Številka 245 TRST, v petek 4. septembra 1908 —- IZHAJA VSAKI DAM — «■* H ssdaljsli hi praznikih rt piw leta* X S ae, leta 3 tO .. ■ ▼al dopisi naj se po&i^jajo na uredniitvo lista. Nefranko vana pisma aa aa sprejemaj« la rekepiei ae ae vrsSsJs. Naročnino, oglase in reklamacije je po&iljati na upravo lista UREDNIŠTVO: sito* Giorglo Gslattl 18 (Naredni dan) Izdajata^ in odgovorni urednik ŠTEFAN GODINA. LastaOi konaorcij lista „Edinost". - Natisnila tiskarna konsoreAja lista .Edinost" v Trstu. ul. Giergio Galattl it. 19. reilne-krullal«Rl račun It 841 652. TELEFON IL 11-57. BRZOJAVNE VESTI. Nadvojvoda Fran Ferdinand v Išlu. I^L 3. Nadvojvoda Fran Ferdinand je j ris pel semkaj ob -S. uri in pol zjutraj v ipreirstvu svojega komornika barona Rumers-kircha. Na kolodvoru ga je pozdravil cdsar^ev kriici pobočnik major Bronn. ki je nadvojvodo snreuiil v hotel ».Elizabet". JŠL 3. Nadvojvoda Fran Ferdinand je 8 -rojim koncornik^ro odpotoval ob 4. uri 21 »inut. Aehrental v avdijenci pri ceitrju, JSL 3. Minister za unanje 6tvari baron Aehrenthal je bil dane3 pri cesarju v avdi-ecei, ki je trajala od 9. in pol do 11. ure iredpoludne. Po avdijenci je cesar vsprejel nadvojvodo Frana Ferdinanda, Ob 12. uri in tol je bil minister za unanje stvari v avdi-enci pri nadvoj.odi Franu Ferdinandu v hotelu „Eiizabet'*. JŠL 3. Baron Aehrenthal je z odposlanim pl, (vaggern ob 4. uri 35 m. odpotoval v Solnograd. Tittoni in Aehrenthal. SOLNOGRAD 3. Italijanski minister za uanje stvari Tittoni je v avtomobilu Drispel :o ♦>. uri zvečer semkaj s soprogo in sinom. .SOLNOGRAD 3. — Minister za unanje t vari baron Aehrental je prispel semkaj v *r>remst>u odposlanca barona Gaggern. SOLNOGRAD 3. Baron Aehrenthal je tuko] po svojem prihodu šel pozdravit Tit-toEija ter ga je z obiteljo vred povabil na Nadvojvoda Fran Ferdinand na vojaških vajah. DUNAJ 3. Nadvojvoda Fran Ferdinand potuje v soboto v Metz, da se na povabilo esarja Viljema udeleži velikih nemških vo-a?kih vaj. Cesar ni vsprejel Ebenhochove demisije. DUNAJ 3. Cesar ni vsprejel demisije aiici«tra za poljedelstvo dr. Ebenhccha. Izrekel mu je najviše zadovoljstvo za vodstvo s-einu izročene«« resorta. Konferenca ogrskih škofov. DUDIMPEŠTA 3. Danes od 10. ure ..ieđpoludue do 1. ure pop, se je pod pred-se&tvom kardinala kneza primata Vaszary-ja *rš;Ia škclijska konferenca, katere so se razun tardinala nadškofa dr. Saraasse in škofa ba-ona dr. Horuika iu dr. Boromisze, udeležili T»: členi episkopata. Skolje so nadaljevali nedavno prekinjene razprave o avtonomiji in k^Egrui ter oO povsem soglašali s stališčem i-.inisterstva Konečoo je konferenca rešila stvari tičočih se šolskega pouka. Fuaija madjarskih strank. i BUDIMPEŠTA 3. Več tukajšnjih listov j t poročalo, da je bila cesarju izročena j spomenica o nameravani fuziji madjarekih j strank. BUDIMPEŠTA 3. Ogrski brz. biro poro a Nasproti govoricam o fuziji koaliranih : Orank se kategorično izjavlja, da se v zad- j njom času niao taka pogajanja vt šila. Istotako f je absolutno neresnično, da je bil izid takih I r&zprav predložen kroni v odobritev. Vojaška Šola pogorela. PARIZ 3. Neka brzojavka iz Lizbone t«orcča, da je tamkaj v minoli noči pogorela' T0:tška šola. Od 900 častnikov in podčast- j i.:*ov, ki so se le z veliko težavo iz gorečega jctl-opja rešili, jih je bilo mnogo ranjenih. j Gasilci so preprečili, da se ni ogenj razširil na bližnje zaloge smodnika. Zdravje romunskega kralja. BUKARE8T 3. „Rodbud. agencija" poroča iz grada Peleša, da sta zdravnika prof. Norden in dr. Holzkneht preiskala kralja in konstatirala, da je njegovo stanje zadovoljivo. Oba dunajska zdravnika odpotujeta jutri s Sinaje. Cesar Viljem v Strassburgu. STRASSBURG 3. Casar Viljem je prišel semkaj na cesarske vojaške vaje. ki se prično te dni. Nizozemska in Venecuela. HAAG 3. Danes zvečer je odplul v ve* necuelske vode oklopni križar „Friesland". Za sedaj ne odpošlje pomorska uprava na-daljnih ojačenj. IZ TURČIJE. CARIGRAD 3. Štrajkovsko gibanje na solunsko-orijentski železnici traja dalje. Vstavljen je tudi osebni promet. Na carigrajsko drinopeljski progi je pričel deželni štrajk. Bati se je, da izbruhne splošen Štrajk. IZ MAROKA. PARIZ 3. „Matin" priobčuje razgovor z El Mokri-jem v Meduni, E1 Mokri je izjavil, da je Abdul Aziz po dolgem premišljevanju opuatil vsak nadaljni boj in prepušča v sporazumu s svojimi ministri prestolje Mulej Hafidu. Abdul Aziz namerava odpotovati v svete kraje, potem se pa želi nastaniti v Fezu, Marakešu ali Mekinesu. PARIZ 3. General D Amade jc včeraj brzojavil: Med Mtugijem in obema Glanisi je prišlo včeraj do hudega boja. V boju je bil eden Glanisov, guverner iz Maraktša, od lastnih čet ubit, mehala njegovega brata je bila popolnoma poražena in razkropljena. PARIZ 3. „Matin" poroča, da je minister za unanje stvari Pichon takoj za nem-kim poslaniškim svetnikom barcnom Lancken vsprejel angleškega poslanika Bertbie. ,.Matin" hoče vedeti, da nima Erancija tadi sedaj povoda; da menja svojo maroško politiko. Marijine lažne 3. Angleški kralj odpotuje jutri od tukaj. Krslj je podelil županu dr. Reiningerju in ravnatelju gledališča Lasla Viktorij in red IV. oziroma V. razreda. Več drugih oseb je dobilo dragocena darila. Brno 3. Brnika trgovinska in obrtna zbornica je v nujni vlogi na trgovinsko ministrstvo prosila, naj >e c. kr. vlada v svojem trgovinsko-političnem programu "glede balkanskih dežel ne da motiti. Zbornica kaže na veliki pomen ureditve trgovinsko-političnih razmer do teh dežel na posamične industrije Avstrije sploh in okraj brnske trgovinske zbornice posebej, ter na potrebo, da se trgovinske pogodbe, sklenjene z zapadnimi državami spopolni s pogodbami z balkanskimi državami. Par besedi o ustanovljenju novih denarnih zavodov. (Dopis.) Prava sreča za slovenski narod in še pogebc za nas Tržačane je, da smo si, dasi pozno, ustanorili vrsto denarnih zavodov. Da smo prišli mi Tižačani tako pozne do svojih denarnih zavodov, temu ni iskati krivde v naši nemarnosti, pač pa v okolnosti, da smo že pred 25 leti imeli voljo za take ustanove — manjkalo pa nam je kapitala in strokov- PODT. ISTEK. 2 Nekdanji ugled. Spisal Ivo Trošt. Veri se je odpirala bodočnost, kakor v beirtzirno daljavo se raztezajoča širna ulica, »ti kanski prospekt, a poleg nje mlad čast-Lik, raven kot sveča, natančen do pičice, :oezniv, zadolžen, ponosen in ljubosumen na • cjo — čast in avojo sablico... Mama ji je > -io velela, da mora biti povsod z Wehr-u-aierjeoi prijazna ..ker se se ne ve. kaj na-»eruie.