Ilustrovan gospodarski list b Uradno glasilo »Kmetovalec« izhaja 15. in zadnji dan v mesecu ter stane 20 K na leto. Posamezna številka stane krono. Udje Kmetijske družbe za Slovenijo dobivajo list brezplačno. ' Inserati (oznanila)se zaračunjajo po nastopnili cenah: Inserat na pol strani 600 K, na t/, strani 300 K, na '/, strani 150 K, na >iu strani 100 K, na >/« strani 50 K. Vsaka beseda v ,Malih naznanilih" stane 80 vin. najmanj pa skupaj 12 K. Urejuje inž. Rado Lah; založba Kmetijske družbe za Slovenijo; tisk.J. Blasnika naslednikov. Vsa pisma, naročila in reklamacije je pošiljati Kmetijski družbi za Slovenijo v Ljubljani, Turjaški trg štev. 3. — Ponatisi iz »Kmetovalca« so dovoljeni le tedaj, če se navede vir. Obseg! Pozor vinogradniki in sadjerejci! — Boj rjavemu hrošču! — Gosenica rombovega pedica na trtah. — Napoleon I. in naša Kmetijska družba. — Posledice spomladanskega mraza v vinogradih in nadaljnje oskrbovanje teh. — Kmetijske stavbe. — Kmetijski šolski vestnik. — Vprašanja in odgovori. — Kmetijske novice. — Uradne vesti. — Konjerejec: Kmetska žrebetišča. — Bodoče naloge konjerejskih odsekov. — Otvoritvena konjska dirka v Ljutomeru. — Konjerejske vesti. — Uradne vesti Konjerejskega odseka. — Družbene vesti. — Inserati. Pozor vinogradniki in sadjerejci! Bakrena pasta „Bosna" je po strokovnjakih pre-skušeno galično sredstvo proii peronospori ali paležu na trti, trtnem listju in grozdju, paradižnikih, krompirju in za zatiranje vseh glivičnih bolezni na sadnem drevju, zelenjadi in na vseh drugih rastlinah. Uporaba tega sredstva je mnogo bolj eno3tavna nego pripravljanje in uporaba galično-apnene brozge, vrhutega pa stane polovico manj. Bakrena pasta je zelena, mazljiva tvarina, ki se v vodi takoj raztopi. Škropilna zmes je pripravljena, ne da bi bilo treba še kakega dodatka (apna, galuna, gline itd.). Tudi ni neobhodno potrebno, da bi se moralo pripravljeno škropivo še takoj isti dan porabiti, ker je učinkovitost zagotovljena, tudi ako se škropi v enem naslednjih dni. Na Laškem uporabljajo bakreno pasto „Bosno" že veliko let z najboljšim uspehom in tudi pri nas imamo vseskozi zadovoljujoče poskuse, vendar pa se v splošnem naši vinogradniki ne oprijemljejo radi novega sredstva, dokler jim je bakrena galica na razpolaganje. Nič ne računijo, koliko bi si lahko prihranili ob uporabi cenejšega, a gotovo enakovrednega sredstva, temveč delajo po stari navadi naprej. Tudi v Avstrijski republiki, kjer je vinogradništvo gotovo na dokaj-šiji stopnji, je to sredstvo že mnogo let priljubljeno in čedalje bolj izpodriva starokopitno uporabljanje bakrene galice, ker tudi tam uvidevajo, da je bakrena pasta „Bosna" v gospodarskem oziru vsekakor mnogo bolj priporočljiva, nego galično-apnena brozga. Kmetijska družba za Slovenijo v Ljubljani se je odločila, da seznani slovenske vinogradnike s tem preskušenim sredstvom in da jim redno uporabo bakrene paste „Bosna" na podlagi preskušenj, ki jih je izvršil dtžavni višji vinarski nadzornik g. Bohuslav Skalicky že v letih 1916 in 1918., kar najbolje priporoči. Da pa se to sredstvo pri nas čimpreje udomači, hoče družba nekaterim vzornim vinogradnikom v najbolj važnih vinorodnih krajih v svrho izvedbe poskusov prepustiti primerno množino bakrene paste že za letošnje škropljenje, in sicer brezplačno. Pogoji