(SOI00200 OSR£DnJA KNJliNlCA PRIH.wks>KI DNEVNIK Cena 400 lir RlMORSKI DNEVNIK je začel izhajati v Trstu 13. maja 1945, njegov predhodnik PARTIZANSKI DNEVNIK pa 26. novembra 1943 v vasi Zakriž nad Cerknim, razmnožen na ciklostil. Od S. do 17. septembra 1944 se je tiskal v tiskarni »Doberdob* Govcu pri Gorenji Trebuši, od 18. septembra 1944 do 1. maja 1945 v tiskarni »Slovenija* pod Vojskim pri Idriji, do 8. maja 1945 pa v osvobojenem Trstu, kjer je izšla zadnja številka. Bil je edini tiskani partizanski DNEVNIK v zasužnjeni Evropi. Leto XXXVI. Št. 204 (10.724) TRST, petek, 5. septembra 1980 Med nepričakovanim srečanjem s časnikarji DR. PERSICO POVEDAL VEČ NOVOSTI V ZVEZI Z BOLONJSKIM ATENTATOM tovoril je o Francescu Furlottiju, Piergiorgiu Farini, Marcu Affati-Satu in o razstrelivu, ki so ga zločinci baje pripravili v Bologni BOLOGNA — Skupina časnikarja ki stalno stika za preiskovalni-sodniki, da bi od njih odnesla j^jbolj ekskluzivne novice, je vče-končno prišla na svoj račun, vsakemu pričakovanju je najstnik državnega pravdnika Luigi efsico sprejel skupino novinarjev, * katerimi je izmenjal vrsto vtisov J Preiskavah, ki se jih je do se-I aJ nabralo toliko, da bi z materia-orn lahko napolnil več omar. 0 sami preiskavi Persico ni nu-j kdove kakšnih novosti. Potrdil J® le, da so se zasliševanja pričela, j? Pa povedal, koga so tožilci naj-•jj zaslišali in katere važne no-*»sti so prišle na dam. Potrdi E je, ?a mu pri delu pomagajo delovni jariši Riccardo Rossi, Claudio Wunziata in Attilio Dardani. Kar pa je izredne važnosti in kar jaja iz včerajšnjega razgovora JJied Persicom in nekaterimi čas-•jikarji pa je to, da je sodnik, kljub ^Povedanemu splošnemu molku, umirjeno in prepričljivo spre-Sovoril o Francescu Furlottiju. in ® Piergiorgiu Farini, ki je baje Pryi izpričal, da je Furlotti glavni , lv’ec pri pokolu na bolonjski že Eniški postaji. »Alibi, ki ga je vložil Furlotti za fisto jutro 2. avgusta je brez vsa- ke osnove», je povedal Persico. «Z ?ru§e strani pa nas njegov alibi J® dan sploh ne zanima. Zanimivo *ja bi bilo vedeti, kaj je Furlotti "rial dan prej, teden prej ali 40 «ni prej.* Tu pa se odpre zanimi-ugotovitev, saj je prav 40 dni j)red pokolom v Bologni izgubil živ-benje rimski sodnik Mario Amato, so ga 23. junija letos ubili še neodkriti pripadniki skrajno desni-"srske organizacije NAR. Je ta ^ersicova izjava zgolj naključje, ali Pa bolonjski sodnik namiguje, da J® Furlotti eden od zločincev A-hiata? * Glede »glavne priče* Piergiorgia ,arine. čigar ime7 je po izjavali letnika Rossellija Monzuta zadobilo Se večji pečat, pa je sodnik Persi-®° mnenja, da je sedaj nevarnost, ?a se prvotni namen preiskave iz-kftvi. «Ne smemo pozabiti, da je psjlažje iztiriti preiskavo tako. da j* stalno dodajamo nestvarna pri "eyanja», je povedal Persico. «To-je treba izključevati dejstvo, da {"''dejo lahko iz zapora pozitivni material za preiskavo*, so ga vpra-SaU časnikarji. «Ne. Pri nekaterih Primerih so prišli prav iz ust pripornikov zanimivi podatki. Kar pa Zadeva Parmo, kjer je zaprt Mon-Z|J' pa seveda ne bomo izgubljali dragocenega časa, ker res nima sttiisla,» je s tem v zvezi povedal "amestnik državnega pravdnika. Glede razstreliva pa je Persico Povedal sledeče: «Možno je, da so Zločinci pripravili bombo že prej in Jo do napovedanega dne ščitili v hla-jjuniku. Zavedati se moramo, da so "scrt o atentatu sestavili že letos “Pomladi. .. Kaj več pa bomo izve-■' iz zasliševanj.* Tudi s to izjavo je Persico zadel v srce same preiskave. Iz njegovih besed izhaja, da se preiskovalci sučejo okrog dejstva, da so razstrelivo pripravili v sa mem glavnem mestu Emilije - Ro-magne in ne v Rimu, kot je bilo to prvotno poudarjeno. Saj je skoraj težko verjeti, da so bombo pripravili v Rimu in jo nato prenesli v Bologno. Sodnik je nato izrazil nevšečnost glede novic, ki zadevajo Marca Affatigata. »Še vedno čakamo na novice, ki nam jih morajo posredovati francoski sodniki. Seveda najbolje bi bilo. da bi vse potekalo pod najstrožjo opreznostjo. S tem v zvezi smo že vložili prijavo zaradi 'bega novic'*. Zadeva o Af-fatigatu pa se nujno povezuje z bivšim članom francoske policije Paul Durandom, ki je bil istočasno tudi član skrajno desničarske organizacije FANE. Dokazano je, da je bil Durand od 12. do 14. julija v Italiji in da se je tu srečal z vidnimi predstavniki italijanskih desničarskih organizacij. «Kar zadeva preiskave, pa smo prepričani, da bodo naši tožilci do predvidenega 23. septembra, ko zapade rok, končali s prvim krogom zasliševanj.* je zaključil razgovor z novinarji namestnik državnega pravdnika dr. Luigi Persico. Danes pogreb Maurizia Di Lea RIM — Pogrebne svečanosti za tragično ubitim rimskim tiskarjem Mauriziom Di Leom bodo danes ob 11. uri v baziliki San Lorenzo Fuo-ri le Mura. Pristojne oblasti so dale pooblastilo za pokop, potem ko so na sedežu zg sodno medicino izvršili obdukcijo trupla. Maurizia Di Lea je zadelo sedem krogel, od teh so kar tri bile smrtne, vse pa so bile kalibra 7,65. Karabinjerji medtem nadaljujejo hišne preiskave v stanovanjih rimskih desničarskih skrajnežev, a kot kaže brez otipljivih rezultatov. NAR (Nuclei armati rivoluzionari) pa so se medtem ponovno oglasili z dvema komunikejema, v katerih obnavljajo svoje grožnje časnikarju »Messaggera* Conciniju in obsojajo oblast, da je zagrešilo pokol v Bologni. LONDON — Med svojim obiskom Italije, Tunizije, Alžirije in Maroka se bo britanska kraljica Elizabeta vkrcala na kraljevsko jahto «Britauia» šele po Gibraltarski ožini, da bi se izognila manifestacijam gibraltarskega prebivalstva. BAZOVICA 1930 V nedeljo, 7. septembra ENOTNA SPOMINSKA SLOVESNOST OB 50-LETNICI USTRELITVE BAZOVIŠKIH JUNAKOV Zbor udeležencev ob 16. uri v Bazovici ■vv: ©spi OBISK PREDSEDNIKA KENNETHA KAUNDE V JUGOSLAVIJI Okrepitev sodelovanja v ospredju zambijsko-jugoslovanskih pogovorov Poudarjeni odlični odnosi med ZKJ in Združeno narodno neodvisno partijo Zambije Veliko zanimanje afriških gostov za sistem socialističnega samoupravljanja ŽE OD P0NEDEUKA 78.000 DELAVCEV V DOPOLNILNI BLAGAJNI NEVARNOST MNOŽIČNIH ODPUSTO V V FIA TU PREDMET SREČANJ Z VLADO IN S SINDIKATI Novi pooblaščeni upravitelj Romiti se je sestal $ Cossigo, La Malfo in Fo-schijem- Protipredlogi sindikatov, kijih podpirajo krajevne uprave v Piemontu TURIN — Konec letnih dopustov prinaša italijanskemu delavskemu razredu nove skrbi, ker ne pomeni za vse povratka na delovno mesto, ampak za nekatere vstop v dopolnilno blagajno, za druge celo nevarnost bližnjih odpustov. V središču zaskrbljene pozornosti je v teh dneh, in je bilo še zlasti včeraj, največje italijansko industrijsko podjetje. Fiat. Njegovo vodstvo, ali točneje jooblaščeni upravitelj Um-berto Agnelli, ki je nato odstopil, je bil še pred dopusti napovedal, da bo moralo podjetja odpustiti okrog 15 000 delavcev, da zmanjša proizvodnjo. Fiatovi delavci so se zato vrnili včeraj v tovarne z zaskrbljenimi obrazi, ker Fiat sicer v zadnjih tednih ni uradno potrdil namena, da tako občutno zmanjša zaposlitev, jutranji časopisi so pa prinašali vest, da je že pripravlje- nih od 8 do 15 tisoč pisem. Zgovorno znamenje te zaskrbljenosti je bilo tudi število delavcev, ki so včeraj prestopili prag tovarn: manjkalo jih je le nekaj več kot 5 odstotkov, medtem ko so v prejšnjih letih ob povratku z dopustov beležili povprečje okrog 11 odstotkov odsotnih. Toda za o-sebje Fiatovih avtomobilskih tovarn bo imel ta mesec le 11 delovnih dni: od ponedeljka bo 78.000 delavcev namreč po dva dni na teden v dopolnilni blagajni. Nad vsemi pa še visi Damoklejev meč množičnih odpustov, ki nikakor ni zgolj abstrakten, čeprav je včeraj vodstvo podjetja zanikalo časopisne vesti o že pripravljenih pismih. Utemeljenost skrbi, da misli Fiat rešiti svoje težave zgolj z zmanjšanjem proizvodnje in delovne sile, Delavci so se včeraj vrnili v tovarne Fiat po letnem dopustu odpovednih 1 potrjujejo tudi včerajšnji sestanki. ki jih je imelo vodstvo podjetja v Rimu z zastopniki vlade in sindikatov. Novi pooblaščeni upravitelj Romiti se je zjutraj najprej sestal s samim predsednikom vlade Cossigo, s katerim se je poldrugo uro pogovarjal o kritičnem položaju podjetja, nato pa je imel še daljše razgovore s proračunskim ministrom La Malfo in ministrom za delo Foschijem. O vsebini pogovorov ali celo o morebitnih sklepih ni nobene vesti, ne more pa biti dvomov o pritiskih vlade, da se Fiat odpove množičnim odpustom, bržkone v zameno za državne podpore (znaten del 1.500 milijard lir, ki jih vsebuje protikrizni «veleodlok»). Sinoči se je vodstvo turinskega koncerna (tokrat brez Romitija) sestalo z generalnimi tajniki zveze kovinarjev FLA1 in z vsedržavnimi tajniki enotne zveze CGIL - CISL -UIL za avtomobilsko stroko. Voditelji podjetja so tudi sindikatom prikazali podatke o krizi avtomobilske industrije v svetovnem in evropskem merilu in iz tega izvajali potrebo, da sprejme Fiat čim-prej ukrepe, ki naj ustrezajo krčenju prodaje. FLM je sicer priznal, da je Fiat v težavah, zavrnil pa je vsako razpravo o množičnih odpustih. Sindikat predlaga v zameno, da podjetje začasno ukine nove namestitve, da se posluži dopolnilne blagajne in da morebiti uvede predčasno upokojitev. Obenem pa zahteva obnovitev pogajanj o dopolnilni delovni pogodbi in izdelavo srednjeročnega načrta Fiat v okviru sektorialnega načrta, ki ga mora pripraviti vlada. Danes se bo vodstvo podjetja srečalo v Turinu z županom Novelli-jem,. predsednikom pokrajine Mac-carijem in predsednikom deželnega odbora Enriettijem, Ti so se sinoči že sestali na skupni seji izvršnih organov krajevnih uprav, katere so se udeležili tudi načelniki svetovalskih skupin, da izdelajo skupno stališče do vprašanja krize v Fiatu in v piemontski industriji. Po seji so izdali skupno sporočilo, v katerem zahtevajo, da podjetje prouči vse (telefoto AP) možne rešitve, ki naj «stremijo k načrtovanemu novemu zaletu avtomobilske industrije, ne pa k zmanjšanju proizvodnje*. Napovedi o od pustih so pa v nasprotju s taki perspektivo, poudarjajo zastopniki krajevnih uprav, ki so se obvezali, da bodo v okviru svojih pristojnosti prispevali «k reševanju problemov novega razvoja, ki je potreben za premostitev krize*. BEOGRAD — Zvezni izvršni svet je včeraj odobril predlog za sprejetje zakona o zimskem času z osnutkom zakona. Predlog novega predpisa predvideva, da bi v zimskem času kazalce na uri Jugoslovani premaknili za uro nazaj. Zimski čas bi uvajali vsako leto zadnji teden v septembru oziroma prvi teden v oktobru, veljal pa bi do konca marca oziroma prvega tedna v aprilu naslednje leto. BEOGRAD - Predsednik predsedstva centralnega komiteja Zveze komunistov Jugoslavije Stevan Do-ronjski se je včeraj pogovarjal s predsednikom Združene narodne neodvisne partije Zambije in predsednikom Zambije Kennethom Kaundo, ki je na večdnevnem in prijateljskem ter uradnem obisku v Jugoslaviji. Govorila sta o razvoju in dejavnosti Zveze komunistov Jugo slavije oziroma zambijske partije na'notranjem področju. Sogovorni ka sta ob tem poudarila dobre od noše med Zvezo komunistov Jugoslavije in Združeno narodno neodvisno partijo Zambije ter obojestransko zanimanje za nadaljnjo razširitev tega sodelovanja. Izmenjala sta tudi mnenja o nekaterih perečih vprašanjih mednarodnih odnosov. Član predsedstva SFRJ Vidoje Žarkovič in član predsedstva CK ZKJ Branko Mikulič pa sta se vče raj pogovarjala s članoma CK e-notne zambijske partije Kamangom in Mulembom. Gosta sta seznanila s temelji sistema socialističnega samoupravljanja v Jugoslaviji, še posebej sta govorila o vlogi zveze komunistov v jugoslovanski družbeno politični ureditvi in o procesu nadaljnjega razvoja ter krepitve socialističnega samoupravljanja. V Beogradu so se včeraj sešli tudi ministri obeh vlad in preučili dosedanji rezultat gospodarskih odnosov ter dali predloge in priporočila za sodelovanje v prihodnjem obdobju. Poudarili so, da sta predsednika Tito in Kaunda dala mo čan pečat gospodarskemu sodelovanju med Jugoslavijo in Zambijo ter, da je to trden temelj za nenehno krepitev tega sodelovanja med dr žavama. Za to obstajajo tudi mož nosti in želje obeh strani. Menili so, da je vrsta področij, na katerih je mogoče še razširiti sodelovanje. To predvsem velja za kmetijstva,. industrijo, finance, rudarstvo, znanstveno tehnično sodelovanje in še za nekatera področja. Zvezni sekretar za zunanje zadeve Josip Vrhovec pa se je včeraj pogovarjal z zambijskim zunanjim ministrom Čakulijem. Preučila sta nekatera konkretna vprašanja mednarodnih prenosov, nadaljnjo dejavnost neuvrščenih držav ter priprave na ministrsko konferenco neuvrščenih, ki bo v začetku prihodnjega leta v Nevv Delhiju, (dd) Jugoslovansko švedski pogovori STOCKHOLM - Predsednik izvršnega sveta Veselin Djuranovič je včeraj dopotoval na uradni obisk na Švedsko. Z letališča v Stockholmu je nadaljeval pot v dvorec Haaga, kjer so mu gostitelji pripravili uraden sprejem. Švedski premier Torbjor Faelldin je Djuranoviču zatem pripravil delovno kosilo, ki so se ga udeležili tudi vsi člani jugoslovanske delegacije, s švedske strani pa zunanji minister Ola Ulstpn ter drugi. Že popoldne pa so se v vladni palači začeli politični pogovori med o-bema premieroma in njunimi sodelavci. Pogovori potekajo v času zapletenega mednarodnega položaja, ki je poln nerešenih problemov. Neuvrščena Jugoslavija in nevtralna Švedska si v takih razmerah skupaj prizadevata prispevati k mednarodnemu popuščanju za odpravo nevarnih kriz. Sinoči je švedski premier Faelldin Djuranoviču priredil tudi slovesno večerjo, na kateri sta si gost in gostitelj izmenjala zdravici. Ruperez o pripravah na madridsko konferenco MADRID -- Predsednik španske delegacije na madridski konferenci o varnosti in sodelovanju v Evropi Javier Ruperez je na v.čerajš-nji tiskovni konferenci pojasnil program madridskega zasedanja. Prihodnji ponedeljek se začne pripravljalni sestanek, na katerem bo- do razpravljali predvsem o poteku in o organizaciji konference same, ki se bo začela 11. novembra. Ruperez, ki se je pravkar vrnil s potovanja v SZ in v ZDA, kjer je razpravljal o pripravah na madridski sestanek, je pojasnil da bo vsekakor novembrska konferenca razdeljena na dva dela: na preverjanje izvajanja helsinške listine in na poglabljanje novih predlogov. Na izrecno vprašanje, če bodo govorili tudi o stavkah na Poljskem je Ruperez Izjavil, da gre za izrazito notranje vprašanje Poljske in zato o tem na madridski konferenci ne bo govora. DUBROVNIK — V Dubrovniku se je končala peta evropska konferenca o jedrski fiziki. Na tem znanstvenem srečanju, kjer so proučili nove dosežke za izkoriščanje jedrske ter molekularne energije je sodelovalo 150 strokovnjakov iz II držav Evrope in Jugoslavije. V priporočilu konference je rečeno, da morajo države Evrope, glede na vse večje pomanjkanje surovin na področju energitike, bolj zaupati znanosti ter sodobnim tehnološkim dosežkom, ki bodo zagotovili ne le nove, ampak tudi bolj zanesljive vire energije za narodna gospodarstva. NnifiuutiiiiimiiiiiiiiMtHiHtiiitiitiifiMiiiiiiiamiiiiiiMMiHiiiiMiiiiiiiniiHiiimiiiiiimiittiiiituinatiiiiHiiuai IRANSKO-BRITANSKI SPOR Ob angleškem napisu «Dol z britansko policijo* teheransKO tleKie v perzijščini piše na zidu britanskega veleposlaništva v Teheranu geslo «Smrt Veliki Britaniji* (Telefoto AP) ■iiiiiiiiiiaiiiiiiiiaiiiiiimiumiaiiiiiMiiiiiiiiiiiHHiaiiiiaaiiiiiaiiiaiaiuiiiiiiiiiiaiiiiiiiiiiaaaiiiiiaaiiiaaiiaaaaiiiaiaiaaaaiaaimiiainanaiaiiaaiiiaiiaiiiiiaiiaaiiiiaiaaaaaaaiiiiaiiaiiifiiiiaaiiaiaiiaafiiiiiiititaiaaiiiiiiaiiiiiiiiiiiiaiiiaaiaaiaaiiiiiaHa V POZIVU DELAVCEM NA POLJSKEM Prizadevanja «uradnih» sindikatov za popuščanje napetosti v državi V Šleziji še vedno stavkajo rudarji v treh rudnikih - Moskva očita Zahodu, da hoče vsiljevati Poljski svoj meščanski ideološki standard primorski dnevnik 1)0 v nedeljo izšel z obširno Halogo ob 50-letnici ustrelitve ba*oviških žrtev. Iz vsebine: Prof. Milko Rener , BAZOVICA v SLOVENSKI UMETNOSTI iaaiiaamiiiiimimiiimiiiMiiiimiaiiiiiiaiiiinanaiaia»iiiimiiiaiiiiiiiimiiniiH»iiiiiiiiiiiiHiiiiiiiiiiiHaii»iiHi»iiiiiiiHHHMHH»i*»i»*HHH***Hi»Miiiiimii»iiiiiiiini»",,M Zastoj v delu pogajalnih skupin OZN NEW YORK — Delovna pogajal-na telesa izrednega zasedanja generalne skupščine Združenih narodov so obvestila «ad hoc* odbor tega zasedanja, da glede procedure globalnih pogovorov do sedaj niso dosegli sporazuma, medtem ko so na področju nove mednarodne strategije razvoja dosegli le neznaten napredek. Od pogajalskih teles so takoj zahtevali naj okrepijo prizadevanja, da bi premostili sedanje težave. Včeraj se je sešel tudi