s kmeti. Ako pa ao g. poslanci manjšine nad tem toliko spotikajo, temu jo lahko pomoči, ker on ni izvoljen, ampak imenovan in naj se tedaj dotični pritože pri onem, ki ga je imenoval.
Seja je bila končana ob 21/a uri pp.
VI. seja dnč 9. decembra 1887.
Predsednik odpre sejo ob 101/* uri dp. Navzočih 26 zastopnikov; galerija polna.
Po prečitanji zapisnika prijavi predsednik, da mu jo dosla z Dunaja prošnja filozofov za podporo, nadaljo, da mu jo c. kr. namestnik brzojavil, da pošlje danes c. kr. svet. finanč. ravnateljstva Fabrieija, da sodcljujo pri pregledovanji desetinske upravo in konečno, da je dež. uradnik g. Venier nagloma umrl. Zbor izjavi svoje sežaljenje s tem, da vstano vsi poslanci raz svoje Bcdeže. — Na to se preido na dnevni red. Poročevalec posebnega odbora g. Sbisa predlaga, naj uže lani obstoječa enketa natančno pregleda gozdne zadeve na isterakem Krasu, da bode potem zbor mogel o tej stvari vestno razpravljati.
G. posl. Jenko podpira predlog v slovenskem jeziku.
Govoril jo po prilici tako lo:
V minolem letu stavil sem predlog, da bi so vis. vladi priporočilo sklicati enketo, ki naj bi proučila gozdne razmero v gorenjej Istri. Stavil sem ta predlog, ker sem prepričan, da tako ne more dalje trajati. Via. zbor sprejel je predlog v principu in vis. vlada v svojem odgovoru vsaj deloma pripoznava važnost take en-kete. Obžalujem pa, da vis. vlada nekako izključuje one, kateri so zadeti. Vender upam, da tudi tako sestavljena enketa sprevidi, da je nujna potreba, vrediti gozdno razmero tako, da lastniki no bodo oškodovani in da bodo v tem smislu svojo nasvete stavila.
Prepričan sem, da z dosedanjim postopanjem vladinih organov no bi so dosegel tak smoter, niti uspeh v splošnem, javnem pomenu. Pripoznavam, da via. vlada deluje na to, da bi so Kras zasadi), bodisi se sadnim, bodisi z gozdim drevjem. Ali nje preostro postopanje doseglo je mnogokrat baš nasprotno. Omenjam samo, da se je v zadnjem času posekalo n. p. v Podgradu mnogo sadnega drevja, ker se jo zabranila sečnja v gozdu, lločo se povzdignoti živinoreja, a prestrogo se zabranjuje nabiranje stelje. Živina mora trpeti v gnjilobi.
Iz teh obzirov priporočam vis. vladi, da bi za čas, dokler enketa izvrši svojo delo, postopala z manjo strogostjo, kakor do zdaj, t. j. da bi v tem času dovolila sečnjo tam, kjer so gozdi razdeljeni, tako, da bi vsak v svojom delu sekal. A stelja naj bi se nabirala po starem načinu, kakor jo bil v navadi prejšnjo dobo. Tako so ljudstvo umiri in dalnji uspeh bode lagljo.
Za njim spregovori poslanec g. dr. Volarič v hrvatskem jeziku, povdarjajoč važnost uredbe šumskoga zakona od ene strani, od drugo pa posebno, da jo vse-kako potrebno varovati pravice lastnikov na gozde. Vlada postavo večkrat preostro izvršuje; o tem navaja govornik izglede a Krka ter navede šo posebno, da je o izvršovnnji dotičnih postav komisar izdal 2 naredbi; prva od 23. julija 1886. zahteva od občine in moralnih oseb, da se ugovori iznamljetija predlože polit, oblasti na odobrenje in potem še-le zadobe postavno veljavo, kar gotovo ni po samej gozdnej postavi opravičeno.
Tu so poziva na gozdno postavo ali ta izjava po mojem mnenji no moro biti utemeljena v zakonu. Politična oblast ima po zakonu samo paziti, kako posameznici gozd goje. Gori omenjena naredba komisarja pa se utiče v notranji način šumsko uprave, na kar pa polit, oblasti nemaju pravico,
Od drugo strani pa zopet naredba od 23. julija 1S87. govori o rečeh, s katerimi ae naš narod ne strinja.
Pri nas je Kras, in kar je drugod mogoče, ne more se pri nas izvršiti. Posebno se mora v obzir jemati slanost, ki veliko škoduje in od druge strani pa se ne more naše gozde šteti mej gozde v pravem pomenu, kajti to so samo pašišča. Ne more se tedaj pri nas zahtevati tega, kar se od visoke šume zahteva.
Gosp. govornik dokazuje nadalje, kako je treba umestno postopati z šumo, posebno kar so tičo dovoljenja rezanja šib, zrastlih iz Stokov, katere so vsestransko mnogo rabe. — Predsednik mu mej govorom seže v besedo, povdarjajoč, da ni sicer njegova navada govor pretrgovati, vendar pa mora v tem slučaju opaziti, da se ima razpravljati o tem, da li se ima sestaviti posebna enketa za šumske zadeve ali ne. — Govornik nadaljuje zopet ter prosi, da bi se razprostrle šumske naredbe tudi čez otoke, kolikor jo potrebno in da so odredi, da bi enketa svoje delovanje raztegla tudi na otok Krk.
Na njegov hrvatski govor, kojega so toliko zastopniki kolikor občinstvo jako mirno poslušali, odgovoril je vladin zastopnik Elluseheg. izjavljajoč, da je lahko mogoče, da eden ali drugi uradnik vsled prevelike brižnosti ali iz drugih uzrokov gozdne ukaze prestrogo tolmači, vendar pa se 8 tega še ne inore sklepati, da bi bil zakon slab.
Poročevalec g. Sbisa pravi, da mu je žal, da ni razumel govorov gg. Jenka in dr. Volarića, ker sta njemu v povsem nepoznanem jeziku govorila. Želiy pa, da bi bil njegov predlog sprejet. (Živio! na levici).
Predlog se sprejme enoglasno.
Zast. gosp. Sbisa nadaljuje: „Ker je predlog sprejet, jo naravni nastopok, da se sedaj no vpusčamo v razpravo zakonskega predloga o občinskih in zadružnih gozdih, kajti o tem zakonskem predlogu se bode moglo še-lo potem razpravljati, ko bode imel zbor natančno poročilo od en-kete." Predlaga dalje, naj so o tem takoj glasuje. Tudi ta predlog je bil enoglasno sprejet.
Vladin zastopnik g. Elluseheg omenja na to, da jo hvaležen posebnemu odboru za pretres postavnega načrta, da ga je poklical k svojim sejam, o kojih je sicer uže svoje menenjo izrazil, vendar pa želi še nekaj omeniti. Uprava gozdov, pravi, da je v slabem stanju in on jo prepričan, da dotična enketa gotovo vestno izpolni svojo dolžnost. Velika nevarnost pa leži v tem, da se zadeva za več let zategne. Radi tega želi, da bi se dotični zakonski predlog razpravljal in to temveč, ker ima enketa razvideti gozdne odnošaje, ali zakonski predlog govori o gozdnarskih uradnikih.
Zast. dr. Laginja spregori samo zato, da izjavi svojo menenje, ker se z načeli g. vladinega komisarja ne strinja, v toliko, da bi že sedaj bil sprejem postave neobhodno potreben. Niti eden član odbora ni protiven, ampak želi dobro urejonje gozdne administracijo in prav to želi ves zbor. Načelno se tedaj nameram vlado no nasprotuje, samo mora biti postava taka, da neizgubimo povsem pojem pravice lastništva in da se urede gozdne razmero v razmerji z ostalimi ekonomičnimi prašanji ljudstva. V takih zadevah ne bi smelo biti med nami strankarstva, ali gozdno prašanje je zdaj tako ostro in tako abstraktno od vseh drugih ekonom, prašanj, da so bodo, ka dar se bo pisala kulturna povest naš< dobe, moralo reči ozirom na nase kraje, da so je za gozde brigalo in ljudstvo zapuščalo.
Poročevalec g. Sbisa odgovarja tudi vladinemu zastopniku z rekom: nquod di fertur, non aufertur". Pravi, da ni protiven vsakemu zakonu glede gozdov, ali vendar je protiven obliki istega in času, v katerem se ga misli vstrojiti. Kadar ae vestno spoznajo vso zadeve, tedaj se napravi še-le zakon, kakar bo potreben. (Živio! na levici). Tudi ta predlog se sprejme in z tem je bila zakonska osnova odklone na.
Predsednik objavi, da so s tem, ker je bil načrt šumske postave odbit, rešeni tudi utoki raznih občin v zadevi gozdnih naredeb, — Ker je imel pa začeti sejo odbor za pregledanje desetinske uprave, zaključil je sejo ob 11 in pol uri d. p. Prihodnja seja bode v ponedeljek.
Goriški deželni zbor.
V. Heja dne 12. decembra.
Ko se jo potrdil zapisnik prejšnje aeje, naznanil ju deželni glavar dva vladna predloga:
Načrt postave za stran spremembe TS. obe. red«, in načrt postave, zadevajoč spremembo tj. .SO. oho. roda. Oba predloga namefjfivata olajšati dovoljevanje občinskih prikladov in davščin. — Po Pajerjevem predlogu sta se izročila pravnemu odseku v obravnavo.
Nova kopica peticij se izroči dotičnim odsekom.
O peticiji političnega društva „Slovenski jez", katera namerava doseči, da bi se Goriški bolnici milosrčnih bratov postavil nadzornik, in v njej na deželno ali bol-nične stroške namestil poseben zveden zdravnik za blazne, predlagal je poslanec dr. Roj i c, da bi se za obravnavo te zadeve izvolil poseben odsek 7. udov. Toda, ker je predlog ostal v manjšini, oddala se je mej drugimi tudi ta uloga peticijskemu odseku.
Predsednik jo dalje priobčil sporočeno mu zahvalo, katero jo vodna zadruga Tr-
škega in gospinakega zaloga za 1. 1886. in proračuni istih zalogov za 1. 1888.
VII. seja dne 15. decembra 1888.
Nove tri peticija se izroče dotičnim odsekom.
Račun gozdarskega zaloga za 1. 1H76. in proračun istega zaloga za 1. 1S88. ae potrdita po predlogih finančnega odseka (poročevalec baron L o c a t e 1 1 i.) Isto tako se odobri tudi račun glavnega zaloga za 1. 1886., o katerem jo prav obširno poročal dr. Gregorčič.
Prošnja cestnega odbora Tolminskega, da bi se most čez Idrijco pri Tribuši uvrstil mej skladovno ceste — zavrne se po predlogu pravnega odseka (poročevalec Ivančič.) Cestni odbor ni dokazal, da bi bil ta most posebno važen in da bi njegovo vzdrževanje prizadevalo toliko stroškov, kolikor jih občina sama z okrajno pomočjo ne more sama zalagati.
vv,	. ,4	r i \ *	Nekaterim občinam bc po pred oeru
ziške rovani (Agro monfalconese) soglasno , „„ „ ,	. ^	£
• . ., i ' u j k L i j-	deželnega odbora (porocevalec vitez dr.
izjavila v obenem zboru dne 5. t. m. vladi	m „ i ii v	. i , • »
i, iv i ,.	, . ,	lonkli dovoli pobiramo priklad in dav-
za blagodusno podeljene podpore m dc'•	ščina za 1. 1888
želnernu zastopu za njegovo uspešno po- n. <v 1 \ , , vs.. , „ , . j . *	J b	r v	Občini Štanjel davščina 10 kr. od vsa-
^ sTednjič je sporočil predsednik, da so S^f* ^d ~ ^hkt
nekateri člani spodnjeavstrijskega dežel-j J! občini vlšlc 8 kr! o^ vLce^ litm Pžga-nega zbora v tamošnji zbornici sprožili ' .	u. . « , * i a
misel, da bi tudi tamkajšnja dežela kaj "f' T °bcim ^J."'®4 f • ^ITa pomagala v olajšanje revščine, v katere• Br08t°vlc?AFlk'ad bira prebivalstvo nekaterih delov goriš ko- ; P° n10° /o ™ UŽ'tn,no Vina5 ~ ob&ni Ro-gradiške grofije vsled slabe letino in da1 "i'"19. 1	°d V8aCft&a "0ve?a h.oktoK
se je dotični predlog izročil odseku v i ^ H Jod vsacega h ra zganja;-obravnavo. On je povabil zbor, naj naroči i ^ • Olivno priklad po 90<7o na užitnino deželnemu odboru, da izreče onim gospo- ™a II? daV8Čina 1 &ld' od V8ace*a hekto"
dom v zborovem imenu iskreno zahvalo, -- Soglasno odobreno.