pri tem so sledeči: 1. Vinogradnik, ki hoče še letos napraviti poskus, naj to naznani takoj načelništvu podružnice, kateri pripada. Bakreno pasto „ Bosno" se bo odposlalo le na naslove podružničnih načelstev, in sicer v čebrih po 50 ali 100 kg, načelništva pa bodo razdelila posameznim vinogradnikom po največ 10 kg, kar zadostuje za napravo tisoč litrov enoodstotne škropilne zmesi, ki se navadno rabi pri prvem škropljenju trt. Seveda pa ne bodo napravili vso zmes hkrati, kajti pri drugem in tretjem škropljenju lahko napravimo poldrugod-stotno, ali, če je leto zelo deževno, tudi dveodstotno zmes, t. j. na sto litrov vode bo vzeti po 2 kg paste. 2. Vsak vinogradnik, ki dobi brezplačno 10 kg bakrene paste, bo določil v svrho poskusnega škropljenja gotovo ploskev vinograda, ki naj obsega kakih 2400 do 2500 trt, kajti za to množino trt ravno zadošča zmes, napravljena iz 10 kg bakrene paste, in sicer za vsa tri škropljenja. Na tej ploskvi vinogradnik ne sme pri ponovnem škropljenju morda rabiti galične-apnene brozge ali kakega drugega sredstva proti peronospori (melior, perocid). 3. Vinogradnik, ki je škropil z bakreno pasto „Bosia", mora o učinku, ki ga opiri, končno poroč.ti Kmetijski družbi. Primerjaje poškropljeno ploskev s ploskvijo, ki je poškropljena po stari navadi z modro galico, pa že po prvem škropljenju morda lahko do-žene kako razliko, tudi o tej razliki naj družbi poroča. Načeloma bo dala družba bakreno pasto „Bosno" brezplačno v poskušnjo le onim vinogradnikom, ki tega sredstva sploh še ne poznajo. Da družba uporabljanje paste čim najbolje pospeši, pa jo odda tudi onim, ki jo že poznajo in ki so se o dobrem učinku bakrene paste že prepričali pod sledečimi pogoji: 1. Družba ne zahteva plačila za bakreno pasto „Bosna" v naprej, temveč počaka na kupnino do jeseni. Ko se vinogradnik sam ponovno prepriča, da mu je uporabljanje paste ravno tako ali pa morda še bolje koristilo, nego uporabljanje •galično-apnene brozge. 2. Družba mu povrne stroške za škropljenje, če se da nedvomno dokazati, da je navzlic pravilnem škropljenju trpel škodo oni del vinograda, ki je bil škropljen z bakreno pasto, dočim ostali del, ki je bil škropljen z galico, ni bil napaden po peronospori. Opozarjamo načelništva podružnic, da takoj zbirajo prijave svojih udov in jih naj družbi do 28. maja 1921. dopošljejo, da bo družba vse naročitve lahko še prve dni junija, t. j. pravočasno za prvo škropljenje izvršila. Boj rjavemu hrošču! Predlanskim je bilo, ko so se naenkrat pričele oglašati pritožbe o velikanski škodi, ki jo dela „črva, to je ogrc ali podjed (ličinka rjavega hrošča), in povpraševali so, kako bi se mn moglo priti do živega. Tn je izpodjedel cele zaplate travniške ruše, -da se je dala odvzdigniti kakor odeja, tam je ogolil njive, da ni bilo kaj žeti in kopati. In kaj se zgodi, kadar izlezejo iz zemlje in začno vesele gostije in svatovanje roji rjavih hroščov? Največkrat nič! Večinoma je opravljeno z začudenjem: to je letos kebrov! Če tedaj kdo opomni kmetovalce, da je treba iti nad hrošče, da jih je treba kolikor mogoče uničevati, da ne zarode zopet „črva", tedaj so pozabljene vse prestane neprilike. Kdo bo lovil hrošče, saj niso ogrci; bo že kako; morda jim pa kaj drugega pride na pot, da jih ne bo preveč. Sicer pa tudi ni časa baviti se s takimi rečmi