Poštnina platana v gotovini
Ste v. 241.
V Ljubljani, ponedeljek 24. oktobra 1938.
Leto III
Ob navzočnosti Ni. Vel. kralja Petra II., kneza namestnika Pavla, kneginje Olge, vlade in diplomatskega zbora
Pogreb kneza Arsena na Oplencu
Beigrad, ‘24. oktobra. Včeraj so na Oplencu pokopali očeta kneza namestnika Pavla pokojnega kneza Arsena. Truplo pokojnega kneza so pripeljali iz Francije v soboto zvečer. Sprejem krste s truplom visokega pokojnika na našem ozemlju je bil v soboto zvečer na Rakeku, udeležili so se ga zastopniki civilnih in vojaških oblasti: pomočnik bana dr. Majcen, armadni general Jurišič, poveljnik dravske divizije general Lukič, poveljnik ljubljanskega žandarmerijskega polka polkovnik Barle in drugi. V Ljubljani sta čakala na vlak, ki je pripeljal truplo visokega pokojnika, knez namestnik Pavle in kneginja Olga, ki sta se na kolodvoru
v	globoki žalosti poklonila s svojim spremstvom pred krsto.
Vagon s krsto so priklopili k belgrajskemu brzovlaku, s katerim sta se odpeljala tudi knez namestnik Pavle in kneginja Olga v svojem salonskem vagonu.
Truplo pokojnega kneza Arsena so pokopali v prisotnosti Nj. Vel. kralja Petra II., Nj. Vis. kneginje Olge, Nj. Vis. kneza namestnika Pavla, zastopnikov vlade in diplomatskega zbora v kripti zaobljubljene cerkve dinastije Karadjodjevičev na
Oplencu. Dvorni vlak, s katerim so pripeljali truplo kneza Arsena, je odpeljal s topčiderske postaje ob 10.15 v Mladenovac. Z istem vlakom so prišli v Mladenovac spremljajoč pokojnikovo truplo Nj. Vel. kralj Peter II., Nj. Vis. knez namestnik Pavle, kraljevska nathestnika Radenko Stankovič in dr. Perovič, minister dvora Antič, prvi adjutant Nj. Vel. kralja Hristič, guverner kraljevega doma Jeremija Zivanovič, dvorne dame ter člani civilne in vojaške kraljevske hiše. Častna četa je pozdravila ob izstopu Nj. Vel. kralja. Nj. Vis. kneza namestnika in Nj. Vis. kneginjo Olgo. Nato so vojni tovariši pokojnika iz leta 1912-13 prenesli iz vagona trupjo v okrašeno čakalnico. Skozi Mladenovac, ki je bil okrašen z žalnimi zastavami, je sprevod krenil dalje v Oplenac. Na vsej poti od Mladenovca do Opbnca, koder je šel sprevod, je tvorilo ljudstvo gost žalni špalir. Pred cerkvijo na Oplencu je tvorila špalir vojaška četa z zastavo in godbo,' on esivaclron in ena konjeniška baterija kraljevske garde, trije eskadroni 5. konjeniškega polka kra-Ijiie Marije in drugi oddelki vojske.
Za krsto so stopali v cerkev Nj. Vel. kralj Peter II., Nj. Vis. knez namestnik Pavle, Nj. Vis.
kneginja Olga, za njimi pa ostala dva kraljevska namestnika in drugi ao.-tojanstveniki. V cerkvi je imel govor Nj. sv. patriarh, v katerem je orisal zasiuge blagega pokojnika.
Ob krsti so se zlu ali člani vlade z ministrskim predsednikom dr. Stojadinovičem ter ministri dr. Anionom Korošcem, dr. Spahom, generalom Nedičem, Cvetkovičem, Magaraševičem, Stošovičem, Cvrkičem, Djordjevičem, dr. Krekom, Letico, Stankovičem, Novakovičem, Hodžero in Kulenovičem. Po končanem govoru patriarha so zvonovi naznanili Konec lužnega opravila, častniki in podčastniki pa 60 prenesli krsto v kripto, V kripti je patriarh opravil kratko spominsko cerkveno opravilo. Zatem so v kripti ostali samo Nj. Vel. kralj Peter II., Nj. Vis. knez namestnik Pavle in Nj. Vis. kneginja Olga, da so se poslovili od blagega pokojnika. Nato pa so položili krsto v kripto, kar je pozdravila vojaška četa s salvo, dočim je topništvo odJalo 21 častnih strelov. Nj. Vel. kraij Peter II., Nj. Vis. kneginja Olga in Nj. Vis. knez namestnik Pavle so se nato z avtomobili vrnili v Mladenovac, od koder so se z dvornim vlakom odpeljali v Beigrad.
Japonci pred vrati kitajske prestolnice Hankova
Šanghaj. 24. oktobra, o. Polslužbeno poročajo, Kitajci na vzpostavo druge obrambne črte v zada so japonske čete prispele do mesta Kokjatena, I padnem delu pokrajine Hunso,
V kantonskem okraju Ban
ki je oddaljeno od Haukova 37 km. V 24 urah so japonske čete napredovale za celih 40 km. Iz poučenih krogov poročajo, da so Kitajci položili pod vse večje stavbe v prestolnici večje količino dinamita, stavbe nameravajo razstreliti, preden bodo zapustili mesto. Največ teh stavb je v bližini angleškega poslaništva. Kitajske oblasti so dale nalog vsem tujim državljanom, da morajo zapustiti te stavbe v 24 urah. Stavbe bodo pognali v zrak, takoj ko bodo sprevideli, da je obramba mesta nemogoča. Japonsko rečno brodovje je prispelo do Cjcnpahoa in neprestano obstreljuje kitajske postojanke.
Poročila, katera prihajajo z bojišča, pravijo tudi da vlada med Kitajci velika zmeda in da ne bodo mogli ubraniti mesto pred japonskimi četami. Najnovejša poročila trdijo, da sc pripravljajo
okraju Bund je vse razdejano. Kar pa je še ostalo, bo uničil požar, ki še vedno divja. Japonci so našli v mestu nad tisoč mrtvih kitajskih vojakov in zaplenili veljko količino vojnega materiala.
Zaradi odhoda velikega dela civilnega prebivalstva, je postalo življenje v Hankovu zelo tiho. Vse trgovine so zaprte, prometa pa ni skoraj nobenega. Kitajska električna centrala je prenehala dajati električni tok. Francoski in angleški predel dobivata tok od angleške električne centrale. Vsak trenutek pričakujejo, da bo prenehal delovati tudi vodovod. Tuje ktmeesije so odredile vse potrebne korake, da bi s pomočjo strojev v francoski koncesiji zagotovili vodo in električni tok v mestu. Vlaki ne vozijo. Škoda zaradi letalskih napadov ni velika.
Madžari so zavrnili češke predloge
in zahtevalo zase Košiče, Mukačevo In Nitro
Budimpešta, 24. oktobra, o. Madžarska vlada je na svoji včerajšnji seji zavrnila novi češkoslovaški načrt za ureditev madžarskega manjšinskega vprašanja in za odstopitev nekaterih delov češkoslovaškega ozemlja Madžarski. Madžarska vlada je pripravila nov svoj načrt, ki ga bo danes sporočila v Prago. V njem zahteva od CSR slovaška mesta KoŠice, Mukačevo in Nitro, češ da ji to narekujejo njene zgodovinske pravice.
Bratislava, 24. oktobra, o. Slovaški prosvetni minister Černak je včeraj imel v Košicah zborovanje, na katerem je dejal, da Slovaki žele sporazum z Madžari, da pa ne morejo privoliti v to, da bi izgubili izrazito slovaška mesta kakor so Košiče, Nitra in druga. Slovaki teh krajev pod nobenim pogojeni ne bodo dali prostovoljno.
Praga, 24. oktobra. AA. (Havas.) Uradno izjavljajo, da se bodo pogajanja med Češkoslovaško in Madžarsko nadaljevala danes ali jutri, v to-
najbrž na Dunaju. Poleg Dunaja se je omenjalo še mesta Milan, Benetke, Komarno, Bratislava in Pje-staly.
Preiskava o atentatu v Sofiji še ni končana
Sofija, 24. oktobra. AA. Bolgarska telegrafska agencija: Po uradnem sporočilu, ki je bilo zvečer izdano, se ugotavlja, da sodna preiskava o umoiru. načelnika glavnega generalnega štaba Pejeva in majorja Stojanova še ni končana. Po dosedaj zbranih podatkih se domneva, da je ta zločin osebno dela atentatorja Vaseva Kirova, človeka neuravnovešenega in komunističnega tipa, ki je že od 6voje otroške dobe kazal nagnjenost k zločinskim dejanjem. 2e pred nekaj leti je Kirov ubil kmeta iz svoje vasi, radi česar je bil obšoien. Zapustil je pismo državnemu tožilcu, iz katerega je videti, da mu je bila mnogo do svoje osebne reklame in da je iz teh razlogov izvršil zločin, potem pa ubil samega sebe. Preiskavo nadaljujejo.
Vstale v Palestini
Jeruzalem, 24. okt. A A. Reuter: V zadnjih 24 urah je prišlo do novih težkih neredov v Jeruzalemu. V Hebronu je zagorela sinagoga in judovska šola. Ubit je bil arabski redar. V Jaffi je bil podtaknjen požar v tamkajšnji turški banki. Na progi med Haifo in Lido je bil izvršen bombni atentat na železniški 6troj. V Tel-Avivu je bil ubit angleški redar. V Haifi in Jeruzalemu je bilo ubitih in ranjenih več oseb. V starem delu mesta Jeruzalema so ves dan bile preiskave po arabskih hišah.
Nemški pravosodni minister Frank je po tridnevnem bivanju včeraj odletel iz Budimpešte.
Potek volilnih priprav po državi
Novi Izstopi senatorjev iz JNS - Skrajni hrvaški nacionalisti pozivalo na abstinenco
Beigrad, 24. oktobra, m. Včeraj popoldne je bilo po vsej državi veliko število političnih sestankov, na katerih so postavljale kandidate posamezne stranke in skupine. Tudi v Belgradu je bilo več takih sestankov. V veliki dvorani poslopja, kjer je sedež glavnega odbora JRZ, sc je včeraj popoldne zbralo učiteljstvo, včla-
njeno v JRZ: Na sestanku je imel politično rek. Pogajanja se bodo vršila na nevtralnih tleh, predavanje minister dr. Miha Krek, ki so mu
Celjski okraj Koce za poslanca voditelja Slovencev, dr. Korošca
Celje, 23. oktobra.
Danes dopoldne se je zbralo v telovadnici Orlovskega doma okrog 300 odbornikov krajevnih organizacij JRZ iz celjskega okraja, da slišijo poročilo o političnem položaju in izvolijo za celjski okraj kandidata. Prišli so zastopniki organizacij tam od Vranskega, iz Savinjske doline, iz Št. Jur-ja in iz krajev od konjiške meje. Današnja eeja v Celju ni bila navadna seja, ampak je bila močna manifestacija organizacije, ki je združila vse narodne zavedne Slovence v močno vojsko, ki je pripravljena z vso energijo izpričati svoje prepričanje.
Sejo je pričel predsednik okrajne JRZ celjski župan g. Mihelčič, ki je pozdravil generalnega tajnika banovinske JRZ senatorja g. ministra g. dr. Franca Kulovca. Zborovalci so mu priredili velike ovacije, nakar je g. senator izpregovoril o naši zunanji politiki, zlasti o uspehih sedanje vlade, ki je utrdila zunanjo in notranjo politiko naše države tako, da nam lahko marsikdo zavida. Nasprotniki očitajo naši vladi, da se je s svojo politiko odrekla CSR, ki sta jo v najtežjih trenutkih zapustili zaveznici Rusija in Francija, nočejo pa vedeti, da je naša vlada napravila i>otrebne diplomatske korake zaradi Madžarske, nočejo vedeti, da je vlada vodila edino pravilno politiko, da je ohranila mir v drža-
vi	v najbolj razburjenih časih in tako ohranila Jugoslavijo še močnejšo.
Govornik je nato prišel v svojem govoru na volivno borbo v Sloveniji in v vsej državi. Zborovalci so po večminutnem odobravanju nagradili g. senatorja za jasno sliko političnega položaja v državi in priredili velike ovacije vladi, zlasti gosp. dr. Korošcu.
okraj. Zborovalce je odklonilno stališče g. župana, ki ga ljubijo zaradi njegove odločne volje in dela, zelo presenetilo, dokler se ni k besedi oglasil g. Anton Fazarinc. G. Fazarinc je posegel v zgodovino za dobo 30 let nazaj. Veliko poslancev je imel celjski okraj. Imeli so kmeta, duhovnika, advokata, uradnika, ki so zadovoljivo in nezadovoljivo delali za celjski okraj, ki spada med najtežje okraje v Sloveniji. V celjskem okraju imamo dobro razvito industrijo, tu imamo kmetijstvo in hmeljarstvo. Zato je tako važno, da izvolimo za naš kraj človeka, ki bi se za celjski okraj najbolj zavzel. Govornik je nato orisal dobo, ko je zastopal celjski okraj kot poslanec g. dr. A. Korošec.
Zborovalci 60 navdušeno vzklikali narodnemu voditelju, ko je g. Fazarinc stavil predlog, da se določi za celjski okraj za kandidata g. dr. A. Korošec. Val navdušenja dolgo ni polegel. Zborovalci niso pustili niti glasovanja, ampak so z navdušenimi ovacijami izvolili g. dr. A. Korošca za kandidata za celjski okraj.
Kako zaupanje ima naša organizacija do svojega voditelja je dejstvo, da so zborovalci enoglasno sklenili, da dr. Korošec sam izbere namestnika v celjskem okraju.
Po volitvah je spregovoril še tajnik JRZ v Celju g. dr. Voršič o volivni borbi v celjskem okraju, kjer je JRZ močna in je zmaga gotova. Zanimivo je biio tudi predvajanje g. min. Kulovca o opozicionalni »Tehnični fronti«.
