LETO XX. — številka 27. Ustanovitelji: občinski odbori SZDL Jesenice, Kranj, Radovljica, škofja Loka in Tržič. — Izdaja Časopisno podjetje »Gorenjski tisk« — Glavni in odgovorni urednik SLAVKO BEZNIK GLASILO SOCIA KRANJ, sobota, 8. IV. 1967 Cena 40 par ali 40 starih dinarjev List izhaja od oktobra 1947 kot tednik. Od i. januarja 1958 kot poltcdnik. Od 1. januarja 1960 trikrat tedensko. Od 1. januarja 1964 kot poltednik, in sicer ob sredah in sobotah LISTICNE ZVEZE DELOVNEGA LJUDSTVA ZA GORENJSKO Pred volitvami v radovljiški občini 77 kandidatov za nove odbornike večkrat. Med predlaganimi kandidati jih je 31 članov ZK, udeležencev NOB pa je med njimi 15. Do 25 let sta- V petek prejšnji teden (31. marca) je radovljiška občinska volilna komisija na sestanku skupaj s predstavniki krajevmti odborov SZDL analizirala vse dosedanje priprave na volitve in posebno zadnje, kandidacijske zbore volivcev. Na seji so ugotovili, da so bile priprave dobre, da je bilo povsod na terenu veliko razprav, da so volivci zelo svobodno govorili in predlagali možne kandidate in da je bilo prav zato evidentiranih možnih kandidatov veliko. Obenem je komisija ugotovila, da so bili precej slabše obiskani kandidacijski zbori. Enega izmed vzrokov vidijo v tem, da so bili ti zbori po vsem terenu v dveh dneh razer. tega je bilo v tem času tudi slabo vre-pie. Glavni vzrok pa je menda v tem, da volivci menijo, da so že prej dovolj razpravljali o možnih kandidatih za občinske odbornike, tisti zbori, na katerih so razpravljali o republiških in zveznih poslancih, pa so bili po njihovem mnenju samo formalni. Za oba zbora občinske skupščine, v katero bodo v radovljiški občini volili letos 36 odbornikov, je bilo na kandida- , —— -o..... — -- — —- cijskih zborih predloženih 77 j rosti sta samo dva kandidata, kandidatov, in sicer za občinski zbor 35 in za zbor delovnih skupnosti 42. Od predlaganih kandidatov jih ima 41 srednjo ali višjo šolo, 22 pa jih je zaposlenih v neposredni proizvodnji kot delavci. 68 predlaganih kandidatov (torej velika večina) kandidira tokrat prvič, 5 kandidatov je enkrat že bilo izvoljenih v občinsko skupščino, le štirje kandidati pa že dvakrat ali Dr. Marijan Brecelj na Jesenicah V četrtek, G. aprila, dopoldne je obiskal Jesenice dr. Marijan Brecelj. Dr. Brecelj je kandidat na Gorenjskem za poslanca v Zvezni skupščini. Dopoldne je obiskal jeseniško železarno — obrat Belo, potem pa imel s samoupravnimi organi železarne v Kazini pogovor. Predstavniki železarne so mu pojasnili nekatere težave, s katerimi se srečujejo v tovarni |n ga seznanili s procesom rekonstrukcije. Potem so skupno odšli na sejo občinske skupščine, zvečer pa je bil sklican aktiv političnih delavcev jeseniške občine. -jv nad 54 let pa le trije. — Vsi kandidati, ki so bili predvideni in evidentirani na sestankih SZDL, so kandidature sprejeli. Na zborih volivcev pa je bilo predlaganih dodatno še nekaj kandidaten' in od teh jih je 5 kandidaturo odbilo. Komisija je na seji pregledala spisek vseh predloženih kandidatov za občinske odbornike in ugotovila, da je kvalifikacijska struktura zadovoljiva in da ustreza že- ljam in nalogam, ki jih bo imela občinska skupščina. Na podlagi spiska potrjenih kandidatur je komisija razpravljala tudi o možnih vodilnih funkcijah v občini; menijo, da pridejo v poštev kot možni kandidati za vodilne funkcije Stanko Kajdiž, Pavel Tolar in Franc Cuznar. Za zvezne poslance so volivci sprejemali kandidate, ki so bili na dogovornih sestankih predsednikov volilnih komisij te volilne enote sprejeti. Radovljiška komisija se je pridržala sklepa skupnega sestanka, po katerem je bil možni kandidat tudi akademski slikar Ive Subic; njega so na radovljiških zborih volivcev v delovnih skupnostih tudi kandidirali, vendar je Subic kandidaturo odklonil. Potrjene so tudi kandidature za republiško skupščino. Kandidata za republiški zbor sta Franc Jere in Matija Markelj, za organizacijsko-politični zbor Jože Bufolin (kandidature ni podpisal), Niko Fabjan, Franc Cuznar in Jože Vidic, za socialno-zdravstveni zbor pa dr. Borut Rus. -at Pred volitvami Utrditi tudi zakonodajo Pogovora s poslanskima kandidatoma za organizacij sko-politični zbor zvezne skupščine Ivanom Repincem in Stankom Kaj dižem Jutri, 9. aprila, bodo občinske skupščine volile poslance vseh zborov zvezne in republiške skupščine. Volitve bodo za vse zbore, razen splošnega, dokončne. O kandidatih za splošni zbor zvezne in republiške skupščine bodo rekli zadnjo besedo volivci na splošnih volitvah 23. aprila. Danes predstavljamo gorenjski javnosti kandidata za zveznega poslanca v organizacijsko - političnem zboru, predsednika okrožnega sodišča v Kranju, diplomiranega pravnika Ivana Repinca in predsednika občinskega odbora SZDL v Radovljici diplomiranega pravnika Staneta Kajdiža. (Nadalj.na 2. str.) Blagovnica Kranj vam nudi največjo izbiro konfekcije za ženske, moške in otroke. — Izredna izbira kamgarnov in diolenov — Veliko znižanje cen ženskim torbicam Za obisk se priporoča kolektiv Blagovnice 7. april Svetovni dan zdravja V 127 državah, članicah svetovne zdravstvene organizacije, so včeraj, 7. aprila, praznovali svetovni dan zdravja. Letošnja tema je »varuhi našega zdravja«. S to temo se svetovna zdravstvena organizacija loteva vprašanja kurativnega in preventivnega zdravstvenega varstva, za katero tudi pri nas iščejo najbolj ustrezno obliko. Pri nas smo svetovni dan zdravja praznovali s številnimi prireditvami in akcijami z namenom, da uveljavimo položaj zdravnikov splošne prakse, enakomernejše razporejanje zdravnikov, izboljšanje sistema delitve po delu v zdravstvu in šolanje medicinskih kadrov. Zdravnik je tako rekoč osrednji steber zdravstvenih služb. Na njem sloni njihovo organiziranje in delovanje. Pomembno za napredek in uspeh zdravstvenih ustanov v katerikoli deželi pa je tudi osebje. Z napredkom medicine se je namreč uveljavilo eno najbistvenejših načel zdravstvenega delovanja: delo v ekipi. Vendar pa bi bilo krivično, če bi priznali naziv »varuhi našega zdravja« le članom zdravstvenih in pomožnih zdravstvenih poklicev. Tudi ekonomisti, inženirji, učitelji in drugi prispevajo k razvoju boljšega življenja nas in naše mladine. Vsi ti pomagajo, da ljudje občutijo po- trebo po zdravstvenem varstvu, hkrati pa omogočajo ia lajšajo delo tistim, ki ga morajo izvrševati. Zato smo vsi odgovorni za spreminjanje odnosov in vedenja do zdravja, kar pomeni morda najmočnejšo silo našega časa: spoznanje ljudi, da je zdravje pravica in da bolezen ni neizbežno breme, ki ga moramo sprejeti. A. Ž. Seja skupščine občine Jesenice V četrtek popoldne je bila pri Jelenu na Jesenicah seja skupščine občine Jesenice, na kateri so razpravljali o osnutku odloka o spremembah in dopolnitvah statuta občine Jesenice; o osnutku odloka o uvedbi mestnega prometa na območju občine Jesenice (odborniki so predlagali, da se upošteva za mestni promet tudi okolica Jesenice—Planina pod Golico Jesenice—Begunje in Jesenice—Lesce). Najbolj zanimiva točka dnevnega reda pa je bil predlog osnutka odloka o potrditvi zazidalnega načrta za del centra mesta Jesenic. Ker o desetih točkah dnevnega reda ne moremo sedaj obširneje poročati, bomo o tem pisali več v prihodnji številki Glasa. ■ jv alpska modna industrija Radovljica obvešča vse potrošnike, da prodaja v lastni prodajalni v Radovljici vse vrste pletenin na kredit s 4-mesečnimi obroki. V bogatem asortimentu vam nudimo tudi najrazličnejše pletenine z izrednim popustom do 50 odstotkov Ne zamudite izredne priložnosti! Za cenjeni obisk se priporočamo! (Nadaljevanje s 1. strani) Stanko Kajdiž KAJ MISLITE O OBČINSKI SKUPŠČINI KOT PREDSTAVNIŠKEMU ORGANU NAJOŽJE DRUŽBENOPOLITIČNE SKUPNOSTI? Skupščinski sistem se je v zadnjem obdobju zelo uveljavil. To velja tako za občinsko kakor tudi za republiško in zvezno skupščino. Delovanju občinske skupščine pa moramo posvetiti pri njenem razvoju še posebno pozornost, predvsem zaradi tega, ker ta skupščina deluje na najbolj občutljivem področju in rešuje najrazličnejše pa tudi najbolj konkretne in najbolj občutljive zadeve, ki posegajo v življenje občana. Zato so vsi organi na ravni občine v izredno kritični presoji vseh državljanov, ki so zainteresirani za konkretne odločitve. Skupščina občine in njeni organi ne morejo biti samo izvrševalci volje organa širše skupnosti, temveč morajo biti izvrševalci volje delovnega človeka, samoupravljalca. Naša zakonodaja pa je preveč vseobsežna in skuša zajeti vse življenje preveč enotno, ne glede na veliko razliko v stopnji razvitosti posamezne skupnosti. Zakoni običajno nalagajo določene odločitve in skupščina le potrjuje to voljo s svojimi odloki. V obsegu teh pristojnosti skupščina skorajda nima časa, da bi razpravljala in odločala o temeljni politiki, kar bi moralo biti pravzaprav njeno osnovno delo. Skupščine bodo morale temeljito analizirati pristojnosti in organizacijo ter razmejitev med posameznimi organi v vseh družbenopolitičnih skupnostih. Predvsem bomo morali v bodoče usmeriti pozornost usposabljanju vseh organov od predstavniških, prek izvršilnih do upravnih, ki pa naj bodo resnični strokovni izvajalci določene politike. jaradi tega je še kako potrebno narediti odločen premik pristojnosti navzdol in s tem razbremeniti predstavniške organe. To seveda velja enako za politične izvršilne organe. Zato se bo morala povečati sposobnost in osebna odgovornost uprave. To bo povečalo prizadevnost, kakor tudi prizadevanja po uveljavljanju posameznih ter bo tako sprostilo iniciativo odgovornih funkcionarjev in uslužbencev. Mislim, da je tak proces ne samo potreben, ampak tudi nujen. NA SPLOŠNEM ZBORU V RADOVLJICI STE V REFERATU NAKAZALI POTREBO PO UVAJANJU ENOTNEGA ZBORA, KAKO SI ZAMIŠLJATE OBČINSKO SKUPŠČINO? Zdi se mi, da so nekateri tedaj to narobe razumeli. Menili so, da taka stališča niso v skladu z razvojem družbenega samoupravljanja, ker bi na ta način ukinili zbor delovnih skupnosti. Mislim, da ni bistveno ali eden ali več zborov, temveč je bistven princip delegiranja odbornikov