in mora že biti tako. In tako je z vero v usodo vse opravljeno; kadar pa začno ogrci zopet izpodjedati, začne se stara žalostna pesem iznova. Milijoni gredo v izgubo, ki jih ni mogoče rešiti; kadar je pa čas misliti na rešitev in je rešitev do gotove mere tudi mogoča, tedaj se pa kar ni mogoče odločiti za delo. To so spoznali tudi zakonodajni zastopi in so z zakonom zapovedali, da se hrošči morajo uničevati. Županom je naložena skrb za to, da vsakdo na svojem posestvu uničuje hrošče in podjede. Če kdo tega noče storiti, ima župan pravico poskrbeti, da se to delo opravi od drugih ljudi na mudljivčeve stroške, poleg tega ga pa še kaznuje. In če bi župan sam ne skrbel za zvršitev zakonskih določil, ima okrajno glavarstvo nalogo kaznovati ga z denarno globo. Zakon je torej Strog, in vendar kako malo se zvršuje! Z bojem na rjavega hrošča je pa treba začeti pravočasno. Ko hrošči pridejo iz zemlje, se kmalu začno pariti, in potem začno samice odlagati jajca v zemljo. Boj proti hrošču je torej treba takoj začeti, ko začno lesti iz zemlje, preden zaležejo novo zalego. ' Boj proti hrošču ni tako težaven in neuspešen, kakor misli kdo, ki se ga sploh nikdar ni polotil. Če hrošče opazujemo, vidimo, da so najživahnejši zvečer: tedaj letajo v celih rojih. Podnevu so sicer tudi čili, toda tedaj navadno sede po drevju in ga objedajo. Najneukretnejši so hrošči zgodaj zjutraj in v neugodnem vremenu. Zjutraj so hrošči vsi premrli in se komaj gibljejo. Tedaj je najugodnejši čas za njih uničevanje. Pod drevje in grmovje, ki so na njem hrošči, se razprostrejo plahte, in potem se drevje trese, da z njega popadajo hrošči na plahte. Tu se hitro pobero ter napolnijo in zavežejo v vreče. Za pobiralce je najboljo, če imajo take posode za nabiranje, da hrošči ne morejo po njih vun lezti. Hrošče je treba povsodi dočistega pobrati. Lov podnevu je manj uspešen, ker hrošči lahko lete in radi uidejo; zvečer pa na lov niti misliti ni. Če se držimo teh izkušenj, potem je naš bojni načrt proti rjavemu hrošču zelo enostaven in legak. Županstvo naj skrbi, da se organizirajo bojne čete proti hrošču. Na boj naj gre vse, otroci in odrasli. Določijo naj se posamezne lovne skupine, ki si lovišča tako med seboj razdele, da oberejo vsa zemljišča. Lov naj se prične takoj, ko začno hrošči lesti iz zemlje; vsak dan zgodaj zjutraj odrinejo lovni oddelki in love do določenega časa. Podnevu potem opravljajo doma navadna gospodarska opravila. Nalovljeni hrošči se morajo umoriti. Najenostavneje se to zgodi, če se v kotla zavre krop in se vanj pomoči vreča s hrošči. Umorjeni hrošči se dajo koristno porabiti: ali jih podelamo v gnoj, ali jih pa porabimo za krmo prašičem. Gnoj iz hroščev tako delamo, da naložimo posamezne plasti hroščev, živega apna in prsti; po vrhu pa kup zopet pokrijemo s prstjo. Čez nekaj časa se tak kup parkrat premeče iu dobro premeša, in dobili smo izboren dušičnat gnoj. Za krmo prašičem se, hrošči posuše. Na solne a hroščev ni lahko sušiti, kajti če je plast količkaj obilna, začno smrdeti; pač pa se lahko suše v peči. Peč se mora dobro razbeliti, in potem se vanjo nalože hrošči lahko precej nadebelo. Suhi hrošči so prašičem tečna dušičnata hrana, ki se poklada pomešana z drugimi krmili (n. pr. 1 kg hroščev na 5 kg krompirja). Če bi se hrošči na ta način povsod