Uradni vestnik občin Ormož in Ptuj Leto: XXX Ptuj, 30. decembra 1994 Številka: 27 VSEBINA SKUPŠČINA OBČINE ORMOŽ 127. Odlok o spremembah in dopolnitvah prostorskih sestavin dolgoročnega in srednjeročnega plana občine Ormož v letu 1994 IZVRŠNI SVET SO ORMOŽ 128. Odredba o višini nadomestila za kritje stroškov pri vzdrževanju skupnih objektov in naprav na melioracijskih območjih v občini Ormož POPRAVKI 127. SKUPŠČINA OBČINE ORMOŽ Po 31. in 43. členu Zakona o urejanju prostora (Uradni list SRS, št. 18/84 in 15/89), 2. členu Zakona o planiranju in urejanju prostora v prehodnem obdobju (Uradni list RS, št. 48/90) ter 3. členu Odloka o pristojnosti zborov Skupščine občine Ormož (Uradni vestnik občin Ormož in Ptuj, št. 7/90) je Skupščina občine Ormož na skupni seji zbora združenega dela, zbora krajevnih skupnosti in družbenopolitičnega zbora, dne 19. decembra 1994 sprejela ODLOK O SPREMEMBAH IN DOPOLNITVAH PROSTORSKIH SESTAVIN DOLGOROČNEGA IN SREDNJEROČNEGA PLANA OBČINE ORMOŽ V LETU 1994 1. člen Dopolni in spremeni se Dolgoročni plan občine Ormož objavljen v Uradnem vestniku občin Ormož in Ptuj, št. 9/90 in Srednjeročni plan občine Ormož, objavljen v Uradnem vestniku občin Ormož in Ptuj, št. 28/86. 2. člen V Dolgoročnem planu občine Ormož za obdobje 1986 - 2000, dopolnjen 1989 se v točki 2., 2.1. Kmetijstvo prvi odstavek spremeni tako, da se glasi: "Učinkovitejše gospodarjenje s kmetijsko zemljo bomo spodbujali ne le z ekonomskimi in socialnimi ukrepi, temveč tudi s primernim prostorskim oblikovanjem in razvrstitvijo kmetijskih zemljišč, ki bo skladna z omrežjem agrarnih naselij v občini. Občina Ormož razpolaga z 12.963.00 ha kmetijskih zemljišč. Od teh jih 11.587,97 ha sodi v prvo območje kmetijskih zemljišč, 1.375,13 ha pa v drugo območje kmetijskih zemljišč. Kmetijska zemljišča, ki so trajno namenjena kmetij- ski proizvodnji, bomo posebej skrbno varova-« li pred spreminjanjem njihove namembnosti. Glede na to, da strnjena naselja ležijo po večini na najboljših kmetijskih zemljiščih, se posegom na le-te ne bomo mogli v celoti izogniti. Zagotovili pa bomo, da bodo taki posegi vsestransko pretehtani, argumentirani in potrjeni s strani vseh, ki so pristojni, da o tem odločajo." 3. člen Spremeni se tabela predvidenih agrarnih operacij, navedena v poglavju 2.1. Kmetijstvo za odstavkom : Izvedli bomo agrarne operacije na naslednjih melioracijskih območjih: c - na robu Koračkega gozda v k.o. Obrež. Lokacija odlagališča bo določena s srednjeročnim planom na podlagi programske zasnove." 5. člen Na koncu poglavja 2.8. Preselitev - sistem naselij in organizacija dejavnosti v prostoru se doda besedilo: "Zaradi spremenjenih političnih razmer se bodo ob južnih mejah z državo Hrvatsko uredili novi mejni prehodi in sicer Središče ob Dravi I, kot mednarodni mejni prehod za potniški in tovorni promet, Središče ob Dravi II, Zap.št. Lokacija Hidromelioracije - ha Agromelioracije - ha osuševanje namakanje nižinske 1. Ivanjkovska dolina 434,12 2. Pušenski potok 40,00 3. Podgorski potok 159,86 4. Otok pri Veliki Nedelji 1385,00 5. Hermane! 33,28 6. Bratonečice 32,52 7. Miklavž 5,75 8. Lača ves 34,52 9. Brebrovnik 7,60 10. Šalovci 65,32 11. Vitan 42,36 12. Stanovno ■j* M 27,90 SKUPAJ 633,98 1385,00 250,25 4. člen V poglavju 2.7. Sanacija naravnih virov se stavek v 4. odstavku: "Centralno odlagališče komunalnih odpacfkov bo v delu izkoriščenega glinokopa blizu Hardeške šume" nadomesti z novim stavkom: "Centralno odlagališče komunalnih odpadkov bo na eni od treh lokacij predlaganih v predhodno izdelanih študijah in sicer: a - v delu izkoriščenega glinokopa blizu Hardeške šume v k.o. Hardek b - v gozdu severno od glinikopa v k.o. Hardek kot mejni prehod za obmejni promet in Ormož, kot mednarodni mejni prehod za potniški promet." 6. člen Zadnji odstavek poglavja 4.1. Usmeritve za nadaljnje urejanje posameznih območij občine s posameznimi vrstami prostorskih izvedbenih aktov (PIA) se nadomesti z novim poglavjem: "URBANISTIČNA ZASNOVA MESTA ORMOŽ." Z urbanistično zasnovo mesta Ormož so podrobneje opredeljene planske usmeritve za razvoj dejavnosti, njihova prostorska organizacija in podrobnejša raba prostora. Mesto Ormož ostaja še nadalje središče občinskega pomena, kjer so zbrane upravne, oskrbne in družbene dejavnosti, ter največ proizvodnih dejavnosti v občini. Sedanje meje mesta, definirane z dosedaj veljavnimi planskimi dokumenti, se spreminjajo le na skrajnem zahodnem delu, kjer se predvideva ureditev nove cone za oskrbne in storitvene dejavnosti ter promet in sicer v bližini novega mostu pred mejnim prehodom na Hrvatskem. Sicer ostane meja nespremenjena. Definirana je deloma z obstoječo grajeno strukturo, deloma z naravnimi mejami (reka Drava na jugu). Mesto je deljeno na manjša ureditvena območja (planske cone) glede na že opredeljeno namembnost oziroma namembnost, definirano v urbanistični zasnovi. Stanovanja Zgoščena stanovanjska gradnja je predvidena na območju Dolga lesa zahodno od že zgrajenega naselja. Ker je območje dislocirano od mestnega središča, je v okviru območja predviden tudi razvoj storitvenih in oskrbnih dejavnosti, ki bodo zadovoljevale stanovalce v območju. Individualna stanovanjska gradnja je zaradi racionalne izrabe mestnega prostora odrinjena na obrobje mesta - na zahodni strani mesta na območje Lente in na severni strani mestnega območja - na Hardeku. Na obeh območjih bo potrebno izgrajevati tudi objekte za osnovno oskrbo in storitvene dejavnosti. S stanovanjskimi oziroma poslovno-stano-vanjskimi objekti se bodo zapolnile tudi posamične vrzeli znotraj obstoječih že zazidanih območjih, tam kjer prostorske danosti ne dopuščajo namestitve večjih objektov. Zaradi racinalne rabe mestnega prostora se na teh območjih individualna stanovanjska gradnja naj zgosti z vrstno zazidavo. Proizvodne dejavnosti so prostorsko usmerjene v obstoječo industrijsko cono na vzhodnem delu mesta. Velike površine še nedefiniranega območja nudijo možnosti za širitev obstoječih proizvodnih dejavnosti in tudi za razvoj novih. V okviru območja se bodo razvijale tudi obrtne in agresivnejše servisne dejavnosti. Promet Mesto Ormož z značilno lego na križišču treh prometnih smeri, ki meji še na sosednjo državo Hrvatsko, je zelo obremenjeno s prometnimi tokovi. Predvsem zato, ker so prometni tokovi usmerjeni skozi samo središče mesta. Zato je predvidena izgradnja mestne obvoznice severno od mesta, ki se bo priključila na mestne ceste izven mestnega območja. Na zahodni strani mesta je predviden nov odcep z mostom na Hrvatsko, kjer je predviden skupen mednarodni mejni prhod za tovorni in potniški promet. Vzporedno z izgradnjo obvoznice je potrebno urediti tudi mestni promet z izločitvijo motornega prometa iz nekaterih območij (npr. Kerenčičev trg, grajsko dvorišče), oziroma ga omejiti na dostavo. Urediti je potrebno parkiranje v središču mesta, delno tudi z iz- gradnjo parkirne hiše oz. garaže. Avtobusna postaja zaenkrat ostaja na obstoječi lokaciji, prav tako železniška postaja. Komunala Vzporedno z izgradnjo novih območj bo nujno potrebno dograjevati obstoječe komunalne naprave in obenem z upoštevanjem predvidenih obremenitev izgrajevati sistem- jekte znotraj območja mesta. 