Gb zaključku se je predsednik g. Mihelčič zahvalil g. ministru za predavanje, zahvalil se vsem zborovalcem ter v navdušenem govoru pozival zastopnike MJRZ, da organizirajo našo mladino.
Današnje zborovanje je pokazalo, da je JRZ v celjskem okraju tako močna, da je vsak poskus »združene« opozicije brezuspešen, zmaga JRZ pa
Druga točka dnevnega reda so bile volitve poslanskega kandidata za celjski okraj. Zelo je pre- I »--------------- —	  r-----, ------------ --------------------------—,--------------------    ™.„„.
senetil zborovalce predsednik okrajne JRZ g. Mi- I bo ne samo zagotovljena, ampak tudi veličastna I sporazuma. Boško Jevtič pravi, da ga skrbi bo-helčič, ki je odklonil, da bi izvolili njega za celjski 1 in popolna,	dočnost države. Kako je neki to mogoče, ko
prisotni priredili tople ovacije. Med drugim je dr. Krek v svojem govoru poudarjal, da je treba za složno in močno Jugoslavijo brezmejne požrtvovalnosti in mnogo dela, a manj brezplodnega govoričenja.
V krškem Okraju je bil za kandidata soglasno izbran dr. Miha Krek, za namestnika pa inž. Likar, župan v Kostanjevici.
V Belgradu so imeli svoje zborovanje včeraj tudi pristaši bivše zemljoradniške stranke, ki jih vodi minister Voja Djordjevič. Delegati so soglasno odobrili dosedanje delo ministra Djordjeviča in delo_ vlade. V svoji resoluciji poudarjajo, da obsojajo vse tiste zemljoradni-ke, ki rušijo enotnost gibanja zaradi osebnih koristi ter podpirajo listo dr. Mačka pri poslanskih volitvah. Proti koncu zborovanja je prišel v dvorano predsednik vlade dr. Milan Stojadinovič, ki je potem spregovoril nekaj besedi, poudarjajoč jiomen bližnjih volitev.
Tudi ostale politične skupine so bile včeraj zelo delovne. Pobitost zaradi razkola v stranki pa opažajo v vodstvu JNS. Pisarna glavnega odbora te stranke je prejela včeraj od več strani protestne brzojavke, v katerih pristaši odločno protestirajo proti sodelovanju JNS z dr. Mačkom. Tako je včeraj izstopil iz JNS senator dr. Peter Zec, za njim pa bivši senator Atanasije Šola iz Sarajeva. Trio nezadovoljnežev JNŠ raste iz dneva v dan. Danes je še težko reči, če stranka kot taka še živi, kajti zaradi izstopov vidnejših članov in številnih protestov krajevnih skupin bi sc lahko reklo, da je vodstvo odstavljeno.
Iz vrbaske banovine poročajo, da so pri staši JNS začeli nastopati v JRZ. Tamkaj se je te dni mudil Jevtičev sorodnik narodni poslanec dr. Srpko Vukanovič, ki je hotel v Mrkonič gradu dobiti pristanek svojih pristašev za kandidaturo predsednika JNS Petra Zivkoviča. Ko je poročal o sporazumu med združeno opozicijo in JNS, so začeli pristaši glasno protestirati, nakar je moral Vukanovič zapustiti zborovanje.
V	Belgradu se bo danes spet sestal delovni odbor združene opozicije ier bo razpravljal o tehnični strani volitev.
Hrvatski nacionalisti so snoči izdali izredno številko svojega lista »Nezavisnost«, v kateri pozivajo Hrvate na abstinenco pri decembrskih volitvah. Pod naslovom »Sporazum dr. Mačka z Jevtičem in izdaja državnopravnih načel dr. Ante Starčeviča« prinaša list besedilo sporazuma med KDK koalicijo in JNS za 11. december. List silovito napada dr. Mačka zaradi tega
Vesti 24. oktobra
Ameriški časopisni magnat Hcarst je imel včeraj govor po radiu, v katerem je dejal, da Anglija preplavlja Združene države s svojo propagando in sicer zato, da bi si pridobila ameriško pomoč pri sporih, ki jih ima zaradi svoje politike. Toda Amerika tej propagandi ne bo nasedla.
Ministrski predsednik Severne Irske je na
zadnje izjave ministrskega predsednika v svobodni Irski de Valera dejal, da Severna Irska zavrača vse predloge o združitvi s svobodno irsko državo.
Zdravstveno stanje predsednika Turčije Ke-niala se je tako izboljšalo, da upajo na skorajšnje ozdravljenje.
Belgijski kralj Leopold se je vrnil včeraj s svojega obiska v Londonu.
Japonski nacionalisti so izdali razglas, v katerem ostro obsojajo vse predloge za kak sporazum med Japonsko in Anglijo glede Kitajske.
Obletnico fašistovskega pohoda na Rim bodo letos praznovali brez vseh zunanjih slovesnosti.
Pri včerajšnjih senatnih volitvah v Franciji ni prišlo do nobenih znamenitejših sprememb v razmerju političnih sil.
Vodja nemške politične policije Himmler je dopotoval v Italijo, kjer se je udeležil slavnosti ob 12 letnici italijanske politične policije in se seznanil z ničnim usLcjtrn.
2400 novih letal bodo morale na zahteva francoske vlade izdelati francoske letalske tovarne. Za to bo treba spremeniti določila o 40 urnem delovnem tedniku. Razen tega boda posvetili posebno pozornost vzgoji letalskega naraščaja.
Velik škandal so odkrili v vodstvu marsejske policije. Preiskava, ki so jo uvedli, je ugotovila, da sa nekateri višji uradniki in jim dodeljeni uslužbenci bili v dogovoru z nekaj najbolj znanimi in najsprc tnejšimi tatovi ter žeparji in dobivali od vsake tatvine določeno provizijo, za kar je policija zatisnila eno ali drugo oko.
Japonske oblasti so v Šanghaju prepovedale odo 'd ameriškemu parniku »Coolidge«, ki je vozil 100.000 zabojev srebra, o katerem Japonci do.mne-vajo, da ga pošilja v Ameriko kitajska narodna vlada. Japonci zahtevajo, da jim poveljnik parnika srebro izroči.
Velike proslave za 20 letnico premirja v svetovni vajni pripravljajo po vsej Franciji.
Predsednik francoske vlade Daladier je na zadnji seji podat smernice o vladnih načrtih za poživitev gospodarskega življenja v Franciji.
Danes se začne v Londonu seja upravnega odbora mednarodnega delovnega urada. V London je odšel iz Ženeve tudi naš stalni zastopnik pri ZN minister dr. Subotič.
Anglija in Nemčija nameravata posredovati za premirje med Kitajsko in Japonsko, tako poročajo londonski listi.
Bivši predsednik čekoslovaške republike dr. Beneš je dopotoval v London, kjer bo ostal nekaj tednov, da uredi svoje zasebne gospodarske zadeve. Prevzel bo nekaj mest pri velikih angleških industrijskih in trgovskih podjetjih, ki ga hočejo imeti za svojega pravnega svetovalca.
Poljska vlada bo v kratkem uradno priznala nacionalistično španska državo in poslala tja svojega stalnega zastopnika.
Danes bosta imenovana dva nova angleška ministra in sicer za mornarico in za dominione. Prišlo bo najbrž tudi do nekaj drugih manjših sprememb v vladi.
Nad štiri milijarde levov novih vojnih kreditov za izpopolnitev armade je določila bolgarska vlada.
Sovjetski poslanik v Washingtonu Trojanovski,
ki so ga pred časom poklicali v Moskvo, se ne Ikj več vrnil na svoje službeno mesto, ker so ga prijeli in zaprli.
O pomanjkanju delovne sile v Nemčiji je včeraj govoril minister dr. Ley in dejal, da mora Nemčija gledati, da izvrši s čim jnanj delavci čim večje delovne naloge.
Litvanska vlada je pripravljena dati nemški in poljski manjšini v svoji državi vse, kar zahtevata, samo da se izogne sporov z Nemčijo in Poljsko.
Dr. Beneš je odslej samo zasebnik ...
London, 24. oktobra. AA. »Sunday Chronicle« prinaša naslednjo izjavo bivšega predsednika češkoslovaške republike dr. Beneša, ki je dopotoval v London.
»Jaz sem odslej samo navaden državljun in se zaradi tega trudim samo, da bi uredil svojo lastno bodočnost. Razen tega mi je zdaj nemogoče govoriti o nedavnih dogodkih. Bodočnost in usoda Češkoslovaške se nahajata sedaj v rokah vlade, torej v najpristojnejših rokah. Samo kaki »nadpre-roki« bi mogli prerokovati kaj, kar bi se v bodočnosti moglo zgoditi. Svoje osebne stvari na Češkoslovaškem sem uredil tako, da morem bivati v inozemstvu, kolikor časa bom smatral za potrebno. Ponavljam, da nočem dati nobenih političnih izjav niti v Angliji, niti v Ameriki.«
gre to državo reševat skupno z dr. Mačkom, ki ga je še do včeraj obtoževal kot protidržav-nega elementa. Kaj se ne spominjamo več, kako je Boško Jevtič pri agitaciji za petomujske volitve govoril, da kdor voli dr. Mačka, voli za Janka Pusto. Danes pa sta ta politika na skupni liniji. Naše ljudstvo bo volilo dr. Mačka. Glasovi zavednih Hrvatov, ki se bodo vzdržali volitev, bodo glasovi protesta proti Mačkovi politiki, Hrvatski nacionalisti, nikar ne dajte glasov tistim, ki stoja iyi isti črti z Boškom Jevtičem. Z abstinenco je treba vzeti dr. Mačku legitimacijo, da bi še naprej, zastopal Hrvate. Konec je našega brezmejnega zaupanja vanj. Prišli smo tako daleč, da noben hrvaški nacionalist ne more kandidarati na Mačkovi listi, pač pa se ne sme na tej listi blesteti ime Boška Jevtiča. Vsakemu hrvaškemu nacionalisti grozi znana »seljačka zaštita« s smrtjo, če bi se upal pojaviti na deželi in agitirati za svoja načelu in za program dr. Starčeviča. Pač pa ima proste roke zn agitacijo in politično delo med Hrvati Boško Jevtiči
Jubilejni teden ob 10 letnici slovenskega radia
Ljubljana, 24. oktobra.
Z današnjim dnom se pričenja teden jubilejnih proslav /.a 10 letnico slovenskega radia. Uprava ljubljanske radijske oddajne postaje je za ta pomembni narodni in kulturni jubilej pripravila izbran spored, ki bo dal temu važnemu dogodku ves potrebni poudarek in bo hkrati tudi manifestacija načel, ki so vodila upravo našega radio teh 10 let pri določanju sporeda.
Za uvod proslave bo nocoj ob 18.40 prosvetni referent ljubljanske postajo g. Zor prikazal zgodovino naše oddajne postaje in pregled njenega dela v desetih letih. Ob 20 bo nocoj jubilejni koncert slovenskih simfoničnih skladb, pri katerem bodo med drugimi izvirnimi deli izvajali skladbo »Vilino dete« .Ilirija Mihevca.
V	torek bo v okviru proslav koncert zbora Glasbene Matice, v sredo prenos iz ljubljanske opere in sicer bo Ljubljana oddajala napopularnej-so slovensko opero Foersterjevega »Gorenjskega slavčkac, pripravljenega nalašč za to priliko. V četrtek bo radijska igralska družina izvajala Medvedovo viteško žaloigro »Viljem Ostrovrhar«, v petek bo drugi jubilejni koncert, pri katerem bodo sodelovali ga. Lovšetova, radijski komorni zbor in orkester. Izvajali bodo dve skladbi Jurija Mihevca,
med njimi prvič kantato »Popotnik in potolci *a sopran, tenor, meašni zbor in orkester, ter Foersterjev »Venec Vodnikovih«. Med koncertom bo imel slavnostni govor g. prof. dr. Lukman, predsednik Prosvetne zveze, ki je vsa la leta, razen za znanega sramotnega razpusta, upravljala in vodila naš radio. V soboto bo pisan ljudski večer slovenske glasbe, pri katerem nastopijo najpopularnejše skupino, avtorji in pevci našega radia.
Uprava ljubljanskega radia je za uvod v jubilejni teden včeraj povabila zastopnike ljubljanskega liska na ogled oddajnika v Domžalah in oddajnih prostorov v Ljubljani, časnikarje so spremljali in jim razkazovali vse oddajne naprave gg. upravnik prof. France Koblar, tehnični vodja ljubljanske postaje g. prof. inž. Marij Osana, glavni napovedovalec g. inž. Pengov in drugi. Tehnično ureditev postaje in zgodovino nastanka ter izboljševanja sta jim v Domžalah prikazala gg. prof. inž. Marij Osana ter inž. Pipan. Časnikarji so se do dobra seznanili z vsemi skrivnostmi naše postaje, si ogledali tudi študije ter gramofonske snn-malne naprave v Ljubljani, nakar jim je priredila uprava postaje intimno večerjo v zahvalo za uspešno sodelovanje med slovenskim radiem in tiskom v teh desetih letih.
Raznoterosti iz dnevne kronike
Ljubljana, 24. okt.
LJubjiana v znamenju sreče
Kakor da bi se društva Branibor, Gasilsko društvo Vič in Rejec malih živali dogovorila, so včeraj vsa tri pripravila vsako na svojem kraju in ob svojem času velike tombole 111 srečolove.