pokončevali, dokler letajo, bi se preprečila velikanska škoda. In če bi se lov redno vršil leto za letom, bi nazadnje hrošče tako uničili, da bi jih sploh ne bilo treba več loviti. To se je izkazalo že v mnogih krajih, kar nam pričajo-poročila iz takih krajev. Če sem gori rekel, da naj bi se boja proti? hroščem udeleževali vsi, otroci in odrasli, sem to zato rekel, ker ne more nikdar biti preveč lovcev; pač pa jih vedno primanjkuje. Zato bi bilo treba določiti, od koga in kako naj se plačajo taki lovci, ki po zakonu niso vezani opravljati tega dela. To bi bilo treba določiti po županstvu pred začetkom lovljenja. V nekaterih deželah se tudi iz deželnih sredstev prispeva v ta namen. Plačevalo naj bi se od množine (litra ali kilograma) nalovljenih hroščev. Če bi kmetovalci hoteli poznati svojo korist in če bi župani hoteli vršiti svojo dolžnost, potem bi bilo kmalu drugače kakor je zdaj: posamezne vasi, posamezne občine bi tekmovale, katera bo več nabrala hroščev, katera jih bo bolj čisto pobrala in katera bo prej zvršila svojo nalogo. V čast bi si morali šteti oni, ki bi nabrali več hroščev. Zato naj bi nabrane hrošče tehtali ali merili ter prešteli, koliko jih gre na kilogram ali na liter. Na ta način bi vsakdo lahko preračuni!, koliko hroščev je uničil. Posamezne občine naj bi potem množino nabranih hroščev objavile, sebi v ponos, drugim v spodbudo. Naj bi te vrstice pripomogle, da bi se boj proti rjavemu hrošču vršil z večjo vnemo! Gosenica rombovega pedica na trtah. V lanski 7. št. »Kmetovalca" je opozoril gosp. J. Medved iz Pišec na tega škodljivca, ki tamkaj v precejšnji množini nastopa. Letos pa se pojavljajo gosenice rombovega pedica tudi po dolenjskih vinogradih, in sicer v taki množini, da je škoda, ki jo povzročajo, precej občutna. Z ozirom na potrebo, da se ubraninio tega škodljivca, ponovimo spis „Pedic na trtah" iz lanskega »Kmetovalca" in opozarjamo vinogradnike, da se ta pokončuje le z obiranjem gosenic po trsju. Poživlja se vinorejske strokovnjake in vinogradnike, da poročajo, v koliko je ta škodljivec razširjen po vinogradih v Sloveniji. Spis gosp. J. Medveda fz Pišec se takole glasi: Že od obnovljenja naših vinogradov sem napada redno vsako spomlad naše trte gosenica metulja pe-dičarja nemški »Zackenstriemenspanner" ali »Rhom-benspanner" latinski »Boarmia gemmaria". To je siv metulj, do 4 cm širok čez razpeta krila, ki so kaj lepo okrašena s temnosivimi roglastimi trakovi. Gosenice se posamič pojavijo ob toplem vremenu,, kakor n. pr. letos, že marca, sicer pa navadno v začetku apnla, torej v času, ko začne trsje gnati. So temnosive ali rjavosive barve še s temnejšimi progami in do pičice enake staremu suhemu lesu, zato je gosenico prav težko najti. Gosenice objedajo rodne oči po trsju in ker so, kakor vse gosenice, zelo požrešne; more ena sama gosenica oklestiti do golega 2—4 in še več trsov. Ni čuda, da je potem toliko jalovega trsja po vinogradih. Dorasla gosenica je 4—5 cm dolga in debela pa skoraj kakor enoletna mladika jablane (cepič). Spusti se na zemljo in se v zemlji izpremeni v svetlorjavo do 2 cm dolgo bubo, iz katere zleti črez nekaj tednov gotov metulj. Metulji letajo menda samo ponoči, kajti podnevu sem dozdaj zapazil samo 2 metulja, a še teh dveh nisem mogel ujeti, ker sem bil brez vsake priprave, metulja pa sta