biro omenjenega odbora in preučil razmere, vse pogosteje pa je slišati, da bodo izredno zasedanje generalne skupščine, ki naj bi se končalo danes, zaradi nastalih težav podaljšali do prihodnjega torka. Kot se je izvedelo je ob pogajalskem telesu o globalnih pogovorih skupina razvitih držav in držav v razvoju najprej nastopila z neuradnim delovnim dokumentom, ki je vseboval dogovor o poteku pogajanj. Ko pa so začeli preučevati ta dokument so razvite države nepričakovano predlagale bistveno drugačen predlog. Do preobrata je po vsem sodeč prišlo po sestanku skupine članic Evropske gospodarske skupnosti, na katerem se je britanska delegacija uprla predlaganemu kompromisu., češ da je preveč v prid razvoju države. Za tem vprašanjem pa se skriva politično vprašanje: ali bo glavne odločitve sprejemalo osrednje telo, v katerem vse države enakopravno sodelujejo, ali pa bodo sklepe sprejemali v specializiranih telesih, v katerih imajo razvite države nadmoč. (dd) ALŽIR - Kraj Tata v bivši španski Sahari so predvčerajšnjim napadli in zavzeli borci Demokratične a-rabske republike Saharaoui, ki so bili do nedavnega znani pod imenom fronte Polisario. VARŠAVA - V gornji Šleziji je kljub sporazumu med predstavniki vlade in stavkajočimi delavci še vedno prekinjeno delo v treh rudnikih. Gre za rudnike, ki so po mnenju delavcev med najbolj nevarnimi na Poljskem, to je rudnike Szombierki, Bobrek in Dimitrov. V rudniku Dimitrov je oktobra lanskega leta izgubilo življenje 30 rudarjev, 66 pa jih je bilo ranjenih. Zato so zahteve delavcev . na tem območju drugačne in zadevajo poleg zahtev, ki so jih postavili poljski delavci v ostalih tovarnah in rudnikih med drugim tudi zahtevo po odstranitvi ravnateljev treh rudnikov, katere obtožujejo, da niso poskrbeli za varnost na delu. Pač pa je že steklo delo v novoustanovljenih svobodnih sindikatih. V Gdansku se vodstvo redno sestaja in razpravlja o izvajanju dogovorov z vlado. Uradna sindikalna organizacija pa je v svojem ^glasilu naslovila na delavce poziv k e-notnosti in solidarnosti kot edinima jamstvoma za spoštovanje pravic delavcev. Uradni sindikat poudarja. da morajo vsi sindikati potrditi, da so avtonomni in »samoupravni* in da morajo vsi res predstavljati interese delavcev. Poziv vsebuje tudi dokajšnjo avtokritiko: »Nikoli nismo skrivali svojih pomanjkljivosti in svojih porazov, med katerimi je tudi dejstvo, da se nismo z zadostno odločnostjo uprli zgrešenim sklepom državne uprave,* piše v proglasu. Glasilo uradnih sindikatov nadalje ugotavlja, da naloge in cilji tega sindikata v številnih točkah odražajo zahteve in želje stavkajočih delavcev v Gdansku in v Šleziji, to je. da sindikat postane organizacija, ki bo sodelovala pri vseh odločitvah v zvezi z ureditvijo dela in z vsakodnevnim življenjem delavcev. Uradni sindi kati nameravajo tudi nasprotovati tistim odličitvam, ki bi bile v nasprotju z interesi delavcev ter so pripravljeni, da se v skrajnem primeru »poslužijo tudi pravice do stavke*. Vse to bo izrecno predvideno v novem zakonu o sindikatih, ki ga sedaj pripravljajo. To stališče je nedvomno v zvezi z obširno diskusijo, ki se je razvila takoj po ustanovitvi svobodnih sindikatov. V vseh tovarnah in podjetjih namreč teče razprava med delavci o izbiri sindikata. Uradn: sindikati se torej bojijo prevelikega izpada svojih članov in zaradi tega poudarjajo, da ne bo bistvene razlike med obema sindikalnima organizacijama ter da bosta imeli obe po zakonu enake pravice in enake dolžnosti. Z ustanovitvijo svobodnih sindikatov je namreč postala vloga uradnega sindikata zelo majhna, saj ne bo niti formalno več zastopal delavskega razreda, ampak le del tega razreda. Ta možna odvečnost uradnega sindikata postaja še jasnejša če upoštevamo, da so rudarji v Šleziji že dosegli, da so oblasti nakazale svobodnemu sindikatu del sredstev, ki so sicer namenjena uradnim sindikatom. Medtem ko si varšavske oblasti torej prizadevajo, da bi se stanje čimbolj pomirilo, se v Moskvi nadaljuje »polovični molk*. Sovjetska zveza je zelo pozorna na dogajanja na Poljskem in o njih tudi obširno poroča, pogostoma celo dokaj kritično, vendar nikoli v prvi osebi ali z direktno polemiko, ampak vedno z navajanjem ali v polemiki z izjavami političnih osebnosti ali s pisanjem tiska v drugih državah. Tako je včeraj tiskovna agencija TASS v odgovor stališču francoske socialistične stranke, ki je izrazila zaskrbljenost nad stališči Sovjetske zveze in namignila na možnost tu jega vmešavanja v poljska vpraša nja, odločno zanikala, da bi hotela Sovjetska zveza kakorkoli vplivati na notranja vprašanja Poljske in poudarila popolno podporo politiki poljske partije, o kateri piše, da vztrajno podpira njena prizadevanja za premostitev sedanjih težav. Pač pa moskovska tiskovna a-gencija obtožuje zahodni svet, da se hoče vmešavati v notranja poljska vprašanja z namenom, «da bi izvažal protikomunizem in vsilil tej državi meščanske ideološke standarde*, namesto da bi stvarno pomagal Poljski, da premosti krizo. Obnovitev pogovorov o Palestincih KAIRO — Posebni odposlanec a-meriškega predsednika Carterja za Bližnji vzhod Sol Linovvitz je včeraj po pogovorih z egiptovskim predsednikom Sadatom sporočil, da bosta Egipt in Izrael obnovila »zamrznjene pogovore* o tako imenovani palestinski avtonomiji. Lino-witz je tudi napovedal trojni sestanek na vrhu Egipta, Izraela in ZDA, do katerega pa bo prišlo šele po ameriških novembrskih predsedniških volitvah. Kljub izjavam egiptovskih funkcionarjev, da ne bodo obnovili pogajanj brez otipljivega izraelskega popuščanja, bosta torej Izrael in Egipt ponovno sedla za pogajalsko mizo. da bi brez Palestincev o njih odločala. Pri vsem tem pa je zanimivo, da je Sol Linowitz jasno povedal, da še vedno obstajajo razlogi, ki so botrovali prekinitvi pogovorov. A-meriški diplomaciji je torej uspelo, da vsaj obnovi pročelje pogovorov, saj je vsem jasno, da ne bodo dosegli nobenih otipljivih rezultatov. Pogajanja bi morala životariti do novembra, ko jim bo dal novega elana novi ameriški predsednik. V Kairu upajo, da bo to Carter, ki bo imel končno proste roke in ne bo več zaradi volilnih potreb vezan na židovsko skupnost v ZDA. Dva meseca jalovih pogajanj pa je po mnenju opazovalcev dovolj dolgo obdobje, ki lahko povzroči nove zaplete. Kairo res ne postavlja več pogojev za obnovo egiptovsko -izraelskega dialoga, a izraelski sklep o proglasitvi Jeruzalema za prestolnico svoje države je težko prebavljiv tudi za vojne site Egipčane, ki z zaprepadenostjo ugotavljajo, da predvsem do sedaj najbolj zmerne arabske države pozivajo na sveto vojno proti Izraelu. TRŽAŠKI DNEVNIK OB PETDESETLETNICI USTRELITVE ŠTIRIH JUNAKOV V nedeljo vsi v Bazovico Poziv mladinskih organizacij SKGZ, ZKMI. PSI in SSk - Navodila za udeleženca LIPICA PRED ZAČETKOM NOVEGA ŠOLSKEGA LETA Slovenska šola se še vedno sooča s starimi problemi in težavami Na mnogih višjih srednjih šolah neurejeni prostori - Kako je z novimi imenovanji profesorjev • Ali bo slovenski šolski okraj ostal sanja? Slovenska šola stopa v novo šol sko leto obogatena, čeprav je to bogastvo izbojevano z dolgoletnimi napori in bojem in je konec koncev le majhen delček vsega tistega, kar namreč še v teku in je to skrb šol skega skrbništva. Upati pa je, da bo do pričetka šolskega leta vse nared in da bo pouk 18. t.m. lah ko stekel in da ne bo s strani di 1icij11c.11 ucit,vi\ voega tiovvgui i «*vov» ^* bi morala naša šola imeti. Kljub j jakov toliko izostankov kot lani. temu je novi oddelek za geometre Letos so namreč dobili na šoli tudi pri trgovskem zavodu «žiga Zois* • popolnoma nove peči za ogrevanje. PARKIRIŠČA Jutri bo minilo petdeset let, ml kar so protifašistični trpini Bidovec, Marušič, Miloš in Valenčič padli pod streli fašističnega eksekucijskega polka. Gdbor za proslavo bazoviških junakov bo počastil spomin žrtev fašističnega terorja jutri, na dan ko so padli, položitvijo vencev n: njihov temhra, bo na bazoviški gmajni množična ljudska manifestacija, na kateri se bomo spomnili krvavega dogodka izpred S1' let. Ta- in gledaliških umetnikov bodo o-srednji del proslave, ki se bo pričela že prej, in sicer ob 16. uri z odhodom dveh sprevodov iz raz- klal so na tem kraju pod faši- ličnih smeri proti spomeniku. V stičnimi streli padli štirje mladi slovenski fantje, ki jih je posebno fašistično sodišče obsodilo na smrt, ker so se borili proti fa- grob pri Sv. Ani in k spomeniku, šističnemu terorju in nasilnemu ki so ga štirim rodoljubom dvignili zatiranju Slovencev. v Kranju. Osrednja spominska svečanost pa bo v nedeljo, 7. septembra popoldne na kraju, kjer so bili. mučeniki usmrčeni. Ob spominski svečanosti so Mladinski odbor SKGZ, Zveza komu- Poznavanje naše zgodovine in soudeležba na spominski svečanosti omogoča mladincem in mladinkam, da se Istočasno seznanijo s preteklimi in sedanjimi problemi. To pomeni utrjevanje demokratične zavesti na podh.gi s po- ni stične mladine Italije, Zveza so- znavanja in sodelovanja med na- cialistične mladine Kalij, in Mladinska sekcija SSk objavile sledečo izjavo: «V nedeljo. 7, sep* rodnostnima skupnoslima, ki tu žl- prvem, ki bo krenil izpred hazov-ske cerkve bodo pevci in pevke, nosilci vencev, zastav in praporov. Drugi sprevod, v katerem bodo športniki v ustreznih dresih, se bo razvil z bližnjega pobočja pod Kokošjo. Ljudje, ki e bodo udeležili proslave, naj se zato začnej' zbirati že ob 16. url. Kdor se pripelje iz mesta ali okoliša z avtobusom, naj se po možnosti vključi v sprevod z zbornim mestom pred cerkvijo (na tlorisu je označen s črko A); tisti, ki se pripeljejo v vita. Zaradl*iefea ^vaMSn!1TH11"TRl?ovI(iK^^1«*t»dm . vozilom, naj dinke in mladince, da se v čim- parkirajo med nogometnim igri-večjem števijti «ltite»ijo nedejjsjte ...Mftajo «!l Pri znanem manifestaeije.^Zavedati se mo, da ne proslavljamo le obletnice, temveč nekaj resničnega in globoko občutenega, ki je zasidrano v srcu slovenskega naroda in italijanskih demokratov.* , ki stoji lev* od ceste Bazovica - Pesek malo pred motelom. Od tod lahko stopijo do zbirnega mesta pod Kokošjo (na tlorisu je označeno s črko C). To svetujemo predvsem mlajšim lju- Govora predsednika deželnega dem lažjega koraka, sveta Maria Collija in dr. Dorče- S črko B pa je na tlorisu ozna-ta Sardoča ter kulturni spored z čeno zbirno mesto za pevce in nastopi združenih pevskih zborov pevke, ki bodo Imeli vajo ob 14.30. vsekakor pridobitev, prepotrebna pridobitev, na kar kaže pa tudi zadovoljiv vpis in zanimanje za to učno smer. Ob vsem tem pa seve da ostajajp še mnoga nerešena vprašanja, zaradi katerih slovenska šola ni enakopravna italijanski ^ nima svoje avtonomije, specifičnih učnih programov itd. Novo šolsko leto torej in stare skrbi ter pomanjkljivosti. Ali se bo do 18. t.m. kaj premaknilo? Ali bodo dijaki liceja «France Preše ren» lahko delali v novih prosto rih? Ali bo šolsko skrbništvo pravočasno dodelilo šolam učne moči? Ali bo urejen položaj suplentov? Kako bo s tistimi, ki so zaključili študij na ljubljanski univerzi? To je samo nekaj vnra.šanj. ki se zastavljajo pred novim šolskim letom, mislimo pa, da bomo dobili odgovor le na malokatera. Šolska reforma se trudno vlnči že nekaj let. veliko je načrtov in malo ures-ničnega, da bi bila šola res povezana z družbo, da bi bila res po meri vsem, Ki se je hočejo poslu-žiti. In slovenska šola ima še dodatne, specifične naloge, saj je najvažnejša ustanova slovenske narod nostne skupnosti v Italiji. V prihodnjih dneh bomo morali iskati odgovore na vsa vprašanja, ki iz leta v leto pestijo našo šolo, morali jih bomo konkretneje nakazati. saj se posamezne šole, pa najsi bodo vrtci, osnovne, nižje srednje ali višje šole, dodatno soočajo še s čisto svojimi problemi. To je tudi primer državnega učiteljišča »Anton Martin Slomšek*, kjer je vprašanje ustreznih prostorov še najbolj pereče. Tako na primer telovadnica še vedno ni uporabna, pa čeprav so jo letos popolnoma prenovili in za to odšteli težke mili jone. Uredili so streho in postavili nov pod, ta pa se je že po kratkem času pokvaril, tako da je stanje enako kot pred tremi leti Pa tudi šolski fond je neznaten, saj za radi podražitev in inflacije šola ne more nabaviti novih šolskih oziroma učnih pripomočkov, kot so učbeniki in oprema kabinetov za znanstveno raziskovanje. O učbenikih smo v-teh dneh precej pisali, poudariti moramo, da pripravljata prof. Košuta in prof. Šah novo knjigo o psihologiji, ki bo namenjena prav učiteljišču in bo s tem nemara zapolnila hudo vrzel pri študiju te vede. šola bo letos izgubila tudi dve učni moči. saj gresta prof. Skok in prof. Suhadolčeva v pokoj, zaenkrat pa še ni znano, kdo ju bo nadomestoval. Imenovanja so tako da bo mraz moral ostati pred šolskimi okni, ki so tudi povsem nova. Skratka, nekateri osnovni po goji so dijakom za dober študij na razpolago, veliko pa je še pomanj kljivosti, kot je veliko pomanjkljivosti v celotnem šolskem sistemu. Že prihodnji teden se bo sestala deželna komisija za šolstvo in razpravljali bodo tudi o slovenski šoli, predvsem o njeni avtonomiji in samostojnem šolskem okraju. Ta zelo kočljiva problematika bo namreč letos z vso silo spet privrela na dan, saj zapade triletni mandat prejšnjim okrajem in tudi zavod skim svetom. Konec leta bodo volitve za obnovo teh organov, ki naj bi pomenili demokratizacijo celot- nega šolskega sistema. Ali bomo I liji končno dobili samostojni okraj? O tem je bilo govora tudi na srečanju med predstavniki deželnega urada za šolstvo in politiki, ki so zagoto-. vili vso podporo slovenskemu šolskemu okraju. Se bo iz tega kaj konkretnega izcimilo, ali pa torno kot doslej ostali samo pri besedah? Kljub vsemu pa je nekaj premi kov v podruibljanju šole vendarle čutiti. Šola se odpira in išče sodelavcev tudi izven svoje strukture, saj so najrazličnejše ustanove pri pravi jene sodelovati, kot na primer Slovensko stalno gledališče Glas i bena matica. Zveza slovenskih kul turnih društev v Italiji, gledališče «Verdi» itd. S tem bo šolsko življe nje postalo bolj pestro in tudi di jaki bodo imeli možnost spoznavati naše vrhunske kulturne organizacije, umetnike in znanstvenike, kar jim bo pri njihovem študiju še kako pomagalo, če bo le delček vsega obljubljenega in načrtovanega uresničen, bomo lahko res govorili o begatenju slovenske šole v Ita- Umrl je Michele Miani prvi tržaški župan po osvoboditvi mesta V dvaindevetdesetem letu starosti je včeraj umrl Michele Miani, prvi tržaški župan po osvoboditvi mesta izpod nacifašističnega in fašističnega jarma, demokrat in u-gleden družbenopolitični delavec, ki se je odlikoval po svoji odprtosti in, zlasti v prvem povojnem obdobju, po prizadevanjih, da bi iz-lečil rane in nasprotja med tu ži- ■HIIHIIHmillHHIMflllllllfltllHIIIIIIIIIIIIIHMlIlMIHlOMIIIHtlllllHIIItimilimillimilllllHItlllllMIIIIinillllllllllliniMIIIIIIIIIIIIIHIIIflllllHIIIIIIIIilMlltlHIIIIMItlMIII POGAJANJA ZA NOVO POKRAJINSKO VEČINO SO V ODLOČILNI FAZI Sporazum med vsemi demokratičnimi silami pogoj za nadaljevanje politike odprtosti Jutri dopoldne skupni sestanek med petimi strankami ustavnega loka ■ Včeraj seji pokrajinskih odborov KPI in KD - Komunisti zahtevajo politična jamstva Razburjenje najemnikov zaradi dvoumnega tolmačenja zakona o pravičnih stanarinah Dne 10. septembra bi morali steči sodni izgoni, ki pa jih bodo skušali sindikati preprečiti - Do konca leta 500 družin pod streho, stanovanjska stiska pa ostaja ..................................................................................................................................... Bazovica 1930 sinoči LASTNIKOM STANOVANJ OČITAJO NEKOREKTNOST PRI VIŠANJU NAJEMNIN na koprski TV V realizaciji televizijske agencije Alpe Adria smo sinoči na ekranu koprske TV spremljali oddajo ZSŠDI. v Ul. sv. Frančiška 20/11. Združenje Union priredi dne 14 septembra enodnevni izlet v Bohinj ob priliki Kravjega bala Obenem javlja, da izlet za Beograd, ki je bil predviden 6., 7. in 8. septembra je preložen na 27., 28. in 29. september zaradi tehničnih ovir. Vse informacije na sedežu v Ul. Valdirivo 30, telefon 64 459 ob torkih, sredah in petkih od 17. do 19 Ure. Slovenski kulturni klub organizira letovanji s študijskimi dnevi v Beli peči od 8. do 13 septembra Za informacije telefonirati na tel. št. 208 270 ali 224 407. Vabljeni vsi mladi. Vabilo partizanskim mornarjem Vabimo partizanske mornarje, da se udeleže osrednje proslave Dneva vojne mornarice, pomorstva in rečnega ladjarstva v sredo, 10. septembra 1980, v Portorožu. Zbrali se bomo ob 9.30 pred spomenikom padlim partizanskim mornarjem 1941 1945 v Portorožu, od koder bomo odšl. na obisk ladij JVM, ki bodo za to priložnost zasidrane na slovenskem morju. Popoldne ob 16. uri pa se bomo udeležili slovesreg- dela osrednje proslave. Prav tako vabimo partizanske mornarje, da se udeleže odkritja spominske plošče v Loparju pri Kopru (t.j. v kraju, kjer je bil ustanovljen mornariški odred Koper), ki bo v soboto. 