Narodno borambno društvo Branibor se je že dalj časa'pripravljalo na svoj prvi veliki srečosov, ki ga je organiziralo po ameriškem sistemu. Društvo je pri najrazličnejših trgovcih, podjetnikih in drugih pridobitnih ljudeh nabralo celo kopico najrazličnejših dobitkov in pripravilo obenem !!0.000 srečk. Ker je bilo dobitkov do 10.(100, je bila verjetnost zadetka 1:3. Ljudje so na to dobro slišali in so prav pridno kupovali srečke. Ko pa se jo včeraj v »Zvezdi« začelo žrebanje in so ljudje videli, da je skoraj vsak, ki si je preskrbel nekaj srečk, prav gotovo zadel kakšno malenkost, se je začelo naravnost blazno tekmovanje v nakupovanju in poskušanju sreče. Vse srečke do malega so bile razprodane in srečolov se je končal s popolnim uspehom in zadovoljstvom tako za društvo samo, kakor tudi za kupovalce in iskalce sreče. Dobitki sicer niso veliki, vendar ljudje niso preveč gledali na to. Ljudem je glavno, da nekaj zadenejo, kaj in koliko, je končno postransko. Bila pa je ta tombola obenem tudi nad vse učinkovita reklama za darovalce. Srečolovov po tem sistemu bo nemara vsako leto več, kajti ta prvi poskus se je prav dobro obnesel.
Prostovoljno gasilska društvo na Viču pa je včeraj popoldne ob dveh priredilo svojo prvo tombolo po vojni. Zanjo je tako na Viču kakor tudi v mestu samem bilo ogromno zanimanje. Takoj popoldne so se začele valiti doli po Tržaški cesti,, cele karavane ljudi, ki so šli na Vič v upanju, da jih tam čaka sreča. Vsekakor so jih zamikali lepi dobitki. Saj je bilo med njimi kar 10 moških in ženskih koles, kuhinjska oprava, razna živila in tako dalje. ^ Okrog 4000 ljudi je z nestrpnostjo gledalo svoje tablice, kalerih so imeli nekateri kar po deset in še več, ter vneto črtalo številke. Sreča seveda ni bila vsem mila in ko je bila tombola končana, so igralci, ki niso ničesar zadeli, dali duška svoji nejevolji s tem, da so začeli z lepenko, na kateri so imeli prilepljene tonibolske listke, preko glav streljati tja proti tribuni. Incidenta pa ni bilo nobenega in tudi ne nobenega goljufa. Tombola v Kranju je namreč prireditelja izučila, da je treba biti skrajno previden, zato se je za vsak listek, ki ;je zadel, napravila najstrožja kontrola na duplikatu. Imen dobitnikov ne bomo navajali, s pohvalo pa moramo omeniti gospo Grudnovo z Mirja, ki je zadela vrečo moke in jo je takoj darovala viški četi, da jo razdeli med najubožnejše gasilce. Društvo je s tombolo prav gotovo lahko zadovoljno.
Veliko loterijo pa je za včeraj organiziralo tudi delavno društvo Rejec malih živali. Srečke za 1o loterijo so prodajali že na zadnjem velesejmu. Prireditev bi moraln biti dne 0. oktobra, vendar jo zaradi raznih tehničnih zaprek ni bilo mogoče izvesti. Na tej loteriji so bili prav gotovo najlepši lobitki in marsikdo bi se jih bil rad polastil. Ljudje so srečke prav pridno kupovali in zanimivo je bilo na vrlu restavracije »Novi svet« opazovali obraze, ki so prišli k loteriji. Nekateri so imeli pod pazduho še cele skladovnice knjig in drugih stvari, ki so jih zadeli pri srečolovu Brani-bora, zdaj pa so prišli spet sem in so mislili, da se jim bo ponovno nasmejala sreča in morda še bolj kakor prej. Ko so ljudje poslušali, kakšni dobitki so bili izžrebani, so spremljali vsako bese-
do, ki je prišla iz zvočnika, z glasnimi klici začudenja, zavisti in razočaranja. Tombola je trajala prav do mraka, a ljudje so trdovratno vztrajali na vrtu, kjer je bilo precej mrzlo, in čakali sreče. Nato so se mirno vrnili na svoje, domove, tisti, ki niso nič zadeli, drugi pa so kar na mestu samem dobitku primernu napivali svoji sreči.
Misijonska nedelja
Ta leden je misijonski teden in temu primerno je bilo v Ljubljani več prireditev, od kate-terili je prav gotovo najlepše uspela včerajšnja misijonska akademija v Frančiškanski dvorani. Akademije se je udeležilo zelo veliko število občinstva in dvorana je bila nalrpana do zadnjega kotička. Akademijo je počastilo s svojim obiskom tudi več odličnih osebnosti, med njimi prevzvišeni g. škof dr. Kožmau, zastopnik bana g. načelnik dr. Sušnik, zastopnik mestne občine g. dr. Klinar, predsednik apelacije g. dr. Mastnak, dr. Žitko in drugi. Na sporedu je bilo več glasbenih in recita-cijskih točk, gospod škof pa je spregovoril nekaj besed o inisijonstvu sploh in še posebej o našem velikem misijonarju Baragi. Akademija je v vsakem pogledu kar najbolje uspela in gre zalo prirediteljem vse priznanje.
Proslava 30 letnke Društva rokodelskih mojstrov
V	teh dneh slavi Društvo rokodelskih mojstrov 30 letnico svojega obstoja. Ta svoj jubilej je včeraj proslavilo društvo s slavnostnim zborovanjem, ki je bilo v dvorani Rokodelskega doma in katerega se je poleg velikega števila društvenih članov in prijateljev udeležilo tudi mnogo odličnikov, ki so s svojo navzočnostjo dali društvu svoje priznanje.
Zborovanje je začel predsednik Društva rokodelskih mojstrov g. Musar, ki je pozdravil vse navzoče, prebral pozdravne brzojavke in pisma raznih odličnikov, predlagal nato vdanostni brzojavki Nj. Vel. kralju Petru II. in Nj. Vis. knezu namestniku Pavlu, ter pozdravne brzojavke g. predsedniku vlade dr. Stojadinoviču in gg. ministrom dr. Korošcu, dr. Kreku in Kabalinu. Nato je’ v daljšem govoru podal zgodovino drušlva in njegovo delo.
Posamezni odličniki so nato izrekli društvu svoje čestitke. Najprej je čestital v imenu g. bana načelnik banske uprave g. dr. Josip Hubad, za njim prevzv. g. škof dr. Gregorij Rožman. Velik' slavnostni govor pa je imel ljubljanski župan g. (fr. Jure Adlešič. ki je končal svoj govor z vzklikom: »Rokodelstvo hodi pred vsemi!«
Po govoru g. župana, ki so navzoči sprejeli s toplim ploskanjem, so čestitali društvu še drugi, med njimi predsednik Zveze slovenskih obrtnikov g. Kavka, gg. Vrhovec in Polak, za njima pa predsednik Društva rokodelskih pomočnikov g. stolni kanonik Stroj. Ko jo izrekel svojo čestitko še g. Rueh, je g. predsednik zaključil zborovanje.
Novice z reševalne postaje
Kljub velikemu prometu, ki je bil po ulicah ves dan, ni imela reševalna postaja dosti dela. V mestu je bilo ves dan mirno, samo proti večeru so morali reševalci kar trikrat na cesto. Na Cesti na Rožnik je neki avtomobilist podrl g. primarija dr. Gostla, ki je dobil precej hude poškodbo na nogi. Prav isti čas jo padel v Vošnjakovi ulici delavec Valentin Supan tako nesrečno, da si je zlomil nogo. Najhujša nesreča pa se je primoriia orožni-
Zanimivo socialistično zborovanje v Celju
Celje, dne 23. oktobra.
Sinoči ob pol 9 se jc pripeljal z vlakom v Celje dr. Živko To.palovič iz Belgrada. Na celjskem kolodvoru sta ga sprejela brata g. Svetek in poročevalec »Delavske politike« iz Celja ter drugi, Dr. Topalovič jc imel z zastopniki socialističnih delavskih organizacij posvetovanje, na katerem je prišlo da ostrih prerekanj zaradi tega, ker sn stopili socialisti z JNS v volivni sporazum pod ščitom dr. Mačka.
Danes dopoldne se je zbralo v Celjskem domu 82 zastopnikov »delavskih časopisov«, konferenci pa je prisostvovalo tudi nekaj drugih, tako da je bilo na konlercnci navzočih 109 ljudi. Zborovanje je vodil mariborski sodrug Jelen Adolf iz Maribora, ki je pozdravil dr. Topaloviča in druge zastopnike. Dr. Topalo,vič je bil danes kralek. V svojem govrou jc orisal položaj naše države v najtežjih trenutkih, ko jc bila vsa Evropa razburjena radi dogodkov v ČSR. Zastopnik »Slobodne reči« Pfeifer iz Zagreba, jc v svojem govoru hvalil Slovence, od katerih je prišla pobuda za širjenje delavskih časopisov. Prav posebno zanimivo je bilo izvajanja g. Petejana iz Maribora. V svojem govoru je predvsem poudarjal naloge skupne združene e.pozicije. Napadal je tudi zadnje volitve 1935., ki so daljnji vzrok, da se jc danes sklenil volivni sporazum med dvema skrajnostima. Važno je, tako je rekel, da predočimo delavcem, da jih ne bo mogoče zavajati s strahom, kajti sporazum je sklenjen, ljudstvo pa ga mora sprejeti. Oprostiti nam je, da stopamo v združeno opozicijo, ker je za nas edina pot, po kateri bomo lahko prišli do cilja. S tem, da smo pristali na združeno opozicijo, 6C nismo nič obvezali, marveč 6nio se zavezali le v toliko, kolikor bo v korist našega delavca.
Sledila so poročila o širjenju in napredku delavskega časapisja od posameznih delegatov. Delegati iz Jesenic, Ljubljane in Maribora so sc pritoževali, da se članarina zelo nerodno in slabo plačuje, dočim je v Trbovljah, Hrastniku in Ribnici na Pohorju zadovoljiv uspeh.
Zborovanja sta se udeležila tudi delavska ad* vo.kala gg. dr. Reisman iz Maribora in dr. Jelene iz Ljubljane.
Zanimivo je, da se zborovanja nisla udeležila brala Svetka. Govori se, da jc prišlo med Topa-lovičem in med njima do nekega prepira. Danes še niso izvolili svojega kandidata, govori pa se, da sc bo sestala v nedeljo, krajevna konferenca v Celju, na kateri bo izvoljen kandidat za celjski okraj. Zelje po kandidaturi imata gg. Svetka in tudi g. Vodopivec, dopisnik »Del, pravice«.
Pri slučajnostih jc bil soglasno sprejet predlog, da ho izhajala »Delavska politika« od sedaj 6amo dvakrat na teden, dva ali tri tedne ali še več pred volitvami pa 5 krat na teden ali celo vsak dan.
Slana, led in lepi izleti
V	soboto in v nedeljo jc jutranja temperatura naglo padla. Po dnevi je bilo prav toplo in sončno ter je bila povprečna dnevna temperatura nad -f-15 stopinj Celzija. Prva jesenska slana je letos močnai padla v soboto. Mnogi ljubitelji cvetja niso računali na slano, ko so drugače vremenske napovedi jo že napovedovale, Prva sobotna slana je na mnogih krajih pomorila lepe dalije vseh vrst, drugo nežno cvetje, le krizanteme so zaradi svoje trdnosti vzdržale napad slane. V nedeljo je bila slana še hujša. Videti je bilo, kakor da bi bil po ravninah visoko v hribe padel prvi sneg. V nedeljo je temperatura že padla pod ničlo. Na stoječih vodah je bil prvi led. Danes zjutraj 6e je vreme pre-vrglo in je nastopilo južno, toplo vreme. Ni bilo slane. Nekoliko oblačno. Jutranja megla je izginila. O slani v oktobru krožijo različni vremenski reki. Tako pravijo nekateri: »Slana po Urški oktobra, pride nam zima prav dobra.«
Včerajšnja nedelja je bila drugače izredno lepa. Sončno vreme je Ljubljančane izvabilo v jesensko prirodo. Nad 20.000 izletnikov jc odhajalo iz Ljubljane na razne kraje in izletniške točke. Po hribih so 6e izletniki 6ončili kakor martinčki. Slana je napravila velika, škodo poznojesenski ajdi.
Bika je hotel odgnati
Moravče, 23. okt,
Posestnika Klopčiča s Pogleda je prebudilo ono noč sumljivo lajanje domačega psa, priklenjenega na dvorišču. Vstal je in šel pogledat. Tedaj je liušknila skozi odprta hlevska vrata senca in izginila v temo. Sredi hleva je našel mladega bika, odvezanega in z vrvico na rogovih. Tat ga je hotel odgnati, a mu je gospodar v poslednjem trenutku prekrižal načrte.
škemu poročniku Janezu Bregarju, ki je na voglu Kopitarjeve in Poljanske ceste z motorjem zadel v neki avlo in se pri tem hudo poškodoval. Ljudje so ga prenesli na reševalno postajo, odkoder so ga prepeljali v bolnišnico.
Filmi
»N« dnu« (Kino Sloga). Eden najboljših fran* coskih režiserjev Jean Renoir, ki se je po vsem svetu proslavil z »Veliko iluzijo«, je filmal znamenito delo Maksima Gorkega z mojstrstvom, ki jc sijajno. Prikazal nam je mračni svet nesrečnih ljudi, ki so brez svoje krivde ali pa obteženi ž njo zapravili svo,jc eksistence. Sila, ki diha iz tega filma vprav z demonično invcncijo, ustvarja žalostno vzdušje, v katerem žive ti izgubljenci. Glav-negajunaka je podal Jean Gabin z znano neprisi-ljenostjo in trdnostjo. Suzy Prim, Sokolov, Jany Holt so ustvarili pretresljive like, mnogo prav živih tipov iz življenja na dnu pa so prikazali izborno pogojeni statisti. Značilno je, da se je Renoir delu v prid prav vešče izognil tendenčnosti, ki jo vsebuje delo Gorkega. Film je prav gotovo najboljše delo, ki smo ga gledali to jesen v naših kinih. Kopija pa je že od sile stara, trak se trga; lastniki naših bioskopov po vsem videzu naročajo kvali-tene dražje filme šele takrat ,ko se naročnina zniža 6aj na polovico. Quousque tandem, kako dolgo šc .,
Krivi, pa pred sodiščem oproščeni
Maribor, 23. oktobra.