7. člen Poglavje 7.2 Seznam izjem (posegov na obvezno izhodišče dolgoročnega plana RS -kmetijska zemljišča, trajno namenjena kmetijski proizvodnji) in drugih posegov, upoštevanih v bilanci, se dopolni in sicer: Zap.št. Poseg Argument Sprememba v ha l.obm. 2. obm. (e) (-) 1 2 3 4 5 1. KoraCice A-leg 627 2. Pršetinci A-leg 616 3. Pršetinci A 875 4. Lahonci A-leg 574 5. Stanovno A-leg 164 6. Mihalovci A-leg 154 7. Jastrebci A-leg 2040 8. Osluševci A 4000 9. Lešnica A 2800 10. Litmerk - odlagališče 4500 11. Velika Nedelja A-leg 525 12. Ormož - mejni prehod A, C 67800 13. Ormož - obvoznica A,C 117650 18150 14. Ormož - prikl. A 1600 15. Pušenci A-leg 990 16. Središče - mejni prehod A, C 600 17. Središče A 2750 18. Središče - mejni prehod A, C 16500 19. Ivanjkovci A 2200 OSTALE SPREMEMBE 20. Žvab 875 21. Vičanci 490 22. Velika Nedelja 5600 23. Ormož - zmanjšanje -36500 Bilanca površin Leto Površina v ha 1. območje 2. območje gozd 1985 13.168,81 441,90 - 1991 11.611,08 1377,64 - 1993 11.589,24 1375,1- - gozd U (-) + 6 7 54250 poselitev ske rešitve čiščenje odplak z nujno rekonstrukcijo čistilne naprave pri Tovarni sladkorja Ormož. Centralne dejavnosti Centralne dejavnosti v funkciji občinskega središča so koncentrirane v mestnem središču. Zelene in rekreacijske površine Še naprej bomo ohranjali obstoječe zelene površine ob nekaterih objektih (npr. grajski park z rekreacijsko cono, bolnišnični park, celoten južni rob mesta ob Dravi, okolico obeh šol in vrtca, območje zahodno in severno od Skolibrove ulice, območje ob ribniku) v smislu varovanja in sanacije. Zavarovalni objekti in območja Še naprej bomo z ustreznimi občinskimi odloki varovali vsa že zavarovana območja in ob- Tabela izjemnih posegov, zaključena z zaporedno številko 127 še z naslednjimi posegi: 8. člen V poglavju 7.2 se na koncu doda novi odstavek: "Izjemoma bo možna gradnja na 1. območjih kmetijskih zemljišč v primerih, ko gre za gradnjo kmetijskih objektov ali objektov, ki dopolnjujejo kmetijsko dejavnost." 9. člen 1. Spremenijo se karte v merilu 1:25000 navedene v 5. poglavju in sicer: 1. Namenska raba prostora, zaradi vrisa izjemnih posegov, in zaradi ažuriranja obstoječega stanja. 2. Naravna in kulturna dediščina, zaradi spremembe območij naravnih znamenitosti. 3. Prometno omrežje - zaradi korekcije v tra- si obvoznice. 4. Načini urejanja prostora - zaradi ažuri-ranja že izvedenih prostorskih izvedbenih aktov, ter vrisa novih območij. 2. Karte v merilu 1:5000 niso več sestavni del prostorskih sestavin dolgoročnega plana. 10. člen Srednjeročni družbeni plan občine Ormož za obdobje 1986 - 1990 (Uradni vestnik občin Ormož in Ptuj, št. 28/86) z dne 18. septembra 1986 se spremeni in dopolni v naslednjih poglavjih: 11. člen V poglavju 4.2.1. Površine za stanovanjsko gradnjo se za tretjim odstavkom doda novi 16. člen V poglavju 4.4. se črta besedilo od odstavka: "V tem Srednjeročnem obdobju bomo nadaljevali z melioracijami obdelovalnih površin." 17. člen Doda se novo poglavje 4.5. z naslovom Urejanje kmetijskih zemljišč z naslednjim besedilom: "Nadaljevali bomo z usposabljanjem kmetijskih zemljišč zaradi povečanja kmetijske predelave po naslednjem programu: 18. člen Doda se novo poglavje 4.6. z naslovom Urejanje posameznih območij občine s prostorskimi izvedbenimi akti z naslednjim besedilom: Zap.št. Lokacija Hidromelioracije - ha Agromelioracije - ha osuševanje namakanje nižinske 1. Ivanjkovska dolina 434,12 2. Pušenski potok 40,00 3. Podgorski potok 159,86 4. Otok pri Veliki Nedelji 1385,00 5. Hermanci 33,28 6. Bratonečice 32,52 7. Miklavž 5,75 8. Lača ves 34,52 9. Brebrovnik 7,60 10. Šalovci 65,32 11. Vitan 42,36 12. Stanovno 27,90 SKUPAJ: 633,98 1385,00 250,25 stavek, ki se glasi: "Gradnjo na 1. območjih kmetijskih zemljišč bodo urejali posamezni izvedbeni akti." 12. člen Poglavje 4.2. Razvoj v prostoru se dopolni z novim podpoglavjem 4.2.3. Površine za ostale dejavnosti. Rezervirana je površina za novi mednarodni mejni prehod v Ormožu in vzporedne ali druge dejavnosti. Za območje bo izdelana programska zasnova, ko bodo znane detaljne rešitve cestnih povezav in ko bo odločeno, ali bo skupen mejni prehod na slovenski ali na hrvatski strani. 13. člen Na koncu poglavja 4.3.1. Vodovodno omrežje se doda besedilo: "Sanacija centralnega črpališča v Mihovcih zajema dogradnjo vo-dopreskrbnih objektov ter umetno bogatenje talnice za izvedbo namakalnih sistemov iz Pesnice in Drave." 14. člen V poglavju 4.3.3. Odlaganje odpadkov se črta besedilo v celoti, ter se nadometi z besedilom: "Severno od glinokopa v k.o. Litmerk se uredi centralno odlagališče komunalnih odpadkov." 15. člen V poglavju 4.3.5. Cestno omrežje se doda nov odstavek, ki se glasi: "Do leta 1995 bomo pripravili dokumentacijo za izgradnjo mestne obvoznice severno od Ormoža, ki je del hitre ceste Spuhlja - Ormož - Središče ob Dravi, z odcepom na Hrvatsko pri Ormožu." "Nekatera območja novih ali obstoječih dejavnosti, kjer bodo posegi z večjimi vplivi na okolje, se bodo urejala s prostorskimi izvedbenimi načrti na podlagi programskih zasnov in sicer: Ureditveni načrti za: 1. odlagališče komunalnih odpadkov v Litmerk u 2. ureditev kmetijskih površin v Ivanjkov-ski dolini 3. namakanje kmetijskih površin južno od Velike Nedelje (Otok pri Veliki Nedelji) Lokacijski načrt za: 1. obvoznico severno od mesta Ormož. Za vsa navedena območja so podana izhodišča za izdelavo izvedbenih načrtov v programskih zasnovah. Zazidalni načrt za novi mejni prehod Ormož ali za drugo dejavnost bo izdelan na podlagi Programske zasnove, ki bo izdelana po odločitvi o lokaciji mejnega prehoda. Ureditveni načrti se bodo izdelali tudi za posamezne naselja ali dele naselij: Ormož, Središče ob Dravi, Velika Nedelja, Tomaž pri Ormožu, Ivanjkovci, v skladu s potrebami in programom priprave izvedbenih aktov v občini Ormož. Ostala območja se bodo urejala s Prostorskimi ureditvenimi pogoji in sicer ločeno za vzhodni, zahodni in južni del občine. Za območje krajinskega parka Jeruzalemske gorice in za območje naravnega rezervata Trnje (Središče ob Dravi) bomo izdelali poseben akt (Prostorske ureditvene pogoje). 19. člen PROGRAMSKA ZASNOVA Za odlagališče komunalnih odpadkov v Hardeški šumi (k.o. Litmerk) 1.0. SPLOŠNO Lokacija za odlagališče komunalnih odpadkov v Hardeški šumi je ena od treh lokacij, ki so bile na osnovi predhodnih strokovnih analiz, izrane kot najugodnejše izmed desetih obravnavanih lokacij. Te so bile izbrane v 1. stopnji analize na podlagi sistema izločitvenih kriterijev. 2.0. OBMOČJE UREJANJA, OBODNA PARCELACIJA Odlagališče komunalnih odpadkov leži v Hardeški šumi, severno od naselja Dobrava, znotraj gozdnih površin. Sega na parcele št. 443/1,443/8,444,442/3 v katastrski občini Litmerk. 