v en zbor ali več zborov. Tudi občinska skupščina je predstavniški organ oblasti in družbenega samoupravljanja in se bo razvijala v organ družbenega samoupravljanja, medtem ko bo vse manj organ oblasti. Praksa je pokazala, da je prav, da zbora praviloma zasedata skupno. Razvoj pa nadalje nakazuje, da bi bili odborniki bolj enakopravni in odgovorni vsem, če bi bil to en zbor. Zato bi bile tudi odgovornosti celotnega zbora enake. Volitve predstavnikov delovnih skupnosti v zbore delovnih skupnosti so vnesle nov element v skupščinski sistem. Tega tako važnega elementa ne smemo zanemariti. Kriteriji za izvolitev odbornikov lahko ostanejo enaki, kakor doslej, čeprav sem prepričan, da sc lahko še izboljšajo. Problemi, ki se pojavlajo v občini, pa so tako tesno povezani, da so nerazdružljivi in je prav, da jih obravnava predstavniški organ kot celota. Te pa bo obravnaval in reševal le, če bo usposobljen zato. Kakovost dela ni odvisna od števila, temveč od sposobnosti izvoljenih. KAJ MISLITE O KRAJEVNIH SKUPNOSTIH IN KAKŠNE NAJ BI BILE NJIHOVE PRISTOJNOSTI? Krajevna skupnost je pomembna skupnost in je sestavni del samoupravljanja v občini. Gotovo podcenjujemo to ustanovo in ji ne posvetimo dovolj Časa in pozornosti. Vzrokov zato je več. V času priprav statutov občin je bilo premalo časa za temeljita razmišljanja o vsebini in nalogah krajevne skupnosti. Mislim, da je bilo pravilno mnenje, naj se krajevna skupnost formira povsod, kje* jo državljani hočejo, pa tudi za najmanjše naselje To stališče je pra- vilno zato, ker izhaja iz hotenj občana, ki naj v krajevni skupnosti ureja probleme, ki so posebni za vsak kraj. Ti so v večjih naseljih obsežnejši in težji, v manjših pa nasprotno. Prav gotovo pa je, da bodo državljani najosnovnejše potrebe morali urejati sami. Razpravljali in sklepali pa bodo tudi o problemih, ki so širšega pomena in zato naloge širše skupnosti. Zato se mora krajevna skupnost razviti v pomembno skupnost, kjer se bodo državljani dogovarjali o osnovnih potrebah svojega kraja, o ureditvi posameznih komunalnih zadev. V radovljiški občini je čutiti zadnje čase precejšnje želje po ustanavljanju novih krajevnih skupnosti. Zanimivo je pri tem to, da občani utemeljujejo l /oje želje in zahteve po ustanavljanju s potrebo po dogovarjanju in mobiliziranju lastnih sil za urejanje domačih potreb, ne pa tako imenovano nepravilno delitev sredstev. Zato je prav da s tem v zvezi spregovorimo tudi na zboru volivcev. Zato bo potrebno, da v bodoče posvetimo zborom občanov mnogo več časa in pozornosti in jih razvijamo v tribuno občanov, kar bo zboljšalo delo krajevnih skupnosti in občinske skupščine. Stanko Kajdiž Ivan Repinc PO BRIONSKEM PLENUMU ZKJ SE VELIKO GOVORI O REFORMI PRAVOSODJA. KAJ TA REFORMA OBSEGA? Čeprav je nova ustava iz leta 1963 prinesla v pravosodje nekaj novosti, vendar lahko rečemo, da te novosti koreniteje ne spreminjajo celotnega starega pravosodnega sistema, katerega temelji so bili postavljeni med narodno osvobodilno vojno. Tako je bilo celo to področje nekoliko potisnjeno na stran in se ni razvijalo skladno z našim dražbenim razvojem. Zato sedaj ne gre samo za to,.da se pravosodni sistem zgolj prilagodi, ampak ga je treba vskladiti z novim družbenim sisemom. To se pravi, da se postavi takšen položaj pravosodja v pogojih družbenega samoupravljanja, v pogojih, ko je občan nosilec vsega dogajanja in v pogojih, ko se pojavlja tudi pravo samoupravnih delovnih organizacij, da bo res postalo odločilen činitelj družbene stabilnosti, zakonitosti in tudi pomemben činitelj našega nadaljnjega družbenopolitičnega in gospodarskega razvoja. Sodstvo je v vseh družbenih sistemih bistveni del državnega anarata, orodje (»fini instrument vladajočega razreda« — Lenin), ki v celotni oblasti do'očenega razreda igra zelo pomembno vlogo, tako da bi celo lahko ocenjevali stabilnost položaja in vlogo vladajočega razreda z njegovim glede na pravosodje. Pri nas pa imamo proces postopnega odmiranja države, podružbljenje nekaterih državnih funkcij in gre torej tudi za podružbljenje pravosodnih organov. Nemogoče je v kratkem odgovoru pojasniti vsa vprašanja v tej zvezi. Niti se ne čutim zato zadosti sposobnega. Na mnoga vprašanja bodo moraii poleg praktikov dati odgovor tudi teoretiki, znanstvene ustanove, kolegiji znanstvenikov, strokovna društva in sploh javna di-sikusija. Za sedaj iahko samo rečem, da pravosodna reforma zajema tako sodišča kot druge organe, ki spadajo v širši pojem pravosodja kot so tožilstvo, odvetništvo, javno pravobranilstvo itd. Naj omenim, da zakon o advokaturi sploh ni bil vskla-jen z novo ustavo. Vsa ta pomembna področja našega družbenopolitičnega sistema bedo obravnavana v bodoči mandatni dobi zvezne skupščine. Naj navedem samo nekaj ključnih vprašanj pravosodja, ki so postala nerešena: favoriziran položaj upraw, zlasti notranje uprave nasproti sodstvu; monopolni položaj javnega tožilstva glede obtožbe, neenakopraven in podrejen položaj odvetništva oziroma obrambe; s sistemom pov-vsem neskladen položaj specializiranih gospodarskih in vojaških sodišč; koncentracije pristojnosti na višjih in vrhovnih sodiščih; pretežno na zakonitost formalmega postopka omejeno in centralizirano upravno sodstvo; velike pristojnosti sodstva za prekrške brez redne sodne kontrole; nadzor nad izvrševanjem kazni; počasno razvijanje izven sodnih organov (poravnalnih svetov, razsodišč, arbitražnih organov); nedograjen sistem porote; prenos sodnih pristojnosti s področja socialnega varstva na ustrezne svete in druge demokratične organe v občinah in samoupravnih organizacijah pa tudi prenos nekaterih izrazito upravnih pristojnosti na ustrezne organe. Ivan Repinc Aktualna tema Kako bomo volili Sistem volitev v skupščine družbenopolitičnih skupnosti (zveza, republika, občina) je pri nas del pravnega sistema, ki je najbolj neposredno povezan z demokratičnimi odnosi v naši družbi. Od volitev do volitev se je ta sistem prilagojeval novim razmeram in oblikam našega družbenega življenja in tako postal po vsebini neločljivi del družbenega samoupravljanja. Postal je specifična kombinacija posrednih in neposrednih volitev Poglejmo torej, kako bomo letos volili? Poslance zvezne skupščine in skupščine SR Slovenije volijo najprej občinske skupščine. Tako bodo občinske skupščine (posredne volitve) izvolile V NEDELJO, 9. APRILA polovico poslancev v vse zbore zv. skupščine in skupščine SR Slovenije (Poslance bodo volili odborniki, ki so bili 1963. leta izvoljeni za štiri leta in odborniki, ki so bili izvoljeni 1965. leta) V nedeljo, 23. aprila, pa bodo neposredne volitve, ko bodo občani (volivci) po voliščih volili na terenu polovico poslancev zveznega in republiškega zbora (izvoljenih 9. aprila od odbornikov občinskih skupščin) in odbornike občinskega zbora. Hkrati bedo na teh voliščih ta dan volili tudi kmetje v podskupino kmetijstva zbora delovnih skupnostih občinskih skupščin. V SREDO, 19-APRILA bodo zaposleni (v delovnih organizacijah) po voliščih na delovnih mestih volili odbornike zbora delovnih skupnosti občinskih skupščin. Naredimo kratek zaključek. Z volitvami v občinskih skupščinah izvoljeni poslanci republiškega in zveznega zbora še niso izvoljeni dokončno. O teh in o vseh odbornikih občinskih skupščin bodo volivci odločili 19. in 23. aprila na voliščih. Neposredne volitve (19. in 23. aprila) bodo po tekale ves dan, in sicer od 7. do 19. ure. Pri volitvah v zbor delovnih skupnosti občinskih skupščin (19. aprila) pa lahko volilni odbori v sporazu-zumu z delovno organizacijo ali delovno skupnostjo določijo, da se glasovanje začne pred 7. uro in konča po 19. uri. Vendar pa se glasovanje ne sme začeti pred 4. in kon« čati po 22. uri. A. ialar Uspeh kranjske tovarne Planika na mednarodnem velesejmu v Leipzigu Zlata medalja za moške čevlje yisoko priznanje za letni čevelj z oznako Robert — Za jesensko-zimsko sezono pripravljajo v tovarni 230 modelov — V prvih treh mesecih letos izvozili za 950 tisoč dolarjev Od 4. do 14. marca je bil v Leipzigu mednarodni vele-sejem blaga za široko potrošnjo. Na sejmu je razstavljalo 70 držav, za najboljše proizvode pa so na sejmu podelili 23 medalj. Velik uspeh za našo državo, še posebno pa za tovarno obutve Planika v Kranju pa je, da je med moškimi čevlji bil nagrajen z zlato medaljo prav model letnih čevljev z oznako ROBERT. Čevlji so iz kozjega usnja in so jih izdelali v tovarni Planika. V tovarni so zaenkrat naredili le nekaj parov teh čevljev in to za domači trg. Trenutno so namreč tako zasedeni s proizvodnjo čevljev za izvoz, da pred koncem tega leta ne bodo sklepali nobenih pogodb za izvoz. Nagrajeni model letnih čevljev pa bomo, kot obljubljajo v tovarni, lahko dobili v domačih trgovinah približno čez tri tedne, ko bo zavod za cene določil ceno zanje. V tovarni se pripravljajo tudi že na jesensko-zimsko sezono. Tako bodo med 10. in 17. aprilom izbrali zbirko modelov, ki jih bomo lahko kupili jeseni. Za takrat obljubljajo okrog 230 vrst raznih modelov. Razen tega pa pripravljajo tudi zbirko 140 modelov za Sovjetsko zvezo in zbirko za Zahodno Nemčijo. V prvih treh mesecih letos so v tovarni izvozili za 950 Nagrajeni čevlji tovarne Planika z diplomo leipziškega vele-sejma — Foto: F. Pcrdan Pred proslavo 30-Ietnice KPS Kdo so bili in so — komunisti »H koncu bi si mogoče zastavila še tole vprašanje: Ali pa bo tudi v novih prilikah po osvoboditvi, ko ne preti nevarnost ne za življenje, ne za mučenje na policiji, ne robija, zapor in preganjanje, vzgajala partija take komuniste, kakršni so se vzgojili med vojno in pred vojno? ALi ne obstoja nevarnost, da zdaj, ko m več prilike za take življenjske preizkušnje, komunisti zapadejo v stare gnile, malomeščanske navade? Da, ta nevarnost obstaja. Tisti, ki si zamišlja gospodujoč položaj po vzorcu starih režimskih samozadovoljnih ošabnežev, ki si zamišlja, da mu članstvo partije daje pravico do sinikure, do lahkega življenja brez odgovornosti polnega dela, tisti, ki ne diha in ne živi s Parijo v gorečem stremljenju, izpolnjevati naloge partije, ki ni buden čuvar doseženih pridobitev delovnega ljudstva, dscipliniran, samokritičen in kritičen do vsega nezdravega in škodljivega za novo družbo — tisti je morda sicer član partije, ker je ali prezgodaj ali pa po zmoti prišel vanjo — toda ni komunist. To mora šele postati, ali pa naj odpade.