bila kaj plaha. Po sparjenju odlože samice svoja jajčeca posamez na trsje. Avgusta ali septembra se izvale iz teh majhne gosenice, ki sedaj ne napravijo nikake škode. Do jeseni postanejo do 1 1/2 cm dolge ter si za zimo poiščejo kak varen in miren kotiček, bodi si špranjo na trsovem kolu, na trsu samem, ali na brajdinih stebrih in rantah. Topli pomladni žarki gosenice zopet privabijo k novemu življenju. (Meseca januarja, ko je bilo vse belo, sem jo nekoč našel, da se je grela na solncu na brajdni ranti.) Prepričal sem se, da te gosenice prenašajo brez škode precej hud mraz. Ponoči od 13. na 14. aprila 1913. nastopli mraz — 5° R je tukaj uničil vse trsje, orehe, marelice itd., a gosenic ni uničil. Hodeč drugi dan po mrazu po vinogradu sem videl na posmojenem trsju čisto zdrave in nepoškodovane gosenice. Iz tega se da sklepati, da najbrže tudi hud zimski mraz v njihovih skrivališčih gosenicam ne more do živega, saj nastopajo vsikdar tudi po hudih in ostrih zimah, kakor so bile 1906./07. ali 1914./15. Kakor že dokaj let opazujem, se ta škodljivec pojavlja leto za letom v večji množini po tukajšnjih vinogradih — če tudi po Dolenjskem ne vem — samo štajersko Posavje je njegovo torišče, kolikor je meni dozdaj znano — in ker ga le s pobiranjem gosenic zamoremo uspešno uničevati, menda mi nihče ne bo zameril, ako širšo javnost in strokovnjake opozorim tem potom nanj. V koliki meri nastopa tukaj ta škodljivec, kaže rezultat pobiranja po šolskih otrokih, kjer je leta 1914. nabralo okoli 30 otrok v eni uri v 3 orale velikem vinogradu do 70 gosenic. Koliko jih pa še našli niso! Pri tej priiiki še pripomnim, da precej dobro podobo metulja in popis metulja najdemo v kniigi »Ew. H. Rtibsaamen: Die vvichtigsten deutschen Re-benschadlinge und Rebennutzlinge. Deutsches Verlags-haus Bong & Co., Berlin, Leipzig, Stuttgart, Wien." Napoleon I. in naša Kmetijska družba. Kmetijska družba za Slovenijo, ki neprestano obstoja že 154. leto pod raznimi imeni in z izpremem-bami, je bila zlasti ob svojem pričetku zel<5 pod vplivom takratnega francoskega mišljenja ter je končno 1. 1809. prišla naravnost pod vlado Francozov, kajti takrat je Napoleon I. kot francoski cesar ustanovil kot obstojni del svojč države kraljevino Ilirijo, ki je segala od Visokih Tur do Bar?, je obsegala 60.400 m2 in je štela nad 2 milijona Slovencev, Hrvatov in Srbov. Sicer se je Napoleonovo francosko cesarstvo razrušilo, vendar so za zgodovino naše družbe vele-pomembni Napoleonovi časi, kajti za časa Ilirije se je v prospeh kmetijstva pri nas veliko več storilo kakor poprej in še mnogo let za tem pod starokopitno avstrijsko vlado. Naša hvaležnost in zgodovinska dolžnost nam velevata, se spominjati velikega Napoleona I., čegar stoletnica njegove smrti se je 5. maja 1.1. dopolnila. Napoleon I. je bil sin prosvete, ki se je jela porajati sredi 18. stoletja na Francoskem, kateri je potem sledila francoska revolucija, ki je našla šele desetletja pozneje pravi odmev v vsi Srednji Evropi in katere demokratična načela zmagujejo šele z ravnokar minulo svetovno vojno. Naše razumništvo ni bilo ob času ustanovitve Kmetijske družbe leta 1767. tako močno obvladano od dunajskega mišljenja kakor pozneje, ampak je imelo precejšnje stike preko Severne Italije s Parizom, ki je bil takrat središče evropskega