* Ta zapoved, ta v samo večnost se končiijoči prospekt življenja, ta čast in sablica, k: bosta oba privezana na-njo, je Vero vse-t j pretresla, da je čutila v srcu mraz in 1'Gj.isao praznoto. Toda PalniČeva sospa, itira oticirske rodbine, sama vzrasla io 'igojena v sličnem vzdubu, ve, kaj se #po-čcbi; mama Adela ima svoje manire, p -*ebnc nazore. Še danes ve, da zna očarati, napovedovati in -— da potrebuje častilcev. Na oticiskih večerih je bila Vera z eit-it'.m Wehnnaienem — Ipd par. To ie latkslo njenemu materinskomu ponosu, a še bolj ji je bil všeč mladi častoik, kadar je dvoril — nji. Prišla je pomlad in v naravi se je začelo novo življenje. Utihnili so akordi raz* burljive glasbe na zaduhlib plesiščih. Božje sclnce je vabilo meščane pod milo nebo, na prijazno prisolnčje, kjer čuti srce tudi ne- 1 hote ua samem dnu se porajajoče nove kali življenja, novo eneržijo, novo bodočnost, nevo ljubezon. Pri Palniču so menili, da pride v kratkem pl. \Vehrmaier in poprosi za Vero, samo Vera je vedela, da ga ne bo kmalu, ker ie začel kploh izostajati na skupnih izletih, ki so jih prirejali v mestno okolico. Celo všeč ji je bilo. kadar se je oprostil, da je zadržan. Vrstili so se vroči dnevi junija iu julija. Imovitejšim meščanom je začelo biti prevroče na tržaškem tlaku. Selili »o se večinoma na deželo. Tudi Palničevim se je stožilo po tihem Podbrdju in že prve dni julija je bila rodovios zopet na letovišču. Ornolase g'avice Palničevih naslednikov so švigale po vasi, po travnikih, gozdih iu hribih, po travi in žitu, po cesti in solati, preko gredic in po posutih stezicah. Izteknili in našli so vse, karkoli bi jih utegnilo zanimati in zabavati. Tudi Vers in Ivanec, ki se: nista iskala, sta se srečala že prvi večer ter • njakov. Ta dva sta glavna faktorja na U6ta-novljanju denarnih zavodov. Brez potrebnih denarnih sredstev in hrčz strokovnjakov naj se ne usta-novija takih zavodov! Sešli smo se bili nekoč na bivšem „Zelenem hribu". Bilo nas je kakih 50 oseb. Med nami sta bila tudi pokojni državni poslanec vitez Ivan Nabergoj in pa pok. Vučetić, podpredsednik tržaške trgov-j ske zbornice. Prvi je izjavil, da ne more ! sprejeti predsedništva pri nameravanem denarnem zavodu, ter za tako težavno in zelo odgovorno mesto nima nikake izkušnje. Drugi bi pomagal, a ker je podpredsednik laške trgovske zbornice si no upa nastopiti javno. Vsi ostali smo bili le delavci, uradniki, z eno besedo rečeno — nemaniči! Tužnrm srcem smo odhajali, uverjeni, da j m i ne moremo ustanoviti zavoda, ki se je porodil nekoliko let pozneje pod imenom „Tržaška posojiln;ca in hranilnica". Da bi bili mi ustanovili ta zavod, bi se bila stvar gotovo ponesrečila, ker tedaj nismo uživali nikakega zaupanja pri onih slojih, ki so imeli vsaj nekoliko sposobnosti in kapitalov in ki so pozneje res ustanovili zavodič pod imenom „Tržaška posojilnica in hranilnica". Kako se napredovalo prvih 6—7 let v „T. P. H.", je razvidno iz statistike tega zavoda, a da 6e je mala posojilnica razvila do sedanje nfene mogočnosti in velikosti, na tem gre zasluga ljudem, ki so nastopili pozneje in ki so znali razviti malo posojilnico v zavod s sedanjimi dimenzijami. Danes imamo ua razpolago ljudi in mnogo več sredstev, a imamo tudi že lepo organizacijo denarnih zavodov. Ker pa ljudje mislijo, da je ustanovljanje denarnih zavodov nekaka igraSa, jim hočemo povedati, da je tako ustanovljanie zelo težka, kočljiva in nevarna stvar. Vrednost denarnega zavoda je odvisna od vrednosti zadružnikov, a vrednost zadružnikov se ceni le po njih nepremičnem imetju. Ako bi imel kak denarni zavod tudi tisoče zadružnikov neposestnikov, bi ne našel zaupanja. ne pri vlagateljih, ki so za mal denarni zavod glavna stvar, in ne pri drugih denarnih zavodih, do katerih se mora sleherni denarni zavod zatekati, ko mu primanjkuje denarja. Tudi, ko bi tak zavod imel par stotin posestnikov med zadružniki, a bi ne imel vlagateljev, bi se ne mogel vzdržati. To bi pisec teh vrst lahko dokazal s konkretnimi slučaji. Ker pa nočem objavljati imen — bo dobro, da se sleherni, ki hoče ustanovljati kak manji denarni zavod — da prav dobro poučiti o stvari. Ustanovitev bi bila sicer lahka stvar, a drugo vprašanje je — bi se-li tak zavod mogel vzdržati ? Recimo, da bi se pri nas uitanovil denarni zavod, ki bi imel nalogo delovati med delavskimi sloji. Recimo, da bi ta zavod imel zraven mož strokovnjakov, tudi potrebnega kapitala. Tudi kapital bi razpo-sodil delavcem zadružnikom proti poroštvu dveh, treh in več porokov. Vsi ti bi bili pridni in pošteni. — Dokler so zdravi in imajo zaslužka. bi tudi pošteno vračali vzeto posojilo. Toda, kaj bi se zgodilo, ko bi te poštene ljudi zadela bolezen, brezdelje itd.? Denarni zavod bi moral trpeti izgubo, ker bi ne imel kaj vzeti in sličnih slučajev bi se pripetilo prav gotovo. Poznamo posojilnice, ki imajo same posestnike za zadružnike, a ne morejo vspevati, ker — nimajo vlagateljev. Ako torej uvažujemo dejstvo, da imamo v Tratu — vsaj za sedaj — dovolj narodnih v spremstvu skrbne mamice kakor tudi ob vencu malone vseh drugih gospa na letovišču nadaljevala svoje — lansko jesen pretrgane — pogovore o jezikih in metodah. Ob teh pogovorih se je poznalo obema, kakor da sta drug drugega pogrešala že davno. Nekaj dni pozneje se je zazdelo Veri prav in koristno, da bi se učila tudi slovenskega jezika letošnje počitnice. Z mano najbrž niste obravnavali tega predloga in njega potrebnosti povsem gladko ? Toda soboto potem ie došel k svoj: obitelji kakor običajno papa Josip in združeni moči vedoželjne Vere kakor tudi nje vedoželjnosti se čudečega pa denarnih 7avodov in ako pomislimo, da je ustanovljanje takih zavodov zelo, zelo kočljiva stvar — spojena z veliko nevarnostjo, prihajamo do prepričanja, da kedor misli na ustanovljanje novih zavodov, mora stvar zelo resno premisliti, oziroma iskati nasvetov pri strokovnjakih. Polom enega samega, bilo tudi malega denarnega zavoda bi več škodil narodni stvari sploh, nego bi koristila ustanovitev stotine novih zavodov. In tega se moramo ml zelo bati! Misel na tako nevarnost mi je narekovala te vrstica, ki naj služijo v memento našemu ljudstvu ! Delo za bodoče parlamentarno zasedanje. „Narodni listy" javljajo : Ob zopetni otvoritvi zbornice poslancev predloži vlada nastopne načrte: proračun za leto 1909; proračunski provizorij za 6 mesecev, do 30. junija; trgovinsko pogodbo s Srbijo; vladno naredbo, s katero se je rečena pogodba začasno uveljavila z dnem 1. septembra : načrti o podržavljenju severo-zapadne, južno-severne nemške zvezne železnice in državne železniške družbe ; potem načrt glede splošnega zavarovanja penzij za starost in za slučaj obnemoglosti; in — slednjič — bržkone tudi jezikovni zakon za Češko. Kriza v razmerju med krsi-aii-skimi socijalisti iu agrare i \ radi uveljavijenja trgovinske pogodbe s Srbijo se širi vedno boli. To je bilo predvidjeti ! na razlogov, ki smo jih te dni konkretizirali na tem mestu. Da ponovimo: Krščanski soci-; jalci vedo, da rizkirajo vso svojo politično pozicijo in potenco, se ako radi trgovinske pogodbe s Srbijo poderejo mostovi, ki jih spajajo z vladnimi krogi. Zdrav egoizem jih sili torej, da se upirajo beanenju agrarcev pod vodstvom viteza Hohenblunia, ki mora — ako ni vspelo — zrušiti sedanji vladni zistem. Zato so krščanski socijalci začeli energično borbo proti agrarcera. Predvčerajšnjim so priredili krščanski socijalci na Dunaju