« Tako je d-jal tovariš Miha Marinko ob desetletnici ustanovnega kongresa in kako aktualne so te ugotovitve še danes! . . tisoč dolarjev. Zato pravijo, da ni bojazni, da ne bi doseg-gli predvideni program izvoza, ki znaša dva milijona dolarjev. Razen tega so v prvih treh mesecih tudi precej presegil predvideni program proizvodnjo. Ko bedo uvedli mehanografijo, bodo imeli 12 delovnih enot; vsak trak pa bo hkrati tudi obračunska enota zase. Zato menijo, da bodo imeli v drugem polletju boljši način nagrajevanja, povečali pa naj bi se tudi osebni dohodki. V letnem programu so predvideli, da bodo 15 odstotkov dohodka namenili za sklade, 85 odstotkov pa za osebne dohodke. Dogovorili so se tudi, da delitev na sklade ne bi smela biti manjša, kot so predvidevali. Za letos v tovarni ne predvidevajo nobenih razširitev; to pa zato, ker nameravajo nekatere oddelke čimbolj avtomatizirati. Za izpolnitev zadanih nalog pa jim bo precej pripomogel tudi nov obrat šivalnice v Breznici. Z njim bodo namreč precej izboljšali kvaliteto proizvodov. A. Žalar Pred reorganizacijo ZK v radovljiški občini Doslej okrog 1200 članov ZK organiziranih v 60 osnovnih organizacijah Na nedavni seji je občinski komite ZK v Radovljici razpravljal o reorganizaciji ZK v občini, o pobudah za reorganizacijo, ki so jo dale nekatere organizacije in člani ter o nekaterih drugih vprašanjih delovanja ZK v občini. Izkušnje zadnjih let so pokazale, da je sedanja organiziranost komunistov v osnovnih organizacijah preveč razdrobljena. Okrog 1200 članov ZK, kolikor jih je v občini, je organiziranih v 69 osnovnih organizacijah, ki se dele v osnovne organizacije na terenu, v vaseh, delovnih organizacijah in le izjemno po strokah. Pri taki razdrobljenosti nastopa vprašanje sposobnega vodstva, ki bi bilo tudi sposobno izoblikovati načrt dela, ki bi se po vsebin; vključeval v skupna prizadevanja celotne ZK. Pri tem pa bi morali upoštevati tudi pojav, da se sposobni in dovolj razgledani kadri izmikajo položajem v osnovnih organizacijah. Prav tako mnogi komunisti, ki so včlanjeni v osnovnih organizacijah v delovnih organizacijah, ne čutijo potrebe, da bi bili politično aktivni tudi na terenu. To so osnovne ugotovitve, ki so vodile občinski komite pri odločitvah o bodočih ob 1 i k ah organ iz i ran os t i Z K v občini. Podana sta bila dva predloga. Po prvem naj bi v bodoče ostale v delovnih organizacijah le organizacije ZK z večjim številom članov, po drugem predlogu pa naj bi se vsi komunisti vključili v osnovne organizacije tam, kjer prebivajo iti ne glede na to, kje so zaposleni. Občinski komite se je odločil za drugi predlog, vendar bo v razpravo osnovnim organizacijam da! oba s primerno obrazložitvijo. Po prvem predlogu ali varianti, kot jo imenujejo, bi bilo v bodoče osem osnovnih organizacij v delovnih kolektivih in 13 na terenu, po drugi varianti pa 14 osnovnih organizacij na terenu, osnovni organizacij: na Bledu in v Radovljici pa bi imeli po štiri oddelke. Razvijali bi tudi druge obNca delovanja, bodisi aktive komunistov, posvetovanja, seminarje in podobno. Pri občinskem komiteju pa bo delovalo šest komisij. J. P Pogovor s kandidatom za republiškega poslanca Berti Brun: »Menim, da je poslančeva vbg* vidnejša, če se kot občan giblje in deluje med volivci« Berti Brun kandidira v jeseniški občini za poslanca organi-zacijsko-političnega zbora republiške skupščine. To je njegova prva kandidatura za poslanca. Rojen je 1923. leta na Hrušici. V železarni je obratovodja jcklovleka. Berti je znan družbenopolitični delavec, saj je predsednik občinske zveze za telesno kulturo in predsednik krajevne skupnosti Hrušica. Srečal sem ga na njegovem delovnem mestu v Jeklovlaku na Beli in mu postavil nekoliko vprašanj. Kaj menite o vlogi poslanca in njegovi družbeni aktivnosti? ODGOVOR: »Delovno področje poslanca naj bo mod množicami, med neposrednimi upravljavci oziroma občani. Mislim, da potem ne bo raznih odklonov in oddaljevanja od naše družbene stvarnosti. Tedaj bo tudii vloga poslanca v skupščini popolnejša, bolj aktivna in stvarna. Povem naj, da poslanec v skupščini ne zastopa samo interesov volivcev ožjega okoliša, marveč je z iz-voUtvijo odgovoren za delo skupščine in politike v re-publilki v celoti.« Razpravljajo o tem ali en ali dva zbora občinske skupščine? Za katero varianto se ogrevate? »Prav tako se zavzemam za jasnejšo opredelitev al i naj ima občinska skupščina dva zbora ali ne. Prepričan sem, da sta dva zbora na sedanji stopnji družbenega in samoupravnega razvoja potrebna. Zlasti je dvomljiva vloga zbora delovnih skupnosti, ker nekateri menijo, da ni prav, da vlogo odbornika delimo na občana in na neposrednega upravljavca v delovni organizaciji. Mislim, da je prav v tem smisel in družbeni interes, da se v občinski skupščini obravnavajo vprašanja s področja gospodarjenja v delovnih organizacijah, ker je od dobrih rezultatov dela odvisno tudi gospodarstvo in družbeno življenje v občini. Zdi se mi, da je vloga proizvajalca in njegove aktivnosti pozitivna, ker eo neposredno vključene v širše družbeno dogajanje in ko tudi odloča o potrošnji družbenih sredstev. V tem primeru gre po mojem za večjo družbeno dejavnost obeh zborov, ki naj večkrat ločeno obravnavata aktualna vprašanja in probleme. Ta dva skupščinska telesa sta v praksi premalo samostojna in redkokdaj razpravljata ločeno o aktualnih zadevah. Vzrok je verjetno v sub;aktivnih okoliščinah in tudi v mišljenju, ki se je formiralo kot posledica tega stanja, da dva zbora nista potrebna. Skupščina ima premalo vpliva in vloge na odločitve organov samoupravljanja V delovnih organizacijah«. Ali je krajevna skupnost preživela v našem samoupravnem mehanizmu? »Naš družbeni sistem temelji na samoupravljanju in zato tudi mislim, da je družbeni interes za delovanje krajevne skuipnosti kot krajevne samouprave, če smo resnično prenričana v ta-sisfetn, potem je tudi odveč misel, da naj prepuščamo ta L.teres stihiji in trenutku. Torej več aktivnosti občanov na tem področju, pa bo didama o tem vprašanju odveč. Razgovor vodil Jože Vidlc S festivala amaterskega filma Slovenije Uspeh kranjskih kinoamaterjev Člani Foto-kino kluba Janez Puhar Kranj prejeli 6 odličij Preteklo soboto in nedeljo je bil v Klubu poslancev v Ljubljani Festival amaterskega filma Slovenije, peti po Številu, člani Foto-kino kluba Janez Puhat iz Kranja so prijavili 14 iilmov, od tega jih je bilo deset sprejetih v festivalno listo. Tako smo v festivalskih dneh videli filme vseh štirih kranjskih avtor-'jev: D. Ogrizka, M. Cigliča, D. Bogdanoviča in N. Križ-narja. V skladu 7. mednarodnimi določbami so filmi na vsakem festivalu amaterskega filma razdeljeni v dokumentarne, igrane in žanrske. Za-nrski (genre) filmi predstavljajo zvrst, specifično za svobodo amaterskega filma. Zlati medalji sta dobila Dušan Bogdanovič za idejo in Na-ško Križnar za režijo. Naško Križnar je prejel dve srebrni medalji za filma Konice špic (igrani) in Devetnajsti živčni zlom (žanr), Dušan Bogdanovič in Marjan Ciglič sta prejela bronasti medalji: prvi za film Srečno novo leto (igrani), drugi za film Osebno sem trdno prepričan (igrani). Dušan Bogdanovič pa je prejel še posebno pohvalo za dosežke v animaciji. In kakšni so nagrajeni filmi? Križnarjeve filme odlikujejo posamezni zelo uspeli prizori. V posamezne slike se prav čudežno vtihotaplja ritem, ki sicer nikdar ni brez zveze z glasbeno učinkovitostjo. Medtem ko je Devetnajsti živčni zlom v celoti mojstrsko zrežiran, bi to za Konice £pic ne mogli reči. Izreden pa je v tem oziru prizor fotografiranja. Bogdanovič je v svojih dveh filmih (oba sta bila deležna posebne pozornosti) drzen eksperimentator in no-vator. Žal ga je v filmu Srečno novo leto očarljivost filmskega trika zanesla predaleč — v parabolo. V svojem animiranem filmu (s tem se amaterji redko ukvarjajo) Zamudniki, pa je s skromnimi sredstvi, uporabljajoč jih dosledno, ostro in frontalno upodobil »javno tajno«. Tudi oba Cigličeva filma sta bila deležna precejšnje pozornosti. Avtor je doživel javni očitek brezidejnosti, a ga je z besedami, ki so bile filmu manj kot v ilustracijo, uspešno zavrnil. Dokazal je, kako je ideja eno, film pa drugo. Vse probleme kamere rešuje avtor originalno, ne da bi pri tem kdaj pozabil, da zdaj govori kamera. Naj bo v pričujoči beležki omenjena tudi filmska skupina Odeon z Jesenic, ki jo — kot se zdi — sestavljajo še zelo mladi ljudje. Film Alojza Kerštajna Ropar in policaj je prejel nagrado, ki jo je podelilo podjetje Kemoiscrvis-Fotomaterial iz Ljubljane. Na festivalu je sodelovalo 15 filmskih klubov in skupin z različnih koncev Slovenije. Ker so Kranjčani pobrali največ nagrad, diplom in pohval, je kranjski Foto-kino klub Janez Puhar pred tremi ljubljanskimi klubi, ki so vsi na vrhu, odnesel prvo mesto in si tako priboril posebno nagrado najbolj uspešnega kluba. Dosegli so, da bo prihodnji, šesti republiški festival amaterskega filma prihodnje leto v Kranju. Po vsem tem je pričakovati samo eno: da bo občinski svet^ za prosveto in kulturo znatno podprl amatersko filmsko dejavnost, saj je sedanji uspeh plod ustvarjalnih posameznikov, ki pa so si z letošnjo bero zaslužili boljše pogoje. L Geistcr bralno značko Ob zaključku letošnjega tekmovanja za Iz leta v leto več mladih bralcev Veliko tekmovanje v branju literature je pri kraju — Slovesna podelitev Finžgarjevih značk za 350 učencev osnovnih šol v Gorjah — Pisatelja France Bevk hi Matej Bor sta spregovorila in čestitala mladim bralcem — srebrno plaketo je dobila šola Gorje. Minulo nedeljo se je v dvorani osnovne šole v Gorjah zbralo kakih 350 učencev iz šestih šol radovljiške ter dveh šol jeseniške občine na slovesno zaključno podelitev Finžgarjevih bralnih značk. S tem