13. septembra 1980, oh 16. uri Odbor partizanskih mornarjev - Piran Šolske vesti Itazporeil popravnih izpitov na Ur- | žavnem trgovskem tehničnem zavodu «Žiga Zoisa. šola Glasbene matice Trst obvešča svoje gojence, da bo ponovno vpisovanje za šolsko leto 1980/81 še danes, 5. septembra, v tajništvu Glasbene matice, telefon 418-605 od 10. do 12. ure. Prijavijo se lahko tudi novi gojenci, vendar je vpis o-mejen. Datum vpisa v podružnicah: Podružnica Nabrežina - vpisovanje danes, 5. t.m., ob 17. uri v glas-, beni šoli. Podružnica Prosek - Kontovel - vpisovanje v torek, 9. t.m. ob 17.30 v Kulturne ti domu.'1'*'' Podružnica Boljunec - vpisovanje v petek, 12 t.m. od 17, do T9. ure. 'fštechstio dbvešČtCarttišJh izpiti iz teorije-solfeggia v sredo, 17. t.m. dopoldne na šoli. f Čestitke Danes praznuje rojstni dan A-LEKSANDER SMOTLAK. Iskreno mu čestitata dnižini Tul in Zonta. V Gropadi praznuje danes svoj Danes slavi ALEKSANDER SMOTLAK svoj rojstni dan. Še mnoga srečna in zdrava leta mu želijo žena, sinova, mama in sestra Gizela z družino. rojstni dan MARIJA GRGIČ. Vse najboljše in še na mnoga zdrava leta i kličeta vnuka Ladi in VValter z dnižino. Razna obvestila Potovanja z «AURCRO» Od 13. do 25. septembra - tri petdnevna bivanja v hotelu «Bellevue» na Malem Lošinju. Cena 88.000 lir (vožnja vklju čena) Od 18. do 21. septembra -avtobusni izlet na Rab. Cena 76.000 lir. 20. in 21 septembra - avtobusni izlet na Krn (po novem mostu) Cena 30.000 lir. Od 2. do 7. Oktobra - izlet z ladjo in avtobusom vzdolž dalmatinske obale. Cena 175.000 lir. Od 16. do 19 oktobra - avtobusni izlet v T udimpešto. Cena 155 000 lir. Septembra potovanja in bivanje v Palmi ’ ’ Mallorca. v Ibizi, na Rodosu in v Tunisu (z letalom iz Ljubljane). Informacije in rezervacije pri potovalnem urade «Aurora*, Ul. Cicerone 4, tel. 60-261. VAŽNO OBVESTILO KMEČKE ZVEZE VINOGRADNIKOM Kmečka zveza opozarja vi-nogradniKe, da morajo prijaviti zaloge vina, ki so jih imeli morebiti še v kleti (oziroma so jih imeli, čeprav že prodane) do 31. avgusta, najkasneje do jutri, 6. septembra pristojnemu uradu občine, v kateri bivajo. Kdor bi imel še vina in prijave ne bi vložil, je lahko kaznovan z globo od 100 ' tisoč do milijona lir. Tajništvo Kmečke zveze bo članom izpolnjevalo izjave do jutri, 6. septembra letos in oddalo pristojnim uradom. Tajništvo Kmečke zveze Tržaška sekcija Italijanskega združenja za kulturne izmenjave s Sovjetsko zvezo sporoča, da se je pričel vpisni rok za tečaje ruskega jezika; vpisovanje vse dni razen sobote in nedelje od 10.30 do 12. ure in od 17.30 do 19. ure na sedežu združenja v Ul. Torrebianca 13, 1 nadstropje. Uprava občine Devin • Nabrežina sporoča, da se bo pouk v občinskem otroškem vrtcu v Devinu začel šele 8. septembra zaradi gradbenih del novega dela otroškega vrtca. Pouk v otroškem vrtcu na Proseku se bo pričel v ponedeljek, 8. septembra. Prosvetno društvo Rovte - Kolon-kovcc vas vabi na «srečanje peric® (lavandere), ki bo jutri, 6. t.m. ob 19. uri v prostorih društva, v Ul. Monte Sernio 27, bivša Campanelle. Razveselili vas bomo s kratkim kulturnim sporedom s sodelovanjem Marije Mijot. Prispevki SKRAJNO ZASKRBLJUJOČ POLOŽAJ Od ponedeljka dopolnilna blagajna za vse delavce tovarne Inteco V zadnjem času so se nakopičile zaloge kontejnerjev - Ni materiala za nadaljevanje proizvodnje - Ukrep je za nedoločen čas Ni treba posebej poudarjati, da .je gospodarski položaj na Goriškem skrajno zaskrbljujoč in negotov. Množici delavcev, ki so v dopolnilni blagajni, se bo v prihodnjem tednu pridružilo še okrog 180 delavcev znane tovarne Inteco. Vpisali jih bodo v dopolnilno blagajno za nedoločen čas z nič urami. In to začenši od ponedeljka, 8. septembra. V tovarni bo za nekaj dni ostala le skupinica delavcev, da dokončajo še zadnje kontejnerje, potem pa bodo tovarno po vsej verjetnosti zaprli. Tako so nam včeraj povedali člani tovarniškega sveta. Stvari se ne bi bistveno spremenile, niti če bi sklep preklicali, saj so ostali brez najmanjše zaloge materiala, ki ga potrebujejo za izdelavo kontejnerjev. Pomeni to uvod v dokončno zaprtje tovarne, ki je nekaj let od- lično uspevala in se razvijala? Kaj več bo mogoče zvedeti danes proti večeru. Za popoldne je namreč napovedan sestanek na goriškem sedežu združenja industrijcev, na katerem naj bi lastniki pojasnili razloge za tako drastičen ukrep ter morda razkrili njihove načrte. Kakor smo že poročali, so se zna ki krize začeli kazati že letos proti koncu pomladi, ko so se začele kopičiti zaloge, predvsem zaradi tega, ker kupci niso poskrbeli za dvig naročenih kontejnerjev. Julija je začel veljati ukrep o dopolnilni bla gajni za okrog 80 delavcev, izvedli so reorganizacijo dela, tako da so namesto dveh izmen uvedli samo dnevno delo. Zdaj so menda težave dosegle višek. Tako naj bi podjetje, ki ima poleg sovodenjske še dve drugi tovarni, imelo na razpolago okrog tri tisoč kontejnerjev. ki jih kupci, saj v doglednem času, ne nameravajo prevzeti. To pa pomeni nad šest milijard lir ki jih nikakor ne moreš uporabiti, podjetje Franehin pa najbrž ne namerava zaloge še povečati. Sindikalni predstavniki pa nakazujejo še drugo možnost: podjetje naj bi kupila druga družba ter tako izločila neljubega konkurenta. Pa še to omenjajo,., da nameravajo lastniki spremeniti proizvodnjo. Če je to res. ne vemo, vsekakor pa smo izvedeli, da je tovarna, ki v Trevisu izdeluje kasone za tovornjake in drugo opremo, v zadnjem času občutno povečala proizvodnjo. Da bi pa tovarno v Sovodnjah znova opremljali, in preuredili za proizvodnjo kamionskih karoserij in drugih stvari, se zdi nemogoče. Najbrž bo ostala kar zaprta . .. V OKVIRU POLETNE KONCERTNE SEZONE V CERKVAH Koncerta klasične glasbe v Gorici in Steverjanu Nastopila bosta komorni orkester iz Benetk ter orkester A. Vivaldi - V Gorici bo koncert 15. septem- v bra, v Steverjanu pa 17. septembra Sredi mespca se ljubiteljem klasične glasbe na Goriškem obetata dve zanimivi prireditvi. V okviru koncertne sezone, ki jo v poletnih mesecih prireja deželno odborništvo za turizem, v sodelovanju s turistično pokrajinsko ustanovo iz Pordenona tpr s štirimi škofijskimi kurijami v naši deželi, bosta dva koncerta klasične glasbe tudi na Goriškem. V ponedeljek, 15. septembra bo v cerkvi sv. Ignacija na Travniku koncert komornega orkestra iz Benetk, 17. septembra pa bo komorni orkester A. Vivaldi iz Benetk nastopil v cerkvi v Steverjanu. Glasbeni prireditvi - sodita v okvir koncertne sezone, ki je na sporedu od junija do septembra in ki poteka po različnih cerkvah naše dežele. Letošnja sezona obsega kakih 30 koncertov. Komorni orkester iz Benetk, ki je nastal pred šestimi leti, na pobudo glasbenikov gledališča La Fenice z namenom, da bi kvalitetno izvaja- nje glasbe posredovali čim širšemu krogu občinstva, bo v cerkvi na Travniku izvedel Vivaldijeve Štiri letne čase. Kot solist bo nastopil violinist Giuliano Carmignola, ki igra prvo violino tudi v gledališkem orkestru La Fenice. Na koncertu v števerjaaski župni cerkvi pa bo nastopil orkester A. Vivaldi iz Benetk ter izvedel dela Scarlattija, Cimarose, Bellinija in Vivaldija. Oba koncerta bosta ob 20.30, vstopnine ne bo. Razna obvestila Na proslavo, ki bo v Bazovici v nedeljo, 7. septembra, bo vozil tudi avtobus. Odhod s Travnika je predviden ob 14.30. Avtobus bo vozil skozi štandrež (ustavil se bo na Pilošču), Sovodnje (odhod ob 14.45) in Doberdob (odhod ob 15. uri). Povratek je predviden ob 20.30. Cena vožnje je 2 tisoč lir. JUTRI ZVEČER IN V NEDELJO POPOLDNE Na Peči zaključna revija kotalkarjev društva Vipava Na sporedu je 16 točk, med katerimi bo 8 skupinskih Uspešna tekmovalna sezona za mlade kotalkarje s Peči Na Peči je že vse pripravljeno za jutrišnjo kotalkarsko revijo, ki jo kot vsako leto prireja domače prosvetno in športno društvo Vipava. Jutri in v nedeljo, ko bodo revijo ponovili, bodo mladi kotalkarji pokazali kaj so se naučili v letošnji sezoni. Spored prireditve se obeta dokaj bogat in zanimiv. Revija obsega namreč 16, točk, od katerih je 8 skupinskih. Med temi je kar šest točk novih, dve pa so prenovili in dopolnili. Posamezne točke so predvsem pravljični prizori. Mladi u-metniki bodo zaplesali točke Dimni-karčki, Bamama mama, Zaporniki, Slavni čarovnik čiračara, Ples tan- V počastitev 'spomina bazoyijkih junakov in o -obletnici smrti očeta Antona Hreščaka ' daruje Ljudmila Racman 30.000 lir za spomenik bazoviškim žrtvam. Mali oglasi telefon (040) 79 46 72 RESTAVRACIJA «DOLINA» PADRIČE vabi na TEDHN PIVA «FORST» do nedelje, 7. septembra. Vsak dan druge specialitete. Prispevajte ta DIJAŠKO MATICO ...................................................."I..'...'..............................■ ■..........1.......,11,1.1.1.,111«lil Včeraj - danes Danes, PETEK, 5. septembra LOVRENC Sonce vzide ob 6.31 in zatone ob 19.36 — Dolžina dneva 13.0' — Luna vzide ob 2.21 in zatone ob 17.33. Jutri, SOBOTA, 6. septembra LJUBA Vreme včeraj: najvišja temperatura 23,3 stopinje, najnižja 15,3, ob 18. uri 23 stopinj, zračni tlak 1021,7 tob pada, brezvetrje, vlaga 45-od stotna, nebo jasno, morje skoraj mirno, temperatura ■ morja 21 stopinj. ROJSTVA IN SMRTI RODILI SO SE: Martina Mervič, Germana Grudina, Erika Ravali-co, Claudio Bertocchi, Marčo Per-Sof?lia, Georgia Renata Loukas. UMRLI SO: 81-letni Concetto Buo-n»fede, 28-letna Marcella Mikolič Por. Cossetto, 66 letni Giovanni Pre-8arc, 84-letna Maria Sponza vd. Santin, 75-letni Giovanni Battista Totnasin, 73-Ietni Rodolfo Bole, 86-'etna Luigia Istenič vd. Arnerich, 85-letna Maria Pisot vd. Presca, Jletna Siuseppina Delconte vd. Aomano, 651etna Aurora Tedeschi vd. Paoletti, 70-letni Mario Dugan, 71- letna Antonia Sergas por. Ser-gas, 74-letr,a Albina Cerquenich vd. Micol, 88-letni Vincenzo Vertovec, 72- letni Mario Degrassi. DNEVNA SLUŽBA LEKARN (od 8.30 do 20.30) Ul. Mazzini 43, U Tor S. Pie-ro 2, Ul. Felluga 46, Ul. Masca-gni 2. (od 8.30 c’o 13. in od 16. do 20.30) Ul. Giulia 1, Ul. S. Giusto 1. NOČNA SLUŽBA LEKARN (od 20.30 dalje) Ul. Giulia 1, Ul. S. Giusto 1. ZEMLJIŠČE za obdelavo na področju Sv. Ivana iščemo. Telefonirati v dopoldanskih urah na tel. št. 573-461. PRODAM motor benelli 125. Telefon 910-148. OSMICO je odprl Robert Pipan -Mavhinje 22-D. Toči pristno belo in črno domačo kapljico. OSMICO je odprla Angela Colja — Samatorca 20. Toči belo in črno vino. PRODAM šest češnjevih hlodov (ca 1 kubični meter) prvovrstnih za mizarska dela. Roman Devetak, Ul. della Valle 13 - Zdravščina, tel. (0481) 92-108. NUJNO iščemo mizarja za nameščanje pohištva in vajenca/ko. Telefor 543-90 ali 571 326. OSMICO je odprl Pepi Sancin -Šarnek, Dolina 112. Toči pristno belo in črno domačo kapljico. DELO išče 56-letni delavec za lažja dela. Ima vozniško dovoljenje D in E kategorije. Ponudbe na upravo Primorskega dnevnika, Ul. Montec-chi 6, pod ..ifro «Lažje delo*. KUPIM hidravlično stiskalnico za grozdje — premer od 70 cm do 1 m. Telefonirati na tel. štev. 882-048 od 12. do 13. in od 18. do 20. ure. KUPIM bas (fa) za godbo na pihala. Telefonirati ob večernih urah na tel. štev. 228-258. PRODAJALKO/CA z znanjem slovenščine sprejmemo takoj v službo. Ponudbe pošljite na Primorski dnevnik — Ul. Montecchi 6 — pod šifro «Proda ialec*. DELAVCA/KO za pomoč pri proda ji gradbenega materiala sprejmemo v službo Ponudbe pošljite na PD — Ul. Montecchi 6 — pod šifro »Služba*. ZDRAVSTVENA DEŽURNA SLUŽBA Nočna služba od 21 do 8. ure tel 732627; predpraznična od 14 do 21. ure in praznična od T do 20. ire tel 08441. LEKARNF V OKOLICI Boljunec: tel 228-124; Bazovica-tel 226 105; Opčine: tol. 211-001; Prosek: tel 225-141; Božje polje, Zgonik: tel 225 596, Nabrežina: tel 200-121: Sesljan: tel ‘>09 197; Zavije tel, 213137; Miljo: tel, 271-124. BANCADI CREDITO Ql TRIESTE T RŽ A S KAK RED 1TN A D AN K A S. P. A. "r. TRar - ULICA F. FILZI lO - 1 Q1-AAB 4. 9. 1980 Ameriški dolar 850,- Funt šterling 2035.— Irski funt šterling 1785,- Švicarski frank 514,— Francoski frank 203,50 Belgijski frank 29,- Nemška marka 473.— Avstrijski šiling 66,50 Kanadski dolar 730.— Holandski fiorinf 435,— Danska krona 152.— Švedska krona 203,- Norveška krona 175.— Drahma 18.- Mali dinar 26,- Veliki dinar 26.- V nedeljo vsi v Bazovico Pojutrišnjem bo ob 17. uri pred spifineuikom bazoviškim junakopi efiotpa spominska slovesnost ob 56-letnlcl njihove u-strelitve. Povorka bo krenila ob 16. uri iz. Bazovice Prepričani smo, da se bomo tudi tokrat Goričani, kot že v preteklosti, množično udeležiti te manifestacije in tako izpričali, da nismo pozabili na Bazovico 1930 ter da smo še vedno budni pred vsemi tistimi silami, ki si želijo povratka temačnega fašističnega obdobja. Zatorej jutri vsi Goričani, od Krmina do Doberdoba snidenje v Bazovici. Naj pri tem še dodamo, da bodo jutri, na' predvečer proslave v Bazovici, ob 21. uri mladi po raznih slovenskih vaseh na Goriškem prižgali kresove. Ob istem času bodo kresovi goreli tudi na novogoriškem območju ter v ostalih obmejnih krajih, tostran in onstran meje, od Tolmhiskegi do Jadranskega morja. go, Moderni plesi, Gorenjci, Ples kavbojev z znano Suzano. Poleg tega bo spored revije obsegal tudi nastope posameznikov, ki bodo izvajali proste programe. Za kotalkarsko revijo vlada na Peči in v bližnji okolici veliko za- j nimanje, saj so mladi kotalkarji med letošnjo sezono, pod strokovnim vodstvom trenerke Jadranke Kos iz Nove Gorice, dosegli zavidljive uspehe. Društvo Vipava je nastopilo na številnih tekmovanjih v Italiji in Jugoslaviji. Udeležili so se občinskih, pokrajinskih in deželnih tekmovanj v okviru prvenstva ARCI-UISP in prvenstva CONI, na deželnih mladinskih igrah pa so med društvi osvojili 2. mesto. Jutri, 6. septembra, se bo revija pričela ob 20. uri, v nedeljo pa jo bodo ponovili ob 19. uri. V nedeljo bo nastopu kotalkarjev sledil ples z ansamblom Poker del liscio. V OKVIRU VSAKOLETNEGA TEKMOVANJA ZBOROV V GORICI Včeraj začetek mednarodnega posveta o zborovskem petju v dobi romantike Strokovnega posveta se udeležuje nad sto glasbenih strokovnjakov iz številnih evropskih dežel - Drevi zaključni del tekmovanja v polifoniji rfrrVj Sindikati kritični zaradi zavlačevanja političnih pogajanj Tri mesece po upravnih volitvah še vedno nimamo krajevnih vlad v goriškem občinskem svetu, niti v pokrajinskem svetu, kjer traja kriza že od volitev 8. junija. To dejstvo je privedlo sindikalno federacijo do tega, da je kritično ocenila pogajanja za sestavo odborov. V svojem tiskovnem sporočilu sindikat izjavlja, da spoštuje avtonomijo političnih sil, hkrati pa izraža zaskrbljenost delavcev, ki so velika večina volilnega zbora, nad nevarnim zavlačevanjem pogajanj ter iskanjem rešitev. Sindikati se ne opredeljujejo ne za takšno, ne za drugačno vladno formulo. Razumejo sicer stranke, da izpostavljajo predvsem program ter postavljajo formulo v drugi plan, vendar jih to ne more zavezovati, da o tem ne povedo svojega mnenja, saj gre za interese delavcev. S kratko slovesnostjo, med katero so spregovorili goriški župan De Simone, predsednik goriške pokrajinske uprave Silvano Pagura ter Giovanni Coceani, podpredsednik dežele se je včeraj zjutraj pričel 11. mednarodni strokovni posvet o zborovskem petju v Gorici, ki se ga udeležuje nad sto muzikologov in zborovodij iz številnih evropskih dežel. Vodstvo posveta, ki je letos posvečen preučevanju različnih a-spektov zborovskega petja v 19. stoletju, to je v dobi romantike, so tudi letos zaupali znanemu strokovnjaku Lucianu Chaillyju, ki je uvo* doma pojasnil, zakaj so tokrat izbrali nekoliko drugačno temo, medtem ko so na prejšnjih posvetih razpravljali v glavnem o renesančni zborovski glasbi. Včeraj dopoldne so udeleženci posveta poslušali poročila Alberta Bas- ■ lllllllllllllltllllllHIItllllllllllllllUltlllHIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIinillllllllllMIUIIIIIIHIIIIIIItHIIIIIIHIIIIimilllllMIIIIimillUIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIUIIIIIIIIIIIIIIIIIUIIIIIIIIIII PO PODATKIH JAVNEGA AVTOMOBILSKEGA REGISTRA Kljub krizi so letos vpisali več novih avtomobilov kot tani Kupci pa se vedno bolj odločajo za manjše avtomobile, ki omogočajo večjo varčnost - Precej zanimanja za rabljene avtomobile MENJALNICA vseh tujih valut V zadnjih mesecih je na vsedržavni in tudi na mednarodni ravni veliko