Mlado Juh
Štev. 23	Nedelja, 2. Junija	1935
Gustav Strniša:
Med pritlikavci
Mene je mati preveč razvadila, vse mi je dovolila, kar sem hotela, v vsem mi je ustregla in me raznežila.
Nekega dne je naščuvala hrastove razbojnike, da so odvedli Čižkove starše, česar se je kasneje kesala. Zahtevala je, naj starše izpuste, pa so se z nje norčevali.« Potem je dejala Čižku: »Ti misliš, da sta tvoja očka in mati mrtva, pa še vedno živita, veruj mi! Razbojniki ju sicer niso hoteli izpustiti, čeprav je to zahtevala moja mati. Ker jim ni dala miru, saj sta se ji starša smilila ker so ravnali roparji grdo z njima, jim je jela nagajati s svojimi čarovnijami.
Razbojniki so bili jezni, pa so zaprli mater in še mene ter zahtevali od nje, da jih nauči čarati.
Nekaj časa sva bili skupaj v mračni ječi. Toda moja mati je premogočna čarovnica. Roparji je niso mogli zadržati. Ko je neko noč zaskovikala nad ječo stara sova, je moja mati odvrnila: »Jaz sem sova splavam v zrak, kdor lovi me je bedak!« In že so ji zrasle peroti. Pognala se je na visoko okno, ki dotlej še ni bilo zamreženo. S kljunom je zdrobila šipo in zletela v prostost.
Tudi tvoja starša je rešila. Oče je zvezal iz rjuhe vrv, sova jo je pritrdila k oknu in pomagala staršema kvišku.
Jaz sem bila poslednja. Ker sem bila preveč razposajena, sem se na vrvi kar gugala kakor na gugalnici. Takoj me je doletela kazen za mojo lahkomiselnost. Vrv se je razvozljala, padla sem nazaj na tla in obležala nezavestna.
Preden mi je mogla mati pomagati, so pritekli roparji, kjer so me našli v nezavesti in razbito okno.
Odslej budno pazijo na mene, okno so zamrežili in zaman me skuša moja mati rešiti.
Snoči so privedli vaju. Lahko mi pomagata. Rešita sebe in še mene! Moja mati vama bo zelo hvaležna!«
»Tvoja mati je ona čarovnica, ki je odnesla mojo sestrico Rožico!« je kriknil Murček.
»Tvojo sestrico?« se je čudila deklica.
»Da, prav njo! Ko je hitela Ježibaba nekdaj mimo našega vrta se je spremenila v sovo in odnesla našo milo Rožico.«
»Rešita me! Mati vama bo vrnila tudi tvojo sestro! Rada me ima in vse bo storila samo, da me rešita!« je obetala deklica.
»Ampak strašno grda si!« je kriknil Cižek.
»Grda sem, res sem grda, toda samo zato, da bi me roparji raje izpustili. Pa mi vsa moja grdobija nič ne pomaga. No, tudi jaz sem se že priučila nekoliko čarati in si lahko omislim svojo resnično podobo!« je dejalo dekletce in se jelo kar na lepem tako prisrčno smejati, da ji je na licu vzblestela solza.
Ujela je solzo na dlan in se z njo dotaknila obraza ves čas veselo smehljajoča se.
Dečka sta kar zastrmela.
Pred njima je zasijala deklica čudežne lepote, vsa mila in krasna. Prav nič več ni bila podobna oni bedni umazanki, ki sta jo dečka preje videla.
»Vidita! Taka sem v resnici. Nocoj pride semkaj moja mati, ki me obišče slednji večer. Spremenjena bo v sovo. Občepela bo na zamreženem oknu naše ječe. Ti Murček zleti kvišku in ji povej, da me nameravata rešiti. Pomagala nam bo.«
Dečka sta ji verjela, le stari čarovnici nista nič kaj zaupala vendar sta dekletcu obljubila:
»Samo radi tebe se bova potrudila in bova storila vse kar bova sploh mogla!«
Ko se je stemnilo, je zaprhutalo za oknom, sova je prihitela obiskat hčer.
Murček je hušknil kvišku.
»Prišel sem ti povedat, da nameravava nocoj rešiti sebe in tudi tvojo hčerko!«
Sova je zadovoljno pokimala:
»Skozi mrežasto rešetko ti bom pomolila tenko pilo, ki je tako močna, da pre-pili vsako železje. V višavi si ne morem z njo pomagati, ker se spremenim v človeka šele tedaj ko se dotaknem trde zemlje. Ti prepili železo, jaz bom prinesla vrv in pomagal boš obema splezati kvišku!
Sova je zaprhutala in že je ni bilo. Kmalu se je vrnila s pilo in vrvjo.
Murček je pričel piliti. Železje se je drobilo kot ajdov kruhek. Okno je bilo kmalu prosto.
Deček je privezal vrv na žebelj pri oknu. Sova je občepela na oknu in čakala.