je bilo zaključeno tudi večmesečno tekmovanje, ki se je pričelo že ob začetku šolskega leta. Vse šole so sprejele tekmovanje zelo resno in spodbujale mlade bralce, da so se lotili branja slovenskega leposlovja zelo na široko ter načrtno. Zamisel, ki sta jo predlagala ter tekmovanje tudi organizacijsko izpeljala pododbor slavističnega društva za Gorenjsko in prosvetno-pedagoška služba, je zelo plemenita in smotrna glede vzgoje, saj branje na tak način na široko odpira vrata v zakladnico leposlovja slehernemu mlademu bralcu. Člani komisij so na izbirnih pogovorih o prebranem čtivu ugotavljali presenetljivo znanje mladih tekmo valcev. To pa je za tehtnejše proučevanje literature zelo pomembno, saj širi razgledanost in ostri v mladih bralcih estetski čut ter bistri duha. Kako naglo se med šoloobvezno mladino širi zanimanje za lepo slovensko knjigo, nam kaže podatek, da je v primerjavi z lanskim letom poraslo število mladih bralcev, ki so tekmovali za bralno značko, kar za 100 %. Mimo tega pa mladi šolarji pridno obiskujejo tudi pio- V nekaj stavkih KRANJ: nova razstava v Mestni hiši — V četrtek, 6. aprila ob 16. uri so v galeriji Mestne hiše v Kranju odprli razstavo lesenih poslikanih znamenj iz Poljanske doline. Razstavo je pripravil Loški muzej. V Loki je bilo zanjo veliko zanimanje. ŠKOFJA LOKA: razstava Antona Dolenca in Staneta Jarma — Včeraj (7. aprila) ob 18. uri so v galeriji na Loškem gradu odprli razstavo slikarskih del Antona Dolenca in kiparskih del Staneta Jarma. Ob otvoritvi je bil kratek kulturni program. BLED: Kranjski komedijanti na blejskem odru — Danes (8. aprila) bo na Bledu gostovalo Mestno gledališče ljubljansko s komedijo Kranjski komedijanti. Na Bledu in v okolici pričakujejo to prireditev z velikim zanimanjem, zato so se odločili, da bosta dve predstavi: posebej za mladino in zvečer za odrasle. Z istim delom bodo igralci MGL gostovali še ta mesec v Kropi, medtem ko jo v Radovljici ne bodo uprizorili zaradi premajhnega odra. Namesto tega so se prireditelji odločili za Camuscv Nesporazum. BOHINJSKA SREDNJA VAS: 15 uprizoritev v petih letih —- Požrtvovalni kulturni delavci v Srednji vasi v Bohinju so preteklo nedeljo ponovili na domačem odru igro Na višji instanci, ki jo je priredila in zrežirala tovarišica Zupanova. Na lastno pobudo je dobila besedilo istoimenske televizijske drame in ga priredila za domači oder. — V zadnjih petih letih so v Srednji vasi igrali nič manj kot 15 iger, poprečno torej 3 vsako leto. nirske in mladinske šolske knjižnice, redni obiskovalci pa so tudi v knjižnicah Svobod in prosvetnih društev, posebej pa v večjih knjižnicah, ki imajo na voljo dovolj čtiva. Na nedeljskem tekmovanju v Gorjah je razdelil srebrne in zlate značke profesor Niko Rupel, pisatelja France Bevk in Matej Bor pa sta spregovorila mladim ljubiteljem knjige nekaj spodbudnih besed. Pisatelj Matej Bor j£ pozdravil mladino, zbrano na slovesnosti v Gorjah, v imenu zveze pisateljev Jugoslavije. I.B. Večer satire v Kranja Oddelek za splošno izobraževanje delavske univerze Tomo Brejc Kranj bo v torek prihodnji teden. 11. aprila, cb 20. uri priredil v Prešernovem gledališču večer slovenske satire z naslovom Udeležba obvezna. Nastopali bodo znani slovenski satiriki Albert Papler, Žarko Petan, Tone Fornezzi in Mito Tre-falt, klavir pa bo igral Lovro Arnič. Delavska univerza prireja ta večer s sodelovanjem tovarne usnja Standard Kranj, ki bo prireditev financirala. Tovarna Standard bo sama vzela 150 vstopnic, ki jih bo po nizki ceni (30 din) prodala članom kolektiva, izkupiček pa bodo namenili za rdeči križ. Ostale vstopnice bodo v prodaji po 300 S din. Večer slovenske satire v Kranju bo nedvomno zanimiva poživitev javnega kulturnega in družabnega življenja v tem mestu, zato organizatorji pričakujejo, da bo dvorana v Prešernovem gledališču polna. -t ^^^^ Žagar in Gorenjska iff Podnarški mladinski mešani pevski zbor je pred začetkom nagradnega žrebanja Glasa, ki je bilo združeno s koncertom zabavne glasbe, zapel tri pesmi — Foto: Franc Perdan V četrtek zvečer so v Prešernovi hiši v Kranju slovesno odprli razstavo o življenju in delu narodnega heroja, učitelja in revolucionarja Staneta Žagarja. Organizacijski sekretar občinskega komiteja Z K Kranj tov. Tone Mi-klavčič je ob tej priložnosti govoril o predvojnem komunističnem naprednem gibanju in o vlogi Staneta Žagarja na Gorenjskem, direktor muzeja Cene Avguštin je dejal, da je s to razstavo uresničena želja dolgoletnega direktorja tega muzeja Ivana Bertoncelja, ki je bil vestni učenec in sodelavec padlega heroja, kustos Ana Benedičič pa se je zahvalila vsem svojcem in sodelavcem ter muzejem Gorenjske, Ljubljane in drugih krajev, ki so z razumevanjem odstopili gradivo za organizacijo te razstave. Slovesne otvoritve se je udeležilo mnogo predstavnikov borčevskih muzejskih, učiteljskih in drugih organizacij Gorenjske in Ljubljane. Ker je bil padli heroj Stane Žagar dolgoletni učitelj na Dobravi in osrednji organizator predvojnega idejnega delavskega in revolucionarne' ga gibanja ter takoj 1941 leta tudi kot član Glavnega po veljstva partizanskih čet Slo venije in je tudi neposredno vodil vse prve boje z okupatorjem vštevši zgodovinski boj v Dražgošah, je ta razsta va hkrati tudi razstava revo lucionarnega gibanja Gorenj ske. Razstavo so odprli v poča stitev ustanovnega kongresa" komunistične partije Slovenije in 25. obletnice, ko je Stane Žagar padel na Planici nad Crngrobom. K. M. GLAS * 5. STRAN Pogovor s poslanskima kandidatoma Zdravstveno varstvo na rešetu V 31. volilni enoti Kranj-Tržič kandidirata za republiški socialno-zdravstveni zbor dr. Tone Martinčič in dr. Bojan Fortič 31. volilna enota Kranj Tržič zajema celotno območje občine Tržič in območja krajevnih uradov Naklo, Predoslje, Gorice, Preddvor in Jezersko v občini Kranj V tej enoti kandidirata za socialno zdravstveni zboi dr. Tone Martinčič, direktor Zdravstvenega doma Tržič in dr. Bojan Fortič, direktor Instituta za TBC na Golniku. Oba kandidata smo zaprosili za kratek razgovor. valnici v Tržiču vse otroke obravnaval en sam zdravnik, medtem ko to doslej ni bilo možno. Tako bodo vsi otroci pod enotno preventivno oskrbo. Hkrati pa je seveda neprijetno za ljudi iz oddaljenejših krajev, da bodo morali odslej otroke voziti v Tržič. Pri tem bodo izgubili precej časa, potreben bo večji fizični napor, hkrati pa bo tudi večja možnost prehladov in infekcije, posebno ob slabem vremenu in v zimskem času. Moram pa reči, da drugega izhoda, spričo materialnega položaja v kakršnem smo, ni bilo. Povem naj še, da smo morali omejiti tudi nekatere druge dejavnosti v zdravstvenem domu samem, ki pa se za sedaj še ne kažejo izven ustanove, marveč so občutne v ustanovi sami. Pr. Tone Martinčič Dr. Martinčiča smo povprašali, zakaj so v tržiški občini ukinili posvetovalnice za otroke po vaseh. Odgovoril nam je takole: Najprej bi želel pojasniti, da smo dejavnost posvetovalnice obdržali. Posvetovalnice smo iz vasi prenesli v mesto, to je v zdravstveni dom Tržič. To smo storili zategadelj, ker nimamo dovolj denarja — prenizko je namreč določen pavšal za preventivno dejavnost. Posvetovalnice za otroke po vaseh so bile deficitarne, razen tega pa so poslovale le enkrat na mesec. Zato je bil tudi obisk v posvetovalnicah sorazmerno nizek, prav zato pa stroški zdravstvene ekipe precej visoki. Pri tem ukrepu smo hkrati tudi upoštevali, da so prometne zveze med temi naselji in Tržičem sorazmerno zelo dobre in da zato starši ne bodo zamudili preveč časa, ko bodo peljali otroke v posvetovalnico Tržič. V zdravstvenem domu pa smo podaljšali delovni čas posvetovalnice prav zaradi potreb okoliških prebivalcev. Obdržali pa smo posvetovalnico v Krizah in bodo tam posvetovanja trikrat na mesec, ker je tudi obisk precej večji kot je bil v drugih vaseh. Menim, da ima ta spre-mermba precej dobrih strani. Predvsem bo v posveto- Dr. Bojan Fortič vancem (ki išče zdravstveno pomoč) in zdravstveno ustanovo (ki zavarovancu nudi zdravstvene usluge). Razumljivo, da se bo zdravstvena služba letos morala prilagoditi tistim materialnim možnostim, katere ji je pač danes družba pripravljena nuditi. Prilagajanje na nove materialne in tudi vsebinske pogoje pa ne bo lahko! Na eni strani bodo stale subjektivne sile v naši zdravstveni službi, ki bodo poizkušale iz dobrih nagibov ohraniti sedanjo strukturo in obseg zdravstvene dejavnosti; saj je nenehna skrb za zdravje tudi osnovna zahteva družbe, ki jo postavlja pred zdravstvene delavce. Na drugi strani pa bodo objektivni materialni pogoji zahtevali delno redukcijo sedanjih zdravstvenih kapacitet. V tem odločilnem času vidim kot najnujnejšo nalogo naših zakonodajnih forumov in tudi strokovnih organov (zdravstveni centri) v tem, da se ne bi z utesnjevanjem pravic občanov do zdravstvenega varstva in z zmanjševanjem sedanjih kapacitet zdravstvene službe pričelo poslabševati zdravje našega prebivalstva (predvsem tistega s težjimi socialnimi prilikami). Menim pa, da so nujni vsi tisti ukrepi, ki jih bomo morali storiti v želji po racionalizaciji zdravstvene službe, tako v pogledu sedanje heterogene in preveč decentralizirane organizacijske strukture, kot tudi v pogledu preveč liberalizirane dejavnosti posameznih zdravstvenih ustanov. Zdravstveni delavci niso vsega krivi Slavko Osredkar, kandidat jeseniške občine za poslanca socialno zdravstvenega zbora republiške skupščine Slavko Osredkar je rojen 1933. leta v Ljubljani, toda že dlje živi na Jesenicah. Diplomirani pravnik prvič kandidira za poslanca. Zaposlen je pri Stanovanjskem podjetju Jesenice kot vodja splošnega sektorja. Postavili smo mu naslednje vprašanje: Reforma je odkrila vrsto nerešenih problemov v organizaciji zdravstvene službe. Kje so vzroki in kakšne korake bi morali storiti, da bi odpravili te slabosti? Zdravstveno zavarovanje, predvsem zdravstvene ustanove so se že v lanskem letu — zlasti pa v začetku letošnjega leta — znašle pred vrsto problemov, od katerih se gotovo na najbolj surov način kaže problem pomanjkanja finančnih sredstev. To pomanjkanje sredstev je posledica preloma v načinu financiranja zdravstvene službe, kar je našlo zdravstveno zavarovanje nasploh, malo ali nič pripravljeno. Sprememba financiranja zdravstva pa je pričakovana in logična posledica reforme. Reforma gospodarstva nujno vodi do sprememb v vseh ostalih dejavnostih, seveda tudi na področju zdravstvene službe. Vse kaže, da se bodo sicer čisto ekonomski pojmi kot so racionalno gospodarjenje in podobno bolj kot do sedaj pojavili tudi v zdravstveni službi. Viri dohodka za zdravstveno zavarovanje bodo bolj omejeni in bolj odvisni od naših zmogljivosti. To pa zahteva takšno organi- zacijo zdravstvene službe, ki naj ne samo prepreči osiromašenja sedanje stopnje razvoja zdravstvene službe, ampak tudi zagotovi njen nadaljnji kvalitetni razvoj. Krivično bi bilo, če bi vso krivdo za sedanje probleme, ki jih je odkrila, ne pa tudi rodila reforma, naprtili zdravstvenim delavcem. Mnenja sem, da je treba sedanje težave obravnavati v dosedanjih razmerah, v katerih <-~o je razvijala zdravstvena služba. Te razmere pa so bila takšne, da so omogočali bohotno rast zdravstvenih us'.a-nov, in to celo stihijsko rast.