Pred malim senatom mariborskega okrožnega sodišča je sedelo včeraj 5 fantov iz Prekmurja. Da si je sedaj za Prekmurje pristojno okrožno sodišče v Murski Soboti, se dogodek, ki se je odigral dne 12. avgusta lani v Turnišču, vseeno obravnava še v Mariboru, ker je preiskavo vodilo mariborsko državno pravdništvo. Tivadar Štefan, Horvat Franc, Lutar Frane iz Turnišča ter Dra-škovič Štefan in^ Draškovič Franc iz Renkovcev so prišli na zatožno klop zaradi napada na orožnika Rudolfa Slamarja, ki je moral lakrat v samoobrambi streljati in je pri tej priliki usmrtil Štefana Zadravca. Tragičen dogodek se je tedaj takole odigral:
Dne 12. avgusta lanskega leta je bil v Tur-nišču semenj, na katerem sta vršila službo orožnika Gorišek Franc in Slamar Rudolf. Orožnik Slamar je odkril na sejmu kolo, ki jo bilo ukradeno nekemu Čusmanu iz Vidonc. Iskal je potem novega lastnika kolesa, nekega Smodiša iz Beltincev, da bi izvedel, od koga je kolo kupil. Prišel je s kolesom na vrt gostilne Balažič v Turnišču ter prosil nekatere ljudi, da mu pomagajo Smodiša poiskati. Pri tem pa jc nastal med orožnikom in nekim Matjašičem prepir, ki so ga nekateri vinjeni fantje napačno razumeli. Naenkrat je obkolila orožnika gruča kakih 20 fantov, ki so začeli grozili. Orožnik je uvidel nevarnost, pa je naglo snel puško- nataknil bajonet ter pozval fante v imenu zakona, naj se razidejo. V odgovor pa so se zabliskali noži v rokah nekaterih fantov. Orožnik je nato ustrelil tor je najbolj glasnega in nasilnega fanta — Štefana Zadravca — lahko ranil. Ta pa še ni imel dovolj, lemveč je dejansko navalil na orožnika, pri čemer se je slednji branil z bajonetom. Suuil je Zadravca v prsi ter ga nevarno ranil. Prerezal mu je odvodnico ter je Zadravec v nekaj minutah izkrvavel. Fantje so se nato razbežali. Najbolj nasilne fante, ki so mu grozili z noži, je orožnik prepoznal in zaradi teh groženj se nahajajo senaj na založni klopi.
Sodišče je vseh pet obtožencev spoznalo za krive, vendar jih je oprostilo vsake kazni, ker da so bili k dejanju zaradi protizakonitega in nepravičnega postopanja orožnika, izzvani.
Izpred obrtnega sodišča
Hišnik, ki je bil obenem mizarski pomočnik
Mizarski mojster in hišni posestnik je in-setiral v časopisu, tla potrebuje hišnika, ki naj bo po možnosti tudi izučen mizar. Med drugimi se je oglasil tudi mizar Tone, katerega je lastnik hiše sprejel; dogovorjeno je bilo, da dobita Tone in njegova žena stanovanje v hiši prodi temu, da bosta opravljala hišniška dela, razen tega pa bo Tone po potrebi delal tudi v mizarski delavnici, za kar bo dobiil posebej plačo. Ker je bil Tone dober pomočnik, ga je mojster redno vsak dan zaposloval po 10 ur v delavnici in mu tudi točno plačeval mezdo.
Po več mesecih pa je mojster Tonetu odpovedal sodno stan ovan j o. Ko je sodna odpoved poistala pravotnočna, je mojster zabranil pomočniku vsako delo. Tone s tem ni bil zadovoljen in je utoževal odškodnino za HdneTmo odpovedno dobo. Mojster je trdil, da je sprejel Toneta v glavnem za hišnika, ne pa za mizarskega pomočnika. Hišniška dela so bila v redu izvršena. Mojster je bil obsojen v plačilo. Razlogi: Nesporno jc. da je Tone delal kot mizarski pomočnik v običajnem delovnem času in tudi prejemal običajno mezdo. Obe stranki spadata pod določila obrtnega zakona. Če se je mojster hotel iizncbiti pomočnika, bi mu bil moral kot pomočniku odpovedati službo na 14 dni; odpoved^ stanovanja pa ne more nadomestiti od|x>vedi službenega razmerja.
Warren Dulf — Robert Buckner:
SADOVI ZEMLJE
Roman s slikami
iilo so mlatili kar na polju. Vroče son-•e ga je izzorelo tako zelo, da ga ni bilo reba nič več sušiti.
Nadzornik je dejal gospodarju:
412 vreč z dolnjega polja. '
Kako?« se je začudil polkovnik.
Da, 412,« je ponovil nadzornik. Ferris je zavzdihnil in pripomnil: •Včasih, ko še ni bilo zlatokopov, smo jih pridelali tod 560...«
Zamislil se je in čelo se mu je zmračilo. Nadzornik je dejal:
•Da, to jc bilo pred dvema letoma ...«
Ferris se je vznevoljil:
»Za zlomka, zdaj si me pa zmotil !« Zdaj je pritekel od hiše sem črnec in sporočil:
Mladi gospod je prav zdajle vstal. '. Ferris se je zdelo, da se ne meni za 1o, kar je povedal zamorec, zakaj osorno se je obrnil in dejal zamorcu: »Pomagaj, da bomo naložili! 412 vreč...«
Obrnil se je k nadzorniku, la trenu-lek pa se je zaslišalo topotanje konjskih kopit.
Polkovnik jo puslil delo in se ozrl. Proti njim je po poti drvel Lance na svojem divjem žrebcu. Kazalo je, da nima namena ustaviti se.
Ferris se je vzdravnal in mu dal roko znamenje, naj počaka. Ko se je
Lance pripodil bližje, je oče pograbi) uzde in ustavil konja. Lance je razjahal.
Oče je karajoče govoril sinu, ki je stal pred njim v nekam odločni in trmasti drži:
»Enajst je ura, ti pa še spiši Vsi delajo in pomoč nam je potrebna, da nikoli tako. Tebi pa vse to ni nič mar.«
l>auce je pri teh očetovih besedah stopil za korak naprej. Zdelo se je, da je pripravljen izvesti in odigrali nekaj, za	kar	so je bil že	zdavnaj Odločil.
Oče	ga je karal	dalje:
' Nima kdo delati 1 Vsi ljudje odhajajo v rudnike... po zlato! Ti pa spiš!« Zdaj je Lance odgovoril:
"Ni čuda! V rudniku služijo več, kakor bi služili tu. Dosti jim je lega oranja — in meni prav tako!«
Oče ne je pri teh sinovih besedah stresel	in stopil za	korak nazaj. Jeza	ga
je	spreletela. Toda	še preden je utegnil
kaj reči in zavrniti sinovo govorjenje, je Lance nadaljeval:
:.Saj veš, da jaz ne bom nikdar kmet. Hočem od tu. Kamorkoli. Prosim te samo, če mi moreš posodili pel sto do' larjev. Vse ti bom vrnil, do zadnjega beliča. Zaslužil bom v San Franciscu ...«
Lance je govoril brez ovinkov in s trmasto predrznostjo.
Polkovnik Ferris jc za Ircnulek pomolčal, čelo se mu jc zmračilo, potem
pa je. zabodel v sina svoje ostre, hladne1 oči in zavpil:
»Poslušaj, fant, ti si pa predrzen!« Toda Lanceja te očetove besede niso zmotile in vrgle s tira. Uporno je zavpil očetu nazaj:
>Prav! Toda poglej, kako je zaboga-lel stric Ralph. Ta ludi ni ostal tu, da bi živ trohnel na zemlji!«
Očeta je spomin na brata, ki je pobegnil z rodne zemlje, zabolel. Žalostno je vprašal sina:
»Prodni jo svoj delež in kupil zlate delnice. Kaj misliš ti tudi tako?«
Sinu je bilo zdaj težko, ko je videl, da je oče žalosten. Dejal je obolavija-je se:
»Hotel bi iti tja, kjer vem, d« me čaka bodočnost. Tu bodočnosti ni, ne zame, ne za koga drugega ...«
Ferris je po premolku spregovoril: s-Glej, nekega dne bo vsa kmetija tvoja in Serenina. Zakaj bi silil od tod,« Čutil je, da se mora poniževali pred lastnim otrokom, ko ga prosi, toda zemlja mu je bila več, kakor lastni ponos. Samo da bi zemlja ne prišla v tuje roke! Ta zemlja, na kateri je bilo dela in kruha in sreče za vse bodoče rodove.
Toda Lance je bil neizprosen:
>Kje je še to! In do tedaj bo vsa naša zemlja prervana in prekrila z gruščem. Le vprašaj inženirja VVhitnea!«
Oče je kratko presekal njegove besede:
>Jaz ne sprašujem zlatokopov za svet!«
»Whilney je moj prijatelj!« mu je razlagal sin.	«
Oče se je zdaj začudil;
»On ti je torej svetoval, da zapusti zemlje?«
»Ni — Če mi posodiš ...«
»Jaz ne bom plačeval tvojega bega v mesto,« je na kratko odgovoril polkovnik in obrnil aLnceju hrbet. Ni ga več pogledal in se delai, kakor da sina ni.
Lance je še nekaj časa poslal, kakor da bi hotel očetu še nekaj pojasnjevati, potem pa je stresel glavo in se premislil. Planil je na konja, ga vzpodbodel in brž izginil v visokem žitu, ki je pokrivalo polja v nedogled...
Polkovnik Ferris pa je slal med vrečami težkega zrna in težka žalost mu je legala v dušo. — Zdelo so mu je, da s sinom vred izginjajo v dalji njegove najlepše, najtišje nade...
Dolgo časa si ni mogel opomoči. Pričakoval bi bil od sina vse, samo lega ne, da se mu bo tako naravnost in brezobzirno izneveril, ko je vendar videl, da velja vse očelovo prizadevanje in vsi njegovi napori njemu in njegovi bodočnosti. Lance naj bi bil deležen tistega, kar očetu ni bilo usojeno, da ho učakal: on naj bi bil izvojeva! veliko pravdo za zemljo proli iskalcem zlata, 011 naj bi za vse večne čase ostal gospodar te lepe zemlje v dolini Sacramenta.	,
Ni se mogel nikakor več zbrati, da bi bil štel vreče z žitom naprej. Zlato zrnje, ki se je grmadilo v skladovnicoh vreč, mu ni ta trenutek pomenilo nič. Pred njim se je nekaj podiralo in padalo v nedogled. Vse davne, lepe, lihe sanje, ki jih ni nikdar zaupal nikomur in je samo Čakal, kdaj se bodo uresničile, so se po
tem kratkem pogovoru s sinom začele razblinjati.
Preklel bi bil neumnega otroka, ki ni hotel biti pameten in ni videl, kje je sreča in blagor: ne v zlatu, za katero je treba jemati ljudem zemljo, kruh in mir, marveč v žitu, ki ga dobivaš od zemlje ne s silo in goljufijo, marveč z ljubeznijo, znojem in božjim blagoslovom.
On je ljubil zemljo in njene sadove, sin pa ni videl drugega kakor zlato, ki ga je mamilo v gore in v razburkano mesto ob morju. On je bolel blagoslovljenega dela, sin pa je hrepenel za lahkimi pustolovščinami in za bogastvom, ki je postavljeno na nesreči drugih in na kletvah celih narodov.
Sin, ki je izginjal na obzorju, kjer se je zlato valovje žila spajalo z razžarjeno belino južnega neba, se mu je zdel zdaj kakor sovražnik, kakor zastopnik onega sveta, katerega je stari Ferris črtil. Nista bila več oče in sin, nič več kri ene krvi.
Stal je ob kupih žila in si prizadeval, da bi si kako pojasnil le nerazumljivosti, pa mu ni šlo. Kdo ve koliko časa je preteklo v tem lopem vrtanju po samem sebi.
Prebudilo ga je šele škripanje voza, ki se je ustavil tik za njegovim hrbtom. Na vozu se je pripeljal sosed Mac Kenzie.
Ko je sosed videl, kako je slari Chris zamišljen, je malo počakal, da bi se oni obrnil. Toda ni pričakal glasu, ne pogleda. Zato je nazadnje zavpil:
vHe, saj bi te bil skoraj povozil, Chris! Za las je manjkalo, ko pa stojis na robu poti in ne daš glasu od sebe!«
tu in tam
Slavni ruski konstrukter letal Sikorski, ki
se je mudil dva dni v naši državi, je v soboio zapustil Belg-rarl in odlegel v Italijo. Sitkcrslki je bil ves čas bi vam ja v Belgradu predmet posebne pozornosti javnosti, zlasti pa časnilkar-jev. Ti so pa izpraševali o vseh važnih in ne-važnih stvareh, največ seveda o letalskih silah ■posameznih držav. Na vrsti je bila Nemčija. Sikorski je dejal, da je Nemčija v toliki mera izpopolnila svojo letalsko proizvodnjo, da je v tem ne more doseči nobena druga demokratska država, pa čeprav imajo slednje mnogo več denarja in izobilje potrebnih surovim. Dejal je, da morejo vse nemške tovarne izdelati letino 3CID0 letal tn okrog 14.00(1 letalskih motorjev. Fo njegovem mnenju je v temi dejstvu ključ za rešitev uganke, zakaj sta Anglija in Francija morali kloniti v Miincherau pred Nemčijo. Svojo izjavo je Sikorski zaključil z besedami, da so ;bida spet letala lista, !ki sta z njimi Chamberlain in Daladier prenašala svoje mirovne poslanke, da se je mir sklenil tilk pred izbruhom svetovne vojne.