Murček je zletel v ječo in pomagal deklici, da je laže splezala kvišku. Čižku ni bilo treba pomoči, saj se je kakor veverica pognal po vrvici na okno. Kmalu so se vsi znašli v mogočnih drevesnih vejah.
Tedaj je Čižku počila pod nogo suha vejica. Roparji so se vzbudili in hiteli za ubežniki.
»Ostanite mirni!« je ukazala sova. »Nikoli več nas ne bodo zasledovali ponoči!«
Dvignila je glavo in zaukala visoko in zategnjeno.
Mahoma so se sove odzvale od vseh strani. Zaprhutalo je v zraku. Preden so roparji dosegli naše prijatelje, so jih napadle sove, da so preplašeni pobegnili.
Ko so vsi prilezli z drevesa na tla, je naposled priletela za njimi tudi sova. Skrili so se v hosti, kjer se je sova takoj spet spremenila v čarovnico Ježi-babo. Dolgo je ogledovala Murčka in nekaj godrnjala, rekla pa ni nič.
Naposled se je menda nekaj premislila, kajti pričela je govoriti:
»Nikjer ne iščita Čižkovih staršev, temveč poizvedita samo za pot, kjer do-mujejo Murčkovi. Preden pa odpotujeta k njim, se oglasita spet pri meni. Mnogo veselja vaju še čaka!«
»Sestrico bi rad našel!« je omenil Murček.
»Kar sem ukazala, to storita, ne bosta se kesala! Ne bom pozabila, da si mi rešil hčerko. Dokazal si mi, da si mi vse odpustil in da se mora povrniti dobrota za krivico! In to ti bom poplačala. Tu imata mojo pilo. Sredi gozda je moj dom. Okoli njega bom zasadila živo mejo iz rastline smrdljivke, ki jo razbojniki sovražijo in si nihče od njih ne bo upal
blizu. Ko se bosta vidva vrnila, pa vrzita pilo na tla in recita:
»Ti očisti našo pot, kar smrdi, naj zadiši! Naj bo steza, kjer je plot! Kje čarovnica tiči?«
In že se bosta znašla pred mojo kočo!«
Ko je to izgovorila, je kar zginila s svojo hčerko vred, ki je še enkrat dečka milo pogledala in se jima ljubko nasmehnila ter komaj slišno zašepetala:
»Na svidenje! Kmalu se vidimo, še preje, kakor si vidva sama mislita!«
Dečka sta prenočila v gozdu na mehkem mahu. Nihče ju ni nadlegoval in dobro spočita sta se zjutraj dvignila.
Čižek je bil zelo dobre volje, kar pre-kucevati se je začel in se valjati po mahu. Tedaj je zagledal majhno globel in radoveden skočil vanjo ter mahoma zginil.
»Kaj vendar počenjaš ?« se je prestrašil Murček in hitel h kotanji ter klical tovariša.
Nihče mu ni odgovoril. Sklonil se je in opazil v tleh luknjo. Nagnil se je prav k nji in spet za vpil:
»Čižek! Čižek! Dobri moj Čižek! Oglasi se vendar! Pomagam ti! Povej mi, kje si!«
Molk je odgovoril.
Že je Murček hotel zlesti skozi luknjo za svojim dobrim tovarišem, pa se je premislil in si dejal:
»Če se spustim tudi jaz za njim v luknjo, ki je zelo ozka, ne bom mogel razpeti peroti in sva morda oba izgubljena. Potem pač ne bo nikogar, ki bi našel najine starše in mojo sestrico Rožico! Raje ostanem tu in bom čakal ter opre-zal in skušal tovarišu pomagati. Živ se pač ni mogel vdreti v zemljo.
Zletel je na bližnji hrast, ki je bil daleč oddaljen od onega, na katerem so bili roparji.
Na hrastu je ždela veverica, M ga je boječe opazovala.
»Ej, ne glej me tako nezaupljivo ti gozdni dimnikarček, ki ometeš vsako du-plo s svojim repkom!« se je pošalil deček.
»Kaj počenjaš in kdo si?« je poizvedovala veverica.
»Palček Murček sem, za morjem sem doma!« ji je razodel deček in jo prosil, če sme prenočiti na hrastu.
»Le ostani če hočeš! Naseli se v mojem prejšnjem domu! Samo glej, da mi ne pospraviš vse zaloge!« ga je opozorila veverica.
Dalje prihodnjič
A mi:
Tadek—»Velik! vseznalec"
Tisti, ki bo Še kaj pisal o Tadku, nikakor ne bo smel preskočiti znamenitih dogodkov, ki jiih je sprožil Tadek v družbi mlajšega bratca Jerka, ko sta bila na počitnicah pri teti Netki. Dve leti bo tega, ko je bila pisala Tadeko-vi mami. da bi dva vzela na počitnice, saj ve kako težko je življenje v številni družinici revnega rudarja, zdaj pa še posebno, ker ga je v rovu zasulo in je taka kriza. Kar prideta naj, denar za vožnjo bo p riše! s poŠto.