govora o avtomobilski krizi. Največja italijanska avtomobilska industrija Fiat napoveduje množične odpuste, ker njeni modeli ne gredo v prodajo tako, kot bi morali. Pozanimali smo se, kako je s prodajo avtomobilov v naši pokrajini, predvsem, ali so visoke cene vozil in stalne podražitve bencina vplivale na izbiro kupcev. Prvi podatek, ki so nam ga postregli pri javnem avtomobilskem registru bi kazal nasprotno. V prvih šestih mesecih letošnjega leta so tu registrirali okrog 9.500 vozil, kar pomeni 500 več v primeri z istim obdobjem v lanskem letu. če od tega skupnega števila izločimo vpise, ki nas ne zanimajo, kot npr. vpise hipotek, spremembe bivališča itd., izhaja, da so letos vpisali do 30. junija 2.600 novih vozil (lani 2.500) in 1.250 kupoprodaj že rabljenih vozil (v istem obdobju lani 1-050). Tudi če primerjamo skupno število vseh vpisov s številom vpisov v prejšnjih letih, dobimo kar zadovoljiv podatek. Število vseh vpisov v javni avtomobilski register je najprej postopoma raslo do leta 1972 (16.600 vpisov). Tedaj se je pričela kriza in vpisi, so leta 1975 padli na 13.500 enot, od tega leta pa so počasi, vendar nenehno rasli in dosegli lani približno 17.000 enot. Letos računajo, da bodo presegli tudi ta podatek in se približali 18.000 vpisom. V čem se torej odraža kriza, o kateri se toliko govori? Predvsem lahko trdimo, da če je skupno število prodanih avtomobilov celo nekoliko naraslo, s0 določene spremembe opazne predvsem v tipu avtomobila, za katerega se odločajo kupci. Iz manjše ankete, ki smo jo izvedli med zastopniki nekaterih avtomobilskih hiš izhaja gotov podatek: čedalje več ljudi se odloča za manjši avto, medtem ko je tržišče v hudi krizi glede prodaje večjih avtomobilov (okoli 2000 kubikov ali več). V zadnjih letih .se je povpraševanje osredotočilo predvsem na avtomobile med 1000 in 1300 kubiki. S tem skušajo kupci izbirati tak avto, ki bi jim omogočil prihranek na porabi goriva, pa tudi na letni taksi, pri vožnji po avtocestah in še posebno pri vzdrževanju vozila samega. Tej spremembi pri izbirah kupcev so se prve prilagodile tuje avtomobilske znamke, ki so pričele izdelovati srednje majhne avtomobile z majhno porabo goriva in sorazmerno majhnimi stroški za vzdrževanje, ki pa so vseeno nič manj u-dobni in popolni kot večji avtomobili. Zastopniki nekaterih tujih znamk kot so Renault, Ford, Volksvvagen, Citroen, so nam povedali, da v zadnjem letu niso občutili krize, nasprotno, da se je prodaja precej povečala, to pa predvsem po zaslugi manjših modelov. Precej bolj so krizo občutilo italijanske hiše kot Alfa Romeo in Lancia, ki so vedno izdelovale avtomobile namenjene zahtevnejšim šoferjem, to pa na škodo varčnosti. Nekje na sredi je Fiat, ki je krizo pri večjih in že precej zastarelih modelih uspel ublažiti z dobrim uspehom, ki ga na tržišču doživljajo nekateri manjši modeli. Drug zanimiv podatek, ki izhaja iz pogovorov z zastopniki, je izred n0 zanimanje, ki ga kupci kažejo za rabljene avtomobile. Cene novih avtomobilov so že tako visoke, da se vedno več šoferjev odloča za avto «iz druge roke*, pri tem pa seveda pazij0 na to, da je vozilo v dobrem stanju: najbolj gredo v prodajo 2 do največ 4 leta stari avtomobili. Za zaključek smo avtozastopnike vprašali, kakšni so izgledi za bodočnost. Pri vseh je prevladoval pesimizem. Obetajo se namreč nove podražitve, že danes pa je vedno manj takih avtomobilistov, ki vsakih nekaj let zamenjajo vozilo. sa. Vincenza Terenzia, Giuseppa Radoleja in Sira Cisilina. Popoldne sta bili na vrsti dve daljši poročili in sicer Waltherja Duerra, ki je prikazali zborovske stvaritve Schuberta, Mendelssohna in Schumanna ter bolgarskega muzikologa Samuila Vidasa. Popoldne je nastopil tudi akademski pevski zbor iz Gdanska. Strokovni posvet o zborovskem petju, ki poteka v deželnem avditoriju, se bo nadaljeval tudi danes. Popoldne bo svoje poročilo prebral tudi slovenski skladatelj, profesor Pavle Šivic. Istočasno s strokovnim posvetom o zborovskem petju pa poteka, kakor smo že poročali, tudi mednarodno pevsko tekmovanje. Sinoči je v dvorani Ginnastica Goriziana nastop pilo devet zborov, šest v mešani postavi in trije moški zbori. Drevi, ob 20.30, bo na sporedu drugi del tekmovanja v polifoniji. Nastopili bodo mešani in ženski zbori. Spored bo nekoliko krajši od napovedanega kajti romunski zbor Ateneu iz Ba-caua sp ni predstavil. V kategoriji mešanih zborov bodo nastopili «Gui-do Monaco* iz Arezza, «1 cantori di Santomio* iz kraja Malo ter zbor «Ars nova* iz Martorella v Španiji. Ta zbor bo po mednarodnem pevskem srečanju v Gorici nastopil tudi v Štandrežu in na Opčinah. V skupini ženskih zborov bo drevi nastopilo kar sedem ansamblov. Poleg znanega »Collegium musieum* iz Beograda, še zbor Budapesti Bartok, Akademski pevski zbor iz Gdanska, Coro polifonico turritano iz Porto Torresa, zbor iz Pressana, zbor iz Maloja ter bolgarski zbor Kristina Morfova. Tekmovalni nastopi v folklornem petju se bodo pričeli jutri popoldne ter končali v nedeljo popoldne. Jutri ob 10. uri bo tudi tradicionalno srečanje vseh nastopajočih v telovadnici v dolini Koma, ob 12. uri pa bo sprejem na goriškem županstvu. (Na sliki: Udeleženci strokovnega posveta o zborovskem petju na včerajšnjem prvem zasedanju.) Od danes v Selcah 5. partizanski miting Ob 35. obletnici osvoboditve prireja VZPI iz goriške pokrajine od danes, 5. septembra, do ponedeljka, 8. septembra, peti Partizanski miting v Selcah pri Ronkah. Miting se bo pričel drevi, ob 17. uri z odprtjem kioskov. Ob 21. uri bo na sporedu umetnostno kotalkanje s člani kotalkarskega društva Ron-ke. Med odmorom bodo predvajali Razstave Kino V ponedeljek, 8. septembra, ob 20.30 bo v domu Andreja Budala v ŠTANDREŽU KATALONSKI VEČER Nastopa pevski zbor ARS NOVA iz Martorella (Katalonija) filme s partizanskih manifestacij. Jutri bodo odprli kioske že ob 10. url, zvečer pa bo na sporedu ples z ansamblom Melody. Osrednji dan mitinga bo nedelja: ob 10. uri bo start turistične kolesarske dirke v organizaciji AR ITC. Ob 10.30 bo na sporedu partizansko in antifašistično srečanje v čast «Tržaški» brigadi in brigadi cFontanot*. Na shodu, ki ga prirejata goriški in tržaški pokrajinski komite VZPI ter občinska uprava iz Ronk, bodo počastili spomin 644 padlih v dveh slavnih brigadah osvoboditve in prijateljstva med italijanskim in jugoslovanskimi narodi. Isti dan bo ob 18. uri koncert godbe «G. Verdi* iz Ronk, ob 21. uri pa ples z ansamblom «Harmony Sound*. V ponedeljek prireja tržiška ARCI ob 20. uri baklado v čast 1. Proletarske brigade, ki je nastala 8. septembra 1943. leta. Govorila bosta župan iz Ronk in predsednik VZPI za go-riško pokrajino. Na mitingu bodo prodajali knjige in publikacije o odporništvu. V deželnem avditoriju v Gorici bodo jutri odprli razstavo grafičnih del Toma Zancanara. Slovesnost ob odprtju bo ot 18.30. O or i ca VERDI 16.30-22.00 «Tess». N. Kin-ski in P. Firth. Barvni film. CORSO 18.0(4-22.00 «11 matrimonio di Maria Braun*. Film W. Fassbinderja. Igra Hanna Schygulla. Barvni film. VITTORIA 17.00- 22.00 »Apriti con amore*. Barvni film. Prepovedan mladini pod 18. letom. Tržič EXUELSIOR 18.00-22.00 «Mangjati vivi*. PRINCIPE 18.00-22.00 «Le porno- coppie*. Nova Uorica in okolica SOcA 18.00 «Policijski pes*. Ameriško - španski film. 20.00 Pula po Puli 80 «Kdo tam prepeva*. Režija S. Šijan. Velika bronasta arena za film. SVOBODA 18.00—20 00 «Pazite se Kleopatre Wong». Hongkonškl film. DESKLE 18.30 «Nebo lahko počaka*. Ameriški film. Ob 50-letnid Bazovice V torek, 3. t.m., je Združenje aktivistov osvobodilnega gibanja pri|re-dilo v Kulturnem domu spominsko svečanost ob 50-letnici usmrtitve bazoviških junakov. Nastopila sta tudi otroški zbor osnovne šole (Karel Destovnik - Kajuh iz Gropade in Padrič, ki ga vodi Frida Va-letič, ter mešani zbor iz Divače, ki ga vodi Edi Race «»1 k* PRETEKLO SOBOTO V REPENSKEM KRAŠKEM MUZEJU URADNA PREDSTAVITEV VODIČA PO BOTANIČNEM VRTU CARSIANA ' I . v • Vodič je najprej izšel v italijanščini, sedaj tudi v slov. prevodu V kamnitem siju Kulturnega centra «Kraški muzej* le nekaj korakov od Kraške hiše v Repnu je bila preteklo soboto, kot smo na kratko že poročali uradna predstavitev slovenske ter italijanske izdaje vodiča skozi botanični vrt Carsiana. Ta se razteza v tipični kraški dolini med Zgonikom in Gabrovcem na površini kakih 6000 kvadratnih metrov, je eden najlepših v alpskem loku, poimenovali pa so ga tako ne le, ker združuje najpomembnejše rastlinske vrste kraškega sveta, ampak tudi zato, da bi vzpostavili idealno vez z botaničnim vrtom Juliana, ki ga je v dolini Trente ustanovil Tržačan Albert Bois de Chesnp. Izdajo vodiča, ki je prazaprav uporaben kot nekakšen priročnik, je oskrbela pokrajinska uprava. Avtorji so prof. Livio Poldini, dr. Gianfranco Gioitti (ki je omogočil pridobitev zemljišča za vrt), dr. Stanislav Budin in dr. F. Martini. Barvne posnetke, ki opremljajo nad 250 strani obsegajočo knjigo, je prispeval dr. E. Osualdini, poslovenil pa je publikacijo, ki je najprej izšla v italijanskem jeziku, Borut Kodrič. Dragoceno pobudo je obrazložil navzočim — med katerimi smo viča in Kmečke zveze E. Bukavca, novoizvoljenega odbornika J. Vodopivca v zastopstvu miljske občinske uprave, predsednika Zadruge «Naš Kras» E. Krausa in predstavnike številnih naturalističnih organizacij — pokrajinski odbornik za kmetijstvo, turizem in športne dejavnosti Lucijan Volk. Povedal je, da je bilo natisnjenih 3000 italijanskih in 1000 slovenskih izvodov «Carsiane». Uvoda v kra-ško floro in vegetacijo, da pa se je pokrajinski odbor načelno obvezal za ponatis/ kar bi moral novi odbor potrditi. Za sedaj je vodič iz razumljivih razlogov namenjen v prvi vrsti knjižnicam srednjih šol, kulturnim in naturalističnim združenjem ter krajevnim upravam in njihovim strokovnim službam. Knjiga je bila že po predstavitvi italijanske izdaje tisku deležna živega zanimanja in nedeljenih priznanj v kultumo-znanstvenih krogih. In to ne le v krajevnem, temveč tudi v vsedržavnem ter evropskem merilu. To še potrjuje njeno veliko znanstveno vrednost in poučno veljavo. Vodič in seveda botanični vrt naj omogočita (boljše spoznavanje in spoštovanje naravnega okolja, kot tudi boljše spoznavanje ter vzajemno spoštovanje med prebivalci mesta •iiiimuminMiHimfiifimimiiiiiiiiitHiiiiiiiiuniiiiMii v- 'U, . y zapazili predsednika pokrajine G. Carboneja, tajnika SKGZ D. Udo- ..........................................................................im.....................■■•■■n.. Zenska in njena stvarnost PAPEŽEV (KRIK IZ AQUILE» POZIV NA KRIŽARSKO VOJNO PROTI SPLAVU Konservativni krogi katoliške cerkve in krščanske demokracije v napadu (Zakon o prekinitvi nosečnosti, ki je sedaj v veljavi, je moralno nesprejemljiv*. Tako se glasi «krik iz Aquile*, ki ga je prejšnjo soboto povzdignil sam papež Janez Pavel II.. hvaležno pa so ga osvojili zlasti desničarski katoliški krogi, ki si papežev poziv tolmačijo kot uradni (imprimatur* za križarski pohod proti uzakonitvi pravice do splava. Javno ali podtalno nasprotovanje zakonu, ki ga je italijanski parlament odobril pred dobrima dyema letoma, se pravzaprav ni nikoli popolnoma poleglo. Tudi zaradi tega niso nikjer v Italiji v celoti izvajali zakonskih predpisov, ki so po duhu in črki taki, da ne zadovoljujejo popolnoma niti. seveda zaradi čisto nasprotnih razlogov, najodločnejših pobudnikov zakona samega, predvsem pa ne žensko gibanje. V nečem pa so si laične demokratične sile, ki so v pailamen-tu podprle zakonski osnutek, in ženske organizacije povsem edine: pravica žensk do prekinitve nosečnosti je nesporna, čeprav splav ni in ne more biti sredstvo za načrtovanje rojstev. Proti tej zahtevi pa so se že od vsega začetka ostro izrekle desničarske katoliške organiza čije, ki so jih uradni cerkveni kro gi od časa do časa bolj ali manj jasno podprli. Od ogorčenih ob sodb in bojevitih napovedi «proti-ukrepov*. ki niso prav nič v duhu demokratičnega sožitja in člove-i čansk/ga čuta. so najmanj spravljive tovrstne organizacije prešle k dejanjem. Na'aktivnejše je bilo Gibanje za življenje (Movimento per la vita), ki je pred nekaj meseci sorožilo zbiranje podpisov kar za dva referenduma, ki bi spremenil vsebino trenutno veljavnega zakona Prvi predlog, ki so ga označili za (versko bolj zdra vega», predvideva le pravico da jan'a kontracepcijskih sredstev tudi mladoletnikom, medtem ko drugi upošteva «celo» možnost terapevtskega splava. Tako oceno so o pobudi Gibanja za življenje izrekli pripadniki še bolj integralističnega gibanja Zveze za življenje (Alleanza per la vita), ki že razmišljajo o tem, da bi ponovno predlagali tak referendum, ki bi zakon o prekinitvi nosečnosti kratkomalo razveljavil. Zbiranje podpisov z^,iPtejv»ome-njena referenduma .namreč za enkrat ni doživelo velikega uspeha: od potrebnih 5QG„fept; ,npdpi-, sov so jih zbrali približno 120 tisoč, predviden' rok pa bi se moral izteči že konec septembra. Za ta precej mlačen odziv navajajo več razlogov: najprej so škofije na poziv gibanja odgovorile žeio previdno in dejansko rekle «ni», prav tako neodločno co se akcije lotile skrajno desničarske katoliške vrste, ki so vsebino predlaganih popravkov ocenile za preblago. Končno je bil tu tudi čas dopustov, ki ni najprimernejši za kakršnokoli «sveto vojno*. Kaj sedaj? Vprašanje je, kako se bodo odločile še ostale katoliške organizacije, kajti papeževih besed ne tolmačijo vsi enako. Nesporno se je Janez Pavel II. jasno izrekel proti pravici do splava, ko je hotel (glasno povzdigniti naš glas v obrambo svetosti družine*. Torej proti vsem nevarnostim, ki jo danes ogrožajo. In je med temi navedel tudi pomanjkanje ljubezni med zakoncema in rV otrok, zakonsko nezvestobo, razporoko in splav. V govoru, ki naj bi bil po pred-divedanjih namenjen predvsem dogodkom na Poljskem, pa je papež Wojty!a povzdigoval delo in lik svetega Bernardina, (ki je prot' temu zlu (splavu) izrekel ognjene besede*. Poziv je torej jasen, vendar pa si katoliški desničarji sami niso edini, če je to očitna podpora referendumoma Gibanja za življenje ali zavzemanjem Zveze za življenje. Kakorkoli že papežev poseg v Aquili prav gotovo ne kaže na pripravljenost katoliške cerkve, da bi se ob tako pomemb- nih vprašanjih ravnala, če že ne v skladu z občim demokratičnim čutom, vsaj po pravilih konvencionalnega parlamentarnega ustroja, ki pač mnenju večine prisoja odločilen pomen. Ob stališčih najvišjih cerkvenih krogov in raznih katoliških organizacij pa je treba navesti še izjave tajnika.- Krščanske demokracije Piccolija. ki zagovarja nujo po (reviziji zakona o splavu.