Posamezna številka 12 vinarjev. Slev. 206. v UnmiflDl v poneoenek, dne 10. septembra m. Leio XLV. s Velja po poŠti: s u oelo leto upre].. K 30-— za en mesec „ .. „ 2-50 za Hemčijo oeloletno. „ 34"— ■a ostalo Inozemstvo. „ 40"— V Ljubljani na dom s Za oelo leto napre].. K 28'— za en meseo „ .. K 2-30 V spravi prejeman mesefino „ 2-— s Sobotna izdaja: s Za oe.o leto.....K za Nemčijo oeloletno. „ 9-— H ostalo inozemstvo ■ „ 12- OT Uredništvo Je t Kopitarjevi nllol štev. 6/111. Rosoplsl se ne vračajo; netranklrana plsmn se ne čas sprejemajo. — OredniSkega lolefona štev. 74. = Inseratl: Enostolpna petltvrsta (72 mm široka ln 3 mm visoka aH nle prostor) za enkrat . . . . po 30 v za dva- ln vočkrat . „ 25 „ pri večjih aaročilth primeren popust po dogovoru. ■ Poslano: i Enostolpna petitvrsta po 60 v Izhaja vsak dan IzvzemSl nedelje ln praznike, ob 5. nrl pop. Redna letna priloga vozni red. Političen UpravnIBtvo le v Kopitarjevi ullol St. 3. — Račun poštne hranllnioe avstrijske št. 24.797, ogrske 26.511, bosn.-horo. št. 7563. — Uoravniškogi ielefona št. 188. Vodstvo Slov. Ljodske Stranke sklicujem k seji v torek, 18. septembra 1917 ob 10. uri dopoldne v deželnem dvorcu v Ljubljani (dvorana v II. nadstropju). Eventualno se bo seja nadaljevala tudi šc drugi dan. Dr. Ivan šusteršič, t. č. načelnik. Opomba: V petkovem oglasu se je glasilo pomotoma v petek, 18. septembra; pravilen je današnji oglas. MoC ideje — »Kar sc je resnično velikega in plemenitega izvršilo v zgodovini, so vse ustvarile ideje.« To globoko misel je zapisal dr, A. Ušcničnik v uvodu k knjigi: »Več luči«. Krasne besede! Ideje so, ki preustvarjajo svet — tudi v zgodovini —• v politiki. Ideja, vržena v svet, pusti vedno sled za seboj in s svojo elementarno silo vpliva na potek zgodovine, na razvoj narodov in držav. Ako postane ideja last ljudskih mas, je zastonj proti njej vsak odpor sile. Razgreta sopara v kotlu mora imeti ventil, sicer razžene še tako močne kovinske stene, S tako nevzdržno silo, zdrobe tudi ideje vsak odpor sile prej ali slej, ako so prežele ljudsko mišljenje. Ideja se da premagati samo z idejo, ne pa s silo. Tudi v napačni, zli ideji je ta moč: sila je ne ukroti, pač pa nasprotna ideja. Lepo primero zato imamo v ustroju in zdravljenju človeškega telesa. Večino bolezni povzročajo bacili, pravijo zdravniki. Ti se vedno bolj in bolj razvijajo in povzroče lahko smrt. Zunanja sila, zunanje zdravljenje, delovanja teh bacilov ne more uničiti, v telesu je treba vzgojiti in okrepiti nasprotne bacile, ki uničijo bacile bolezni, le na ta način se ohrani človeško življenje, Tako tudi proti ideji zunanja sila ne opravi ničesar; če hočeš v boj proti njej, moraš na bojišče z idejo, ki bo zmožna uničiti slabo. Za take pojave imamo v zgodovini polno zgledov. Kdo jc povzročitelj francoske revolucije? Ideje, s katerimi so prekvasili enciklopedisii francoski narod. Kdo je stri italijanske državice dvanajstega stoletja in ustvaril italijansko državo? Ideja o narodni in državni edinosti, s katero je prežet pastir v Abrucih, kakor patricij v Rimu. Kdo jc osvobodil balkanske narode turškega ' jarma? Ideja o zlati svobodi, ki jc prešinja-la vse balkanske narode. Ta je kakor sopara vedno bruhala na dan, čim bolj je bila ■ zatirana, tembolj je rastla njena sila in končno je strla robske okove. Poglejmo Irsko! Katoliške in narodne ideje ni zlomila stoletna brutalna sila, vedno sili na dan, že svobodneje diha, popoln dan svobode pa bo gotovo prišel tudi za njo. Poljska! »Jeszcze Polska nie zgienola ,..« Propadla je — toda ideal Poljske jc ostal — in ta jo zopet dviga iz groba. Poglejmo še reformacijo in protireformacijo! Kje tiči notranji vzrok in uspeh reformacije? V idejah, ki jih je sejal že humanizem. In kdo jc ustavil to pogubno povodenj? Ne zunanja sila, ampak poživljene ideje katoličanstva. Zgledov zadosti —! Pred našimi očmi se vrši podoben pojav — jugoslovanska ideja. Z naglico svojega razširjanja in popularnosti nas takorekoč prehiteva. Jugoslovanska ideja proni-cuje med narod, srca se je oklepajo, tisoči jo hočejo uresničiti, z elementarno silo ideje gre svojo pot naprej, tu in tam morda še nejasna, brez določenih obrisov, toda toliko bolj idealna in privlačna! Kdo se ji bo ustavljal, kdo ustavil? Nihče, ki pozna zgodovino in moč idej. Mi gremo naprej, to je njeno geslo,- to je njena zmaga. Zmaga gotovo, če ne danes, jutri, morda čez desetletja; mlini zgodovine počasi meljejo, pa gotovo: Zdrava ideja, ki je postala last ljudstva, vedno praznuje svojo zmago. To morajo upoštevati vsi politiki, naši ali nasprotni, če so se kaj naučili iz zgodovine. Med našim narodom ganiresnega politika, ki bi se ustavljal jugoslovanski ideji. Morda niso vsi istih misli glede obsežnosti ciljev ali glede taktike — morda pravimo samo — vse pa preveva ista jugoslovanska ideja: Slovenec, Hrvat in Srb ne sme biti več tuj rob tuje narodnosti! Naloga naših politikov je dati tej ideji, temu gibanju zdravo, realno smer in postaviti dosegljive cilje, da ima narod pred seboj jasen ideal, ki ga je možno doseči. In naši narodni nasprotniki? Zdi sc, da si še ne upajo zreti resnici v oči in nočejo priznati, da jugoslov, ideja prekašava vedno širše mase Jugoslovanov. Razumemo njihovo žalost in njihov odpor, če se postavimo na njih stališče; težko je, odreči se prijetnim sanjam, sijajnim načrtom, koristni in izkoriščajoči nadvladi in ^ospodstvu toda tudi njim v korist svetujemo: odprite oči in ne ustavljajte se temu, kar mora enkrat priti, kajti ideja zmaguje! M, Š. V četrtek, dne 6, t. m,, je preminul eden najboljših sinov Belokrajine Martin Matjašič iz Rosalnic, Rojen 5. julija 1859. bil je mož stare korenine, priden in vesten gospodar ter skrben krščanski oče. Kot tak je stal vedno neomajano v vrstah S. L, S,, v kateri je neumorno deloval za napredek Belokrajine, 15 let je županoval svoji domači občini in je bil do svoje smrti nje prvi svetovalec. V letih 1908 do 1914 je bil deželni poslanec črnomaljskega in novomeškega okraja. Kot poslanec jc vestno vršeč svoje poslanske dolžnosti neumorno zastopal koristi svojih volilcev. Vsled svojega odkritega in veselega značaja je bil med poslanci splošno priljubljen in spoštovan. Od 1. 1914. je bil načelnik cestnega odbora metliškega. Bil je nadalje član šolskega in zdravstvenega sveta metliškega. Z vso vnemo jc deloval tudi na poliu zadružništva, Do svoje smrti je bil predsednik lepo delujočega kmetijskega društva in odbornik obeh posojilnic v Metliki. Kot pravi belokranjski kmet globoko veren jc bil dolgo vrsto let ključar ccrkve Matere božje pri Treh farah, kjer ie bil tudi v soboto, na praznik Matere božje pokopan. Kako visoko je bil pokojni Matjašič čislan, je pokazal njegov pogreb. Od blizu in daleč so prihiteli Belokranjci, da mu izkažejo zadnjo čast. Pet duhovnikov in okoli-čanski župani so ga spremljali na njegovi • zadnji poti in metliški cerkveni pevci so mu pod vodstvom posl. Mihelčiča pred domačo hišo in na pokopališču zapeli v slovo. Ob grobu se je poslovil od pokojnika posl, K. Dermastia, Po njegovih besedah hočemo proslaviti spomin pokojnega Martina z dielom za procvil in blagor Belokrajine, trdno se držeč naukov sv. Cerkve. — Prizadeti družini naše najiskrenejše soža-lje, duši pokojnika večni mir in pokoj ter zasluženo plačilo pri Bogu. AVSTRIJSKO URADNO POROČILO, Dunaj, 7. septembra. Uradno: Napadi sovražnih letalcev na odprto mesto Trst postajajo vsakdanji dogodki. Boji na južnem delu Krasa se nadaljujejo. Sovražnik se zaman trudi, da bi nam iztrgal, kar smo zadnje dni priborili. Njegovi napadi, proti katerim smo večkrat nastopili s protinapadi, so se povsod popolnoma zrušili s težkimi izgubami zanj. Za sv. Gabrijel se še vedno izredno ljuto bore, Nobena žrtev ni sovražniku prevelika: aa severni strmini se je zrušilo več sovražnih napadov; težak napad smo odbili na zahodni strmini. Od 19. avgusta smo ujeli ob Soči skupno 500 italijanskih častnikov in 18 tisoč mož. Glede na krvave žrtve Italijanov enajsta soška bitka čisto nič ne zaostaja za prejšnjimi bitkami. Z ostalih bojnih črt in z bojišč nič vaj«t nega. ' t Dunaj, 8, septembra. Uradno: Vrb Sv. Gabrijela jc močno obstrelje^ van od topništva. Ponočni napad Italijanov je bil odbit. Pri Bezzecci na južnem Tirolskem so se polastile naše čete z napadom nekega sovražnega opirališča. UieJi smo nekaj Italijanov . „ , „ 4 , Dunaj, 9. septembra. Uradno: Italijani obstreljujejo s težkimi topovi goro Sv. Gabrijela ju druge odseke soške bojne črte. Naše topništvo je zadržalo sovražno pehoto. Italijansko uradno poročilo. 