3.0. ZNAČILNOSTI OBMOČJA Na podlagi opravljenih sondažnih vrtin je Zavod za raziskavo materiala in konstrukcij, Ljubljana - izpostava Maribor, ugotovil, da je mikrolokacija odlagališča glede na geološke in hidrološke razmere zelo ugodna. Temeljni prostor tvorijo debelejši sloji pliocenskih sedimentov gline, odloženi na kremenčevem produ. Talna voda je v večjih globinah. Zemljišče je v naravi depresija sredi gozdnih površin, kjer uspeva v glavnem rdeči bor, ter v manjši meri smreka in bukev. Višinske kote se gibljejo od 247.00 m do 234.00 m sever - jug ter od 245 m - 238 m -zahod - vzhod. Višinska razlika torej znaša povprečno 12 m v smeri sever - jug in 5 m v smeri vzhod - zahod (vrh - dno). Južna stran izbranega območja je ravna in primerna za lociranje spremljajočih objektov ter kompostar-ne. Končne brežine deponije bodo prilagojene obstoječemu terenu. 4.0. NAMEN IN IZVEDBA POSEGA 4.1. Zmogljivost odlagališča Površina odlagališča bo prilagojena obliki depresije, tako da bo dolžina približno 180 m, širina od 140 m do 160 m. Ograjeni prostor meri približno 3.00 ha, sama deponija bo zavzela 2,00 ha, od tega 0,7 ha močvirni del (južni - nižinski del). Razlika služi za varnostne pasove, mrežo odvodnih jarkov, poti, spremljajoče objekte ter kompostarno. Na osnovi števila prebivalcev občine za leto 1990 in letne rasti, ter količien odpadkov na prebivalca v vseh dejavnostih (gospodinjstva, industrija in turizem) lahko prognoziramo količine komunalnih odpadkov do leta 2015 za občino Ormož, ki bodo predvidoma znašale približno 33.450 t oziroma 53.520 m3 (za dobo 25 let). Predvidena prostornina (približno 75.000 m3) odlagališča upoštevajoč brežine ter vmesne plasti zemlje znotraj telesa deponija omogoča približno 30 let obratovalne dobe. V kolikor bo v celotni občini Ormož uveden sistem predhodnega ločevanja komunalnih odpadkov, bomo prihranili še približno 40% pri prostornini telesa deponije, kar bo podaljšalo obratovalno dobo še za 10 - 15 let. Zato smo predvideli prostor za kompostarno v neposredni bližini spremljajočih objektov znotraj ograje. Na odlagališču bodo deponirani samo nekoristni odpadki, biološki pa pose- bej za proizvodnjo komposta. 4.2. Tehnologija odlaganja odpadkov Odpadki, izključno komunalni, bodo deponirani v plasteh višine 1,50 m do 2,00 m po sanitarni metodi ter sproti prekriti s plastjo zemlje višine 0,40 m. Po končani prvi fazi in njeni sanaciji (posejanje vrha deponije s travo) bo odprta jama v južnem delu območja. Mreža izcednih voda bo podaljšana do spremljajočih objektov. Prekrivni material bo deponiran izven ograje ob vhodu. Izcedne vode se bodo zbirale v posebnem bazenu (greznici) ter se po potrebi odvažale na čistilno napravo. 4.3. Faznost Ureditev odlagališča je predvidena v dveh fazah. Pred prvo fazo je potrebno graditi infrastrukturo (vodovod, telefon, elektrika, dovozna pot). V prvi fazi bo investitor odprl jamo v severnem delu območja ter odlagal izkopni material na južni del. V tej fazi je vključena ureditev obratovalne poti do dna jame. 4.4. Komunalne naprave Za obratovanje odlagališča je potrebna naslednja infrastruktura: - izgradnja dovozne poti, od ceste Dobrava -Litmerk do odlagališča v dolžini približno 170 m - izgradnja vodovoda; od vodovodne mreže, ki poteka ob zahodnem robu ceste Dobrava -Litmerk do odlagališča - izgradnja telefonskega omrežja - v zračni izvedbi. Zračna telefonska linija poteka ob zahodnem robu ceste Dobrava - Litmerk - izgradnja električnega omrežja. Za obratovanje odlagališča (razsvetljava in ogrevanje pisarniškega prostora) je potrebno graditi nizko napetostni električni vod od TP Dobrava do odlagališča. 5.0. VPLIVI POSEGA NA OKOLJE IN UKREPI ZA NJIHOVO ZMANJŠANJE Vpliv na topografijo Poseg bo znatno spremenil obstoječe topografske značilnosti, saj bo zasipana naravna depresija. Vpliv na tla Vpliv na tla bo neposreden in posreden. Pred začetkom obratovanja bo odstranjen vrhnji rodovitni sloj in shranjen za končno sanacijo. Po končanem odlaganju bo spremenjen talni tip na območju odlagališča zaradi podloge, ki jo bodo tvorili odpadki. Sestava odpadkov bo pogajila tudi možnosti za zasaditev. V plasteh, kjer se nahajajo odpadki, ob preperevanju nastajajo škodljivi plini, ki zaviralno vplivajo na rast vegetacije. Tako ne moremo z zagotovostjo trditi, kakšna drevesa bodo lahko rasla na deponiji, oziroma ali je pogozditev sploh možna. Posredno je možno onesnaženje tal tudi z izcednimi vodami pod deponijo. Vpliv na kvaliteto voda Odlagališče bo negativno vplivalo na kvaliteto voda z izcednimi vodami. Vpliv je možen na kvaliteto površinskih in tudi talnih voda. Vpliv je možno preprečiti z zbiranjem in čiščenjem izcednih voda ter napravo nepropustnega dna odlagališča. Vpliv na kvaliteto zraka 1 Zaradi preperevanja organskih snovi nasta- jajo na odlagališču različni organski plini neprijetnega vonja. Smradne emisije se širijo z lokalnim gibanjem zraka. V primeru doslednega sortiranja odpadkov je ta vpliv možno močno zmanjšati, drugi ukrep pa je v takojšnjem zastiranju odpadkov z zemljo. Vpliv na mikroklimo Vpliv bo lokanega značaja in bo povzročen s posekom gozdne vegetacije na območju odlagališča. Vpliv na površinski pokrov Kot smo že navedli je pri vplivu posega na tla možna velika ali majhna sprememba površinskega pokrova. Uničujoč vpliv bo nastal že s posekom gozda na površini namenjeni odlagališču in odgrnitvi živice, vpliv pa bo ostal tudi po končanem odlaganju. Vpliv na živalstvo in vegetacijo V času odlaganja bo moten živalski svet z odvzetim življenjskim prostorom in hrupom, ki ga povzročajo dovozni avtomobili in buldožerji. Preprečene bodo tudi migracije živali preko območja, ki mora biti ograjeno. Zaradi odlaganja tudi organskih odpadkov so odlagališča vabljiva za majne glodalce, pri čemer so možne tudi družbe. Vpliv je možno zmanjšati le z ustreznim prekrivanjem odpadkov. Vpliv na vegetacijo bo uničujoč na površini odlagališča, kjer bo obstoječa vegetacija odstranjena. Možni so vplivi tudi na okoliško vegetacijo in sicer bi lahko bili povzročeni z izcednimi vodami, požarom ali nastajanjem strupenih plinov. Navedene vplive je možno omiliti in tudi preprečiti (izcedne vode). Vizualen vpliv Odlagališče na lokaciji Hardeška šuma I je znotraj gozda in torej zakrito pred pogledi. Vizualno moteč bo lahko sam prevoz do odlagališča po cesti Ormož - Litmerk. Iz vidika celotnega občinskega prostora bi skupno odlagališče pomenilo zmanjšanje oz. sanacijo številnih divjih odlagališč, kar bi pomenilo izboljšanje vizualnih kvalitet celotne občine. 6.0. USMERITVE ZA KRAJINSKO OBLIKOVANJE V ureditvenem načrtu je potrebno izdelati tudi načrt za krajinsko oblikovanje začasne in končne faze. Predlagamo, da se predvidi vizualna zaščita že v času obratovanja, po končanem odlaganju pa se površina pogozdi (oziroma uredi športni park). 