V revnem stanovanju je nato zavladala dvodnevna revolucija, ker je zdaj hotel vsak izmed sedmih k teti, a je bilo iprostora samo za dva. Sosedje so se lahko na lastna ušesa prepričali, kdo je bolj potreben, priden, kdo ima najlepši ' jezik, najmočnejše pesti in kdo najpretresljivejše joče. Ce bi šlo seveda po pravici, bi pridrli k teti vsi, a teta je daleč, denarja samo za dve vožnji. Ko je v homatije posegla materina roka, da je odločila z bog ve kako težkim srcem, naj se pripravita Tadek in Jer-ko, je sledila strahovito pretresljiva glasba, potem pa nenaden, do dna užaljen molk petih zaostalih ptičkov, ki so posedli v kote in gledali odhod. Verjemite, bridko, bridko.
Teta Neitika, že priletna se je razveselila dveh nemirnih žarkov okoli sebe. Sin njen se je že pred leti preselil v mesto, kjer je bil profesor in tako je doslej samevala, kajti od rajnega moža je imela le tega in pa prijetno domačijo s senčnim sadnim vrtom. Sin je sicer vsako leto prišel na počitnice, a prav to leto je moral na študijsko potovanje. Zatorej bi ostala sama in je morala najti nadomestilo, če bi pa le malo slutila, kaj vse bo morala doživeti v tej kratki dobi, bi si bila temeljito premislila. Kar poglejmo.
Prvi dnevi kakor v raju. Namreč za Tadka in Jerka. Vsega v izobilju in teta najboljša roka na svetu. Vsega jima je delila kar je poželelo srce. Vidno sta se debeliila. Koncem prvega tedna pa je že vpadlo njuno zanimanje za zemeljske dobrote in zahotelo se jima je zabave. Doslej sta si ogledala vse pritlične sobe, kumico kjer sta si iz kurjih repov izposojala peresa za indijanski nakit skratka, našla sta tega in onega dovolj za najbolj zanimiva razmotri-vanja. Le ključa v podstrešje nista na-
šla. Tja ju je vleklo kot nobena reč. Teta pa jie ključ skrivala in to je bil povod, da sta si v prebujni domišljiji naslikala tam gori tisto, kar sta pogrešala tu dob. Oprezovaia sta toliko časa, da sta izmaknila še ključ iz zaklenjene omare in se nekega dne. ko je teta odšla v trg. splazila v podstrešje. Kdo pa popiše njuno razočaranje. Sama stara oprava je stala pod opeko. V predalih nič, vrh omar nič, spodaj nič. 2e sta se odpravljala, ko je Tadek preskočil nizek zidek in koncem podstrešja, kjer je domneva! kakšen zadnji nič. pa je tamkaj stala velika skrinja. Cez pol ure, ko so odpovedali vsi ključi, kar sta jih mogla najti v hiši, je izpregovorila zadnjo besedo stara klanfa, s katero sta udrla v kovčeg. Pokrov je odletel in notri pa take reči, da se je na prvi pogled obetalo toliko, pre toliko in sta se pognala oba hkrati z rokami med neznane zaklade. Odkrila sta namreč skrinjo, v katero je teta shranila profesorjeve igrače in knjige izza študen-tovskih let. Tu so bile razne knjige o metuljih in hroščih, polne barvastih slik. Metuljnica, škatlje z iglami, razpetimi metulji in otrdelimi hrošči. Ne, to ni kaj posebno zanimivo. Proč s tem in štiri roke so kopale naprej. Spodaj tile zvezki, marš po tleh! Saj če bi raziskoval na primer Tadek sam, ali pa Jerko sam. bi šlo bolj počasi in z večjim spoštovanjem. Ali tu je zdaj nastalo vendar vprašanje, kdo bo najprej našel karsikoli najbolj znamenitega. In pod vplivom te raziskovalske gorečnosti so se zvezki, knjige, metulji in drugo spreminjali v žalostne razvaline okoli kovčega. Kdo bo zdaj mislil ixa tetin preplah, ko bo našla tako razdejanje. Le naprej!
In končno. Prav na dnu. Prekrasne stekleničice s čudno vsebino. Vse so zamašene s steklenimi zamaški, nekatere imajo zelo široke vratove. Vrh tega prečudnega zaklada, ki jima je vzbujal tesno grozo in neugasljivo hrepenenje, je ležala debela khjižica:
»Mali vseznalec ali zbirka lahko iz-peljivih poizkusov iz fizike, mehanike, aritmetike in glumarstva, smešnic, zastavic z navodilom o punktiranju ali geomanciji.«
Pod tem napisom pa pisano barvasta slika, ki predstavlja čarodeja s ko-
ničasto črno brado, v desni roki krožnik in na nJem, o groza, odsekano glavo, v levi pa dolg, še krvav meč. Na tleh obglavljenega človeka, mrtvaško lobanjo na stolčku in druge strašne predmete po tleh in na mizi!