7. septembra. Severovzhodno od Gorice se sovražnik, ki je imel velike izgube, trdovratno upira našemi! pritisku. Ujeli smo včeraj tri častnike in 200 mož. Na Krasu sc srditim bojem zadnjih dni sledile akcije posameznih oddelkov in topniški ogenj. Naši letalci so spravili sovražne baterije v pa-novskem in. trnovskem gozdu v nered ter motili zveze v kraškem ozadju. 8. septembra. Severnovzhodno od Gorice smo včeraj odločno pritiskali dalje in namerili naš živahen molilni ogenj na sovražne črte in na prostor za njim. Na Krasu topovski boji. V dolini Concei zahodno od Gardskega jezera, smo odbili dva sovražna napada na dve naši prednji straži, V sedanji ofenzivi smo ujeli do zdaj 30.671 vojakov, med njimi 858 častnikov. Zdaj so pregledujejo in zbirajo velikanske sovražniku odvzete množine orožja in blaga. 0. septeinbra. Severovzhodno Gorice se nadaljuje brez presledka topniški boj. Na ostali bojni črti delovanje topništva in patrulj. Enajsta soška bitka-Dunaj, 7. septembra. (K. u.) Vojni tiskovni stan: Boj za posest gore Sv. Gabrijela se nadaljuje :c nezmanjšano srditostjo. Ta bojni prostor se nahaja neprenehoma pod težkim ognjem topov in vninometovj pogosto sc poslužuje sovražnik tudi plino-vih granat. Desetkrat so včeraj Italijani napadli goro Sv. Gabrijela s severne strani; enkrat so poskusili tudi z juga. Vselej so bili od naših hrabrih braniteljev v bližin-skem boju zavrnjeni z velikimi izgubami. Vkljub temu je vodi! Cadorna na vseh treh frontah gore vedno nove mase ža naskok, ki so imele že v našem uničujočem ognju ogromne izgube. Vkljub vsem sovražnim naporom smo vse predvčerajšnjim pridobljene pozicije trdilo obdržali v naših rokah. Tudi pri Sv. Katarini smo odbili močan sovražni napad, V Panovškem gozdu so se razvili boji z ročnimi granatami. Sicer je bil na soški fronti le topniški ogenj, ki je bil Mi napodi sa Trsi (Izvirno poročilo : Slovencu*.) Ob Adriji, septembra 1917, Naslonil sem se na okno opazovališča ob obali. Pod menoj se je izza oljk in lovora svetlikalo žareče morje. V čistem jutranjem zraku je kakor v reliefu ležala od lagun razjedena furlanska obal. Od Grade-ža, kjer so se belile vile in hoteli srečnih dni, preko Ogleja, ki opazuje po preteku stoletij izza vpada Hunov zopet strašno razdejanje pred svojim pragom, jc polzel pogled do Zdobe tega izbornega skrivališča neštetih italijanskih baterij. Kot ogromna stegnjena roka se izliva tu Soča v morje in med posameznimi, krivuljastimi prsti skopulje ždi v grmičevju strašna smrt, vklenjena v topove, vsak trenutek pripravljena pokriti naše postojanke na Grmadi z ognjeno grozo. V svojem pravičnem miru pa objema morje ta kos zemlje, ne meneč se za tragedijo, ki sc že tretje leto odigrava ob njem in radi njega in ki zahteva na tisoče cvetočih življenj. O morje! »Sovražni letalci se bližajo! . se jc glasilo kratko poročilo, ki ga je odnesla žica v istem hipu dalie do zadnjega rtiča Istre. Vsa obal jc strepetala od tajnega življenja telefonskih mrež, ki preprezajo kot srčna kri mrtvo kraško telo. Obrambni topovi so pripravljeni zastrmeli v jasnomodro nebo in iztegnili kot umazane kače svoje sika-joče vratove iz razritih kraških lukenj in rjavozelenih tal istrskih gričev. Zmirom višje so sc vspenjala letala v premi smeri proti Trstu. Z daljnogledom sem sledil naglemu in gibčnemu kretanju vitkih ptičjih teles. V solnčnih žarkih se je zaiskril zdajpazdaj aluminiasti oklep kot živo srebro. Brnenje je napolnilo ozračje kot brnenje velikih muh, ki sc zaletavajo v šioo zaprtega okna, iie so priplula sovražna letala nad Trst, kjer iili jc spreie) ogenj naših obrambnih. topov. Venec meglic, ki so kol svet-loplavkaste kepe obviscle na nebu, je obdajal zračno brodovje, ki je mirno in sigurno plavalo nad tržaškim mestom. Iz enega letala se je hipoma spustila žareča nit — bomba jc padla v morje, ki jc pljusknilo kot vodomet v mavričnih barvah v sobice. A žareče niti so se množile — iznad hiš so planili stebri dima in pra-' hu: bombe so treskale tudi v odprto me-; sto in zahtevale nedolžnih žrtev. Toda že so se približevala v velikih 1 'frotfih naša oomorsjca letala. Vedno o/.ia je bila razdalja med nasprotnima skupinama, ki sta hoteli druga na drugo planiti in uničiti. A laška letala so se izognila boju, švignila so v visočino, da sem jih komaj razločil, se strnila v celoto in se spustila proti Gradežu, zasledovana od naših letalcev, dokler niso prišla v varno okrilje monitorjev in topov. Ležal sem oblečen na slamnatem ležišču v težkem snu, ko me je poročnik okoli polnoči nemudoma zbudil. »Sovražni letalci so zopet nad Trstom!« Skozi lino jc sijala mesečina. Vstal sem in pomole! glavo iz naše »sobe«. Bila je opojna mesečna noč. Mesec je stal visoko na nebu in njegovi navpični, svetli žarki so kakor nalašč vabili letalce. Morje je drgetalo v lahnem vetru in njegovi sre-brnozeleni valovi so šumeli večno živo pesem, Nad Trstom se jc križalo pet naših žarometov in iskalo laška letala, ki so vto-nila v mesečini, ki je posrkala vse umetno svetlobne plamene. Ogenj šrapnelov sc jc bliskal nad lepim mestom, kol da bi zagorelo tisoč lampijončkov, tisoč živih očesc. Zlovestno brnenjp je polnilo ozračje in navdajalo z nevidno grozo mirne ljudi, Zaslišala se jc detonacija. Plamen jc švignil iz skedenjskih hiš, nato zopet dru- gi nad miljskimi griči in tretji in četrti. Žarometi so iskreli, križali se, sc zlili v eno točko, nato se zopet razpršili, cla se zopet združijo v točko, okoli katere vzplamte-vajo lampijončki in oliskajo očesca, Kmalu sem začul brnenje nad seboj. Laška letala so se vračala. Izpred Gradeža sta šinila dva žarometa iz bojnih ladij na Grmado kot dva ostra, svetla noža. Izza Devina so vstajali plameni, bliskavica tonov je drgetala nad Krasom. Stene naše kaverne so zabobnele, zazibalo se je skalovje od silnih udarcev težkih granat, z lesom obite stene so zaječale. Nad vsem tem pa mesečina opojne septemberske noči, ko je šumelo morje svoio večno pesem o življenju. t Poročnik VffiKo Tavčar. Pred 13. leti smo prišli skupaj v prvi šoli v Kranju. Žc takrat si mogel opaziti na obrazu našega Vinkota neko resnost in poteze razmišljujočcga človeka, ki sc za vsakdanje otročarije nc briga. In to je ohranil poročnik Tavčar do zadnjega dne svojega zemskega bivanja. V resnega, vestnega in skrbnega človeka se jc Vinko razvijal od leta do leta. Ko smo prestopili vrata prve šole in prišli v drugo, tretjo in četrto šolo, smo vsi — razen njega — večalimanj postajali brez- namerjen v prvi vrsti na prostor v ozadju. Na severnem delu Kraške planote le slaboten artiljerijski ogenj. Pozicije na Grmadi, katere je sovražnik včeraj izgubil, so trajno pod težkim topniškim ognjem. Nadepolnim poizkusom pri Flondarju in Sv. Ivanu, ki so se večinoma udušili že v našem ognju, jc sledil proti večeru ljut napad na celi fronti od Sela tja do morja. V srditem bližinskem boju so bile ob desetih zvečer vse sovražne napadalne kolone odbite. Kjer se je bil sovražnik v naših jarkih vgnezdil, vrgli smo ga s protisun-kom zopet ven. Pri tem smo ujeli 5 častnikov in 700 mož. Pri zadnjih bojih v tem ozemlju smo ujeli štiri polkovne poveljnike, razen tega tudi generalštabnega oficirja brigade Ca-taizaro, sorodnika generala Cadorne. Skupno smo ujeli v enajsti soški bitki 500 častnikov in 18.500 mož. Italijanski letalci so napadli odprto mesto Trst zopet včeraj opoldne in ponovno danes zjutraj ob treh. Boj na Krasu pridobiva obliko premikalne vojske. Dunaj, 7. septembra. Iz vojnega tiskovnega stana: Boji na južnem krilu kraškega bojišča pridobivajo vedno bolj značaj premikalne vojske. Kljub najbesnejšim protiukrepom sovražnika smo naše nastope izpeljali popolnoma po načrtu. Prostor, ki smo ga nameravali vzeti, smo povsod vzeli. Med Selom in Medjo vasjo smo prvo italijansko obrambno č^o skoraj povsod vzeli; sovražnik se je ti m' proti zahodu umakniti. Zaman je poizkušal s protinapadi pridobiti izgubljeno ozemlje nazaj in postojanke v tistem stanju, kakršnega je ustvarila 10. soška bitka. Italijani tudi včeraj s svojimi najsilovitejšimi nastopi, ki so trajali do V210. ure ponoči, niso ničesar dosegli. Pred vsem so napadli črto Flondar-Sv, Ivan, kjer so jim naši vse iztrgali, kar so v 11. soški bitki napredovali. Italijani poročajo tako, kakor da bijemo mi veliko napadalno bitko in da uspešno