7.0. OSTALI POGOJI Po vsaki končani fazi je potrebno sanirati zemljišče tako, da bo vrh deponije posajen s travo. Dokler bo uhajal bioplin z deponije ni priporočljivo saditi dreves, saj le-te ne uspevajo. V kolikor bo uveden sistem predhodnega sortiranja odpadkov, bodo biološki odpadki deponirani na posebnem prostoru (kompos-tarna), tako, da odpade uhajanje bioplina z deponije s tem tudi mreža za zajem bioplina. V tem primeru je možno zemljišče vrniti v prvotno stanje - torej pogozdovano. V ureditvenem načrtu je potrebno proučiti tudi možnost za ureditev sanitarnega močvirja za čiščenje izcednih vod. 8.0. GRAFIČNE PRILOGE Predvidene usmeritve iz programske zasnove so prikazane v grafičnih prilogah, ki so sestavni del odloka in sicer: L Pregledna situacija M 1 : 25000 2. Gravitacijsko območje 1. faza M 1 : 50000 3. Situacija območja M 1 : 5000 4. Območje obdelave M 1 : 1000 20. člen PROGRAMSKA ZASNOVA za ureditev kmetijskih zemljišč v Ivanjkovski dolini 1.0. OBMOČJE UREJANJA Ivanjkovska dolina leži v sredini občine Ormož, v smeri S - J. Območje urejanja sega na severu do Žerovinec ter poteka ob obeh robovih doline. Na jugu sega območje do naselja Pušenci. Iz območja obdelave so izločena vsa naselja oz. poselitvena območja, gozdovi in druga površinska vegetacija ter infrastrukturni objekti (ceste, železnice). Območje meri približno 350 ha. 2.0. NAMEN IN IZVEDBA POSEGA Programska zasnova je pripravljena na podlagi Idejne zasnove, ki jo je pripravil Hidroing iz Maribora. Predvidena je regulacija potokov, naprava jarkov in drenaže, kjer bo to potrebno in napravo vodnih akumulacij, ki bodo služile za namakanje oz. bogatenje vod v Ivanjkovskem potoku. Posegi so deljeni v 2. fazi. V prvi fazi je predvidena ureditev osnovne odvodnje z ureditvijo struge Ivanjkovske-ga potoka od Pavlovec do Žerovinec v dolžini približno 12 km, ter struge Lahonščice od vtoka v Ivanjkovski potok gorvodno v dolžini približno 2,8 km. Poseg v strugo je predviden le enostransko, z razširitvijo struge in odstranitvijo vegetacije. Druga faza bi sledila prvi z zamikom nekaj let ob spremljanju dogajanj na potoku. Ob ugotovitvi potrebnosti dodatnega izsuševanja kmetijskih zemljišč in urejanja vodnega režima z vodnimi akumulacijami bo sledila izvedba navedenih posegov ob prehodni presoji. Gradnja akumulacij je možna že tudi v prvi fazi, če bo dokazan interes po vodi za namakanje in izdelana pozitivna stroškovna analiza. 3.0. VPLIVI POSEGOV NA OKOLJE IN UKREPI ZA NJIHOVO ZMANJŠANJE Vpliv na tla - s posegom melioracije zemljišč v 2. fazi se pričakuje izboljšanje talnih značilnosti za kmetijsko pridelavo. Intenziviranje kmetijske dejavnosti bo s seboj prineslo tudi kemi-zacijo tal, kar bo za tla neugodno. - nepravilna izvedba ureditve struge potoka ima lahko za posledico večjo erozijo tal in izgubo talnih površin zaradi jarkov in razširitve struge. Neposredna izguba kvantitete tal bo prisotna tudi ob morebitni ojezeritvi tal v 2. fazi izvedbe posega. Vpliv na tla je možno zmanjšati z manj intenzivnim obdelovanjem tal ali preprosto z ohranitvijo močvirnih travnikov. Spiranje tal je možno omiliti z zasaditvami, ureditvijo pregrad in sprotnim čiščenjem naplavljenega materiala. Izgubo površin tal zaradi ojezeritve je možno zmanjšati z drugačno izvedbo ureditve vodnega režima v sami strugi in z določitvijo območij, ki so lahko občasno pod poplavo. Za "dopustne" škode je potrebno najti tudi nadomestilo. Vpliv na vode - vpliv na kvantiteto površinskih voda bo občuten ob napravi nove struge in stalni oje-zeritvi - vodnih akumulacijah. Na ta način bo spremenjen sedanji naravni vodni režim, - kvaliteta vode bo ogrožena z večjo intenzi-fikacijo kmetijskih površin ter s spiranjem gnojil in zaščitnih sredstev v vode. Vpliv na vode, ki bo nedvomno največji, je možno omiliti s bioinženirskimi metodami utrjevanja brežin potoka in celotne ureditve struge. Najprimernejša je ročna izvedba posega ali z majhno mehanizacijo, pri čemer ni potrebno odstranjevati kvalitetne visoke vegetacije. Ob napravi vodnih akumulacij je potrebno le te oblikovati kar se da naravno in primerno zasedati brežine z avtohtono vegetacijo. Vpliv na mikroklimo - vpliv na mikroklimo se bo ob osuševanju zemljišč in odstranitvi visoke vegetacije pokazal v večji vetrovnosti območja, večjem nihanju temperatur in manjši zračni vlažnosti, - z napravo vodnih akumulacij je možno zmanjšanje prej navedenih vplivov ali doseganje ravno obratnih vplivov npr. velike vlažnosti na neposrednem območju, pojav megle, manjše nihanje temperatur ipd. Vpliv na mikroklimo je v prvi fazi možno omiliti z ohranitvijo in ponovno zasaditvijo visoke vegetacije tako ob strugi potoka, kot posameznega drevja. V drugi fazi posega z napravo akumulacijskih jezer je vpliv na mikroklimo težje omiliti, lahko pa predstavlja tudi ugodno korekcijo mikroklimatskih razmer. Vpliv na rastlinstvo in živalstvo - z odstranitvijo vegetacije ob strugi potoka bo neposredno prizadeto rastlinstvo in tudi živalstvo, ki je vezano na ta biotop, - z napravo vodnih akumulacij se bodo v območju naselile nove živalske vrste, vezane na vodne biotope. Vpliv na rastlinstvo in živalstvo. V času gradnje bo težko omiliti negativne vplive na rastlinski in živalski svet, ker bo vpliv uničujoč ali zelo negativen (hrup strojev, izkopi, rušenje drevja idr.). Vpliv je možno omiliti le s primerno izbiro časa za izvedbo -v času izven vegetacije. Vpliv na estetske in kulturne vrednote okolja - vizualen vpliv - ureditev - regulacija Ivanjkovskega potoka bi ob napravi golega korita pomenila veliko vizualno osiromašenje prostora. K temu vplivu lahko prispevajo tudi komasacije zemljišč, - meloracija zemljišč, komasacija in intenzi-fikacija kmetijske pridelave bo prispevala k večji industrializaciji krajine. Ta videz bo občutnejši saj je dolinsko dno posredno pod intenziviranimi sadovnjaki in vinogradi. Ob tem dodajamo dejstvo, da je dolina v vizualnem polju z zahodno mejo krajinskega parka jeruzalemsko - ormoških goric, - naprava vodnih akumulacij lahko vnese v prostore nove vizualne kvalitete seveda ob primernem oblikovanju brežin. Ob kvaliteti vodne ploskve pa ostaja pri gradnjah vodnih zadrževalnikov problem dolinske pregrade, ki kot nasip deluje tuje v prostoru. Vpliv na estetske in kulturne vrednote okolja Tudi ta vpliv je težko omiliti, deloma pa je to možno doseči le z zasaditvijo visoke drevesne vegetacije ob potoku, med njivami, v obliki posameznih in skupin dreves. Vpliv na hrupnost območja - poseg v prostor razen v času izvajanja del -gradnja korita in akumulacij ne bo dodatno obremenjeval obstoječo hrupnost v okolju. Hrup, ki ga povzročajo gradbeni stroji, kar moteče vpliva na živalski svet, je možno omiliti s sodobno manj hrupno mehanizacijo. Ekonomski vpliv - s posegom se pričakuje pozitiven ekonomski vpliv kot posledico dviga proizvodnih sposobnosti kmetijskih zemljišč. 