V	,|NS je prišlo dejansko do razkola, kakor so ga bili časopisi že nekaj dni /napovedovali. Posebno nekateri srbski in hrvatiski člaini te stranke so Ibili neizadovoljmi 7. delovanjem dr. Kramerja, iki je bil glavni poborniik skupnega votivnega sodelovanja med jNS in blokom združene opozicije. Talko so izstopili iz stranke tudi predsednik JNS organizacije za savsko banovino J u ra j Demetroviič, bivša ministra Sveti -slav Popovič in dr. Vaša Jovanovič (er bivši predsednik narodne skupščine Kost« Poipovič. Za seda j še ni znano, če se bodo ti ljudje za-lekli v JiRZ ali pa ise bodo priključili Ljotiču. Verjetno je tudi, da bodo pri votjtvaili ostali db strani. Tudi ni gotovo, če se bodo volitev vzdržali sami, ali pa bodo k abstinenci ali kakemu drugemu vplivnemu sodelovanju pozvali tudi svoje pristntše. Na splošno dol že slovensko JNS krilo z dr. Kramerjem na čelu. da je prvo začelo skakati v stran « tirov juigoslovenairsfrva, umita rizjua in centralizma ter začelo (koketirati s svojimi starimi prijatelji iz bivše SDS, ki jih v »klopu znane kmečko demokratske koalicije s sedežem v Zagrebu vodi Večesla*v Vildcr.
Nova volivna pisarna je bila pred nekaj dnevi odprta v Ljubljani. Ta pisarna bo vodila propagando za skupino združene opozicije, tki jo tvorijo brata dr. Ivan in dr. Aleš Stanovnik ter dr. Dragotin Lntnčur. Ta del opozicije sodeluje, kakor znano, s 'iprvoboriteljcim« za slovenstvo dr. Albertom Kramerjem, svojo ločeno pisarno pa je odprla prav zato, da prikrije vsaj na zunaj svoje sodelovanje z JNS.
Svojo izvoljenko je ubil prilepski mizar
Blagoje Surčevic, ker zaradi težke živčne bolezni ni mogel stopiti v zakon. Blagoje se je bil z dekletom že zaročil in se pripravljal na poroko, kar se ga je nenadno spet lotila huda živčna bolezen, zaradi katere mu je zdravnik svetoval, naj opusti vsako misel na poroko. Ker je začel povrh še sumiti v izvest ob o svoje izvoljenke, jo je sklenil raje ubiti, kakor pa jo prepustiti ikomu drugemu. Ko sta šla ne-, kega večera na njegov dom k večerji, je Blagoje s sekiro pobil dekle do smrti, čim sta stopila na cesto. Po izvršenem zločinu sc je šel sam javit orožnikom.
Svoj lastni sanatorij hočejo imeti bclgraj-ski člani bolniške blagajne Merkur, katere sedež je v Zagrebu. Spor se vleče že -nekaj let, vendar pa so bclgrajski zavarovanci, ki jih je preko 4000, vselej potegnili bolj kratko, zlasti pa pred inelkaj meseci, ko je zagrebška centrala sklenila izpopolniti svoj sanatorij v Zagrebu za deset milijonov dinarjev. Belgrajčaini pa so ponovili svojo zahtevo, naj se tudi v Belgradu sezida sanatorij, kajti ostale državne bolnišnice so zmerom prepolne. Sedaj so Belgrajčani zaprosili Osrednji urad za zavarovanje delavcev, naj odredi, da se bo v prestolnici začel v najkrajšem času zidati tudi sanatorij zanje.
120-letni starec, kateremu so ponovno zrastli zobje, živi v Samskem mostu v Bosni, imenuje se Smajil Kalic, ki pravijo zan j tudi to. da je najstarejši človek v Bosanski Krajini. Mož sicer ne ve povedati niti dneva niti leta svojega rojstva, vendar pa bi se dalo iz njegovega pripovedovanja o dogodkih, ki so se dogodili pred dobrimi sto leti, sklepati, da je mož, ki je sicer nepismen, te dogodke v resnici doživel. Lani so mu vsi zobje na novo pognali. Vse življenje Smail ni pokusil niti kapljice alkohola, pač pa je veliko kadil. Šele zadnja lela mu je začel pešatti vid, vendar pa še zmerom opravlja svoje redno dnevno delo.
Na dosmrtno ječo so pomilostili kral jevi namestniki znanega srbskega hajduka in morilca Miloja Ignatijcviča Korejo, ki ga je bilo sodišče zaradi zverinskih zločinov obsodilo na smrt. Koreja se je bil takoj po smrtni obsodbi pritožil. ker je hotel pridobiti na času in se pripravljati na pobeg iz zaporov. Kljub temu, da so ga stalno stražili, je pobegnil. Odslej je zmanjkala za njim sleherna sled. Pa tudi o kakih novih zločinih ni bilo več slišati. Oblasti sedaj upajo, da sc jim bo sam javil, ker mu zaenkrat še ne bo treba na vešala.
Včeraj se je v Belgradu začel kongres jugoslovanskih planinskih društev pod predsedstvom Slovenca dr. Frana Tominška. Obenem je bila odprta tudi razstava planinske fologra, fije. Na kongresu so bila tri predavanja: dr. Bogdan Brecelj iz Ljubljane je predaval o reševanju v planinah, dr. Miha Potočnik z Jesenic je govoril o vodnikih po planinah, a (raja Gračainin iz Novega Sada o planinstvu in prometu.
Za izvoz svojega vinit se bore ljutomerski vinogradniki. Nedavno so imeli zborovanje, na katerem so ugotovili, da bodo iz ljutomerske, okolice letos lahko izvozili okrog 300 vagonov izvrstnega vina. rreilo.kla leta so sle velike koli-čine vina v Avstrijo, po priključitvi pa se je pojavila velika zapreka v carinah, kakršne je prej imela Nemčija. Prav na Uunajo in v Gradcu so bili najboljši odjemalci ljutomerskega vina. Vinogradniki bodo skušali pri vladi posredovati z namenom, da se pri sklepanju trgovinskih dogovorov z Nemčijo upoštevajo tudi slovenski vinogradniki.
Vprašanje nastavitve uradniška v zagrebškem pokojninskem zavodu je postalo zadnje čase predmet prcej glasnih razprav. Z obširno spomenico so sc oglasili aktuarji, i. j. ljudje,, ki imajo za seboj posebno šolo za zavarovalniško tehniko, in zahtevajo, da ministrstvo za socialno politiko nastavi v novem zavodu take moti, ki bodo imele predpisano izobrazbo.
Pomembne gospodarske prireditve
v Mariboru
Maribor, ‘23. oktobra.
Za 25 letnico I. kongresa rejcev štajerskih kokoši, ki se je vršil I. 1913. v Mariboru, je banska uprava priredila veliko razstavo štajerske kokoši, na kateri slovenski kokošjerejci razstavljajo okoli 2000 krasnih eksemplarjcv rumene in beie štajerske kokoši ter petelinov. Razstava je bila slovesno odprta v soboto dopoldne ob navzočnosti vseh vidnejših mariborskih odličnikov tor zastopnikov državnih, samoupravnih, cerkvenih in vojaških oblasli. Razstavo je odprl g. ban dr. Marko Natlačen, ki je v svojem otvoritvenem govoru prikazal trenutno stanje kokošjereje v Sloveniji in gmotne koristi, ki jih ima naš kmet od nje, ter podal načrt, ki ga ima banska uprava za povzdigo naše kokošjereje. Otvoritve se je udeležilo mnogo naših kokošjerejcev iz bližnje in daljne mariborske okolice, danes pa je razstavo obiskalo ogromno šlevilo obiskovalcev. S tem lepim obiskom je potrjeno, da žrtve, ki jih je imela banska uprava za lo razstavo, ne bodo zaman, ker bo z njo med kmeti dvignjeno zanimanje za pravilno in smotrno rejo štajerske kokoši.
V	zvezi s perutninarsko razslavo je bil danes predpoldne v mali dvorani Uniona IT. kongres rejcev štajerske kokoši, ki bi naj ugotovil
napredek od 1. kongresa in ankete 1. 1930. v Celiu, Via kateri je bil določen standard štajerske kokoši. Kongres je vodil referent kmetijskega oddelka banske uprave g. inž. Janez Oblak. Zborovanja so se poleg mnogih kokošjerejcev in kmetijskih strokovnjakov udeležili tudi načelnik v kmetijskem ministrstvu g. inž. Drečun in načelnik kmetijskega oddelka savske banske uprave inž. Neinčanin, ki sta oba za svoji ustanovi na perutninarski razstavi kupila okoli 100 štajerskih kokoši in petelinov. Referate o stanju reje štajerske kokoši, o napakah rejcev, o pravilni selekciji, o sodelovanju šole pri dvigu naše kurjereje, o trgovini s perutninarskimi proizvodi in drugih aktualnih vprašanjih kokošjereje so predavali naši najodličnejši strokovnjaki na tem polju.
Perutninarski razstavi se je pridružila poučna razstava, na kateri so razne tvrdke razstavljale slroje, krmila, sodobne zaboje za izvoz jajc. Posebno pozornost je vzbudila razstava pirhov.
Istočasno s perutninarskimi prireditvami je mariborska sadjarska podružnica v dvorani Zadružne banke organizirala tradicionalni vzorčni sadni sejem, na katerem razstavljajo naši najboljši sadjarji. Vse te razstave bodo odprte Se danes ves dan.
Pod udarom kazenskega paragrafa
Ljubljana, 24. oktobra.
Silovito zanimive zgodbe so se pretekli teden razpletale tam v justični palači. Za časa volitev 15 dni pred in 3 dni po končanih volitvah bodo mirovali kazenski procetsi in bo soba št. 28 samevala. Drugače so bile nekatere pravde, ki mečejo* žarko luč v razna nasprotja in sovraštva.
Zaradi 8 dkg moke
Marljiva in poštena trgovka na periferiji mesta ima, kakor drugi trgovci s špecerijskim blagom, navado, da poprej natehta razne zavitke moke, 6ladko,rja in drugih stvari, da lažje hitreje postreže strankam. Pred tedni je prišel neki deček v trgovino in zahteval pol kg moke. Trgovka mu je pošteno postregla. Za dečka 6e ni nato več brigala. Čez nekaj Ča6a pa jc stopil v njeno trgovino policijski stražnik z uradno resnim obrazom. »Gospa! Ali ste vi prodali temu pol kg moke?« Na pritrdilen odgovor je stražnik omenil, da v zavitku manjka 8 dkg moke in da je prišel kupec — neki brezposelni ključavničar njo ovadit, da je dala premalo moke in da zahteva, naj se ja ovadi. Sledila je ovadba in trgovka jc morala podajali račun v sobi št. 28 pred kazenskim sodnikom. Obtožena je bila prestopka po § 343 k. z. Trgovka se je mirno in odkrito, zagovarjala, svesta si, da se ni niti za las pregrešila proti hudemu paragrafu. Sodnik je zaslišal več prič. Cela stvar pa je bila prav prebrisano aranžirana proti trgovki, kajti, kakor je obtoženka navajala pred sodnikom, ji ključavničar ni kdo ve kako naklonjen in kuha že dalj časa jezo.
Na sodišču je polic, stražnik g. Jagodic, med drugimi pričami, navajal: »Ključavničar jc prišel na stražnico javit, da je poslal sina po pol kg moke k obtoženki. Moko je patem dal stehtati pri peku in bilo jo je, kakor jc dejal, za 8 dkg manj. Vprašal sem ga: »Kaj hoteče? Ali vam gre za to, do dobite drugo moko ali za to, da gre stvar naprej?« Odvrnil jc: »Naj stvar gre naprej! Sel sem v trgovino in tam sva z gospo pretehtala druge zavitke moke in sladkorja. Vsi 60 bili pravilno natehtani. Vzel sem drag zavitek moke in ga dal pri drugem trgovcu stehtati. Tehtal je pravilno pol kg moke.«
Sodnik: »Ali je bil zavitek pravilno zavit?«
Priča: »Ne. Je bil že večkrat odvit!«
Sodnik: »Kje je sedaj tisti zavitek moke?«
Priča: »Priložil 6em ga ovadbi kot corpus de-licti!«
Sodnik je trgovko popolnoma oprostil od obtožbe.
Efektrrčni tok ga re ubil
Tam na Viču jc letoos 4. junija popo.ldnc postal žrtev električnega toka vajenec Jože Hočevar. Njegov mojster Julij Stermen«ky, rojen v Nemeth-bo!yju na Madžarskem, pristojen v Ljubljano, ključavničarski mojster, je demontiral električno napravo v ko.vačnici, ki je na Tržaški cesti št. 85. Odstranjeval je elektromotor, ki ga je bil 3. junija 1938 prodaj Viktorju Irkiču. Motor je služil za pogon kovaškega meha. Na dan 4. junija sta motor z vajencem demontirala. Hočevar je že razkopal ješo, da jc mogel dvigniti podstavek, odnosno do-vajalno cev pri jeiš. Mojster se je za trenutek odstranil iz kovačnice. Kmalu pa je začul obupen glas iz kovačnice. Vajenec je kričal na po,moč. Mojster je naglo skočil nazaj v kovačnico. Prestrašen je zapazil, kao se Hočevar krčevito drži za okove stikalne plošče. Hitro je prekinil tok. Z umetnim dihanjem so skušali vajenca obuditi k življenju. Zaman. Električni tok ga je ubil. Mojster Slermensky je bil sedaj obtožen prestopka zoper varnost ljudi po § 195-11. k. ,z., da je iz malomarnosti in neprevidnosti povzročil vajenčevo smrt. Obto.ženec jc v bistvu priznal dejanje, toda odklanjal je vsako krivdo. Vajenec sam je kriv, ker je njemu naročil, da naj počaka z nadaljnim delom, ko se vrne v kovačnico. Mojster Stermen-sky je bil oproščen v smislu § 280 k. p.
Neprevidnost s prižgano cigareto
* Anto.n Puhar, delavcc, zaposlen tam v Mostah pri Marenčiču, je 31. julija zvečer legel spat v podstrešju Marenčičeve gostilne. Prižgal si je cigarcto in s to zadremal. Naenkrat je nastal iz-cigaretnega ogorka ogenj, ki bi lahko postal katastrofalen, da ga niso domači ob času zapazili. Hitro so ga pogasili. Gostilničar Marcnčič je utrpel okoli 700 din škode. Anton Puhar je bil pred kazenskim sodnikom - poedincem obsojen na 600 din denarne kazni zaradi prestopka požiga, toda pe.gojno za 3 lela. Puhar je sodbo sprejel.