Tadek iin Jerko ta hip nista niti vedela, da sta našla nekaj takega, kar je zapečatilo usodo dobre tete Netke, da sta sprožila dogodke, ki so se zagrizli v tetine živce tako, da je morala v bolnico.
Polastila sta se Igijižice, zaklenila podstrešje, kajti skrivnostnih steklenic -se niista upada doitekniti, prav lahko je notri kaj nezaslišanega, in se v najbolj skritem kotu vrta lotila študija čarovne knjižice. Uspehi so se pokazali kaj kmalu.
Najprej so zmanjkale škarje. To seveda samo na sebi ni žalostno. Ali kar brez vsakega povoda je teta Ne tka opazila, da manjkajo v njeni spalnici šipe iz oken. Strmela je v prazen okvar in tekla klicat dečka.
»Ne vem,« se je zlagal Tadek. »Mislim, da jih je kdo potreboval, saj je na svetu veliko reveže v. Midva jih nisva ubila.« M teti seveda ta razlaga ni zadostovala in zvečer so bile v oknih nove šipe. Naslednji dan je našla čre-pinje v potoku, kamor je hodila prat S tesnim srcem je ugibala o tem pojavu. Bile so na prečuden način kakor razrezane v razne oblike, hm. Teta je čutila, da ji nekaj kakor strah gomazi po hrbtu. Toda premagala se je. Nekam čudno znan se ji je zdel ta pojav, a ni vedela, da se je nekaj podobnega zgodilo že pred več leti, ko je njen profesor »študiral« iz »Malega vseznalca«. Tam stoji prav debelo tiskano poglavje: Kako se steklo s škarjami reže. V vodi se da steklo s škarjami prav dobro rezati. Ker jie največ stekla v ok-nicah in največ vode v potoku, sta čarodeja izvedla ta poizkus kar bolj temeljito. Skrhala sta škarje, šipa se jim je pa drobila, čeprav v vodi, natančno po navodilu in tiste čudne oblike so nastale takole slučajno. AH je treba, da teta opazi skrhane škarje? Ne, in sta jih vrgla v gnojno jamo.
Naslednje dni je našla teta okoli hiše in v raznih kotih vrta steklenice z odrezanimi vratovi. Iz vežne omarice so na skrivnosten način zginile steklenice z bencinom, zmanjkal je špirit, žve-plenke, vse povsod je bila nevidna ro-ika prestavljala predmete, izmikala iz najbolj zaklenjenih predalov.
Teta sd vsega tega ni mogla razložiti. Posumila je oba dečka, ali kdo bi jima
prisodil najmanjše zlo, saj sta se obnašala mirno, potoešala oči 5e ju je trdo prijela pa sta ji zatrjevala s svetohlin-skim obrazom, da sta nedolžna kakor le kaj. Če je pa teta zginila po opravkih, sta oživela, kakor bi se zgodil čudež. Nepridiprava sta seveda pozabila, da so tetini živci slabo blago in da ne spi po cele noči, vedno premišljajoč, ah naj pokliče na pomoč detektiva, ki naj razkrije hišne strahovalce. In če tega že ni napravila, je vzrok ta, ker je bila v dnu svojega predobrega srca prepričana, da sta tulkaj Tadek in Jerko po sredi. Pa sta bila vendar tako ljubezniva dečka. In postrežljiva. In pozorna. Prinašala sta ji iz gozda najlepših jagod v šopku. Teta, ali naj vam kaj pomagava? Teta, naj prineseva blazino na vrt, in naslanjač? Teta, kako je lepo pri vas! Teta, teta, vsa sladka in dobra. — Samo zgolj radi tega ni mogla verjeti v njune vragolije. Sklenila pa je, da bo bolj pazila. Z ljubeznijo in dobro besedo ju je sklenila poboljšati.
Ko je hotela neke nedelje v cerkev je pogrešila majoličasto ruto, drag spomin od rajne matere. Pregledala je vse predale. Rute miikjer. In je tudi nikoli ni našla. Pred kratikim namreč je splavala po potofku v neznane dežele. Prežgana in osmojena na več krajih. Tadek je pa razočaran gledal v poglavje: »Začarana ruta. Vzemi ruto in reci, da je začarana, ker nima nihče take rute, da ne bi zgorela, ako jo zažgeš. Ruta ne zgori, ako jo poprej premočiš z vodo in potlej v špirit pomočiš.« Jerko je bil gledalec in ko je brat vseznalec zažgal majoličasto ruto in je ta zares gorela, je poskušal še on, da. Potem sta začarala kamen v ocetni kislini iz profesorjevega kovčega. Moral bi se vrteti sam od sebe. Pa se ni. Potem sta namočila papir v galun. Pa res ni gorel, tudi potem ne, ko se je posušil. Zdaj sta, od posrečenega poizkusa blažena, namočila ves papir iz tetinega zaibojčka pri štedilniku v galun in ostanek vode zlila še na drva. Tata Netka se je potem križala z ognjem, kosilo je prišlo na mizo. pozno popoldne. Nu, pa to ni bilo najhujše.