4.0. UKREPI ZA KRAJINSKO OBLIKOVANJE Usmeritve za ohranjanje krajinske podobe Za omilitev zgoraj navedenih vplivov je potrebno že v fazi načrtovanja in tudi v fazi izvedbe posegov ohranjati kvalitetno naravno vegetacijo drevesnih in grmovnih vrst. Odstranjeno vegetacijo je potrebno nadomestiti, pri čemer je zaželjeno sajenje tudi vegetacije med njivskimi parcelami in ob morebitnih vodnih akumulacijah v drugi fazi. Za sajenje je potrebno uporabiti izključno avtohtone drevesne vrste, ki so na območju že prisotne ali ki po naravi sodijo na taka rastišča. Na ta način bi se povečala "naravnost" prostora v na-sprotju z vinogradniško kulturno krajino krajinskega parka Jeruzalemskih goric. Usmeritve za zmanjšanje vplivov posega na okolje V prvi fazi je potrebno s sonaravnim načinom ureditve potoka primerno izboljšati vodni režim, pri čemer obstaja možnost, da se druga faza ne realizira. Pri tem posegu je potrebno negativne vplive odstranjevanja vegetacije, izkope v strugi potoka in druga zemeljska dela zmanjšati na minimalen obseg. Pri tem poudarjamo pomen vlažnih travnikov za širše območje in nanj vezano živalstvo in rastlinstvo. Druge vplive, ki so posledica intenziviranja kmetijstva npr. polucija voda z zaščitnimi sredstvi in gnojili, je možno zmanjšati z nadzirano uporabo in ustreznim izobraževanjem kmetov. Usmeritev za izboljšanje pogojev za kmetijsko pridelavo Kmetijska pridelava naj bi se izboljšala z opisanim posegom, s čimer bi se izboljšale odtočne razmere in zamočvirjanje tal. Vprašanje, ki se ga lahko tudi zastavimo, je v postavitvi razmerja med intenzivnim in ekstenzivnim načinom gospodarjenja v prostoru. 5.0. GRAFIČNE PRILOGE Sestavni del odloka so grafične priloge s prikazi predvidenih posegov in sicer: 1. Pregledna karta M 1 : 25000 2. Situacija ureditve M 1 : 10000 21. člen PROGRAMSKA ZASNOVA za namakanje kmetijskih površin Otok pri Veliki Nedelji 1.0. OBMOČJE UREJANJA Območje namakalnega sistema Otok pri Veliki Nedelji leži med kanalom HE Formin in železniško progo ter naselji na Sodinskem in Seneškem polju, razen nekaterih izločenih površin kot so naselja, zaselki, infrastruktur- ni objeti (ceste, železnice), gozdovi, območja in objekti naravne in kulturne dediščine ter ožji varstveni pas vodnega zajetja. Velikost območja je 1385 ha (bruto). 2.0. NAMEN IN IZVEDBA POSEGA Predvideno je namakanje že obstoječih kmetijskih zemljišč z mešanimi kulturami zaradi večje kmetijske proizvodnje, istočasno pa je z namakanjem predvideno tudi bogatenje podtalnice zaradi bližnjega vodnega zajetja, ki je znotraj namakalnega območja. Predvidena je sprememba strukture kmetijskih kultur in sicer se predvideva vzgoja vrtnin - zelenjave, hmelja, trsnih cepljenk, koruze, pšenice, sladkorne pese in travinj. Območje obdelave je razdeljeno na pet manjših območij z lastnimi črpališči in raz-vodnimi mrežami. Skupna količina vode za namakanje v 10. dneh in v 18. urah namakanja bi ob hkratnem namakanju vseh območij znašala 513,351/sek. Odvzem vode ja predviden iz petih mobilnih črpališč iz kanala HE Formin. Črpalne ploščadi morajo biti urejene tako, da se prepreči morebitno izlitje olja v vodotok (lovilci olj). Črpalna ploščad mora biti ograjena. Vsi cevovodi (primarni in sekundarni) so vkopani približno 1,00 m v zemlji. Ureditev novih dostopnih poti ni potrebna. 3.0. VPLIVI POSEGA NA OKOLJE IN UKREPI ZA NJIHOVO ZMANJŠANJE Vpliv na tla - intenziviranje kmetijstva - polucija z zaščitnimi sredstvi, blatenje tal - razbijanje strukturnih delcev, možnost zasoljevanja tal, večje spiranje hranilnih soli v globino, možnost večjega stiskanja tal ob obdelavi tal z večjo vlažnostjo. Ob povečanem spiranju bo večja tudi erozija tal, - z namakalnimi napravami bo nekaj površin trajno izvzetih iz kmetijske obdelave - npr. črpalni ploščadi in razdelilni jaški, vendar bo ta vpliv majhen. Vpliv na tla - zlasti njegovo polucijo je možno zmanjšati z ustreznim tretiranjem tal - gnojenjem in varstvo rastlin (gnojilni načrt), kar mora biti v skladu s predpisi o varovanju vira. Erozijo in tlačenje tal je možno zmanjšati s primerno obdelavo tal in kolobarjem rastlin. Polucijo tal zaradi zajete vode iz kanala je možno preprečiti s spremljanjem kvalitete vode v kanalu in vzpostavitvijo opozorilnega sistema. Vpliv na vode - intenziviranje kmetijstva, polucija z zaščitnimi rastlinskimi sredstvi in gnojili - prevoz naftnih derivatov do črpalnih agregatov - morebitno izlitje - kvaliteta vode za zalivanje iz kanala HE Formin - predvideno namakanje ne bo vplivalo na količino podtalnice - z odvzemom vode za namakenje se bo zmanjšala količina vode v kanalu HE FORMIN. Zaradi umetno zatesnjenega kanala in s tem minimalnih ekoloških pogojev za življenje rastlin in živali, bo vpliv z odvzemom približno 500 1/sek v desetih dnevih namakanja majhen. Polucijo vode omejuje že Odlok o varstvenih pasovih vodnih virov in ukrepih za zavarovanje voda v občini Ormož (Uradni vestnik občin Ormož in Ptuj, št. 27/87). Vpliv na polucijo voda je po nekaterih ocenah z namakanjem možno zmanjšati, kar je pogojeno z zelo natančnim doziranjem gnojil in sredstev za varstvo rastlin od sedanjega, kar povečuje pridelovalne stroške. Možnost razlitja naftnih derivatov ob prevozu do agregatov in izlitja iz njih je možno preprečiti s postavitvijo agregatov na pogon z električno energijo, za kar bi bilo potrebno napeljati ustrezen električni daljnovod. Vpliv na mikroklimo - z namakanjem je možen minimalen vpliv na mikroklimo v kratkih časovnih obdobjih, ki se bo pokazal v obliki povečane vlažnosti in zmanjšane temperature. Vpliv bo občuten le na območju, ki se bo namakalo. Pojav suše, ki je sicer povzročen z znižanjem nivoja podtalnice, je možno deloma ublažiti tudi s ponovno vzpostavitvijo odstranjene visoke vegetacije med izvedbo komasacij. Vpliv na rastlinstvo in živalstvo - s posegom ne bodo bistveno prizadete že zmanjšane življenjske možnosti živalstva in rastlinstva. Večji vpliv bo le na odsekih poteka cevovoda skozi gozdno površino, ker bo zaradi vkopa cevi potrebno odstraniti vegetacijo, - vpliva na vodno živalstvo v kanalu ne moremo oceniti, ker ne poznamo razmer. Domnevamo, da so v kanalu slabi življenjski pogoji za ihtiofavno, zato odvzem vode ne bo bistveno poslabšal življenjskih razmer, - na kopensko živalstvo bo vplival hrup v okolju, povzročen z delovanjem črpalnih agregatov. S prej navedeno zasaditvijo vegetacijskih pasov bi se lahko izboljšali tudi življenjski pogoji za živalstvo. Drug ukrep se nanaša na zmanjšanje hrupa v času delovanja agregatov, kar je možno doseči s postavitvijo agregatov na električni pogon, ki povzročajo manj hrupa. V primeru poseka gozdne površine zaradi poteka cevovoda, se je temu možno izogniti na gozdni rob. Vpliv na estetske in kulturne vrednote okolja - vizualen vpliv - z gradnjo namakalnega sistema se v prostor vnašajo nove naprave - ploščadi z ograjo, črpalke na kanalu, razdelilni jaški, navijalni bobni, mobilne cevi in drugi elementi, kar bo v pogledu na prostor dajalo včeji občutek in-dustralizacije krajine. Ob pričakovani spremembi kmetijske proizvodnje bo spremenjena tudi struktura kmetijskih rastlin, razmerja med njimi in pojav novih, sedaj, za to območje netradicionalnih kultur. Ob predvideni vzgoji vrtnin, lahko z veliko mero verjetnosti pričakujemo tudi postavljanje rastlinjakov ali plastenjakov, kar bo vodilo k še večji "industrializaciji" okolja v vizualnem smislu. Ta vpliv bo razvrednotil sedanje vizualne kvalitete naravnega okolja, zlasti naravnih spomenikov in še ohranjene naravne vegetacije ob vodah in poteh. Del območja sodi v kategorijo območij- z večjim številom kulturnih spomenikov (Trgovišče z okolico ter Cvetkovci in Osluševci), pri