Ljubljana na predzadnjem mestu
Zaradi slabe razlike v golih in zaradi nepričakovane zmage varaždinske Slavijo je naša Ljubljana padla na predzadnje mesto. Zopet smo torej v tistem nevarnem položaju, ko nam grozi izpad.
Pri svojem prvem gostovanju v carskem Skopi ju se je naša Ljubljana pred tumkajšnjim občinstvom, ki ga je bilo okoli 1500, lepo predstavila. Zal pu smo tudi iz Skopi ja odšli brez pike. V prvem polčasu je naše levo krilo Erbcr iz neposredne bližine dosegel vodstvo, toda v drugem polčasu so Skopljunci dvakrat potresli mrežo Pogačniku in tako postavili končni rezultat 2:1. Novinec v ligi, skopljanski Gradjan-ski, jc danes s sedmimi točkami na osmem mestu. Tekmo jc sodil objektivno g. Nenkovič.
V	Zagrebu je izgubila zemunska Šparta proti Cradjanskemu s 4:0. Rezultat niti ni preveč.slab za Šparto. Za Gradjauskega je trikrat rezultiral \Volfl. enkrat pu Antolkovič. Toda kljub rezultatu pa jc bila igra, ki jo jc pokazal Gradjanski včeraj, zelo slaba in tako raztrgana kot že dolgo ne. Slaba forma Gradjanskega se je zlasti pokazala v drugem polčasu, ko so se Spartnnci samo razigrali in nevarno ogrožali Glaserjevo svetišče. Kljub temu pa Zemunci mnogo lepih prilik niso znali izrabiti. Tekmo jc sodil zelo slabo g. Tončič, gledalcev pa je bilo 2000.
Senzacija včerajšnjih tekem jc zmaga Va-raždincev v Sarajevu. Rezultat 2:1 za Slavijo iz Varaždina najjasnejše kaže. kako lahkomiselno smo izgubili v Ljubljani prejšnjo nedeljo eno točko. Sarajevska Slavija jc popolnoma izven lormc. Varaždinci pa so svojo zmago povsem zaslužili, ker so pokazali, da imajo prav dobro skupno igro in učinkovit napad. Kakih 10 minut pred koncem pa si je zaradi nesrečnega padca vratar varaždinske Slavijc zlomil ključno kost. Kljub temu pa so odnesli iz Sarajeva obe piki. Sodil je Mika Popovič.
Tudi llašku slu šle v Splitu obe piki po vodi. Podoba je, da bo letošnji državni prvak ostal letos le samo bolj na sredi in ne bo v gornji hiši« igral važne vloge. Hajduk jc zmagal s 3:1 in to povsem zasluženo ter je premoč Hajduka šc premalo izražena. Po prilikah, ki jih je imel Hajduk pred golom Haska, bi bil rezultat lahko še bolj katastrofalen, llašk je v krizi in se v Splitu ni mogel znajti ter je bil za razred slabši od Hajduka. Sodil je izvrstno Sarajevčan Rukič, gledalcev pa je bilo 3000.
V	Belgradu sla sc oba lokalna derbija končala neodločeno. Zanimanje za nogomet je v Belgradu prav gotovo največje, kajti kljub deževnemu in hladnemu vremenu je obema tekmama, ki sla bili na igrišču Jugoslavije, prisostvovalo kakih 6000 gledalcev. V predtekmi je BASK proti Jedinstvu vodil že z 3:0, potem pa je povsem popustil in dovolil Jedinstvu, da je rezultat izravnalo na 3:3 in si tako priborijo eno točko. V drugi tekmi med BSK-orn in Jugo-
slavijo je pripadala prva polovica igre BSK-u, druga pa Jugoslaviji. Jugoslavija bi ob mulo večji sreči lahko zmagala.
Lestvica pa je danes taka-le:
BSK	7	6	1	0	19: 5	13
Jugoslavija	7	5	1	1	15: 8	11
Gadjanski (Z)	7	5	0	2	22: (>	10
HAŠK	7	4 12 14:12	9
Hajduk	7	3	2	2	14: 8	8
BASK	7	3	2	2	11:9	8
jedinstvu	7	3	I	3	16:17	7
Gradjanski (S)	7	5	1	3	11:16	7
Slavija (S)	7	12 4 10:15	4
Slavija (V)	7	t	1	5	11:17	3
Ljubljana	7	1	I	5	5:17	3
Šparta	7	0	1	(>	3:21	1
V nedeljskem osmem kolu igrajo: Gradjanski (Z) in Slavija (S). HAŠK in Gradjanski (S), BSK in BASK. Jugoslavija in jedinstvo, Slavija (V) in Ljubljana, Šparta in Hajduk.
Prvenstvo ljubljanske podzvezc
V Ljubljani: KranjiHcrmes 5:1.
Na Jesenicah: Kovinar:Bratstvo 0:1.
V Celju: Ccljc:01imp 2:0.
V Čakovcu: ČSK:2clezničnr 4:0.
Trening tekma reprezentance celinske Evrope, ki bo v sredo nastopila proti Angliji in ki jc včeraj igrala proti B-reprezentanci Holandske, sc je končala z zmago reprezentance Evrope 2 : 0.
Ne pačite slovenskih imen
V Celje prihaja vsak dan neko glasilo, ki v svojih novicah iz Celja zlasti zadnje časo priobčuje novice, v kalerih pači slovenska imena na različne načine. Ali prida priimkom dvojo končnice, nn, tz, gg, č pa zamenja s Isch. Slovenci, zlasti prizadeti, se Skandalizirajo nad takim nerazumljivim počenjanjem in ga obsojajo, slovenska javnost pa za hteva, da sc za vselej preneha s pačenjem slovcn skih imen.
V Celje prihaja tudi neko inozemsko glasilo, ki priobčuje novice iz Slovenije. Poročevalec tega lista je bil še pred mesecem Slovencc, katerega pa je novo uredništvo odstavilo kljub temu, da je 14 let vsak dan poročal za list, nastavilo pa je drugega poročevalca, in sicer Nemca. To je gotovo tudi vzrok, da je ta časopis prenehal priobčevati v oklepajih poleg tujih imen slovenska imena in jih imenuje le s tistimi imeni, ki nam jih je tujec, ko nam je gospodaril, hotel vsiliti.
Ne čudimo se takemu postopanju, čudimo pa se dopisniku, ki živi med Slovenci, da ne ve, odnosno noče vedeti, da Slovenci ne poznamo popačenih imen, ki nam jih navaja ta časoDis. Sicer pa naj velja geslo: Svoji k svojim!
Vremensko poročilo »Slovenskega doma«
Kra|	Barometer-! sko stanje	Tempe« raturii v 0'		= > > — r. •S -1*	Oblačnost 1 n_-|r	Veter (smer, jakost)	Pada: vine'	
		, n = %	« , > /j * 2 c ca S				S S	C3 u. U
Ljubljana	705-1	13-4	1-8	90	7	sw,			—
Maribor	764-3	9-0	-1-0	80	0	0	—	—
Zagreb	763-5	12-0	5-0	90	10	0	—	—
Belgrad	759-U	8-0	5-0	8J	10	SI: n	—	—
Sarajevo	762-1	6-0	3-0	90	10	0	—		
Vis	761-1	11-0	3-0	90	5	EN E 3	—		
Split	759*	140	6-1	50	2	NE,	—	—
K um bot	757 9	14-0	10-0	50	0	NE*	—		
Rab	761-2	10-0	5*C	40	3	(J	—	—
l Dubrovnll*	759-1	13-0	9-0	9)	0	NE«	—	
Vremenska napoved: Deloma oblačno, zmerno hladno vreme.
Splošne pripombe o poteku vremena v Ljubljani od sobote do danes: V soboto jc bila do 7.15 gosta in nizka, nato pa srednja megla do 8.40. Ob 8.45 se je megla dvignila, posijalo je sonce, nakar sc je kmalu zjasnilo. Jasno jc bilo do 11.40. nato pa se je pričelo oblačiti in je ostalo večinoma oblačno do 17. popolnoma oblačno pa do cca. 20. Ob 20.15 se je precej zjasnilo, ponoči pa popolnoma. Najvišja toplota zraka je znašala II stopinj Celzija.
Včeraj je bilo megleno do 7.10, nato pa sc je polagoma jasnilo. Od 8.40 do 11 je bilo jasno, nato pu so se pojavile manjše plasti visoki h oblakov, ostalo pa je do 17.20 večinoma jasno. Od (7.30 dalje v noč pa je bilo popolnoma jušno. Najnižja temperatura je znašala 0 stopinj Celziju, na aerodromu pa —3.5. Zjutraj jc bila močnu slana.
Koledar
Danes, ponedeljek, 24. oktobra: Rafael
Torek, 25. oktobra: krispin.
Obvestila
Nočno službo imajo lekarne: dr. Kmet. 'J vi ševa e. 43; mr. Trnkoezv, Mestni trg 4 in mr. Ustar, Šele-nburgovu ul. 7.
Frančiškanska prosveta M. O. v Ljubljani
priredi v torek, dne 25. oktobru ob 8 zvečer v frančiškanski dvorani literarno skioptičen večer pod naslovom »Legenda o Svetogorski kraljici«. Ob 400 letnici božje poti na Sveti gori (1539), ki pomenja našim goriškim rojakom to, kar nam gorenjske Brezje, bo ob skioptičnih slikah predvajal dr. Joža Lovrenčič svojo umetno »Legendo o Mariji in pastirici Rušiki . Vstopnice po 5 din v pisarni Pax et bonum v franč. pasaži. Člani z legitimacijami popust.
Kontumac psov in mačk. Mestno poglavarstvo razglaša: Dne 20. oktobra t. I. je bila v državnem veterinarskem bakteriološkem zavodu v Ljubljani uradno ugotovljena steklina pri psu, ki ga je dne 18. t. m. ustrelil v Zg. šiški zaradi suma stekline mestni gonjač. Opis psa: pes je bil srednje rasti, kratkodlak, svetlorjave barve z belimi nogami ter belo liso preko čela in nosa. Lastnik je neznan. Da se steklina ne razširi, sc na podlagi čl. 57. zakona o odvračanju in zatiranju živalskih kužnih bolezni z dne 26. aprila 1938 odreja v področju mesta Ljubljane kontumac psov in mačk. 1. Psi čuvaji morajo biti vedno zaprti v dvoriščih,ali pa priklenjeni na verigi. 2. Vsi ostali psi (lovski, lu-ksusni itd.) morajo biti na prostem opremljeni z nagobčniki, ali pa sc jih mora voditi na vrvici. 3. Prepovedano je pse voditi v javne lokale. 4. Vse mačke morajo biti varno zaprte. 5. Iz kontumučnega okoliša se smejo psi in mačke odpeljati le z dovoljenjem mestnega poglavarstvu. 6. Vsakdo mora svojega psa ali mačko, ki jc prišel v dotiko s steklim psom, tukoj oddati mestnemu konjaču ali pu ga varno zapreti. Vsak primer se mora brez odlašanja javiti mestnemu veterinarskemu uradu v Ljubljani, Krekov trg št. f0-I. 7. Psi in mačke, ki bodo zaloteni, da niso zavarovani po gornjih odredbah, bodo odvzeti, lastniki pa strogo kaznovani.
Obvestila za volitve
Le še danes in jutri
imajo člani in somišljeniki JRZ možnost, da si zagotove volhno pravico za II. december, ako morda še niso vpisani v volivne imenike. Zato pazite! II. decembra bo mogel voliti le tisti, ki je vpisan v volivni imenik! Stopite takoj v mestno tajništvo JRZ na Gosposvetski cesti št, 10-1.. kjer morete vpogledni i volivne imenike. Tam dobite tudi vsa potrebna pojasnila in navodila glede vpisa, izbrisa ali popravka v imenikih.
Mestno tajništvo JRZ v Ljubljani. Gosposvetska cesta 10-1. (telefon 57-64) jc odprto v volivni borbi vsuk deluvnik od 8 zjutraj do 8 zvečer.
Za Putnikova potovanja ob Vseh svetih v
Trst, Gorico in Idrijo je čas za prijave samo še danes do 6 zvečer, za vlak pa šc jutri.
Vojnim prostovoljcem. Okraj, organizacija vojnih prostovoljcev v Ljubljani vabi vse svoje ljubljanske tovariše na pogreb za pokojnim vajnim prostovoljcem Anton Kovačem. Pogreb bo danes ob 16 iz hiše žalosti Rožna dolina c. V, št. 15, na pokopališče na Vič.
Ljubljansko gledališče
D r a m a. — Začetek ob 20.
Ponedeljek, 24. oktobra: Zaprto.
Torek, 25. oktobra: »VERIGA . Red R.
Sreda, 26. oktobra: »TRIDESET SEKUND LJL BEŽNI«. Red Sreda.
Četrtek, 27. oktobra: »POTOPLJENI SVET--. Red Četrtek.
Opera. — Začetek ob 20.
Ponedeljek, 24. oktobra: Zaprto.
Torek, 25. oktobra: Zaprto.
Sreda, 26. oktobra: »GORENJSKI SLAVČEK Premierski abonma.
Četrtek, 27. oktobra: »POLJUB*-. Premierski abonma.
Prihodnja premiera v opernem gledališču bo v četrtek, dne 27. oktobra. Pela se ho Smetanova opera »Poljub« za premierski abonma.
Mož, ki si je prismejal premoženje
Poleti letos jo umrl Irving Lee, mož, ki si je prismejal premoženje.
V	Čikagu so meseca septembra leta 1921 v NVestend Theatru predvajali prvič neko veseloigro, kateri so celo strokovnjaki prerokovali neuspeh. Prvo dejanje je minilo, ne da bi se moglo občinstvo količkaj ogreti za igro in v odmoru jc bilo videti same dolgočasne obraze. Gospodje kritiki so z obžalovanjem skomigali z rameni. S strahom je čakal gledališki ravnatelj, kako bo v drugem dejanju, ki bo odločilo usodo igre. Velikomestno občinstvo je potrpežljivo mogoče eno samo uro in čaka, potem pa se začne samo zabavati, če mu igra ne nudi dovolj zabave.