odbijajo naše napade. Temu pa ni tako. Mi smo le napadli, da smo postojanke zboljšali, kar se je popolnoma izvedlo. Dalje se je posrečilo vreči sovražnika na nekaterih točkah do 2 km nazaj. Boj za goro sv. Gabrijela. Duna), 9. septembra. (K. u.) Naše hra-Sre čete so v četrtek krvavo odbile napad na goro sv, Gabrijela; od takrat prostor, za katerega se bije vroč boj, neprestano obstreljujejo s težkimi topovi in metalci gniiU>V petek opoldne so zelo besno stre-JjalL Naš dobro merjeni uničevalni ogenj je trajno zadržaval sovražne ojačbe, ki so se veddo bližale, a ta dan se ni mogel razviti napad. Ponoči šele je napadel sovražnik z močnimi silami severni del naše postojanke pri gori, a smo ga z velikimi izgubami zanj odbili. Tudi v soboto so s težkimi topovi zmerno obstreljevali goro sv, Gabrijelama boji pehote se niso razvili. Izlahka smo odbili mali presenetljivi napad proti našim postojankam pri Kalu. Italijani le nekaj kilometrov pridobili. Amsterdam, 6. septembra. (K. u.) »Ni-euwes van den Dag« pišejo: Italijani ne morejo odločilno zmagati. Kjer je šlo za to, da se premaga tako strašen odpor, kakor pri Soči, ni še nobena stranka dosegla več, kakor nekaj kilometrov. Revolucijski središči v Milanu in v Rimu. Bern. »Berner Tagblatt« poroča iz Lu-gana, da. so Italijani na deželi in v mestu zelo pobiti. Socialisti povsod pripravljajo revolucijo; središči revolucijskega pokreta sta v Rimu in v Milanu. Socialisti so na tajnem posvetu sklenili, naj izbruhne revolucija v oktobru. Uvede naj se stavka in- dustrijskih in prometnih delavcev splošna stavka pri časopisju. in Povračilo za Trsi — napad na Benetke. Dunaj, 7, septembra. Uradno: V povračilo ponovnih napadov sovražnih letalcev na odprto mesto Trst so vrgla naša pomorska letala ponoči od 6, na 7. september veliko bomb * prav dobrim uspehom na arzenal in na vojaške naprave trdnjave Benetke. Velikokrat so bombe zadele, kar se je nedvomljivo dokazalo. Kljub besnemu obrambnemu ognja so se vrnila vsa letala v dobrem stanju. Poveljstvo mornarice. umlkanleRusov. AVSTRIJSKO URADNO POROČILO. Dunaj, 8. septembra. Uradno: Na vzhodni fronti nobenih posebnih dogodkov. Danaj, 9. septembra. Uradno: Na bojni črti generahjega polkovnika nadvojvode Jožefa mestoma topovski ogenj. Načelnik generalnega štaba. NEMŠKO URADNO POROČILO. Berlin, 7. septembra. Veliki glavni stan: Bojna črta maršala princa Leopolda Bavarskega. Rusi so se v severnovzhodni smeri od Dvine umikali dalje. Naša konjenica se je uspešno borila s ovražnimi zadnjimi oddelki jugozahodno od Mitave in pri Neu Naipen (70 km vzhodno od Rige). Med jezerom Lobe jn Friderikovem je Rus, ko se je umikal, zažgal kraje. Plen v Ustju Dvinskem znaša poleg velike množine streliva 40 topov, 22 jih je nad 12 cm širokih. Do Črnega morja sicer nobenih večjih bojev. Berlin, 8. septembra. Veliki glavni stan: Bojna črta maršala princa Leopolda Bavarskega, Med vzhodnim jezerom in Dvino je bila naša konjenica zahodno od Wendena pri Bendingu, Navi in Novem Heydnu v bojnem stiku s sovražnikom, ki se pridno zakopuje. Prednje ruske oddelke smo na več točkah v boju potisnili nazaj. Ob Dvini je izpraznil sovražnik svoje postojanke do zahodno od Kokenhussa. Na bojišču Rige smo zaplenili 316 topov. Bojna črta generalnega polkovnika nadvojvode Jožefa, Med Prutom in Moldavo kakor tudi ob cestah Gyimes in Oitos živahni boji. Berlin, 9. septembra. Veliki glavni stan: Bojna črta maršala princa Leopolda Bavarskega. Med Vzhodnim morjem in Dvino so naše prednje čete na več mestih vtisnile ruske varstvene straže proti novim postojankam, ki jih Rusi grade. Bojna črta generalnega pol kovnika nadvojvode Jožefa. Južno od Pruta so živahnejše streljali; praske na predpolju. V Ojtoški dolini so močnejše streljali s topovi. NEMŠKO VEČERNO POROČJLO. Berlin, 9. septembra. Veliki glavni stan: Z vzhoda se ni dozdaj nič važnega poročalo. Prvi generalni kvartirni mojster pl. Ludendorff. Zemljevid k nemški zmagi pri Rigi. Rusko uradno poročilo, 7, septembra. Sovražnik je od 29. avgusta do 5. septembra v zalivu Rige zelo živahno nastopal. Sovražni podmorski čolni so se prepeljali 3. t. m. v zaliv. Ponoči so obstreljevali tri točke na obali med Ri-go in Pernom. Nemški podmorski čoln je napadel popoldne transportni parnik »Le-nol«; transportni parnik je prisilil čoln, da je moral pobegniti. Naše jadrnice, topni-čarke in torpedovke so ostale v Ustu Dvin-ske\niu do zadnjega trenutka, nato so se odpeljale in vzele vse pripomočke s seboj Naše pomorske sile ščitijo zaliv in so pripravljene na boj s sovražnikom. Zahodno bojišče. V smeri Rige pri Se-gewaldu boji naših prednjih oddelkov s so< vražnimi prednjimi oddelki konjiče. Cesar Viljem na bojišču pri Rigi, Berlin, 8. septembra, (K. u.) Cesar Viljem je obiskal včeraj bojišče pri Rigi; posebno si je ogledal prehod pri Uexkiillu. Nemški cesar v Rigi, Berlin, 8. septembra. (K. u.) Veliki glavni stan: Cesar Viljem je govoril 6. septembra vojakom v Rigi. Riga je svobodna. Ko je to poročilo prodrlo v vse doline Nemčije, se je dvignil v domovini v najskrajnejše strelske jarke v sovražnih deželah v vseh krajih vihar radosti in navdušenja. Nemška armada je sovražnika presenetila. Uničevalno ga je udarila, da je izgubil svoje mostišče. Liki jeklo trdno voljo do zmage smo iznova dokazali. Ubraniti si bomo znali kožo, naj traja še tako dolgo, a taki udarci, kakor bitka pri Rigi zvišajo nado, da bo kmalu konec. Naj pride, kar hoče, naj traja kolikor časa še; sveže pa sovražnika veselega srca in z železno voljo premagati vse sovražnike Nemčije. Cesar Viljem v Ustu Dvinskem. Berlin, 9, septembra. (K. u.) Wolff: Ob, lepem vremenu se jc peljal včeraj nemški cesar Viljem če? Rigo v Ust Dvinsk, kjer si je ogledal čete in druge naprave. Odbiti napadi ruskih patrulj. Dunaj, 9. septembra. Vojni tiskovni stan: Pri Groeski in pri Očni so naše postojanke precej močno obstreljevali. Sicer na ostalih delih naše bojne črte običajni motitni ogenj. Podjetja posameznih ruskih patrulj so se izjalovila na pozornosti naših! čet. Sovražni letalci zelo živahno delujejo, V mnogih zračnih borbah so letalci zma* gali. # , 12, armada črtana iz ruske vojske. >Daily Mail« poroča iz PetrogradaJ Pred Nemci pobeglo 12. armado razpuste in jo radi strahopetnosti pred sovražnikom črtajo iz imenika celokupne vojske. Čete 12. armade uvrste v nove skupine. Ncmci pri Rigi ruske topove prisilili, da sol morali utihniti. Kodanj. Vladni komisar pri severni armadi Woitinski jc poročal, da so ruske čete kljub velikim izgubam dobre volj«. Umaknile so se zgolj za to, ker so Nemci prisilili ruske topove, da so utihnili. Zase* sti nameravajo novo črto, ki se bo raztezam la od Friderikov do- neke točke zaliva Ri-* ge med Rigo in Wendenom. Rotterdam. »Daily Mail« poročajo d položaju pri Rigi. Rusi zelo čutijo premoč sovražnih topov. Veliko čet se hrabro bije, a druge so utrujene in preplašene. Plen pri Rigi. Berlin, 8. septembra. (K. u.) WolfiJ Plen pri Rigi se vedno bqlj množi. V obmejnih gozdih in močvirjih tiče še ruske čete, ki so odrezane. Sicer je število ujetnikov primeroma nizko, a to so dosegli Rusi le, ker so vse popustili in ker so premagane armade popolnoma razpadle. Na cestah, posebno na veliki cesti Riga- Wen-den, je vse polno voz, oklopnih avtomobilov, mrtvih konj, orožja itd, V gozdih je še vse polno blaga. Topov je zaplenjenih več, kakor se je prvotno mislilo. Padec Rige in ententino časppisje. Stockholm, 6. septembra. (K. u.) Pariškega časopisja se je vsled padca Rige polastilo veliko razburjenje. General Ber-thaut je mnenja, da je sedaj omogočeno nemško prodiranje ppoti Petrogradu, »Echo de Pariš« pa vidi v tem že pričeto izrinjenje Rusije iz Evrope in pravi: Sedaj se moramo še krepkeje okleniti Amerike in Azije, Angleško časopisje kaže hladnokrvnost in pravi, da je paaec Rige le majhnega pome- skrbno razposajeni in čast razreda ob sklepu šolskih semestrov je moral reševati Vinko. On se jc držal edini. Prišli so pa tudi časi, ko se je od vsakega dijaka tudi v verskem vprašanju zahteval jasen odgovor. Samo dvoje, in ne več, je bilo tedaj mogoče: naš ali pa — ne naš. — In naš Vinko je korakal z nami, saj ga je spremljala, kot se je izrazil sam, molitev dobre mamice. Potožil pa je večkrat žalosten, kako ga boli in mu je žal, da ne zna krepko zavrniti in odbiti zba-danj, ki so leteia nanj vsled njegovega verskega prepričanja, od strani »učenega« gospoda, ki je prihajal večkrat h