protesten shod proti kakor naglašajo — pretiranim zahtevam dunajskih agrarcev. Naglašali so, da mesto dunajsko plačuje 87°/o doklad na Niže-Av-strijskem. Zato ima dunajsko prebivalstvo pravico upirati se temu, da bi kmetje narekovali zakone in cene živilom. Slnd ie zahteval, naj se trg za živino podr/avi, da se stori konec pretiranim špekulacijam agrarcev. Kakor vidimo torej, so začeli dunaj>ki krščanski socijalci ubirati ojstre strune proti agrarcem. Prepad med jednim in drugim se širi. Ta sedaj nav&tali spor je interc >.antna etapa v procesu krščansko-socijalne stranke. Ta se je jela razvijati na Dunaju iz srednjih stanov in se jc opirala v prvi vrsti na male obrtnike. Potem še le je raztegnila svoj razvoj na deželo, hoteč postati nekaka državna stranka. Tu pa je zašla v neprijetni položaj, da je morala zastopati agrarne in mestne interese kateri poslednji pa so v navskrižju vsaj s pretiranimi agrarnimi interesi. Zato je prišel za krščanske socijalce psihologični moment, ko morajo dati slovo svoji dvoumni igri in odpuhniti od sebe izrečno agrarne elemente. Tega pa bržkone ne store in bodo skušali tudi nadalje lodirati. tudi jezik svojega očeta. A Vera ni t^ga več niti umela, niti »li&ala. Tako je bila zmaga dobljena — tudi brez Verinih solza. Naslednji dan st* začela z lvuncem | on poučujoč svojo učenko v slovenski slovnici in ona primeijaje oblike tega jezika u francoskim popolnujcč njegovo znanje v tem jeziku ; obema so pa govorile oči vsemu človeškemu rodu umljiv jezik — ljubezni. Kateri izmed teh treh jezikov ju je zanimal najbolje, se ugane kaj težko. Nekaj izdaja samo na miziči med njima venoča vrtnic«. Vera je namreč danes prva došla z mamo pana se je moral udati neupravičeni upor ! na vrt in natrgala cvetic, da ž njima podraži gospe Adele. j Ivanca, ko bo zopet nadaljeval svoje Ijnbe- .. Vidiš, mama, našega bo kari a," ju dejal j ženske dovtipe med poukom. Palnič z lahkim, mehko zvenečim glasom, j Danes se je uštela... „Prej se v vojaški šoli ni maral učiti slo ! On je došel sicer kakor vselej pravo-vanskih jezikov, sedaj je kot kadet nastav j časno, donese! knjige, ki sta se o njih zad-ljen k čistohrvaikemu polku v — Otočac, j njič dogovorila, da bi bile potrebne pu Prej ni maral, zdaj mora." ! najnovejši metodi. Po ljubeznivem pozdravu Samo za ta argument bi Vera objela pa 'gospe mami in potem še hčerki sede Ivanec pana in poljubila na skrbno gojene brke.! na svoje mesto - zamišljen ali še doeim ji je misel uhajala k Ivancu in duša | raztresen. poljubljala z vso slastjo njegove kratke plave ! Začne se slovenski pogovor, seveda z brčiće, da jo je sladko opojno žgal ogenj:nemškim poučn:m in občevalnim jezikom, dotikajočih se je ustnic. Pozneje je Palnič, kakor je trdil Vladko, da je baje najnovejša prvemu ugovoru v podporo priložil še dru- in najvspešnejša jezikovna metoda, ki se je ?ega : da se nsmreč spodobi, nai zna hčerka pa danes obresU prav clabo. ^tran II 3EDIN0STc štev. 245 V Trstu, dne 4. septembru 1903 To pa mora slednjič 3tranko ubiti. A to se zgodi tem gotoveje, ker je notorična stvar, da vse ve ličje krščansko-sctijalne stranke na le na popularnosti in veiiki oseb, izlasti pa vodje dra. izgine ta. prične se proces Dunaju sloni avtoriteti par Luegerja. Ko razpadanja. Irredente pa le ni! Iz Gorice smo prejeli: Med Avstrijo in c ticijelno Italijo vlada tako debelo in nepo-rušijivo prijateljstvo, da prva, posebno v obmejnih deželah. največ pa na Primorskem, zapostavlja In žaii svoje lastne podanike v prid in korist v te kraje privandranim Lahom s trebuhom za kruhom. Mnogo avstrijskih podanikov iaške narodnosti in pa razni renegatje poznajo Avstrijo le tedaj, ko jim deli materijelne koristi, drugače pa naprav-ljajo demonstracije za združitev z velikim laškim škornjem. V tem smislu so delovali tudi v nedeljo v Oervinjanu na veselici v piid -nepolitične* Lege nazionale. Te veselice se je vde!ežil in je tudi govoril v veliko-iialiianskem duhu izvoljeni — a še ne potrjeni gotiški župan Giorgio Bombig. Na veatslici je bilo vse pristno sa"ojsko: pevali in svirali bo veleitalijanske pesmi, plapolala je povsod laška trobojnica, izpuSCali so balončke v laških barvah, go orance so bile nasičene vdanosti do Italije, in kar kleče plazili so nali neodrešenci pred lahkimi kraljevimi uradniki, ki so lih poselili z ene strani meje. Kazdelili so med vdeležence tudi na stotine I rotiavstrijskih brošur in raznih v Avstriji prepovedanih časopisom, ki so jih naši Lahi požirali tako hlastno in poželjivo, da so večkrat dana znamenja spregledali ter molčali, namesto da bi kričali „viva Italia!" Laški kolesarji so pa demonstrirali tik jufje; postavili so namreč na vaeh voznih poteh, ki vodijo v Avstrijo, napise, naznanjajoče, da je ravno ob isti točki kcnec avstrijskega gospodarstva. Ob meji na cesti, ki vodi v Palmonovo, je imel italijansko-kraljevi profesor C:ro Bortolotti iz Vidma jako pomenljiv govor. Rekel je namreč, da tik meje postavljeni kažipoti niso postavljeni edino v to. da uljudno pozdravljajo popotnika, ko stopa ua italijansko zemljo, marveč tudi v opomin, da je italijanski narod plemenit in uljuđen in preneša težko ter ozvovolieno pro viciranje jn žalitve polharskih slovanskih ljudstev. Želim pa in upam, — tako je zaključil gospod profesor — da se ta kažipot v doglednem času prestavi iz istega kraja, in aicer ne po eni sami roki, marvsč od tisoč rok, tja mnogo oddaljenejši kraj, kier so naravne meje naše domovine Udeležniki so govorniku ploskali in kričali kakor zbesaeli derviši. Potem so postavili drogi kažipot na meji pri Privanoh spustili ba-onček v ita'iianskih barvah v zrak z nado, da pade na avstrijsko površje, kar bi bilo dobro ?,namenje, da se izpoloijo njih vroče želje. Ali nesreča je hotela, da je avstrijski veter zauesel balon daleč tja preko Vidma. Ali naj bo to slab omen za irredento V1 Hrvatska. Vprašanje srbskega patrijarha. Iz Budimp&ste pnročajo, da je srbski; radikalna stranka imela v Novem Sadu konferenco. V stvari iz olitve patrijarha je bil T2vol:en odbor uvanajstorice, ki naj med stranko in vlado skuša rešiti vprašanje potom kompromisa. Ogrska. Andrassy in volilna reforma. epeče o shodu v Boijuocu, mi pa se mirni sme-jemo tetki, ki brezzoba gristi ne more in ki z dolgim svojim jezikom le kaže, da ostarela ne more razumeti novih časov, Take Kstare tetke" ne bodo zavrle našega gibanja ! Smili se nam le papir „Edinosti" in pa ugled slovenskega časopisja, ki ima tako v „Edinosti" najdoigočasnejši list na slovanskem jugu. — Upamo, da „Edinost" spiše še nekaj Člankov, vsaj I—XX. o shodu v Bo-liuncu, XXX. o „Slovenčevem* molčanju. Eno nas pri tem edinjaškem mazanju tolaži: da smo vsi kranjski Slovenci složni v sodbi o „Edinosti" in da Za letošnjo glavno skupščino so zglašene sledeče razprave : 1. Šola in kmetiško vpraša-n j e. Poročevalec deželai poslanec gosp. Eogelbert Gangl, urednik in real. učitelj v Idriji. Poglavje o regnikolih. Iz Doline: V Edinosti" od 16. t. m. ste