čemer je točno nahajališče neznano. Ob izvedbi namakalnih naprav, zlasti ob izkopih, obstaja možnost neposredne poškodbe kulturnih spomenikov - arheološke dediščine. Omilitev tega vpliva je možna z vkopom vseh naprav v zemljino in s tem zakrivanjem le-teh. Težje je doseči omilitev tega vpliva ob morebitnem postavljanju plastenjakov za vzgojo zgodnjih vrtnin. Poškodbam kulturne dediščine se je možno izogniti s sodelovanjem Zavoda za varstvo naravne in kulturne dediščine oziroma arheologov, ki bi naj bili prisotni na terenu v času izkopov. Vpliv na hrupnost območja Z delovanjem agregatov v času črpanja vode in škropljenju vode po površinah bo v okolju povečan hrup. Zaradi oddaljenosti agregatov od naselij ocenjujemo ta vpliv na zdravje ljudi kot majhen, medtem ko bo za živalstvo sprva zelo moteč. Vpliv je možno omiliti z izbiro električnih črpalnih agregatov namesto predlaganih agregatov na diselski pogon. Ekonomski vpliv Z gradnjo namakalnega sistema se ob povečani pridelavi in uvedbi novih kultur pričakuje pozitiven ekonomski vpliv za pridelovalce. Ocena upravičenosti napoveduje amortizacijo vloženih sredstev v gradnjo namakalnega sistema v petih letih. Po naši oceni pa je premalo proučeno tržišče za prodajo dražje pridelanih pridelkov, zaradi česar bi lahko bila prej povedana napoved presmela. 4.0. USMERITVE ZA KRAJINSKO OBLIKOVANJE Usmeritve za ohranjanje krajinske podobe Med načrtovanjem in ob izvedbi namakalnih naprav je potrebno ohraniti vso ohranjeno visoko-drevesno in nizko-grmovno vegetacijo, še zlasti tisto, kije uvrščena med naravne spomenike. Ob dejstvu, da je veliko vegetacije izginilo med melioracijami in komasacijami zemljišč, se mora del le-te nadomestiti z novimi zasaditvami. Le te so lahko zasnovane v obliko posameznih dreves ali dreves v skupinah ali kot žive meje ob poteh ali med njivami na parcelnih mejah. Drevesne vrste morajo biti izbrane iz vrst avtohtonih drevesnih vrst. Za popestritev krajinske slike je dobrodošla tudi saditev posameznih dreves na križpotjih ali drugih pomembnih točkah, ki jih je morda potrebno kako poudariti. Usmeritve za zmanjšanje vplivov posega na okolje Trase cevovodov naj se v kar se da veliki meri izognejo obstoječim naravnim strukturam - zarasti, s čimer je možno v kar se da veliki meri še ohraniti obstoječo vegetacijo. Za zmanjševanje negativnih vplivov poluci-je tal in vode v tem občutljivem okolju, kot so vodovarstveni pasovi, priporočamo črpalne agragate na električni pogon. Iz vidika kmetijske pridelave in z njo povezano polucijo z gnojili in zaščitnimi sredstvi priporočamo izdelavo gnojilnega načrta in vzpostavitev mo-nitoringa za spremljanje onesnaženja voda in tal. Usmeritve za izboljšanje pogojev za kmetijsko pridelavo Pojav suše je lahko tudi posledica spremenjenih odtočnih razmer povzročenih z regulacijami in spremenjene rabe tal (več njivskih površin na račun travniških in gozdnih površin). Med pogoje za izboljšanje pridelave bi torej lahko umestili tudi načrtovanje in izvedbo klimatsko - izravnalnih vegetacijskih pasov. S primerno razmestitvijo le-teh, je možno zmanjšati vetrovnost na območju, eva- potranspiracijo in povečati biološko zaščito poljšin. Razmestitev pasov bi bila primerna ob poteh in med parcelnimi mejami, seveda ne na trasah predvidenih cevovodov. Sicer se usmeritve za izboljšanje pogojev nanašajo tudi na primerno izbiro kmetijskih kultur primernih za to območje in seveda preučitev tržišča za prodajo pridelkov pridelanih na namakalnem območju. 5.0. GRAFIČNE PRILOGE Sestavni del odloka so grafične priloge s prikazom navedenih posegov in sicer: 1. Pregledna karta M 1 : 25000 2. Situacija območja M 1 : 10000 22. člen PROGRAMSKA ZASNOVA za obvoznico severno od mesta Ormož 1.0. SPLOŠNO Obvoznica mesta Ormož je del projektirane hitre ceste od Spuhlja do Središča ob Dravi. Trasa in vsi elementi ceste so zasnovani na podlagi idejne študije, izdelane na Biroju za projektiranje in inženiring Maribor. 2.0. NAMEN Izgradnja obvoznice pomeni predvsem razbremenitev mestnega središča in izboljšanje prometnih razmer v mestu in okolici. Obvoznica bo projektirana kot hitra cesta z dvema voznima pasoma, z upoštevanjem poznejše razširitve v avtocesto. Cesta bo prevzela tranzitni promet, ki sedaj poteka skozi mesto. Z izgradnjo celotne trase pa bo izboljšana tudi povezava krajev v južnem delu občine Ormož. 3.0. OPREDELITEV OBMOČJA UREJANJA 3.1. Nova trasa se prične s priključkom na obstoječo magistralno cesto na zahodni strani mesta nad Lento. Priključek je zasnovan kot nivojsko križišče predvidene hitre ceste in rekonstruirane magistralne ceste, ki je v tem delu preusmerjena preko Drave na Hrvatsko. Obstoječa magistralna cesta (Novakova in Ptujska cesta) pa se pravokotno priključita na novi del. V primeru, da se bo načrtovana južna cesta izvajala kot avtocesta, se obstoječa cesta, usmerjena na Hrvatsko priključi izven nivojsko. Med novo predvideno hitro cesto, odcepom za Hrvatsko in obstoječo železniško progo je variantno predviden novi mejni prehod. Variantno je skupen mejni prehod predviden tudi na hrvatski strani. Torej je predmet programske zasnove obvoznica med magistralno cesto M-3 na zahodni strani mesta in regionalno cesto R - 354 s podaljškom do R - 353 ter odcep na Hrvatsko. Dolžina celotne trase je 3300 m, širina koridora (zajema tudi poznejšo gradnjo avtoceste) je od 20 - 40 m. Dolžina odcepa od novega križišča do meje s Hrvatsko (sredina reke Drave) je 600 m. 3.2. Trasa nove ceste posega na naslednje parcele: k.o. HARDEK: 374, 375, 376, 377, 380, 383, 384, 390, 392, 393,394,402,403; 451,454,455,456,457,458, 459,460,461,462; 504, 505,506,514/1,514/2, 515,516,521,537,538,539,540,541,549,551, 553 (cesta), 554, 528/1, 528/2, 529, 562, 564, 565, 567, 568, 574, 576, 579/1, 579/2, 580; 612/1, 612/2, 612/4, 613, 614/3, 614/4, 614/5, 614/6, 618/1, 618/2, 618/3, 619, 621, 622; 685/1,608; 623, 624,628, 631, 632; 656,655, 654,653,674. k.o. ORMOŽ 248,249,250; 274/6,275/3,275/2,305; 508/1, 508/2, 509/3, 510/3, 510/4, 510/11, 510/12, 511/1, 511/2, 511/3, 511/4, 511/5; 493, 494; 653,658,669,670/1,670/2,671. 