St. 6. V Gorici, v cetrtvek 11. februvarija 1875. Tecaj V. uSoca" ixb.ya fsakietvrtek in velja poitb prej«w.»a ali ? Gorki na dow paSiljana: Vse leto .,...,, f. 4.50 Po! leta .......2.30 Cctvrfc leta ' " * ', » 1>2° Pri oznanilia in ravno teko pri ,,po-gHanicah" se jdacujeaanavadnotristopno- rif»t«rf ...... ..........."" *.......... 8 lor., S« ¦« twka I krat 1 „ „ „ „ 2 kr.it S „ „ „ „ 3 krat „ Za reLe t5rke pu prossfcoru. Posaraeane sterirte se dobivajo po^lO soldov v Goric?^riPaternolliju;,.v Trstu * tobakwraicah „Via del Belvedere 179 in.,. Via della caRerraa 60" Narocnina iu dopisi naj se blago-voljrw posiljajo pod naslovom: Viktor Dolenec v Gorici. ~" Rokopiai sene vracajo; dopisi naj se blagovoljno fraukujcjo. — Delalcera in drugim no-premoJnira so narodnina zniJa, ako s« oglaso pri uredniStvu, Glastlo slovenskega politiCnega druStva goriSkega za brambo narodnih pravic. Poroine sodnlje. IV. Porotniki imajo zatolenfievo osodo v rokah, oni zreftejo, ali jo kriv ali nekriv, naj vaznejSa 'buseda je torej njihova; zato je vse mi tern, da so porotniki za to imenitno poslov&nje zrno&ni mofcje in dase popolno-raa zavedajo svojih dolznusti in svojega pok'lica. Vsa-kako morajo biti nrani, v fcivljenji skuSani, vestni pa neodvisni in znafiajni mozje, v politiimih pravdah morajo doina pustiti vse strankarstvo, in biti le sodniki v pravem pomeua bcseJe. Pri obravnavi naj pazijivo posiuSajo, .&* je treba naj satui poprasav%< zatozenva, price, zvedenee, koaeeno naj vse dobro preudarijo, da potem vestno izreko svoje prepricanje. Meuimo, da mendil nij v Evropi naroda, kateremu bi se ne moglo zaupati porotni&tva; vsaka dezcla ima vefi ali manj ta-kih moz, treba je le prare poklicati, zato pa naj se vsaki ciezeli da pofttava primerna lnstnostun, obeni izobrazenosti in nravuo&ti njotiih drzavljanov. V neka* teri drzavi so pokli ani v*»i doletni ilrznvljani % inali-mi izjemkit in potem odloei sivukanje, kdo da nastopi sluzbo; v kuki m vuJijo porotniki kakor poslund; dru-ga r.alagtt ic dolznost le vecim posestnikoni in omi-kancem: doktorjera, profesorjem, vecim urgovcetn i. t. d. sopei druga hofeo imeti porotnike tudi iz nianjSih po-M'stnikoi'. Ka&a postava klifte t tO"«lulb« take, ka-k*ri imajo z« 80 let, znajo* pisati in gitati imajo donio-vinekopiarico vcni obfiini dezol zastopanih v naSem dr-zarnem zboru in bivajo zt» cno leto v obfiini, v kateri so so naseliii in plaCujejo nar rnanj po 10. gM. nepo-srednih davkov brez doklad (tzjeraa v§14), in 20 gld. t mestih, kojth prebivalstvo pres^ga 30.000 duS, kone-fino klide no glede na davkc advokate, notarje, profeso-f\e in nditelje na visokih in srednjih fiolah in doktorje domaSib vs6uciliS5. OproSceni, 5e hofeejo, so &»s 60 ie-tnt motja in §e nckaj jib jo drugih. NekaUri uijso poklicani kakor e. k. uradniki, duhovniki i.t.d. in ne-katera pa postara izkljuCuje n. p. blazn^, obsojone hw-dodelniko in drogt. ?sak iopnn s pomoSjo dveh od ripga izroljenih stareSin napravi tsako leto porotni imentk vseh osi-b, od postave v liipaniji toj dolznovti poklicanih, in poSljo ga e. k. okrajnemn glavarstvu, to odstopt imeniko vse-ga okraja c.k. predseduiku d*»zeln% naOariskern okroz-ne sodoije, in omeni izraed ajih za porotnikovanje naj bolj sposobne ioozo. Predsednik skli«e po tem v komi- LISTEK. i (Dalje.) Kmali se bodemo jokali, ako n.as oU srbijo. Co se na pot podamo, nemaiao pricako?ati sreSne poti, ako nam obleka pri vratah na zreblji obvisi, ali paico po-zabiEi so zopet Trnerao. Srecamo li zjutraj iz bi§e grede prvo defika, krasno, milo mlado dekle, ali pa be-raSa, tako bodemo danes sreuni, in ako se to v pone-deijek godi,—imeli homo eel teden sreCo: Srecamo pa staro babo, je to slabo, iu ako iovec na lo? grede njo sreL*a, bolje bi bilo, da se vrne. Loveu na lov se podajajo^emn, se ne sine sreLe vo§eiti, ba§ tako tudi takiin, kateri se na veletazen posel podajajo. Dijaki voscijo zaradi tega fco§oleu r>red skasnjo vse slabo in mu nesre-5« ?I§ ha vrat ouesajo, a on napravi skusnjo „cum laude." Ce na lofu prvi strel zgreSi, je eel dnevni lov brezaspeSen; radi tega nstrelijo {mnogi ioyei naj preje r kako -drevo ali velik kamen. Oe se peljemo kam iz pipe tobak puhaje, borno imeli areSo, ba§ tako, ako vidimo peljaje se tropo ovac, ki nam nasproti ido. Nesreeo pomenijo ?am napfej bo-defie svinje. Vidimo po cesti grede 6rno macko alizaj-ca, ki 5rez pot tece, i to posebno odgleve strani, takrat sijo, kateri on prodseduje. 