kosilu dobrega gospodarja in gospodinje. — To ga je bolelo, kajti naš Vinko je vsakemu svojemu gibiu, vsaki svoji misli in postopanju hote! znati dati odgovor in ie utemeljiti. Danes bi mu svetoval: daj prijaznemu gospodu Nilkes-a ali Wetzpl-a ali kaj podobnega v roke! Ko se je snovala dijaška Marijina kon-gregacija, ni Vinko gledal samo od daleč, ampak prišel takoj in btl potem celo njen načelnik. Zayedal se jc Vinko že kot šcstošolec, kolikega pomena za napredovanje ljudstva je, poleg dobre duhovščine, katoliško misleča svetna intelingenca. ki se rekrutira iz dijaških vrst. Prevzel je vodstvo dijaške katoliške organizacije ter je — človek bi dejal — s preveliko skrbjo »tuhtal«, kai bi referiral on sam ali kdo drugi na tem ali onem sestanku, da bi ne bilo ael.o brezplodno, da bi se zaneslo zanimanje za študij naših in človeškega rodu razmer sploh. V knjižnici pa se je kot knjižničar najbolj po-mudil v socialnem oddelku in je želel, da bi se vsi zanimali za pereča socijalna vprašanja. Sam je prednjačil ne samo z besedo, ampak tudi z dejanji. Predaval je doma v organizaciji, predaval v šoli in nastopil je s predavanji tudi v društvu v svojem rojstnem kraju. — Njegovi govori niso bili dolgi, a bili so toliko bolj znak mislečega človeka. To nam potrjuje tudi poročilo, ki je beremo o referatu, ki ga je imel naš Vinko na abiturientskem sestanku v Kamniku dne 28. julija 1. 1912. Mesto sc glasi: »Predsednik poda besedo prvemu referentu tov. Vinko Tavčarju, kateri referira o temi: »Katoliško narodno dijaštvo in njegov poklic.« V temeljito sestavljenem referatu jc naslikal tov. predavatelj naloge in polje, kjer čaka delo našega dijaštva.« (»Zora« 1912/13, str. 19.) — Ako omenim še to, da so se ravno Vinkotovi sošolci ž njim vred kot abiturijentje poslovili od mesta gimnazijskih študij tako lepo in dostojno kot še nobeni nikoli poprej — in sicer ravno na njegovo inicijativo in po prizadevanju — danes tudi že rajnega Joškota Jereba, bo zadostovalo. Priredili so igro: »Kovačev študent«, ki je naklonila »Slovenski Straži« par sto kronic. Vinko jc odšel na Dunaj. — Odločil sc jc študirati inodroslovjc in želel je postati učitelj. Še par dni pred smrtjo piše kot proviantni častnik svoji zaročenki pismo, kjer se čudi, kako je vendar mogoče, da bi si oni, ki aspirira na profesuro, razumel na živinozdravništvo in kako naj bi imel strokovne znanosti o vozeh itd., kar se sedaj zahteva od njega jn to, ker je slučajno komandant čez nekaj voz in konj. Želel se je izpopolniti usavršiti in postati kdaj narodovega cvetja — mladine — vzgojitelj. »Mladina je najdražji problem narodov. Njo ohraniti zvesto veri in narodu, se pravi za enkrat še ne pretrgati razvojne niti, ki vodi do sreče in blagostanja«, pravi on sam v uvodniku 20. letnika »Zore«, Kako neizrečeno jc ljubil svoj narod, to sem mogel spoznati iz dvodnevnega pogovora, ko sva se vozila iz Ljubljane do Prage. Kako rad ima svojo mamo in kako želi tudi gmotno jo podpirati, to som vedel že prej. Da si pa Vinko žp v mislih ustvarja tudi srečno domače ognjišče, ko se enkrat pribije do kruha, to pa mi je zaupal, ko sva v dolgih avgustovih večerih šetala ob Vltavi in gledala »svet«, — To je bil amor benevolentiao. Kdor bi trdil, da je bil Vinko sanjač, i se motil. Želel jc resnega študija, resne bežni in nesebičnega dela v prid svojim n svojem,) narodu. Ni zastonj zapisal v uvodniku, ko je prevzel uredništvo »Zore«: »Zato je umljivo prizadevanje izkušenih, enkrat tudi mladih mož, dati mladosti plod svojih izkušenj: krepko voljo, jasen razum, socialno srce. Imejmo tudi odprte oči, glejmo, opazujmo, odprimo dušo, da se vzbude nove moči, ki še bdijo. Zato nazaj! ujemimo žarke »Zore« na naša leta študija, pijmo iz žarkov ne samo navdušenja, enkrat hočem delati z Bogom za narod, ampak tembolj navdušenje za vstrajnost... zbirati zaklade in jih v organizatoričnem delu sedaj in pozneje ljudstvu vrniti kot dar ljubezni in hvaležnosti. Katoliška ideja je, ki še spaja v osnovju našo organizacijo; ona je, ki nas navdušuje in krepi. Njej posvetiti se, smo sklenili, njej služiti pozneje z idealno-resno izkušenostjo,« In kdq bi se čudil, da je tak fant nekam pobit in brez dvoma nerad, zapisal na zadnji strani, zadnje številke, — a tudi zadnjega letnika »Zore« — (vsaj do sedaj) besede: »Odložiti moram uredništvo, ker moram za eno leto prekiniti študij,« -— Ne samo s težkim srcem, ampak tudi s solznim očesom bi bil pisal te besede, ko bi bil le slutil, da bo Tvoje enoletno prostovoljstvo — dragi Vinko, — trajalo, trajalo ne eno samo leto, ampak tri, tri dolga leta v strašni svetovni vojski. Počlo bi Ti bilo ob tej priči srce, ko bi bil vedel takrat Ti to, kar vemo danes mi, ko vemo, da jc Tvoj študij končan in — da Tebe nazaj več ne bo. na. Listi so mnenja, da bi bil pohod proti Petrogradu za Nemce jako nevaren, LIyod George o polomu Rusije, London, 7. septembra. »Reuter: Ministrski predsednik Lloyd George jc v Bir-kenheadu govoril: Brez pomena bi bilo, če bi se prerekali, da povzročajo poročila iz Rusije pobitost. Vedno sem sodil, da če pride do revolucije, sc bo vojska podaljšala. Pričakoval sem hitre obnovitve, ;i moramo potrpeti. Ruski poveljniki so zelo sposobni, domoljubni možje, zelo lojalni nasproti zaveznikom. Prav dobro vem, zakaj da gre; če bi se Rusija pod vodstvom revo-lucijske vlade premagala. Rtisko zemljo bi ravno tako poteptali kakor Belgijo, Nemci razglašajo že Rigo za nemško mesto, dasi so jo šele pred nekaj urami zasedli. Prepričan sem, ruski voditelji znajo, da jc ogroženo demokratično vladanje, v Rusiji in drugod. Ni bil mal del slave francoske revolucije, a so njeni sinovi, slabo opremljeni, pa bolj izstradani in raztrgani vrgli sovražne voje. Rusi prav dobro vejo, da če vzeme cesarjeva armada Petrograd, ni prišla za to, da ustanovi svobodoljubno vlado. Zakaj ni Nemčija pred meseci vkorakala? Dejansko jc to storila, a ne z armadami, marveč z vzroki, da je sejala nezaupljivost, sumničenje in sovraštvo. Če vkoraka v Rusijo Nemčija s topovi, dela tako, ker ve, da so se sicer vsi načini izjalovili. Izjalovili so se vsi poskusi Nemčije, češ da je vojska posledica angleških spletk. Vojska se je začela na vzhodu, ne na zahodu. Rusija je bila potegnjena v njo, ker se je -zavzela za Srbijo, Francija, ker jo je vezala pogodba, Belgija, ker je ležala na poti, ki vodi naravnost v Francijo in Anglijo, ker je dala svojo besedo, da bo Belgijo ščitila. Dejstvo je tudi, da se je stroj v Rusiji zrušil. Kerenskij in njegovi tovariši se nahajajo pred strašno nalogo, da popravijo, kar so zagrešila stoletja in to pod ognjem nemških topov. Kar bo v naši moči, bomo pomagali. Položaj v Rumuniji. »Neue Ziiricher Ztg.« poroča iz Jaša: Bitke zadnjih tednov so prinesle Rumunom velikanske izgube. Izkazi o izgubah se nc objavljajo več. Bivša ministra Carp in Mar-ghiloman sta odpotovala v Berlin, da se pritožita proti trdemu načinu žitnega izvoza. Pol leta ruske revolucije. Petrograd, 8. septembra. O priliki pol-lctnice ruske revolucije je priredil delavski in vojaški svet okoli 40 velikih zborovanj po ccli Rusiji, da si ustvari vir dohodkov. Maksimalisti so pred kratkem naznanili, da nastopijo z orožjem proti pro-vizorični vladi in so v ta namen pričeli z energično propagando med delavci in vojaki. Petrograjski vojaški guverner je izdal oklic, v katerem poziva prebivalstvo in vojake, naj ohranijo mir in da bo vsak poskus, motiti red, zadušil z orožjem. Diktatura Kerenskega. »Rečj« javlja, da so zaprli velikega kneza Mihaela in Pavla na zapoved Kerenskega brez vednosti ostalih ministrov. Pravijo, da so zaprli tudi velikega kneza Dimitrija in Pavloviča. Generala Gurka bodo odvedli v Tornejo, ker so ga iz Rusije iz-.gliali. Za župana v Kironstadtu je izvoljen navaden vojak. Neki mornar jc postal državni tajnik v Kronstadtu. In kdo bi sc čudil, da se takemu fantu mnogo in mnogokrat, ko jc pisal od vojakov ali svoji mamici ali svoji Marici ali svojim znancem, ušle izpod peresa sledeče ali vsaj zelo podobne besede: »Zopet sem stari idealist, ki misli: moralo je to biti; ki pozabi takoj na vse to in le premišljuje, kako lepo bi bilo sedaj doma ali na Dunaju pri knjigah. V duhu obdelujem kak tema. Žive, resnične misli so mi podlaga; duševno delo raste, raste in kmalu je načrt stavbe tu,« Teh par stavkov Ti pišem, Vinko, v spomin, kajti zaslužil si, čeprav si odšel mlad, da, ravno zato, ker si odšel mlad, si zaslužil hvaležen