Po prestopu na dnevni red je poslanec Ivančič utemeljeval svoj predlog, da bi se v založbo potrebščin šolskih okrajev zraven prikladov k izrednim davkom nalagali tudi prikladi na užitnino in davščino
litra piva,
Kranjski deželni zbor. IV. seja dne 7. decembra. (Dalje.)
Dr. Poklukar poroča še o peticiji Gorjanskega županstva za podporo aed-
na pivo in na žganjine. Govornik pravi, merim posestnikom, katerim je voda ve da nalagajo stroški za ljudske šolo posa- liko škodo napravila. Ta vloga jo bila iz-mičnim okrajem največa bremena, ker je i ročena prav za prav okrajnemu glavarstvu treba ustanoviti še mnogo novih šol in j v Radovljici, ker jo županstvo mislilo, da zgraditi novih šolskih poslopij. Vsa teža je še kaj ostalo denarjev, ki so so v pod-pa se zvrača jedino le na posestnike, ker poro po vodi poškodovanim posestnikom po obstoječi postavi ne morejo šolska sve- \ pred dvema letoma pobirali. Okr. glavar-tovalstva — kakor večina drugih avtono- j 8tvo je prošnjo poslalo deželnemu zboru mnih oblastnij — nalagati zraven prikla- in deloma priporočilo denarno podporo,
dov k izrednim davkom še druge priklado in davščine. Prevelika bremena pa rode in goje v ljudstvu mržnjo proti šolam. Sicer pa mu ni toliko na tem, da se obremeni užitnina na vino in meso, pač bi pa
deloma pa odpis davka.
Poslanec Robič pri tej priliki opozarja, da za odpis davka ne zadoščuje prošnja do politično oblasti, ampak da jo troba ob enem s to prošnjo napraviti še
rad videl, da bi so ona strupena pijača, j drugo prošnjo do finančno oblasti; sicer se katera surovf in v revščino tira našo ljud- kaj lahko prigodi, da jo prošnja do poli-
af rrn niti In a a r\l arf i In ta a h tr li < i i >i n mi «» Ir aiiiii^1 i! X_ » „ L 1 i! 1_________ 1____v _ V	JI _	■
8tvo, obilno obložila z davščinami v korist ljudskim šolam, da se tako strupu ustvari proti8trup, to jo dobrodejen ljudski pouk. — Predlog ao je izročil pravnemu odseku.
O drugoj točki dnevnega reda (poročevalec finančnega odseka dr. &] aur ovich) potrdil se je brez ugovora račun deželnega. zaloga za leto 1880.
Po predlogu deželnega odbora (poročevalec vitez dr. Tonkli) se je dovolilo, da bode smela pobirati v letu 1888 Ren-ška občina priklad po 100% na užitnino vina in mesa; — občina sv. Kocjan davščino 1 gld. 70 kr. od vsacega hektolitra piva in 16 kr, od vsacega litra žganjin v nadrobni kupčiji; — občina Idersko davščino 4 kr. od vsacega litra žganja; — občina Marjan davščino 1 gold. od vsacega hektolitra piva in 10 kr. od vsacega litra žganja; — občina Muškli in Strasoldo priklad po 100% na užitnino vina in mesa, davščino 1 gld. od vsacega hektolitra piva in 18 kr. od vsacega litra žganjin; — Bi-ljenska občina priklad po 100% na užitnino vina, davščino 1 gld. od vsacega hktl. piva in 10 kr, od vsacega litra žganjin.
Tem nakladom ima deželni odbor pridobiti najvišo potrdbo.
VI. seja dne 14. decembra 1887.
Peticija Ajdovske občino v dosego podporo za uravnavo potoka Lokavščoka se izroči peticijskemu odseku.
Predsednik prečita 2 telegrama, s katerima se zahvaljujeta spodnjeavstrijska deželna poslanca Dumka >n Suesa za izraženo jiina priznanje.
Vso referate deželnega odbora in finančnega odseka irna danes deželni odbornik G a s s e r.
1.	Potrdi se podpora 100 gld., katero je deželni odbor podelil mej letom pogo-relcem v Lazcih na Cirkljanskom.
2.	Potrdi »e podpora 250 gld., ki jo je deželni odbor nakazal košarski šoli v Foljanu.
3.	Potrdi so načrt postave, s katero se ima mej ekladovne cesto uvrstiti cestni kos mej Romanom in Vilešem v Gradi-ščanakem okraji.
Potrdijo.se računi depozitov in tujega denarja — potem račun deželno občin-
tične oblasti brez vspeha, češ, da se ni vložila prošnja pri finančnej oblasti, kakor zahteva postava.
Po teh opazkah se sprejme predlog finančnega odaeka, naj so ta prošnja s priporočilom odstopi deželnemu odboru v preiskavo in rešitev.
Računski zaključek zemljiščno-odvoz-nega zaklada se z dnevnega reda odstavi in namesto tega poroča poslanec Luck-mann o povračilu stroškov verskemu zakladu za opravljanje duhovske službo v prisilnoj delavnici. Ti stroški so se namreč plačevali iz verskega zaklada, ker je pa prisilna delavnica prišla v last deželi, zahteva vlada, da se ti stroški, ki znašajo 9060 gld., pa jih je vlada znižala na 3600 gld., vrnejo verskemu zakladu. Zbor je pritrdil temu poročilu in ga sprejel v letni proračun prisilne delavnice za loto 1888, o katerem g. Luckmann zatem poroča, in ki so sprejme brez ugovora. Vsa potrebščina bo znašala 96.259 gld., zaklada pa 94.746 gld.,toraj bodo primanjkovalo 1513 gld., ki zadenejo deželni zaklad. Pri tej priliki jo bila rešena tudi prošnja vdovo Slcedelnove, katerej ae je letna miloščina povišala na 180 gold.
Poslanec Klun poroča o proračunu ustanovnih zakladov za 1. 1888 in o nekaterih točkah §. 9 letnega poročila, ki zadevajo te zaklade.
1.	Dijaški zaklad. Potrebščina znaša 27.824 gold. 13 kr., zaklada 28.536 gold. 6 kr., presežek 711 gold. 93 kr.
Iz letnega poročila vzame zbor na znanje, da ao ao ti zakladi pomnožili za dvanajst ustanov g. Martina Hočevarja, za dve ustanovi goapodičino Neže Žitnik in za ustanovo g. Jurija Volca, in da jo deželna vlada dotična ustanovna pisma in glavnico v oskrbovanje izročila deželnemu odboru. Tudi vzame na znanje, komu so bile izpraznjene ustanovo podeljone.
2.	Zaklad dekliških ustanov. Potrebščina znaša 1007 gold. 29>/s kr., zaklada 1036 gld. 30 kr., presežek 29 gold. V* kr.
3.	Dollerjev dekliški zaklad. Potrebščina 397 gld. 36 kr., zaklada 399 gld. 36 kr.
4.	Grof Saurouvov zaklad. Potrebščina 123 gld. 76 kr., zaklada 123 gld. 76 kr.
5. Glavarjev zaklad. Potrebščina 5194 gld. 93^ kr., zaklada 775R gld. 77 kr., presežek zaklado 256S gld. 83«/* kr.
Lani so jo bilo sklenilo, naj se presežek Glavarjevega zaklada, ako je to mogoče, v »mislu ustanovnikovem porabi za revne bolnike sosednih farA. Deželni odbor jo pa preudarjal prašan je, bi li ne bilo dobro v aedanjej bolnišnici v Komendi s tem pridobiti novih prostorov za bolnike, da so zdravniku preskrbi stanovanje zunaj bolnišnice. Ali ker tam blizo ni nobene primerno hiše, k jer bi mogel zdravnik stanovati, morala bi se v ta namen iz presežkov Glavarjeve ustanove zidati nova hiša. Ako se pa že kaj zida, bilo bi za Kamniški okraj prav zelo koristno, ko bi se ta hiša zidala tako, da bi bilo v njej poleg zdravnikovega stanovanja tudi nekaj prostorov za navadne bolnike, ki jih sicer pošiljajo v Ljubljansko bolnišnico, katera je večjidel prenapolnjena. Ti bolniki bi imeli Glavarjevega zdravnika, stroški za nje bi se po nekoliko plačevali iz Glavarjeve ustanove, po nekoliko bi se pa sprejemali tudi bolniki za plačilo. Začasni oskrbnik Glavarjeve ustanove je tej misli pritrdil; tudi finančnemu odseku se je zdela zdrava in primerna, ker ustanovnik svojega premoženja ni zapustil samo za biraine ljudi, ampak za uboge in zapuščene bolnike brez razločka stami, toda s pri-stavkom, da imajo bolniki Komendske fare in danšpreško grajščine prednost pred bolniki sosednih farii. Zato je gosp. poročevalec v imenu finančnega odseka predlag&l to le reaolucijo:
„Deželnemu odboru se naroča, da ae glede preselitve zdravnika iz sedanje bolnišnice v Komendi in zastran zidanja nove hiše porazume z deželno vlado, potem po-izve za pripraven prostor in pri deželnem stavbenem uradu naroči sestavo potrebnih načrtov in stavbenih stroškov za tako hišo, ter jih predložf prihodnjemu deželnemu zboru*.
Zbornica pritrdi tej resoluciji ter vzame na znanje, da je s tem rešeno tudi dotično pojasnilo v §. 9 letnega poročila.
(Daljo prih.)
Premog.
Kako vsegamogočni Stvarnik skrbi za potrebščine svojih stvari, kažo nam najdenje premoga. Dokler jo bilo še drv zadosti, nihče ni vedel za premog. Ko je pa lesa za kurjavo zmanjkalo, pokazal je llog ljudem pod zemljo velikanske zaklade premoga. Brez premoga bi dandanes ne mogli več shajati, kajti parovozi na železnicah in pamiki na morji, ter različno tovarne potrebujejo silno mnogo kurjave, katero jim najceneje daje premog. Pa tudi za hišno kurjavo je premog velike važnosti, kajti drva so vedno dražja, in revno ljudstvo bi moralo brez premoga še bolj zmrzovati.
Donarni špekulanti so brž spoznali veliko važnost in bodočnost premoga in polastili so so premogovih jam. Tako ima Rothschild velikansko premogovo jamo v Moravskej Oatravi, katera jo njegovo bla-gajnico pomnožila že za mnogo miljonov. Kor imajo Rothachildi tudi pri južnoj železnici prvo besedo, zato so tako obrnoli, da se ima odslej južna železnica s premogom oskrbovati iz Uothschilduvih jam na Ostravi, zato se čuje, da v Zagorji mnogo dolavcev odpustč, ker jc tamošnja jama zgubila najboljšega prejumnika.
Mi Slovenci pa smo zmirom prepočasni v spoznanji naravnih stvari in napredku. Našo natorne zaklade ztnirom tujci vzdigujojo in nas rabijo lo za borno plačane delavce in dulnarje. Slovenska zemlja ima dosti premoga, posebno južna Štajerska. Koplje ao v Zagorji .in v Trbovljah, zdaj so pa veliko zalogo premoga našli v Saleš! cej dolini. Mi sodimo tako, da bi Slovenci tega natornega zaklada no ameli tujcem prepuščati, ampak ae sami z njim okoristiti. Da se dobi potrebni kapital za kopanjo in provažanjo blaga, treba bi bilo ustanoviti delniško društ.ro. Seveda
se
oglasi spet naša stara boječnoat, katera je kriva, da ao vsa podjetja na naših tleh v rokah pogumnejših tujcev. Pa ta bojočnost tukaj ni na svojem mestu, kajti premog je občepotrebna tvarina, za katero je lahko dobiti prejemaloev. Pač je tudi v tem blagu že nekoliko konkurence med različnimi jamami, kakor so je pokazalo med Zagorjem in Ostravo.
Toda mnogo cenejši tudi Ostravski premog no moro biti, zakaj se je Ostrav-akej jami prednost dala, zdi so nam, da smo zgoraj prav zadeli. Slovenskoj družbi pa bi tako oddaljene jamo uo mogla ško-
Dalje v prilogi.
Priloga „Edinosti" k št v. 102.
dovati; kajti če prav svoje delavce slaboj« plačajo, da morejo blago ceneje dajati, vender bi prevoz blaga do nas toliko stal, da bi bil premog iz daljino vedno dražji. Slovenska družba bi svoje prejemale© iskala v prvej vrsti med domačini, Pomislimo, kaj sama Ljubljana vsako leto premoga potrebuje. Naj bi naša družba stot ali cent le za par soldov ceneje dajala, lahko si pridobi vse domače prejemnike premoga.
Podjetje bi se toraj gotovo izplačalo, ker so mu kupci zagotovljeni. Kedar zima pride, vsak je rajši lačen, kakor bi v mrzlej izbi sedel, tega blaga toraj ni treba urivati, kupci se sami radi oglašajo.