3 osobe: svetovalco te sodni-je ali okrajne. sodniko, in 3 zaupno moio izmod v tern Bodnem okoliSitizaporotiiikoranju sploh poklicanih, tudi povabi k soji naLolnika dezeltio ohlastnije, taodposljo lab-ko svoji-ga zafitopnikn. Ta komisija izb*»ra naj zmozm\j-§e in naj prikladnejfie nioze, done jih y 1 e t n i glaviii imenik ; ob giumii narndi imonik namestnikov izmed oseb stanovajocib v mestu porotno sodnijo ali v blizni okoli-ci, obojib v Stevilu koncnim obravnavam priincrnem. To nalogo, porotnike prorofietavati iu lolno iinnniko narijati, tii« v kuki dr&avi samo adtnini.strativni obla-sti, v drugi predsedniku nadsodnijo z dveina prisediii-konia vn'd, na Aiiglezki-m opravlja to «d vlad(? neodvl-sen lo .sodnijam odgovoren uradnik : Sheriff. Vsakft tri mesco morajo porotno sotinije soditi, in 14 dni prod njo ima dezcina,' pri nas okrozua sodnija prico dvcli sodnikov in drzavnoga pravdnika v javni seji napraviti imenik porotnikov, ki stopijo za eno leto v sluzbo, tudi so odvotniska zborniea povabi, dafpoSlje svojega zastopnika Ta komisija dono imena vsoli porotnikov znpisnnih v glavnem imoniku posobe, in na* mAfitnikov tudi posobo v dotiftno posodo, predsednik vzdigne 30 glavnth porotnikov in 9 namestnikov. Samo ti se pokliSejo k obravnavi in morajo priti v ogib ostre kazni. Odloeonega rlne so vsi zbrani; predsednik, dva &odnikal(dr2. pravdnik, zutozenop. in branitelj, pisec za-pisnika in porotniki pa namestniki. Ce jih je priSlo manj ko 30 porotnikov, dopolni so Stovtio z namestni-ki do 30 till, predsednik dono imena v posodo za lo pripravljono in odlocJ, koliko jih smo dr/av. pravdnik, koliko zatozencc zavre&j. Oe jih jo n. p. 31 porotnikov, odSteje jin* 12, ki morajo priti v sluzbo, ostane jili te-daj 10, in drz. pravdniku tido praviea 9, zatozeneu pa 10 zavrecu Na to zmeSa predsednik imena v posodi, in zacne jemati listke. Co se ne oglasi no ena no druga stran, mora porotnik na svoje mosto, in to se ponav-Ija, dokler jih nij 12 in en namestnik odobrenih. Ko so vsi na svojih scdozih, prisezejo, da bodo dokazo za in zoper zntozenca vestno protehtavali, le inert sebbj in z nobenim drugim se pogovarjali o tekoci pravdi, da bodo brez nagnjenosti, sovraStva in straiin, da bodo ne-stransko kot poSteni in svobodni .mozje na podlagi do-kazov in po h teh izvirajo6em prepri&utji sodili odgo-vorni Bogu in svoji ve.sti. Na w za&no javno obravnovanj", predsednik popra-sa zato/.enea po imenu. priimku it 1. opomni ga, naj dobro poslu|a, dostojno se vede, in preb«re se mu zalozb- glejmo proe ali vstran in jo po desni strani naprej raa-hajmo. 0«» preselivsi se iz stanovanja v drugo, dezuje, bodemo sr«*eni, ali selitev se mora vr&ti, ko nij ^o §ci-pa (polne Juno), in to konee tedna. Isto tako velja to tudi za potovanje. Novih poslovnij tre|>a v petek spre-jemati, in tudi v petek nobonega novega dela zafieti. Nepri6akovano gnitenje v spomladi naredi Isto rodovitno. Dosta krompirjevega cvetja, ne prhiese blagostsana. Mnogo leSnikpv—huda zima ; ninogo mi§i —velika dr.tgina: Ako kuretnina v oddaljenih poljih jeseni zrna i§6e—bodo petelin kuhinjski mooter.^ Kdor bode od sodnije na smrt obsojen, ima. §e mnogo let zlveti......! Ako se po noei eerkvena okna svetijo, bode jeden v oMini umrl. Ugasne jedna iuoica na altarju, zadnja urica bode dahevnu kiualo odbiia,— JiOtorijske Stevilke naj bolj otroci, ki nijso se sed-rnega leta prestopiii, zadevajo; posebno isti, ki so bill v nedeljo ali petek rojeni. Vidimo'na luoi nenavadna dva plamena, tako dobimo kmalo pismo; muha ob iisesi brenceia pomeni kako novico. Zaljubl.feni naj ne darujejo jagod, kajti jagode pomenjajo solzice. Neve-sta naj mirte (rastlina) sadi, inace ne dozivi nevesti-ne^a venca. Kedar jeseni hrnska in jablana v drugo cveteti, bode kmalo fcenitovanje. Zenin ali nevesta ne smeta navzogna biti v cerkvi pri oklicevanji, inace ne bode zakon—miren *). Jdlada sestra ne sine pred sta- *) To velja menda posebuo v Brdih na Gori§kein. ni spis. Temu o Igovarja skrivljenpc v glavnem izpra-Sevanji, potem sledi izpitovanjo pric in zvedencev; pw biranje zapioniknv in drugih pisen. Zato&enee ima pra-yi«o vse pojasnavati opravicevati in braniti se, on.je kakor^ v bitvi. Kedar je dokazovanje dovrgeno, zlozi sodnija ypruSauja na porotnike in potem sledijo koufi-ni govori tozite(ja, zagovornika, iu zatoioncu tico konfi-na bcseila. IV^dsodnik naznani sklep obravnave, in zaSne svoj posnotek pravde (resume) govoriti, to dovr-Sivsi poda vse aktoporotnikoin in jih povabi, naj razsodtjo. Zares tezavno delo to, 6o jo pravda zninotan^, in zares trudljivo delo, ho je obravnava fcrpela vec dm, ali pu eelo vee te luov; zato no sine prodsodnik porotnike presiliti, tenuis my v primermuu fiasu iu vefikrat obrav* novanje pr.?trze. Zgodilo se je, da je neka obravndva ^e dva dni trajala, tretji dun pa so nadal/evala od 0, ore zjntro do 5. popoldne, porotniki so imeli ob 1 uri konjaj % ure oddihleja, in so ob 1 uri na duiiin te» lesu trudni stopili v svojo sobo k delu, ki zahtava, da je Slovak fiilega duha in telesa, To jo pa$.brezobzir-no, glede na