-Podoben pojav smo imeli v gospodarstvu, to je pojav ekstenzivnega gospodarjenja s katerim se prav v tem času spoprijema tudi gospodarstvo, i Služba v hotelu »Adler« (Švica) Iščemo servirko (tudi začetnico Intercsentke naj se pismeno oglasijo s prilogo ustrezne fotografije na: Kindle Hotel »Adler« Triesen F. Liechtenstein Dr. Bojan Fortič pa nam je o spremembah v zdravstveni , službi, ki jih zahteva reforma, povedal naslednje: Zdravstvena služba bo šele letos doživljala pretrese, ki jih v sedanji fazi povzroča naša ekonomska in družbena reforma. Finančna sredstva za dejavnost zdravstvenega varstva so letos kar za okoli 20% manjša od onih, ki so bila porabljena v preteklem letu. V precejšnji meri pa bo spremenjen tudi sedanji sistem socialnega /zavarovanja, kar bo prav tako pripeljalo do pomembnih sprememb v odnosu med zavaro- OPEKA - OPEKA - OPEKA - OPEKA - OPEKA - OPEKA - OPEKA - Ljubljanske opekarne vam nudijo vse vrste kvalitetnih opečnih izdelkov Obiščite nas na SPOMLADANSKEM SEJMU V KRANJU, kjer dobite vse informacije in lahko naročite material Opeko nakladamo na naših obratih tudi v popoldanskem času vsak torek, sredo, četrtek in petek Zahtevajte ponudbe in prospekte Za vsa pojasnila se obračajte na prodajni oddelek v Ljubljani, Cesta na Vrhovec 2, tel. štev. 20-965, 22-883 ali na našega zastopnika v Kranju Andreja SMOLEJA, Kranj, Nazorjeva 4 (pri nebotičniku) tel. 21-416 SOLIDNA POSTREŽBA - KONKURENČNE CENE g OPEKA - OPEKA - OPEKA - OPEKA - OPEKA - OPEKA - OPEKA - Skoraj čisto nič prvoaprilski 1. april GLAS v Podnartu Kandidati za republiške poslance Borut Šnuderl Pred volitvami v delavske svete Podnart, kulturni dom, 1. aprila 1967 ob 19. uri. Prireditev, ki je pritegnila ljudi od blizu in daleč, da je bila dvorana polna do zadnjega kotička in že skoraj teden dni prej razprodana: nagradno žrebanje za naročnike Glasa, združeno s praznovanjem 20-letnice izhajanja lista Režija prireditve: Slavko Bez-nik, scena: Zora'i Učaka'-, tehnično vodstvo: Miroslav Usar, nastopajoči: podnarški mladinski pevski zbor, glavni in odgovorni urednik Glasa Slavko Beznik, orkester Franca Puhar-ja, pevci Peter Ambrož, Rafko Irgolič, Sonja Gabršček in Irena Kohont, napovedovalec Tomaž Terček, najboljši športnik Gorenjske v letu 1966 Albin Felc, s katerim se je pogovarjal Zoran Učakar, komisija za žrebanje (Jakob Praprotnik, Jože Polhar in Tončka Resman), pravni zastopnik Zdravko Tomaže j, zapisnikarica Marija GloLočnik, Metod Dernič, star toliko kot Gh.s, ki je vrtel bol en, in Mirjana, ki je delila srečo med naše naročnike. Nič nenavadnega ni, praznovati jubilej, kot je 20-let-nica Glasa, prvega aprila. To vemo zdaj, ko je praznovanje za nami, ko je bila dvorana v Podnartu tako natlačena z ljudmi kot včasih ob ponedeljkih avt/obusi. Prej,, ko smo se odločili za ta malce nenavaden datum, smo večkrat razm sijali, ali bodo ljudje prišli ali ne, ali bodo verjeli, da to ni prvoaprilska potegavščina; ko pa je Sonja teden dni prej povedala, da so skoraj vsi eedeži že razprodani in ko je v petek prišla v službo z novico, da je predanih že 150 stojišč, smo sc — priznam — oddahnili. Sicer pa ni prvoaprilska sreča, če tako imenujemo dobitke, prav nič drugačna kot .sreča v ostal:h dneh: muhasta je in samosvoja, pravil pri izbiri srečnih do-b:tnkov ne pozna; zato se zgodi na primer, da žensko vezeno bluzo dobi naročnik, moški doige hlače pa bi prav tako lahko prisodila naročnici (k_-r pa niti ne bi bilo tako smešno). Ce žrebanje ne bi b'!o prav na prvega aprila, bi bili pa nekateri le malce prikrajšani, vsaj za nekaj minut iskrenega smeha in za kratko veselje, da so tokrat le nekaj zadeli. To bi na primer lahko rekel za Antona šolarja iz Ovsiš; nekje sredi prireditve je Terček v pavzi med koncertnim sporedom bral seznam novih izžrebanih naročnikov, med katerimi je bil tudi on — zadel pa je avtomatični pomivalni stroj ZPA. No, ljudje pa le niso čisto pozabili na datum in napovedovalec se je opravičil, tokrat je šlo za prvi april (skrajšano ZPA). Za žrebanje v Podnartu smo se letos odločili zato, ker je v tem kraju in okoliških vaseh zelo veliko naročnikov Glasa. Prireditev je pokazala, da imajo ljudje radi Glas, saj je bilo z vprašanji za vstopnice skoraj tako kot za filme z Jamesom Bondom v Ljubljani. Le povabljenih gostov ni bilo, razen treh, štirih izjem. »Vlok-lo« pa seveda ni samo žrebanje, ampak tudi koncert zabavne giasbe, ki je potekal hkrati z žrebanjem in v katerem so vsak po štiri popevke zapeli štirje znani s.o-venski pevci: Irena Kohont, Raiko Irgolič, Sonja Gabršček in Peter Ambrož. Raf-kotu so ljudje v dvorani najbolj ploskali, Irena je kot ženska vzbujala največ pozornosti in zelo nasprotujočih si ocen tako med ženskim kot moškim svetom, Sonja je bila pred mikrofonom najbolj živahna, Peter pa je imel za kulisami toliko opravkov, da ga jc Tomaž zmeraj prezgodaj napovedal. Terček je napovedoval, kot bi rožice sadil. Besed mu ne zmanjka, znajde se v vsaki situaciji, na koncu pa mu je bilo le že precej vroče. Ko je prišel na oder in se priklonil, so v dvorani začeli ploskati; Tomaža poznajo s televizijskih ekranov. Sploh je bilo vzdušje takšno, ka-krnšega smo si lahko samo želeli; vsi v dvorani so sodelovali. Zanimivo je bilo, ko so obiskovalci ugotavljali pr-voaprilsko šalo v Glasu. Namenoma smo si izmislili takšno, ki ni bila očitna na prvi pogled, objavili pa smo nekaj člankov, ki so kazali na potegavščino, pa to niso bili. Trije iz dvorane so prišli na oder, prva dva šale v Glasu nista uganila, tretji — ki je tudi odbornik občinske skupščine v Radovljci —- pa je le »pogruntal«. da krajevna skupnost v Podnartu ne bo dobila letos 10 milijonov S din, da cestne zveze med Podnartom in Besnico letos še ne bo itd. Nagrado pa so dobili vsi trije. Tudi Darinka je dobila nagrado — hlebec sira — in sicer samo zato, ker je sedela na »srečnem« stolu v »srečni« vrsti ,n ker je njen oče naročen na Glas. Komaj ga je nesla z odra nazaj v dvorano, usta po se ji razlezla v širok nasmeh, malce pa ji je bilo tudi nerodno. Ni prostora, da bi napisa.! kaj več o prireditvi, ki je trajala dobri dve uri, še manj pa o veselici, ki so jo najvztrajnejši zaključili v zgodnjih jutranjih urah. Letošnjega prvega aprila pa se bodo v Podnartu še dolgo spominjali. A. Triler Tomaž Terček in naročniki, ki so ugotavljali prvoaprilsko šalo. Foto Pcrdan Borut šnuderl, ki kandidira v 30. volilni enoti (Kranj —Tržič) za gospodarski zbor republiške skupščine je hkrati tudi predsednik komisije za upravljanje in delovna razmerja pri občinskem sindikalnem svetu v Kranju. V teh dneh v delovnih organizacijah razpravljajo, kakšni naj bi bili kandidati za nove člane delavskih svetov. Kaj meniš o tem? Mislim, da že iz nalog, ki jih ima delavski svet, izhaja, kakšen naj bo član, da bo dobro delal. Delavski svet bi moral, — kot najvišji organ v podjetju — med letom obravnavati vsa pomemnbejša vprašanja (proizvodnja, kadri, komerciala, razvoj itd.). Ob sprejemanju zaključnega računa pa ne bi smeli večino seje posvetiti odločanju o tem, kdo bo plačal manjkajoče klešče, čevlje ali podobno. Oceniti bi moral kvaliteto dela posameznih služb in zamenjati nespodobne strokovne delavce. Prav tako bi moral razpravljati o programih dela. Delavski svet bi moral zahtevati od strokovnjakov, da predložijo izračune o poslovanju, predlagajo, kakšna naj bi bila organizacija dela itd., ne pa da posamezniki in strokovne službe dajejo pobudo, kaj naj bi razpravljal delavski svet. Koga naj bi torej izvolili v delavski svet in kako naj bi ta delal v prihodnjem mandatnem obdobju? Za članstvo v delavskem svetu nikakor ne bi smel biti pogoj visoka izobrazba. Res je, da je za dobro delo tega organa potrebno, da član zna vsaj prebrati včasih tudi precej obsežno gradivo. Zato je potrebna vsaj določena minimalna izobrazba. Vendar pa ne bi smela biti le izobrazba pogoj za izvolitev, ampak tudi dosedanje delo v samoupravnih organih in drugod. Upoštevati bi namreč morali tudi delo na delovnem mestu, ugled v kolektivu in sposobnost izražanja. Pri ženah pa bi bilo treba rešiti vprašanje dvojne zaposlenosti (doma in na delovnem mestu). To je sicer širše, družbeno vprašanje. Vendar pa mislim, da bi v delavskem svetu moralo biti vsaj nekaj žensk, ker le to zagotavlja, da bo delavski svet obravnaval tudi nekatera socialna vprašanja in vprašanja družbenega standarda. Osnova za delo delavskega sveta v prihodnjem mandatnem obdobju pa bi vsekakor moral biti program podjetja in program delovnih enot. Delavski svet bi moral nadzorovati izvajanje teh programov in ocenjevati delo vodilnih kadrov v podjetju. Tako bi marsikdaj odpadle kritike, da so za slabo delo krivi le fizični delavci. Ing. Marko Tavželj PTT zaostaja za razvojem gospodarstva V 30. republiški volilni enoti (Kranj—Tržič) pa kandidira v gospodarski zbor republiške skupščine tudi