*, ki bi «popravila "škodo, ki jo je povzročilo sredstvo o prekinitvi nosečnosti*. Intervju, ki med drugim (daje dovoljenje demokrščanskim parla mentarcem, da podpišejo oba referenduma Gibanja za življenje*, je objavil katoliški časopis «Av-venire*. pa naj bi ne bil, po zagotavljanju KD, v nikakršni vzročni zvezi s papeževim (krikom* kajti pripravljen je bil že prej. Poleg načelnih stališč, ki so bila že dolgo znana in ki so jih voditelji KD od časa do časa tudi javno povedali, pa seveda Pic-colijeve besede, kljub nasprotnim zagotovilom, vsebujejo tudi praktične napotke O njih je spregovorila senatorka Rosa Russo Jer-volino, ki je v svoji stranki odgovorna za vprašanja v zvezi z družino. Zadržanje v KD v prihodnjih mesecih v zvezi z zakonom o splavu naj bi potekalo v (spoštovanju pravice do življenja*, kar pomeni, da bo stranka najprej počakala na izid zbiranja podpisov obeh referendumov na odločitve tstavnega sodišča, ki se še mora izreči o številnih prizivih. Nato pa bi (lahko posvojila* zakonski osnutek Gibanja za življenje, ki so ga v senatu že vložili kot predlog ljudske iniciative in ga je KD v poslanski zbornici prekvabficirala v predlog parlamentarne skupine. Zakonski osnutek naj bi nakazal (alternativne rešitve*, kajti sedanji zakonski predpisi naj bi bili povsem nezadovoljivi in ne bi odgovarjali ne starim ne novim zahtevam. S to oceno predstavnice KD ne soglašajo predstavniki laičnih sil. ki tudi zagovarjajo nujo o popravkih obstoječega zakona, vendar ne v smislu stališč papeža Wojtyle in tajnika KD Piccolija. Bojna napoved je torej že padla: laične sile opozarjajo katoliške krogelna nevarnost frontalnega spopada, obenem pa jih o-pominjajo na izid referenduma o razpdroki, katoliški uradni krogi,, zlasti škofovski, pa pozivajo vernike k enotnosti. Ob tem brušenju sulic pa je že skoraj retorična ugotovitev, da tistih, ki so neposredno prizadete, to je žensk, ki se po lastni izbiri zatečejo k splavu — nihče ne namerava vprašati, če to (sveto vojno* odobravajo ali ne. (bp) in podeželja in med obema tu živečima narodnostnima skupnosti-ma», kakor je poudaril Volk. To pa bo mogoče le tedaj, ko bo dejansko steklo konzorcialno u-pravljanje Carsiane pa tudi Kulturnega centra (Kraški muzej* skupaj s kraško gorsko skupnostjo ter občinama Zgonik in Re-pentabor, na katerih ozemlju strukturi ležita. Pokrajinska uprava — je nadaljeval odbornik — je že 3. marca t.l. odobrila ustanovitev upravnega konzorcija in ustreznega statuta. To so storile tudi ostale tri uprave, s tem so bila zagotovljena finančna sredstva, poskrbljeno je bilo za potrebno osebje, ustanovljeni so bili prožni upravni organi (10 upraviteljev in 15 izvedencev, med njimi avtorji vodiča), toda naenkrat so nadzorni dejavniki z nerazumljivo in protislovno odločitvijo sredi junija razveljavili dokončne sklepe ter onemogočili takojšnji začetek konzorcialnega upravljanja. Pokrajina, občini Re-pentabor in Zgonik ter Kraška gorska skupnost so vložile priziv na deželno upravno razsodišče in sedaj z zaupanjem čakajo na po-voljno razsodbo. Posledica tega zapletljaja je tudi ta, da si po sobotni predstavitvi vodiča prisotni niso mogli ogledati botaničnega vrta. Tehnični prikaz knjige je podal prof. Poldini, ki je toplo zaželel, naj bi odnos prebivalstva teh krajev do kraškega okolja v bodoče prevevala globlja srčna kultura, saj je to tudi eden poglavitnih ciljev, ki so si jih zastavili avtorja vodiča. Vrt Carsiana naj bo pripomoček za razumevanje in tolmačenje glavnih kraških rastlinskih ambientov ter priložnost za prikazovanje njihovih najznačilnejših vrst: prispeva pa naj še k opredelitvi kulturne identitete prebivalstva. Navezanost na rojstni kraj se izraža tudi preko doživljanja njegovih kulturnih spomeniških posebnosti, zato naj bo poznavanje domače flore in vegetacije nasploh ljudem vzpodbuda za popolnejše kulturno prilaščanje okolja, ki mora ohraniti značilnosti zgodovinske krajinske podobe. Vrt Carsiana — je zapisano v vodiču — naj bi torej bil sredstvo za ambientalno vzgojo, ki vpliva na zavest prebivalstva in tako pripomore k pravilnemu odnosu do kulturne in naravne krajine in do uporabe njenih virov. D. GAŠPERLIN ............... ............... ■ BERITE '»oni P REVIJO VI MS v iiiiiiiiiiiiiiiiiiiMiiiiiiiiiiimiiimiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiMtiitiMiuiiiiHiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiimiiiiiiiiiiii Jugoslovanski izvoz in uvoz Jugoslavija je od januarja do konca julija letos močno povečala svoj izvoz. V tem času se je izvoz v države s konvertibilno valuto povečal za 16 odstotkov, v socialistične države za 24 odstotkov, v države v razvoju pa kar za 55 odstotkov. Uvoz iz razvitih držav se je zmanjšal za 7 odstotkov, iz socialističnih držav se je povečal za 33, iz držav v razvoju pa celo za 41 odstotkov. Najnovejše poročilo zveznega zavoda za statistiko v Beogradu kaže, da se je julija nadaljevala razmeroma visoka rast izvoza. Vrednost izvoza v juliju se je povečala v primerjavi z lanskim julijem za 45 odstotkov, medtem ko je v primerjavi z letošnjim junijem večja za 38 odstotkov. V juliju je Jugoslavija izvozila za 25,154 milijarde dinarjev reprodukcijskega materiala, strojev in .potrošnega blaga. Izvoz < lanskega julija je bil manjši skoraj za o- sem milijard dinarjev. Statistiki so izračunali, da je znašal izvoz v prvih sedmih mesecih letošnjega leta 137 milijard in 188 milijonov dinarjev, kar je za 35 milijard dinarjev več kot v istem obdobju lani. Celoten izvoz pa se je povečal za okoli devet odstotkov. Pokritost uvoza z izvozom je dosegla 58,5 odstotka, kar je nekoliko ugodnejše kot lansko leto. Pozornost pritegujeta podatka, da se je letos uvoz delovnih sredstev zmanjšal za okoli 12 odstotkov, porast uvoza potrošnega blaga pa za 4 odstotke! Uvoz reprodukcijskega materiala ima še vedno visoko stopnjo rasti 18 odstotkov, kar dokazuje veliko uvozno odvisnost jugoslovanskega gospodarstva in sorazmerno počasno spreminjanje njegove strukture in prepočasno preusmerjanje na domače vire oskrbe. ’ ' J. O. ZANIMIVE IZKUŠNJE DVEH MLADIH ISTRANOV V POL URI IZ 20. STOLETJA V PRIMITIVNO KAMENO DOBO Kakih 40 km od industrijskega centra Hjorring čudovit «otok miru» nost*. Iz zemlje in slame smo si zgradili kolibe, iz hlodov smo si iztesali primitivne čolne, ki jih potrebujemo za ribolov, izdelali smo si loke in puščice za lov divjačine. Kolibe smo si postavili družno, pomagali smo si drug drugemu. Tudi ulov, pa naj gre za divjad, ali za ribe, se deli na vso skupnost. Po navadi gredo na lov moški, vtem ko ženske pripravljajo jed, toda v zadnjih časih smo glede tega uvedli neke novosti. Uveljavljamo namreč e-nakopravnost med moškim in žensko tudi v naši primitivni družbi. Ženska je povsem enakopravna z moškim glede pravic in dolžnosti. Praktično med vsemi člani skupnosti deli prav vse razen —■ žene ali zaročenke. Eden izmed pogojev za sprejem v (skupnost* je tudi ta, da je človek poročen ali vsaj zaročen, da bi se namreč preprečili morebitni spori čustvenega značaja. V začetku ni bilo kdove kako lahko prilagoditi se divjemu in zakaj ne bi rekli tudi surovemu okolju, pa čeprav smo že parkrat poudarili, da je naše okolje čudovito. Toda v začetku je primanjkovalo hrane. Deloma tudi zaradi tega, ker smo bili še nespretni da bi si ga nalovili, sedaj smo vse te ovire že premagali in čfesto, ko se vrnemo v svoja udobna stanovanja v Hjorrin-gu, se tako rekoč ne znajdemo v vsem onem udobju ker pač prihajamo iz bolj skromnega o-kolja.. Je v tem nekakšno protislovje, kajti često je prijetneje živeti v omejenih, skromnejših razmerah kot pa v prevelikem u-dobju*. Kaj pa sožitje? Je kdaj prišlo do sporov, do prepirov? (Seveda, prišlo je tudi do navzkrižij — pravi Ruža Ostovič. — Vendar pa ni bilo nikoli kaj resnega. Prišlo je do nesoglasij, ki pa smo jih kaj kmalu razčistili. Našo skupnost sestavljajo namreč v glavnem prijatelji ali vsaj znanci. V skupnost se namreč sprejemajo le resni, pošteni in družabni ljudje. V prvih letih smo na (otoku sreče* preživljali vikende le ob poletnih mesecih, pred nedavnim pa smo v bližini Kel-lesena odkrili nekaj prirodnih jam, ki bi nam morale omogočiti prebivanje v prirodi tudi v drugih letnih časih in ne le poleti. Doslej je vse teklo kot po olju in upamo, da bo naša skupnost še ^ojj razvila to prijetno življenje v prijateljstvu*. ENNIO OPASSI Prizor iz «oaze miru*. Pri poljem mladenič je Milutin Ostovič Zgodba sama na sebi ni nekaj izredndga, je pa zanimiva, ker zares ni vsakdanja. Mlada istrska zakonca Milutin in Ruža O-stovič, ki sta doma nekje blizu Poreča in ki že nekaj let živita v Iljorringu na Danskem, sta se vključila v prvo (primitivno skupnost*, ki že kakih 10 let deluje v tem industrijsko razvitem kraju. Z mladima istrskima rojakoma smo se sestali na kratek klepet tik pred njuno vrnitvijo na Dansko. Domov, v Istro, sta prišla na krajši počitek in pa zato, ker ju je sem prignalo domotožje po dolgih letih življenja v deželi, ki je sicer bogata in gostoljubna, ki pa je vendarle tujina. O tovrstnih svojih izkušnjah zakonca Ostovič pripovedujeta takole. Milutin pravi: (Predvsem bi želel podčrtati, da so na Danskem razni naši predsodki, razni tabuji že zdavnaj mimo, ker so se preživeli. V tej deželi ima človek povsem drugačne koncepte o življenju, drugače sodi, kaj predstavlja zadovoljstvo, kaj predstavlja srečo. Kljub temu se ljudje ne prepuščajo raznim pretiravanjem, da bi doživeli izključno osebno srečo in je večina ljudi poštena, nezahtevna, nekoliko zadržana. In naša (primitivna skupnost*, ki smo jo ustanovili v bližini Kellesena, kakih 40 km od Hjorringa, ni skupnost kakih posebnežev, abnormalnih ljudi, pač pa jo sestavlja1'‘kakih šestdeset moških in žensk, ki bi radi svoj prosti čas preživeli’V kar se da 'naravnem, mirrietfl' Okolju, v katerem se človek lahko povsem sprosti, da bi se, rekli bi, opomogel od napora, živčnosti in nezdravega okolja, v katerem živi ves teden, V bližini Kellesena smo odkrili nekaj kanalov in otočkov pa tudi prirodnih' jam. Gre za pravo pravcato oazo miru, kjer preživljamo najbolj brezskrbne u-re naših vikendov, ob koncu tedna*. «Po tem, kar nam pravijo ustanovitelji naše (skupnosti* — pripoveduje Milutinova žena Ruža — se je zamisel o tem rodila zelo preprosto in kar spontano. Tam daleč leta 1967 je nekaj mladih danskih parov, zaročencev, povsem po naključju odkrilo pri Kellesenu to pravo pravcato oazo miru, kar je v naših časih nekaj izjemnega, saj smo s svojim hlastanjem po često tudi pretiranem napredku malone povsem uničili prirodno okolje. In ti ljudje so se tedaj obrnili na Oblasti, katerim so predlagali, da bi (oazo* ob svojem prostem času spremenili v to, čemur danes mi pravimo (otok sreče*. In oblasti so na to pristale, mladi danski zakonci in zaročenci pa so se lotih dela. U-reditev oaze jih niti ni veliko stala, tako da so ta kotiček kar se tiče življenjskih zmožnosti, spremenili v pravi raj na zemlji. O-snovno načelo, ki so se ga držali, je bilo, da bi okolja ne spreminjali z nepotrebnimi zgradbami in strukturami, pač pa so kar se da ohranili njegovo prvotno, divjo lepoto. Doslej so se vsi člani (skupnosti* držali osnovnih pravil, to se pravi preživeti tu vse pro- ste dni in se pri tem držati osnovnega zakona, ki je v omikanem sožitju, v spodbujanju medsebojnega sodelovanja, utrjevanj prijateljstva in medsebojne pomoči, skratka ločeno živeti od ostalega sveta, vendar daleč od egoizma in medsebojne ločenosti, pač pa v popolnem razumevanju družno življenje v skupnosti po dva dni na teden, ko se vsak posameznik in vsa skupnost vrne v življenjske razmere izpred nekaj tisočletij...*. Kdaj pa se ta skupnost kaže v teh svojih posebnostih, kdaj zaživi? (Kadar so vremenske razmere take, da je to možno. Seveda le ob vikendih in ob praznikih, ko zapustimo svoje domove v Hjor-ringu in prihitimo v Kellesen. Praktično se v pol ure vrnemo iz udobja potrošniškega bogastva, ki nam ga nudi 20. stoletje — v kameno dobo. Obvezno je namreč, da v posebni slačilnici pustimo vse obleke in si nadenemo samo ži valske kože, ki smo si jih sami skrojili. Nismo prav nikakršni posebneži, pač pa skušamo oživiti, obnoviti okolje in vzdušje, v kakršnem je človek živel v davni, davni dobi. In naša skupnost šteje sedaj že kakih 60 članov*. In kako preživite svoj čas v tej oazi miru? (Vse atribute naše sodobne bogate družbe pustimo izven meja našega (otoka sreče*. Zunaj o-stanejo »avtomobili,-Kiobleke, gramofoni, televizorji, skratka vse, kar ne spada , v>> (primitivno skup- DUŠAN ŽEUEZNOV IV. DIVJALI SO MED VOJNO PO PRIMORSKI 64. Nemški policijski stotnik Giinther Neubert Južno od Moravč je bataljon dosegel v širokem pasu gozdnate višine vzdolž neke poti, 11. četa na desnem krilu bataljona, 1. vod sem. namestil vzdolž poti, 2. vod je sledil zadaj levo. Malo preden je 1. vod dosegel višinske grebene, je doživel napad. Takoj sem povedel 2. vod mimo 1. voda na višino. Sovražnik, tri do pet mož s strojnico in metalci granat, se je umaknil. Četa ni imela izgub. U-daril sem vzdolž poti še 600 do 800 metrov navzdol po pobočju in zavaroval rob gozda. Ostal sem na položaju, dokler ostale enote niso dosegle iste višine. Napredovanje se je nadaljevalo v ravnokar nastopajočem mraku do Senožet. Od tod je imel bataljon nalogo zavarovati cesto do Vinodola za oskrbovalni transport I. bataljona do Litije. Po končani nalogi se je bataljon zbral v Vinodolu. Tudi tu ni bilo borb. V noči na 31. XII. 1944 se je bataljon spet vračal. 11. četa je dobila nalogo postaviti zasedo na višinah južno od Sav* nekako v višini Vinodola s čelom proti jugu. Do spopadov ni prišlo. 1. 1. 1945 se je napredovanje nadaljevalo v širokem pasu v splošni jugovzhodni smeri proti Štangi. Pri dosegu višin Stange je prišlo do kratkega napada, verjetno lastnih sil. 11. četa je imela dva mrtva. Ponoči je četa naredila zasede na višinskem hrbtu Štange. 2. 1. 1945 smo med napredovanjem na široki fronti dosegli cesto Sv. Martin pri Litiji, smer meja. Toda tega dne in do konca akcije ni prišlo do nikakih spopadov s sovražnikom. 11. četa se je nastanila v nekem gradu južno od Sv. Martina pri Litiji, kjer so bili obmejni carinski organi. Skoro ves teden je ležala enota v miru vzdolž ceste Sv. Martin v južni smeri do meje. Kdaj se je napredovanje nadaljevalo, ne vem več. Napredovali pa smo preko višin jugovzhodno od Sv. Martina. Nazivov posameznih točk se ne spominjam več. Naslednjega dne napredovanja so dosegli neko zapuščeno vas, ki je bila oddaljena kakih šest kilometrov v jugovzhodni smeri od nekega večjega carinskega oporišča. Tu smo prenočili. Naslednjega dne smo prekoračili mejo najprej v jugovzhodni smeri. Poteka dogodkov v naslednjih dneh se ne spominjam več v podrobnostih, ker se razen pohoda ni ničesar dogodilo. Prišli smo mimo Sv. Križa, prekoračili mejo in korakali proti Brežicam. V Brežicah se je četa nastanila v nekem poslopju in ostala tam dva dni. Nato je sledilo natovarjanje v Zidanem mostu in transport z vlakom do nekega kraja blizu Braslovč Od tod je dosegla četa v dveh dneh preko Trojan peš Domžale in se 19. 1. 1945 spet vrnila v izhodiščni kraj Mošnje. Preiskovalec: Odkod se je pričela akcija «Začetek pomladi«? Neubert. Akcija «Začetek pomladi« se je pričela iz Krope (Sava). Dneva se ne spominjam več, mislim pa nekako 17. marca 1945. Preiskovalec: Kako dolgo je trajal pohod? Neubert: Za 11. četo je pohod trajal sedem dni. Preiskovalec- Kakšen je bil cilj te akcije? Neubert- Cilj mi ni znan. Mislim pa, da je imel po hod namen očistiti ozemlje južno od Save do italijanske meje partizanov. Preiskovalec: Koliko mož vaše čete se je udeležilo te ga pohoda? Neubert- Iz 11. čete se je udeležilo tega pohoda 70 mož. Preiskovalec: Kje je vaša četa bila v posameznih dneh in kake borbe ste imeli? Neubert: Zvečer 17. marca je 11. četa prekoračila sku paj s III. bataljonom Savo pri Kropi in zavzela čez noč položaje na višinah južno od Krope. Naslednjega dne je četa nastopila s pripravljenih položajev. V severovzhod nem kotu gozda Jelovke je četa prišla v strojniški ogenj, ki pa je utihnil po kratkih sunkih. Sovražnik se je u maknil. Do izpadov ni prišlo. Proti večeru je četa dose gla neki kraj ob jugovzhodnem pobočju gozda Jelovke in se tam zavarovala čez noč. Sovražnikovih motenj ni bilo. Naslednjega dne se je prodiranje nadaljevalo v isti smeri in v širokem pasu do ceste proti Loki. Četa je dobila nalogo napraviti zasede vzdolž ceste s čelom proti jugu in naslonjena na neko orožniško oporišče, mislim, da .je bila to Bistrica. Tudi naslednjega dne je ostala četa v zasedi. Do borb ni prišlo 21. marca smo nastopili v širokem pasu iz zasede v jugozahodni smeri. ITALIJANSKA TV Prvi kanal 13.00 Poletni maraton 13.30 DNEVNIK 17.00 Davidova zaročenka, TV film 17.45 La grande parata 18.00 Mazinga (Z», risani film 18.20 Pripovedke... tako 18.35 Doba rasti 18.50 I western 19.20 Aiutante tuttofare 20.00 DNEVNIK 20.40 Ping pong 21.30 Glasba, film 22.45 Saint Vincent Giovani 1980 Ob koncu DNEVNIK in Vremenska slika Drugi kanal 13.00 DNEVNIK 2 - Ob 13. uri 13.15 šolska vzgoja: Šola in delo 17.00 Que viva mušica!, 5. in zadnji del 18.00 Zum beli delfin, risani film 18.30 DNEVNIK 2 - Športne vesti 18.50 Harold Lloyd show 19.15 Risani film 19.45 DNEVNIK 2 - Odprti studio 20.40 Paganini, 4 in zadnji del 21.45 Videosera: Marilyn Ob koncu DNEVNIK 2 Tretji kanal 19.00 DNEVNIK 3 19.20 Nasvidenje vsem 19.50 iri 22.45 Filmski bienale Benetke 80 20.05 Tečaj za prvo pomoč 20.40 Aida, film JUGOSLOVANSKA TV Ljubljana 18.25 Leti, leti pikapolonica, 18.40 Družina Smola 19.05 Ansambel Lojzeta Slaka 19.35 Obzornik 19.45 Geološka preteklost 20.26 Zrno do zrna 20.30 TV DNEVNIK 21.00 (Neka ejeli ovaj svjet još sja u suncu* 22.35 Blakovih sedem 23.25 V znamenju 23.40 Minnie in Moskovvitz, Koper 19.30 Odprta meja 20.00 Otroški kotiček 20.15 Stičišče 20.45 TV DNEVNIK 21.00 Henrik VIII. in njegovih šest žena, film 22.50 Pregled programa za pri hodnji teden 23.10 Maček pod čelado — V. del TRST A 7.00, 8.00, 10.00, 13.00, 14.00, 17.00, 19.00 Poročila: 7.20 Dobro jutro po naše; 8.10 Jutranji almanah; 9.00 Otroški kotiček; 9 20 Utrinki iz operet: 10.10 Operni biseri; 11.00 Jug. lahka glasba; 11.40 Folklorni odmevi; 12.00 Na gori-škem valu; 12.30 Melodije od vsepovsod; 13.20 (Seghizzi*: 14.10 Ra di smo jih poslušali; 14.30 Roman nadaljevanjih - (Angeli noči* 3. del.: 15.00 Glasbeni popoldan; 16.00 Goriške podobe; 17.10 Klasični album: 18.00 Kulturni dogodki; 18.30 Slovenski priimki v Fur laniji in na Goriškem; 18.35 Priljubljeni motivi. KOPER (Italijanski program)- 8.30. 9.30, 10.30, 11.30, 12.30, 13.30. 