spomin z naše strani. Pišem ob triletnici Tvojega odhoda k vojakom, pišem pa •— žalibog — tudi že po Tvojem odhodu od vojaštva k Vsemogočnemu. Žal nam je, da se ni ureničilo, kar si želel sam, ko si pisal: »in začenjajo zopet vstajati lepi upi, ki me napolnijo s svežo močjo in veseljem do dela in življenja,« Upal si, mi vsi smo upali, da bodo prišli dnevi, ko boš doslužil enoletno prosto-voljstvo ter sc vesel in delaželjen vrneš nazaj med nas, toda niti 24 ur pred svojo smrtjo si pisal takorekoč odločno besedo svoji Marici in s tem nam vsem, da naj Te ne pričakujemo več. Pisal si: »Tvoje veselje se naenkrat mora izpremeniti v žalost. Tolaži se, Bog zna, zakaj jc to dobro — da zopet navedeni stare besede. Morda nama ni usojeno, da bi tako uživala srečo in veselje svidenja, da pa bova drugače deležna veselja. Načrtov ne delati, je mogoče, da se vidiva, ko nc bova najmanj slutila. —„Jutri_bp zppothud.d^n, N^j bo, dji;J Ustanovitev sibirske ljudovlade. Rotterdam, 7. septembra. Reuter potrjuje, da so razglasile sibirske gubernije svojo neodvisnost in sklenile v Tomsku, se ustanovi federativna republika s sibirsko dumo in s sibirskim ministrstvom. Oblegovalno stanje v Petrogradu. Stockholm, 9. septembra* (K. u.) »Af-tonbladet« poroča iz Haparande: V Petrogradu so razglasili vsled padca Rige oblegovalno stanje. Kekole prišlo ilo svetovne vojske ? Z Dunaja poročajo, da je našla naša vojna uprava v Srbiji v samostanu Ljubov-ština pri Trsteniku skrit del arhiva zunanjega ministrstva. Ti akti niso iz časa svetovne vojske, ker so bili ti najbrž odrešeni pri umikanju srbske vojske, vendar so pa zanimivi z ozirom na dogodke pred svetovno vojsko od leta 1908 do 1913. Rusija leta 1909. še ni bila pripravljena. Rezervat srbskega poslanika v Petrogradu 27. januarja 1909. Srbski poslanik poroča, da se ie pogovarjal s prejšnjim vojnim agentom v Petrogradu generalom Taube, ki mu je izjavil, da Rusija še ni pripravljena za vojsko, ker je oslabljena vsled pretekle vojske in notranjih sn^-rov. Srbija mora čakati boljših časov. Bombe za Črnogoro. Srbski poslanik Jovanovič na Cetinju zahteva v imenu črnogorske vlade dne 3. februarja 1909, da naj pošlje srbska vlada večjo množino eksplozivnih snovi v Črnogoro. Ker pa vlada skoro gotovo nima teh eksplozivnih snovi, naj jih pošlje »Narodna Obrana«, ali ne službenim potom. Angleško oboroževanje !. 1911, Srbski poslanik v Londonu Krujič poroča 19. oktobra 1911, da je bila Anglija tekom celega časa dogovorov pripravljena podpreti Francijo z oboroženo močjo. Na-zacijo vojne mornarice in da se more izkr-in napravili potrebne priprave za mobilizacijo vojne množine in da se more izkrcati 40.000 angleških vojakov v Franciji, in sicer v luki Boulogne. Tam so zopet ukrenili vse potrebno, da se te čete odpošljejo proti Amiensu. Oboroževanje Belgije, Poslanik v Parizu Vesnič poroča Pa-šiču, da ie Belgija pripravljena vpeljati splošno vojno dolžnost, in sicer ne iz lastne volje, ampak na zahtevo angleške vlade. Srbija zahteva Drač. 27. oktobra in 27. novembra 1912 je bil obveščen srbski poslanik v Londonu Spalajkovič, naj izjavi Sir Edvardu Greyu, da zahteva Srbija Drač, a ne Sindjin, ker je Drač srbska luka. Samo tako se more Srbija emancipirati od Avstrije. Srbija je še mlada država in še dalj časa misli graditi vojne mornarice, torej rabi luko samo zaradi trgovine. Arnavii — »za Srbijo«. Srbski ministrski predsednik Pašič zahteva od srbskega vojnega poveljstva v Skoplju, naj dela na to, da pošljejo Arnavti iz Peči, Djakova, Prizrena in Dibre brzo-jav na tuje poslanike, v kateri naj izjavijo, da hočejo ostati pod Srbijo. 400.000 pušk za Srbijo. 26. oktobra 1913 je bilo zapovedano srbskemu poslaniku v Parizu, naj zahteva nes šc ne vem, da pa bo, to smo zvedeli. Ko prejmeš to pismo, ho že konec in čakala boš komaj prve dopisnice, ki li pove, kaj je z menoj. — Upaj na dobro! Tvoja molitev, ki me gotovo spremlja tudi danes in jutri, me bo varovala nesreče. — Pravzaprav bi Ti ne smel tega pisati, pa zakaj se resnice bati. Boljše je, preje se vživeti, kot pa pozneje trpeti.« Kakor duhovnik bolnika, tako si Ti, dragi Vinko, s temi besedami pripravil sebe in nas na Tvojo smrt. Te Tvoje besede so nam porok, da Te bela žena ni zalotila nepripravljenega. Govoriš sicer o upanju, da se izogneš nesreči, a vidi se pa, da Ti jc bila vest mirna in iz celega pisma diha oporoka fanta, ki. je pripravljen zamenjati zem-sko z nebeškim. Čez par dni pa je dospelo črnoobrob-ljeno pisemce: Dne 3. junija je sovražnik močno obstreljeval prostor, kjer je bila stotnija (kateri je poveljeval naš poročnik Vinko)... V večernih urah pa je ena granata priletela tja, kjer je sedel gospod poročnik (namreč Tavčar) in dva druga gospoda in drobec granate jc zadel g. poročnika v olavo. In g. poročnik je takoj — brez bolečin in ne da bi še kaj govoril — podlegel. Pokopan je na pokopališču št, 4 v Berjah,« To pisemce in 3 medalje (ena bronasta, Signum laudis in Karlov križ z meči) so prišli, Tebe pa ni bilo in Te ni bilo, — Zastonj Te čakamo. Prišla so znamenja svetnega odlikovanja, minljive časti, na katero se pa Ti nisi nikdar navezaval in —' prav si imel! Počivaj mirno in uživaj zasluženo plačilo f*! BpiSu! od francoskega vojnega ministra dovoljenje, da naj dobavijo Srbiji 400.000 pušk, pa naj bo pod kakršnokoli ceno. 26. oktobra 1913 se zapoveduje tudi srbskemu poslaniku v Petrogradu, da z ozirom na ta namen vpraša pri ruski vladi. Srbski poslanik v Petrogradu Spalajkovič poroča, da je Sazonov izjavil, da se kmalu sklene formalna zveza med oblastmi entente. V ta namen se bodo oblasti zelo trdo obvezale (15. aprila 1914). Poljska. Grof Czernin v Berlinu, .. Naš vnanji minister je prispel v Berlin. Grof Czernin jc razpravljal z nemškim državnim kanclerjem o uredbi poljske države. Doseglo se je baje popolno sporazumlje-nje. Pričakovati je torej že v prihodnjih dneh važne izjave obeh zveznih monarhij o vprašanju poljske ustave, Avstrijski in nemški cesar o ustavi Poljske. Berlin, 8. septembra. (K. u.) »Vos. Ztg., napoveduje, da podasta oba cesarja izjavo o doseženem sporazumu med kanclerjem iu Czerninom glede na poljsko ustavo 10. t, m. Imenovala se bo začasna vlada treh članov, ta svet bo imenoval ministrskega predsednika, ki bo razpisal volitve v državni zbor, ko bo sestavil vlado. Dunaj, 8. septembra. (K. u.) Zunanji minister grof Czernin se je vrnil danes zju-i traj na Dunaj. Ruska amnestija za Poljake. S posebnim dekretom provizorične vlade so bili pomiloščeni oni Poljaki, proti katerim se je bilo svojed.obno uvedlo sodno postopanje zaradi veleizdaje. Gre za dejanja, ki so bila v zvezi z obnovitvijo poljske neodvisnosti. Provizorična vlada je na-cialje sklenila, da omogoči vrnitev v domovino vsem onim avstrijskim in nemškim podanikom poljske narodnosti, ki so bili svo-jedobno kot talci odvedeni v notranjost Rusije. Poljski vladarski svet. Iz Varšave poročajo 31. avgusta: Vladne in upravne posle odstopivšega poljskega državnega sveta bo nadalje vodi i vladarski svet, v katerem so: knez Ljubomir-ski kot predsednik, kronski maršal Nje-movski in varšavski nadškof Kakovvski. NEMŠKO URADNO POROČILO. Berlin, 7. septembra. Veliki glavni stan: Bojna skupina kraljeviča Rupreta Bavarskega. Besni topovski boji co se na flanderskem pozorišču zopet bili med gozdom Houfhouister in KoSIebeke. Zjutraj in zvečer so napadli Angleži po močnem bobnečem ognju našo postojanko severno od železnice Roiders-Ypern na širini 4 km, Po kratkem trdem boju smo jih povsod vrglš. Ujetniki so potrdili, da je napadel sovražnik s tremi divizijam? in da je veliko izgubil Po krepkih sunkih ognja so prodirali v sosednih odsekih angleški poizvedovalni oddelki, ki tudi niso uspeli, Francoski delni napadi pri Lensa zgodaj zjutraj so se zrušili z velikimi izgubami za sovražnika. Bojna skupina nemškega cesarjeviča. V več delih foojae črte ob Aisne in v Champagni so se podnevi živahno borili. V bojih na predpolju smo ujeli sovražnike. Na vzhodnem bregu Moze se je nadaljevala bitka s topovi do v noč z malimi odmori. Naš uničevalni ogenj na pripravljalne postojanke naskakovalnih čet v gozdu Fo-ses jc zabranil nameravani napad Francozov, Južno od Beaumonta je vdrl virtem-berški polk v sovražno črto in je pregnal posadko v boju z ročnimi granatami. Ba-denske naskakovalne čete so vpadle v gozd Caurieres; vrnile so se z ujetniki. * * * Sestrelili smo v zračnih bojih 9, z obrambnim ognjem pa 5 