Pri tem bi imeli Slovenci dvojen dobiček. Prvič bi denar, ki ga izdajamo za premog, ostal v naših rokah, med Slovenci; drugič bi pa podjetje mnogim našim ljudem dajalo zaslužek in kruh, namesto tujim podjetnikom, bili bi ti delavci naše j zadrugi poslušni in pokorni, svojih otrok ne bi pošiljali v šulferajnsko, ampak v slovensko šolo. Gmoten in moralen dobitek bi nam bil gotov.
Politični pregled.
Notranje dežele.
Naš cesar je poslal kneza Lichten-flteina v Rim, da v njegovem imenu čistita papežu prigodom njegovega jubileja.
Knez Lichtenstein je bil v vatikanu jako sijajno sprejet. Na čestitke v imenu cesarja in cesarice, kakor tudi nadvojvod je papež prav gorko in srčno odgovoril.
„Osservatoro Romano" hvali avstrijskega cesarja, ki je pokazal z dejanjem, kako vreden jo naslova „apostolsko veličanstvo14 in udan očetu vrnikov. Časnik sklepa članek s željo: Bog blagoslovi cesarja, cesarjevo obitelj in državo.
Vojaška konferenca pod cesarjevim načeluištvom je bila zopet 13. t. m. Udeležili so se je nadvojvoda Albreht, Vojni minister Bylandt, načelnik generalnega štaba baron Beck in oddelkni načelniki državnega vojnega ministerstva.
18. t. m. je bilo zopet ministersko posvetovanje pod cesarjevim načelništvom. Tega sta se udeležila tudi]ogerski ministerski načelnik Tisza in ogerski honved*ki minister Fejerv&ry. Sklepi posvetovanja ostanejo tajni, lo toliko se poroča, da se delegaciji ne skličeti in da bo Avstrija v Galiciji za vsak prigodek pripravljena.
Vojni hrup je utihuol, strah pred vojno se polegel, časniki so polni miru. „Fremdenblatt" piše o tem, da časniki zamenjajo vojaško in politiško položje o razmerah z Rusijo. Diplomatične razmere z Rusijo so skoz in skoz prijateljske; kar pa so tiče vojaškega stanja, ni se nič pro-menilo in zboljSalo. Dvombe ni, da Rusija množi vojaško moč na meji, da je potreba čuvati in da bi morala tudi Avstrija pomnožiti vojaštvo na mejah, ako bi ga Rusija še dalje pouinoževala.
„Novojo Vremja" pozdravlja vest, da jo avstrijski vojni svet sklenol, naj se v Galiciji vojaška moč ne pomnoži in hvali nadvojvodo Albrehta, čegar veljava jo brez-dvomno odvrnola nevarnost, da bi avstrijska država Rusiji začela pretiti. Omenjeni list misli, da odslej utihnejo prazne govorice, da je avstrijsko-ruska vojna neizogibna. Mi smo starega mnenja, da se mir zdaj še ohrani, ker ne moremo misliti, da bi se našel kateri vladar, ki bi vzdignol na boj pet milijonov vojakov. Prod toliko grozo mora se VHak prestrašiti, toliko bolj, ker ni človeka, kateri bi mogel proraču-niti, kak bode konec. Pri tolikej grozi bi lahko padle velike države in strle se stare krone, zbudile se tudi strasti, ki bi postalo strah vsej Evropi. Ni še rešeno narodnostno, šo manj pa socijalno prašanje. Vso to bi lahko povzročilo neizmerne zmešnjave in nečuveno gorjč. Tudi so državo z davki preobremenjene, državni dolgovi preogromni, da bi splošna evropska vojna ne zakopala narodov v največje nadloge. Vojne so tedaj vsakdo boji, a pri vsem tem visi mir'lo na tankej niti; vsaka majhna stvar ga lahko izpodkoplje, ker so razmere tako nenaravne, da ne morejo imeti dolgega obstanka.
V „Standardtu se iz Berolina poroča o zvezi srednjeevropskih velevlastij. Po tem poročilu nastopi „casus foederis" mej tremi zveznimi velevlastmi v trenotku, ko nastopi nevarnost kake vojno. Zvezne velevlasti so sklenolo dve točki, ki nastop „casus foedoris14 natančneje določujeti. Prvič ohranitev sedanjih svojih posestev; drugič ohranitev svojega položja kakor ve-
levlasti. Ako tedaj nastopi kak dogodek, ki preti tema pogojema in sicer, ako katera četrta država preti z vojno, ali če se kaka zvezna velevlast napade, ali če je katera teh prisiljena katero drugo državo napasti, da svoja posestva ali svoje položje kakor velevlast brani, tedaj nastopi „casu9 foederis", in drugi dve velevlasti ste dolžni tretjo materijalno podpirati.
O razmerju Avstrije in Rusije se piše z Dunaja v madjarski list „Egj-tertea", da sta se grof Kalnoky in vojni minister Bylandt že večkrat hudo upirala avstrijskej notranjej politiki vzlasti pri poslednjih konferencah. Naglašala sta, da se no more nadaljevati sedanja prizanesljiva politika proti Čehom. Slovencem in Hrvatom, ker je vojna z Rusi mogoča in bi slovansko mišljenje lahko Škodljivo vplivalo na organizacijo vojske. Omenjeni list misli, da I£alnoky prisili Taaffeja k odstopu. Ali to ve3t prodajamo, kakor smo jo kupili; za nje resnico ne moremo dajati poroštva.
Pravosodno ministerstvo je izdalo sodiščem ukaz glede nekaterih olajšav o pristojbinah pri vpisih v zemljiške knjige
V	štajerskem deželnem zboru so slovenski poslanci interpolirali vlado zarad naredbe deželnega šolskega sveta, po kateroj je nemščina v javnih slovenskih šolah ne le obligaten predmet, temveč tudi za nekatere predmete učni jezik. Deželni namestnik je izrekel, da na interpelacijo pozneje odgovori.
Vdalmatinskem deželnem zboru se je zavrgel 14. t. m. predlog poslanca Bakotiča, naj se nemška vojaška šola v Zadru odpravi.
V	seji 17. t. m. je poslanec Bakotič utemeljeval svoj predlog glede ruskega jezika, ki naj se izroči odseku 5 udov. Vsi Hrvati in Italijani, kakor tudi načelnik Vojnovič so glasovali zoper ta predlog. Podpiralo ga jo le 5 Srbov.
18. t. m. so itali janski poslanci interpelo-vali zarad nedostojnega vtikanja državnih poslancev pri imenovanju uradnikov, pri upravnih in pravosodnih zadevah. Napadali so hudo osredna in deželna oblastva. Večina je zahtevala, naj se interpelantom vzame beseda, kar jo deželni glavar tudi storil in vzel besedo Bajamonti-u. Vladni zastopnik pl. Pavič pa je izjavil, da na tako interpelacijo ne bi bil odgovoril. 19. t. m. se je zborovanje zaključilo.
Češki deželni zbor je 19. t. m. sprejel nujni predlog poslanca grofa Clam-Martinica, naj se papežu čestita k zlatej maši, z vsomi glasovi razven mladih Čehov.
V	moravskom deželnem zboru se je 15. t. m. soglasno sprejel nujni predlog deželnega glavarja, da so v pro-slavljenje trajnega spomina na cesarjev vladni jubilej ustanovi gojišče za zanemarjene otroke. Zato ustanovo se je dovolilo 150.000 goldinarjev,
V	gališkem deželnem zboru je 19. t. m. deželni zbor deželnemu maršalu grofu Tarnowskemu naročil, naj papežu v imenu zbora k zlatej maši čestita.
D o 1 e n j o a v st r i j s k i d o ž e I n i z b o r je v seji 13. t. in. soglasno in brez razprave sprejel nujni predlog poslanca Weid-lof, naj se papežu o priliki petdesetletnice njegovega mašnikovanja izreče najpo-niŽnejše Čestitanje in naj se deželnemu maršalu naroČi, da to čestitanje papežu objavi.
Graška občinska hranilnica je občinskemu svetu naznanila, da bodo hipotekama posojila dajala lo s tem pogojem, da se vknjiževanje vrši le v nemškem jeziku. Zdaj je pa nemščina oteta iz slovenskih krempljev!
Ogerski trgovinski minister grof Szechenyi se jo odpovedal vsled bolezni.
Na Ogerskem se še vedno kaže mržnja proti skupnoj vojski. Nekateri Ma-djari bi radi imeli lastno vojsko, katera bi bila 99, velevlast iti bi v 24. urah vse slovenstvo pokončala! Nedavno so ti ljudje stavili v državnem zboru interpelacijo, zakaj so se nekateri honvendski generali upokojili. Ko jim je minister odgovoril, da so jo to zgodilo na njihovo prošnjo, ker zarad starosti no morejo več služiti, čuli so se glasovi: Zakaj so pa nadvojvoda Albreht no upokoji, ker je tudi že star'? Madjari imajo posebno piko na tega slavnega moža, posebno zato, ker je Slovanom prijazen,
Vnanje dežele.
Srbska skupščina je v seji 14. t. m. soglasno sprejela pogodbo glede zvezo železnico pri Vranji s Turčijo,
Na Bolgarskem nezadovoljnost vodno raste. Zadnje dni so celo dospele vesti, ki pa niso še potrjeno, da jo v Sredcu vstal
upor, in da so uporniki e;i del mesta požgali. Počila je tudi vest, da se je Avstrija pridružila pozivu, da mora princ korburški zapustiti Molgarijo.
Iz Odese se poročit, da so tamošnje parniške družbe dobilo od vlade lik;*/:, da morajo v najkrajšem času vse uradnik.-in služabnike neruske narodnosti nadomestiti z Rusi. Tudi so dobile poduk glede rabe ladij za vojaške namene.
Nemški cesarje poslal grofa Brflhla v Rim z lastnoročnim pismom, v katerem čestita papežu k zlatej maši.
V nemškem državnem zboru se
vrši razprava o povišanju carino na pšenico in rž. Vlada je predlagala, naj se ta carina postavi na <> mark. Državni zbor pa je v seji 13 t. m. ta predlog z 238 glasovi proti 108 zavrgel in postavil carino na 5 mark. Ta carina bo Avstriji, posebno pa og.-rskej polovici jako škodljiva. Doslej se je ogerskega žita največ izvažalo na Nemško, odslej se Rusiji odpre žitna trgovina z Nemčijo. (»gorskemu žitu bo tedaj treba odpreti drugo put; ta pa drži lo na morje. Reka in Trst posta-neti skoro jedini Inki, kamor se bode do-važalo ogersko žito.
Nemški državni zbor so peča tudi h prenaredbo vojaškega zakona, Nemčija hoče zopet vojno" moč pomnožiti. Vsled tega se deželna hramba razdeli v 2 sklica, jednako tudi črna vojska. V prvem sklicu deželno brambe bode treba služiti 5 let. v drugem pa do dovršenega 39. leta. V prvi sklic črno vojsko se uvrste vsi nemški državljani do 39. lota, ki niso bili vojaki ter niso popolnem nezmožni za vojaško službo. V drugi sklic pa so uvrste vsi, ki so izstopili iz drugega sklica dc-želno brainbo in še niso spolnili 45. lota.
A v s tri j s k o - i talij an ska trgovinska pogodba je bila italijanskemu državnemu zboru že v razpravo predložena ter ima stopiti v moč 1. januvarja 188H, Veljati ima do konca decembra 1891 in določilo se jo, da se podaljša za 4 leta, ako jo med tem časom ena ali drugo vlada ne odpove, Ministerski načelnik Crispi je v itali-anskej poslanske j zbornici izrekel nado, da je zbornica z njim enih mislij. Zbornica je potem sprejela pogodbo z 231 glasovi proti 22.
Mej Italijo i u Francosko so ve-dna nasprotja zastrau francoskih posestev v Afriki. Italija no moro gledati, kako si Francozi pridobivajo vodno več tal v vročem delu sveta, Črispijevo glasilo „Ri-formau ozbiljno svari Francosko, naj opusti ekspanzivno politiko do Tripolitanskega. Italija bi daljega seganja v turška posestva no mogla mirno gledati, ker so turški interesi z italijanskimi v sredozemskem morji jodni in isti. Mi mislimo, da so Italiji turški interesi jako malo na srci. Italija bi sama rada severno Afriko pograbila.
Mod angleško in rusko vlado je vstalo zopet neko navskrižje. Ruski poslanec v Teheranu, knez Dolgoruki, popolnoma jo izpodkopal angleški vpliv ter Perzijo pridobil za ruske namene. Angleška vlada je torej skle.nola poslati v Teheran Druiuuiond \VoIffa, da bo delal zoper ruski vpliv.
Mej angleško in španjsko vlado se vršo pogajanja, da bi prva za velevlast priznala zadnjo. Angleška se temu skoro gotovo no bode upirala, in če ona ustreže Španiji, potom brez dvombe tudi druge velevlasti ne odreko Španiji dotično želje*. In tako dobimo sedmo velevlast.