poročali, da n j prišlo tu do spopada med italijanskimi in slovenskimi delavci in da je bil v te rt sp pad i: neki Italijan ranjen. Stvar pa se je dogodil tako le : V opekarni pod Dolino je u^užbenih ka 2. Regulacija učiteljskih plač. | kih 30 delavcev. Velika večina so Italijani ^■ "incil An nncin A nf/VM D X A1 tf A1« ' - ' I % * i * m t * i « . v s i p r a v r a z u m e m o njeno neslanost." Mi ne moremo vedeti, kako diši to cvetje brumntm bravcem „Siovecčevinr'. To je pač odvisno od razsodnosti in kulturne stopinje čitateljev. Naša sodba o takem načinu polemike je že znana. Veselimo se pa vendar prav iz srca tega zadnjega šopka iz vrta „Slovenčevega", ker predobro vemo. da se za takimi neslanostmi skriva — obnemogla jeza. In le prisiljen humor je, ko se „Slovenec" dela, kakor da noče pisati o dogodkih v našem Bregu in ko hoče smešiti nas, ker — pišemo. Pojte no, saj se poznamo ! Koliko in kaj vse bi vi pisali, ako bi imeli — kaj pisati! Toda, grozdje je visoko in zato je naenkrat postalo — kislo f Stvari v Bregu se pač drugače razvajajo, nego je želel in tudi na semnjarski način napovedoval „Slovenec". Zato se mu zdi ».neslano", ako se piše o dogodkih v Bregu. Kar se tiče naše „dolgočasnosti", so pa za sodbo edine kompetetni tisoči stalnih naših odjemalcev. Do tu jemljemo „Slovenčevo" cvetje od — vesele strani. Resnega odgovora pa zaslužuje zaključni stavek o „složnosti kranjskih Slovencev" v sodbi o „EdinostiNaš list je v tem slučaju le vreča, po kateri se maha, zadeta pa jc stvar, ki bi morala biti svetu tudi „Slovencu". Ni dvoma, da je ».Slovenec" tu aludiral na zadnji, na tetu mestu že omenjeni napad v „Siov. Narodu" na vodstvo tržaških Slovencev radi šolskega vprašanja. Torej radi či*to kulturnega vprašanja, ki je ne bo nikdo, ki ima le iskrico ljubezni do napredka naroda in njegove bodočnosti, spravljal v zvezo z našimi strankarskimi borbami. Iz vele važnih razlogov, v interesu stvari same, nismo stvarno nič odgovorili „Slov. Narcduu. Iz istih razlogov ne odgovarjamo „Slovencu". KGnstatu* jemo pa pred vsem slovenskim svetom, da se „Slovenec" proglaša solidarnim s skrajno krivičnim in za naše šolsko vprašanje skraino nevarnim napadom v „Slov. Narodu". Gospodje. ki 6e sicer krvavo koljejo med seboj, so kar naenkrat složni, ko se jim ponuja prilika, da spravljajo v nevarnost slovenski kulturni interes v Trstu. Gospoda so složni in tej slogi ni prav nič na potu borba — za načela! Slovenec" je podal le nov dokaz, kako v Sloven- Poročevalec gosp. Auton Pesek, šol. voditelj v Narapljah. 3. N a r o d n o n a p r e d n o učitelj* jatvo in klerikalizem.T Poročevalec g. j Fran Silvester, nadučitelj v Črnem vrhu nad Pred-j Idrijo. 4. Kaj naj stori učiteljstvo v trajen spomin š e s t de 3 e 11 e t n i c e vladanja cesarja Franca Jožefa! L Poročevalec g. Anton Pesek, šolski vodja j v Narapljah. Predlogi pa: 1. V okviru naše stanovske organizacije uaj se uitanovi pomožen sklad v podporo obolelim učiteljem in učiteljicam. 2. Na Štajerskem, Kranjskem in Primorskem naj se ustanovi po eno društvo „Pripravniški dom", ki naj podpira učiteljzščnike in skrbi za učiteljski naraščaj, 3. U-itanovi naj se jubilejno društvo ,.Dom in šola", ki bi dajalo društveDikonc za določeni prispevek vsak mesec list „Domače ognjišče'1 in še 2 ali 3 knjige enkrat v leiu. Namen društva naj bi bil. delovati za stik med dosom in šolo ter nuditi narodu zdravega, poučnega in zabavnega čtiva, da se povzdigne naše ljudstvo na višjo stopinjo naobrazbe* za narodnostne pokrajine j degenTranoTe^ steankisko" življenje odredbe kafcor v msdjarskin 1 ....... Kako lažejo ! !! Miaolo nedeljo je ^Delavsko podporno društvo* slavilo ob;čaino obletnico blagoslovljenja 3voje zastave.- Točao ob 7. uri 50 mio. zjutraj je šel sprevod z godbo in imenovano trobojnico od „Narodnega doma" po trgu pred vojašnico in po ul, „Della caserma" v cerkev 3v. Antona novega. Okolo 8 ure in 40 minut se je društvo in drugo občinstvo vračalo po istej poti nazaj v svoje prostore v „Narodni dom". Vdeležencev je bilo na petu v cerkev najmanje 500, a na povratku aa ti3oče. Sjdaj pa čitajte, kako laški listi opisujejo to naša slavnost. „Gazzettino" 2. 9. 08. ,.Domenica — ci racccnta uno che vide — una trentina di slavi, con i nastri trico-lori a tracolla, banda e bandiera verso le 5'30 del mattino salirono il Corso a suon di mušica e per via Sant'Antonio e Caserma si diressero verso le loro sede. Data 1'ora mattutina, non vi fu reaziono da parte dei cittadini, sicchč la marcia slava fu fatta di sorpresa, e cio con tutta proba-bilit& per il fatto che gli slavi or sanno per esparienza che quando i cittadini sono alzati, il pas sare per le vie di Trieste a suon di canti e di musiche eaotiche riesce poco pra-tico e par nulla gradit j alle apalie degli even-tuali partecipanti al cortoo.... zakaieseo. II quale, anehe domenica mattiua, mentre passava per il Corso s' ebbe caloroso saluto di fisehi dai cittadini piu mattinieri che allar-mati dal rumore degli strumenti dei „soco-listi", si aiiacciarano alle finestre : e ai fisebi gli slavi risposero con ogoi sorta di paro-laccie triviali (in italiano naturahu en te) e facendo dei gesti sconci, cari assai alla loro civiltžt." Slovenski bi se čitalo : Se ena slovenska provokacija. V nedeljo — poroča nam očevide« — je tridesetorica Slovanov, z narodnimi traki preko ramen, z godbo in zastavo okolo 5 ure 30 minut zjutraj, šla po C o r s u, koder je godba svirala. Po ulicah S. Antonio in Caserma so sli v sedež društra. Vbled zgodnje ure ni bilo reakcije od strani meščanstva. Tako je bilo slovansko korakanje izvršeno nepričakovano in z vso gotovosjo zato, ker Slovani vedo sedaj vsled izkustev, da pohodi po mestnih ulicah tržaških, ko je meščanstvo pokoncu — posebno s eksotičnim petjem in regaikoii, ki tako jemljfjo domačinom kru' izpred uat. Če n. pr. prosi kak domačia. da bi ga vzeli na delo, odgovarjajo vedno, da n dela. Ce pa se v isti hip og'aSa makari I Itnl ijanov, jih vsprejemljejo vatli. Navadno je torej, da razmerje med tem regnikoli in domačim prebivalstvom ni raviK najbolje. Dne 14. m. m. je nanesel slučaj, da v gostilni bii^u opekarne igrali na karte (takozvano „briškolo") dva regnikola in dva SI: venca. Mej igro pa je zapazil jeden domači nov, da regnikolo Placido Mcreili ne piš • pravilno znakov (ali drugimi besedami: da vara). Ko je našmec pozval rad: trga Morei lija na red, ga je ta posedoji udari s pestjo v sence. A to ni bilo še d volj. fJ^gnicolo je pograbil stolico, da bi iny< udaril domačina. In kričal je Italijan : „Porco d' "un vlgliacho austriaco, ti ti coman dar qua!!! Vspričo nevarnosti, ki mu je pretila, i-potegnil naš človek krivec, knkor ga ima' naši kmetje pri sebi, ker ga rabijo na pol \ in izlasti pri trtah, da bi se branil žnjim. N imel torej nobenega namena, da bi ranil nasprotnika, ampak le braniti se je hotel. V te it pa je regnicolo dalje srdito mahal s stoli in je ob tem zadel z roko na krivec in obrezal. To je gola resnica. Pa denimo tudi, is bi bil res nabiaec poškodoval reguicola. Kdo je bil kriv na tem, kdo je provzročil prep:: in kdo je tudi rabil nasilje?! Tako se doga j vedno. Najprej izzivljajo in napadajo dejanski : potem pa, če navstaja reakcija, pa kriče kako so bili napadeni! In da umejemo vs-nesramnost regnicolomoramo uvaževati. d.