stvar in tudi na osebe. StopivSi v sobo zbcrejo si porotniki svojega na»#, fiblnika, kateri jim prebero postavo oziroma poduk o njihovtim postopanji, in jih vodi pri pretresovanji in glasovanji. Ako bi Se kakega pojasnila potrebovali, poklide na^elnik predsednika, ki prido k njiin s proto-kolistom in $o sta v dvorani, z drzavnim pravdnikom in zagovornikom. Nobon drug ne sine v sobo, in porotniki ne smejo ven dokler nijso glasovali, vso .to v ogib kazni. Ako bi pa ra/,eu porotnikov kak drugW-7/)c bil pri glasovanju, nieno je. Pri glasovanji naj se nhce ne zanasa in nanasa na druge, sain naj odloci popraSevaje svoj urn in svojo vest. Menimo, da nij toliko tezavno soditi, sumo da je dobro pazil .porotnik. Ako jecelaobravniva in ako so posebno dokazi v njem zbudili trcbio prepricanje krivde, gotovo vo kaj ima sto-riti; prav tako lehko sodi pri jasni nekrivdi. Zgodi se pa tudi, da je stvar nejasna, piemalo dokazana, da porotnik dvomi in ne ve, kako bi prav za prav glasoval. Za Boga v takem slu&iji naj izrece svoj': ne kriv je. Postava in vsak umen clovek zahteva od porotnika, da obsodi zatozenea le takrat, kedar jo krivde do cistega prcprifian. Pravica trpi dosti vefi, 6o se en sam nedol-zen obsodi, kakor 6e se oprosti vee hndodelnikov. Vrh tega nij tak opro§6en hudodelnik za 'vselej prost, saj podeluje §. 355. kaz. postopnika tozitelju oblast, da zaniore pravdo ponoviti, 6o pozve novo dokaze. Po glasovanji se podajo porotniki v dvorano, v rejSb moziti se, kar je ufce Jakoboya svekerva (taSfia) storila, tudi ne smejo se sestre na jeden dan omoziti, tudi v jednem letu ne.— Nedelja in tvorek sta naj bolj-^a dneva za svatbo, ipa'k le takrat, ako luna se raste —ponedeljek in petek nijsta za svatbo. Svatbena ob-leka ne sme biti cma in na celi obleki nifi tacega, kar je bilo uLe noSeno. Ako se je icvesta za poroko na-li^pala in ne pridejo se po njo,*;naj se ne vsede. Voz na kojehi zenin in nevesta sedita, ne smeta bela konja peljati. Na poti v cerkey, se ne smesta ozirati, inace bodeta si v prihodnje nezvesta in po drugih se ozirala. Ako dezevne kaplje in pajfievina na venci ob stojita, pomeni biagoslov. Pri poroki morajo vsi stoli polni biti, na praznem stolu smrt sedi. Ciorijo sveoe mirno, tako bode zakoo miren, ako nemirno gore, bode zakon nesre^en, kajti ieza bode v njenih sreih gospoda-' rila. Slabo kaze, ako duhoven pri poroki besede ponava-lja; ako se vec parov sklono istocasno, velja biagoslov le za jeden par, drugi. odidejo brez blagoslova. Kdor prej v cerkev stopi, ima prednost v gospodarstvu. Venee in prstan no smeta na tla pasti in se mo-rata dobro hraniti. Zarocenea morata isto8asno pred altar poklekniti; pri vstajenji so obrneta jeden od dru-gega tako, da jeden na levo, drugi na desno gleda. — Stisniti se morata bolj ko je mogofie drug k druzemu in z roko se vedno drzati. Tisti ima prednost (vedjo veljavo), Segar roka zgor prijde, zaradi tega.pa, ko Vi^ di duhoven, da se borita, prime moza za roko in jo na vrh postavi;—nevesta se pak s tern brani, da postavi •J fegteri * se* zbero tudi vsi poprej navzocni, in- nagel-*nik ntenani glasovanje s temi besedami: Porotniki-*.m,f»^jH4segi in* vesti na vprasanja odgovorili tako: Potem prebere na glas vsa vprasanja in doticno glasovanje, pa poda predsedniku list Sodnija pregleda glasovanje. in proglasi sodbo, da je zatozenec kriv, fie Jh je saj 8 porotnikov glasovalo za kri?do; da je ne-kriv, fce jih ny bilo 8 tega prepricanja. Ako so pa predsednik in oba sodnika soglasuo prepriSani, da so se porotniki, izrekSi krivdo, v glavni stvari zraotili in mislijo, da je zatozenec nekriv; potera morajo uradno po §. 33^. kaz. jostop. iistaviti sodbo do b'odoene sesi-je, in pravda se zanpa novim porotnikom in drugemu ?redsedniku. Kar pa novi porotniki skleneio, ob velja. le izreka sodba, da je zatozenec kriv, zaene razprava o kazni, o obtezavah, zlajSavab, in o odskodbi. Dovr-seno to, sledi razsodba tndi o tern in obsojenee ima pravico, pritoiiti se zarad nifinosti obravnave, ali samo zaradi preostre kazni, kar mu mora naznaniti predsednik sara, Tako se vrsl obravnava za obravnavo, in na kon-. en aesija so predsednik zahvall porotnikom, ki so zares zahvale vredni; kajti kodor je vestno in praviSno sodil, koristil je pravici, drzavi in svobodi. •hlep. Iz cele te razpraye se vidi, da pri porotnih sod-nijah sknpno delajo izSolani pravoslovci in aarod po porotnikin izmed njega vzetih, ka«* mora imeti in ima po drngib dezelab prav dobre nasledke. Pri takem vzajemnem delovanji je skoro neinogo-5e, da se kaka Skoda zgodi zatozoncu. Ufieni sodniki in drz. pravdniki se blizajo narodu, in tako je zginila ti-sta trdosrfinost in birokraticna oholost, ki je prod letom 1848. grdila veliko stovilo preiskavnih in drugib sodnikov. Narod