Turška vlada o bolgarskem vprašanji vedno omahuje, najprej so je protivila sklepom bolgarsko vlado glede popla-čanja vsliodno-ruinelskoga dolga. Zdaj pa je veliki vezir naznanil v Srodoc, da sprejme dotične pogoje,
I z M a s s a v o se poročajo italijan-skej vladi ugodno vesti; vojaki so zdravi ter bojaželjni, brigada Baldissere se pomika od Mongulo proti Dogaliji ter v malo dneh zopet zasede Saati in Uah. Odtod se bodo potem vojska pomikala proti Abosi-niji. Italijani delajo železnico po tej poti, da bodo mogli priskrbovati vojake s živežem. Druga poročila pa Italijanom niso tako ugodna. Agencija „Štefani1* namreč poroča, da uporniki stojo 2 uri od Suakima v vtrdbah, katere so napravili Angleži. Kit-chener je poslal 600 domaČih vojakov, da upornikom vzemo Tokar; ali nekoliko teh vojakov je pobegnolo, drugi pa so prestopili k upornikom. Poroča so dalje, da so Abesinoi sosedno Italijanom prijazno rodove popolnoma potolkli ter njih deželo zasedli,
DOPISI.
Sv. Ivan 9. dccombra. [Izv. dopis.] Naša podružnica Sv. Cirila in Metoda je
začela še precej vrlo rasti. Pri ustanov-Ijenji je bilo komaj 30 udov vpisanih, a sedaj jih ima že blizu 60! Mislim, da ni prav majhno število, kajti če pomislimo sedanjo narodne in materijalne razmere, ni niti premajhno. Žalibože, da moramo tudi pri tej velevažnej stvari pogrešati prve može našega okraja! Oni bi prav lehko to stvar podpirali, pa žal, da jim primanjkuje prave voljo in nekoliko več zavednosti.
Dragi Ivanoi! Domovina kliče nas na pomoč. Nikar ne zamudite jej pomagati. Ros da jej ne moremo veliki« pomagati, ali saj nekoliko. Saj vas nobeden ne sili darovati ogromnih svot, ampak vsak po svojoj moči. Ozrite se nekoliko krog sebu, in videli bodete, kako dela naš sovražnik — I.ahon! Pogleditc, kako on nabira denar za svojo „Pro Patrio", bolje rečeno „Pro Italio". Naj si bode veselica ali pogreb, vse uporabi za to le društvo.
Toraj učimo se od sovražnika. Delajmo tudi mi tako in videli bodete, da ne bode naš trud zastonj.
Kakor se čuje, namerava napraviti naša podružnica v kratkem sijajen koncert. Pri tem koncertu bodo sodelovale same domače moči. Čuli bodemo dve jako lepi igri, kateri bodo igrali Čisto priprosti delavci. stopivši prvikrat mi oder, razun jedne gospice. Pevci se tudi že marljivo pripravljajo. Upamo, da nas tudi naša mestna gospoda počesti z svojim prihodom.
Slišalo se je tudi od mnogih v mestu, da hoče naša podružnica uvrstiti v program tudi ples. Ne, to ni res. Oni, ki je tole trobil v svet, ni še vedel, čo bo koncert ali ne in ako je prav vedel, no zna, po katerem pravilu mora se imeti koncert. Naj toraj nobeden ne misli na ples, kajti zabava bodo vsejedno živahna tudi brez plesa!	Zvonimir.
Iz Tolminskega 8. dec. [Izv. dopis.]
Ze smo pri repu zopet enega leta. Za marsikaterega je bilo veselo in sreče polno, za drugo pa zopet neznosno, brezmilostno. Potekla je tudi v tem letu marsikaka solza tuge in britkosti, a tudi radovalo in veselilo se je. Najhujšo zlo pa je to, da se vsako leto le premalo stori v blagost in čast naroda. Posebno tukaj pri nas je v tem obziru vedno slabše, namesto da bi smeli proti koncu leta ponosno reči: „Dobro smo delali, stopili smo naprej !* moramo priznati molče prav nasprotno. Povsod vlada neka melanholija in brezbrižnost za unemanje ljudstva k skupnemu delovanju. Manjka nam domoljubnih mož, ki bi imeli pravo ljubezen in gorečnost do naroda svojega. Neka tuga se nehote poloti človeka, ko premišljuje, koliko bi so lehko storilo za povzdigo i čast tudi naših krajev. Ko bi le hotel vsak spoznati pravo, lehko bi prišli do višje stopinje; kmalo bi nas Čostili kot prave sinove majke Slavo i naši zatiralci. Pa kaj pomaga tukaj pri nas tako i o tem pridigati, ker prav oni, ki bi gotovo lehko precej v to svrho storili in tudi kaj žrto-vali, večkrat so dobrodelnim napravam celo nasprotni ter se od društva odtegujo in rajši na svojo roko časopise „bolj ceno* naročajo ter tako še drugo na svojo stran vlečejo. To gotovo ni na pravem mestu! V edinosti je moč! in dokler tega no bodo, nič no dosežemo in zastoji bode trud nekaterih vrlih rodoljubov. Kmalo tedaj bo konec za nas Slovenco osodepolnega leta in nastopi drugo. Tukaj pri nas so je to leto le prav malo storilo za pospeševanjo narodnega in socijalnoga življa. Nismo imeli veselja slišati o kakoj skupnoj društvenoj veselici, ki bi bila v čast in prid naših gora, pač pa o zasebnih javnih napadih, kugi prepira in sovraštva.
Že od nekdaj pa imajo ljudje lepo navado, da drug drugemu voSči za novo loto vso dobro in srečo. Tedaj voščim tudi jaz, da bi prihodnje leto bilo nam bolj prijetno, da bi zginoli vsi domači prepiri in sovraštva; započeta dela in ustanovljena društva naj bi se ojačila in okrepila; narodno in cerkveno petje naj se kar mogoče goji. ker to je glavni steber ljudske probujenosti.
Tudi Vas gospod dopisnik iz Ponikvo v broji 97. „Edinosti" ne morem prezreti, ker zlorabite krajevno ime Ponikve. Tudi Vam voščim za novo leto iz srca: da bi v prihodnjem letu kaj bolj pametnega obelodanili, jaz pijem na Vaše zdravje in Vam kličem po kranjski: Servus, Janez!
Od Karavank. (Nepotrebna potrata.) Hodil sem po turoveljskih in po gornje-stajerskih hribih, in povsod sem videl kmete oblečene v domače sukno, katerega sami izdelujejo.
Pri Slovencih je pa velika prevzetnost v obleki v navado prišla. Vsak hlapec hoće se že v fino angleško sukno oblatiti. Jaz prašam: ali za naše kmete to ni dobro, kar je dobro za nemško kmete? Navadno je pri nas še veča beda in revščina. Nemški kmet ima po dva in trikrat na teden meso, kruha pa, kolikor srce poželi; pri nas pa repo, krompir in zelje tolčejo. Vender vsak krajcar sproti znosijo v prodajalnice za obleko. Dostikrat kupijo kak zanikareu „cajg", ki ni počenega groša vreden in se trga že med šivanjem; tisti „štofi", ki bi imeli „sukno" biti, pa tudi niso doati vredni.
Ker je to blago kmalo strgano, treba je kmalo spet novega, in tako se strašno mnogo krvavo zasluženih soldov znosi v štačune in gre v tuje dežele, od koder nikoli več nazaj ne pride. Včasih so so naši kmetje pa sami oblačili, pridelovali so domače sukno in domače platno. Oboje je bilo silno trpežno in močno, pa je Btalo le nekaj dela, denarja pa le prav malo; saj jo bil tkalec, ki je na „štero" v hišo prišel, z malim zadovoljen. Velika škoda je za Slovence, da so to opustili in se po-prijeli na tujem izdelanega blaga. Kaj gre denarjev iz dežele! Zato se ni čuditi, da smo tako ubogi in revni, vsi zadolženi, in pri tem še trdo delamo in slabo živimo. Naj rodoljubi to prevdarijo in naj premišljujejo, kako bi se poskrbelo, da bi so Slovenci spet sami oblačili. Tu ne gre za tisoče, ampak za milijone!
Iz Celovca. (Slovensko pridige.) Za Celovškega Slovenca, ki mora tukaj med neinškoliberalnim ljudstvom kakor v pregnanstvu živeti, bile so izvrstne pridige slovenskega pridigarja prava tolažba. Zato mnogi obžalujejo, da je začel zadnji čas, da bi si prihranil več časa za izpovedovanje, propovedno lečo prepuščati gospodom bogoslovcem. Res je dobro in potrebno, da se v propovedih vadijo, toda Celovec ni pravi kraj za to. Kajti tukaj je ljudstvo, tudi slovensko, zelo mlačno v veri; največ jih je, da ob nedeljah le k tihej maši hodijo, pridige pa zanemarjajo, in ker jim tako poduka in spodbude manjka, postajajo še bolj mlačni
Pri takem ljudstvu more samo le goreč in izvrsten pridigar še kaj opraviti. Res je gospod Krznar eden najizglednej-ših duhovnikov naše škofije, z svojimi izvrstnimi, iz srca do srca segajočimi pridigami toliko dosegel, da se je cerkev vedno bolj polnila, iz vse okolice so hiteli k sv. Duhu v Celovec, kjer se je beseda Božja tako iskreno oznanovala. Pri propovedih bogoslovcev pa se je že videlo, da so nekateri odhajali, in bati se je, da se unema kmalo spet ohladi in bodo spet po drugih cerkvah iskali tihe maše, slovenske pridige pa opuste.
Res je sicer, da se obilna množica sili k spovednici, in da g. Krznar tudi tam koristno deluje za blagost duš; toda mnogi obiskovalci cerkve so žalostni, če morajo gosp, Krznarja na loci pogrešati, in bi rajši videli, ko bi si g. Krznar za spo-vedovanja kakoga pomočnika naprosil.
Tudi to nekatere boli, da č. g. stolni prost molitev po osmcj maši po nemško opravlja. K tej maši hodijo skor sami Slovenci zavolj slovenske pridige; čemu se potem Slovencem po nemško moli P Tudi obhajilna molitev se je na praznik Marije brezmadežne po nemško molila.
Iz Kremsa ob Donavi 7. decembra. Jeza me jo. zgrabila, ko prebiram razne slovenske časnike v zadnjem času. 'Kajti naletim tako pogostoma na dopise, ki so si nasprotni kot pes in mačka. Radoveden sem, zakaj se to godi; dragi rojaki, slovenski narod se no bode likal z vodnim prepirom, o katerem bere vedno o časnikih. Moja misel jo ta le : Kdor ima čas, priložnost in veselje, da poroča razne novice, izbere naj si rajši kako drugo tvarino, ne pa vodnega zabavljanja. Položi naj rajši tistih 7. kr. ki jih izda za papir in po štnino na altar domovine, saj se ne manjka živih potreb n. pr. Družba ss. Cirila in Metoda. Narodni dom itd. Pomisli naj vsakdo na pregovor, ki pravi: „Sloga jači, nesloga tlači" ! p redno napiše dolg in širok dopis v kak časnik.
Pri ne kej priložnosti me je vprašal nek tujec radovedno, kaj jo temu vzrok, da so v časnikih Slovenci vedno prepirajo. V zadregi moral sem mu sramotno odgovoriti; „Nesloga". Mož je z glavo majal ter rekel : „To mi je nerazumljivo, da Slovenci niso složni". Da, v resuici ne moro razumeti človek, kakšni so taki narodnjaki, ki so za vsako najmanjšo stvarco prepirajo, rekel bi skoraj, na živenje in smrt. Vsakdo hoče dokazuti, da on ima
prav in nihče drug. To pa ni „delo za narod", ampak prav nasprotno. Ne bi li bilo pametneje skupno delovati, ne pa drugemu kolikor je le mogoče nasprotovati P Na ta način ne pridemo do cilja, le nekoliko več mirne krvi in vse bode bolje, da se ne bode bralo po slovenskih časnikih vedno ono studno zabavljanje, kot so to godi sedaj. Komur je toraj kaj ležeče na blagem miru, naj si rajše stvar od vseh strani natančno premisli in pretehta, je li vredna, da se stori črka za njo ali ne. To je moja misel in jaz menim da je prava. lrpam, da s temi vrsticami ne bode nihče razžaljen. Na zdar.