sovražnih letal. Berlin, 8. septembra. Veliki glavni stan: Bojna sknplna kraljeviča R u p e r t a Bavarskega. Močna megla je omejevala boje v severnem delu flanderskega pozorišča. Zelo besno so streljali od gozda Houthoulster do prekopa Comines-Ypern. — Angleški poizvedovalci so večkrat napadli; povsod smo jih odbili. Bojna črta nemškega cesarjeviča. Topovska bitka pri Verdunu se je včeraj bila dalje. Na vzkodnem bregu Moze se je povišal topovski boj v več odsekih do moči bobnečega ognja. Nekoliko prej, predno se je stemnilo, sc napadli Francozi med Samogneuxom in cesto Beaumont-Vacherauville (31/.. hm). Na žilavi vztrajnosti in napadalni sili naše pehote in obrambnem ognju topništva sovražnik ni dosegel uspeha, Odbjji snjo, aa- d skakovalne valove, katerim so sledile močne rezerve. Kjer so vdrle, so planile naše bojne čete proti njim in jih potiskale nazaj. Tudi sicer so sovražne izgube težke. Ponoči se je nezmanjšano močno streljalo; danes zjutraj je zopet besnel najbesnejši bobneči ogenj od Beaumonta do Bezon-vauxa. Od 6. dopoldne se bijejo tam novi boji pehote. NEMŠKO VEČERNO POROČILO. Berlin, 8. septembra. Veliki glavni stan: Na Flanderskem so močno streljali * Pri Verdunu se je izjalovil na severovzhodnem pozorišču napad Francozov pri gozdu Fosses in severozahodno od Bezonvaux. Pri gozdu Chaume, kjer je sovražnik napredoval, se še bore. NEMŠKO URADNO POROČILO. Berlin, 9. septembra. Veliki glavni stan: Bojna skupina kraljeviča Rupreta Bavarskega, Na Flanderskem so včeraj na obali in or! gozda Houthulst do ceste Menin Ypern močnejše streljali. Po bobnečem ognju so Angleži severnovzhodno od St. Juli-ena besno napadli. Sovražnika smo povsod odbili. Južno od prekopa Bassee in na obeh bregovih Scarpc so Anglež«. ?, močnim topovskim obstreljevanjem izvedli silovite poizvedbe, s katerimi niso ničesar dosegli. Severno od St, Ousratina so se danes zjm traj borili pri Gricourtu in pri Villeretu. Bojna skupina nemškega ■> cesarjeviča. V Champagni so prodirali francoski bataljoni vzhodno on ceste Somme-Py-Sour ain. S protinapadi smo jih pregnali. Pred Verdunom so sc ijuto bili. Prvi valovi Francozov, k». so napadli zjutraj med gozdom Fosess i a Bezonyauxom, so se zrušili v ognju naše jarkne posadke. Zadnjim sovražnim vrstam se je posrečilo, da so, ko so iznova napadle, v varstvu megle napredovale v gozdu Chaume in proti vasi Or-vas; neki ujeti častnik je izpovedal, da so to vas nameravali doseči. Tam jih je zadel krepki protisunek naših rezerev,ki jih je vrgel proti jugu. Novi naš sunek je izpopolni! zvečer uspeh naših bojnih čet. V trdi borbi smo sovražnika splošno vrgli v njegova izpadališča. Nekoliko zemlje mu je ostalo v južnem delil gozda Chaume in na vzhodnem pobočju. Od treh francoskih divizij ki so imele najkrvavejše izgube; tajet-mM so izpovedali, da znašajo izgube d* 5® odstotkov, ujeli smo nad 300 mož. Naša pehota se je izvrstno bila, topništvo je prav dobro streljalo; zelo dobro so delovali letalci. t.Bčv f NEMŠKO VEČERNO POROČIL& Berlin, 9. septembra. Veliki glavni stan: Živahen boj s topovi pri Ypermi n« desnem bregu Moze. Prvi generalni kvartirni mojsters p I. L u d en d o r f f. Francoska ministrska kriza. Pariz, 7. septembra. Agence Ha vas; Ribot je predložil Poincareju prošnjo zal odstop vlade. Nova Ribolova vlada. Pariz, 9. septembra. (K. u.) Agence Havas: Ko sta se vrnila predsednika obeh' zbornic v Pariz, jc predložil Ribot predsedniku republike prošnjo ministrstva za odstop. Poincare se je posvetoval z obema predsednikoma zbornice in senata, nato je naročil Ribotu, naj sestavi novo vlado. No Mu. AVSTRIJSKO URADNO POROČILO. Dunaj, 9. septembra. Uradno: Pri albanskih macedonskih jezerih so se borile naše čef.e s Francozi. Ob spodnji Vojuši smo odbili sovražne poizvedovalne oddelke. Načelnik generalnega štaba« NEMŠKO URADNO POROČILO. v Berlin, 7, septembra. Veliki glavni stan: Med jezeroma Ohrido in Prespa boji poizvedovalnih oddelkov. Vzhodno od Vardarja so živahno streljali. Berlin, 8. septembra. Veliki glavni stan: Osmanske čete so odbile zahodno od jezera Prespa ruske sunke v pred kratkim priborenih utrdbah. Berlin, 9. septembra. Veliki glavni stan: Južno od Ohridskega jezera smo odbili sovražne sunke. Zahodno od jezera Malik so zasedle francoske sile nekaj krajev na severnem bregu Devolija. Prvi generalni kvartirni mojster pl. Ludendorff. Boji pri Korici. Dunaj, 9. septembra. (K. u.) Vojni tiskovni slan: Pri Korici so pričeli v soboto Francozi napadati, kar sc jc žc več dni pričakovalo.JBoji_se še bijejo SLOVENEC, dne 10. septembra 1917. /BIttn 4. 'V Združitev Črnegore s Srbijo. Bern. Po vesteh srbskega tiskovnega urada pa Krfu so se pridružili Črnogorci, ki so v Solunu in v bojni črti, gibanju za združitev Srbije in Črnegore v eno državo. Marijo v voiski. BOLGARSKO URADNO POROČILO. Sofija, 6. septembra. (K- h.) Generalni Štab poroča: Macedonska fronta: Na raznih točkah fronte pičel topovski ogenj, ki je bil južno Dojrana nekoliko živahnejši. Na zapadnem bregu Prespanskcga jezera bo prodrli nemški oddelki v sovražne strelske jarke in privedli ujetnike. Ob dolnji Strumi patruljno delovanje. — Rumunska fronta: Pri Tulceji in Isaceji posamezni topovski streli. Turčijo v vojsKl. ' Načelnik admiralnega štaba mornarice. A" Berlin, 7. septembra. (K. u.) Wolffov Urad poroča: V noči od 4. na 5. t. m. so naša mornariška letala napadla vojaške naprave v Diinkirchnu in Saint Polu in zmetala skupno 2300 kg bomb. Opaženi so bili požari in detonacije. Eden naših podvodni-kov jc dne 4. t. m. uspešno obstreljeval z granatami utrjeno angleško pristanišče Scarborough ob vzhodni obali. Opaženi so bili številni zadetki in požari. Bern, 7. septembra. (K. u.) Parnik . Pa-rana« torpediran. Posrečilo se mu je, dospeli do grške obali. Ruski in srbski vojaki, ki jih jc imel parnik na krovu, so bili, razven 7 mož, vsi rešeni, nakar se je parnik potopil. Entenla hoče kupiti ladje centralnih vlasti na Kitajskem. Amsterdam. 6. septembra. (K. u.) »Ti-mes': poročajo iz Pekipga, da so se aliiran-ci ppnudili za nakup zaplenjenih nemških in avstrijskih ladij. Pašič v Rimo. Iz Lugana poročajo 6. septembra: Pašič jc včeraj dospel v Rjm, da na probudo Anglije pripravi pot itaJijansko-jugoslovan-ski spravi. Časopisje se obširno peča s to stvarjo in kaže, za kako važno smatra spravo mecl obema sprtima sosedoma za njuno bodočnost pa tudi za sedanjo trdnost entente, vendar pa nc more prikriti, kako težavno ji. to vprašanje. »Corriere della sera« priobčuje dolg članek, v katerem naglaša, da jc treba najprej odstraniti stara nesporazumljenja in obnoviti zaupanje, predno se začne razpravljati o pozitivnem dogovoru. Italija mora z enotno jugoslovansko državo računati in njeno ustanovitev pospeševali, da si pridobi simpatije Jugoslovanov, vendar se pa na drugi strani ne more odpovedati zopetni narodni pridobitvi Dalmacije. Zadnjo Paši,čevo londonsko izjavo imenuje »Corriere della sera« nerazveseljivo in za sporazum neprimerno. »Secolo" tudi priporoča spravo, nasprotno pa zavzema nacionalistično časopisje odklonilno stališče. Milanska »Per-severanza« vedno znova naglaša, da se na Krasu ravno jugoslovanski polki najzagri-zenejše bore. >-Popolo d'Italia« imenuje Jugoslovane z njihovimi zahtevami neznosne. Društvo pro Dalmatia italiana je ojačilo svojo propagando. Lugano, 7. septembra, Povodom Pa-šijevega prihoda v Rim je italijansko časopisje zelo hladno. ; Secolo« naglaša svete pravice Italije nasproti srbskim željam. Vsekakor naj vlada poizkuša, da zlepa doseže dogovor. Vse je odvisno od Pašičeve taktnosti. »Corriere della sera« sumniči Pašiča tajnih zvez s sovražnikom, dalje naglaša, da so ogrski in avstrijski Hrvatje habsburški di nasliji zvesto udani. Upanje na upor v južnih delih monarhije je izginilo. Ako zeli Pašič pogodbe z Italijo, mora predvsem očistiti ozračje vsakega suma. > Corriere della sera« konstatira, »da so oni av-stro-ogrski vojaki, ki so sc najpogumnejše borili proti Srbom, bili Hrvajje in Slovenci*. .....^ Sv. oče iu vojsko. , London, 9. septembra. (K. u.) Reuter: Neki katoliški diplomat iz države, ki pripada sporazumu, sc jc nedavno razgovar-jal s sv. očetom. O razgovoru objavlja »Daily News«: Ko je govoril diplomat o trpljenju, ki sta ga prinesli osrednji velesili nad njegovo deželo, je sv. oče nepotrpež-ljivo zaklical: > Da, a Rusi, oni hočejo Carigrad!