razumništva. Že na ustanovnem sestanku Kmetijske družbe 26. oktobra 1767. je baron Brigido v svojem govoru izrekel pomenjljiva načela, ki so na Dunaju prav gotovo neprijetno dir-nila, ker so bila izraz takratnega mišljenja francoskih prosvitljencev, namreč, da mora biti duša takim družbam: „enakost vseh udov brez ozira na osebo in neomejena svoboda za prosvetno delo brez vseh ceremonij". Na vse to je prišel k družbi najprej kot ud in potem ko kancler (tajnik) Francoz Baltasar Hacquet, ki je imel za takratno Kmetijsko družbo ogromne zasluge, a je bil zelo nemiren človek ter gotovo ni skrival svojega naprednega in demokratičnega mišljenja. Leta 1787. , se je z dvorno naredbo Kmetijska družba kot ofici-elna prosvetna stanovska družba razpustila, njeno znatno premoženje se je konfisciralo ter Se je milostno pripustilo udom naprej delovati v zasebni družbi. Vse to se je zgodilo pod ničevo pretvezo, a pravi vzrok je bilo mišljenje v takratni družbi, ki ni tiio takrat po volji nazadnjaškim krogom dunajskega dvora. Kmetijska družba je kot zasebna družba res, kolikor ji je bilo mogoče, naprej delovala, a dejanski je bila poživljena šele pod Napoleonom I. v kraljevini Iliriji. Za časa Ilirije je dobila Kmetijska družba svoj lastni dom v palači francoskega guvernerja, r. j. v sedanji škofijski palači v severnem traktu v pritličju, ki je sedaj preurejen za konjski hlev. Po padcu Napoleona in razrušitvi njegovega cesarstva je prišla kraljevina Ilirija zopet nazaj pod Avstrijo in vsi takratni merodajni nazadnjaški krogi so z vso silo zatirali vsak spomin na velikega cesarja in to bo tudi vzrok, da so iz družbene pisarne izginili in bili uničeni vsi akti, ki so se nanašali na francosko vlado. Le semtettja v drugih aktih se najdejo spomini na francosko vlado, ki je prav temeljito skrbela za pospeševanje zanemarjenega kmetijstva, pri čemur je prav gotovo obilo sodelovala naša družba. Takrat se je ustanovil ljubljanski botaniški vrt, in sicer na onem posestvu, ki ga je vlada svoječasno družbi odvzela, in sadna drevesnica na „Prulah". Napoleon je odpravil vse sledove tlačanstva in podložništva, odpravil je tlako in druge dajatve graščinam ter uvedel davek v denarju, ki se je plačeval s francoskimi franki in zato ponekod ljudstvo še danes pravi „da gre franke plačevat", kadar odrajtuje svoj zemljiški davek. Pod Napoleonom so upravljali slovenski župani (meri) svoje občine, sodišča so uradovala hitro in pravično, javni red je bil vzoren, prejšnje roparstvo in tatinstvo je bilo urno zatrto, gradili so krasne ceste, mostove in šole. Izpremembe so bile morda prenagle, ljudstvo ni imelo časa se vanje uživeti in ščuvanje nazadnjaških krogov je naredilo, da se je pozneje govorilo neupravičeno o nezadovoljnosti slovenskega prebivalstva, kateremu je dal Napoleon prvi narodno in gospodarsko svobodo ter dal deželam, ki so tvorile kraljevino Ilirijo, podlago za gospodarski napredek. Ob stoletnici smrti velikega Napoleona se spominja tudi s tem spisom naša družba hvaležno svojega dobrotnika, čegar rojaki so ravno čez 100 let pomagali dovršiti njegovo delo osvobojenja Jugoslovenovl Mrtev je cesar, živi naj kralj! Posledice spomladanskega mraza v vinogradih in nadaljnje oskrbovanje teh. Dočim ni napravil spomladanski, t. j. aprilski mraz pri nas nikake posebne škode, prihajajo