I. M. K r i v č e v
Iz Gorice 12. decembra. [Izv. dop.] Dne 11. t. m. je imelo tukajšno „bralno in podporno društvo" svoj zabavni večer v Marcinijevej gostilni. ČJestitati je vrlemu društvu, koje bodi izgled drugim slovenskim društvom v Gorici, da more v svojo društveno kroniko zabeležiti tako izvrsten vspeh društveno zabave. V prvej vrsti prisojati moramo vso hvalo neutrudijivemu odboru, koji deluje vstrajno v najboljše razvijanje društva, in koji je znal izgledno vzdrževati običajen društven red tudi ta večer. Vsa čast gre gg. pevcem in njih voditelju g. Pahor-u, da so pripomogli k splošnej zabavi. Ne malo razveseljevanja pouzročilo je srečkanje in dobro izvoljeni dobitki bili so tudi povod veselej zabavi. Največo zahvalo jo žela pa četvorica slov. mladeničev, koja je z nepričakovano natančnostjo v petju in z izbornimi glasovi vse navzočo kar presunila. V istini je mnogo pripomogla tudi omenjena četvorica k najboljšemu uspehu zabavnega večera. Želeti le moramo, da nam bi bila večkrat dana priložnost, poslušati in videti med nami sploh vrle ulov. mladeniče, od kojih upamo, da bodo svojej in našej domovini v čast in slavo. Dobrodošli tedaj nam v našem društvu vedno slovenski mladeniči, ki so na pragu, vstopiti v delo za — slovansko stvari Spretni govori v polnem številu navzočih društvenikov in dobror došlih gostov in razne napitnice so se vrstile neprenehoma, ter so vrste se s petjem zaključile zabavni večer, koji ostane nepozabljen vsem udeležencem.
Domače vesti.
Konfiskacija. Zadnjo številko „Edinosti" je državno pravdništvo zaseglo zarad uvodnega članka: „Združimo ae s Hrvati". Da čestite naročnike nekoliko odškodujemo priredili smo denašnjemu listu prilogo.
Deželni zbor tržaški je imel sinoči ob 6 in pol uri II. svojo sejo. Predsedoval je deželni glavar dr. Bazzoni, vlado zastopal je dvorski svetnik vitez Rinaldini, pričujočih 41 poslancev. Zapisnik prve seje je bil brez ugovora sprejet in zatem se je razpravljalo o resoluciji poslanca Burg-stallerja glede železničnega vprašauja. Resolucija je bila sprejeta v tem smislu, da so naloži deželnemu odboru, naj ukrene pri vladi potrebne korake gledo konečne rešitve prašanja o spojenji državnih železnic z istersko železnico in da ukrene potrebno za spojenje Trsta z Rudolfovo in dalje preko Turjih planin z Gizelino železnico.
Ob enem so sprejme na znanje zaključek železničnega odbora deželnega zbora gledč tržaškega železničnega vprašanja in prav tako tudi poročilo deželnega odbora o delovanji in programu tekom sedanjega zasedanja.
Na to se sprejme brez ugovora obračun za leto 188(5 in proračun za leto 1888 deželne šolske zaklade in obračun za leto 188G zemljišno-odvezno zaklade.
Zatem se razpravlja o predlogu deželnega odbora o sprejmu utoka na vlado glede vpisavanja v zemljiščne knjige v ne italijanskih jezi k i h. Z a sprejem resolucije govorili so poslanci gg. dr. M. Luzzatto, dr. Con-solo, dr. Cambon in R. Luzzatto; proti jo bil in sicer gledč dveh točk poslanec g. N a h o r g o j. Za njim jo govoril po slanec Consolo ter se jako ostro izrekel proti vladi ali vladin zastopnik vitez Rinaldini je njegove napade zavrnol.
Pri konočnom glasovanji bila je resolucija sprejeta. Za sprejem glasovali so vsi poslanci, izvzemši slovenske.
Imenovanje. Minister za poljedelstvo imenoval je gozdnega oskrbnika g. Leopolda Kari-a v Gorici gozdarjem. Gosp. viteza pl. Alber-a, predsednika
pomorskega oblastva v Trstu, imenovala je občina Mali Lošinj častnim občanom. — Primorska zemeljska višja sodnija podelila je razpisana mesta kancelistov nastopnim prosilcem: Kancelisti Franu Udini v Labinju, diurnisti Jožefu Kers v Pazinu; Benediktu Matiassich-u v Motovunu a izpraznjeno mesto kanceliste i voditelja gruntovnih knjig v Bujah Ljudevitu Lu-petini. — Preč. g. kanonik-starosta dr. Ivan Dukič imenovan je škofijskim šolskim nadzornikom in stolni dekan g. Peter Sinčić kanonikom tržaškega stolnega kaptola.
t Preč. g. Janez Volčič župnik in škof. svčtnik v Šmarjeti na Dolenjskem umrl je 14. t. m. 372 ur* popoludne. Pokojnik bil je vrlo plodovit slovensk pisatelj. Spisal je mnogo knjig največ nabožnih. Najvažnejša njegova dela so: „Žganju vojsko, žganju slovo". „Krščanski nauk", katero delo jo Volčič po Škofičevej smrti izvršil. „Življenje Marije in sv. Jožefa", katero izdaje družba sv. Mohorja. Posljednja je izdala tudi drugo našemu narodu jako koristno knjigo: „Domači zdravnik". Spisal je pokojnik še mnogo, mnogo druzega, kar je bilo natiBneno deloma v zgodnji Danici deloma v knjigah družbe sv. Mohorja. Pokojni Volčič bil jo blaga duša; ves svoj čas, vse svoje moči posvetil je narodu in veri. Za narod in vero je delal in živel in reči smemo, da njegov blag trud ni bil zastonj !
Večni mir Ti, zlata duša; svojemu narodu ostaneš v večnem spominu.
Ivan pl. Vučetlč-Bielic je 17. t. m. po kratkej bolezni v 53 letu svoje dobo umrl. Pokojnik je bil več let podpredsednik tukajšno trgovinske in obrtnijske zbornice in nekoliko časa tudi nje zastopnik v državnem zboru, zadnji čas je bil tudi ud upravnoga sveta avđt.-ogersk. Lloyda in vodja banke „assicurazioni generali". Tega moža je Škoda, ker ni bil le delaven in razumen, temuč tudi vsem enako pravičen in dober državljan.
Slovenske matice knjige za 1887. I. SO tukaj. Kedorje plačal letošnjo udnino, jih dobi te dni na dom, ali pa v delavskega društva pisarni via Molin piccolo št. 1. Slugi, ki knjige raznaša, je plačati 20 novcev poštarine. Kedor ni še plačal udnine, naj se požuri.
Gr. Jereb, poverjenik.
Otročičem slov. zabavišča pri sv. Jakobu je poklonila neimenovana oseba mnogo gorkih volnenih nogovičic in roko* vičic, katere je v petek gospodična učiteljica razdelila mej siromašnejšo deco. Srčno hvalo izrekamo na tem znatnem daru nepoznanej blagodušnej osebi!
Mestni magistrat bo imel sejo danes ob 6. uri zvečer, v katerej se bodo razpravljalo o mestnem proračunu za 1. 1888.
Izpraznena mesta. Pri c. kr. primorskoj flnančncj prokuraturi izprazneno je mesto višjega finančnega svetnika in finančnega prokuratorja. Prošnjo naj se vložijo v štirih tednin pri predaedništvu c. kr. finančnega vodstva v Trstu. Pri c. kr. okrajnem sodišči v Pulji izprazneno je mesto sodniškega pristava. Prošnjo naj se dopošljejo do 30. t. m. okrožnemu sodišču V Rovinj.
Pekovska zadruga tržaška konstitu-viralaseje v nedeljo 18. t. m. po nalogu si. magistrata. Odbor, katerega je izbrala zadruga jo ta-le: Predsednik: Moder Ve-koslav. Odborniki: TauselFrane, Dobčnik Dragotin, Bitežnik Jakob, Nemec Andrej, Silič Peter, Marusič Josip. — Zadrugi čestitamo, da je po dolgotrajnem bojevanju vendar svoj namen dosegla, ter ji želimo vspešno delovanje!
Društvo za ribarjenje na morji. Na
predlog predsednika tukajšnega pomorskega oblastva osnovalo se je društvo b goroj navedenim naslovom, ki ima te lo svrhe: 1. Zboljšanje stanja naših ribičev. 2. Podpiranjo ribiških razstav v važnejših nabrežnih mestih. 3. Nakupovanje čolnov in lovilnih priprav, ki so zelo vporabljive. 4. Podpiranje vseh poakušenj umeteljnega vzgojevanja rib, ostrig in gob. 5. Podpi ranje zaslužnih ribičev, ki si zaradi starosti ali ponesrečenja ne morejo služiti vsakdanjega kruha. G. Snovanje hranilnic, posojilnic in zavarovalnic za domačo ribiče. 7. Osnovanje strokovnega lista za ribiške zadeve. Svrha temu društvu je res lepa in plemenita, želimo mu, naj uspeva in raste ter si izbero ljudi v vodstvo, ki bodo gori navedeno točke dejanjski izva jali nepristranski, naj bodo ribiči Slo venci ali Italijani.
župnik v Kaštelu. Zadnjič smo priobčili „Poslano" č. g. Zobca s primerno opazko. Da je bila naša opazka opravičena, priča „Naša Sloga" s temi le besedami: Župnikom u Kaštelu (Caatelvenero)
imenovan jo ipak g. Pietro Zobaz premda se je u „Edinosti" i u našem listu upozorilo dotične oblasti, da rečeni gospodin nepozna jezika svojih budućih župljanah.
G. Zobaz izručio je doduše u ured-ničtvu „Edinosti" našemu uredniku „Pri-poslano", koje bijaše jučer u „Edinosti" i kojim tvrdi, da pozna hrvatski jezik, nu neka nam oprosti, mi mu toga nevjerujemo. A nevjerujemo mu toga s razloga, što nam rekoše vjerodostojne osobe, da g. Zobaz nezna hrvatski a još manje slovenski, a u tom nas podkriepljuje i činjenica, što je on jučer nagovorio našega urednika talijanski (valjda kao dokaz, da znade hrvatski — kako tvrdi u „Priposlanu") premda ga dobro poznaje i premda znade, da naš urednik i hrvatski govori.
Dodje li kojim slučajem g. Zobzu u ruke ova poruka neka se slobodno izrazi o našem listu kao što se je dostojao izjaviti o „Edinosti". (Le bave velenose del-1'Edinost non mi fanno freseo) al neka znade, da će njegovo stado od njega zah-tjevati, da ga uči, podučaje, tješi i kriepi našim jezikom, te da će on odgovarati Bogu i ljudem nebude li, nepoznavajipS jezika, hotio ili mogao vršiti svojeg averog zvanja, U ostalom on je samo imenovan župnikom a za dalnje posliedice odgovorni su i oni, koji ga budu kasnije župnikom potvrdili.
Tržaške novosti.
Samomor. V soboto zvečer našli so 351etnega seljaka Josipa Strajn iz Doline mrtvega na nekem travniku blizu Rocolja. Nesrečnež ai je z britvijo odprl žilo na levej roki. — Našli so pri njemu listič, v katerem samomorilec naznanja, y da ga je prepir z nekim posestnikom v Skednju gnal v smrt,
Poskušen samomor Žalostna kronika aamomorov se od dno do dne množi. V nedeljo si je prerezal vrat 251etni mizar Anton Zupančič, 8tanujoč v ulici Golauca h. št. 7. Akoprav je rana jako nevarna, imajo zdravniki vendar upanja, da ostane Zupančič pri živenju.
Učiteljstvo okraja Sežanskega je imolo 19, t. m. mej drugim i volitev dveh zastopnikov v c. kr. okrajni šolski svet. Učiteljatvo Sežanskega okraja je volilo z veliko večino gosp. Antona Beni ga rja, nadučitelja Tomajskega in gosp. Mateja K a n t eta, učitelja-voditelja iz Sežane.
Izjava skupščine delničarjev „narodne tiskarne" v Ljubljani: Delničarji narodne tiskarne ljubljanske so v zboru .19. t, m. izdali to-le izjavo:
„Slovenski Narod" je in ostano neodvisni politični in narodni organ vseh Slovencev.
„Slovenski Narod" zastopa in brani narodne ter politične pravice vseh, Avstriji kakor tudi dinastiji vselej zvesto udanih Slovencev na temelji državnih osnovnih zakonov.
„Slovenski Narod" podpira slovenske deželne in državne poslance pri njihovem delu za dosego popolne jodnakopravnosti za Slovence v javnem življenji, v šoli ter uradu in podpira tudi politične njihove zaveznike.
„Slovenski Narod" goji vsestransko vzajemnost avstrijskih Slovanov ter kulturne odnošajo mej Slovani Bploh.
Dalje so storili ta-le soglasni sklep: „Skupščina delničarjev „Narodno Tiskarne" obžaluje, da so jo v društvenem organu, „Slovenskem Narodu", po nepaznosti urinil izraz, kateri jo moral žaliti osobo bv. Očeta, ter naglaša, da jo to žaljenje v popolnem nasprotji s programom našega lista".