se bliza zmirom bolj pravi omiki in zrelosti, kajti porotne sodnije sirijo _nanosti, bistrijo um, in delajo, da se drzavljani vodno vec zavedajo pra-va in postav, svojih ^dolznosti in pravic, svoje vredno-sti pa avobode, Sodba velja kot izrek naroda, to presu-m obsojenca Se bolj, fie ni do cistega spriden, ob enem jadi pravicoljubje in nravnost v Jjudstvu. Da se pa vse to vresoiei, prvi pogoj (conditio sine qua non) temu je, da so vsi poprej omonjeni vde-lezenci porotne sodnije vzajemno in popolnoma, torej tudi neposredno razumejo. Prav zato imajo zatozenci in porotniki neodvrgljivo pravico tirjati, da se obravnave Y njibovem jeziku vrSijo. Pri obravnavi tclmaca ra-biti v d o m a 6 i d e z e 1 i, napcoo, pregresno je in ne more n ik'dar zadostiti. Taka obravnava Sepa koj v zaSetku, Sota do konca, in nbogi tolmae je ne more po nekakem vravnati, on ji je vedno le birglja. Glede na vse to prosimo prijatelje ne samo porotnih Bodnij, iimpak prijatelje resnicnega pravosodja v obLe> in priporocamo sodnikom vsake vrste, porotnikom samim, poslancem, znpanonX nasiro. in vsem domoljubom, naj; delajo na to, da se popravi nasa postava, ki je v teto ob'ziru pomanjkiiva, in popravi naj se v torn zmis-In, da se dva imenika porotnikov in njih namestnikov vsako Ieto napravita v dezelab, v katerib ste dve na-rbdhbsti. Posebno zelimo tega Slovenci na GoriSkem. mi" CelQ;hcepeniaio po taki prenaredbi, ker bi se s tern porotnikom breme saj na pol zmanjsalo, h krati pa. za-dostilo narodnosti in pravosodja. Zelezniea Trst—Ajdovsdina. Casnjkarstvo se je uze pecalo s projektom zele-znice iz Trsta v AjdovScino in je omeuilo doticne stu-dije, ki §e zmerom trajajo. Menimo, da vstrezemo obSinstvu, ce razlofcimo yaznost te jcrte glede knp&j-* skih in obrtnijskih interessov.—Tukaj nij govora o na-! vadni dragi zftleznici, ampak o hribovskt zeleznici, ki " je laglje dovrsljiva in na kati-ri se mbijo lehki va^oni vprezeni na prinierne male blapone, vsled cesar bi bile kolesnice, podlage i.t.d. s kratka vse potrebne na-prave bolj lebke in zatorej tndi dosti eeaijse in enako bi bil promet na taki zelezniei dosti boljsi kup, kakor na navadbi.—PraSanje stroskov je na tak nacin reseno v pridpodvzeija.—C'e bi se hotela pa napravitt navadna zelezniea za prevazanje biaga mej Trstom in Ajdovgfii-no, gotovo je, da ne bi se dobilo, niti obresti od po-troSenega kapitala, 6u pa se ta zelezniea izdela po sle-defiem navodu, je nh kot gotovo, da bode donasala prav izvrstne dobicke. Projektirana zelezniea bi &fct bez Obeino in Kras in pri Kobdihi bi priiia na Vipavako, da po najkra6i crti doseze trg Vipavo in potem Ajdovseitio. Od Ob-cine do Ajdovsgine ne bi bila iezavna izpeljati'v, kajti crta ne bi ie toliko visela, kak( r vise navadne zelezni-ce. Po tern delu zelczniee, ki bi bil doig blizo 3S ki-lometrov, bi se vozilo 90 minut.—Drugi del iz Trsta do Obeine bi se lehko izpeljat tudi na ta naein, pa glede na to, da bi bil potera predolg, te'daj predrag, posebno zarad mnogih zemljiSCc katerih bi sepotrebo-valo v ta namen, se je spoznalo za dobro, da se sprej-me za to 6rto dragi, bolj ekonomieen in hitreje izvr-Sljiv sistem, namreg da se napravi tako zvana zelezniea po vrvi (Drabtseilbahn, sistema fanieolan>) in k«r ta Crta nij ravno toliko strma, bi se lehko rabili na nji ravno tisti vagoni, kakor na zgornji crti Obt-ina-Aj-dovscina, z razlofikom, da od Trsta do Obeine bi to vagone vlekla vrv, katero bi ghftla stoj«;«T;a (tixe, fissa) parna maSina namosto lokomotive, katera bi se rabila le po zgoranji crti. Po tern sistemu z vrvjo crta od Trsta do Obeine bi bila dolga samo 2 kilometra in bi trajala voznja po njej samo 10 minut.— Glede strogkov za to zeleznico je razvidljivo iz natanjtnega prorweuna, katerega je napravil naSrojak, gospod inzenir Jlivic, katori je tudi prvi sprozil rnisel in meril to firto, da no bi vsa zcluznica od Tr.sta do AjdovScine s cesto. zjdaliSci in premakljivim materija-lom vred'Vefc stala, nego en miljon goMinarjev, in da posluzimo % dokazi, naj bode omenjenu, da ena taka zelezniea z oskim tirom (schmallspurig), izdelana prod n»» dolgo mej Bezico, Ragsanom in Moravico v Uauatu in dolga 31.8" kilometrov, jp stala samo #0,800 gold, za vsak kilometer, vkljub temu da se jo morala zidati ena galerija dolga 83 metrov, 1 most dolg 38 metrov in drugi jako 4ragi„ objekti, potrebni zarad zelo popustiji-vega zemljiSca. Orta Ajdovscina-Trst pa ne potriibujo ne galerij, ne doigili, mostov, no drugih zidnliSS. — Kar se pa tice ceste s pbmocjo vrvi iz Trsta do Obeine, je pre-facunjen stro§ek na samo f. 220,000. Poglodajmo resul-tate: Zdaj stane prevazanje iz Trsta v AjdovSuino in narobe 30 do 50 soldov za vsaki cent, srednja voznina je tedaj 40 soldov, katera voznina bi se