izjtujih inozemskih krajev (iz.Nižjeavstrijskega, Francije, Švice in deloma tudi iz Ogrske) poročila o znatni pozebi vinogradov in sadovnjakov, s čimer bo zlasti vinski pridelek v prizadetih krajih kvantitativno jako padel in sorazmerno bo cena vinu tam zopet poskočila, kar bo kolikoitoliko vplivalo tudi na naš jugoslovanski vinski trg. Delovanje in pozornost vsakega našega vinogradnika mora od sedaj naprej do trgatve stremiti za tem, da si ohrani svoje trtje zdravo, da mu ne ugonobijo razne bolezni, kar mu je narava dala in kar je pred mrazom otel. Prvo in glavno delo je sedaj, ko je vse že obdelano, povezano in okopano in ko so se trtni poganjki pričeli že čvrsto razvijati, pravočasno škropljenje z modro galico ali tudi z Bosnapasto, ter pravočasno žveplanje. Prepričan sem, da bo marsikateremu to delo, v tem času, ko pride izvršitev vsakovrstnih drugih del obsnem na vrsto, jako otežkočeno, toda, ker je dandanes najpomembnejša gospodarska panoga, in ker je uspeh truda v gotovih časih od par dni zamude odvisen, naj vsak vinogradnik obrne glavno skrb na svoj vinograd in v njem vsa nujna dela najprej izvrši. Ne s škropljenjem, ne z žveplanjem naj nihče ne odlaša, marveč oboje to delo na vsak način takoj v drugi polovici tega meseca (majnika) izvrši in če nastopi večkratno deževno vreme naj isto po potrebi ponovi. Vsekakor pa je treba oboje (škropljenje in žveplanje) zopet v prvi in drugi polovici junija ponoviti, kajti prvo in drugo škropljenje in žveplanje o pravem času več izda, nego 10 poznejših nepravočasnih. Res je to delo z velikim trudom in z velikimi stroški združeno, ali ti stroški so v primeri z dohodki, , ki jih ima potem vinogradnik, če si ohrani zdravo trtje, neprecenljivi. Zlasti naj se ne štedi tudi z žveplanjem, ker grozdna plesnoba (oidium) se pojavlja vsako leto bolj, ter postaja poleg peronospore najuničujočnejši element v našem vinogradarstvu. Pretečeno leto so se videli, celo pri boljših vinogradnikih, od peronospore prav dobro ohranjeni, od grozdne plesnobe pa popolnoma uničeni celi kompleksi. Upajmo, da se kaj takega letošnje leto nikjer več ne dogodi in da bo vsak skušal čimprej to delo izvršiti. Izgovori na slab material, slabo vreme, nedostajanje časa itd., so navadno jalovi. ' Vsak naj si predoč', da tega dela, posebno žvep-lanja, nikoli prezgodaj ne izvrši, četudi žvepla kakor-hitro se zarod pokaže. Torej, komur je na tem, da si ohrani do jeseni zdravo trtje in da ga vins'ošta Gornja Sv. Kungota. 173 llinrba 14 m"ecev starega za učenje za vožnjo dUimna, proda Franc Kunrver, Dolnice 1, p. St. Vid nad Ljubljano._J91 Pozor konjerejci! kobili, popolnoma enaki. I. 7letnS sedaj zaskočena po ,Loustic-u št. 420 Ig". II. 2 leti 4 mesece, hfi od I., oče Furioso št. 520 Ig. Kobili sta zanesljivi in za vsako vožnjo porabni. Karol Polajnar, posestnik in kavarnar v Ljubljani. Kavarna Prešeren. . 191 KnHilfl šekasto z žrebetom (kobilo), zelo dobro I1UIII1U in l kravo no teletu, 5 let staro, zelo dobro mlekarico, proda Alojzij Papler vulgo Bot, Bohinjska Bela st. 5. 192 Mlekarja z družino, me Oskrbništvo Rakovnik, pošta St. Rupert, Dolenjsko. 193 Ženitna ponudba čMa^o^Kfstrok^ starišev, se želi seznaniti z gospodično s kako višjo šolo, ki se razume z g spodarstvom in zna dobro kuhati. Resne ponudbe s s'iio, ki se vrne, pod šifro .Velepodletnik 16" na upravo lista. 