« Diplomat je odgovoril, da se zato ni treba bati. Rusov. §v. oče je odgovoril: »Rusija ni bila nikdar katoliškim koristim prijazna. Pomislite le, kako so postopali z duhovniki v lvovski škofiji. Ko je opozarjal diplomat, da so zapovedali Nemci v Belgiji ustreliti veliko duhovnikov, je rekel sv. oče: »Gotovo, z vojsko so zvezane velike nasilnosti.« Sv, oče je nato vprašal, kaj da sporazum prav za prav zahteva. Diplomat je odgovoril, da se mora v prvi vrsti ■uničiti pruski militarizem. »A razorožiti morajo tudi drugi,« je odgovoril sv. oče. Čudil se je sv. oče ostalim vojnim smotrom sporazuma; povračilo Alzacije Lorene, ustanovitev nove Poljske, ustanovitev novih dežela na razvalinah Avstrije in izpraznitev in odškodnina Belgije. Sv, oče je rezko avdijenco prekinil. Diplomat, ki sv. očeta že mnogo let pozna, pravi, da ne zaupa Rusiji in da vodijo noto sv. očeta sledeči smotri: sedež v mirovnem posvetu; bojazen, da bi ne bili Jkatoličani razžaljeni, in strah, da bi nc bila uničena največja katoliška država: Avstrija. (Poročilo o tem razgovoru je seveda tudi lahko zavito ali pa izmišljeno, objavljamo ga, da informiramo. O. u.) Odgovor četverozveze na noto sv. očeta. Carigrad, 8. septembra. (K. u.) Sabah poroča: Države četverozveze so prijateljsko proučile noto sv. očeta. Odgovorile bodo v kratkem. Carigrad, 8.. septembra. (K. u.) Hilal poroča: Četverozveza bo v svojem odgovoru na noto sv. očeta izrazila svoje simpatije papežu, ki mu gre v njegovem plemenitem nastopu za blagobit in srečo človeštva. Vsebina odgovora sicer listu ni znana, a sodi, da zahteva neodvisnost, svobodo in tak mir, ki bi zagotovil svoboden razvoj vseh pravic in blaga. Odgovor nemškega državnega zbora na noto sv. očeta, Berlip, S. septembra. (K. n.) B. Z. am A\ittag« javlja: Kancler jc sklical posebni odsek v ponedeljek ob 4. ure popoldne. V tej seji bodo rešili načrt odgovora na mirovno noto sv. očeta. Mirovao vprašanje. Stockholm, 6. septembra. (K. u.) Zim-mcrvvaldski komite, ki.se je izrekel pred kratkim proti stockholmski konferenci, razpravlja sedaj, kakor se zatrjuje, v oči-gled izpremenjenemu položaju, načrt uvedbe mednarodne mirovne akcije. Posvetovanja, ki se vrše pod predsedstvom župana Lindhagna, so zaupna. Razven zastopnikov nemških manjšinskih sqcialistov se udeležujejo posvetovanj t.udi zastopniki boljše-vikov, Rumanov in Fincev. Proti Avstro-Ogrski. Amsterdam, 6. septembra. (K. u.) V dveh člankih semkaj došlega lista »Daily Mail« z dne 24. in 28. avgusta svari George Dewar angleški narod, naj nikar ne podpira Avstrije in nc misli, da bi jo bilo mogoče pridobiti za poseben mir. Avstro-Ogrska je zelo nevarna in ako prevladujejo v širokih slojih Anglije Avstriji prijazna čustva, jc to le znamenje popolnega nerazumevanja vojnih ciljev in značaja Avstro-Ogrske. Edino pravo geslo za aliirance mora biti: Delenda est Austria (Avstrijo treba razbiti). Avstro-Ogrska razpolaga z ogromno armado, ki bi se v slučaju, da je ne bi vezali Italijani, uporabljala proti drugim aliirancem. Naloga Italijanov je gigantska. Mirovna pqgajanja še pred koncem decembra? Berlin. 7. septembra. »Morningpost« poroča iz Newyorka: V Wolstretu jc nota Benedikta XV. ugodno vplivala. Še vedno se upa, da se bodo pričeli o miru pogajati še pred koncem decembra. Bern, 6. septembra. »Morningpost« javlja iz Newyorka: Wilson je priložil noti osebno lastnoročno pismo sv, očetu, ki omogočuje, da se lahko sv. oče kljub odklonitvi potom not nadaljuje mirovno akcijo. Wilson je rekel, da je pripravljen sprejeti nadaljne predloge sv. očeta. »Morningpost« pristavlja: Korak sv. očeta še ni prinesel miru, a vse narode je približal k miru. Pot ne more biti več dolga, če bo imel nemški državni zbor dovolj moči, da se doseže sporazum. Posveti sporazuma z Rusijo. Berlin, 7.. septembra. »Voss. Ztg.« poroča iz Amsterdama o zaupnih posvetih sporazuma v Londonu. Rusija pritiska na mir. Japonska noče Rusiji z vojaki poma gati. Dne 7. septembra je bil drugi posvet. Petain je izjavil, da ostane do pomladi v obrambi.. Mirovni pokret v Franciji. Rotiendam, 9. septembra, h Londona: Mii ■ovni pokret v Franciji rapidno napreduje. Ko so se vrnili francoski odposlanci s socialističnega posveta v London, so sc posvetovali o novih ukrepih. Najbrže nameravajo splošno stavko. Mirovne spise zelo širijo. V Parizu so zaprli 34 oseb, med njimi 12 žei»6k., ker so širile mirovne spise. Hromo penis. Državni zbor. Dunaj, 9. septembra. Po molčečnosti v meradajnih krogih zadnje dni je že bilo mogoče soditi, da J 8. t. m. državni zbor še ne bo imel prve jesenske seje. — Res se je včeraj raznesla vest, da utegne biti prva seja šele 2. oktobra. Da se državni zbor 18, t .m. ne snide, to je danes povsem gotovo; odkod pa imajo termin 2. oktobra, mi ni znano. Tudi to še ni gotovo. Mogoče je, da bo prva seja še poprej, ako se pogajanja s Poljaki »spešno končajo. Ako se pa pogajanja razbijejo, potem ne vemo; kdaj bo državni zbor zopet sklican. Najbrž šele tedaj, ko ne bo več časa za parlamentarno rešitev rednega proračuna (do 31. oktobra), za katerega ne bo večine — in zato se vlada zadovolji zopet z začasnim proračunom, za katerega upa dobiti večino, ker bi se razne stranke , bale za obstanek parlamenta in -začasni t proračun« ni morda zaupnica vladi. Na ta način bi si ta vlada podaljšala življenje za nekaj mesecev. Poalaniška zbornica bo sklicana 25. sept. Dunaj, 8. septembra. (K. u.) »Deutsche Nachrichten« poročajo: Predsednik dr. Gross je sklical prvo sejo poslaniške zbornice na torek 25. septembra. Poljska politika zgled češki »Narodni Listy« razpravljajo v uvodniku o poljski politiki. Kot vzrok nejasnosti poljske politike navaja čl-ankar nezaupanje Poljakov proti nemški politiki in iz tega sledi, da se odstranjujejo Poljaki od tradi-cionelnc avstrijske politike. NaJto pravi članek: Položaj na Poljskem je poučen tudi za. nas, kajti naši ideali so enaki poljskim. V razvoju dogodkov na Poljskem vidimo izraz stremljenju, resno premišljenega od vseh strank, vendar dosežejo tako že(jno pričakovano in že obljubljeno narodno samostojnost. Nadvlada malih narodov bo končana, iz megle nad bojišči prisveti solnce svobode.« Ogrskc-hrvatski parlament se sestane 12. t. m. ob 3. uri popoldne- Plenarna seja hrvatske delegacije v ogrsko-hrvatskem parlamentu v Budimpešti se vrši dne 11. t. m. v hotelu Continental v Budimpešti. Program ogrskega prehodnega ministrstva. Budimpešta, 9. septembra. (K. u.) Minister za prehodno gospodarstvo Bela Foel-des je govori! danes v Viliki Banyi. Glede na vpitašanje volilne preosnove je naglaša 1, da se mora ustanoviti nova vladna stranka in rešiti vprašanje gospodarske neodvisnosti Ogrske. Pečal se je nato s prehodnim gospodarstvom: najvažnejše je vprašanje valute. Neugodno stanje valute ni tako, da bi morali obupati, ker so taki pojavi v vojski običajni. Dolgo bo trajalo, predno se bodo rar.rp.ere zopet ustalile. Velike žrtve bo še valuta zahtevala, a ustrašiti se jih ne smemo. Vlada sc z vprašanjem valu*« nc-presfano peča. Mora se ji posrečiti, da zal/rani naialjnp oslabitev valute. Konference v Sarajevem. Dr. Korošec jp med drugimi konferiral s frančiškanskim škofom Mišičem in sarajevskimi frančiškani, s pravoslavnim vladi-ko Evgenijenj Letico, z reis-ulemo (najvišji mohamedanski duhovnik) Čauševičem, a obiskal je tudi sarajevskega nadškofa Sta-dlerja v Mladicah pri Sarajevem. Konference Hrvatov z dr. Korošcem v Sarajevu in izjava Hrvatov. Po konferenci hrvatskih politikov z dr. Korošcem v Sarajevu je bila izdana dne 3. t. m. izjava Hrvatov, ki se glasi: »Podpisani Hrvati izjavljajo: 1. da so solidarni z deklaracijo »Jugoslovanskega kluba« na Dunaju z dne 30. maja 1917 za združitev vseh Slovencev, Srbov in Hrvatov; 2. da zahtevajo popolno in splošno amnestij® za vse politične delikte; 3. da zahtevajo oživitev vseh ustavnih svobod in sklicanje bosansko-hercegovskega sabora; 4. da odobravajo interpelacijo gg, dr. Korošca in Hreljanoviča, ki so prava, čeprav ne popolna slika pravega stanja id na z ozirom na žalostne aprovizačne razmere in vsakovrstne rekvizicije gledajo s skrbjo v temno bodočnost svojega naroda.