14.30, 15.30. 17.30, 19.30 Po ročila; 8.00 do 9.00 Dobro jutro v glasbi; 9.15 Poje Miro Ungar; 10.00 Z nami je...; 10.32 Popev ka dneva; 10.40 Mozaik; 11.03 Vrstijo se plošče; 11.15 Festival bar; 11.32 Kirn, 12.00 Na prvi strani; 12,05 Glasba po željah; 14.00 Mala diskoteka; 15 00 Pri t jetno popoldne; 15.33 Veselo ob glasbi; 16.00 Samoupravljavec; 16.10 izbrani za vas; 17.00 Druž ba in kultura; 17.55 Turistični na potki; 18.00 Glasba in šport; 19.12 Poslušajmo jih. KOPER (Slovenski program) 7.30, 8.25, 14.30, 15.30 Poročila; 7:00 Glasba za dobro jutro; 7.05 Jutranji koledar; 7.37 Kinospored; 14.05 Jugoslovanska pop scena; 14.40 Svirac svira, kolo igra; 15.00 S polnimi jadri; 15.37 Glasbeni notes; 16.00 Dogodki in odmevi; 16.30 Glasba po željah: 17.00 Vaš telefon, naš mikrofon; 17.30 Primor ški dnevnik; 17.45 Žabavna glasba. RADIO 1 7.00, 8.00, 12.00, 13.00, 15.00. 19.00 Poročila; 6.00 Jutranje prebujanje; 6 30 Pojo Rolling Stones; 8.30 Včeraj v parlamentu; 9.00 Radio anch’io; 11.00 Štiri četrtine; 12.93 Vi in jaz; 14.30 Skede, šolska vzg; oddaja; 15.30 Errepiuno poletje; 17.00 Patchvvork; 18.10 Iz Benetk1, o filmu: 18.25 Su fratelli, su coih pagni. . ; 19.30 Jazz; 20.25 Medi-terranea; 21.03 Simf. koncert. LJUBLJANA 7.00 . 8.00, 9.00, 10.00, 11.00, 12.00. 13.00, 14.00, 15.00, 20.00 Poročila: 7:50 Dobro jutro, otroci!; 8.30 Iz naših sporedov; 9.30 Glasbena pravljica; 9.41 Naši umetniki mladim poslušalcem; 10.05 Z radiom na poti; 10.40 Turistični napotki; 11.05 Rezervirano za. . .; 12.35 Znano in priljubljeno; 13.10 Iz glasbene tradicije; 13.30 Kmetijski nasveti; 13.40 Pihalne godbe; 14.30 Priporočajo vam. . .; 14.50 Človek in zdravje; 15.05 Ottorino Respighi: (Ptiči*; 15.25 Naši poslušalci čestitajo in pozdravljajo; 16.00 Dogodki in odmevi; 16.30 Napotki za turiste; 16.35 Zabavna glasba; 17.00 (Vrtiljak*: 19.00 Razgledi po slovenski glasbeni li teraturi; 19.30 S knjižnega trga; 20.35 Lahko noč, otroci!; 20.45 Dobri znanci; 21.00 Uganite, pa vam zaigramo. . .; 22.06 Oddaja o morju. KOLESARSTVO SP V BESANCONU SUSAN NOVARRA (ZDA) OSVOJILA PRVO ZLATO v finalu premagala Sovjetinjo Tsarevo ■ Od Italijanov le Borgognoni v polfinalu v zasledovalni vožnji profesionalcev Tečaj pri Banih v polnem teku BESANCON — Prvo zlato odličje na svetovnem prvenstvu v dir-kališčnih disciplinah je sinoči o-svojila Američanka Susar Novarra, ki je v finalu hitrostne vožnje prelagala močno sovjetsko predstavnico Galino Tsarevo. Američanka je tako ponovno prišla do naslova, ki ga je prvič osvojila že leta 1975. V italijanskem taboru je bila včeraj pozornost osredotočena na zasledovalno vožnjo profesionalcevj kjer pa niso imeli veliko zadošče' nja. V polfinale se je namreč uvrstil le Luciano Borgognoni, ki je Premagal Britanca Hallama, ki je nastopil namesto obolelega Nizozemca Schuitena. Borgognonijev nasprotnik bo danes Anglež Doyle, ki je včeraj pripravil veliko presene- * 1 2 3 Vsi športniki v nedeljo v Bazovico |=l=|gSfS| Združenje slovenskih športnih društev v Italiji poziva vsa včlanjena društva, da poskrbijo za čim množičnejšo prisotnost odbornikov, športnikov in članov na nedeljski manifestaciji na bazoviški gmajni, da se poklonijo spominu štirih junakov ob 50. obletnici njihove nasilne smrti, športniki naj bodo oblečeni v športne drese in naj se zberejo ob 16. uri pri motelu Valrosandra. čer je, saj je izločil dosedanjega prvaka Oosterboscha (Niz.). Drugo veliko presenečenje pa je bil poraz Visentinija, ki je predvčerajšnjim dosegel drugi najboljši čas, kar je dalo upati celo na kolajno. Izpadel pa je tudi tretji italijanski zastopnik, PizzoferfSto, čeprav je dosegel izredno dober čas. Bolje je šlo »azzurrom* v vožnji *a motorji profesionalcev, kjer sta se tako Pietro Algeri kot Vicino Uvrstila v nadaljnje kolo, medtem ko bo Vittorio Algeri moral v re-Pesaže. Hitrostna vožnja (ženske) L Novarra (ZDA) 2- Tsareva (SZ) 3. Lommatsch (ZRN) 4- Habetz (ZRN) 5. Hrncirova (ČSSR) ®- Verstraete (Belg.) '• Van De PJaat (Niz.) ®- Burka (Kan.) Zasledovalna vožnja (profesionalci) (Prvouvrščeni v polfinale) 1. ČETRTINA 1- Oersted (Dan.) 6’01”13 2. Pizzoferrato (It ) 6'02”70 2. ČETRTINA 1- Ponsteen (Niz.) 6'04"20 2- Visentini (It.) 6’05”50 3. ČETRTINA 1- Borgognoni (It.) fi'08”19 2- Hallam (VB) 6T5”28 4. ČETRTINA 1- Doyle (VB) 6’0O”67 2- Oosterbosch (Niz.) 6'01”37 Vožnja za motorji (profesionalci) (Prvi trije se kvalificirajo, ostali v repesaže) 1. BATERIJA J- Venix (Belg.) v 42’20”31 2- Algeri (It.) po 380 m 3- Sugita (Jap.) po 420 m 4- Schutz (ZRN) 3- Hefferr.an (VB) Rietvetd (Niz.) Voegeli (Švi.) 41’08"89 po 50 m po 90 m po 370 m 2. BATERIJA 1. Peffuen (ZRN) 2. Kos (Niz.) 3. Viciso (It.) 4. Algeri (It.) 5. Machijima (Jap.) 6. Vogele (Švi.) Vožnja za motorji (amaterji) (Prva dva v finale, ostali v repesaže) 2. BATERIJA 1. Van Tol (Niz.) 40 km v 32’59”34 s poprečno hitrostjo 72,646 km na uro Caldenty (Šp.) Breuer (ZRN) Stiz (It.) Van Meel (Belg.) Trentin (Fr.) 3. BATERIJA 1. Mineboo (Niz.) 40 km v 34’9”22 s poprečno hitrostjo 69,153 km na uro Van Hoof (Belg.) Hurzemer (Švi.) Burges (ZRN) Blanchardon (Fr.^ Groenevvegen (Niz.) Colamartino (It.) po 130 m po 1 krogu po 2 krogih po 2 krogih po 4 krogih po 10 m po 1 krogu po 1 krogu po 2 krogih po 4 krogih po 5 krogih . - I - Hi i Udeleženke zelo uspelega odbojkarskega tečaja pri Banih Pri Banih je odbojkarski tečaj za začetnice v polnem teku. Tečajnice, ki so se prijavile na tečaj ga redno obiskujejo in pod vodstvom svojih trenerjev tudi pridno vadijo. Svoje mlade odbojkarice so k Banom poslala vsa tržaška društva, ki vadijo odbojko. Tako se tečaja udeležuje 11 deklet športnega združenja Bor, 16 tečajnic je prijavil Breg, 28 Kontovel, kar 50 Sloga in 13 Sokol. Odbojkarice so razdelili v 8 skupin. Veliko je letos zelo mladih igralk, saj jih je skoraj četrtina stara deset let in manj. Včeraj so tečajnicam zavrteli film o odbojki, kateremu so vse z zanimanjem sledile. V večernih urah pa je v Ljudskem domu v Trebčah tečaj za od- bojkarske trenerje. V ponedeljek in v torek je profesor Ivan Peterlin predaval o tehniki odbojke, v sredo pa profesor Drasič o taktiki. Danes pa bo dr. Rafko Dolhar govoril o osnovi športne medicine. Tečaja se udeležuje približno 20 slušateljev, zelo razveseljivo pa je dejstvo, da so poslušalci v glavnem mladi, torej trenerji začetniki. ATLETIKA POKRAJINSKI KRITERU ZA DRUŠTVA ADRIA TUDI KAKOVOSTNO LETOS MED NAJBOLJŠIMI H. Sedmak (Bor) 'm K. Sumberaz (Adria) odlični v metih • Nova društvena rekorda V. Pečarja in D. Gregorija (Adria) - Izredno dobra rezultata tudi med najmlajšlnri Pokrajinski kriterij za društva v kategorijah dečkov in deklic, ki je bil prejšnji teden na stadionu Val-maura in o katerem smo že poročali v nedeljski številki, je še enkrat dokaza), da je letošnja raven naših društev (predvsem kakovostno) tako visoka kot še nikoli doslej. O tem priča tretje mesto A-drie, ki pa bi se lahko povzpela tudi više, če bi vsi alteti tekmovali v svojih najmočnejših panagah. To pa ni bilo potrebno saj je za kvalifikacijo za deželno fazo zadoščalo uvrstitev do četrtega mesta in so si alteti lahko privoščili nastop v panogah, kjer ne izstopajo in tako priborili dragocene točke za končno društveno lestvico Če lonjersko društvo ni imelo težav s kvalifikacijo, tega ne moremo trditi za Bor, saj je predvsem med deklicami (ki so vsekakor e-dine imele možnost., da uspejo) manjkalo nekaj ključnih atletinj. Tako je moralo tržaško društvo zapolniti vrzeli z manj kakovostnimi tekmovalkami, ki pa niso zmogle v konkurenci bolje organiziranih italijanskih društev preko končnega petega mesta. Res škoda, ker bi ATLETIKA JUTRI IN V NEDELJO V Novi Gorici zanimiv troboj Nastopile bodo ženske in moške reprezentance ČSSR, Švice in SFRJ - Veš atletov iz Slovenije Jutri in v nedeljo bo v Novi Gorici atletski troboj, na katerem bodo nastopile ženske in moške reprezentance čehoslovaške, Švice in Jugoslavije. To bo prvič, da Nova Gorica gostuje tako važno atletsko prireditev, saj bodo na njej nastopili najboljši športniki treh držav, Jutrišnje srečanje bo 16., ki so ga pripravili v Sloveniji, zadnje je namreč bilo letos v Mariboru, kjer sta r,e srečali ženski reprezentanci Ju roslavijeicitv' 'Grčije. Zanimivo- je tudi, da bo za splave* reprezentanco '"nastopilo več slovenskih atletov. Med moškimi naj omenimo Kopitarja (400 m z ovirami), Bizjaka (palica), Lisca (5000 m), Piculina (daljina), Okleščena (disk), Zalarja (kopje), Jana (800 m) ter Humarja in Srebrniča (štafeta 4x400 m). Med ženskami naj omenimo šeliškarjevo (200 in 4G0 m), Pergarjevo (1.500 in 3.000 m), Šavletovo (400 m) ter slovito domačinko Benedetičevo (višina). Tudi v vrstah Čehoslovaške in Švice bo tekmovalo nekaj dobrih atletinj in atletov. Od ČSSR naj o-menimo Plachyja (800 m) in Bu-garja (disk), ki je v Moskvi osvojil srebrno kolajno. Med ženskami pa bodo nastopile Kratochilova (400 m), Nygynova (daljina) ter Morav-čikova (3.000 m z zaprekami). Švicarji bodo tokrat nastopili brez svojega najbolj repre^entant-nega atleta, to je tekača Markuša Ryffla. Sicer pa bodo nastopili nekateri atleti, ki so se dobro izkazali pra’ na nekaterih mitingih po Evropi. Naj povemo, da se bo atletski troboj pričel v soboto ob 15. uri (po jugoslovanskem času) s slovesno otvoritvijo. R. Pavšič plavanje RIM — Jutri in v nedeljo bo v Splitu mednarodno srečanje v sinhroniziranem plavanju. Poleg reprezentanc Jugoslavije in Italije, zi katero bodo tekmovale Mara Pa-store, Lorena Zenobi, Alessandra Ripetti in Pamela Leli, bo v Splitu prisotnih še 6 držav. Bellugi k Pistoieseju NEAPELJ — Mauro Bellugi je prestopil v vrste Pistoieseja. Trenutno se še ne ve, koliko je toskansko društvo odštelo za tega močnega branilca. Zr svetovno nogometno prvenstvo, ki bo leta 1982 v Španiji, so odigrali že nekatere kvalifikacijske tekme. V Reykjaviku je Sovjetska zveza premagala Islandijo z 2:1, medtem ko je v Tirani Albanija odpravila Finsko z 2:0. NAMIZNI TENIS PESTRO BELOVANJE ŠD MLADINA Skupne priprave z Ljubljančani Kriško društvo priredilo tudi turnir ■ Med društvoma odlično sodelovanje Namiznoteniška sekcija ŠD Mladina je že prejšnji mesec pričela z rednimi treningi. Najprej so se najboljši igralci udeležili osemdnevnih priprav v Pulju, nato so nadaljevali s treningi doma, prejšnji teden pa so gostovali v Križu mladi igralci ljubljanske območne namiznoteniške zveze, ki so tu ostali na sedemdnevnih skupnih pripravah. To je bilo obenem že četrto tovrstno srečanje, ki se ponavlja vaško leto v smislu sodelovanja med kriškim in ljubljanskim društvom. Poudariti moramo, da je ŠD Mladina na začetku sodelovalo s ŠD I-drija, ki pa je nato skupaj z ostalimi namiznoteniškimi klubi iz Ljubljane postalo članica LONTZ - a, za igrakCi'.n;lS't0Pa^ S6daj VM najb0ljM V Križ je stokrat prispelo osem mladih igralcev, ki so bili gostje raznih družin. Treninge je vodil profesionalni trener Drago Gabrijel- NOGOMET MEMORIAL Ž. BAČE Primorec in Zarja prva polfinalista Trebenci in Bazovci so včeraj igrali neodločeno brez zadetkov ■ Danes Kras-Vesna (20.30) SPORED Danes Vesna - Kras (20.30) Jutri Aurisina - Primorje (20.30) R. 1 Američanka Chris Evert Lloyd Je v četrtfinalu teniškega prvenstva *DA premagal« Jugoslovanko Mimo Jaušovec po dveh setih igre Primorec — Zarja 0:0 PRIMOREC: Maglica (v 46. min. Leone), Križmančič, Štoka, R. Kralj, Mauro Kralj, Marko Kralj, E. Kralj, Finessi (P. Kralj), B. Kralj, F. Kralj, Milkovič. ZARJA: Racman, Žagar, I. Grgič, Franco, Cecchi (v 66. min Macor), Križmančič, F. Ražem, Mahnič, D. Grgič, G. Ražem, Fonda, SODNIK: Longo iz Trsta Drugi polfinalist A skupine je bazoviška Zarja. Trebenski Primorec pa si je že pred včerajšnjo tekmo z Bazovci priboril mesto v polfinalu. Zarjanom je v včerajšnji tekmi zadostoval remi za uvrstitev v polfinale, zato so Bazovci tudi že od vsega začetka srečanja ubrali o-brambni sistem igre. Primorec pa je zaigral bolj sproščeno, toda sko- zi vso tekmo ni nikoli ogrožal vrata mladega Racmana, tudi zato ker je Zarja v obrambi igrala zelo pazljivo in odločno. SKUPINA A IZIDI Zarja - Bre^ Primorec - Gaja * Gaja - Zarja Breg - Primorec KONČNA LESTVICA H. V. 0:1 1:0 0:2 1:3 Primorec 3 2 1 0 4:1 5 Zarja 3 1 1 1 2:1 3 Breg 3 1 1 1 2:3 3 Gaja 3 0 1 SKUPINA B IZIDI 2 0:3 1 Aurisina - Kras 0:3 Primorje - Vesna 0:1 Vesna - Aurisina 3:1 Kras - Primorje LESTVICA 1:2 Vesne 2 2 0 0 4:1 4 Kras 2 1 0 1 4:2 2 Primorje 2 1 0 1 2:2 2 2 0 0 1 1-6 0 KOLESARSTVO Blatil tretja etapa DONNAZ (Aosta) — Giuliano Biat-ta iz Lombardije je osvojil tretjo etapo amaterske kolesarske dirke po Dolini Aoste. Na skupni lestvici še vedno vodi Fabrizio Verza (Mantovani, Ro-vigo). Italijanska jadrnica prva PORTO CERVO - Na končni lestvici «Swan World Cup* je zmagala italijanska jadrnica «Black Swan». Vs» regate tega tekmovanja so bile na vodah pri Portu Cervo, Drugo, tretje in četrto mesto so zasedle angleške jadrnice. .......................................... čič iz Ljubljane, pri delu so mu pomagali domači kriški trenerji. Treningi so bili štirikrat dnevno, ker so morali zaradi prevelikega števila razdeliti igralce v dve skupini. Vsi so pridno trenirali, poleg tega pa so se mladi Ljubljančani stalno družili z domačimi igralci in tudi neigralci, tako da se je ustvarilo odlično sodelovanje in tovarištvo. Za konpc priprav so kriški športni delavci priredili prijateljski turnir, na katerem so sodelovali igralci Mladine, LONTZ-a in tržaškega kluba Enteporto. Na sporedu sta bila turnirja A in B ekip. Vsi nastopajoči so prikazali že zadovoljivo formo, tako da smo bili priča zanimivim dvobojem. Zmagovalca na turnirju sta bila Enteporto Aki je nepričakovano in z veliko težavo premagal LONTZ in Križane, za katere je tokrat odlično zaigral G. Tence, ter LONTZ-b, ki pa je brez velikih problemov odpravil nasprotnika. Naj omenimo, da so vsi udeleženci prejeli spominske kolajne, zmagovita ekipa pa pokal, ki sta ji po; klonila lastnika ribjih restavracij Dario in Lucijan Tence. IZIDI Enteporto A — LONTZ A 5:4 Ursich C. - Gašič 2:0 Ursich M. - Vikošič . 2:1 Cesari - Vidmar 0:2 Ursich M. - Gašič 1:2 Ursich C. - Vidmar 2:1 Cesari - Vikušič ,1:2 Ursich M. - Vidma 0:2 Cesari - Gašič 2:1 Ursich C. - Vikušič 2:0 LONTZ A — Mladina A 5:4 Vikušič - Košuta 2;1 Vidmar - Tence N. 2:0 Gašič - Tence A. 0:2 Vidmar - Košuta 2:0 Vikušič - Tence A. 0:2 Gašič - Tence N. 0:2 Vidmar - Tence A. 2:0 Gašič - Košuta 0:2 Vikušič - Tence N. 2:0 Enteporto A — Mladina A 5:4 Cesari - Košuta 2:1 Ursich M. - Tence A. 2:1 Ursich C. - Tence G. Cesari - Tence A. 0:2 Ursich C. - Košuta 1;2 Ursich M. - Tence G. 1:2 Ursich C. - Tence A. 2:1 OBVESTILA SZ Bor vabi člane vseh svojih sekcij in športne šole, da se udeležijo nedeljske spominske svečanosti v Bazovici v društvenih dresih. Zbirno mesto ob 16. uri pri motelu Valrosandra. « • * TPK Sirena poziva svoje člane, da se v čim večjem številu in v društvenih dresih udeleže nedeljske proslave ob 50. obletnici ustrelitve bazoviških junakov. Zbirno mesto ob 16. uri pri motelu Valrosandra. « tt » TPK Sirena vabi člane, ki imajo jadrnice s premično kobilico, da se udeležijo društvene regate SPK Čupa, ki bo v nedeljo, 7. t.m., ob 9.30 v Sesljanu. Kdor se želi udeležiti regate, mora sam poskrbeti za prevoz jadrnice. Planinski odsek športnega združenja Sloga, obvešča vse udeležence nedeljskega poho da bazoviških junakov, da je urnik odhoda spremenjen. Zbi rališče je Ob 13,00 pri vaškem spomeniku, od koder bo ob 13.30 odhod Cilj bo ob 16.45 pri spomeniku bazoviškim žrtvam. ŠD Polet sporoča, da se bodo treningi za minibasket, pod vodstvom strokovnjaka, začeli v ponedeljek, 8. septembra, ob 15. uri na dvorišču Prosvetnega doma na Opčinah in bodo trajali vsak dan do nedelje, 14. t.m. Vabljeni stari in novi igralci. • * m Planinsko društvo Postojna obvešča, da bo v nedeljo 7. septembra, poho «STO DRUŽIN NA NANOS* Slavje bo ob 11. uri ob Vojkovi koči. • • « Košarkarska sekcija SZ Bor sporoča, da se bode treningi kadetske ekipe (letnika 1964 in 1965) pričeli v ponedeljek, 8. septem- hra, oh 9.30 (zjutraj). « * « Košarkarski odsek SZ Bor obvešča, da se bndn treningi na-raščajniške ekipe (letnik 1966) pričeli 8. septembra ob 18.30 na stadionu «1. maj*. Vabljeni so tudi fantje, ki niso nikoli igrali ko Sarke in ki bi radi resno gojili ta šport. « • « ŠZ Bor obvešča, da bo seja glavnega odbora danes, 5. septembra, ob 20. uri ua stadionu »Prvi maj* v Trstu. Cesari - Tence G. 0:2 Ursich M. - Košuta 2:1 LONTZ B — Enteporto B 5:0 Roina - Cappellstti 2:0 Slabe Dodini A. 2:0 Kovačič - Dapretto 2:1 Slabč - Cappelletto 2:0 Roina - Dapretto 2:1 LONTZ B — Mladina