Kmalu po pričetku drugega dejanja so se že pokazali prvi znaki bližajočega se škandala. Začelo se je tisto pokašljevanje in škripanje sedežev, ki je predznak glasnega protesta. Igralci so bledeli pod šminko, gospod ravnatelj se je potil od strahu in je bil pripravljen žc na vse.
Smeh
Tedaj se je zgodilo nekaj čudnega. Pri nekem neduhovitim dvogovoru se je začel nek starejši možakar v parterju naenkrat smejati. Čisto tiho in zadovoljno je šel njegov smeh po prostoru, ki je bil ves napolnjen z grozečo napetostjo. Tako
Najmodernejša zavetišča proti plinskim napadom
i
imajo danes v Aingliji in sicer v Lomdonu. Ta zavetišča je uredila za svoje osebje in delavstvo velilka iindiuistrijslka družba »Carrier Erogi-neering Co.« v rtk naju Buckiingham Gali, v neposredni bližini •kraljeve palače. Po zasnovi, |>o izdelavi in po varnosti so ta zavetišča naj-pcupalnejša, kii si jih je pri današnjem stanju telinilke moči misliti.
Na naši sliki vidimo, kako so ta zavetišča urejena. V v s alko gre lahko po deset ljudi. Zavetišče lima radio in telefon, da ljudje v njem lahko ostanejo v stiku z zunanjim svetom. V njem je dalje shramba s pitno vodo im z živežem za nelkaj dni. Zračini 'pritisk v zavetišču jo malce višji, kakor pa naravni zračni pritisk zunaj, da tudi po naključju ne morejo v zavetišče kalkii škodljivi ipliini. Seveda je v lom l>odrzeimeljiskean pribežališču tudi nekaj bomb s 'kisikom za liizlbo.ljševam je zraka ter maj h en električni motor za primer, da bi kakorkoli ne mogel prihajati svetilni tok od z um aj.
Uradi družbe, ki je dala uirediiiti ta zavetišča, so nad zavetišči. V uradih so povsod jvi-stavljene priprave za vsflkarvanje iin prečiščevanje plinov. Okna imajo železna zustiirala, da bi jim ob ikalkem napadu ne Škodovali drobci bomb.	I	!
Pri vsej 'tej popolnosti seveda ne gre pozabiti nečesa: takih zavetišč je v Londonu, ki Šteje (nad osem milijonov prebivalcev, samo za nelkaj stotin ljudi, ki bodo v njih laktko našli pribežališče in rešitev.
prisrčen in dobrodušen je bil ta smeh, da se je občinstvo takoj pomirilo in vsi so se začeli ozirati po možu, ki ga ta neumna veseloigra spravlja v odkrito zadovoljstvo.
Mož pa se ni dal motiti. Pri naslednjem dovtipu se je začel zopet smejati, Le čemu se smeje? Nihče ni mogel tega razumeti. Toda njegov smeli je bil tako nalezljiv, da so se začeli smejati tudi drugi gledalci in končno se je gledališče treslo od gromkega smeha.
Nihče se ni vprašal, čemu se prav za prav smeje, ali nad igro, ali nad smešnim gospodom. Nihče ni več poslušal dolgočasnih smešnic igralcev, temveč so vsi čakali samo na signal tega čudovitega smeha v parterju. Še nikdar ni bilo v We-stend Theatru v Čikagu toliko smeha kot ta ve-er. Kritika je drugo jutro potrdila ogromen uspeh, ki ga je doživela nova, prav za prav dolgočasna in zoprna veseloigra.
Čudež se je torej zgodil. Toda ravnatelj je bil zvit gledališki mož; takoj je spoznal, kakšno vrednost predstavlja ta nepoznan smejalec za takšno gledališče, kot je njegovo. Po končani predstavi je poiskal moža in mu stavil ponudbo, da bi večer za večerom prihajal v gledališče in se smejal za denar. Honorar: deset dolarjev za večer! Stari gospod je zadovoljen podpisal pogodbo. Mr. Irving Lee je bil potem na vseli naslednjih običajnih premierskih predstavah najbolj slavljena osebnost.
Smeh kot poklic
Od tega časa je veljal Mr. Irving Lee kot ena najzanimivejših in iskanih osebnosti gledališkega sveta. Gledališki ravnatelji so se naravnost trgali za njegovo sodelovanje. Niti ene premierske veseloigre si ni bilo več mogoče misliti brez plačanega smeha Irvinga Lea. Vse premierske prireditve'so se ravnale po času, 'ko je bil gospod Lee prost. Gledališki ravnatelji so ga že za mesece naprej angažirali. Njegov zaslužek je rastel, čim večje je bilo povpraševanje in končno je zahteval za premiere stalno po sto dolarjev, kar je brez ugovora tudi dobil. Pa tudi številni igralci so se učili pri
njemu »smejati«. Velike honorarje so mu nudili za to in Irving Lee je porabil tudi to priliko, da je iz svoje naravne veselosti služil denar.
Ubogi pisar, ki se je trideset let dolgo prerival skozi življenje z mesečnimi prejemki po sto dolarjev, je postal v enem letu premožen mož. Svoje učence je sprejemal v lepi mali hišici v či-kaškem predmestju. Večer za večerom se je vozil v mesto ter se je smejal danes tu, jutri pa drugje. Družbe so ga vabile samo zaradi njegovega čudovitega smeha. Neštevilne ponudbe je prejemal tudi, naj nastopa kot igralec, toda vse je odločno zavrnil; bil je dovolj pameten, da je vedel, kakšne so njegove zmožnosti. Avtorje veseloiger ni nič bolj razveselilo, kot če je Irving Lee izjavil, da se je pri njihovih igrah »v resnici« smejal in ne samo zaradi poklica.
Svojo veliko in splošno popularnost pa je dobil Irving Lee šele, ko je nekega dne izšel v »Chicago Tribune« članek o njegovem prisrčnem smehu. Za stalne obiskovalce gledališč to ni bila nikaka skrivnost, toda sedaj so ga spoznali še drugi. Članek je šele privabil v gledališče ogromno ljudi ne zaradi igre, temveč, ker so hoteli slišati Irvin-gov smeh in se hoteli smejali tudi sami. Končno so ilali gledališki ravnatelji na plakatih tiskati z mastnimi črkami: »Mr. Irving Lee se bo smejal«, in s tem je bilo prav gotovo gledališče razprodano.
Pet let je tako služil Irving Lee kot poklicni smejalec v Čikagu. Potem so ga povabili v New-york, kjer je prejemal visoke honorarje za svoje udejstvovanje v Broadwayskem gledališču. Še kratko pred svojo smrtjo se je smejal v ne\vyorškeni Hipodromu. Lee Irving je bil velik, debel mož^s širokim, belim obrazom. Sedel je široko in mogočno kot kakšen nilski konj v svoji toži, z rokami naslonjen na zaslon, in se od časa do časa dobrodušno in veselo smejal. Vendar v zadnjem času ni njegov smeh več tako učinkoval; tudi njegov čas je potekel in je učinkovala le njegova popularnost.
Končno se je Irving nasmejal do konca. Svojim sorodnikom je zapustil nekaj stotisoč dolarjev. Pri Čitanju oporoke so imeli vsi sorodniki vesele obraze, tako je Irving Lee še po svoji smrti razveselil svoje nečake in nečakinje, ki so bili reveži.
Steklina zdravilo za Heroin
Proti nobenemu strupu ni tako težak boj, kot proti heroinu. Trgovina s heroinom so razširja vedno bolj, kljub energičnim prepovedim oblasti. Cele pokrajine v Orientu so okužene po heroinu in v nekaterih veseli ni enega prebivalca. ki ne bi užival tega struna. Obisk takšnih krajev nam nudi grozen pogled: čredo pohabljencev stopa omahujoče z idiotskimi obrazi in visečim jezikom.
V	eni teh okuženih vasi je nekega moža ugriznil stekel pes. Mož je bil strasten uživalec heroina in se je zelo branil, ko so ga hoteli prepeljati iz Male Azije v Pasteurjev zavod v Curigrad. V zavodu so ga cepili proti steklini, istočasno so ga pa morali ^draviti z odvajalno kuro. Čez nekaj mesecev se jc potem vrnil v domačo vas kot zdrav in močan fant, ozdravljen tudi od uživanja heroina. V primeri z ostalimi smrtno bolnimi uživalci strupa je iz-gledal lep kot kakšen lepotcc. Njegovi vaški tovariši so ga zavistno opazovali. Povsod so govorili: postal jc močan in mlad! Kje je kak stekel pes? Išče se stekel pes. Toda tisti pes, ki je obgrizel sedaj tako lepega, močnega in sijajnega fanta je mrtev.
Kak mesec dni potem, ko so izpustili iz Pasteurjevega zavoda v Carigradu obgrizenega fanta, so prišli v zavod trije novi bolniki. Naslednji dan jih je bilo pet, dan kasneje deset in po enem tednu je bilo v Pasteurjevem zavodu petinštirideset bolnikov iz ene vasi, ki jih je bilo treba cepiti proti steklini. Pri vseh je bilo opaziti močan in globok pasji ugriz. Ker pa so bili vsi bolniki obenem tudi heroini-sti, so jih zdravili z injekcijami tudi za to strastjo. Ko je pa naslednji teden prišlo v bolnišnico zopet dvajset novih bolnikov iz iste vasi, je ravnatelj zavoda poročal vladi in zahteval preiskavo, kajti v vasi je moralo biti najmanj dvajset steklih psov. Tedaj pa je zavodov zdravnik ugotovil, da so bili vsi ugrizi enaki in da so odtisi zobov točno odgovarjali drug drugemu.
Brivčeva skrivnost
Vlada je napravila veliko preiskavo v vasi, toda odtisi posameznih pasjih ugrizov niso odgovarjali ugrizom, ki so jih imeli bolniki. Vsa vas je bila počasi ozdravljena tudi od heroina.
Pisana zgodba dijamanta
Vaščani so začeli novo življenje, vendar zagonetnega psa ni bilo mogoče najti.
Vladni komisar, ki je v vasi zaman iskal steklega psa, pa je opazil, da ima vaški brivec neverjetno veliko število obiskovalcev. Komisar je napravil preiskavo in pri tem ugotovil, da je imel brivec poleg svoje brivnice posebno sobo, ki jc bila povsem podobna sobi kakega zobozdravnika. Sredi sobe je bil skelet pasje glave obdan z močnimi vzmeti. Brivec je pasjo čeljust na široko odprl in pacient se je pustil obgristi. Od tod so izvirali tudi vsi pasji ugrizi bolnikov, ki so se zdravili v Carigradu. ’
Brivca so seveda zaprli in skrivnost steklega psa, ki je obgrizel stopetdcSet ljudi, je bila odkrita.
Nove zvijače izsiljevalcev
Starejši gospod je korakal dobro razpoložen po eni najbolj živahnih londonskih ulic. Njegova dobra volja se je še povečala, ko je opazil mlado, elegantno lepo damo. Najbrže se je izgubila v velikomestnem vrvenju. Resni gospod je bil naravno zelo počaščen, ko 6e je mlada dama obrnila ravno nanj, da ji pomore najti pravo pot do doma. Tudi ni imel nič proti temu, da se je mlada dama oprijela njegove roke, celo smehljal se je od zadovoljstva. Prav rad ji je dal potrebna navodila, kod naj hodi, da ne bo zgrešila poti. To vse se je zgodilo v nekaj minutah.
Ta dogodek pa ima tudi svoje nadaljevanje. Stari gospod ni opazil, da mu sledi prav do doma nek mladenič, katerega zunanjost ni bila prav nič poštena. Drugi dan se jc ta mladi mož javil pri starem gospodu in mu predložil fotografijo. Prejšnji dan je namreč izrabil malo sceno na ulici, ko se je lepa dama oprijela starega go.spoda in ju slikal. Spoštljivo je vprašal, če ne bi bilo mogoče to izredno darilo za gospo soprogo; bil pa je tudi pripravljen za tisoč dinarjev dati negativ slike, da ne pride v neprave roke.
To je najnovejši trik londonskih izsiljevalcev, da so svoje delovanje usmerili na zakonske može.
V	kakšnem obsegu ti ljudje opravljajo svoj umazani posel, skopaj ni mogoče ugotoviti, ker veliko število žrtev raje vzdihujoč plača odkupnino in s tem ohrani zakonsko STečo.
Od vseh slavnih žlahtnih kamenov, ki so krasili francosko krono, med njimi jih je bilo nekaj zelo dragocenih — je ostal samo dijamant »Regent«, ki je sedaj razstavljen v pariškem muzeju Louvre.