« Sarajevski »Hrvatski Dnevnik« pristavlja: »Podpisi se ne bodo nikjer obelo* danili iz različnih vzrokov, pač pa se bodo povedali ti vzroki vsakemu, ki to izjavo . podpiše. Izjava s podpisi se izroči zanesljivemu človeku, ki jo bo v slučaju potrebe pokazal na Najvišjem mestu ali pred parlamentarno komisijo, ki je dolžna glede podpisov varovati najstrožjo tajnost,« Stev. 206. Bivši »hrvatski« minister Josipovich proti narodni združitvi. Budimpešta. »A Nap« (zpano velema-žarslto glasilo) prinaša pogovor z bivšim hrvatskim ministrom, ki je izrazil prep ' • čanje, da bo ostala v monarhiji tudi vojski nespremenjena dualistična drž \ > a forma. Tista zagrebška stranka, ki m i napraviti iz hrvatske države jugoslov: ' » državo (ravno mi hočemo ustvariti m in neodvisno hrvatsko državo pod burško dinastijo), je na krivi poti, a n^rit; agitacije so naravnost zločin (hm!). V ju£ slovanskem združenju bi bili Hrvat?'-v manjšini (?), pa bi preje ali pa pozneje^;^ polnoma izgubili svoj narodni karaktOkorn Marija«, kdor jih je našel naj jih izroči upravi »Slovenca« ali pa na Martinovi cesti št. 16. Izgubil se jc ključek od kolesa. Čc bi ga kdo našel, naj ga prinese v upravo lista. 6 mesecev. Prospekti zastonj. Govoriti je mogoče vsak dan od 11.—12. ure. Maribor, Viktringhofgasse 17, I. nadstr. 1916 Naročajte nab*tke iz usnja, s tem prihranite podplate. Cena z žebljički za cn par za gospodo K 1"80, za dame K 1'50, za otroke K 1-0. Zaradi drage poštnino priporoča se naročiti za več parov skupaj. Dobe se pri Feter Kozina & Ko. v Ljubljani. Ljudem, ki jih mučijo bolečine v ledvicah, mehurju in pri odvajanju, služi prav izborno naravna „Franz-Josef"-grenčica, ker povzroči natančno odvajanje v črevo. Po dolgi, mučni bolezni je Vsemogočni dno 7. septembra poklical k Sebi našo iskrenoljubljcno hčer oziroma sestro, gospodično v starosti 23 lot, prevideno s svetimi zakramenti, ki smo jo dne 0. septembra pri Sv. Križu položili k večnemu počitku. Tem potom so iskreno zahvaljujemo vsem, ki so nam kakorkoli stali ob strani ob tej prebritki izgubi, predvsem veleč. gosp. poslovodju Knjigove/.nice K. t. dr., preč. duhovščini župnije Sv. Petra, dragim to-variŠiCam- sodelovalkam, darovalcem krasnega cvetja ter sploh vsem, ki so se kakorkoli spominjali blago pokojnicc. Pokoj njeni duši! Kntnrina iu Jakob Ernecjt, brat, Planinšsk, Lojzika in Nada sestri. Išče se energičen (Platzineister) Znanje nemščine neobhodno potrebno. Ponudbe s popisi o dosedanjem službovanju, prepisi spričeval in zahtevo plače na naslov: Blei- und Silber« kulte, Litija. 2264 Sprejme se f kateri je zmožen navadna fotografska dela sam izdelovati, pri Andrej Gufer, Jesenice Gorenjsko. Na zasebnem učiliSču Legat v Mariboru se prično dne 2. oktobra 1.1. novi lečnj-i za stenografijo, strojepisje, pravopisje, P' vim pisr... računstvo in 1« | op sje. Doba z 2 oziroma 3 sobami s pritiklino iščo jako mirna stranka za takoj ali pozneje. — Naslov pove upravništvo Slovenca" pod št. 22i,£. (3) Proda se v središču Bleda zraven je tudi 2.916 m2 vrta. Naslov pove uprava tega lista pod št. 2165. kostanjeve barve, 165 cm visok, vztrajen za tek in tudi za težko vožnjo, se proda. Poizve so pri županstvu v Št. Vidu nad Ljubljano. & ma -m m 1 vsebujoč 60% sladkorja, nad 50 kg na debelo ponudi v dobavo K, Glgovič Sisak (Hrvatsko). Praa Morolt, Ljubljana, 800 lovenske vojaške narodne pesmi za K 1 o() ali K 1-S0 se šo dobo. Po pošti .20 v več. Najlepšo darilo 1 hrastove na prodaj imam po zmernih cenah v velikosti od 700 do UuOO litrov, pripravne za vino, sadni mošt, namakanje sadja ali pu, za kiseiino. Bfiagfitnieriitfz D. Logatec. Strnn o. SLOVENEC, cfnc 10. sentembra 1917. Stev. 206, » n imajo turške srečke in nove srečke avstr. Kdcčega križa vsled njihove vedno zvišujoče sc denarne vrednosti! Vsaka srečkazacleno! Glavna dobitka znašata čez Natančno pojasnilo z igralnim načrtom razpošilja brezplačno: Srečkovao zasto istvo 11, Ljubljana. 2106 rasi Razglaša se, da se bo 15. t. m. pri poveljstvu c. in kr. zbirališča konj (bolnice) št. 66. in 67 pri Sv. Valburgi poleg Smlednika, železniška postaja Medvode, vršila potom javne dražbe prodaja različne pasme in različnega spola. Denar se mora takoj vložiti. Udeležniki morajo imeti od pristojnega okr. glavarstva potrdilo, da so kmetje (konjerejci). Kupčevalci s konji ali mešetarji so od javne dražbe izključeni. Kolekovino po skali II. in III. morajo kupci takoj plačati. Vojno prometno vodstvo ima ukaz, da upošteva eventuelne prošnje glede prevažanja kupljenih žrebet v bivališče kupca. Kupljena žrebeta se morajo takoj na licu mesta odpeljati. Poveljstvo c. ii kr. zbirališča konj (bolnic«) 66-67. Dne 1. septembra 1917 je umrla gospodična Ivanka TemaiK voditeljica mlekarnice gospodinjske šole begunskega taborišča v Brucku o/L. Večkrat previdena s svetimi zakramenti je ta blagn, oseba izdahnila po hudih mukah svojo lepo i:i čisto duše v roke Vsemogočnega. Vodstvu c. kr. begunskega taborišča v Brucku o/L ostane ta marljiva in vzorna delavka v blagor zapuščenim begunkam-gojenkam v nepozabnem spominu. Bog ji daj večni mir in pokoj! -J^, Marija Poženel roj. Stritar naznanja vsem so-rodnikom, prijateljem in znancem prežalostno I vest, da je njen ljubljeni soprog, gospod bivši trgovec v soboto dne 8. septembra ob pol 12. uri dopoldne po dolgotrajni mučni bolezni, previden s tolažili sv. vere mirno in vdano zaspal v Gospodu. Pogreb dragega pokojnika se vrši danes popoldne ob 6. uri iz mrtvašnice Sv. Krištofa k Svetemu Križu. V LJUBLJANI; dne 10. septembra 1917. Proda so dobro zidana eno nadstropna Stev. 83 na Javornilcu za 26.500 K z obsežnim vrtom in travnikom. Hiša ima 0 malih stanovanj iti jo cela podkletena. Vknjiženih 12.000 K, ki bi lahko ostalo gori. Ponuditi je na: ¥ Vojaki — Slovenci pozor S V nekaj tednih izido nov krasno opremljen vojaški koledar Naročila bo sprejemala 2260 KATOLIŠKA BUKVARNA v LJUBLJANI \ Na ta lepi, za vsakega vojaka neobhodno potrebni koledar že sedaj opozarjamo. M najem daie za obrt pripravno se takoj sprejme v Podgr da, Istra. Dobro bi izhajal kak rokodelec (krojač) Ponudbo na nodžupn- urad Podgrad. (prostorna za dve družini: 5 sob, vodovod) z vrtom vred 3. P. Unec 75. Do postaje Rakek je dvajset minut. r * v katerem so pod nadzorstvom zdravnika različno ukrivljene hrbtenice, izbočeni hrbti, neenaka pleča in boki S® 5*«E3SCEi£jaa u esn muaan o3B«awa i>i ■ Pojasnila se dobe ob delavnikih od 3. do 4. ure popoldne istotam. Pri poveljstvu trenske skupine v Ljubljani, zbirališče Tivoli, se proda v sredo, dne 12. septembra 1517, ob S. uri dopoldne okolu e isr> dražbenim potom. Dražbe se morejo udeležiti le osebe, ki se morejo izkazali s potrdilom okrajnega glavarstva, da so res poljedelci (konjerejci). Trgovci s konji in mešetarji so izključeni od dražbe. ir ® Na zasebnem učiteljišču, na notranji petrazredni ljudski hi trirasredni meščanski, na vnanji petrazredni ljudski in trirasredni meščanski šoli pri uršulinkah v Ljubljani se prične šolsko leto 1917/18 18. septembra 1917 s slovesno sv. mašo v čast Sv. Duhu, redni pouk pa v sredo 19. septembra 1917. Vpisovanje za notranjo in vnanjo šolo in otroški vrtec bo 12. in 13. septembra od 8. do 12. ure dopoldne in od 2. do 6. ure popoldne. Uršulinski otroški vrtec sprejema dečke in deklice redni pouk prične 19. septembra. mi S liliji!. ■Id©!] ir® 2 s pravico javnosti vsled odloka c. kr. ministrstva za bogočastje in uk z dno 20. avgusta 1911, št. 28.837. Podpisani se iskreno zahvaljujemo vsem, ki so nam izkazali svoje sočutje ob smrti nepozabnega soprogu, oziroma očeta, starega očeta, tasta in strica Ivana sadaoiča?iat načz'ji?3sa sodaii>9Earst«e KriKijSfcztn sn hišnega fsssssstaika sna in ga spremili na zadnji poti. Posebno smo hvaležni gospodu župniku Ivanu Vrhovniku za zadnjo dušno tolažbo; gospodu primariju dr. Vinko Gregorič za mnogotere obiske in lajšanje bolezni, gosp. odbornikom in članom zadruge sodavičarjev, ter vsem drugim, ki so blagovolili rajnemu izkazati zadnjo čast in nam blagodejno lajšali grenki udarec, ki nas je zadel. Globoko sssžali. mi ili Šolsko leto 1917/18 se prične 13. sepfenslsra 1B3? s sv. mašo, ki se bo služila v kapeli oo. jezuitov iui Elizabetni cesti ob 8. urL Vpisovanja se vrši 16. in 17. septembra cd 10. do 12-. ure. Vpisovalo se bo samo v deško trgovsko šolo. Sprejemni izpiti in ponavljalne skušnje se vrše 17. septembra. Zglasiti se je ob 8. uri v ravnateljski pisarni. Natančnejša pojasnila daje ravnateljstvo vsak dan razen nedelj in praznikov od 9. do 10. ure. V LJUBLJANI, dne 7. septembra 1917. Podpisana si dovoljujem obvestiti vse. cenjeno odjemalce, da po smrti svojega soproga vodim vso obrt v polni dosedanji meri tudi nadalje ter prosim cenjene naklonjenosti. Spoštovanjem Gma Ollore sodovičarka Ljubljana Oiladesna ulica 19 mmmmmmui