Postavil se je daljo nadzorovalni svet in se per acclamationem izvolili vanj kot Ljubljanski člani: gg. dr. Josip Vošnjak, deželni odbornik, dr. Ivan Tavčar, odvetnik, dr. Alfonz Moacho, odvetnik in drd. Danilo Majaron, odvetniški koncipijent, — kot vnanji člani pa gg. Luka Svetec, notar v Litiji, Janko Kersnik, notar na Brdu, dr. Jos. Sernec, odvetnik v Colji, prof. Fr. Suklje, dež. in drž. poslanec na Dunaji. Za glavnega urednika je bil izvoljen dr. Josip Vošnjak.
Zaradi ohranitve gimnazije v Kranj! izročilo je 37 občin, peticijo ao deželnega zbora, naj se store potrebni koraki, da se reši ta prevažni zavod. Želimo prosilcem najboljšega uspeha!	(„SI. Nar,")
Josip Stritarja zbrani spisi. Snopič 24. in 25. Ljubljana Ig. pl. Kleinmayr in Fed. Bamberg. 1887. Cona vsakemu snopiču 25 kr.
Bolška Čitalnica bode imela svoj občni zbor v dan 27. t. m. ob 72^ uri z navadnim dnevnim redom, kateremu se uljudno povabijo VBi častiti gg. udi, domači in zunanji.	Odbor,
O družbi sv. Cirila in Metoda in o
slovenskih šolah v Trstu in okolici prinaša nemški časnik „"VViener Allg. Zoit.u z dne 15. t. ni. dopis iz Trsta, v katerem omenja, da se tukaj uže nekoliko mesecev bije boj mod italjanskini društvom „Pro Patria" in mej slovensko šolsko družbo sv. C. in M., da „Pro Patria" dela z velikim hrupom, naša družba napreduje tiho, a z velikim uspehom; uže v počletku oktobra t. 1. da se je odprl drugi slov. otroški vrt v Trstu in zdaj zahteva ta družba, podpirana po pol. društvu „Edinosti", od mestnega zbora in od vlade, naj se popolno poslovenijo vse šole v okolici tržaški in terja Štirirazredne slovenske ljudske šole v Trstu na mestne stroške.
Ta nemški peresni šušmar je res temeljito poučen o naših tržaških slovenskih razmerah! Da bi ti lažni dopisniki vender poprej natanko vedeli, o čemer hočejo pisati in da bi no trobili časi svoje gorostasne nevednosti za drag denar po svetu!
Iz Dornberga so nam piše: Včeraj 11. t. so jo vršila volitev podružnice sv Cirila in Metoda, za Dornberg, Prvačino in Gradišče, Izvoljeni so bili jednoglasno : V. č. g. Filip Kramar župnik predsednikom, in ljubljeni naš pesnik Simon Gregorčič njegovim namestnikom; g, Vinko Gregorič zapisnikarjem in g. Ig. Križman mlajši namestnikom ; v. č. g. Josip Poljšak župnik denarničarjem in g. Josip Orel namestnikom. Odprl jo volitve župnik Kramar primernim govorom o sv. Cirilu in Metodu ter namenu društva. Konečno jo vskliknol na presvitlega cesarja trikratnim živel, na kar je ves zbor jednako storil.
Vabilo k Božičnici slov. dekliške dvo-razredne šolo in otroškega vrta v Gorici, ki se bo vršila dno 22. decembra 1887. v čitalnični dvorani. Začetek točno ob 4. uri popoludne. Spored. L del: 1. Petje: „Mlatiči". 2. Deklamacija: „Učenci pri jaslicah" — deklamujo JeretiČ Albin, iz otroškega vrta. 3. Petje: „Lastovkam" — III. berilo. 4. Dvogovor: Derossi Marija in Ljudmila Eržen — iz otrošk. vrta. 5. Petje: „Zima". 6. Deklamacija: „Najlepši čas" — drkl. Volk Marija, iz I. razreda. 7. Petje: „Moj dom" — iz Slavčeka, III. stopinja. II. del: 8. Igra: „Avgust in Bog"; 9. Deklamacija: „Betlehemski otroko-mor" — deki. Boštjančič Izabela, iz II. razreda. 10. Petje: „Cesarska pesem". 11. Razdelitev darov.
Račun „slovenskega bralnega in podpornega društva v Gorici", za društveno leto od 1 decembra 1886. do 30. nov. 1887. kaže društvenega premoženja konec leta 1887: Glavnico pri goriški hranilnici (Mon-te) in ljudski posojilnici gl. 2430. — Vrednost premakljivega blaga gl. 100. — Iz-tirljivih konečnih aktivnih zastankov in konečno gotovine gl. 500. — Skupno gl. 3030. — V primeri s premoženjem koncem leta 1886 gl. 2729.46 pomnožilo se je premoženje v letu 1887 za gl. 300.54.
Poročilo „slov. bral. inpodp. društva
V Gorici". Sesti redni občni zbor je imelo društvo 19. decembra Q1886 leta. Istega dno bil je izvoljen sedanji odbor, ki je imel v preteklem društvenem letu 13 sej, v kojih je razpravljal društvene zadeve ter po svoji moči skrbel, da bi v smislu pravil dobivali društveniki primerne duševno in gmotno podpore. Kar prvo, t. j. duševno podporo zadeva, ukrenilo se je naslednje: naročilo so je čez 20 deloma političnih, deloma leposlovnih časopisov, vpisalo se jo društvo v „Slov. Matico" in Družbo sv. Mohora" ter nakupilo se je več raznovrstnih knjig, koje so bile dru-fitvenikom na razpolago. Daljo je priredilo društvo 12. februarja pustno veselico, 8 maja izlet v Solkan, 20. julija izlet v Stvorjan, kjer so bili naši društveniki posebno slovesno in navdušeno sprejeti. Dno 7. oktobra praznovalo je društvo najvišji imendan Nj. V. presvetlega cesarja Frana Josipa I. z izletom v Podgoro, kjer je bilo tamošnje bralno društvo napravilo v isti namon lopo veselico; 13. novembra bila je v čitalnični dvorani velika beseda z obširnim programom, 11. decembra pa domača zabava v spodnji Marzinijovi dvorani. Vse navedeno veselico in izloti bili so dobro obiskani, ter so so vršili v splošno zadovoljnost vdeleženeov. Gmotno podporo dobivali so pa bolni društveniki iz vstopnin in mešečnin udov ter iz raznih drugih dohodkov. Bolnikom bo se plačevala zdravila, zdravnika in podpora za čas nezmožnosti za delo, Društvena zdravnika sta bila dr. And. Lisjak in dr. E. Grešič.
Zveza pošte in brzojava. C. kr mini-steratvo trgovino dovolilo je zvezo poštnega in brzojavnega urada v Ribnici.
Klub slovenskih biciklistov v Ljubljani imel je 12. t. m. svoj prvi občni abor na
katerem je bil jednoglasno izvoljen predsednikom g. dr. Vinko Gregorič. Pod vodstvom tega, za stvar unetega gospoda bode društvo izvestno raslo in ee lepo razvijalo, kar mu izvestno vsak rodoljub in prijatelj „športa" želi.
Kakor pišejo z Dunaja, kani vlada izdati naredbo v obvarovanje proti nesrečam provzročenim po petroiji. Ta naredba osnovana bode po vzgledu podobno naredbo na Nemškem.
Nemška pretiranost. V Liberici na Češkem hočejo zidati novo mestno hišo. Mestni zbor je sklenol, da pri zidanji te hišo ne smo dobiti dela noben zidar in delavec sploh, ki ni nemške narodnosti. Vso zidivo, opeka, pesek, les itd. mora biti proizvod nemške zemlje in nemških rok. Pred jednim, ali dvema letoma je izdal magistrat v Gradci naredbo, da no vzame nobenega Slovenca v službo. Ta fakta nam jasno govore, kaj se nam jo nadejati od Nemcev. Njih pretiranost sega uže tako daleč, da ne privoščijo Slovanu vsvojej zemlji poštenega ubornega zaslužka. Oni pa radi hodijo v naše kraje beračit, sleparit in gospodovat. Mi pa so učimo od njih, no kupujmo pri nemških trgovcih, ne najemljimo nemških delavcev. Ravnajmo se po pregovoru, ki pravi: Svoji k svoji in!
Ponarejanje jestvin. Kakor javljajo iz Budapeate, iztaknoli so tam to dni celo tovarne, ki so ponarejale pričimbe. Delavnice teh tovarcn bile so pod zemljo v jako umazanih prostorih, kjer so delali iz jako navadno moko namešano z otrobi, kavo in poper. To ponarejeno kavo prodajali so po 48 for. cent; veliki trgovci pa so jo mešali s pristno kavo in prodajali jo svojim kupcem. Državno pravdništvo izjavilo je, da tako ravnanje ni kaznivo, zato je bil magistrat primoran, da obvaruje občinstvo toga sleparstva, omenjene tovarno zapreti ter vzeti dotičnikom obrt-nijske liste.
Nove skladbe „Gorski odmevi" dobivajo se pri skladatelji g. H. V o 1 a r i č i učitelji v K o z a n i p. Krmin (Cormons) po 70 novč., s poštnino po 75 novč.
Rusko slovnico za slovenski narod, izda g. lludovernik in pride na svitlo koncem januvarja 1888. Slovnica bo imela tudi rusko berilo z interlinealno slovensko prestavo, tako da bo vsaka ruska beseda v berilu imela slovenski pomen pod seboj.
Cona knjigi jo 3 gld., — l. gld. 50 kr. se predplača koj pri naročbi, 1 gld. 50 kr, pa ko se bo knjiga razpošiljala. Za dijake velja knjiga lo 2 gld. 50 kr. — Tiskalo se bo samo toliko eksemplarov, kolikor bo naročnikov. Kdor se ne naroči, torej knjige ne bo mogel v nikaki knjigarni kupiti. — Blagovoli naj so naročiti in 1 gld. 50 kr. zraven naročila vsaj do 31. decembra t. 1. poslati Antonu Iludo-vernik-u, in Wien, Wiihring, Wienerstrasso Nr. 64, II, Stock Thttr 18. Mi to knjigo toliko bolj priporočamo našomu izobraženemu svetu, ker je znanje slovanskih narečij od dno do dne potrebniše.
Potres. Zelo hud potres je bil zadnje dni v Kosenci na Italijanskem, porušil je mnogo hiš in več ljudi usmrtil, ali hudo poškodoval. Tudi v premogovih jamah v Siveriču na Dalmatinskem so čuli od 29. novembra počenši petdeset bolj ali manj hudih sunkov.
Površje in prebivalstvo naše zemlje.
Kakor sta proračunila Levasseur in Bodio, znaša površje vseh 5 delov naše zemlje 136 miljonov štirjaških kilometrov, na katerem živi 4830 miljonov duš. V Evropi izvzemši Rusko in Skandinavijo jih živi 245 milijonov, v Indiji 245 milijonov v Kini in na Japonskem 430 milijonov. To so najbolj obljudeno dežele na svetu.
Časi nam je preporučiti p. n. občinstvu Trsta i okolice, Primorja i ostalih hrvat-sko-slover.skili gradovah i mjestah. sa so-lidnosti i jeftinoće poznatu, te obilnimi modernimi pismeni i strojevi providjenu,
JEDINU SLAVENSKU
TISKARU
U TRSTU
Ista prima i obavlja svaku itai'llčbil bilo koje vrsti kn jigotiskarskoga posla te preporuča se osobito za ove vrsti tis-kanic kao n. pr.:
za župne urede, okružnice, račune, list. artiju i zavitke s napisom, preporučne karte, posjetnice, zaručne i vjenčane objave, pozive, razporede, ula-j znice, oglase, pravila, izvješća, zaključne račune, ročištnike, punomoći, cienike, jestvenike, svako-vrstne skrižaljke, izpovjedne cedulje, knjige itd.
Uvjerava se p. n. občinstvo, da će nam biti osobita briga, p. n. naručitelje u svakom pogledu zadovoljiti koli brzom i točnom podvorbom, toli jeftinom cienom i ukusnom zradbom.
Kod naručivanja tiskanica molimo naznačiti točno naručbu, dotično naslov (adresu) naručitelja.
Za obilnu naručbu preporuča so
Tiskara Boleac
Via Torrente 12 u Trstu.
Takoj delujoče.	Uspeh zaj »mč n
Neiz o cj i lo 1 j ivo!
Sv;ik dobije ii os natrag, kod Koga !»i n»oj "»i^tirno djaljtić)
ROBORANTIU SVI
^sr-iUtvM i.i br.Uonut)
LieiuapjeŽan onta<>.I*to ti'ko nigurno djelujf protiv Atlntotlt, isi'ii-tianju i ote peruti i oteifenju Uspjeh viS— putnim tronj-m lajiimčem. Originalne boce po 1. for. 50 nč. i boo* za prubu po 1 for šalje	50—16
J. Grolich u Brnu.
U Trstu mimo kod A Prnxmarer. P. Prendini; v Ljubljani Edv. Mahr-u* v Gorici leki.r C. Cris ofifoletti, B. Pontoni lekur, A. Hermannk drogar: v Reki l«kur J. Gmelnerv Celji Ed. Peilć; v Mariboru J. Martinz; v Gradci Kanp. Koth, Murplatz 1.