194 Slovenska stenograflčna čitanka priredil profesor Adolf Robida, je izšla v prav lični in krasni avtograflji prof. Osane v Jugoslovanski knjigarni in se prodaja po K 32 -. Cena je za današnjo draginjo z ozirom na krasen papir in prvovrstno tehnično-litografsko izdelavo prav nizka. Stenografična iitanka je bila že dolgo živa potreba vseh, ki so se učili stenografije. Njena vsebina je vsestranska, poleg liričnih in epskih pesmi ima tudi leposlovne pisatelje prenesene v stenogram. Zastopani so: Cankar, Finzgar, Zupančič, Sarder.ko, Aškeic, Gregorčič. Pr«šeren, jenko itd. Potemtakem je čitanka prava antologija slov. pesništva. Pa tadi znanstvene razprave in narodopisne frtice so našle prostora v čitanki. Knjigi se opira tudi na našo novo domovino in na srbsko zgodovino in prinaša na prvih desetih straneh ste-nograma samo domorodne in dimoznanstvene sestavke. Prav dober in informativen je članek o razvoja in zgodovini slovenske stenografTje, ki bo služil vsem, ki se zanimajo za tesnopisje. Trgovske šole imajo zadnjo polo knjige na razp jlago kot strokovno čtivo: kreditna pisma, kupno no-godbo, pobotnico, odstoono pismo itd. Prof. Robida se drži v stenogramu strogo četrte (nove) izdaje Novakove stenografije, ki mu je tudi knjigo kot dovršitelju slovenske stenografije posvetil. K ijiga je sestavljena tako, da jo rabijo lahko srednje, trgovske in meščanske šole. Ob koncu korespondenčnega pisma bo knjiga izborno s'užila , za poglobitev in dovršitev učne snovi, ob priSettu debate pa kot ponovilo. Knjiga in misel Steno-grafske čitanke je pri Slovencih prvi tozadevni poskus in se bo gotovo prav dobro obnesla tudi v praktični uporabi. 195 Ješprenj doto ječmenovo moko tt kaj zaloge a 600 K 100 kg. Manj kakor eno vrečo, ki tehta 80 kg se ne oddaja. Fran Pogačnik, Ljubljana, Dunajska cesta 36. 190 Rafijo, trsne škarje, vrtnol^po® orodje a&g TA-Suinik- Liubf97na- Storje za strope, žico, žičnike, morsko travo, žične vložke za postelje •s&ss cenah A. Sušilk, Ljubljana, Zaloška cesta 21. 198 Bos« ..Molnovke" £ k Me komad železnina A. Sušnik, Ljubljana, Zaloška cesta 21.___.__199_ Slliilnirn za hmell 4mstersko, dobro ohranjaio, uuaillllliu samo 4 leta rabljeno ima naprodaj Franc Erjavec; Vižmarje 11, p. Št. Vid nad Ljubljano.____________200 Pnnrla CR 6 kvadratnih metrov dobro ohranje-11 UUU db nega poda s stenami in 6000 ko-nadov stare strešne optke. Cena po dogovoru. Miroslav Medved, Dolsko, p. Dol pri L ubljani. 201 Rllllia težkega, 6 let starega, dobrega za • ožnjn IlUlljn, proda Marija Sitar, Pržan 4.. p. Št. Vid nad Ljubljano. Cena po dogovoru 195 Okopalnike in osipalnike za koru;o ima v Zalogi K. Kmeto valeč*, izhaja (dvakrat mesečno) v 30 tisoč izvodih ter je raziirjen po viah slovenskih deželah Ponudite vse neporabno zlato in srebro, stari denar, tolarje, srebrnike, zlatnike i. t. d., 9 ker Vam vse to lež doma v shrambi brezobrestno tvrdki zlata In arebra I. Augustin, Dunajska cesta 36. ' VABILO na • 25. občni zbor Posojilnice in hranilnice v Moravčah, reg. zadr. z neom. zav. ki se vrii v nedeljo, 12. juinja 1921 ob 3. uri popoldne v dvorani »Zadružnega doma«. DNEVNI RED: 1. Poročilo načelstva v 25. letnem delovan;'u. 2. Poročilo nadzorništva. 3. Čitanje revizijskega poročila. 6. Slučajnosti. Načelstvo.