Netka je imela veliko veselje s perutnino. Močno se je razveselila ko je začela njena čopka kokati in brž ji je podložila dvajset jajec najboljšega plemena. Dva dinarja komad. Po otroško se je veselila trenutka, ko zlezejo piščančki iz tesne ječe. Med tem čakanjem veselega dogodka sta čarodeja odkrila novo poglavje: »Zelena ipiščanr
oi. Namazi jajca z lajienim oljem, pusti jih ležati, da se posuši olje na njith in njie potem demi pod koktyo in videl bo-deš, da dobe vsi piščanci zeleno perje.« Zelene pasme bo teta na moč vesela, sta mislila. In ker nista našla Ianenega olja, sta vzela namizno olje, vanj dela pest lanu in skuhala Janeno olje'. Ta izdelek je bil sicer nekam gost, po njuni sodbi povsem v redu. Namazala sta jajca in čakala, morda še bolj nestrpno kakor teta, na čudovito zeleno vstajenje. Cas pa je (med drugimi razburljivimi dogodki) potekel. Piščancev pa od nikoder. Slednjič je teta jajce za jaj-cem ubila in na veliko žalost ugotovila, da so vsa klopotci. Njena žalost ni poznala mej. Uboga teta Netka!
Med tem sta preizkusila poglavje: ».Živo jajce.« Nalovila sta pijavk v bližnji mlaki, izpraznila za po izkušnjo par jajec in skozi luknjico dela vanca po eno živo pijavfko. Luknico sta potem zamašila z mavcem. Radovedna, kaj si bo mislila teta, sta obe jajci vtihotapila v košarico kjer je teta hranila jajca za dnevne potrebe. Se isto popoldne je teta doživela nekaj nezaslišanega. Za nedeljo je menila zamesiti pogačo in si je postavila košarico z jajci na mizo. In ko je takole pripravljala, glej, se eno jajce začne premikati. Izbuljila je oči in tekla klicat Tadka in Jerka. Za čudo hittro ju je našla. »Poglejta otroka. Svoj živ dan še nisem videla kaj takega! Tadek, ali veš kaj to pomeni?« — Tadek seveda strmi in bratec tudi. »(Ne, kaj takega pa še ne!« — »Gotovo je pišče v jajcu! Kaj vem kako, morda se je izvalil od vročine, ki prihaja zdaj poleti od zunaj in od štedilnika! Poglejmo!« In s tresočimi se rokami je previdno ubila lupino, ki se je pa, za čudo, sama od sebe preklala od vrha do tal in na dnu, kdo popiše zaprepaščeraje, se je motala nagnusna črna pijavka. Teta je za hip ostrmela, potem pa se sesedla na stol, skoro nezavestna. Prekletstvo ie prišlo nad njeno hišo, kaj drugega si vendar nifti ni mogla misliti. Po vsem tem, kar se godi v njeni hiši.
Seveda s pogačo ni bik) nič, grozen glavobol jo je spravil že pred mrakom v posteljo. Vsezmalou baš po všeči. Imela sta opraviti važen poizkus in sicer za rediti ratke. Prave rake zarediti v hišnem vodnjaku. Ravnala sta se natančno po navodilu. Zdaj so se že pokazali črvički. o katerih govori »(Mali vseznalec«. Pred dnevi sta v potoku nalovila pet velikih rakov in jih »tolkla v možaarju v močnik. To zmes sta
postavila v leseno, z deževnico napolnjeno posodo. Cez par dni so se na vrhu te malce smrdljive zmesi že pokazali prorokovani beli črvički, ki sta jih poškropila z volovsko krvjo. V kratkem so se poredili in prav to popoldne je potekel predpisani čas. Tekla sta v grmovtfe, kjer sta hranila ta največji up vseh dosedanjih več ali manj posrečenih poizkusov. Tiho in zavedajoč se znamenitega opravila sta stresla bodoče rake v lepi vodnjak. Zdaj bodo raki rastli, da bo veselje.