-, tako Hastopajo tudi na slovenskih tleh in i slovenskim ljudstvom ! \ In sultiranjem našega ljudat«a plačujejo gostoljubnost, ki uživa o zasrainujojo isto ljudiivo, kateremu odjemlje: zaslužek!! Nad vse značilen in tipičen pa j* vsklik regnicola More-lija, češ, da Avstrije-nima ničesar tu zapo?edati! A prosimo ti, se ie zgodilo pri Dolini! Celo na slovensk... tleh se vedejo ti regnikol! t*ko, kakor da a: oni gospodarji tu ! Kakšni so še le v kraj i L kjer imajo zaalombo v lokalnih faktorjih ka-B. pr. tu v Trstu ! ! t^ua cammandemo no., questo že nostre terre! ! — To je nj:kov stereotipna traza. Tu zapovedujemo nn to so naša tla 11 , . . . Dogodek v Dolini je res poučen in k vina eklatanten način, kako je že do višk < prikipela potreba, da se drža'nt< oblasti v dramijo energičnim dejanjem v interesu m;.-i v deželi in v obraaibo domačega prebivalstv pred to regnikolsko nadlego in — zalego. S ; bi moralo biti znam tudi našiui ^oblastnin kakih elementov je med temi nemilimi gosti Velik odstotek med njimi tvorijo subjekti, k so ali prišli iz italijanskih zaporov radi raz nih zločinov, ali pa jih italijanske oblasti iščejo radi zločinov in žive tu (regnicoli nam reč) nod krivimi imerii. Če se že oblastim ua zdi vredno, d* b: varovale domače slovensko ljudstvo pred -La ljenji in nevarnostmi od atrani regnicolov. p* bi morale iz obzirov na splošno javno varnost z vso strogostjo nastopati proti nevarnim sut jektoia ter očistiti tržaški zrak od teh miazroov. Za proslavo lOOletnica rojstva i G u dine Vrdeljskega. Zidam seja se bo vršila t soboto, dne 5. S3p. na Vrdeli. Izšle so ravnokar razglednice se alik^ : rojstnim krajem Vrdeliskega. Sluveuci! Sezu4t*> pridno po teh razglednicah, ki jih dobite » Gjrenčeri knjigarni. Saj je čisti dobič» i razglednic in s!avno3ti spioh nauienjon naroda^ glasbami — ni preveč praktično in §Q ■ stvari, a v prvi vrsti potrebni ljuds vdeležen- j k n j i ž n i c i na Vrdeli I Na c. kr. pripravnici za srodnje som nedeljo, j na Prošeku se prične šDteko leto dne toplim | septembra se sv. mašo. Zatem se bo vp<* ____ Rusija. Odstavljeni veliki knezi. Nedavno temu je bil veliki knez Nikolaj Nikolaje*ič odstavljen kakor načelnik deželne brambe; sedaj se govori, da bo odstavljen tudi topniški nadzornik, veliki knez Sergij. ! i — Ta poslednja čast bo baje povsem od-|?* * jcih, kjer je vravnavajo le zli in3tiakti tovraž-itva. zavisti, strankarske sebičnosti in ! zlobe!! Zaveza avstr. jugosl. učiteljskih društev manj prijetno na pleča eventualnih bo iaaela dne 6., 7. in 8. septembra 1908 v cev sprevoda z a k a j-e s k o v (!!!) Gorici svojo XX. gla-no skupščino. Tak sprevod je tudi bil tudi v Program : I. V nedeljo, dne 6. septembra, ko je šel po Corsu (! !!), vspreiet s 1. Ob 11. uri predpoludne seja upravnega žvižganjem zgodneiših meščanov, ki bo bilijvalo novo došle učence, nakar prične reia. odbora v hotelu pri Jelenu. 2. Ob 3. uri'alarmirani po razbijanju sokolskih instrumen- j pouk. Vsi oni stariši, ki žele, da bi bili n -popolndne zborovanje delegacije v „Čitalniški |tov in so vsled tega hiteli na okna Slovani hovi otroci deležni tega pouka, se merej' dvorani" — na voglu semeniške in tržne j so žvižganju odgovarjali z vsakovrstnimi uma- obvezati, da bodo pošiljali svoje sinove » ulice. 3. Ob 3. uri zvečer koncert pri Je- zanostmi (umeje se da v laškem jeziku) in daljno izobrazbo na srednje šole. Na one «u-lenu. (Vabilo in 7spored koncerta se natisne delali so nedostojna 2 na m t nj a, ki so zelo draga ! riše pa. ki bi sami žele';, da bi se njihov posebej.) njih civilizaciji.^ j sinovi navčili kaj nemščine, s»; ne bo mo^o II. V ponedeljek, dne 7. semptembra. ■ Dovolj I Pero nam noče dalje! Uu.a^a-!več ozirati. Učenci se morajo iavit v spr-ai-1. Ob 9. uri predpoludne občoi zbor društva nost lahonska je taka, da se je celo jekleno ;3t7u starišev o .ir. nameinikcA-. Prine-ti m HJubi!ejska samopomoč" po običajnem dnev- pero — sramuje! Da ne bo kedo mialil, da j rejo zadnjs š >lsko spričevalo i prav dub* pravljena. Drobne politične vesti. nem redu. Ob 10. uri predpoludne glavno zborovanje v Sokolski dvorani v ».Trgovskem Idomu" po vsporedu, ki ga določi delegacija. uri popoludne banket pri Jelenu. Kuvert brez pijače 3 K.) III. V torek, dne 8. septembra. Izlet na smo tu morda kaj podtaknili — laškim gla- j vspehom, rojstni list. spričevalo o capi c-oi • silom: to je bil vzrok, da smo prinesli stvar ' kožic in o zdravih očeh. Vodstvo c> kr pn tudi v laškem originalu. Kdor pozna ua5 Trst, ' pravnice za sredoje šole. Na ProseVu, dno i ve, da od „Narodnega domau v cerkev fa^.1 septembra 1908. Antona novega ne vodi pot preko Corsa. To drzno lai, da je šel sprevod po Gor so, so Razpisani štipendiji. , iziet na nrzno i«, ua JC »ci sprevou ^ , , . šticendiii šk^fa Ravnikaria no ; Simon Gregorčičev dom. Izlet se vrši v dveh napisali le z namenom, da bi hujskali laško . 1. , . " " ' ^ 1 - 6 — T ---TT__________iim ni I\f*lAmtlA »^robnIe UlOZlU pO.Om C. k. Razpisani so tr: ^ 200 K na : skupinah: a) v Videm-Čedad Kobarid- Vrsno, Amnestija v Srbiji. - Povodom | ali b) v Sv. Lucijo-Tolmio-Vrsno. Izletniki a) rojstcegi dne srbskega prestolonaslednika ! skupine se odpeljejo dne 7. septembra ob 6. kralj Peter veliko amnestijo. Pomi-juri in pol zvečer do Vidma in doe 8. sep- podeli Joščeui bodo vsi častniki, različnih zarotah in ki bi imeli tč dolgo Izletniki b) skupine se odpeljejo dne 7. sedeti v ječah. — Metropolit je predložil septembra zvečer do Sv. Lucije sli v Tolmin ki so sodelovali v tembra zjutraj v Čedad, Kobarid in v Vrano, občinstvo. Naj nesramne jša lažjim ni nesramna ■ dovolj, da bi se je sramovali!! Ponatisnili j smo laiki original tudi zato. da bodo videli j e"a iz^estni naši ljudje in tudi izrestni slov. čas- i oiki, iz kakih virov zajemajo, ko verujejo in n^mestništvo v gpni. ravn i Trst j do -tO na c. kr tega meseca. XXIII. glavna skupščina „Družba sv. K*4. Udeleženci, ki nameravajo priti že raznim laškim časnikom, in kako izdaj al? ko! predvečer skupščina — IS. septembra — ie, ako se celo sklicujejo na take 3mradoe Ptuj in refcektirajo na prenočišča, aaj iu V Trstu, dne 4. septembra 1908 »EDINOST« 5tv. 245 Stran I! I zaanijo ,.Hožki podružnici družbe sv. C. in M" v Ptuiu najpozneje do 8. septembra. Za udeležence skupščine se bo ob 10. ur popoludne čitala maši v poaružniski cerkvi sv. Ožbalda v Ptuju. Ob priliki glavne skupščine „družbe sv. C. in M. v Ptuju se bo vršila dne 13. sep-1908. popoludne v vseh prostorih Narodnega doma" ljudska slavnost. Prireditev pev- cV pazduho v neko pivarno- Stopila je kar naenkrat od zadej med