lekko" znizala na polovico, to jo na 20 soldov pri ccntn. To bi bilo uze velike vaznosti in koristi za kupeijo in obrtnijo. Naj velja, da bi po tem vsakdanji promet ne pre-segal dosedanjega, ki znaSa 3000 centov, tako bi uze na tej podlagi znasali dnevni dohodki 600 gld. a!i na le-t6 216,000 gold. — StroSki pa bi znasali: Obresti od kapitala, 1 miljon gold, po 6 % f. 00000 Vzdrzevanje crte in amortizacija 7°/0 „ 70,000 Izvrsevanje in upravrti§tvo „ 50,000 skupaj gol. 180,000 Tedaj ostano eistega dohodka gol. 36,000 , Iz teh stevilk posname se, da ceravno so navede-ni stroSki nastavljeni primerno previsoko in dobo.lki primerno dosti prenizko, ker je gotovo, da mora pro- levo nogo na mozevo desno nogo ; ali pa stopi nekoli-ko naprej. Zanimivo in imenitno je tudi to, kdo njijtt preje v svatbeno hi§o stopi. Kevesta ne sme iz vozastopiti na istem kraju, kateri je od hise obrnjen. Malo jokati pri svatbini mizi prinese—srego.— Pri isti mizi, kjer novi mladi par sedi, ne smejo drugi zarocen-ci sedetu Prvi kos kruha pri svatbeni mizi braoi ne-vesta. UfelaSS od gostov mnogo pobitib skied in kroz-nikoy, bi zakonu hasmlo. Gesosegodci najeli, se mladi par v prvo zasuka in tako- pies pricne; to napravi veseli zakon. Ako zvonovi zvonijo, ko se otrok rodi, ne bode KyeL Nedeljski otroci so isti, kateri so rojeni ne-deljsko nog mej ednajsto in dvanajsto uro. Ako ne krstgo otroka dolgo, bode imel lepe i velike oci**) same-ga brepenenja po svetem krstu. Pred sv. krstora se ne sme, otroka v drngo hiSonesti, to prinese nesreco. Ako • se smeje majhno nedolzno dete v spanjn, nij treba je budita; kajti angelj varub se z njim igra. Pred sv. krstom ne sme otrok na sebi imeti kake zlatine in tudi zlata,ne sme videti, ker bi bil ina6e sabifien in skop. Kupee, od kojega se za otroka prvo blago kupi, mora dobra mero dati, t. j. se kaj dodati, da bode otrok ra-stel., Bude5e koralde okolo vratu obeSene zlajsajo bole-5ine otrokn, ko mu zobje rastejo. Prvo leto ne sme otrok itt na, dez, ker bi sicer dobil poletne pege ; tudi ne sme se v zrcalu gledati, inace bode otrok prevzeien; i . otrok ;ne: sme tndi rozic dubati, drugaSe zgnbi voh. I •^ Cwtitani g. P. jwIgoB.) v M ! VaS faatek mora iaeti res • krone: in velike o&, Pi8( Nij treba ga tepsti, — poznejse tepenje bi nic ne koristilo. Tudi se ne sme otroka naslikati ali voncati ga,—umrl bi. — Izvoljeno ime mora tajno ostati in stoprv v cerkvi naj se J8 objavi, ker bi sieer otrok zlo-budrast postal. Posebno se mora gledati, da seizvolijo posteni botri z dobrimi lastnostmi, kajti sedmi del nji-hovih glavnih lastnostij zadobi krScenec. Ako se ^§«»c-kia od „soceljnau podarjeni prstan zlomi in ako se ji podarjene bnkve strgajo—nij Mljubicau yec ^slevica."***)— Ako je botrov dar majben, potem se otrok bitro go-voriti nauei. — Deklica mora imeti botra, decek pak botro da ne ostaneta pozneje samec ali pa samiea; prid-nitbodo isti otroci, katerib botro pri „krstni pojedini44 pletejo. Zlijejo krstno vodo po krstu na germ^ dobi otrok rudeca liea.— Tako vidimo vrazo kakor nobred-nikau hise. On se drzi na etiketo. Naj se proti temu pise, govori ali pridiga kolikor se ho6e, vefiina ljnd-styti vendar obdrzi nekoliko babjevere; na tihem veru-jejo, da jim boda to Skodovalo. ako notranjemu opominu • ne zadoztijo. met po zeleznici in po tako nizki CMii za ^inogo pre-kositi sedajno svoto od dnevnih 3000 cento?, bi vendar ostala za podvzetnike uzo v tej najneugodnejSi pri-meri zadostna korist, to je lepi obresti in Sez obresti Se ostanek od 36.000 gold. Vsakdo pa lehko razvidi in mora biti preprican, da promet bi bil mnogo veei, 5e pomisli, da crtabisla mimo mnogih malih in treh velikih mehanieinh mlinov, 30 mehanicnih zag, velike in vazne tovarne za prejo in barvanje bombaza, ene vidiko ba-krene fuzine. in mnogih dru/.ih velikih in manjSih obrtnijskih naselbin, katero vse dobivajo surovine iz Trsta in sopet v Tr^t posiljajo svoje razne izdelke, da nadalje prebivalci vipavske doline vvazijo mnogo zita. §e ved pa izvasajo lastnib pridelkov, vina i. t. d. in ce se naposled ozir jemlje na veliki transit ni promet, katerega posreduje denes iz Vipavskega v Trst po raznih ce-stah *Z2"> vozov, 470osobin470 zivali in na vodno moc po eelej vipavski do»ini, ki je dozdaj Se pra? mala po-rabljfiia.—In ta moc ponbilV, bi se na vsak natfin, ee bi zelezniea tekla blizo dolini', kder so kamnolomi za bel fcamen, neizineruo ledu v podzemeljskih breznih in luknjah, izvrsten pesek. katerega bi s? prav dobro ra» bilo, za trsta mnogo rudecegamarmelj.i, se ved dobre ilovce za op.