Med tem pa je ležala dobra teta z mokro brisačo na glavi v postelji. Mrak se je spustil in ko se je zdajci ozrla po sobi je otrdela od strahu in neznanske groze. Razni kapi, ki jih je tako ljubil njen rajni mož so žareli in migotali v strahotno migetajoči svetlobi. Zdelo se ji je, da se pošastno režijo, premikajo in da se spuščajo z omare proti njej. Z poslednjimi napori je kakor brez uma kriknila na pomoč in padla v nezavest
Čarodeja sta planila v hišo, kajti spomnila sta se, da sta že dopoldne namazala vse kipe z nekako mešanico od fosforja, kajti pri steklenici gospoda profesorja, ki je, hvala Bogu, nekje da-ieč na študijskem potovanju, je ležalo na papir napisano navodilo, ki sta ga na preučinikovdti način zdaj preizkusila. Našla sta teto v nezavesti, prižgala luči, ker je tudi raju zagrabil strah pred čudovitim učinkom skrivnostne maže. v srcu sta brž sklenila, da bosta pustila namero, zaploditi kače, če pride teta k sebi in se posrečijo raki. O ti uboga teta! Ko je prišla k zavesti, je samo otepala z rokami in skrivala obraz pod rjuhe. Kakor brez uma je klicala na pomoč svojega sina. Počasi se je pa le umirila, kajti pregovorila sta jo, tla se ji je najbrž le sanjalo in zdaj da se ji' ni treba več bati, ker sta kipe začasno odnesla v podstrešje. Ker sta pa teto iz srca obžalovala, zdaj se jima je prvič zasmilila, sta sklenila poizkusiti zadnjo umetnost in ji napraviti majhno veselje — natančno po navodilu. — In res, ko se je teta drugo jutro vsa potna prebudila, sta že prišla z zajtrkom, kavo iti jajci. Teta je s tresočimi se rokami in hvaležnim pogledom, ki je že odpuščal, ubila jajce in ga že nesla k ustom. Takrat se je pa stresla po vsem telesu in široko razprla oči. Na beljaku k stalo napisano, kakor da je kdo začaral in teta je bila vendar malce nagrajena k vražje verstvu: Ali ste dobro spali? Dobro jutro! — Ce ni v tetj hiši vse začarano! Kako je prišla pisava
skrni lupino? Začarano je 1 In od tega groznega spoznanja ji teto kmalu zadala kap. Ali se je v tistem Hipu med življenjem in smrtjo spomnila dvajset let nazaj. Ta reč, ta čudež ali kaj, se ji je že enkrat primerila. Njen profesor se ga je bil naučil iz neke mate knjižice, ki leži v skniinji v podstrešju 1 Torej sta jo morala iztakniu ta dva vroče-glavca! S tem spoznanjem se je teti vrnil; življenjska sila in kar je sledilo je uničilo visoke naklepe velikega vs>e-znalca, za kakršnega se je že smatral Tadek, seveda na račun tetinega zdravja, tetine majoličaste rute. neštetih uničenih stvari te doslej tako mirne hiše. Prijela ju je trdo in skesano je prinesel na dan Tadek ono vabljivo knjižico tisoč umetnosti Izpovedati sta se morala od kraja in zvesto obljubiti, da ne bosta streljala brez smodnika z mehurjem, ki ga napihneš in obesiš v bližino ognja ali peči. Da ne bosta streljala s ključem ki vodo. Da ne bosta zaplodila jegulj. AH kači Ah, kako težko se je odtrgati od zaraimavih poizkusov. Ubila bi kačo, posušila in raztezala na mate kosce. Te bi posadila v viažno zemtjo ter jih od časa do časa poškropila s sftasto škropilnico na soncu. In bi se pojavili drobni črvički, ki bi jih kar hitro poškropila z vodo pomešanim mlekom in bi se v kratkem zaredile popolne kače! Imela sta v načrtu spreminjanje mleka v rdeče mleko. Ali pa >Krv sv. Januaritja v Napo-Zareče oglje držati v roki, ogenj grizti. Goreč čaj. Ali pa »Duhovi, kako jih je prikazovati.« Oh, koliko zanimivih reci sta morala postaviti v kot in skesamo obljubiti teti, da ne bosta tti-koti več poizkušala (vsaj pri teti ne) takih strašnih reči. Potem sta globoko potrta izročila knjižico in šla čisti* okuženi vodhaak.
K sreči se je kmahi potem vrnil profesor in ko je videl, kakšna mu jte mati, vsa propadla in tresoča se od presta-nega strahu, jo je prisilil, da je šla z nijim v okrevališče nekam v hribe, kjer si je kmalu popravila razrahljane žrvoe. Eh, saj se je že smejala in to je gotovo najboljši znak zdravja in odpuščanja.
Tadek in Jerko sta morala seveda nazajj prej, kot so ju pričakovaii. Teta pa ni izdala njunih grehov. Še več, kmalu je priromalo za njima pismo in za pismom se je kmalu oglasil denarnii pismomoša, ki je povedal, da jih čafca na pošti tudi velik zaboj.
»Da vaju ima pa teta tako rada,« se je čudiila mama, »bi si nikoli ne mislila.«
Ah, kax« je zbočil Tadek prsa. »Znati je treba. Jaz sem veliki vsezna-lec. • Jerko ga je debelo pogledal in zbežal na cesto med otroke. Tadek pa je nenadoma utihnil in se zamislil.