ing. Marko Tavželj, ki je zaposlen pri Podjetju PTT Kranj in je hkrati predsednik delavskega sveta Združenega PTT podjetja v Ljubljani. Zato smo mu postavili dvoje vprašanj z njegovega delovnega področja. Kakšno je stanje tt omrežij v Slover.iji? Sedanji razvoj izgradnje in avtomatizacije tt omrežja kljub velikim naporom in vlaganjem ptt podjetij v Sloveniji zaostaja za razvojem cstaiih panog gospodarstva. To se kaže predvsem v velikem številu (okrog deset tisoč) prošenj za telefonske priključke. V Sloveniji pride na sto prebivalcev le 2,6 telefona in smo tako daleč za drugimi evropskimi državami. Zato bi bilo za uskladitev ptt mreže potrebno zagotoviti več dodatnih finančnih sredstev. Najbrž bi lahko k temu nekaj prispevali tudi industrija, turizem itd. Kaj pa je kljub pomanjkanju denarja predvideno v prihodnje na tem področju? Pri sedanjem stanju razvoja avtomatizacije je avto- matski promet možen z Gorenjsko, Ljubljano z okolico in delom Primorske ter Dolenjske. V teku pa je avtomatska telefonska povezava s Štajersko in Prokrnurjem. Razen tega je predvidena tudi položitev kabla med Ljubljano in Postojno. S položitvijo obeh kablov se bodo telefonske zveze v Sloveniji precej izboljšale. Celotna izgradnja avtomatizacije telefonskega omrežja pa je tesno povezana s proizvodnjo tovarne Iskra v Kranju, ki je ovsojila proizvodnjo avtomatskih telefonskih central in z njim krije vse potrebe ptt podjetij v, Sloveniji. A. 2. Posredujemo prodajo osebnega avtomobila ZASTAVA 750, letnik 1964. prevoženi kilometri 23.000. Začetna cena 7550,00 N din. Ogled vozila je možen vsak dan dopold-ne v delavnici AMD Kranj, Tomšičeva. Pismene ponudbe do 12. 4. 1937 do 12. ure. Zavarovalnica Kranj Ameriški podpredsednik H. H. Humphrey je končal svoje romanje po zahodnoevropskih prestolnicah. Njegovi obiski pri zaveznikih pa niso tako gladko tekli, kot so bili ameriški ministri v Evropi navajeni, zakaj Humphrey je na svoji poti požiral grenke sline od Rima do Pariza. Ne samo, da so mu ljudje na ulicah želah kot sta Velika Britanija in Italija, kjer so bili Američani vedno z odprtimi rokami sprejeti, so nastajali mučni trenutki in zadrega. V zvezi z dejstvom, da je ameriški podpredsednik obiskal po vrsti vse Ameriške zaveznike v Evropi bi lahko sklepali, da se je začela Bela hiša zopet močneje za- Ameriško romanie Te dni posvetu V teh dneh se mudi na obisku v naši državi avstrijski podkancler dr. Bock. V četrtek se je sestal s podpredsednikom zveznega izvršnega sveta Blaževičem. Razprvaljala sta o avstrij-sko-jugcslovanskih gospodarskih odnosih in se zavzela za njihov razvoj. Dr. Bocka je sprejel tudi predsednik ZIS Petar Stambolič. Med obiskom ameriškega podpredsednika Humphreva v zahodnem Berlinu je 11 ljudi pripravljalo nanj atentat. Policija je vseh enajst aretirala. Na njihovih domovih so našli dele bomb in plastične posode s kemikalijami. V Bruslju so bili v četrtek končani jugoslovansko-belgijski pogovori med državnim sekretarjem za zunanje zadeve Markom Nikezi-ćem Ln belgijskim zunanjim zunanjim ministrom Pierrom Harmeiom. Pogovarjala sta se o sodelovanju med Jugoslavijo in Belgijo na gospodarskem, kulturnem in drugih področjih. Po nekaterih vesteh Američani razmišljajo, da bi umaknili rz Evrope dve brigadi z okrog deset tisoč vojaki. ZDA imajo sedaj v Evropi sest divizij z 225 tisoč vojaki. Američani pravijo, da zaradi umika dveh brigad ne bo trpela borbena sposobnost ameriških čet v Zahodni Evropi. Predsednik francoske republike general de Gaulle je v četrtek imenoval Georgesa Pompidouja za predsednika vlade. Pomipidou je tokrat že četrtič zaporedoma imenovan za predsednika. Prvič je bil imenovan na ta položaj 15. aprila 1962. Beograjski znanstveniki so izjavili, da posebno zdravilo, ki so ga iznašli v Ameriki za zdravljenje levkemije, ni čudežno zdravilo. Uporabljali so ga namreč že na naših ikiinikah. Njegovi učinki pa so zelo različni. Blagovnica "0stra „ Kranj Plastika, guma, galantarija, ter gospodinjski predmeti očitali zfočine v Vietnamu, mu sponašali, da je John-sonova lutka in mu celo pretili z napadi, nerodno mu je bilo včasih tudi med razgovori z zahodnoevropskimi državniki, ki so Američanu šteli levite vsak v svojem narečju. Celo v takšnih de- V Primer dveh plačilnih list v trgovskem podjetju Ro/ca na Jesenicah je bil v torek zvečer predmet razprave na sestanku zbora delovne skupnosti prizadetega kolektiva. Sestanka se je udeležilo 66 odi 78 zaposlenih. Na zboru so prebrali zapisnik šestčlanske komisije, ki je zadevo raziskovala. V predlogih je komisija menila, da dosedanji sistem delitve osebnega dohodka ne zagotavlja uveljavitev načela delitve po delu. Delavčev osebni dohodek je le posredno odvisen od njegovega dela, in sicer le toliko, kolikor se to izraža v ustvarjenem prometu celotnega podjetja. Tako stanje gotovo ne vzpodbuja posameznika k iskanju učinkovitejših metod. Vpliv osebnega dela in s tem prispevka posameznika k uspehu posamezne enote in podjetja kot celotne je zlasti prikrit pri delavcih, zaposlenih na upravi podjetja. Komisija je predlagala, naj se proti direktorju podjetja, računovodkinji in petim uslužbenkam uvede postopek zaradi kršitve delovnih dolžnosti. Komisija je tudi predlagala, naj delavski svet razreši Aniona Rakija, predsednika upravnega odbora podjetja in predsednika ter člana disciplinske komisije. Direktor podjetja je na zboru javno podal ostavko, o kateri bo razpravljal in odločal delavski svet. Povedal je tudi, da novinarji celotno zadevo napihujemo in da ni podpisal lažne plačilne liste. Pri javnem glasovanju o razrešnici direktorju so člani kolektiva omahovali, zato so izvedli tajne volitve. Razrešnico je zahtevalo 26 zaposlenih, 19 pa jih je bilo nimati za razmere v Evropi. Takšno sklepanje pa bi bilo najbrž napačno, saj vemo, da ameriški podpredsedniki niso tvorni oblikovalci ameriške politike in so običajno le podaljšane roke predsednika. Zaradi vsega tega pač Humphrcyev obisk nima drugega pomena kot proti. Pri nekaterih od teh 19 lističev niso mogli ugotoviti, za kaj je posameznik glasoval. V triurni razpravi je bil postopek uprave podjetja z lažno plačilno listo ostro grajan. čistitka je povedala, da ni ona našla odvržene plačilne vrečice, temveč neka druga oseba. Pravi, da so jo obtožili namenoma. Kljub ostri kritiki na račun uprave so udeleženci na tem zboru, ki niso zaposleni v Rožci, lahko opazili omahovanje članov kolektiva, ko so le-ti morali o nekaterih predlogih dati svoje mnenje. Uslužbenka, ki je v izjavi pred komisijo zapisala, da je direktor v njeni navzočnosti podpisal lažno plačilno listo, mu tega ni na sestanku upala povedati v obraz. Čistilka se iz neznanih vzrokov boji za službo. Javno glasovanje niso mogli izpeljati zaradi omahovanja. Nihče ni upal dvigniti roke, ko so odločali o predlogu za razrešnico direktorju. Ali v teh utrinkih s sestanka ni globljega razloga za »napihnjeno« avtoriteto upra. ve? Tam kjer je delavsko samoupravljanje zrelo, so takšni kompleksi prav gotovo odveč in — nemogoči. Jože Vidic Predavanje v Tržiču Tržič, 6. aprila — Danes ob petih popoldne je v prostorih delavske univerze v Tržiču predaval članom političnega aktiva tržiške občine kandidat za republiškega polan-ca organizacijsko-političnega zbora dr. Ernest Petrič iz Ljubljane. Govoril je o mednacionalnih odnosih in sodelovanju z zamejstvom. vzdrževati stike Amerike z Evropo na poseben način. Humphrcy potuje v John-sonovem vietnamskem letu zato kot slepec po Evropi, ki svojim zaveznikom ne prinaša nač novih poročil. 2e dalj časa namreč prevladuje vtis, da je za Ameriko Vietnam glavna točka, za Evropo pa je to postranskega pomena. Čeprav ameriški možganski trust usmerja vse svoje moči v Azijo in v Vietnam pa s tem ni rečeno, da je ameriškem« podpredsedniku manjkalo tem za evropsko omizje. V Italiji je bilo prav usklajevanje vietnamskih stališč sestavni del razgovorov. Manj težko je bilo Humphreyu prepričati VVilsona. V Bonnu je sedel nasproti njega novi kancler Kiesinger, ki vidi v sporazumevanju med ZDA in Sovjetsko zvezo glede prepovedi širjenja atomskega orožja dovolj razlogov, da bolj zaupa svojemu bližnje- mu sosedu de Gaullu in da se pri njem boljše zasidra. Bonnu namreč ameriški zaščitni dežnik ne zadostuje in zato v zadnjem času nastajajo teorije, da bi morala biti Evropa sposobna sama sebe braniti. Pri tem največkrat ne gre za Evropo, ampak samo za Nemčijo. V Parizu je ameriški podpredsednik napravil kratek zaključek: francoska in ameriška stališča se v vseh bistvenih vprašanjih razlikujejo. Ker je bila to njegova zadnja postaja na poti po zahodni Evropi ne moremo na splošno reči, da se ameriški podpredsednik vrača v Belo hišo z občutkom diplomatskega uspeha. Evropa se zaradi Vietnama vedno bolj oddaljuje od Amerike in ureja svoje probleme na svoj način. Ameriški podpredsednik ji s tem v zvezi ni vedel nič dobrega svetovati in je v bistvu ponavljal same stare stvari. L i ri LESCE RAZSTAVLJAMO IN PRODAJAMO IZDELKE NASLEDNJIH PROIZVAJALCEV: 22. JULIJ, Idrija — spalnice NOVA OPREMA, Slovenj Gradec — kavči, fotelji Komunalno obrtno podj. Jesenice — sodobne kuhinje TAPO, Ljubljana — kavči, fotelji ŠUMI-GORENJKA, Lesce — čokolada ALMIRA, Radovljica — pletenine OBLAČILA, Rog. Slatina — ženska in otroška konfekcija OBRTNIK, Ljubljana — moška konfekcija SVILANIT, Kamnik -— frotirke TOPER, Celje — moške srajce POLZELA, tovarna nogavic — moške in ženske nogavice Bomb. pred. in tkalnica Tržič — posteljna konfekcija Obiščite naše razstavne prostore, oglejte si naše sejemske zaloge, poslužile se ugodne prilike in kupujte pri trgovskem podjetju MURKA Lesce MURKA: prodaja — svetuje — opremlja! na Spomladanskem sejmu V KRANJU od 8. do 17. aprila Direktor »Rozce« odstopil Napihovanje ali nezrelo samoupravljanje a M H Jt V T J R£KA SAV NI BIIA'SKORAtJ NIČ MAN3ŠA OD NCSRONČNIH Vi3U tisto ki mi je najbolj ostala v sporog ^ ohcet jg biia R septembra kta 1932 v Britofu, nevesi* ^ ^ ^ dQma y Spodnjih Dupljafl# Oba - ženin in neve^ _ ^ ^ dQma g kmetijc ohe„t je bila res prava star^ ohcet Za ženinovo kmetijo v Britofu smo takrat ^ ^ jg bHa yeljka ^ ^ grunt&<<> prav tako pa je m\. nevesta doma »s pol grunta«, torej z manjše kmetije, ti ^ ^ imeia dobro obdelano zemljo.