-karriice in lonearniee, groz\lja in sadje v izobiijj in vsake trste drugih naravnih pridelkov,—Tudi senosrae prezirati, da v onih gorah so se dobili sledi za preraog, zivo srebro in druge rude in da v t> prijazno dolino uze z.iaj tujei prav radi potujejo; kaj pa bi §e \a po t"in, k<> bi zelezniea zlajsevala potovauje? Z ozirora na vse te okidjscine jt« neovrgljiva kor.st te zeleznicein na-dejati se j-», da go.spulje eivilni inzenirji, &ivie in drugi, ki so za-njo dobdi koncesstjo, b»do nadaljevali trud, da se prej ko mogoce zdruzi konsorcij kapitalustov in Li-vieov izvrsten nacrt postane o.<»rece.valna resnica. In go-tovi smo, d;i v tem konsorciju bodo v prvi vrsti zast>-pant prejniea in burvarija bombazev v Ajdovseioi, tu-zine in velik meltanieon ntliu v Patch, raehamena mli-na v AjdovSciui in Vipavi in druge tovarne, katerih se-dez je v Trstu, in katere vse obrtnijsko naselbine bi imele od nas veto vane zelezuice najvefo korteti in dobicke ter prav same lehko zeleznici zagotovile za* dosten promet in dobur uspeh. Torej na {delo, korajzft velja; v drugih napredovatnih drzavah ;bijbtla /ivieva misel uze izpeljana. ***) Sen-ajte, co je pa temu taka, potem bi re svetoval nobeni „lepi Stftjetki", da bi od Va* kakov prsbm sprejela, ker, ka bi se jej prstan zlomil, kitr se pafi lehko zgodi, bi se Vas, gospod fTozirki! kmalu butu polotil, da Vam „socka" nij ve6 — devica!! — Opsmba stavLeva. _________ Mozirski. Dopisi. v Gorici 10. februvarja. Pust je nehal, konec je za* bavin osta! jo ptistk ve(emu kakemu inladeucu vspominu, ker ga bo m> dolgo easa glava bolela pa njem. — Zad-iiii dan pusta je puka/.il, da aristokracija se, zmorom obSuti ,krahwt; kajti ^eorso" je bil revun; kavalkina v gledisci je bila sieer mocno obiskana, pa posebno „ft» nt«gaJ nij bilo prav ni<\—NajboijSe je pusta vgnala na-§a citalniea; plesi so bili mnogt in vendar vsakikrat lepsi; pies 2. t. in. z maskarai jc bil jako zanimiv, ker je prislo nekoliko duhovitih in lepih mask; najlepsi pa je bil zadnji pies 8. t. m., katerega se je vdelezilo cez 200 osob; plesalo je cotverke skozi ves cas po 50 pa-rov in vendar so bili stoii Sa polni, k«r nad 50 paror jih ne more jb-s-ati.- Uitnlr.iea Udaj letos v Gorici sopet sluje kot prvo zabavno ilrustvo, kar nekatore Slovoneo jezi ; pa kedo s e za to zmeni— Dozdaj smo pusta kvartirali, a prisel je tudi za nas 6as pokoru in rvsnega premtfeijevauja: „Glas* napove* dal nam jo tozbo zarad" dopisa iz Piavij, on hi>Sd s prav-do izguati satana iz nas: to bo hudirjeva kura, Iz Da-naja se nam poroea. da b^do vsi Soeani tozeoi ^arad veleizdaje. Nekda je polieija zasauila neke telegram?, ki so drzavi nevarni. — Na Dumiji je uze bilo mnogo Slovcneev zasliSanih zarad tega; mi pa o nobeoem te-legramu nic ne veuio, kakor sploh nobon So^an ne.--Se en par dru/.jh processov nam je bilo napovedanih; to Vam je postno pre:nisljevanj«!—Nas okrajni glavar se je po tohkib. napadih v raznih listih vendar ganii: prepovedal je v posebnih po mestu nabjtih oklieih po« nocno razsajanje pod kaznijo zapura; toje Se precejjco* ristilo, ker pustne nodi so bile so preeej rairne. — <5as je, da se kaj stori v t»j zadevi, kajti razsajanje po me-stu je presegalo vse meje, — 17. t." in. zacne opera v goriskem glcdi^i. Prva predstava bj nKuy Bias,- prav lepa opera Osebje je nekek prav dobro in maestro Mugnone je kaj izvrsten vodja, to je lani pokazal, Mej tem ko imajo na Dunaji Tflik mra* in mnogo snega, je pri nas po dnevu se preeej gorko; vendar pa zjutraj in zvecer tudi rai obcutimo nenavadno »imo; boljsi tako, po hudi zimi—dobra letina.— V Ajtfovioini 9. februvarija. (hv. dop.) V zadnji nSoci" bil je nek dopis iz Ajdovggine, ki svetn raijas-nuje nase endne socijalne razmere. Da je dopis nekoliko tendencijozen, to lehko vsak spozna na prvi polled Naj tedaj rec prav nepristran§ko razjasnim in naj po tem Gbcinstvo samo sodi. nSlogaw je nohala zarad nesloge, saj tako je bilo videti iz vsega; kaj cuda, da je botela cilalniea sopet okolo sabe zbrati vse moei. Ko pa je nasprotno uze skoro razpalo drustvo zvedelo, da je citalaica pri T. sta-novanjo naje'ia, je bojeea se pogubljena bit), pod krin-ko, da svojo vdanost in spostovanje ustanovite^u feitol- nice obSespo§tovanemu gospodu Dr. LavriL-u, skaze, nodala drustvu Citalniei pogoje, po kterih Rprejmo ime in namen draStva. AH citaluica sp'oznavsa nakane na-sprotne, in bojuca.se pogubljona biti, sklenila je v svoji deji, pri kteri so razun dveh udov vsi navzQfini bili. da pravila nekoliko prenaredi. Po sedajuih pravilih Sitahiice, odlo&i vse ve&ina glasov, ia zarad tega smo se bali; da pristopivga dvoj-na vecina nasprotnega druStva, bi predlog. stavila, da ima Sitalniea nehati', ia na aje mesto drustvo zdrugim imenom stopiti. Sedajni citalhiearji bi bili se ve, da ?sled uasprottic vecine v manjSini, in bi raorali gledati, kako si nasprotna, stranka nje premozenjo prilasti in ga obrne v prid driigega drustva Tako bi fiitalnica svoje