Čarodej v jetniški celici
Artist Houdini si je na nenavaden način pridobil svetovni sloves. Trdil je, da lahko pobegne iz vsake jetnišnice, čeprav mu vklenejo roke in noge v verige. V Ameriki je potem tudi dokazal svojo trditev. Dal se je zapreti v celico smrti, to je v celico, kamor zapirajo tiste zločince, ki so obsojeni na smrt. Vklenili
so mu roke in noge v težke verige in zaklenili vrata z vsemi varnostnimi pripomočki. A glej čudež! čez pol ure se je prikazal Houdini čil in zdrav iz celice. V Berlinu se je dal vklenjen na rokah in nogah vreči v Sprevo in je pred tisoč-glavo množico v nekaj trenutkih brez verig priplaval na vrh. Kako se mu je to posrečilo in v čem je bil njegov »trik«, ni mogel nihče dognati, sam pa tudi ni nikomur zaupal.
JUTROVČKI PIŠEJO
Dragi stric Matic! Prav lepo Te prosim, objavi v svojem listu priloženo pesmico, da bodo Jutrovčki vedeli, ka-
ko živimo pri nas: Naša šola.	
Tam v prvi klopi Vinko, Mrak sedita, v desko modro gledata	
resno se držita. V zadnji in predzadnji klopi	
pa sedimo mi, ki smo najbolj navihani. To smo: jaz in Rado, Jože in pa Lado.
V	četrti klopi Slugov Lado žalosten sedi,
ker mu Rado v odmoru pretipal je kosti.
Kogovšek pa je moder ves, vedno le prebira knjige, a če ga prime pravi bes tovarišem pokaže fige.
Kaj pa naš gospod učitelj? On je moder mož! Njegovi prejšnji mesti bila sta Stari trg in Lož.
Pri Radotu v zadnji klopi pa modrujem jaz. Bistro gledam in zapišem ves ta šolski špas.
Ladislav Brus, uč. ID. r. v Hotedršicf
Dragi stric Matic! 2e več let kaj rad prebiram mlado Jutro, oglašam se Ti, pa danes šele prvič. Ker živimo v Nišu, se v šoli učim cirilico, doma pa se vež-bam v latinici, tako da že čitam srbske in slovenske pravljice. Da se pridružim Tvojemu natečaju, Ti pišem, da imam največje veselje v šoli s čitanjem in risanjem. Zvesto čitam mlado Jutro, Naš rod, prebral sem Cicibana, Kozel Bode-ža, Rdečo kapico, Snegulčico, pravljice iz devete dežele in še mnogo drugih, izmed vseh se mi najbolj dopadejo pravljice iz devete dežele, ker je življenje tam tako sladko. Te lepo pozdravlja Dušan Cener, uč. 1. razr. v Nišo.
Dragi stric Matic! Odgovarjam Ti na vprašanje: »Kateri šolski predmet mi je najbolj všeč?« Najrajši imam matematiko in prirodopis. Pri prirodopisni uri nam gospa profesor razlaga o živalih.
V	drugem polletju smo prešli že na botaniko, v kateri spoznavamo najrazličnejše rastline. Matematika mi je pri srcu, ker vem, da mi bo tudi v poznej-
ših letih dostikrat koristila.
AH imaš še tisti požrešni koš? — V mnogih trgovinah dobiš velik zamašek, s katerim lahko zapreš svojemu požrešnemu košu usta. Upam, da je vsem Ju-trovčkom ta moj nasvet po volji Lepo Te pozdravlja
Milka Jakelj, dijakinja H. a razr. drž. reaL gimnazije v Ljubljani
Ljuba Milka! Tvoj nasvet je bil tafi meni zelo všeč. Takoj sem kupil velik zamašek in zamašil požrešnemu košu usta. Zdaj so vsa pisma naših Jutrov-čkov varna! A kaj pomaga — ko danes zaključimo svoj natečaj in do prihodnjega se bo zamašek gotovo že obrsbiL Srčno Te pozdravlja stric Matic.
Povest o beraču in kraljici. Nekoč je živela v deveti deželi kraljica v lepem gradu. Po cesti pride berač, a ta berač je bil preoblečen čarovnik. Berač se pred gradom ustavi in prosi za milodar. Kraljica pa mu reče: »Nič ti ne dam! Dobro vem, da si bogat!« čarovnik odide in zažuga kraljici s pestjo. Lepega dne gre kraljica v gozd. Čarovnik jo v gozdu sreča in jo takoj spozna. Ustavi se pred njo in hitro reče: »Čira — čara, kraljica naj postane žaba!« Ko mine nekaj tednov, se odpravi mlad kralj iz Indije Koromandije v gozd. Ko zagleda grdo žabo, jo vzdigne in z vso močjo trešči ob tla. In glej, čudo! Žaba se raz-poči in kraljica iz nje skoči! Kraljica je mlademu kralju tako vlšeč, da se pri priči zaroči z njo. In danes, da, prav danes slavita poroko, a grdi čarovnik od zavisti umre.