Thiiio se niož takodjer dobiti Kn« de Hibe, iztočno sredstvo ljepote, koje uzdrži uvieŽost i t>ii> loću puti. CieiiK novčići. — Ni sleparija!
I vR«tae iS&mtd&SBSB:-m^S
Naravno olj o
iz jeter od polenovke (Baccala). najizbornejše kakovosti, kojega z dobrim, vspebom zakazujejo najboljši mestni zdravniki. — Iz iste kakovosti naprav I ju so tudi zeleno ali jodožetezno (ferrato) olje. Zaloga v lekarni G. B. Rovisa Corso štev. 47.	10—10
Dunajska borsa
dne 16. deeembra, Enotni drž. dolg v bankovcih — — gld. 81 10
82.5(1 111,80 96-10 889.-27S65 125-30 9.95 5.93 61,65
Nič več zobobolov.
Voda za zobe lekarničarja G. B. Ro-vis ozdravi hipoma vsak največi zobobol, zabrani narejoujo tartara in snjilje zob, ohrani bole, ojači zabrne in čisti ustni dih. Na prodaj v lekarni ROVIS Corso 47 po 50 kr. steklenica.	10—10
1 Ljubljanski Zvon. |
<1 Gld. 4.60. % | Gld. 2.30. -- Gld. 1.15. |

v srebru — — — Zlata renta— — — — — — — —
5°/o avstrijska ronta — — —--
Delnico narodne banko--— —
Kreditne delnico — —----
London 10 lir aterlin--— — —
Francoski napoleondori — — —- — C. kr cekini — ______ —
Nemško marke — — — — — — —
PRI JULIJU GRIMMU
dežnikar, Barriera Vecchia 18
je zelo bogata zaloga dežnikov za gospe in gospode za jako nizke cene. — Dežniki iz bonbaža od 90 novč. naprej. Dežniki iz volne in satina od f. 1.40. naprej. Dežniki židani od f. 2.50. naprej.
Mali dežniki za otroke od 25 novč. naprej. Sprejemajo so vsakovrstni popravki za "ako nizke ceno.	28—104
Assicurazioni generali,
V 'SV.M U
(društvo, ustanovljeno leta 1831.)
To društvo je rsiZtegnolo svoje delovanje na vse veje zavarovanju, posebno pa: na zavarovanje proti požaru — zavarovanje stekla — zavarovanje proti toči — zavarovanje po morju in po kopnem odposlanega blaga in zavarovanje na živenje. Društvena glavnica in n-serva
dne 31. decembra 1884 f. 31^90.875 83 Premije za poterjati v naslednjih letih	f 21,006 641-33 Glavnica za lavarovanj** žive-
nja do 31. u-iCembra 1884. f. 83,174.457-98 Plačana povračila: al v letu 1S81	f. 8,637.596 13
b) od začetka društva do 31.
I decembra 1881.	f 178,423.338-51
Letni računi, Izkaz dosedaj plačanih odškodovanj, tarife in pogoje za zavarovanju in sploh vsa natanjčneja pojasnila se dobe v Trstu u uradu društva.' Via della Stazioue v lastne palači.	5-24
Ril
U
V
ŠALJIVI KOLEDAR
za leto 1888
se prodaja v tiskarni Dolenčevi po 40 kr.
Dr. Maksimilijan Szirmai,
okrajni zdravnik na Opčinah
ordinira vsaki pondeljek od 2 uro popoludne naprej in dno 12. vsakega mesca od 10 ure dopoludnč naprej v Bazovici v hiši gospej Smerdu. (2—6)
Zdravilni plašter
<CEROT>.
Ozdravi temeljito vsako rano. bodisi še tako zastarana in tudi take, ki so se u£e spremenije v raka, ustavlja še tako močan glavobol, vso bolečino živcev in revmatizma v zglobah, Čudelno pomaga v bolečinah materinskih itd. 501etna skušnja z izvrstnim vspehora, kakor razvidno po neštevilnih spričalili, kateri so morejo pokazati vsakemu — dobiva so v lekarni
ROVI S, Corso št. 47. 10—10
Kibla voda. kupelišče PADENCE
k >" . ,M." <~'liil~ turro* liliiiit- k httno', i.uro-¥ \ • j. I i.ti .i >1 K K'/ /C ■ X \ /.I. tis«, j'' irrllcn.i-V' \	K s kleli I. ih • j.rl
^V * %	\ v ' ir i lu I-i K [• -
1
k.>t *p«'lflkntn pri-. X	-A) '' \ i_.it;
proti ii. kimiiiji v V o X ~ V * A fi.lfii, m I nuj i n Mv|-CtUt, tliill lili. Iuhiii Imrii.-I, tnuli ril, xl:<t lllui, t loite-fenili boW.nih In pri kataruh
v ubBti. N.ijgigurn jfie v;ir»LVO proti koleri in mriliei. Kopeljl, btauovanj.i, restavracija ceno.
!7,n\«tti: F. 1'Jnuta v IJuIiIJhiiI, P. MoUinfTPr via r^ppa { i rs ii. A. MhzkoII v Morii-i r Celju m Miri coni. '
Riunione Adriatica di Sicurta
v Trstu.
Zavaruje proti požarom, provozu po suhem, rekah in morju, proti toči, na živenje v vsih kombinacijah
Glavnica in reserva društva dne 31. deoembra 1883
Glavnica društvn	gld. 3,800.000' —
Reservni fond oi. dobičkov * 536.622 02 Posebna reserva dobičkov od
zavarovanja na življenje	150.000- —
Rezervni fond za poiljftje na premikanja vrednostnih efektov 161.500' — Premijna reserva vseh oddelkov » 7,342.780-36 Reserva za škode	» 267.601 -
V portfelju: Premije, ki se imajo potirjati
v prihodnjih letih	. * 16,954.118'57
Skupni znesek vt. h škod plačanih od t. Ib38 do 1H83 gld. 111.910 «47 01
Urad ravnateljstva. 'Ja —25 Via Valdir ivo, St. "2 (v lastn^j niši.
mm

Najboljši
papir z,a cigarete
21-iiti
je pristni
LE HOUBLON
fraucozki fabrikat Ca\vlejer in Hturje? v Parizu,
Svari se pred ponarejenjem.
Ta papir gorko priporočajo gospodje tiri. J. J. PohI, E. Ludwig. E. Lipmunn, profesori kemije na dunajskem va«učiiišču, radi njegove najboljše kakovosti, raili njegove čisioto lu ^utol ker v lijem ni nikake druge
zdravju škodljive Lvorme. Pozor: Vsak naj pasi tut naslednji podpis:
rAc-KiMii.K n r L'iiTKji'rrrK 17, rat Unogir, AUtlj
Androna Gusion št. 2 v Trstu priporoča veliko zalogo sadja vsake vrste najboljših plemen na drobno in debelo. —
Prevzame vsako pošiljatev na deželo, katera se izvrši točno in solidno. 100
Želodećne bolezni ozdravi brzo in posvema
JERUZALEMSKI BALZAM
edini in nedosegljivi Želodčni pijači Oa ni človek izvoli pravi lek proti Želodčnim boleznim, pač ni tako lehko. posebno dandttDttN. ko v trgovini prodajajo vaakovrst» n enaka leke
Vučina raznih kapljic, izlečkov itd , katere se občinstvu kakor pravi čudeži priporočajo. niso nič druzega, nego Škodljiva zine? Edini JorazaloniHki bal-si je zagotovil vsled svoje priproste sestav,), odločno oživljajoče in želodčne Živ.-e hitro krepčalne mnči pravico prednosti nad vsemi dosedaj v tej stroki poznanimi zdr>»-vilami, kar dokazuje tudi se vsakim dnevom veče praSanje po njemu Ta baliairi bogat nit delajočih snovih kinftške rohar bare, katera korenika je poznana zarad nje nnpra iifitodnepa upliva na prsbavljenje ni čiščenje. je zanesljivo sredstvo proti težuvam v želodcu odvisnim od slabega preb vijanja; zato pa ga vsi strokovnjaki in zvedena priporočujejo proti neješčnosti. zabasanjn, smrdljivi sapi. gnjusu, riganju, bacanju, proti hemoroidalnem trpljenju, zlatencl in vsa kej bolezni v črevesju
Steklenica t navodom vred stane .10 novcev.
GLAVNO SKLADISĆE u LEKARNI
G. B. PONTONI
v GORICI.
Skladlič« v Trstu v lekarr i Marku Rarattnt i G. B. Rovu, na Roki v lekarni al Rednntore, G. Gmeitier, v Korminu v lekarni A. Franzoni, v Tominu v lekarni F. Palisca.	8—25
T 11\TIT/ A za spolne in želod-I jI I \ I l\ M ^eve bolesti,nastope -L ' i 1 Li i-okuŽouja l oslabenja tnožke slabosti, polucije, žgečo vodo, močenje postelje, puSčatije krvi, zahlije v. de.( lil f.ii vse bolt-zni mehurja, uroba In živcev. Tudi pismeno po najnovijSeni znanstvenem posto.anju z neškodljivimi sredstvi	41_yj_Ui4
C. Stroetzel, . specijalni zdravnik Linaan am Bodensee.
LA FILIALE
banctunion
TRIESTE s' sooupa di tutte le operazlonl dl Banoa e di Cambio valute.
a) Accetla vereamenti in conto corrente : Abbuonando 1'interesse annuo: per Banconote 31/« °/o con preavviso di 5 giorni
3'U . „ • 12 .
3*/4 ,, a sei mesi tisso per Napoleoni
2*U °/o ♦'O'1 preavvlao di 20 giorni 3 „ „ , 40 » 3>/ ,, , „ ,3 mesi 3«|......6 .
/'er I« letture di VeNAmflnto in circols/lons 11 nuovo usno d' interese uudrk in vihore a purtire dal glorno 18. 2S. aprile, 3. 98. iiiiikjtK 1H. luglio e 18. oitobre a »e<v>nda d*l preavvUo.
Trie«te 13 Aprile 1886. Warrants.
BANCO G1RO abbuonando il 370 iuteresse annuo sino qualuuque somma; prelevazioni sino a horini '..'0.000 a visla vorso ch&iue ; importi maggiori preavviso uvanti la Bors:t. — Conferma dei versamentl in apposito libretlo.
Conte^Kin per tut.ti i vers l enti fatti a qualsiasi ora a'ufllcio la ainta del meiiestmo giorno
Amume pel pr-oprl oor-rentlMti tnra»w di Cambiali per Trteste, Tignna t Budapest, rilatcta loro assegni per qucste ultime piatze ed accorda loro lejacolta di donilolllare effelti presto la ena cassa Iranoo d* ogni Mpeaa por ommI. b; S'incarica deU'acquisto e della vendtta di effetti pubblicl, valute e divise,
nonchd deli' incasso d'atsegni, cambiali e gione.
biali e coupons, verso 1
assetj*
/»° o di
provig-
c) accorda at xuoi commtttenh la facolta di devoei'are ejfeth di qualtta»i specie t ne cvra prahs 1'tncatto rf» coupont alla ecadtma
La Filiale della Banca Union
iflezlone Merol) s'incarica deli' acquisto e della vendita di merci in commissione, accorda sovvenzioni ed apre crediti »opra rnercanzie ad essa consegnate, oppurc polizze di carico
o Warants. 24—24 ......................
IVAN KOLLER (1.3,
Via Stadion 25
preporuča svojo pred malo časa odprto trgovino ;in zagotavlja točno in taktno postrežbo, kakor tudi jako nizke cene. Osobito se preporoča udom delal. podp. družtva.
SREBRNICO
ozdravlja po najnovejšem načinu profesorja Wilkensona popolnoma in stalno. Prospekt zastonj. Karo! Kreikenbaum 21	Braunsehvveig. 44_52
TRŽAŠKA HRANILNICA
Sprejemlje denarne vloge v bankovcih od od 50 sol d do vsacega zneska vsak dan ▼ t-*dnu raziin praznikov, in to od 9—12 ure opoludne. Ob nede ljah pa od 10-11. ure zjutraj. Obresti
na knjižice....... . . . H0r,
Plačuje vsak dan od 9—12 ureopoiudn«' " Zneske od 50 gld. precej, od 50— 10<> je treba 1 dan odpovedati, 100— lUlH) 3 dni in čez 1000 ta 5 dni p .pr. i. Eskomptuje menji -e <iomicilirane na tržaž
kem trgu po . ...	41'
Posojttj« na državne papirje avstro-oerKkrt *
d<. 1000 gli. po....... . 5o/o
višje zneske v tekočem računu po. 4'///„ Saje denar proti vknjiženju na posestva v Trstu. Obresti po dogovoru.