staro, posteno ia lepo premozenje zjiwbila. Kedaj bi bilo raogoee zopet toliko skupaj spraviti? Vse to so citalnirarji pr*?mi§ljevali in preudarjali in po tern odlot-ili, kakor sera ze rckel. da se iiuajo ci-talnicni statuti spremeniti, in spremeniti v tern zmislu, da druStvo citalniea m *me nikdar imena spremeniti, in mora toliko casa obstati, dokli*r trijo udje ostanejo. V tern zmisbi hoSe citalniea koneeno odgovoriti „SIo-giH, kedar ilobi od namestnistva potrdbo spremenjenih pravi 1. To ivedvti je nasprotno stranko hudo razkaeilo;— j odpredsednik skliee drustvenike in nedrustvenike svo-jo strani, ia drustvo potrto in emahljivo—kotistituira se zopet 6 prejainjim imenom in predsednikoro, tor sklene zarad stunovanja z g. Tosijem novo pogodbo za sta-novanje in g. Tosi se je glede na to, da je njogove prostore uze citalniei v najem dal pa 25 gld. na ra6un potegnil, tako zamrezil, da bo moral plesati po para* grafih, .katere tnu bodo citalnit-arji zagodili zarad nje-govega besedoloma. Glejte si no, take reei so pri nas, sicer pa ni vec osobnega mrz^nja in v kavarni .se zuirate harmonieno obe stranki. Prerfsednik iiaoprotnega drustva se pa ven-dar koiikor toliko boji, ker ima v drustvu tudi nasprotno stranko, zarad tega kaj taktno postopa, bojefi sa j re-vrata. Sii>i se govoriti, da jo nasprotnemu drustvu le za osebo g. (i. in ko bi njega v hvojem krogu imoli, bili bi zadovoljni,—za vse drugo se lie zmeuijo. •To je goli faktum, katerega sem napisal iz lju-bezni do reahico in no owraju «*« na nobene intrige. Le to &e rooram pristaviti. da bi Siogani, ko bi jim bilo v re&nim za e iim^t, no ntihli tako pretiran in nesprejem-Ijir odgovor citalnice. Tudi tarn so ncknleri, ki vet* gle'dajo na lastuo oiobo, nego na skupuo—alovensko korist. _____^ Iz. Twti 10 februvarija. Prtdpunt jo grozno jalov, uiiaerija je v \b<'h krogib, kreditanic*: to m uzroki revue korse ia obcne poparjenosti. DruStva «e napravlja-jo veselice in plese; naj sijajnisi pie* v Trstu je bil oni t* (b. poili'abtiukov Kulmovega polka, domneih fantov, inej t«m ko je topnirarski 1« znafaj egoizma imel. Prve-ga plesa se je rdelezilo rec ko 30Q osob, cetvorko je plesalo nad 100 parov, resela drazba. ktf.ro so pouasti-lerse vise rojihke in ciulne attoritete, trajala je do frdega dn"; a fesar i>mo se naj bolj nadejali—lepo de-kortrane dvorano v slovenskih barvah, kakor druga leta, oi bilo, k<^r so Todjc ple^a bili, kakor sem poizve-dal, najbuj^i nemSkuUrji. Difbro zapazili si borao to za drugo letov Motna ditalnica j»; imela prftec^ni prod-putt dokaj elcgantnib plenov, oni v soboto 6. t. m. pa m je odbkoval zarad dobr»«ga aranziranja in mnogih lepo napravljtnih krasotic nd .pr«jsnih. Tutt zadnji dan vIanirana v Av^riii, navedel sem na^ledke, kteri iahko o nesreei ognja priti morejo. Danes pa hoLem t fakti to svanlo potrditt in so eukrat priporociti domaci zavaroralnici rSlovenijott in nSlavijo". Pred pol letom pogorelo je v Brestoviei v S^iaa-skem okraji lepo pose>tvo Jozefa Kariia St. 13; mne-njeni kmet zavarovan bil je pri ia&i banki nU n i o n e*: prec«j po pozaru pokliee agenta, ki n**ki blizo „Nabre-zine* svoje gnjtzdo ima ter mu po predpisanih pravilih ttaznani skodo. Pc dolgem moledovanji pride ome-njeni agent zneko komisijo tercenijo Skodo inobljubijo, da v treh meseih pogoreiec dobi denar. Kmet, ko je i bil t vebki potrebi, prosil je, da naj ma izplacajo v | enem mesecu, da si mora potrebne stavbe izvrbiti, kar % 6e ma je tudi cbljsbilo. V Tesrli nadi napravi Karii tudi pobotnico za znesck, tod&se dunes caka no?ee? iz Italije, tko ravno je na svoje stroske popotoval s svo-* jem znancem t Vidcm k generalni direkciji. V Vidmu so kmeta a tern tolazili, da je vodstvo vlozilo proSnjo t Be5a za koncesijo ? Avstriji, da naj do tistega casa pofiaka, da ako bo privoljeno, b> gotovo denar dobil; drutega tnu mjso rekli, ko so ga odpustiii s tovar§em. Toraj Primorci, pozor! kaj sklepate vi o tem?»ali ni to laSka sleparija ? Svetujem vsem onim, kteri so za-varovani pri laski banki „TJnione", da se nwaudoma pri doma&h bankah zavarujejo, kajti zavarovanje pri BUoio-ni* je raeuii brez krcmarja; naj kaj pogori, kje si bo-; do pravico iskali?" Na Italijanskem to ni mogo^e, ker -? je taja vlada in vsak tujec mora toziti po dotifinih po-. filanstvih, kar je tezavno in najveCkrat nevspeino. Naj sluzi y izgled vsem ta slucaj, kterega sem tu narisal in naj ga pove sosed sosodu, da se vsak obvarje za naprej gkode in velikih sarbi in noprilifinosti, kterih bi pri doma&i banki gotovo nikdar n« tm.jl. Ako pa Slovence §e to ne izpameti. po tem je dokaz, da so v resniei prav kratkovidni *). V Yrdelji poleg Trsta 1. febravarja 1875. Po dol-gem, jiiinom vremenu zjasnilo so je zopet naso pod-nobje in prikazalo milo