Gnidovec D., uč. IT. a razr. na VrtaS
v Ljubljani. ★
Dragi Jutrovčki!
Zaradi pomanjkanja prostora nismo mogli objaviti Spisov tehle Jutrovčkov:
Gregorič Edvard, uič. IV. c razreda r Mur. Soboti, Saša in Mit ja Skubme, uč. ? razr. v Hrušici 36, Šorn in Zupančič, dijaka ? ratsr. v Ljubljani, KramaršiČ Roman, uič. I3L b razr. v šišld, Matko Kosec uč. n. razr. osn. šole na Polju pri Ljubljani, Vidič Zofija, Weiss Ana, Vidič Marija, Mohar Marija in Uičar Angela, učenke slovenskega razreda v Mozlju, srez Kočevje,. Kaman Viktor, dijak gimn. v Ljubljani, Zora Bizjakova, uč. L razr. višje nar. šole v Mariboru.
Razdelitev nagrad objavimo v prihodnji številki.	Uredništvo.
Manica:
Vol, pav in petelin
Na njivi za hišo je oral gospodar z volom. Sredi dopoldneva je orač ustavil delo, vrgel pred utrujenega vola naročaj mrve, sam pa je stopil v hišo, da použije kos kruha.
V tem se približata volu pav in petelin. Oba silno oholo dvigata svoji glavi.
»Ali si, ubogi volek, že videl v Bvojem življenju kaj lepšega, kot je moj bleščeči rep«, reče pav in se pri tem prevzetno razčeperi. »Pač škoda, dragi sivec, da je tvoja dlaka tako siromašna!«
Nato zakukurika petelin:
»Moj rep sicer ni tako lep kakor pavov, ampak moj glas, moje petje, to nekaj velja! Smiliš se mi, voliček moj, da ne znaš kar nič peti!«
»Vesta kaj«, odgovori vol, »vajine vrline le kar obdržita zase! Privoščim jih vama prav iz srca. Jaz namreč ne utegnem misliti niti na pisano obleko, niti na kakršno koli petje, ker moram trdo delati, drugače vidva bahača ne bosta imela kaj zobati!«
Zdajci pav in petelin upogneta svoji ošabni glavi ter vsa osramočena hitro odkurita.
Križanka »Klovn«
Vodoravno: 2. šaljivec, 4. pesniška oblika, 5. industrijska rastlina.
Navpično: 1. narodno glasbilo, 2. simbol počasnosti, 3. zimsko prevozno sredstvo.
Rešitev križanke »Lastovka«
Vodoravno: 2. Krk, 4. gorila, 8. tiger, 8. samovar.
Navpično: 1. dobrota, 2. kg, 3. Krim, 5. igo, 6- lev, 7. ara.
Kvadrat IV.
i
2
3
4
1. pojav ob nevihti, 2. vodna žival, 3. vrsta dela, 4.—.
Rešitev kvadrata HL
1. gumb, 2. udar, 3. mati, 4. brin
Zlogovnica
Sestavi iz naslednjih 28 zlogov:
a — aj — al — bo — bud — ca — čo — da — dr — du — e — en — ga
—	glas — ka — kal — klen — la — ma — niš — ov — pič — plar — raz
—	re — rie — sa — tam 14 besed pomena: 1. drevo, 2. domača žival, 3. trg v Dalmaciji, 4. planinsko cvetje, 5. dro-bev materije, 6. pivska posoda, 7. številka, 8. ptič, 9. žitarica, 10. otojavljenje, 11. golob, 12. jezero v Severni Ameriki, 13. slikarski pripomoček, 14. vodna rastlina — da bodo tvorile začetne črke od zgoraj navzdol in končne črke od zgoraj navzdol verz o jugoslovanski trobojki in Jugoslaviji
Ustnica uredništva
Uganke in križanke iz zadnjih številk »Mladega Jutra« so pravilno rešili: Ru-čigaj Ljubica, uč. IV. razr. na Vranskem, Zadnik Gustl, uč. n. razr. na Ledini v Ljubljani, Persida Vorina, uč. osnovne šole pri Uflšulinkah v Ljubljani, Megušar Roman, uč. m. a razr. osn. šole v Šiški pri Ljubljani, Gnidovec D., uč. IL razr. na Vrtači v Ljubljani, Cener Dušan, učenec I. razreda v Nišu.
D. Z.: Tvoja dopisnica je strica Matica zelo razveselila, članek bomo objavili v eni izmed prihodnjih številk.
J. P.: Naši ženski listi »žena in dom«, »Ženski svet« itd. prinašajo stalne priloge za ročna dela. Tam boš gotovo našla primeren vzorec. Dalmatinski vzorci se vezejo s križci, slovenski in hrvatski pa s pečkim vbodom. Sicer boš pa itak našla pri vsakem vzorcu točen popis.
12 3 4
			M
			A
			T
M	A	T	1