B 5:1 Roina - Guštin 2:0 Slabe - Starec 2:0 Kovačič - Tence G. 1:2 Slabe - Guštin 2:0 Roina - Tence G. 2:1 Kovačič - Starec 2:0 Enteporto B — Mladina B 5:3 Bianchi - Guštin 2:1 Cappelletti - Starec 2:0 Dodini D. - Tence N. 0:2 Cappelletti - Guštin 2:1 Bianchi - Tence N. ,0:2 Dodin D. - Starec 1:2 Cappelletti - Tence N. 2:0 Dodini D. - Guštin 2:0 tako lahko imeli na deželni fazi naše predstavnike bodisi med dečki (Adria) kot med deklicami (Bor). Preidimo sedaj k rezultatom posameznikov. Veliko zadoščenja je tržaškemu društvu prinesla mlada Helena Sedmak, ki je v krogli in kroglici zmagala z odličnima rezultatoma, ki veliko obetata za bodočnost. Rezultat v kroglici predstavlja enega najboljših letošnjih dosežkov v Italiji. Za pr polno premoč naših predstavnic v metih je nato poskrbela še adrijevka Kristina Sumberaz, ki je zmagala v metu diska, nato pa zasedla drugo mesto v kroglici, kjer sta sedaj skupno z borovko Sedmakovo na prvih dveh mestih deželne lestvice. Med dečki bi omenili predvsem lep napredek Alfreda Zudeka v hoji, kjer se je izboljšal za cele pol minute, ter adrijevca Vasilija Pečarja ter Davida Gregorija, ki sta (prvi v daljini in kroglici, drugi v teku na 300m) izboljšala društvene rekorde. Zanimiv je tudi rezultat borovca Bradassija v petero-skoku, ki pa je le trenutno priskočil na pomoč atletski sekciji, saj se sicer ukvarja s košarko' Med najmlajšimi (kategorija B) smo zabeležili dva izredno zanimiva rezultata. Med deklicami je bo-rovka Jadranka Culav v .sprintu spet dokazala svoj izreden talent z zelo dobrim časom na 60 m, med dečki pa je član Adrie Rodolfo Madotto (ki ni dopolnil niti enajst let) v skoku v višino, preskočil lestvico na 1.30 m, kar ga med vrstniki postavlja v sam deželni vrh. REZULTATI DEČKI KAT. A Hoja 4 km 1. A. Zudek (Adria) 80 m 1. M. Moratto (S. Giacomo) 3. A. Furlan (Bor) 4. D. Bradassi (Bor) 8. V. Verduno (Adria) 80 m ovire 1. E. Zarattini (S. Giacomo) 14”7 5. M. Saksida (Adria) 15"8 6. D. Cesar (Bor) 15”9 300 m 1. L. Pozzetto (CSI) 43”1 2. D. Gregori (Adria) 43”7 2000 m 1. A. Pangos (Bor) 7'02"2 ""Daljin»>- 1. V. Pečar (Adria) 4,84 m 9. D. Cesar (Bor) 3,66 m Peteroskok 1. D. Bradassi (Bor) 12,58 m 3. M. Viller (Adria) 11,95 m 24'42"2 10”2 10 5 10"8 12”3 NOGOMET V AMATERSKIH LIGAH Več naših moštev V 2. AL Breg, Kras, Vesna in Zarja - V 3. AL po tri naše ekipe z Goriškega in s Tržaškega Deželni odbor italijanske nogometne zveze je na prvi seji letošnje nogometne sezone objavil seznam ekip, ki bodo igrale v amaterskih nogometnih prvenstvih, ki se bodo začela v nedeljo, 21. septembra. V promocijski ligi bo kot lani 16 ekip, od katerih sta le dve tržaški, in sicer Portuale ter Ponzia-na, ki si je prav v lanski sezoni zagotovila prestop v višjo ligo. V prvi amaterski ligi so 32 vpisanih ekip razdelili v dve skupini. Vseh 8 tržaških mo.šte" (Edile Adriatica, Fortitudo, Muggesana, Opicina. San Giovanni, Sovrana in Stock) bo igralo v B skupini. V drugi amaterski ligi pa bo ponovno šest skupin, v katerih bo igralo 96 ekip. Letošnja novost je. da v tržaški skupini ne bo izključno tržaških moštev. Po dveh sezonah (zadnjič je v prvenstvu 1976-77 igrala Pro Farra) so vključili v tržaško skupino tudi enajsterico Staranzana, ker v lanski sezoni ni iz prve amaterske lige izpadla nobena tržaška ekipa. V tržaški skupini, to je skupina F, bodo igrali: Baxter, Breg, Campanelle, Čampi Elisi, CGS, Costalunga, Domio, Gia-rizzole, Kras, Libertas, Opicina Su-percaffe, Rosandra, San Marco, Staranzano, Vesna in Zarja. Spored vseh prvenstev bo odbor objavil pred 10. septembrom. Glede tretje amaterske lige pa je pristojen pokrajinski odbor, ki bo verjetno objavil skupine in spo red čez nekaj dni. Potrdili pa so. da bo start prvenstva 3. amaterske lige, v katerem bodo letos na Tržaškem nastopale tri naše enajste- DREVI V GORICI Košarkarsko srečanje v okviru svečanosti ^Bazovica 1930» Drevi ob 20.30 bo v telovadnici Kulturnega doma v Go rici košarkarska tekma med člansko peterko Doma iz Gorice in pa Gostola iz Nove Go rice. Srečanje prireja športno združenje Dom iz Gorice, v sodelovanju z Združenjem slovenskih športnih društev v Ita liji, v okviru spominskih svečanosti ob 50-letnici ustrelitve bazoviških junakov. rice (Gaja, Primorec in Primorje) ter tri tudi na Goriškem (Juven-tina, Mladost in Sovodnje) 4. oktobra. Omenili bi lahko še, da se bo v nedeljo, 7. septembra, pričel turnir za «Deželni pokal*, ki se ga lahko udeležijo ekipe druge in tretje amaterske lige. Na turnir, ki je izločilnega sistema, se je prijavilo 72 ekip, od katerih 13 s Tržaškega. Od naših ekip se je prijavila le enajsterica Krasa, ki bo v prvem kolu gostila ekipo Rosandre, Bruno Rupel Herbert Neumann pri Udineaeju BRESCIA — Vodstvo Udineseja je potrdilo nakup zahodnonemške-ga veznega igralca Herberta Neumanna, ki je lani igral za enajsterico Koeln, večkrat pa je nastopal tudi v državni reprezentanci. Kljub temu, da so pogodbo že sklenili, se o ceni nič točnega ne ve. Vodstvo Koelna t-di, da so Neumanna prodali za 470 milijonov lir, medtem ko Italijani zagotavljajo, da znaša vsota «samo» 330 milijonov lir. TENIS PRVENSTVO ZDA Chris Evert Lloyd premagala Jaušovčevo FLUSHING MEADOW - Mimi Jaušovec ni uspel podvig. Odlična jugoslovanska teniška igralka je morala v četrtfinalu priznati premoč Američanke Chris Evert Lloyd, ki je premagala Mariborčanko s 7:6, 6:2. Kljub porazu pa je Jaušovčeva dosegla na tem prvenstvu velik u speh. V izredno močni konkurenci se je namreč uvrstila med „sem najboljših igralk na svetu, kar tudi kaže, da se Mariborčanka ponovno vrača v najboljšo formo. Ostali četrtfinalni izidi: ŽENSKE Austin (ZDA) - Shriver (ZDA) 6:2 in 6:3 Mandlikova (ČSSR) - Hallquist (Z DA) 6:2 6:2 MOŠKI Kriek (J. Afrika) - Fibak (Polj.) 4:6, 6:2, 3:6, 6:1, 7:C Connors (ZDA) - Teltscher (ZDA) 6:1, 3:6, 6:3, 6:0. 5. F. Brigadini (Adria) 7. K. Glavina (Adria) Polipu 1. R. Girotto (CSI) n.u. R. Primesi (Bor) Višina 1. L. Semeraro (CUS) 5. F. Brigadini (Adria) 6. A. Čok (Adria) 7. M. Civardi (Bor) Krogla F. Crocetti (S. Giacomo) 11,96 m 9,94 m 9,27 m 2,50 m 1,63 m 1,45 m 1,35 m 1,35 m 9,84 m 9,48 m 8,52 m 6,16 m 22,84 m 17,42 m 17,08 m 14,88 m 12,98 m 45,60 m 42,48 m 30,14 m 23,54 m 1. 4. D. Gregori (Adria) 5. A. Furlan (Bor) 8. V. Verduno (Adria) 10. M. Saksida (Adria) Disk 1. R. Rinaldi (CUS) 4. M. Viller (Adria) 5. R. Primosi (Bor) 6. A. Ček (Adria) 7. S. Cercega (Adria) Kroglica 1. A. Toši (CUS) 3. V. Pečar (Adria) 9. M. Civardi (Bor) 10. S. Cercego (Adria) KAT. B Hoja 4 km 1. R. Furlanič (Marathon) 26’27''6 80 m 1. S. Lubiana (S. Giacomo) 12"1 200 ni 1. S. Biffi (S. Giacomo) 8'10”8 Krogla B. Di Marco (Marathon) 6.33 m D. Giacomini (Adria) 4,03 m Daljina C. De Schiller (CUS) S. Lorenzi (Adria) Višina R. Madotto (Adria) 0. Bachi (Adria) Kroglica , A. Guštin (S. Giacomo) 22,56 m DEKLICE KAT. A 80 m ovire P. Rozzini (CSI) T. škerlavaj (Bor) 80 m M. Casaretto (SGT) L. Strajn (Bor) 300 m L. Bessi (Edera) 1000 m S. Spazzapan (SGT) Daljina M. Casaretto (SGT) T. Škerlavaj (Bor) Višina L. Bessi (Edera) L. Strajn (Bor) Kroglica H. Sedmak (Bor) K. Sumberaz (Adria) S. Filipovič (Bor) Krogla H. Sedmak (Bor) 1. Petaros (Bor) Disk K. Sumberaz (Adria) S. Filipovič (Bor) I. Petaros (Bor) KAT. B 60 m ovire 1. M. Udovich (SAAT) 60 m 1. D. Zoch (CUS) 2. J. Culav (Bor) 5. A. Legiša (Bor) 1000 m 1. D. Savarin (SAAT) odst. E. Fornazarič Daljina 1. A. Torossi (S. Giacomo) 3,68 m Višina 1. C. Buri (SAAT) Krogla 1. S. Gregori (Bor) Kroglica 1. A. Primosi (Bor) 2. T. Rakovič (Adria) BEZBOL 4,17 m 3,47 m 1,30 m 1,00 m 14"5 18' '4 10 "9 11"8 47”6 3’35”5 4,62 m 3,15 m 1,53 m 1,20 m 40,64 m 34,22 m 24,78 m 9,32 m 7,37 m 18,66 m 14,96 m 14,88 ra 14 ”0 8”8 9”0 IV'3 4’12”5 (Bor) 1,20 m 6,30 m 23,48 m 21,96 m R. F. Svetovno amatersko prvenstvo Kubi prvo mesto TOKIO — Kuba je že kolo pred koncem osvojila naslov svetovnega amaterskega prvaka. Kubanci so namreč včeraj premagali Japonsko z 1:0 po izredno lepi in zanimivi tekmi, ki je bila na ravni profesionalnega bezbola. Kubanci bodo danes igrali proti ZDA, toda izid bo le »prestižnega pomena*. Italija, ki je na tem prvenstvu nemalo razočarala, je včeraj premagala Portoriko s 16:1. Ostali včerajšnji izidi: Koreja - Mehika 11:2; ZDA - Avstralija 6:5; Kolumbija - Nizozemska 7:4; Kanada Venezuela 6 3. BOKS Girellt — Manonl VIESTE (Foggia) — Nicola Girel-li in Roberto Manoni se bosta danes spoprijela v dvoboju za italijanski boksarski naslov srednje kategorije. AVTOMOBILIZEM Ferrari, Brabham in Renault že v Imoli IMOLA — Danes in jutri bodo na dirkališču v Imoli trenirali piloti treh avtomobilskih hiš, ki nastopajo v formuli ena. Villeneuve bo vozil s svojo ferrari T5, poleg tega pa bo poskušal tudi novo 126/C torbo; na progi bodo tudi Arnoux, Jabouille (Renault) in Nelson Piquet (Brabham), ki je z Avstraicem A-lanom Jonesom n_-*d glavnimi favoriti za osvojitev naslova svetovnega prvaka F L Piloti se bodo skušali v teh dneh privaditi na progo, kjer bo v nedeljo, 14. septembra, na sporedu 51. »Velika nagrada* Italije, veljavna za svetovno prvenstvo v formuli ena. Uredništvo, uprava, oglasni oddelek, TRST. Ul Montecchl 6. PP 559 Tel. (040) 79 46 72 (4 linije) Podružnico Gorica. Drevored 24 Magglo 1 — Tel. (0481) 8 33 82 57 23 Naročnino Mesečno 5.000 lir — vnaprel plačana celotna 60.000 lir. Letna naročnino za inozemstvo 53.000 lir. zo naročnike brezplačno revija oziroma oblasti. Na svetu se na primer proizvede letno približno milijardo in pol ton žitaric, od teh je namenjenih prehrani živine 400 milijonov. Če to hrano spremenimo v kalorije ugotovimo, da se jih v prehodu iz žita v živinorejo in nazaj v hrano izgubi tri četrtine. In ta izgubljena energija je za približno 50-krat večja od vsakoletne mednarodne pomoči lačnim (od 5 do 10 milijonov ton žitaric) s A to ni še vse: tretji svet izvaža v razvite dežele več beljakovin kot jih pa uvaža. Kalorijsko zelo bogata hrana (maniokova moka, arašidi, soja . . .) gre iz lačnih in revnih dežel v bogate krmit živino. Revne države so Vezane na to prodajo, ker jim dajejo plantaže teh kultur enega od redkih virov dohodkov ... če je letina dobra in če cena na mednarodnem tržišču ni padla. Zato se težko odpovejo izvoznim monolculiuram, če prav bi same potrebovale drugačno proizvodnjo; voditelji teh držav dobro vedo, da so plantaže nastale v času kolonialne oblasti tako, da so iz rinjale proizvodnjo hrane za domače potrebe, ki jo je kolonialna sila potem prodajala svoji ,va rovanki’. To so strašni računi: med veliko sušo in lakoto, ki je zajela Sahel (to so države na spodnjem robu Sahare) je osem najbolj prizadetih držav izvažalo od 2 do 5-krat več beljakovin, kot pa jih je uvažalo v obliki žitaric. Lakota, ena izmed «jezdecev apokalipse* navadno ne prihaja sama, spremljajo jo vojna in bolezni. Tako se je suša zadnja leta preselila iz Sahela, (kjer še vedno ni dovolj dežja) v vzhodno Afriko, kjer je cela vrsta regionalnih vojn. Somalija, eru najrevnejših dežel na svetu, ki šteje komaj 3,5 milijona prebivalcev ima na svojem o-zemlju v oskrbi 2,5 milijona beguncev iz Oga-dena. Na stotisoče drugih beguncev je na robu lakote v Etiopiji, Sudanu, Ugandi. .. Tragedija prehrane vojnih beguncev je dosegla višek verjetno v usodi kamboških beguncev. Opazovalci trdijo, da je v Kambodži v zadnjih štirih letih umrla tretjina prejšnjega prebivalstva (bilo jih je nekaj nad 8 milijonov), a še od preostalih sta dva milijona na robu lakote. Kissinger je svoj čas (leta 1974) jasno dejal: »hrana je orožje», tega se moramo zavedati, ko gledamo slike živih okostnjakov iz katerega koli kontinenta. GLASOVANJE BO 11. SEPTEMBRA V Čilu nasprotujejo ustavnemu referendumu Nova ustava bi potrdila vojaško hunto ■ Izjava francoskih socialistov ■lllllllllllllllltllllimillllMIIIIIIIIOHIIIMIItlimilllllinHIIIIIIIIIIIIHIIIIIIMIIIIIItlllllllllllllllllllMnillMIIIIIIIIIMIIIMmiMIIIIIIIIIMIIHIIIIIMIHIIItlUIIIIIIIIIIMIIIIIIIIIN KER SO SE DOJENČKI »SPOLNO RAZVIJALI* Od včeraj prepovedana prodaja 22 vrst homogenizirane hrane Stekleni lončki z rumeno-r ju v« brozgo vsehujejo estrogen SANTIAGO - Nekaj dni pred ustavnim referendumom je čilska vojaška hunta odobrila več davčnih olajšav ter obljubila delavcem, da jim bodo 18. septembra izplačali dodatno plačo ter da bodo ustvarili milijon novih delovnih mest v prihodnjih desetih letih. Sklep je opozicija označila kot •»volilni manever*. Čilenci bodo morali namreč 11. septembra odločati o novi ustavi, ki predvideva med drugim obstanek hunte (s Pinochetom vred) na čelu države za naši tdnjih 16 let. Proti referendumu so se izrekli sindikalisti pomembnega rudnika v Chiquicamati, radikalna stranka (socialdemokratje) in voditelj prevoznega sektorja Leon Villarin (stavka prevoznikov je pred leti povzročila padec Allendcieve vlade). Tako radikalna stranka kot Leon Villarin sta podprla predloge bivšega demokristjanskega predsednika Edoarda Freia, ki se bori za novo vojaško • civilno vlado, ki naj bi spet vzpostavila demokracijo v Čilu. Cerkev in skupina pravnikov sta medtem zahtevali od hunte zagotovilo, da se ne bo vmešavala v referendum in da bo dala volivcem jasno alternativo. Pobudniki te iniciative zahtevajo naj referendum prenesejo za 91) ali 120 dni, naj omogočijo dostop do sredstev javnega obveščanja vsem političnim skupinam in naj ukinejo izredno stanje. Samo tako bo referendum i-mel svojo veljavo. Če bi zmagali msprotniki hunte pa bi morala ta odstopiti. Francoska socialistična stranka je včeraj podprla vse politične skupine, ki nasprotujejo referendumu in sklenila sodelovati na manifestaciji, ki jo bodo politični izgnanci organizirali pred ambasado svoje države. RIM — Morda je za mamice po vsem svetu prva skrb dojenčkova hrana. »Lep debel* je nekje skupni imenovalec za zdravega otroka, »kako suh je* pa oznaka za otroka, s katerim nekaj ni v redu. Kakšna reklama bi bila torej lahko boljša za otrokovo hrano kot lep rdečeličen debelušast dojenček. Seveda, ne samo za hrano: tudi za obleke, za igračke, za zibke in za plenice, vendar, hrana j'~ prvo. če k tej mamičini skrbi za »lepega debelega* otroka dodamo še napetost današnjega časa, stalno zaposlenost in torej naglico pri vsem — tudi pri pripravljanju hrane, najdemo skupni imenovalec, ki mu pravimo »homogenizirana hrana*: majhni stekleni lončki z brozgo barve, ki je nekje med rumeno in rjavo in z napisom: piščanec, teletina hd. Poleg napisa pa seveda tlajenček, »lep debel*, kakršen pač Biora biti. V Enostavno in koristno torej, pa čeprav preče' drago. Pa kaj, ko gre za otroka z lahkoto prenesemo vsak strošek. To kraljestvo enostavnega in koristnega pa se je nenadoma zrušilo in v italijanskih lekarnah, kjer se tako žlahtna hrana pač pro daja, so police naenkrat na pol prazne. Minister za zdravstvo Aniasi je namreč prepovedal prodajo 22 vrst te «superhrane* Razlog: v steklenih lončkih je poleg piščančka in telička tudi... estrogen, hormon, zaradi katerega so se punčkam razvijali spolni organi, fantkom pa rasle prsi in to, jojmene, ko so komaj dopolnili leto dni. Zaplemba je prišla »nenadoma* in »nepričakovano*. Vedno se v I-f .liji tako dogaja: po nekem sklepu padejo vsi z neba in se začudijo. »nemogoče, saj ne more biti res!