»Regent« tehta 138 karatov. Leta 1715 ga jc prinesel Thomas Pitt iz Indije, kjer ga je kupil v Madrasu za 312.500 frankov. Dve leti kasneje ga je kupil regent Filip Orleanski za ceno dva in pol milijona luisdorjev in ga imenoval »Regent«. Potem je krasil ta kamen krono Ludvika XV., na dan njegovega kronanja, kasneje pa vrat in glavo kraljice Marije. V letu 1791 je prišel »Regent« v javno izložbo 9547 dragih kamnov nekdanje kraljeve zakladnice. Vsak mesec je ogledalo to izložbo na tisoče ljudi. Ta dragocena izložba je pripravila neko banditsko družbo pod vodstvom nekega gotovega Paula Mietteja na misel, da bi ojo-pali dragocenosti. Po vsej priliki je 6traža podjetje podpirala in neke noči so se Miette in njegovi pajdaši splazili skozi okno v prostor, kjer so bile shranjene dragocenosti in so ukradli večji del dragih kamnov, med njimi tudi »Regenta«, »San-cy-ja« in »Plavi diamant«. Vse poizvedbe policije so bile zaman. Toda neka ženska po imenu Corbin je izdala tatove in tudi prostore, kjer so tatovi skrili dragocenosti. Pri tatvini je bilo udeleženih kakih dvajset oseb. Izdajalka je prejela nato leta 1797. znesek 6000 luisdorjev. Za časa revolucije in tudi kasneje so služili diamanti kot zastavno sredstvo za posojila. Tako je bil »Regent« zastavljen nekaj let pri nekem dobavitelju francoske armade. Napoleon I., ki je bil velik prijatelj dragega kamenja, ga je rešil in dal vkovati v svoj meč. Ludvik XVIII. je »Regenta« vzel s seboj, ko je bežal in pozneje prinesel zopet nazaj
v	Pariz. Med revolucijo v letu 1830 so shranili »Regenta« z drugim dragim kamenjem v grad Rambouillet, kasneje ga je pa Louis Phillipp prenesel v finančno ministrstvo. Dve leti ga je nato hranil juvelir Babst, končno so ga pa oddali v Louvre. Začasna republikanska vlada je izjavila, da so kamen in tudi ostale dragocenosti narodna last in je pooblastila finančnega ministra, naj dragocenosti proda. Napoleon III., ki je daroval veliko dragocenosti cesarici Evgeniji, se ni upal dotakniti »Regenta«, Za časa nemško-francoske vojne je bil »Regent« deponiran z zlatim zakladom francoske države v arzenalu v Brestu in leta 1872 prenesen zopet nazaj v Brest. Potem je bil spravljen petnajst let v kleti finančnega ministrstva. V letu 1886 je izdal parlament zakon, po katerem je bil ves kraljevski zaklad, z nekimi gotovimi izjemami prodan. Med izjemami je bil tudi »Regent«, ki so ga z ostalimi dragocenostmi in spominskimi stvarmi spravili zopet v Louvre.
Programi Radio Liubllana
Ponedeljek, U. oktobra: 12 Instrumentalni solistični koncert (ploSfie) — 12.45 Poročila — 13 Napovedi
— 13.2(1 Opoldanski koncert Radijskega orkestra — 14 Napovedi — 18 Zdravstvena ura: Razvrj higiene v Sloveniji (g. dr. Ivo Pire) — 18.20 Korofike narodne (plošče) — 18.40 Kulturna kronika: 10-letnica slovenskega radia (g. V. Zor) — 19 Napovedi, poročila — 19.90 Nac. ura: Potomci uskokov v Sloveniji (Viktor Pirnat, Ljubljana) — 19.50 Zanimivosti (g. Mirko Ja vornik) — 20 Jubilejni koncert slovenske simfonične tvorbe v okviru proslave 10-letnega delovanja radijske postaje. Sodelujeta: Simfoniftni orkestor in Radijski komorni zbor. Dirigent: Drago Mario SUanec — 21.80 Samospevi ln zbori (ploščt) _ 22.15 Koncert na wur-liških orglah (ploSče).
Drugi programi
Ponedeljek, 21. oktobra: Belgrad: 20 Nar. pesmi. 21 Violina, 22.15 Čelo — Zagreb: 19.30 Komorni koncert,
21 Iz ruskih oper, 2130 Vokal, koncert, 22.20 Jazz — Sofija: 19.90 Beethovnov koncert — Variava: 21 Trio.
22 Simfonični koncert — Budimpešta:	20	Igra.	21.45
Cig. orkster, 23.10 Plesna glasba — Trst-Milan: 21 Mu-lejeva opera »Liola« — Rim-Bari: 21 Simfon. koncert
— Dunaj: 19 Kočevski kmetje in kroinjarji slufina prireditev, 20.10 Opera »Bagdadski brivec«, 22.30 Ork. koncert — Kdln; 20.10 Vesela glasba starih mojstrov — Frankfurt: 20.10 Verdijeva opora »Traviata« — Strasbourg: 20.30 Gledališki prenos iz Pariza.
Navdušen protialkoholni agitator:	»Kaj je
povod, da doma pretepate svojo ženo. Žganje! Kaj je vzrok, da zanemarjate svoje otroke? Žganje! In kaj je vzrok, da celo na svoje gospodarje streljate? Žganje! In končno, kaj je vzrok, da jih zgrešite? Tudi žganje!«
Sodnik: »Kako to, da ste prebodli kolo avtomobila?«
Šofer: »Čez steklenico 6em peljal.*
Sodnik: »Ali je niste videli?«
Šofer: »Ne, ker jo je imel pijanec v žepu.«
109
Hervey Allen:
Antonio Adverso,
cesarjev pustolovec
»Tega tudi ni treba; gre za izjemen primer, ne pa za kaj trajnega. Takole si mislim: Vi ostanete tako dolgo v Afriki, da daste zapeljati zame in za mojega naslednika vrsto ladijskih pošiljk, ki bi nama omogočile, da bi dobila tukaj na Kubi finančno pomoč. Z ladjami vas bomo seveda oskrbeli. Potrebno število ladij bomo začasno zaplenili pri prijateljih gospoda Santa Maria — s tem udarimo dve muhi na en mah. Ves načrt bi jaz sestavil, predpostavljajoč, da nam pošiljate tovore sužnjev drugega- za drugim. Potem ne bo za nas nič hudega, če nas odrežejo od Španije. Poslovno stran bi uredil Meyer s posredovanjem našega dobrega Ciba. Tukaj vas ne poznajo, in preden bi nasprotna stranka spoznala vašo zvezo s Cibom, bi preteklo že dosti časa. Iz previdnosti bi tovore pustili pristati v Santia-go in jih potem po cesti prignali- semkaj, če bi bilo to potrebno. Prav sedaj je veliko povpraševanje po sužnjih. Jaz bi računal na najmanj šest do osem pošiljk na leto.«
Obmolknil je in resno gledal v Antonia. Sončni žarki v dvorani so že vidno zbledeli.
»Ali mi morete prideliti nekaj zanesljivih ljudi, če odplove ,Ariostalica'?« je vprašal Antonio. »Prvi prijem v Afriki bržkone ne bo šel tako enostavno. Vzemimo na primer, da se gospod Gallego upre z orožjem,«
»Hm,« je spravil iz sebe guverner in skomiznil z rameni, »lo je boleča točka, priznani. Tod jaz vam žali bog ne morem pomagati. Da bi postavil na ladjo posadbo in jo poslal v Afriko, za to nisem upravičen. Moja pristojnost se noha tri milje od obrežja. Oborožim vas lahko s papirji, drugega nič. S temi papirji boste opolnomočeni, da dajete kapitanu navodila in da zaplenite pri tvrdki Gallego sužnje. Potem pa je odvisno na vas, da se s tem prebijete in zasidrate v Afriki. Mislim, da bo tako šlo, gospod Antonio. Če se vam posreči, ste v dveh ali treh letih bogat mož. In vrh tega se podajale
vi	brez tega v prav tako nevarnost, če nameravate vnovčiti svoje terjatve.«
»To bo iztrgalo nekaj let iz mojega življenja,« je dejal Antonio pomenljivo.	.
»Točno. — in verjetno bodo to zanimiva leta,« je vpadel guverner. »Pa razumite me pravilno: nočem vas prisiliti. Tukaj imam
samo ničvredneže ali pa nesposobne ljudi okrog sebe. Potem • sem si pa mislil, da so naše koristi v mnogočem iste. — No sedajle bova naše papirje še žigosala, nato pa greva. Gospodična sprejema danes popoldne neuradno na vrtu.« Z nekako žalostnim obrazom je pogledal Antonia in potegnil za vrvico zvonca.
»Sveče, Pedro, za pečatenje!«
»Pečatenje ima kar še vedno znova prav velik otroški čar!« je nadaljeval in dal v majhnem lončku omehčati pečatne oblate. Žgoči vonj topečega se pečatnega voska ga je dražil h kašlju.
V	mislih je pred Antoniem ta hip stala knjižnica mistra Udneya v Livornu. Videl je sebe, kako tam stoji, sebe razcapanega, jecljajočega siromačka z duhovniškim klobukom pod pazduho. Sedaj pa je sedel pred njim generalni guverner Kube in pečatil dokumente, ki so se tikali prav taistega siromačka. Kaj morda ni storil prav, da je s hvaležnostjo sprejel vse, kar sta mu poklanjala vonj po vosku in pečatni vosek? V treh letih — kaj se vse v treh letih ne bi moglo zgoditi?
»Ekscelenca, jaz bom sodeloval pri vaši partiji!«
»Lepo je to!«, je' rekel Las Cazas. Počasi je pritisnil zadnjega od pečatnikov v vosek. »Če igrale pri moji partiji, pa prav gotovo nimate nič proti temu, da bi sodelovali tudi pri tisti partiji, ki se odigrava spodaj na vrtu.« Smehljal se je, in porinil Antonieve zapečatene dokumente spet nazaj v mapo. ^Oslali izvodi ostanejo tukaj in pri Mayerju. Tako, in sedaj bova šla doli. Gospod Antonio...« — pogledal je mladega moža pronicljivo.
»Ekscelenca?«
»Čestitam vam. Dovolite, da vas seznanim s prijatelji našega kraja.«
Na Antonievo presenečenje nista šla proti vratom, temveč sta se ustavila pred portretom Filipa IV. v naravni velikosti, ki je visel na steni ravno nasproti guvernerjevi pisalni mizi.
»V tem portretu,« je rekel Las Cazas, »vidite v neki meri predstavljeno našo preteklost To je kopija po Velasquezu. Neki moj pred-sodnik pred približno sto leti ga je dal tjakaj obesiti.« Izpred temnega ozadja črne brokatne zavese je zarl nanju bledi, nedopovedljivo izmučeni obraz kralja, kakor da bi slika ne bila pričujoča. Zlati kodri preko njegovega ozkega, mračnega čela so izražali isti hladni sij, kakor ribje modre oči. Z dostojanstveno kretnjo in lahkim smehljajem, na katerem ni bilo nič človeškega razen poteze grozote, je nalikoval par dolgih tenkih rokavic.
»Ga vidite?« je vprašal Las Cazas. »To je taisti kralj, ki je da! nekoč ubiti vojaka, kateri ga je bil ujel v svoje roke, ko je padel doli po stopnicah. To je bila veleizdaja — ker se je postavil tako, da je bil v oviro Veličanstvu!« Poteza, v kateri se je zrcalil notranji užitek, je preletela obraz Las Casasa. Pa ne brez melanholije.
»Kralj ni treba, da bi bil politik,« je nadaljeval. »Toda s podkraljem Kube je druga stvar...«
Stegnil je svojo roko in potegnil sliko nekoliko k sebi. Izdrla se je iz stene, kakor kaka vrata, a za njo je vodila ozka stopnica notri v zid. Stopila sta v dveh zavinkih v temi in dospela neposredno v tropični vrt. Gladka siva debla velikanskih orjaških palm so se strnila v neke vrste krono. Spodnje terase s kameriito ograjo, obdane s praprotjem in orjaškimi kaktejami v zelenih kamenitih posodah, so se pogrezale v več enakomernih stopnicah v obliki loka proti središču vrta. Tam se je razprostiral raven kos trate s svetlo zeleno travo in praprotjem, iz čigar sredine se je dvigal vodomet. Sploh je bila voda glavna posebnost teh naprav.
»Dolgo smo imeli tukaj družino pavov,« je rekel Las Cazas, ko sta gledala s terase na široko špansko nepregledno vrsto stopnic k vodometu. »Kadar vidim pod drevjem premikajoče se ženske obleke, se moram vedno spomniti na pave. Škoda, da so prišle krinoline in brokatne obleke iz niode.^ Z zamislimi, kakor je ta vrt tukaj, skoro ne bodo več znali kaj početi. Pave smo v ostalem morali odpraviti, zgodaj zjutraj so delali tak hrušč, kakor če bi kdo škrtal po steklu.«
Spodaj na stopnici ju je sprejel neki stari mož v nepopisni kasteljanski noši, čigar obleka je pred desetletji odgovarjala najstrožjim predpisom v Escorialu. Don Monzo de Guzman jr bil v Los Molinos ceremonijalni mojster pri vseh štirih guvernerjih, ki so si drug za drugim sledili. Kljub svojini osemdesetim letom je znal družbi na vrtu sporočiti še vedno kaj krepkega, kaj o ceremonijah in kaj o novicah iz tujega sveta, da je imel človek občutek, kakor da se nahaja v Španiji davne preteklosti. Temu možu je Las Cazas zaupal Antonia in že se je začelo predstavljanje z njvečjimi formalnostmi.
Tukaj je bila stara donna Mercedes, mati generalnega guvernerja ki je sedela na okretnem stolčku, pokrita s težkim čipkastim ogrinjalom. Potem je bil tam škof, smehljajoči stari mož z rumenkasto barvo lica, s tesno se prilegajočo duhovniško lasuljo in z masivnim škofovskim prstanom. Dalje policijski šef polkovnik Jezus Bleo. Gospod Gomes Calderon, bogati naseljenec, in gospod James Drake, zelo vplivni angleški trgovec. Z vsemi temi je ceremgnijalni mojster seznanil Antonia. On sam je veljal za bogatega mladega Angleža, ki je bil na potovanju skozi Kubo ter je tukaj le izročil svoja priporočilna pisma.
»Jaz hudo trpini zaradi neznansko vlažnega zraka tukaj,i je rekla donna Mercedes. »Kako bom neki prestala povratek domov z donom Luisom, presveta Devica! Njegova škofovska milost mi je obljubila, da mi bo dala na pot s seboj steklenico z lasom svete Terezije.«
»Slovenski dom« izhaja vsak delavnik ob 12. Mesečna naročnina 12 din. za inozemstvo 25 din. Uredništvo: Kopitarjeva nlica S'III Telefon 4001 Ho 4IM15. Hnrava: Kopitarjeva aliea (L
7a Jugoslovansko tiskarno v Ljubljani; K. Čeč. Izdajatelj: inž. Jože Sodja Urednik: Jože Košiček