parček in energično zahtevala svoj denar. Kričala je pri tem ko sraka z vao ono ogorčenostjo, do katere je bila pravzaprav upravičena. Nabralo se je seveda mnogo ljudi, ki so okolo prepirajočih prodajali zijala. Ni manjkalo niti šaljivcev, ki so vprašali besno upnico, koliko bi rada sprejela na račun. Dolžnik je pomirjeval in linbici je biia rudeča ko rak. Ona druga pa je kričala in kričala, rudeča na licu ko puran in sled-n;ič izustila beaede: ,.Ne bom zadovoljna, posebnega dokler ne odrežem vrat temu sleparju!" On je poklical redarja, ker se je „ustra- ?2ja dela je prevzelo „Sloven ko Jpevsko društvo ' v Ptuju, sodelovanje sta zagotovila ormoški moški in mešani zbor. Priprave za slavnost se vrše pod vodstvom damskega odbora. . - - . « „ - w Na predvečer skupščine — 12. septem- Sil", m dal njo aretirati radi grožnje. Kajti ura — se priredi v čitalniških prostorih prija- «e ne sme groziti niti dolžniku, teliski stanek skupščinariev. Kronika nezgod. Agneza Filipović stara 53 let, stanujoča v ulici Molin graede št. 16, Tržaška mala kronika, 11 !! ___1_T! T . rJl. ■»____ si zunila levo pleče. Lecila jo je zdravniška Pogreb nesrečnega Rudolfa Paika. Vče- postaj, raj ob 4. uri popoludne se je vršil iz last- j £arl Dubič, star 7 let. stanujoč v Kja-nega stanovanja ob vfhki vdeležbi pogreb d;nu 5t> 43 7 je paj ?geraj jn zvinjj Plesno osemletnega Rudoiti Pajk. ki ga je v torek ;pjftčal prepeIjaii so ga v bolnišnico, vo- tak j grozno razmesanl. Pogreba so sej ptfter š=,jn star 18 težak staaDj0č v zlasti mnogoštevilno vdeležili in podarili venec clcak št.^5. je bil včeraj sprejet v X. k.Iočeta Ignacija, ki je c. kr. redar. »oddelek bolnišnice radi težke banke na Isti je bil tudi sinoči v našem uredništvu pr*ib. Zadel je ca voje premikajočega se in nas prosil, da izrekamo v njegovem imenu i vez čka. zahvalo vsem onim, ki so ga tolažili v tej j utsit je petorico, — Aretiran, ko je sruzni nesreči, zlasti c. kr. višjemu redar- 8pPav|ja| svoje žrtve v skrivališče. Redar je včeraj zjutraj ob 2. uri u?ta?il na uiici Conti nekega možakarja, ki ie nekam sum c. kr. višjemu redar-stvenemu komisar;u g. Pertotu in rodbini, kakor tudi njegovim kolegom, redarjem. Kako^smo se informirali, je bilo piia* re^je ..Piccola*1, ki s3 loteva kakor hijeni vsake nesreče in ne prizanaša niti obupu nebran* matere, čisto tendencijozno. Ka^ti ni res. da zftde?lje ubogo roditeljico, ki je znana kakor pazna in skrbna mati, kako krivdo. V avnem vrtu pustijo vendar vse matere večjo svobodo svojim otrokom in zlasti ne tekajo red. o za takimi otroci, ki so že odrasli za šolo. Radi take grozne nesreče treba le ubogo mater pomilovati, ali ona je — Slovenka in še povrh redarjeva soproga. Zato ni našla milosti pred „Piccolom", ki se običajno z bolestno romantiko ešofira za vsako prostitutko. Hipna smrt v parniku. Kari Jupanec, »tar 48 let, iz Trsta, delavec v ladij edčinici Sv. Marka, je včeiai zvečer stopil na krov parnika „Grianpaolo", da bi š-1 v Milje. Kar naekrat zgrud;l se je na tla in bil je mrtev. 7 Miljah je že zdravnik čakal na parnik, & je mogel le konstatirati smrt. Odmevi z predvčerajšnje nevihte. — Nezgoda na morju. D vjanje predvčerajšnje nevihte o provzročilo raznn pogrezajenja trabakel.na „Benviato" iz GradeSa, o katerem smo že poro'-ali. tudi druge nezgode na morju. Parnik r Andromecla" je zvečer plul .z Trsta proti Piranu. Ob 8 in pol je v bližini tega pristanišča rešil trabakelj „San jlarco" ic Kopra, lastnino J. Depar-gherja. v'alovi ao mu štrli krmilo in razdrapali jadra; dolgo časa je moštvo delaio obupna znamenja na pomoč, boječ se da bi veter iih ne zagnal na široko morje. — Kmalu potem je parnik ».Risano", ki vozi jied Pulo in Trstom, pred Izolo dobil na vi-!tž Čozotski brage, ki je potreb ;val pomoči, ker se mu je zlomila antena in raztrgalo zadnje adro. Po dolgem naporu je „Risano* pod vetrom pristalo cb bragoc ia ga remorkir^l v Izoli. — Druga nezgoda se je zgodila v našem r rlstanišču pri pomolu Sv. Karla. Parnik .Ti- * i-trsko-tržaške družbe sta veter in raz-burkano valovje zagnala z vso močjo, ko je cdploval iz pristana, proti parniku ..Montal--onr-". /Cftdnji parLik seje _ precej poSkodiJ, 4e več pa „Timavo". Škoda znaša čez 1000 kron. Odmev z nedavne IJubimske tragedije. Nikolaj Vascotto je izstopi} iz bolnišnice. Na sodišča je kazensko postopanje pr.jti ajemi zaključeno. Kakor sa čitatelji spomin-a;o. je Vascotto ua stopnišču ulice rita poskusit ustreliti svojo 1 ubico Nikolico Fragiacomo iii potem samega sebe. Ona je že •»red me>ccem dnu ir.šl^ iz bolnišnice popolnoma okrevanj. On se nahaja ša v konvale-»cen.i. i^.eiok .va je smatrala, da se je Vas-:otto pu činu uahaja! v takemu duševnem :.tau u, ki izključn e va&ko odgovornost. Eulenburgovski regnikolo. Reguikoli se pcc iiilizir:;jo sploh v vseh strokah zločinstva. V tehničnem žavedu dela cck Ffsu Jeli a. leten kotlar iz (Genove, ki ie bil v m ^ vsakovrstnega pohištva - navadne do najfineje vrste po najnižjih cenah. - ieraj TRST, ulica Vincenzo BellinS šiv. ter vog;al ulice sv. Katarina. 13 Prilika! T piaialiiM izoMisl oMil In tajac« liivo bit*r! po ulici in nosil pod pazduho velik omot. Fođransperg ! Redar je odvil omot in naše! v njem — nepopisna groza! — pet mastnih kapunov. — Kri, ki je kapaia iz strašnih ran, je dala soditi, da se je zločiD zvršil malo poprej. Na odgovor, čegavi so kapuni. ni Fodransperg II. znal odgovora in pridržali so ga. Jutri se bo vršil pogreb onih žrtev — pri kaki pojedini. Smeislca. Dvoumno. — „Vaš p°kojm soprog je postal žrtev poklica!" je zdravnik tolažil vdovo po pokojnem soproga. — Svojega poklica ali vašega, gospod doktor je vprašala nesrečna žena. Koledar ln vreme. Danes: Kozalija devica. — Jutri : Lavrencij -Juatinijan škof. Temperatura včernj ob 2. uri popoludne 22-5 Cels. Vreme včeraj : lepo. Društvene vesti. Zavarovalnica goveje živine na Prošeku priredi, kakor že objavljeno, v nadel o dne septembra t. 1. javno tombolo v prostorih „Gospodarskega društva" na Kontovelju. Dobitki : Činkvina K 50, j. tombola K lt»0, II. tombola K 150. Vsaka srečka stane 40 sto\ Začetek ob 5. uri pop. Po tomboli bo javan ples, h kateremu bo svirala ,proseška godba' pod vostvom gesp. Majcena. Vstopnina za gospode 1 K, za goape ia gospodična 6u st. V slučaju slabega vremena se bo vršila tomboia ob vsakem vremenu dne 8. septembra. Na cbilno udeležbo vabi odbor, Nar. pip. klub od Sv. Jakoba priredi v soboto, dne 5. septembra, svoj zabavni ?ečery h kateremu so vabijeni \si znr.nci in prijatelji kluba. Razum petja in primernih nagovorov bo tudi važno posvetovanje radi neke sporne točke. Na svidenje ! Nar. delav. organizacija. V torek 8. t. m. bo 3e v prostorih „Nar. D^ma" pri sv, Ivanu shod voznikov v sv* bo uitaooritve zadruge za okolico. Začetek ob 8. uri zvečer. Vesti iz Goriške. ««///vi M. FARCHI, Trst ul. Giacinto Gallina Št. 8 iPrej v ul. delle Legna prodaja oblek, površnikov, palefof in hlač IPT- Najfineje blago. Cene čudovito nizke ! Ž Pozor m :: naslon Oglase treba naslovljati na Jns. odd. Edinosti". Nova prodajalnica z veliko izbero hišnih in kuhinjskih predmetov po uajzmernejših cenah. Vincenz Pibrouz, junior ulica detle Poste štev. 3. Kunnn**%nnnnnn2n Velika zaloga sira 8 specijaliteto lastnega izdelka Parmegiano, Reggiano, Lodigiano j ovčji, EMENTHAL itd, Vsi izdelki stari in prastari. ■ -1 Absolutno konkurenčne cene. Direktni dovoz štajerskih kokosi h Dona« & Perissinotto jajc. Specijaliteta: Graške Ponlards. Tr t nii^s. rincpnno a CeB8 dogovorne. — Postrežba na dor Tr.t ulica Giubeppe Parmi st. 4. ;|J|| št. 13, nnunnnunnnnnnnnn f ^ solidno in elegantno 83T po zmernih cenah TEai Hafaele Italia VJa Maicanton 7 2 l t* Trst Kdor hoče potovati hitro in lepo v AMERIKO. naj se vozi s pamikr največje svetovne družbe • • • t Ml« seuerno-nemšM Lloyd v Bremenu. a Oruštvo za zavarovanje goveje živine v Kostanjerici na Krasu priredi v nedeljo dne 6. sept. t. 1. javno tombolo z javnim piasom. Dobitka: Liakvina: prešič; tombola: mlada junic3. Srečke se prodajajo po 40 3t. Pred in po tomboli se bo vršil javni ples. Cisti dobiček je namenjen društveni blagajni, ki ic Maghe- [podpore prav potreboa vsled prgostih nesreč, I Zato pričakuje odbor obilno udeležbo cd strani občinstva. Nogo so odrezali v goriški bolnišnici 15 letnemu dečku Petru Vizintinu iz Kronberga. ki je nedavno temu padel v gozda in si zlomil levo noge. Iz Repentabra. Starim pevcem druStva j^Dorn*'! Kdor se želi nekoliko noveseliti in j zabavati v dražbi 6vojib uekdarjjib aopercev. se gotovn ud.ltži našega izleta dne 8. t. je oii v v p;jj£zr,0 dolino Vipavsko do Potovanje iz Trsta skozi Bremen traja samo 7 informacije glede cen, črt itd. itd. & se dobivajo vedno brezplačno. v New-York! samo _ _ Odhodi v Severno Ameriko iz Trsta skozi Bremen trikrat v tednu. Potniki, ki potujejo na pamikili Severno-nemškega Lloyda so sprejeti povsodi od druStve-uradnikov. — Kdor hoče oditi v Ameriko, naj piše takoj, da ae okoristi prilik-potovati ceno in lepo. - ■■ CENE ZMERNE. ■ i nih Na ladiji dobra poskrba. m 1'otno li-tke se /.ainore dobiti v Tr.-tu pri F. Stumjie, Piazza Giuseppina I aM—eas I i i i i i ^ ji _ , , . prijazno Uoimo Vipavsko do ,.Pod Skale: ponedeljek ziotra? aretiran, radi homosek- 1 ^ iiielcih činov, Okušal je zavesti več mladih ! delavcev in vajvccev s tem, da iim je obtrtal ionar. zlato verižico, prstan itd. — Nekega t? -n^dikta je poklical v svoje stanovanje in (-m^iiiil s takimi obljubami. Fant je bii ^ar dci poteui pri zdravniku in drug dan ie bil Celin aretiran. Tudi o drugih t:;kih poskusih je zatno. Tako si je nek bulj prekanjen delavec dal poprej izročiti verigo in nrstan in — potem zbeža! na velikanski smeh drugih delavcev, ki so opozorjeni od n ega prisluškovali. Za 13 mesecev hrane in stanovanja. — Sroznje s smrtjo. Noitrom parnika ,.Lau a", Avgust M„ je šivilj Terezi Godia, stari 32 let, stanujoči v ulici Kiborgo it. i>5, ostal dolžzn 1J mesecev hrane in stanovanja, od ksr ie 11. bival pri njej skupaj s *vojo ljubico Iva »ko K. — M. je nekega dne odSel iz stano-vaLja, ne da bi ji plačal niti groša, in zginil brez sledu. Godia je bila kar izven sebe. Včeraj zjutraj pa ga je srečala na ulici, ko je mirno in veselo vodil ivojo linbico pod Dr. Fran Korsano specijalist z« sifilitične in kožne bolezni imn svoj ambulatorij v Trstu, v ulici San Nicoio štev. 9 (ca-J Jadransko Đanso) tjprA DEBELO I Ji DROBNO. Sprejema in vrši naročilo na deželi. Preskrbuje se pogrebe v mestu, na deželi in inozemstvo po zmarnih cenah. ^ DOBIVA SE V VSEH LEKARNAH. NajvspeŠneje sredstvo proti DOBIVA SE V VSEH LEKARNAH revmatizmu in protinu TEKOČINA GODINfl prirejena v Trf»iu Rafaela Mina, lekarna ,;>Rla JKadoana della Salate" pri 04.1 lekitiii^rj^v: sv. Jjkoim ia Josipa Ukanu JAV 3jea€ farnet« Steklenica ataae K 1*40. Ll JtsU, se ae odpo&^a maege od 4 steklenic proti poćt. povzetja ali proti antleipatoi pošiy»6vi zaea*A 7 £ fr&oko pošt, in z&ro^ % j Stran IV »EDINOSTc štev. 245 V Tretu, dne 4. septembra 1908 Tja in nazaj nas bo vozil naš stari predsed idk in ustanovitelj našega društva g. Štefan Ozbič s svojim krasnim „omnibusom". Nade-jaje se udeležbe vsih starih pevcev, kličem Vam veselo svidenje dne 8. t. m. na vse sgoiaj zjutraj pri g. Štefanu OzbiČ. Predsednik. Vesti iz Istre. Gospod kapslan Volk In izobrazba. Iz Brega: Na prvem zaupcem sestanku je rekel dolinski kapelan : Možje, mi moramo ustanoviti „Katoliško delavsko izobraževalno in podporno društvo*. Pazite pa vsi, da v to društvo ne vsprejmemo nobene inteligence in omikane oiebe! Zakaj to? Čitatelji naj si naredijo sami »od bo I ! Gospod kapelan Volk kakor katoliški, slovenski duhoven in zveza z Italijani. Iz Brega : Neke nedelje popoludne poblagoslovu je rekel g. kapelan Volk: „Možje, bližajo se deželnozborske volitve v Istri. Mi pa moramo paziti; ako ne bomo mogli sami zmagati, se moramo zjediniti z Italijani in bomo rajše volili v deželni zbor italijanskega poslanca nego slovenskega liberalca. Slovenski rodoljubje. sodite, da-li je tako početje — slovensko ! ! Gospodarska zveza za Istro je priredila — kakor smo že javili — v Puli poučen tečaj o upravi in vodstvu gospodarskih zadrug. Tečaja v Puli se je udeleleževalo 34 oseb najrazličnejših stanov, tudi več duhod-aikov in učiteljev je bilo vmes. Slušatelji so hiii izprašani in je imel tečaj popoln vspeb. Napovedani tečaj v Krku se je odložil iz več važnih razlogov, a se bo obdržaval čim prej. — Dekani 3. septembra. Danes je bil tu Laupni shod sklican po županu dolinskemu, k: je bil jako dobro obiskan. Vdeležilo se ga je Dad 100 08eb. Ob 9. uri in pol predpoludne je sklicatelj otvoril shod.; pozdravil je navzoče in prosil, da izvolijo predsednika. Predsednikom shoda je bil izvoljen poslanec Mandić. B. prof. Mandič je rekel, da bi mu bilo ljubše, če bi bil kdo drugi izvoljen predsednikom, češ, da ina o marsičem poročati. Nato je v kratkem poročal o delovanju deželnega in državnega zbora. Konečno je povdarjal, kakšne lastnosti acorajo imeti naši bodoči deželni poslanci. Pred vsem mora imeti poslanec jasno čelo in razsoden razum. Omenjal je, kako bi med Slovenci nekateri hoteli imeti zastopstvo interesov odnosno stanov, kar pa ni prav. Zstem so govorili še gg. : Pangerc, Siškovič, dr. <%rae, Mahnič, Pribac, Valentič, Urbančič, Andrejašič, Novak, Jereb, Agnoletto in Saccin. Sklenilo se je predlagati političnemu društvu šefct oseb. izmed katerih naj izbere kandidate. Konečno se je sklenilo, da se izvoli iz vt&ke občine po 2 zaupnika, ki naj potem o predmetn sklepajo. Vsled tega se je tudi sklenilo, da se v to svrho shod za pol ure prekine, da se zborovatelji med seboj pogovore. Dogovorih so se, da se takoj sesta-nejo v seji, na kateri bi sklepali o predmetu. Predsednikom volilnega zaupnega odbora je bil izvoljen župa« g. Piciga, tajnikom pa g. Orel. Ta zaupni odbor je, vpoštevaje nasvete zborovalcev, določil predlagati „političnemu društvu za Istro v Pazinu", šest uglednih