TRST, 1. oktobra 1886.	24-24
Siflg crstop Nr. iii, W
zum poldflnen	I
li.
Reihsapfel.
Apotheke
\Vien

Kričisitilner^jM tTltVihteV.MlT *VlinV 8V H"io,;i,!,,Je k,lJ11 boh«.i.
9.20. (Manj Kot	lavuAV/„epolliu" '' ^ *	n0, 5 l"vi,kov f" 5a0- 10
I, v.^	in »b"«fli, t,!h	z» ozdravljene
roCa i drugim.	"oiezni. vsakdo, ki je le enk at posk iB.I Je s temi krogljicami zd avlti Jih pripo-
Nuj aled6 t ta nekaleratehzahvnliilli pl^em t
„ . ,	L«onrang, 16 maja 1883.
Uiagorod.ii «<.9pod ! Vade kroKl.|ice delajo kar Čuda, one nego enake d-iiglm hi-aliganim poranSkom, temveč v reanhi prldobđ zdravje v-«m, ki jih rabijo.
une kro^ljicn ki g-m jih o valikonoCi naroČil, g-m ekor .j v e razd.l mojim rimneein in prilateljnin in 3 M romale. ccl6 8tar>>, h Mane in hirnJoCe osebo ao po njih na/aj zdravje zndoblle. ali > gal se Je nnh bc.lehnortt na holJiH olirn la. Ja* Vaa pro-sini Mto. di ml jih de pet, »aritkov poglJeK Za-sil nJem gn Va-n »rCno jaz In e menoj rai drugi, ki ao rabivffi Vnli krodjice o«draveli.
Martin Deutlng?r.
Bpga Szt, Gyortry 10 f^hr. 1ss2. , velecenjenl gospod ! Ne morem se Vam za,|o t.o zahvaliti za ViiHe kropljice ker ui"e tnn-go let je vUs ►,.?P.r°*E ,b',Iafela nH eTrti« ter le Vati m . ji 1 I krogljiuam .0 ima aahvallti, da Ce tUdI lil g« popolnoma ozdravel« t?r mora l»o kdaj pa zdaj kako vfitl, vender ae jej Je ona mladeniSka
Amerikansko marilo	p° »dih,
najbolj«) pomoCek
avelogt povrnila, da more *ed ij pri svojih opravkih biti. i'rotim .a to mojo zalivalo r«»«lasite, da lo spoznajo vsi bolni ter d* ml poHIJeta He dva lavltka krofiljio in dva koaca kltajski-ua mila.
Z odilCnim spodtovaiijero
Alojz Novak, cvetličar.
V«Be 1,1 .«o odje! Oo lov, da momjo vaa Vaga le-eila biti .nukegi dobrega vspeha mkor vag znani ledeni balzam koji je v mojei družni mnogim starim ozebinam k'<uee atoril, Cep av niC kaj rad ne zaupam onim tako iinenovanini univerBtilnim pomoSkom, ven I ar aom odložil si VaBIli kri Ci-stilnih krogljl.i vkupiti, da z njimi prerenem dol -ffiletno hemnrojdil o bolezen. In rea Izpovedmi moram, da mi je Va«-» sredstvo p > l!|iri dnevnem u«i-vtinju mojo a'aru bolezen oJvi>1> ter da ga ae<la,| 1 noj i m znancem gorko priporočilni, »opuftfam Vam, da te moje vrsti o o javit-, ali brer. nioj.-g-a polneri po?P«w	udani	C. pl T.
V Bedi. 20. februarja 19-.).
P™t^rotTu!^[^r!riin reumnllCnim bolesti-n „ nrbtenem mozgu, migreni, nervoznim zobo olim. slavohoiim, trganju v udeaih itd. Itd. I gld. 80 kr.
TekočI*« \z alpintklh trav W. O. B rn-
hard-ov 1 steklenica f 2.ti0.,/, steklenice f. I 40.
Esmoa ta oči Romerhaus n-«, 1 skl<-mca f 2.50'/2 stekl. nico f. loO. Prah za tnoj na nogah 1 škatljica oO k^. 7. poštnino 75 kr.
Peerhoferiflva tftnnoklnlnskapomada
u«e innojf > let od zdravnikov prlpoznana kot naj b"lj"0 sredstvo za ruslje las. Loeo op uvlj.^na dkat-ijica S gold.
Unlversalni pfaStar p^f««. stomieia pr..ti
^■■■■mmvmmhihm^ vsakovrstnim ranimi, gnjusnira nieaoin, calo proti starini ulesoin na no-gah. ki se zdaj pa zdaj znović odpirajo, proti Crvu na pratu (Flugereurmi Itd. 1 poa. 60 kr. z poflt-
I nino 75 nC
A. W Bulrichnva »"»IvefSikIna Čistilna aol.
vMnaBMiM Izvrstni p>mi<Cek proti 1 vttem naatopk .111 slabe pribave kakor : g.av,.bolu, trganju v Klavl, felodeCni in krCu, hemorojdalnira bolestim, zapeki itd. t zavitek t gld.
Francovo žganje 1 skelnioa au kr. J. Pserhofer-lev Ledeni balzam u'e
"*" ^ '	iii« >-
najbolj *l	*
Ji o m o S1 k spoznan proti ozebii-
aki ' *'
Ko let 1a _ _ ____
nam vsake vrato kakor tudi proti star in rauam Itd. I poaodica 40 kr. po poBti (5 ki.
Balzam za ooltanec	pomoeek proti
■■■■■MpeBM^B dcbnlerau vratu, 1 poa. 41) kr. po puUtl U& kr.
Ži vftnska esenca kaP1JLce,' j*oU.
omMMMHHii^lJ1^!!!!! lelodcu. ilabl pre >avl, vgakovr4tnmn trženju v dolenjem telesu, isborno domaČe vraCilo i fla^on SO kr.
TrilOtČftV 80k ob0no snano izvrstno zdravilo proti kut >ru hripavoaii, krCnemu kaSlju itd. 1 steklenica 50 kr. 2 rt. z p 1 f. 60 nC.
Izven imenovanih iidelkov v>iobivajo se 9e druge farmaceutične specijalitete ki so bile po vs°<ii avstMjskih časopisih oznanjene :
Nič več kašlja!
Prsni čaj
napravljen p,i lekarničarju
g. b. rovis
v Trstu, Corso 47
[ozdravi vsak kas-lj, še. tako trdovraten, kakor to spričuji j » r niog.i naročila, spričevala m zahval,-, ki dohnjajo od vseh strain iti pa uspetii prvih tuk zdravnikov.
x,	sestavljen 12 samih rastiii.
»n Cisti kri; ima dober okusio velia en zavo za m dni eo n.
Omenjena lekarna izdeluje tudi pile zw vrestenje Života in proti mndronn v/ <oka neke posei.ne rastline, katerih uspel,' _e v^lik posebno pri zaprtem truplu, želodčnih boleznih itd. in se lahko u2i vajo o vsakem času brez oblira na dij to Ena Nkatlju volja »o Mold.
Plašter in tud tinktura protr kurjim očesom in debelej kofi — cena i plaštrov za kurja očesa SO noldoV — Ena steklenica tinkture 40 soldov.
Edina zaloga v Trstu v lekarni ROVIH, v Gorici v lekarni Cristofolle tt i in P o n ton i, v Ajdovščini v lekarni Gullelmo.	10-10
V tej lekarni govori se tudi slovenski.
4-dnevni odkaz 2s/*%
8* » a »
3«- * 3'/, „

Razpošiljanja po pošti se točno odpravljajo oroti gotovini ali povzetju Pri nrejš'ijuj dooošiljatvi denarji (najbolji po poštne) nakaznici) stane porto
dosti m h i j nogo pri povzetju	(li—12)
FILIJALKA V TRSTU
c. kr. pri v. avstr.
kreditneg zavoda
za trgovino in obrt.
Novci za vplačila. V vredn. papirjih na	V napoleonih na
30-dnevni odkaz 2'/,% B-mesečni „ 2i/i
» » 3 .
Vrednostnim papirjem, kateri se nahajajo v okrogli pripozna se nova obrestna tarifa na temelju ob jave od 17. in 21. oktobra in 12. novembra.
Okrožni o d dol.
V	vredn. papirjih 2% na vsako svoto.
V	napoleonih brez obrostih
Nakaznice
za Dunaj, Prago, Pošto, Urno, Lvov, Roko, Zagreb, Aradt Grac, Hernian*tadt, Inomost, Oolovoc, Ljubljano in Balcburg — brez tro&kov.
Kupuju in prodaja
vrednostij, diviz, kakor tudi vnoveenjo koponov pri odbitku l°/0 provizije.
P r e d li j m i.
Na jatnSevne listine v gotovem, obresti po pogodbi. Z odprtjem kredita v Londonu ali Parizu, Bor-linu ali v družili mestih — provizija po pogodbi.
Na vrednosti bl/t°/0 letnih obrestih do 1000 gld., za vokSo svote po pogodbi.
Uložki v polirano.
Sprejemajo se v pohrano vrednostni papirji, zlati ali srebrni denar, inozemski bankovci itd. — po pogodbi.
Trst, 13. oktobra 1887.	40—18-3
Sar komu ne ud sprejme se brez prigovora franko nazaj
trgovska tvrdka
Bernhard Ticho
Brno (B r U n n) Krautmarkt št. 18/63 v lastnej hiši
pošilja proti povzetju :
4—10
Utorci in ceniki zastoj in franko.
Ostanek Brnskega sukna sama volna 3.10 m. dolg za kompletno jbinko f S	Ostanek blaga za vrhn3 suknjo sama voln i 2.10 m. dolga za uhIo vrlino suknjo f. tt.wO	Deset metrov Terno Veloure sama volna 00 ctm široko v vseh modernih barvah t' i	Deset met. kariranega blaga za OBLEKE 60 ctm širok< ga za Celo obl> ko f * »A	Kos Huiiibiir^kc^a OKSFORDA ki se da oprati, d l»r«-baže 29 komolcev po-l»«dt oma t 4 RO	Kos zefira najbolje, in tiujiiolj modernega II aga Za moške košulje in obl -0 komoleev f
Ostanek PALMERSTON, •2 10 met <J sa popolno zimsko sukno f. k so	Ostanek MANDARINA sama volna, 2 10 m dolg za celo zimsko suUno f. O	Deset metrov sukna za gospe sama volna v vseh modernih barvah dvojna širokost f H		Kos domačega PLATNA V« 20 komolc. f « bo «0 komolc. f. ft 50	Kil kos MLŠOLiNE h/i širok, 80 komolcev popolnoma, bolji ko platno f, rt.JM^
Ostanek štajersk. n\\wu sito 1 25 tn za celo lovsko ■oiknio f &	Deset met. Kalmuka črtež po modi se da oprati COntni f.».»©	Deset met Valarijna flanele ki ae da opruti na pol volna p«, najnovejših ris »rijaii (50 «tm f 1	Deset metrov Baršena za oblek- ki ae da oprati, krasni v/orel «10 ctm širok f. 4.=	Košuljo za gosp, klatavfiko blago, liele ali harvane I f- l 80 II. f. 1.20	Košu je za GOSPE iz cbilTona, vez.-ne S košulje f « 50
Ivam do dvanajs m it., ost 'nkov Holandskih tapetov /. ■lo tr|»fSniti f ti	edna garnitura R1PSA za dve ogrinjali za postelja in jeden mizni prt f. 1 5(1	Deset metrov Nigerskega valjanega sukna sama volna, najnovejše blag> za jesenske in zimske obleke dvojna S r kosti f. 4		•ledna garnitura Jute za dve ogrinjali za posielj i in j^di-n mirni prt f 9 SO	Zaveza 1 OD JUTE po turžk m iizo'tu popolna f. » AO |
Kos Chiffona Nr. C t;0 komolcev popol nonia f. 9 AO Nr CC n-iihnlj^P buž» f 4t r»0	Ena konjska PLAHTA 100 i'tin dolga. lfiO ctm. široka prav dobre ha** f i r.o	Jopica za gospe iz ovčje volne (Jersey), v vs-di b«r-vnh ki se i»'|»o podaje f *	Kanevas V, širok, I-U) kom <lc lila f 1 NO, pliitiiuii .'il konn-lr, . lila rudeč f il	Zimski OGRTAČ •1. dnlp » I r.o	Dvojata ruta od! VELURiA: 9ft tlolsih sinu volna t :« 5o
19-
Na deželo se pošilje na zahtevo cenik se slikami prost poštnine.
Najveća zaloga tovarne pohištva IGNACIJA KRON iz Dunaja,
povsed poznane zarad dobrega okusa, dobrote in nizkih cen nahaja se v TRSTIJ. Via del Teatro 1 (Tergesteo.
Lastnik društvo „Edinost".
Izdatnlj in odgovorni urednik Julij Mikota.
Tiskarna Dolenc v Trstu.