solnfiiee, katerega smo ze t,«z-k refill, da se jima je mnogo ploskalo. Dvorana, v kateri se j* beseda vrSHa, bila jc srotovo tako napolnjena,da seje moraln mnogimr kateri so se hotoli veselieo Vdeleziti, vliod odreei. cJreeje po-sk1\kovalo ta vi«8er vsakemu navzot-nemu domoljubn, ko je videl, kako so vrli Sozanski Slovi^pci za Narod vsi vneti in kako delujo noutriidno ..Viribus unitis" za bla-gor dnmovhw in prosveto narodovo! Pa tndi p-sem, ,.Deva na pomorji" je gospif-a Toncika Komobljeva da -si takrat prvikrat na odru-tako dobro deklaraovaia. da je zok mnogo ploskanja. Pozabiti ne smem tudi Julke Lifien-ov«, mhvle te deklicts katera jo deklarnovajc pe-si'n „zvr/n prijdft po otroka" oheno pozornost in zado-voljnost vzbudila. -Po igri je bil pies, pri katerern se je.mladina do zoro vrtila. In tako smo imeli tukaj v Sezani ta predpust tri •,-esoli«e, pri katerih se je lehko razvidelo, da tukajsnji Slovenei ne spe v narodnem obz'tru, inariv«»6 da se m~ vedajo svojo narodnosti.— (trm-i*ki b»«««ii«vci) napravili so 7. te 8. t. m. voselieo s petjem, deklamacijo, igrama itd. SodHovali so Slovenci in Vlahi; hrvatske predstave l«tos nij bilo. Glede petja moramo odkritosr^no reei, aB«»**.) Pustlli tvorek SO nasi Solkanski fantje zunaj na takozvanih rbrejarjih" plesali kakor ob 6asu sagn;, mej tfin ko smo v „Av-strijski Nizzt" v pletih zaviti borni korso obGudovali. Vjritvijsk» *e»i. Imenovani, oziroraajprestavljeni so sledefii g.g. ueitelji: Jakob Setni6ar iz oempasa v Ajdov-scino, Jernej Rajar iz Lokavea v Sempas, Pernisek kot zaoasni ueitel^.v Lokavee, France Perie iz Bofiinja v Podgoro. Uciteljska sluzba v Ro5inji se bo razpisala potem, ko bodo imenovani nSitelji potrjeni. Vc«m« pokajnegn »r«r. <»ppoljzerjn *)V krogih drnStva za podporo bolnili dijakov na Dunaji vpeiiana je subskrtpeija, iz katerega dmeska napr.tvljena ume-ttdjna slika ustanoynika tega druStva, pokojnega dvor-n'fga svetovalea, prof. dr. Oppolzerja, bode se v uradni sobi .v daljni spomin poslavila. Mnogi bivsi elanovi, ki so dobrote umrlega ustanovitclja druStva vzivtli, gofeovo nebodo zamudili lepe priloznosti, da na altar pokojnega duhov polozijo svoj mali dar. Doneski v to svrho naj se naravnost posljejo imenovanemu drnStvn na Dunaj, Backerstrasse Nro..23t kar se tudi s pobotnieo potrdi.— (Kiizn«v«n vikarjnt.) Vsled mnogih pro§enj in pritozeb je premestilo v. 6. nadskofijstvo gosp. vikarja A. K. v Batah, a pustilo obsiren vikarjat, kateri §teje nad 1400 du§, zat-asno brez duhovnika. Pravijo, da hoee nadi&kofijstvo s tern Batovee kaznovati, ker je, Bog ve, kateri paglavec vikarju pred odbodom par oken pobil in ker so mu sploh nekoliko kljubovali. A mnogih nerednosti je bil gosp. nunee sam kriv, za to pa, kar so mu posamezniki nespodobnega naredilr, nij prav, da se eel vikarjat kaznuje. Preteklo nedeljo so * bili" •Batovei brez bozje sluzbe, ker je gkofijstvo «baje. sofc-kanskemu fiijraostru prepovedalo, da ne sme svojega kaplana gori poslati. V 8. dueh sta- "dva neprevi- d p n a umrla, ker je bil v ta namen napro§ea grgar-ski vikar zadrzen in nij mogel o pravtm &isu priti. Kedo bo odgovor dajal ? Mari manjka dubovaiko? in menihov v mestu, katerih ed;?n bi so lahko v.^aj zaCa-sno v Bate poslal. S takimi sredstvl gotovo ne bt> §ko-fijstvo ljudstva vkrotilo, marivee' jebo'§e huje razdraiilo. (i»r1 2»im;ij>, i))!)»!n»^i stm-itn^i a93hvBT| (& Gotovo pomoc v vsih se tako teiavnih slufiajib hmm laj«k-cij in xivcjra srebm aii |od» dodelijo tiiko zvani iraenitni PRIPAMTES MINERALES v ztezi z Golantine-Matico, in gicer d««a t. pri sifilifciduih boleznih, zastara-iera toku. strikturah, izpahnjenah in ranah na iwsu v astih in vratu € r«a f. 5. a. t. Do»a II. pri raolki skbosti (Impotenz) posebno kot naslMek onanije, epilepticnih napadih, susici lirbfcittca i.t.d. f >aa f. 10.—a, v. Konecnn doza IU ari z«nskih bolemih, belera toku, zaostajanjera cisdenja. ner<'dotitn08li zlatenci. primankanjn krvi, slabasti telesni ia dt-ietni It.d. fena f 5.—a. t. Oiatnjeni !«?ki, katerih rabafje pr»T l»bka Aohh se nepokrarjeai po Speditions Comtoir fHr Erport- Artiktl BeriinTcTBrei'tTStauuie~12J ' '"' ' Posiljatev in dopiiotanje natanjeno in bijno. Pri naro^bi n.ij^se bkgoroljno popiie bo-lezen Potrzetja t Avstrfjo nijso dopu!6«na. •eipdstt «Sdtt^tAoan|s «^aaiodod 'oCpa«i»S poj is <3.| «S |l | 3. 3 ST h B.r MARTIN KERSOVANL magister porodniCarstYa, ki se je, iz Gradca priSedSi, v G o r i e i naselil, se p. n. obeinstvu priporo5a, ter javlja, da bode zdravil na domu vsak dan od 10. do 12 predpoludne. Stanuje: na starem trgu st* 29-tikoma velike cerkve. nica y Solkanu se daja z 1. junijem t.L v najenu Lastnik: VIKTOR DOLINBC Izdavatelj in za urednij§tvo odgovoren : AhOJZU YAlilJNTINClC. — Tiskar : PATEMOLLI v Goriei.