4.0. ZASNOVA PREDVIDENIH UREDITEV IN FAZNOST IZVEDBE Programska zasnova obravnava naslednje ureditve: a) obveznico mesta Ormož b) odcep od novega križišča hitre ceste in ob-stoječe magistralne ceste preko Drave na Hrvatsko (do skupnega mejnega prehoda) c) fazne in variantne rešitve križišča in priključkov na zahodni strani mesta z vključitvijo mejnega prehoda pred Dravo d) obvoznica mesta Ormž Obvoznica je zasnovana kot dvopasovna hitra cesta s priključki na obstoječo cestno omrežje. Širina cestišča bo naslednja: vozišče 2 x 3,75 = 7,50 m robni pasovi 2 x 0,50 = 1,00 m bankine 2 x 1,50 = 3,00 m Skupaj: 11,50 m Zaradi morebitne gradnje avtoceste pa je za predvideno obvoznico rezerviran koridor naslednjih širin: vozišče ločilni pas robni pas bankine 4x3,50 = 14,00 m 1 x 1,80 = 1,80 m 2x0,50= 1,00 m 2x0,35= 0,70 m 2x1,50= 3,00 m Skupaj: 20,50 m Skupna širina koridora za avtoceste z upoštevanjem maksimalne širine 2 x 8,00 m za nasipe in useke, znaša približno 36,00 m. Nova trasa se prične s priključkom na obstoječo magistralno cesto na zahodni strani mesta nad Lento. Poteka severno od mesta Ormož in naselja Hardek, ter po južnem robu že saniranega glinokopa. Nad obstoječim križiščem regionalnih cest se obvoznica priključi na obe regionalki. Dolžina celotne trase je 3.300 m. Trasa poteka v krajšem delu po gozdu, (približno 320 m) večinoma pa po kmetijskih zemljiščih, trajno namenjenih kmetijstvu, ki so delno tudi me-liorirana. Trasa prečka potok Lešnico v viaduktu, dolžine 300 m in melioracijski jarek. Trasa prečka tudi obstoječe koridore 20 kV in 35 kV daljnovod. Zemeljske naprave, ki jih cesta prečka so obstoječi PTT kabli, cevovodi medkrajevnega vodovodnega omrežja, ter obstoječi plinovod. Vsa prečkanja je potrebno izvesti v skladu s predpisi ali normativi, ki urejajo medsebojna prečkanja. Vsa prečkanja z obstoječimi cestami (2 lokalni cesti) in dovoznimi potmi (7) so izven-nivojska oziroma so ukinjena ali preusmerjena razen križišča lokalne ceste Ormož -Tomaž, ki je nivojska. Predvideni so trije nadvozi in sicer lokalne ceste Ormož - Dobrava, lokalne ceste Hardek - Hardeška šuma (dovoz do glinokpa) na nadvoz za dostop na polje. b) Odcep na Hrvatsko Odcep poteka od obstoječe magistralne ceste, na katero se priključi na obstoječi višini terena približno 218,00 m ter pada proti Dravi, ki jo prečka v mostu doližne 500 m. Cesta in most bosta v nagibu, saj je višina obrambnega nasipa na Hrvatski strani na višini 193,40 m, teren za njim pa je še nižji. Most prečka reko Dravo ob izlivu Pesnice, zaradi česar se podaljša most. Glede na možno varianto, da se ob cesti uredi novi mejni prehod, bo v izvedbenem načrtu potrebno višino ceste prilagoditi terenu, vendar z možnostjo, da cesta v nadvozu, oz. mostu prečka obstoječo železnico, ki poteka tik ob Dravi. Glede na ureditev mejnega prehoda bo potrebno ustrezno rešiti vse priključke na obstoječe in predvidene ceste, glede na izbrano varianto in status celotne južne ceste. Križišče magistralne ceste, usmerjene na Hrvatsko in južne ceste, bo izvedeno glede na to, ali bo južna cesta hitra cesta ali avtocesta. Lahko je nivojsko pravokotno križišče, kjer je hitra cesta prednostna. c) možne rešitve predvidenih priključkov Ureditev priključkov na zahodni strani mesta zavisi od časovne opredelitve za izvedbo posegov in od opredelitve do predvidene južne ceste. Možne so naslednje variante: L faza Izgradnja mestne obvoznice kot štiripasovne ceste s priključki na obstoječe ceste. Projektant predlaga začasno rampo, torej tekoč priključek nove ceste, na katero se stara priključi s pravokotnim križiščem. Izvedba rampe zahteva rušitev stanovanjskega objekta. Možna je zamaknitev celotne trase obvoznice severno nad obstoječo hišo, vendar je v primeru začasnosti, to trajen poseg v gozd in bo sanacija dolgotrajna. Možen pa je tudi pravokoten priključek nove obvoznice na staro cesto z ureditvijo krivine, ki je še dopustna za hitro cesto. Rešitev mora podati lokacijski načrt glede na reakcijo stanovalcev, ki bodo v vsakem primeru ogroženi in glede na ostale sprejete ureditve. 2. faza Izgradnja mestne obvoznice in odcepa na Hrvatsko z variantno rešitvijo mejnega prehoda. Obvoznica se pravokotno priključi na magistralno cesto, južno od križišča pa se uredi odcep za priključitev ostalega dela magistralne ceste oz. mestne ulice. Glede na to, ali bo mejni prehod na Hrvat-skem ali v Sloveniji, se izvede tudi predviden priključek. 3. faza Izgradnja celotne hitre ceste, katere del je obvoznica z ureditvijo pravokotnega nivojskega križišča z variantno rešitvijo mejnega prehoda. Od mejnega prehoda zavisi zopet lokacija priključka na obstoječe mestne ulice. 4. faza Izgradnja avtoceste po trasi prikazane hitre ceste. Poseg zahteva ureditev izennivojskega križanja sedanje magistralne ceste in odcepa proti Hrvatski. Zaradi predvidenih ureditev priključnih pentelj se močno zmanjša prostor rezerviran za mejni prehod na slovenski stra- ni, tudi dostop bo otežkočen. Ureditev priključkov dodatno ruši obstoječe stanovanjske hiše - eno neposredno, eno pa bo potrebno preseliti zaradi vplivov, ki jih bo povrzočilo križišče. 5.0. PREDVIDENE PROSTORSKE SPREMEMBE IN UKREPI ZA ZMANJŠANJE NEGATIVNIH VPLIVOV Zaradi predvidene gradnje bo vzdolž trase prišlo do prostorskih sprememb, ki se v največji možni meri morajo prilagoditi obstoječemu stanju tako, da se učinek negativnih sprememb zmanjša. Predvidene spremembe v prostoru so predvsem: L spremembe namenske rabe 2. spremembe v lastništvu 3. ukinitev dostopnih poti 4. prečkanje (prestavitev) infrastrukture 5. vodnogospodarske ureditve 6. poseg v zavarovana območja 7. vizualne spremembe v krajini. Za zmanjšanje ali odpravo negativnih vplivov, kijih povzročajo naštete spremembe, je v lokacijskem načrtu potrebno upoštevati naslednje zahteve: 1. - za ohranitev kmetijskih površin se naj brežine nasipov in usekov projektirajo v naklonu, ki še omogoča kmetijsko obdelavo (10 - 20%) - II. kateg. kmetijskih zemljišč). Cestni koridor je potrebno omejiti na širino, ki je potrebna za normalno vzdrževanje (zavarovanje, dovodnjevanje, dostopne poti); - večina kmetijskih zemljišč, ki jih cesta seka je melioriranih. V LN je potrebno ugotoviti, kje in kako potekajo drenažne cevi in predvideti spremembe njihovih potekov, tako da delovanje sistema ne bo zmanjšano; - na območju, kjer cesta seka gozdne površine, je potrebno po končani gradnji zasaditi gozdni rob; - med profilom 27 in 28 se cesta neposredno približa stanovanjskemu objektu in prečka ohišnico. Prizadetim prebivalcem bo verjetno potrebno poiskati novo lokacijo; z nadomestno lokacijo bo potrebno rešiti tudi rušenje stanovanjskih objektov ob priključkih na Har-deku; - med profilom 5 in 6 se cesta približa opuščeni glineni jami, ki je ostanek sanitarnega glinokopa. V lokacijskem načrtu je potrebno poiskati rešitev za pravilno sanacijo le-te; - v območju, kjer poteka cesta v viaduktu nad potokom Lešnica, je potrebno upoštevati naravne danosti ter jo v celoti ohraniti skupaj z zarastjo v obstoječem stanju. 2. Deljene parcele, ki so v zasebni lasti, naj se združijo in ponovno razdelijo glede na potrebe in želje lastnikov (komasacija). 3. Vse prekinjene dostopne poti in ceste se morajo nadomestiti oziroma usmeriti na nadvoze. 4. Vse nadzemne in podzemne naprave, ki jih pračka predvidena cesta, je potrebno nadomestiti oziroma preusmeriti v skladu z Zahtevami upravljalcev. 5. Vsi prekinjeni jarki, potoki in manjši površinski odvodniki morajo biti speljani ob trasi nove ceste do skupnih propustov. 6. Trasa poteka nad Hardekora po robu zavarovanega arheološkega območja. Poseg v to območje je možen le pod nadzorom pristojne varstvene organizacije. 7. Z novo cesto se bo krajina vizualno močno spremenila. Najbolj očitna sprememba krajinske slike bo v območju viadukta, ki ga bo domnevno videti od daleč. Zelo izpostavljen bo tudi novi most čez Dravo in cesta v nasipu. 