mcž, izmed katerih, naj potem izbere kandidate ter jih proglasi, Konečno je predsednik zaupnega shoda proglasil ta sklep zaupnega odbora, in prečna! dotični zapisnik. Zborovalci so ta sklep enoglasno vsprejeli. Konečno ker je g. župan Piciga podaril buteljke, se je nabralo z t Ciril-Metodijevo družbo za Istro 13 K 52 etot. Iz Kastelca nad Dolino 31. avg. 1908. Tukajšnji posestnik in lovec Josip Kočever je dar.es vstrelil precejšnjega jastreba, ki mer; 124 cin z razpetimi kreljuti. ■ tastreb se je naselil tu morda komaj k:os, ker ga ni bilo že mnogo k t tukaj opazit:. Nekje v bližini Kastelca mora tudi gnezditi, kjer videlo se je večkrat oba stara (baicca in samico), in g. Kočevar upa, da po-streh tudi drugega starega kakor tudi mia diče. Jastreb tu le redko kedaj gnezdi ; peč »e pa pogOBtoma pokaže in prihaia sem iz rotranjslrih gozdov. Razpisana je služba čuvaja pri <-. kr. kaznilnici v Kopru. Vesti iz Kranjske. Kazenska razprava proti morilcu vipavskega dekana Matija Vipavi a se bo vršila pred porotnim sodiščem v Ljubljani prihodnji ponedeljek. javelo pištolo. Ko jo je sprožil, se je razletela in fant je dobil hude poškodbe na roki. Nemškutarska zmaga. Na občinskih volitvah v Peklu pri Poljčan&b so zmagali nem-i škutarji. Gospodarstvo. Ustredni banka českych sporitelen. — „Osrednja banka češtih hranilnic" v Pragi: Vloge so dosegle z dnem 1. avgusta znesek K 83,740,18990. Hrvatska banka v Ameriki propadla. Iz New Jorka poročajo, da je bančna tvrdka G. A. Skrivanić v Allegheni napovedala konkurz. Mleko se je na Dunaju podražilo za 2 itot. pri litru. loeah (ocet) najboljše vrste zalaga tržaška to-Jt/Olll vama jesih Maksimilijan Dann Trat, ulica Antonio Caccia 3t~ 11. Peveroni in Citriali v steklenicah. Sodi Javni ples gostilne g. Polaja, vsake vrst« so na prodaj na Opčinah Štev. 176 in v Trstu, Via della Valle «tev. 1. _1205 priredijo mladeniči v Sežani dne 6. septembra 1908 v prostorih _1303 z 5 prostori in 600 klft zemlje, Sv. Ivan, ulica Hiša na prodaj Skoljo št- 218. Ppnrlilin CO Obleke, površniki, zimske suknje riuuaju so ZSL odrasle in za otroke. Cene zmerne. Plačilo na obroke. — KOSTORIS, ulica San Giovanni 16, I. nadstropje, tik Restavracije „La Cooperativa"._13Qi Grozdje na prodaj ^.^IVo' begih in Cezarib pri Kopru. PoBebno se na to opozarjajo trgovci z vinom s Kranjskega in Primorskega. — Bembie Jožef, Pobegi 155. 1315 posode se prodajo v ulici Pa-117b! [ Hnhrn izkušenega mladeniča za poslovodjo j UUUIU išče /a svojo prodajalno z me^uoim , blagom CJospodarsko in konsumno društvo v Lokvi na Krasu : plača po dogovoru. O^'asiti je do 30. septembra t. 1. pismeno ali ustmeno. pri odboru. — NaČelstvo. 1281 Inteligenten mladenič s kavcijo, išče primerno službo ali delo. Poaudbe pod „Marljiv" na „Edinost". 1323 Tvrdka Ivan Slmitz JS^JM!; Carducei 31 prodaja po znanih nizkih cenah obleke in blago za moške obleke povsem nove. Bpecijateta drobnih predmetov za krojače. 1349 I Vsakovrstne vinske duina 21, Franc B u d a u. Plačilo na obroke ffir4? steljna pokrivala, dežniki, blago za ženske obleke, obleke za moške. — Pisati dopisnico na I.EVI, Ma-donnina, štiriintrideset, I. nad. 1323 nSnlnminon') učiteljica za francozki jezik — UipiUinirdlla Ema živic, *e priporoča nwp veliki in dve majhni sobi, dvorišče in ku-"VtS hinja se oddajo takoj v najem v ulici La-vatoio čt. 11. Informacije pri vratarju. 1307 flHHa C O ve^a meblovana soba na zračnem UII Ud v-C prostoru za eno ali dve osebi. Via Sta. Maria Maggiore št. 4, III. n. 1319 ćastitim družinam. 1333 Na hrano 96 s?reimej°-®>c8Pot*i.e p™ a^°ven~ Na prodaj odd. Edinosti. S hiša z dobro vpeljano gostilno v Ajdovščini. Več pove Inser. 1287 v najem soba z dvema posteljama in hrano pri slovenski družini Via ski družini. Naslov Edinost. (1329 Farneto 58, II.. vrate 6. 1324 Odda se PISARNA avtor. civ. inženerja in zemljemerca se je preselila z 24. avg. v ul. S. Lazzaro 17 --(PALAČA DIANA)__ Črevljarnica PEKARNA in SLADČ1ĆARNA Dominik Milanič, Trst —— ulica della Ouardia štev. 24 = Prodaja: 3-krat na dari svež kruh, najfinejšo moko vsake vrste; vino v buteljkah in likerji. Bogata zaloga specijalne grenčice „T0RER0'\ KaldinelEi ■ €leganca, trpežnost, ekonomija. j Sprejema se naročila po meri ter se izvršuje v 24. urah. I Sprejme se naročila za nepremočljive post e. Po pravljauja po zmernih conah. Prodaja najboljših voščil za čevlje • Trst, ulica Crosada štev. 5, Trst (Vogal ulice Punta del Forno). A !! Izvanredna prilika !! ^^ V petek, dne 4. septembra ob 3. uri popoludne se odpre nova Prodololnico čevljev in drugih predmetov v Trstu, alle« San Antonio 8 (vogal Via Naova) Prodalo se bo 10.000 čevljev za moške, ženske in otroke z 50% odbitkom. Prodalo sa bo tudi vsakovrstnih drugih predmetov. Odprlo se bo v soboto nova Prvo primorsko podjetje za prevažanje pohištva in spedicijsko podjetje RUDOLF EXNER - TRST Teiofoa it. 84-7. - Via della Stazione štv. 17. - Telefon it. ? Fliijaike v PULI, GORICI, REKI !n GRADEŽU. Prevažanje pohištva na vse kraje tu- in inozemstva v zaprtih patentnih vozovih za pohištvo, dolgih 6 do 8 metrov. fPoSiliatie DreteftoT, ti se iciliejo n ptraie ia preialale Diaia n ne proge.) Sprejemaš« tudi pohištva In druge predmete v »hramba v iastea za to pripravljena suha skladišča. Edini tržaški zavod ,a = .VACUM-CLEANER". ČIŠČENJE Ju SHRANJEVANJE PREPROG flflT" Točna postrežba in nitke cene. v ulici Ghega (vogal ulice Carradori} Točilo se bo MT Križansko vino belo in črne in druga razna vina. Postrežba točna.--Cene zmerne. Priporoča ae udani JAKOB MAGANJJ. Hočete se preprišatit «U*tite velik* skladište arij® vdove Satarim 3»*nt* della Fatora a il? ul. Post« »u«'* » (T*gai Terraate). f|5 „AHa Oftti 4A Le»*a' Velik iebor ixtoU>Tljeaik ablafc sa aiofcs iidk* j r datumi ca otrok* Povrfaiki, softu j*M, ktfo*. iz. rttai^ p*'eteU»T. Oblek« domx m obleke. Tiroliki loJen. Neprasasfi^iTi plaifi ipfmt* 43fieSki). Speoijolitota: blaf« to- iji «T*rB. IzgoUrljajo obiska po stad p* najae*-*??« »*f»ni, io#uo. »ohdas in ale^antas pa akkii „Tržaška posojilnica in hranilnica u regietrovana zadruga z omejenim poro&tvom. Piaz/a della Caserma St. 2, I. n. — TJRST — V lastili hiši. (Vhod po glavnih stopnicah) — TELEFON št. 052 Hranilne vloge sprejema od vsakega, če tudi ni ud in jih obrestuje po W 4 Rentni davek od hranilnih vlog plačuje zavod sam. Vlaga se lahko po 1 krono. Posojila daja na vknjižbo po dogovoru 5°/0—6°/0t na menjice po 6%. na zastave po oVa°/o »n »a amortizacijo za daljšo dobo po dogovoru. Uradne ure: ed 9.—12. ure dopoludne in od 3.—5. popoludne. Izplačuje se vsaki dan ob uradnih urah. — Ob nedeljah in praznikih je urad zaprt. 3na najmoJerneje urejeno varnostno celice u shrambo vrednostnih papirjev, listin itd. kakor tudi hranilne pušice, 8 katerimi se najuspešneje navaja štediti svtjo deco. a\nx\\vvn> Postno - hranilnični račun 816 004 /////////' : Prodajalnica in pekarna : F. PETERNEL je preložena iz ulice Giulia 76 v Vrdelo štev. 490 Pro