« Tako piše Stanko B«^ ^ za5etku pisma. Zdaj pa prisiuhn3. mo njegovemu 0P,su\ajev pred poroko in v času poroke! Cas pred poroko je bil potreben, saj je bilo treba misliti na doto neveste (ali pa ženina, če se je priženil na nevestin dom). Treba je bilo naročiti (ofremati) pri mizarju sobno in kuhinjsko opravo, pri tapetniku spodnje in zgornje modroce (žimnice). K bali sta sodili dve visoki d vo- Od takrat, ko sta s* in dekle spoznala ir. , ian plavšati, pa do por* jfece.a nilo najmanj pol 1^* m vadno pa več. KmeS^ na" je vzel za ženo »*« Ian kmečko dekle in obo^^acino lika sramota za fantiči v če bi vzel delavsko »T oa komaj te ^ razcvetelih grmov majskega cveta, in ^ pripravila Nič, prav nič mu ne bo pripravi,* jfi Lehmann brani. Prebivalstvu je za hrano težje kakor vojsk I cbogatela za vojni plen po pobeglih Italijanih. Toda Stefi mu vseeno hoče po.; Ne, vse imam s seboj! Zanjo je A^el Irna konzerve, kruh in steklenico italijanskega vina. Užaljen je, ker Stefi noče. Takoj bo šel, če se bo branila. \ . [eh stvarj ne bo nosi], No, prav! Ce je tako, ga bo ia drugiC) ce se mu ^ hotelo priti tako daleč. Rad! Kako da ne! Srečen bo, M , nko ge kdaj prišel. Tudi ona, pravi Stefi. Lahko , 3eJej) kadar bo prost in kolikor časa bo še njegova enota v 1^ .idUj gtefi pogrinja mizo s prtom, ki ga je prinesla babica. »Ihre Mutter?« »Nein, meine Grossmutter,« odgo^ §,efj> »Kaj me ne poznaš več?« sprege^- starka. »Was sagt sie?« »Ne razumeš več po naše?« sePWka dotakne. »Menda nisi vse pozabil?« »Babica,« zardi Stefi. »On ...« »Eh, Nemci, Nemci! Pametni lia\ a pozabljivi, pozabljivi.. , No, nič zato! Glavno, da te ŠtefarJ»^zumet Samo živ ostani in ne pozabi se vrniti,« ga treplja ir. \ ne meneč se za poglede, s katerimi jo meri Stefi, celo pomc\( Lehmann se smehlja, ker ne Naj ji ne zameri, jo opraviči'.; ' A kaj mu pravi? Všeč mu je. Wb starka je. »Vsaj pbabpica bi mi lahko rA pbubpica,« oponaša starka Stefankinega moža, ki ga vidi v lehtr.u. Zdaj Stefi ne more več molčali in pove, za koga ga starka zamenjuje. »So?« »Ja, fur meinen Mann,« ponovi Stefi in pove, da je njen mož obvladal tudi slovenščino, ker je delal v tiskarnah, ki so tiskale tudi slovenske časopise, knjige in d-uge tiskovine. A znal je tudi italijansko in francosko. Za jezike je bil pravi talent. Lehmann molči. Ne pove, da tudi sam obvlada francoščino, italijanščino, poleg tega pa tudi angleščino, marveč samo reče, da bi se za tako ženo, kakor je Stefi, naučil njene materinščine tudi on, in da bi bil srečen, ko bi bil zares lahko njen mož, za katerega ga ima starka. »Mein Mann?« se zresni Štefi in reče, da je to nemogoče. »Ich vveiss! Es ist unmoglich,« Lehmann povesi pogled. Vedel je, da mu je ta žena nedosegljiva. Ali ni tega čutil že v pesmi, ki jo je napisal pred tremi dnevi: »VVie der Wind in Zvveigen bang .. .« mu drsijo skozi .spomin verzi. Ne, ni si želela takega pogovora, ki je oba utrudil do molka, razmišlja Stefi in poveša oči. Tudi Lehmann strmi v tla in si očita, ker ni znal loka pogovora speljati v drugo, samo njegovo in njeno, v samo njuno strugo. Zaradi tega, zanj najbolj pomembnega je zdaj tu, pa je (o, saj je vedel, da ne more biti drugače) trčil ob granitno steno, ki je sam ne bo mogel nikoli prebiti, če je ne bo prebila lepa žena, ki sedi nasproti njega. A kako naj jo prebije? Poročena je! Moža ima! Moža? Kaj ga briga mož! Pogrešan je. Morda je že mrtev in je lepa žena vdova? Da, vdova! Ko bi le bila! Mora biti! Njen mož, ki postavlja med njima granitno steno molka in ki mu brani odpreti izvir v srcu, se ne sme vrniti! Ne sme! Ta žena, ki je njegova pesem, mora biti njegova, samo njegova! Nikoli se ji ne bo odpovedal! Človek je. Človek iz krvi in mesa! Lahko ji zatrjuje, da je njegova pesem rojena samo za občudovanje njene lepote, njene duše, kakor da jo že pozna. Lahko se ji opravičuje, da je pesem »samo to in nič drugega«, ko pesem sama zanika njegovo »kavalirstvo«. Ni ji pisal »madrigalov«, marveč pesmi, ki mu jih je prebujal njegov moški nagen. To lahko prikrije v pogovoru, a v pesmi ne more. Pesem ne pozna laži, ker je ne prenese, saj je kri pesnika, ki jo je napisal, njegovo čutno hrepenenje: ljubiti in biti srečen, ljubiti živo telo, poljubljati žive ustnice, božati, čutiti, razdati se, nadaljevati se v pesmi in življenju... In to mora občutiti tudi ona pod podobami, nanizanimi v verze: O bodi čista struna in jaz lok, predaj se nežnemu dotiku vdano in zlij z menoj se zvok ob zvoku v tok, da v spev srca se zlijeva ubrano. Vse, kar sem bil, kar sem, naj ti izpojem. Mladost, v tej vihri strta v ruševine, naj v maj se razcveti v objemu tvojem in naj preraste žalostne spomine. O naj bi mi ob tebi zelenela v pomladno rast zasanjanost dreves, v zasanjanost, kjer tvoja roka bela ljubezen bi prižgala v svetel kres. Plamenov dvoje v plamen bi združila in noč, ki naju muči, pozabila. Tako čuti. Njegova kri je razgreta do plamena. Njegova ljubezen terja sprostitve, utešitve, uresničenja, čimprejšnjega, če ne takojšnjega. Vojna je in človek lahko že jutri izgubi človeka, ki mu pomeni vse in ki se zato hoče z njim nadaljevati. To diha tudi iz pesmi, ki jih ji je napisal. Toda ali je res »nedosegljivo«? Človek, ki hrepeni, v »nedosegljivo« ne verjame, marveč se za »nedoseglljivo« bori, da bi postalo dosegljivo. Rad bi, da bi ga »nedosegljivo« spoznalo za vrednega in ga obdarilo s svojo milostjo. Tudi on se bori. Ali ni prav zaradi tega napisal teh pesmi, ki jih ima pri sebi in ki se jih boji izročiti Štefi. To oklevanje je bojazen. Tista plahost, ki jo je izrazil že v pesmi »Wie der VVmd in Zvveigen bang« in spoznal, da s tako pla-hostjo žene, ki jo ljubi, ne bo nikoli dosegel. Ostati pri taki plahosti pa pomeni, da se že vnaprej odpoveduje »nedosegljivemu« in da je potem vse, kar počne tu in zaradi česar je prišel, nesmisel in da so nesmisel tudi pesmi, s katerimi hoče opozoriti in ganiti »nedosegljivo« na svojo ljubezen in si priboriti tudi njeno. Zakaj potem okleva in jih ne izroči? Da, zakaj? Morda zato, ker se štefi ni zmenila, ko ji je ob svojem prihodu rekel, da jih ji je prinesel, in ga morda celo hote preslišala, ga iz gole vljudnosti povabila, naj sede, potem pa ga spretno zapletla v pogovor, ki je raztegnil ta popoldan v njegovo odpoved, popolnoma brez smisla za namen, zaradi katerega je prišel. Zdaj pa je še ta pogovor obtičal v molku. Tako si dopoveduje in bi res rad čutil samo njo in sebe, a kaj ko se prisotnosti tretjega, pravega moža te žene, ne more otresti, čeprav »tretjega« ni tu in ga morda sploh več ni. Da bi ga zares več ne bilo! Ali pa naj se vsaj otrese misli nanj, kakor da ga »zares« ni. A kaj ko je! Vsaj za ženo, ki mu sedi nasproti, on, zanj »tretji«, a zanjo še vedno »prvi« in »edmi«, je in bo, dokler bo v njej upanje, da živi in da se bo vrnil živ. GLAS * 8. STRAN GLAS * 9 STRAN GLAS * 10. STRAN 4 604 604 150.004 Poročilo o žrebanju 14. kola srečk, ki je bilo 6. IV. 1967. Srečke s so zadele končnicami dobitek N din 0 18300 50270 097160 466890 8.004 11 6 21 20 4191 200 27511 1.006 57021 420 02 10 22 8 72 io 03582 600 073982 8.000 307452 8.000 53 6 83 8 03533 75403 4 28014 46504 67874 92524 6872S4 55 14575 54545 68455 591895 06 38 386 656 13596 40226 026626 57 48847 49617 63637 70447 593237 1051147 88 04468 32238 49178 561748 1064408 59 299 76069 96729 327169 753779 1.000 2.000 4 604 604 604 404 10.004 6 400 600 605 8.000 6 8 40 100 600 400 10.000 6 400 400 1.000 400 8.000 100.000 8 400 1.000 600 30.000 8.000 6 80 400 400 8.000 8.000 Amatersko gledališče »Tone Čufar« na Jesenicah SOBOTA — 8. aprila ob 19.30 D. Radovič: KAPITAN PIPLFOKS za abonma SOBOTA in IZVEN NEDELJA - 9. aprila ob 15. uri D. Radovič: KAPITAN PIPLFOKS za IZ VEN, ob 19.30 D. Radovič: KAPITAN PIPLFOKS za abonma NEDELJA in IZVEN Prešernovo gledališče v Kranju NEDELJA — 9 aprila ob 10. uri za IZVEN — URA PRAVLJIC SAP - LJUBLJANA TURISTIČNI BIRO prireja v času od 28. maja do 1. junija zanimivo potovanje na OTOK ELBO. Na tem potovanju boste spoznali lepote, zgodovinske in naravne znamenitosti tega otoka na Tirenskem morju in sa drugih znanih italijanskih mest. Prijave sprejemajo do 5. maja naše poslovalnice v Ljubljani, Brežicah, Krškem, Hrastniku, Trbovljah, Zagorju, Kočevju, Cerknici in Idriji. PRIPOROČAMO SE ZA NAROČILA NAŠIH TURISTIČNIH AVTOBUSOV ZA POUČNE EKSKURZIJE. ZAKLJUČENIM SKUPINAM NUDIMO POSEBEN POPUST. Kranjski taborniki se prebujajo Nekdaj živahna in vsestran ska dejavnost kranjskih tabornikov je v večini enot zelo nazadovala. Delo Občinske zveze tabornikov je kaj klavrno. Odbor se ni sestal že leto in pol, predsednik je hotel zaradi tako nemogočih razmer odstopiti, vendar mu ni uspelo zbrati potrebnega števila članov, da bi ga lahko razrešili, blagajničarka je že nekaj mesecev bolna, nekaj članov se je odselilo itd. Tudi po posameznih enotah stanje ni preveč rožnato. Ponekod se je taborništvo izrodilo v počitništvo in izletni-štvo, enote izgubljajo člane in njihovo delo je neznatno. Čast kranjskih tabornikov je s svojim aktivnim dolom rešil Kokrški odred (Zlato polje), ki je sodeloval v številnih akcijah, ustanavljal nove enote, pridobil vrsto novih članov itd. Za to mu je republiška zveza podelila najvišje priznanje naslov Partizanska enota. Na pobudo Ko- Kranjske opekarne la 1967 dalje poslovala v novih prostorih v Kraniu Reginčeva 8 (za Delikateso desno) Poslujejo v delovnih dneh vsak dan od 6. do 14 ure ob sredah pa od 6. do 18. ure. Nudijo vam vse vrste zidne in stropne žgane opeke po ugodnih cenah. MARKET II. izlet »Prehrane« za svoje potrošnike štiri dni z avtobusi Budimpešta Bratislava-Dunaj od 29. aprila do 2. maja Cena 400,00 N din Prijave sprejemajo do 10. aprila 1967 P-marketl v Kranju in škofji Loki ter na Jesenicah krškega odreda je republiška zveza sklicala posvet kranjskih tabornikov in jim pomagala iz najhujših finančnih težav. Domenili so se tudi, da bodo sklicali občinsko konferenco in sestavili novo vodstvo občinske zveze. M. M. Tržni pregled V KRANJU Čebula 2.20 do 2.50 N din, krompir 0.50 do 0.60 N din, kislo zelje 1.