6.0. NEGATIVNI VPLIVI IN UKREPI ZA NJIHOVO ZMANJŠANJE ALI ODPRAVO Negativni vplivi, ki jih bo povzročila gradnja in pozneje funkcioniranje načrtovane ceste, so predvsem: 1. prekomerni hrup 2. vibracije 3. vpliv na kvaliteto zraka 4. vpliv na kvaliteto voda 5. erozija tal 6. ekološki vplivi 7. estetski in vizualni vplivi 8. ostali vplivi V lokacijskem načrtu za predvideno cesto je potrebno zagotoviti izvedbo ukrepov za zmanjšanje ali odpravo prekomernih vplivov z upoštevanjem naslednjih zahtev: 1. Izdelati je potrebno karto hrupnih obremenitev in po potrebi zahtevati protihrupno zaščito. Niveleto nove ceste znižati pod obstoječi teren tako, da bo v useku - s tem bo delno ovirano širjenje prekomernega hrupa. Protihrupna zasaditev bo vsekakor potrebna v bližini pokopališča. 2. Morebitnih vibracij zaradi prometa ni možno natančno predvideti. Zato mora v lokacijskem načrtu biti ■zahteva po morebitni kontroli vplivov na bližnje objekte, po potrebi tudi izvedbi ustreznih ukrepov (mehki tamponi). 3. Vplivov na kvaliteto zraka ni možno odpraviti. Ublažitev je možna z dodatno zasaditvijo na južnem robu predvidene ceste. Zato naj lokacijski načrt definira območje dodatne zasaditve. 4. Gradnja ceste bo vplivala na spremembo površinskega toka in tudi pronicanje vode v globino. Cesta prečka melioracijski jarek, ki ga bo potrebno prilagoditi nastali spremembi. Tok Lešnice naj bi ostal nespremenjen. Negativen vpliv na kvaliteto voda je potencialno prisoten ob morebitnem razlitju nevarnih snovi, ki se bodo prevažale po cesti ter zaradi soljenja ceste v zimskem času. Zmanjšanje navednih vpliv je možno le z opozarjanjem na nevarnost in z porabo peska na posipanje ceste. 5. Erozija tal bo zmanjšana z zmanjšanjem naklonov brežin in zasaditvijo. 6. Gradnja ceste bo povzročila tudi negativne ekološke vplive na floro in favno na obstoječem območju. Vplivi bodo začasni in trajni. Začasni vplivi motenja življenjskih procesov favne in flore bodo v času gradnje, zaradi obratovanja gradbene mehanizacije. Trajni vplivi na floro bodo po končani gradnji v bližini ceste zaradi izpušnih plinov in škodljivih meteornih vod s cestišča. Širina pasu do koder sežejo imisije težkih kovin prisotnih v gorivu se ocenjuje na 8 m. Trajni vpliv na visoko favno bodo v preprečeni migraciji preko ceste, ki bo ograjena. V fazi načrtovanja je potrebno ugotoviti stečine visoke divjadi zlasti v območju gozda in poiskati ustrezne rešitve za migracijo. Negativni vplivi bodo tudi na ostalo manjšo favno, ki jih pa skoraj ne bo mogoče zmanjšati. 7. Vizualni vplivi na ceste so dvojne narave: - vizualni vpliv ceste in spremenjene krajinske sile na voznika ter vizualni vpliv ceste na krajinsko silo, kot jo vidi opazovalec od "zunaj"; Vizualni vpliv ceste in njene okolice na voznika naj bi bil čimbolj ugoden in prijeten. Drugačen vizualni vpliv pa ima cesta na zunanjega opazovalca, ki jo prej dojema kot negativno še zlasti, če jo spremlja velik hrup. Zato je potrebno te vplive kar se da zmanjšati s primernim krajinskim oblikovanjem v fazi načrtovanja, še zlasti pa v fazi izvedbe. 8. V lokacijskem načrtu mora biti zagotovljena izvedba tudi ostalih ukrepov za zmanjšanje ali odpravo negativnih vplivov, na katere bodo opozorili akterji v postopku priprave izvedbenega akta. 7.0. OSTALI POGOJI, KI JIH JE POTREBNO UPOŠTEVATI PRI IZDELAVI LOKACIJSKEGA NAČRTA 1.0. V lokacijskem načrtu mora biti prikazana faznost izvedbe predvidene ceste. Za vključitev obvoznice v traso južne hitre ceste ali avtoceste, morajo biti prikazani vsi priključki in prehodi, ki tangirajo obvoznico ali obstoječo cestno omrežje. 2.0. Pred izdelavo lokacijskega načrta ali v fazi izdelave le-tega, je potrebno pripraviti tudi Presojo vplivov na okolje, če bodo to zahtevali inšpekcijski ali drugi organi. 8.0. GRAFIČNE PRILOGE Vsebina programske zasnove je delno prikazana v grafičnih prilogah, ki so sestavni del odloka in sicer: 1. Situacija trase 2. Tehnična situacija 3. Obodna parcelacija 4. Vzdolžni profil 5. Prečni profil M 1 : 2500 M 1 : 5000 M 1 : 2500 M 1 : 2500/1000 M 1 : 2500/1000 23. člen Spremeni se kartografski del Družbenega plana občine Ormož in sicer - pregledni katastrski načrti v merilu 1: 5000 (50 krat) zaradi uskladitve namenskih površin s površinami iz sprememb in dopolnitev Dolgoročenga plana občine Ormož. 24. člen Odlok o spremembah in dopolnitvah prostorskih sestavin dolgoročnega in srednjeročnega plana občine Ormož prične veljati osmi dan po objavi v Uradnem vestniku občin Ormož in Ptuj. Številka: 350-3/92 Ormož, dne 19. decembra 1994 PREDSEDNIK SKUPŠČINE OBČINE ORMOŽ Jože Bešvir, s.r. 128. Po 8. členu odloka o zagotavljanju sredstev za kritje stroškov pri vzdrževanju skupnih objektov in naprav na melioracijskih območjih občine Ormož (Uradni vestnik občin Ormož in Ptuj, št. 11/87) in 138. členu Statuta občine Ormož (Uradni vestnik občin Ormož in Ptuj št. 25/85) je Izvršni svet Skupščine občine Ormož na seji dne 28.12.1994 sprejel ODREDBO o višini nadomestila za kritje stroškov pri vzdrževanju skupnih objektov in naprav na melioracijskih območjih v občini Ormož L člen Za zagotavljanje sredstev za kritje stroškov pri vzdrževanju skupnih objektov in naprav na melioracijskih območjih v občini Ormož se v letu 1994 določi naslednja višina prispevka od ha meliorirane površine: - melioracijsko območje Sejanska dolina....................1.220,00 SIT - melioracijsko območje Južno od ceste Ormož - Ptuj ..1.084,00 SIT - melioracijsko območje Lešniška dolina....................1.871,00 SIT - melioracijsko območje Rucmanci - Trnovci.................1.024,00 SIT 2. člen Višina prispevka določena v 1. členu te odredbe se tekoče revalorizira v skladu z indeksom rasti cen gradbenih storitev, ki ga objavlja Splošno združenje gradbeništva in industrije gradbenega materiala Slovenije. 3. člen Ta odredba prične veljati dan po objavi v Uradnem vestniku občin Ormož in Ptuj, uporablja pa se od 1.1.1995. Ormož, dne 28.12.1994 PREDSEDNIK IZVRŠNEGA SVETA SO ORMOŽ Vili Trofenik, s.r. POPRAVKI V Pregledu prihodkov in razporeditvi prihodkov proračuna občine Ormož za leto 1994 objavljenih v Uradnem vestniku občin Ormož in Ptuj, št. 26/94 se znesek pri kontu 70 pravilno glasi: 387.484.537,60. V Sklepu o organizaciji osnovnošolske vzgoje in izobraževanja v občini Ormož objavljenem v Uradnem vestniku občin Ormož in Ptuj, št. 26/94 se pod točko 3, pri Osnovni šoli Ormož doda naselje "Litmerk". V Sklepu o vrednosti točke za izračun nadomestila za uporabo stavbnega zemljišča za leto 1995 objavljenem v Uradnem vestniku občin Ormož in Ptuj, št. 26/94 se 1. vrsta 1. točke pravilno glasi: "Vrednost točke za izračun nadomestila za". V 2. alinei 1. točke se za besedo "stanovanjske" doda beseda "oziroma" in v 3. alinei 1. točke za zneskom beseda "SIT". UREDNIŠTVO Uradni vestnik občin Ormož in Ptuj izhaja praviloma enkrat mesečno, in to v četrtek. Naročniki Tednika ga prejmejo brezplačno, naročniki posameznih številk pa le skupaj s Tednikom. Izdajatelj: Zavod Radto-Tednik Ruj, Raičeva 6. Ureja uredniški odbor - odgovorni urednik Franc Potočnik. Sedež uredništva: Ptuj, Mestni trg 1. Tiska GZP Mariborski tisk, Tržaška 14, Maribor.