* Pa vendar (verjetno) je. Estrogen uporabljajo živinorejci; prime-sujejo ga hrani teličkov, ki so ta ko že pri treh mesecih «lepi debeli* in godni za zakol. S težo dveh stotov živinorejci zaslužijo: sicer nepošteno. Kajti hranjenje z estroge nom je po zakonu prepovedano, ven-dobro Estrogena žival izloči in ob- zakolu ga oetaaa v mesu še kar precej: tako po najenostavnejši poti preide ta hormon v čarobne steklene posodice homogenizirane hrane. Zato torej »nenadna* zaplemba 22 vrst te hrane štirih velikih in znanih tovarn: Plasmon, Gerber, Die-terba in Bracco. Tovarnarji seveda protestirajo, češ da je odločitev preuranjena in da ni dokazov o škodljivosti homogenizirane hrane. Minister Aniasi pa se skorajda brani, ko pravi, da so sicer sprejeli ukrep o prepovedi prodaje, venda: da ni mogoče dramatizirati vprašanja, saj so posledice hrane z estrogenom vidne «komaj» po dolgem hranjenju in se torej »staršem ni treba bati*. Tudi oblasti so verjetno »upoštevale*, da je potrebno precej ča sa, da estrogen povzroči posledice; to bi bilo vsaj mogoče sklepati iz sosledice dogodkov v zadnjih mesecih. Že aprila je prišlo do prvega množičnega primera: v otroškem vrtcu in v osnovni šoli v Le-viglianiju in Terrinci, dveh vaseh v pokrajini Lucca, so se otrokom nenavadno razvijale prsi. Takrat je ravnatelj pediatrične klinike milanske univerze izjavil, da ne gre za osamljen primer, ampak so se morali s podobnimi primeri večkrat ukvarjati. Nato je vse lepo zaspalo. Vprašanje je sprožil v začetku julija neki novopečeni oče iz kraja Ponte san Pietro pri Bergamu: otroka je peljal k zdravniku, ker mu niso bile všeč nenavadno velike prsi. Od zdravnika pa je šel naravnost h karabinjerjem in prijavil zadevo. Odtod preiskava. V Bergamu, v Brescii in v Sondriu so ugotovili, da homogenizirana hrana vsebuje «estrogen». Pretor iz Bologne je, takoj ko je izvedel za to, odredil zaplembo teh proizvodov, vendar so njegovo odredbo spoštovali samo v Emiliji Romagni: drugod je prevladovala previdnost. Šele v sredo je minister Aniasi izdal u-krep o prepovedi prodaja 22 vrst homogenizirane hrane štirih že o-menjenih tovarn. Na.ta ukrep so .včeraj reagirali tudi tisti, ki so že prej opozarjali na nevarnost estrogenov v mesu. Tako je Ustanova za varstvo živali iz Verone poslalo 26. julija letos ministru Aniasiju poročilo o zakolu živine, hranjene z estrogenom. Dežela Emilija - Romagna je prav tako sporočila, da že od julija sistematično pregleduje homogenizirano hraro, vsedržavno združenje konzumnih zadrug pa je sporočilo, da so zadružna trgovine že v juliju umaknile iz prodaje tovrstno hrano. Vsi se sprašujejo, zakaj je ministrstvo čakalo tako dolgo; to se sprašujejo tudi nekateri komunistični poslanci, ki so na ministra že naslovili vprašanje. Še bolj u-pravičeno pa se to sprašujejo starši, ki so sedaj zaprepaščeni slišali, da ni rečeno, da so otroci zdravi, če so «lepi debeli*. Kardelj v angleščini WASHINGTON - Znana založniška liiša University press of America iz Bostona je v angleščini objavila knjigo'Edvarda Kardelja Zgodovinski temelji neuvrščenosti s predgovorom profesorja Nikolaosa Stavfeva. V daljšem prikazu tega znanstvenega dela Stavrev poudarja, da je bil Edvard Kardelj eden izmed vodilnih jugoslovanskih teoretikov, državnikov in filozofov ter arhitekt jugoslovanske poti v socializem. S pomočjo te knjige se bodo lahko izvedenci mednarodne politike podrobno seznanili z jugoslovanskimi pogledi na politiko neuvrščenosti ter na njen vpliv pri oblikovanju zunanjepolitične usmeritve Jugoslavije. Cenejša hrana in pijača na železniških postajah? Monica Vitti in Antognoni na predstavitvi filma II mistero di Oberwaid KABUL — Najnovejša poročila iz ki afganistanskih islamskih upomi- Afganistana govorijo o nadaljevanju bojev med vladnimi enotami in u-porniškimi silami. Sovjetska tiskovna agencija TASS navaja vest •uradne afganistanske agencije Bak-litar o »likvidaciji številnih banditskih skupin* upornikov v pokrajinah Gor, Herat in Šibargan. Po teh vesteh so vladne enote zadale unornikom težke izgube (150 mrtvih v Goru in 800 v Šibarganu) ter zaplenile ogromne količine orožja in municije. O «vse večjih uspehih* v boju proti unornikom poroča tudi kabulski radio. Zahodne tiskovne agencije pa navajajo diplomatske in uporniške vire v New Delhiju, ki trdijo, da v bojih sodelujejo predvsem sovjetske intervencijske sile. Predstavni RIM — Odslej, ali vsaj v bližnji bodočnosti, si bodo morebiti potniki mogli potešiti glad in žejo ob postankih na železniških postajah malce ceneje. Na zahtevo pro- ................................... Fela Kuti in njegov ansambel VELIKO IZBIRE NA FILMSKEM FESTIVALU V BENETKAH Številno občinstvo je z zanimanjem sledilo novemu Antognonijevemu filmu dl mistero di 0berwald» govori o položaju človeka v napredni industrializirani družbi popolnoma nov način ustvarjanja filmov. Same barve pa postanejo sredstvo, s katerimi daješ filmu poetični in emotivni ton. Kot rečeno, je film «11 mistero di Oberwald» prvi primer take kinematografije in rezultati so seveda predmet diskusije. Za svojt eksperimentiranje se je Antognoni poslužil filma Jeana Cochanja «L'aquila a due teste». Sicer je tekst Antognonija malo zanimal, razen nekaterih sekvenc, ki se nanašajo na sedanje politično stanje. Zato se film postavlja deloma v nepravilni luči, skorajda bi rekli, da je film nekakšno iskanje človekovega- položaja v napredni industrializirani družbi, kot * druge strani pričajo vsa njegova dosedanja dela. Ne gre za film banalne tematike, temveč za nekak «filozofski, oddih*, ki nudi gledalcu le ugotavljanje elektronske tehnologije. Zato j« treba gledati film pod to optiko, gre za nekako generalko, predvsem kar zadeva barve, ki sicer niso prepričljive, kljub vsemu pa so zanimive in odpirajo neko novo dimenzijo. Antognoni si to lahko dopušča. Preidemo sedaj k drugim filmom, ki smo si jih lahko ogledali na tem festivalu. «Lena Rains» nemškega režiserja Christiana Rischer-ta in «L’altra donna» Italijana Petra Del Mnnteja sta dva filma, ki govorita o vlogi ženske v velikih mestih. V prvem filmu režiser nakaže družinske napetosti in spore med avtoritativnim možem in ženo, ki mu stoji ob strani že 15 let. V bistvu prikazuje nesrečno poroko dveh partnerjev. Vsekakor pa je vse, kar film opisuje, omembe vredno predvsem iz psihološke in sociološke plati, čeprav ne doseže popolne učinkovitosti zaradi pretirano shematičnega- pripovedovanja. Tudi film Petra Del Monteja je na prvi pogled shematično prikazan. Bistven je odnos med neko bolonjsko mlado gospo, ki je ločena od moža in Etiopko, ki se je preselila v Rim. Na dan pridejo socialni in rasni problemi, ki sta s» pri obeh ženskah še kar podobni. Film fe^Džeden ogleda.__ .. Popolnoma drugačne tematike j* film «Pilgrim, farewell» (Popotnik, zbogom) ameriškega režiserja Michaela Roemerja. Gre za film o smrti, ki se predstavi preko življenja. Prikazane so štiri osebe, W živijo osamljene na deželi v bližini Vermonda. V tej mali skupini je tudi Kate, ki umira za rakom. O tej obsodbi pa ve tako dekle, kot tudi ostali trije njeni sostanovalci. In to dejstvo povzroča vrsto napetosti in kontradikcij. Film j* zelo realistično prikazan, tudi igralci so odlični. Na koncu smo si ogledali še portugalski film «Oiald» (Če bi želel bog) režiserja Pedra Vasconce-losa. Film pripoveduje o portugalskem položaju pred in po revoluciji. Zaključki pa niso vedno srečno prikazani. Včasih pretirana inte-lektualnost škodi: in ta film tudi to dokazuje. DARKO BRATINA llimillUllllllllltlllllllllllHIIIIIIIIIItlItbiIHmHIUIIHIIIMIIIIIIIIIIMIIIMIIIIIIIIIIIItllltlllllllllllllllllllllMIIIItN Rdeča toča v Milanu metnega ministra Formice je namreč uprava državnih železnic razposlala na vsa postajna načelstva okrožnico, v kateri predpisuje strogo nadzorstvo nad cenami in kakovostjo pijače in jedače, ki jo strežejo potnikom tako v postajnih o-krepčevalnicah, kot z vozičkov na peronih. Po ministrovih navodilih ne bo smela biti niti hrana niti pijača dražja, kot v javnih lokalih iste kategorije, če bodo prodajalci ubogali, bomo torej imeli boljše in cenejše obložene kruhke in si bomo med potovanji laže privoščili pivo ali oranžado. PARIZ — Alzacija je v svoji zgodovini doživela številne invazije, a tokrat niso francoske pokrajine zasedle tuje čete temveč tisoči rojev os. Invazija se je začela takoj po velikem šmarnu, a je dobila zaskrbljujoče razsežnosti šele v zadnjih dneh, ko so morali v boj proti krilatim napadalcem poseči gasilci in policija. Postaje prve pomoči imajo polne roke dela z ljudmi, ki so jih ose pičile. Za sedaj niso še poskrbeli primernega protistrupa, zdravniki le svetujejo, da po piku takoj izde-rejo želo. MILAN — Včeraj ob zori so ugrabitelji pri Milanu izpustili 26-letnega Alessandra Vismara, ki so ga ugrabili 5. maja letos. Za sedaj ni znana višina odkupnine, ki so jo plačali poslužili navadne filmske kamere, svojci ugrabljenca. I trak posneli in ga kasneje presneli aiiiiiiiiiiiiimiiiiiiHiHiiiiiiiiniiiiiniiiiiiiiiuiiiimiiamiiiiiiiiimiiiiiiiiiiiiiiiiiiHiiiitiiiiiiiiiiiMiiHiiiiiiioitiHiimiuiiiiiniiimiiiiiiiiiiiMiiiiiiiitviiiiimmiiiMiiiii PO IZJAVAH ISLAMSKIH UPORNIKOV IN ZAHODNIH DIPLOMATOV SZ poslala v Afganistan nove protigverilske enote Vse večje islamskih upornikov, zaradi plemenske »in., poli- tične razcepljenosti - Govorice o prihodu kubanske-divizije ■■ BENETKE — Film »I! mistero di Oberwald» (Skrivnost Obertcalda), italijanskega režiserja Michelangela Antognonija, je nedvomno ena izmed najboljših stvaritev letošnjega filmskega festivala, ki se odvija v Benetkah. In to ne le zaradi izrednega prestiža, ki ga uživa režiser, ampak predvsem zaradi novosti tehnološkega postopka pri u-resničitvi dela. Gre za prvi film, ki so ga v celoti snemali s tele-kamero in ga elektronsko tudi montirati. Do sedaj so filme za RA1 ati za druge zasebne televizijske postaje snemali vedno na tradicionalni način, kar pomeni, da so se na drugi film. Antognoni pa je uporabil popolnoma nasprotni proces: snemal je na magnetni trak ter re-verziral kasneje na navadni film po izredno zapletenem postopku. In s tem je — kot sam pravi — posnel dva filma, enega za televizijski ekran, drugega pa za kinematografski. Katere prednosti ima ta način? Gre le za pretkano tehnološko novost, ati prinaša tudi posledice na ekspresivni in kreativni ravni? Elektronski sistem, pravi Antognoni, je zelo spodbuden. Zdi se ti celo igrača. Postavijo te pred «consolle» in ti dopustijo, da uravnavaš tone in barve. Dosegajo se efekti, ki so sicer prepovedani pri normalni kinematografiji. Gre za dar pa dobro Estrogena žival ne liiinilliHimniiiininililiiHimmlilliiliilllliiltlHluMiiliililliiiimi...................................................miiiiiiiimmiiiiiiiiiiniiiniiiiiiiiiiiiiiiuiiiiiiiiui Anikulapo Fela Kuti, 42-letni nigerijski glasbenik je prispel v Milan, kjer bo imel vrsto koncertov. Kuti vodi ansambel »Afrika 80», ki ga sestavlja 14 njegovih žena (drugih 13 je namreč ostalo doma) (AP) PIZZERIA, MOZZARELLA IN KANČEK MAFIJE NEW YORK - Pizzerie m oskrba z mozzarello sta dve dejavnosti, ki sta se v zadnjih letih izkazali kot zelo dobičkonosni v ZDA. Ti dve dejavnosti pa skoraj popolnoma nadzoruje organizirani kriminal. To so odkrili razni preiskovalci iz držav New York, New Jersey in Pennsylvania. Preiskave so ugotovile, da nadzorujejo pizzerie grosisti ki priskrbijo najbolj važne sa m a vine pizze, predvsem pa pre kurčevalci z mozzarello, ki praktično monopolizirajo kupce in od-pra^ie.ic konkurenco z mafijskimi metodami Kriminalne organizacije, ki so jih preiskovalci odkrili za temi špekulacijami, so vedno iste. To sta dve »družini-: Gambino, ki so podedovali mnogo svojih »članov* od Josepha Bonanna, ki sedaj prebijta r Tucsonu, v Arizoni, a ima še vedno prste vmes v sirarski industriji, in Profaci, dediči Josepha Profacija sr., ki je bil od leta 1931 do leta 1962, ko je umrl, glavar ene petili najmočnejših »družin* v New Yorku. V zadnjih časili so preiskovalci opazovali tudi »italo - amerikanska* brata Josepha in Vincenta Falconeja. ki sta že petnajst let vezana na razne sirarske industrije in na njihove polome, katerim so večkrat sledili polomi industrijskih infrastruktur. Ime Joeja Bonanna pa je prišlo pred kratkim na dan v New Yorku v zvezi s podjetjem »Utica Cheese Inc.» iz Oriskanyj.", ki je last družbe «Saputo Cheese* iz Montreala v Kanadi in ki jo kontrolira sam Bonanno. Ministrstvo za kmetijstvo mu je bilo odreklo licenco za proizvajanje mozzarelle, preiskovalci pa so odkrili, da ima 23 največjih sirarskih podjetij bolj ali manj tesne stike z »družinami*, ki jih vodijo Gambino, Bonanno in Profaci - Colombo. New York Times omenja največkrat podjetja »Grande Cheese* iz Brownslilla v Wi-sconsinu ter «Roma Food Enterprise* iz South Plainfielda v New Jerseyu. »Grande Cheese* sta ustanovila leta 1941 v Chicagu Al Capone in Joseph ionanno. Takrat je Bonanno živel v New Yorku in je bil prijatelj in zaveznik Josepha Pro facija sr. »Roma Food Enterprise* je izključni predstavnik »Grande Cheese* v Pennsylvanii. Vendar njegov predsednik Lou Piancone zanika vsakršen stik s kriminalnostjo. V intervjuju je Piancone izjavil, ida je najlažje reči. da ima vse to, kar je italijanskega, stike z mafijo, kar pa sploh ni res. Izjavil je tudi, da uspel) njegovega podjetja, ki je v kratkem naraslo na milijone dolarjev prometa, sloni samo na trdem delu italijanskega izseljenca v deželi, ki nudi mnogo možnosti. Nekateri njegovih nekdanjih u-služ.bencey zatrjujejo, da Piancone preživi mnogo časa v sedežu podjetja in da je njegova vnema, vnema človeka, ki ima popolno nadzorstvo nad stanjem. Preiskovalci Pennsylvanie so odkrili tudi, da Piancone večkrat posoja večje vsote denarja organizacijam, ki imajo večje verige piz-zerij. Bratoma Vincentu in Johnu Scottu iz Tovvnshipa v New Jerseyu je dal 100.000 dolarjev. Scottovi so do sedaj odprli 25 pizzerij, ki so posejane po državah New Jersey, Pennsylvania, Ohio, West. Virgi-, nia, Indiana, lowa, Minnesota, Co-lorado, Florida in Puertorico. Preiskovalci menijo, da se Scottova poslužujeta ilegalnih izseljencev in da jih plačujeta mnogo manj kot je minimum, ki ga predpisuje država. Naposled tudi mnogi zaslužki za milijone dolarjev ne pridejo v knjige o poslovanju podjetja in u-idejo tako državni blagajni. Frank Galofaro, ki je pred kratkim odprl 20 pizzerij irr je tudi v upravnem svetu «Lu.Lo.Vi.Inc.*, si je tudi izposodil veliko denarja od Pianconeia. Piancone je večkrat podelil tudi začetne kredite za več tisoč dolarjev novim lokalom, da jim je tako pomagal vstopiti v poslovne kroge. «V tem ni nič slabega* je rekel Piancone «z njihove strani se lahko čutijo moralno vezani, da nadalje kupujejo razne proizvode pri nas.* kov zatrjujejo, da Sovjetska zveza zamenjuje svoje vojaške enote z novimi, ki so bolje usposobljene za protigverilsko vojskovanje. Ko so decembra lani sovjetske enote množično vkorakale v Afganistan, so bili vojaki pripadniki a-zijskih narodov, ki so baje s simpatijo gledali na afganistanski islamski upor in so jih sovjetski generalštabi zamenjali z enotami iz evropskega dela SZ. Nove enote pa so bile baje usposobljene predvsem za klasično obliko frontnega vojskovanja in so se slabo znašle v dinamičnem afganistanskem vojskovanju. Afganistanski uporniki sedaj trdijo, da so Skoraj vse te vojake zamenjali z novimi, posebno izurjenimi enotami za protigverilski boj. Zahodne tiskovne agencije poročajo tudi, o novi strategiji boja proti upornikom, ki so jo že brez uspeha preizkusili Američani v Vietnamu Babrakov režim oborožuje posebne plemenske enote, ki jih pošilja v »misije miru* na območja, kjer živijo tradicionalni plemenski sovražniki teh enot. Takih »plemenskih* vojakov je baje že 5.000 in so porazdeljeni po enotah od 30 do 300 mož. Islamski gverilci ugotavljajo tudi. da je sovjetski obveščevalni službi uspelo vriniti svoje agente v uporniške enote. Težko je preveriti taka poročanja, samo po sebi se vsiljuje pre pričanje, da islamski gverilci pretiravajo, da bi vsaj nekoliko omilili svoje neuspehe. Še vedno niso uspeli združiti svojega vodstva in sil, plemensko in ideološko rivalstvo med posameznimi uporniškimi skupinami je glavni vzrok za vse hujše vojaške in politične neuspehe. Dosedanje na pol hajduško vojskovanje islamskih gverilcev je imelo kratkoročne uspehe, a ni utrdilo islamskega upora. Tudi muslimanske države so v precejšnjih težavah pri dajanju pomoči, saj ne vedo, kateri od številnih skupin bi poslale pomoč. Kdor je pred meseci napovedoval, da ima sedaj tudi Sovjetskega zveza svoj Vietnam se je bržkone zmotil. Zadnje vesti iz Afganistana dajejo čisto drugačno sliko. Sovjetski vojaški stroj je kljub svoji tradicionalni okornosti pokazal večje strateške in politične sposobnosti kot Američani v Vietnamu, morda pa so sovjetski uspehi predvsem posledica afganistanskih napak. S te ga zornega kota dobijo svoj poseben prizvok tudi vesti o prihodu divizije kubanske vojske, ki je priskočila na pomoč svojim sovjetskim zaveznikom. Intervju Messnerja agenciji ANSA PEKING — »Samotarska osvojitev Everesta je podvig, ki je že na meji človeških zmogljivosti. Kljub vsemu je uresničljiv in vesel sem, da sem to lahko dokazal.* To so besede bocenskega alpinista Rein- holda Messnerja, ki je 20. avgusta osvojil najvišji vrh sveta brez jeklenke s kisikom in v sezoni monsunov. «Vzpon predstavlja višek moje alpinistične kariere, kaj več, mislim, ne bom nikoli dosegel. Izredno sem bil izčrpan, saj sem v zadnjih tednih izgubil na teži kar 15 kilogramov*, je povedal Messner novinarju tiskovne agencija ANSA, ki ga je pričakal v Pekingu, kamor se je alpinist vrnil pred dvema dnevoma. Glede težav, na katere je naletel, je Messner še dejal: »Najzahtevnejše je bilo premagovati nevihte, večkrat pa sem se za svo je plezanje poslužil tudi snežnih razorjev, ki jih puščajo za sabo plazovi.* Poglavar Siouxov Rdeča toča Je prispel v Milan, kjer bo na tukajšnjem čevljarskem sejmu predstavil indijansko obutev (AP)