-60 do 1.80 N din, kisla repa 1.40 do 1.60 N din, rdeča pesa 1.70 do 2 N din, redkvica 1.40 do 1.60 N din, sqlata 3.60 do 4 N din, špi-nača 5 do 6 N din, jabollka 2.50 do 3 N din, orehova jedrca 26 do 2lS N din, med 13 N din, surovo maslo 16 do 18 N din, skuta 4 do 4.50 N din, fižol 3.50 do 4 N din za kg; kaša 4 do 4.50 N din, ješ-prenj 2.60 do 2.80 N din, ajdova moka 3 do 3.50 N din, koruzna moka 1.70 do 1.80 N din, pšenica 1.50 do 1.80 N din, proso 2 do 2.40 N din, celi orehi 3 do 3.20 N din, čebuljčok 4 do 7 N din za liter; motovileč 1 do 1.50 N din, regrat 1 do 1.50 N din za merico; jajca 0.40 do 0.50 N din, zaklana perutnina 12 N din, živa perutnina 8 N din za kg; ribe 5 do 7 N din Vse zaposlene v zasebnem sektorju vabimo na predavanje: Vsebina zakona o delovnih razmerjih delavcev, ki delajo pri zasebnih delodajalcih. Predavanje bo v ponedeljek, 10. 4. 1967 ob 18. uri v prostorih Delavskega doma v Kranju, vhod št. 2. Obenem obveščamo, da nudimo strokovno pomoč pri sestavljanju pogodb o delovnih razmerjih, in to vsak ponedeljek in petek od 13. do 16. ure. Nasveti so za člane sindikata brezplačni. Občinski sindikalni svet Kranj Svet krajevne skupnosti Gorice razpisuje delovno mesto HIŠNIKA v kulturnem domu Gorice ki bo opravljal tudi vsa dela na pokopališču Gorice in Tenetiše. Pogoji: osnovna šola, da je zdrav in da bo obvezno stanoval v kulturnem domu, kjer je prosto samsko stanovanje. Prijave je treba vložiti v roku 15 dni na naslov Krajevna skupnost Gorice, pošta Golnik. štedilnikov, železnih in lon- Trgovsko podjetje Kurivo Kranj telefon 21-192 priporoča potrošnikom VELENJSKEGA LIGNITA, da ga začno nabavljati, s čimer bi ublažili kopičenje naročil za dobavo v mesecih junij—september. Velenjski lign:t je odlične kakovosti in primeren za: — kurjenje vseh vrs: čenih peči: — kurjenje v krušnih pečeh zaradi držanja toplote v prostoru; — kurjenje pod kotli za kuhanje živalske krme. Velenjski lignit ima primerno kalorično jakost, vsebuje malo pepela in samo do 0,7% žvepla. Ce je lignit uskladiščen zgodaj na suhem in zračnem prostoru, dosežemo s tem izhlapevanje naravne vlage in tako jačanje kalorij. Cenjene potrošnike tudi obveščamo, da lahko nabavljajo oziroma naročajo VELENJSKI LIGNIT, neposredno pri naših poslovnih partnerjih, ki so: Veletrgovina »živila« Kranj, v poslovalnicah Duplje in Mavčiče; — veletrgovina »Mercator« Ljubljana, PE »Preskrba« Tržič; — trgovsko podjetje »Delikatesa« Jesenice, posl. Žirovnica; — trgovsko podjetje »Savica« Boh. Bistrica; — Kmetijska zadruga Cerklje s poslovnimi okoliši Šenčur in Trboje; — Kmetijska zadruga Naklo pri Kranju; — Kmetijska zadruga Tržič, sedež Križe. V Selški dolini zbirajo naročila sindikalne podružnice raznih delovnih organizacij, v Smledniku, Preddvoru, Jezerskem in drugje pa društva upokojencev. Naročila industrije in vseh ostalih velikih potrošnikov, ne glede na kraj oziroma sedež naročnika, sprejemamo neposredno ali jih opravljamo po nalogu naših poslovnih partnerjev. Se priporoča v svojem imenu in v imenu poslovnih partnerjev kolektiv trgovskega podjetja Kurivo Kranj. Trgovsko podjetje Kurivo Kranj Kakšni so novi moderni dežniki Predvsem so prav tako polni veselih, jasnih barv kot nova oblačila. Imenitno bo, če boste nosile dežnik iste barve, kot imate obleko ali plašč. Npr. k obleki nežne zelene barve mladega bukovega listja dežnik enake barve (lahko je vzorčast, če je obleka enobarvna in obratno ah pa, da je obo,e potiskano z enakim vzorcem). Seveda pa tudi tu lahko dosegamo zanimive efekte s kontrastnimi barvami in k majsko zeleni obleki nosmo npr. dežnik z vijoličastim nadihom. AIj pa se odločimo za malce tvegano, vendar nedvomno zelo moderno kombinacLJo - k živahni j-deci obleki temno vijoličast Vaša želja je uresničena! SEERSUCKER - popelin iz prvovrstnega mako bombaža, primeren za lahke letne obleke in bluze, ter moške športne srajce — izdeluje TEKSTIL INDUS KRANJ dežnik. Vsekakor morajo biti potem tudi čevlji rokavice ali torbica v enaki barvi. Temperamentnim eo posvečeni tudi novi modni vzorci za dežnike, ne le tako bizarne barvne kombinacije. Vodijo meksiški ornamenti, vzorci prosto po Gauginu ter tiski v jugend stilu. Modna novost, katere praktičnost pa je nekoliko dvomljiva: ročaj dežnika ni več ukrivljen, kot smo ga navajeni, ampak je kar raven, le na koncu malce ode-beljen. Zraven je spet majhna verižica (tako, kot na dežnikih naših tetk in babic). Takšen zaprt dežnik nosimo potlej kot maršalsko palico. Laika voljna bla'šo z vrtom. Milje 22, Kranj 1789 Zakonsko spalnico, štedilnik »Gorenje«, vse dobro ohranjeno ugodno prodam. Planina 5/A, mali blok, Kranj 1790 Ugodno prodam radio RR Niš — Melodija in košek s kolesci in z vložkom. Božič Tilka, Vodopivčeva 12, Kranj 1791 Predam zazidljivo parcelo 1000 m2 z gradbenim dovoljenjem in nekaj gradbenega materiala, 4 km cd Kranja. Ponudbe poslati pod »Lena lega« 1792 Prodam konja, 6 let starega. Stirpnik 14, Selca 1793 Prodam svinjo, težko 50 kilogramov, Podreča 4, Medvode 1794 Predam dobro ohranjen globok otroški voziček (nemški), Grašič, Kranj, Tavčarjeva 28 (Pungrat) 1795 Prodam superavtomatični pralni stroj »Indesit«. Miklič Janez, Šk. Loka, Novi svet 13 1796 Prodam novo garažo. Slabe Radovljica, Prešernova 3 1797 Frizerski inventar, dve novi roleti 38 x 38 poceni prodam. Jesenice, M. Tita 52 1830 Prodam kravo, 8 mesecev brejo, iabnica 30 1818 Prodam prašiča za zakol, 130 kg težkega. Predoslje 47, Kranj 1819 Prodam dva prašiča, 120 kg težka. Suha 39, Kranj 1820 Prodam dobro ohranjeno kosilnico. Kranj Zasavska 41, 1821 Predam zazidljivo parcelo, v bližini Kranja, 6 let starega konja, kosilnico in 2 m desk colaric. Naslov v oglasnem oddelku 1822 Prodam konja, starega 7 let, Naklo 100 1823 Prodam prašiče za rejo. Kranj, Kurirska pot 7 1824 Prodam žlindrino opeko in borove plohe. Kranj, Koroška c. 20 1825 Prodam lep fikus in sobno lipo. Struževo 21, Kranj 1826 Prodam mrvo ali menjam za pšenico, Dvor je 58, Cerklje 1827 Kupim Kupim sadilec za krompir (brez zasipalnika) Stara Loka 72, Šk. Loka 1802 Kupim stanovanjsko hišo lahko starejša. Informacije Vehovec, Hraslje 76 1803 Ostalo Iščem dekle, ki dela na dve izmeni za varstvo dveh otrok. Nudim siancvanje. Naslov v oglasnem, oddelku ali telef. 21741 1304 Dekle vzamem na hrano in stanovanje za pomoč V gospodinjstvu. Rotar M. Tržič, Cankarjeva 26 1805 Mladoporočenca iščeta sobo ali kuhinjo v Kranju ali okolici.- Hlebec Zdravko, Me-detova 1, Kranj 1806 Preklicujem neresnične trditve, ki sem jih prenesla o škofic Valentini iz Predoselj. Škofic 1807 SPREJMEM mlajšega ku* harja aH kuharico za sezono od 30. 4. — 30. 9. 1967. Plačam zelo dobro. Ponudbe poslati pod »KOROŠKA« 1809 V bližini Kranja nudim hrano in stanovanje delavki ali delavcu za pomoč na ma-: 1; kmetiji. Naslov v oglasnem oddelku 1810 Našel sem moško kolo. Dobi se Strahinj 19, Naklo 1811 Iščem starejšo upokojenko, ki nima sorodnikov. Naslov v oglasnem oddelku 1S12 Sprejmem dnižabrr.co-ka za dograditev lokala in tujskih sob ob morju. Delitev dohodka po vloženem kapitalu. Možnost poroke. Ponudbe poslati pod »DONOSNO« 1813 Instruiram matematiko in fiziko za vse razrede gimnazije in sr. šol. Naslov v oglasnem oddelku 1814 Izdelujem metorske obleke iz usnja in gumiranega blaga. Čenčič, krojač, Kranj, (poleg stare pošte) 1815 Cenjene odjemalce obveščamo, da je na Jezerski cesti 2 pri »JERŠINU« na novo odprt VINOTOČ, Dalmacija vino Split. Za obisk se leoo priporočamo! 1816 Kmečko dekle, lepe postave, značajna, s službo in ure-no kmetijo, želi spoznati fanta s službo do 42 let. Ponudbe poslati pod »Žcnitev« 1817 Preklicujem avtobusno vozovnico na ime Novak Franc-« ka, za mesec april kot neveljavno 1798 Zamenjam enosobno komfortno stanovanje v I. nadstropju, za komfortno dvosobno. Informacije Valja vče-va 12/11, stanovanje 12 1799 V centru mesta Kranja oddam sobo ali komfortno stanovanje za predplačilo oziroma večje posojilo. Ponudbe poslati pod »Posojilo« 1800 45-letni upokojenec išče sobo, kjerkoli na Gorenjskem, Ponudbe poslati pod »Čimprej« 1801 Prireditve Gostilna >>ZARJA« Trboje prireja v nedeljo, 9. aprila, razstavo domačih jedil od 10. do 17. ure. Po zaključku razstave bodo razstavljene jedi prodane na sreč olovu. V nadaljevanju bo zabava s plesom. Igral bo kvartet »FERI« Vabljeni! 1828 GOSTILNA pri Milharju v šmarinom prireja v nedeljo, 9. 4. 1967, zabavo s plesom.' 7a ples bodo poskrbeli »VESELI TRSTENIČANI« Vabljeni! 1829 G LAS SOBOTA - 8- APRILA 1967 Izdaja in liska CP »Gorenjski tisk«, Kranj, Ko rošk.t cesta t$. — Naslov uredništva in uprave lista: K run j, Trg revolucije 1 (stavbd občinske skupščine) — Tek račun pri SDK v Kranju 515 1-135. - Telefoni: redakcija 21-835, 21 860; uprava lista, ma-looglasna in naročniška služba 22-152 — Naročnina: letna 24.—, polletna 12.— N-din. Cena posameznih številk 0,40 N-din — Mali oglasi: 0,6 do 1 N-din. Naročniki imajo 20 % popusta. Neplačanih oglasov ne objavljamo. Trgovsko podjetje Kranj vas vabi na spomladanski sejem v Kranju od 8. do 17. aprila 1967 Po znižanih cenah bomo prodajali ŽENSKE PLAŠČE IN OBLEKE, MOŠKE SUKNJICE, SRAJCE, PLETENINE IN NOGAVICE Komisija za delovna razmerja pri podjetju AVTOPROMET GORENJSKA — KRANJ razglaša prosto delovno mesto za: AVTOLICARJA (2 mesti) Pogoji: VK ali KV delavec av-toličarske stroke z večletno prakso na avtoli-čarskih delih Osebni dohodek po pravilniku o delitvi osebnih dohodkov. Stanovanja niso zagotovljena. Kandidata sprejmemo v delovno razmerje za nedoločen čas. Pogoj je poskusno delo. Prijave z dokazili o zahtevanih pogojih sprejema tajništvo podjetja, Trg revolucije št. 4, 15 dni po »bjavi razpisa. Komisija za delovna razmerja Pri nakupu ne pozabite na kavo Kranj LOKA Skofja Loka Obiskovalci spomladanskega sejma v Kranju, izkoristite sejemski popust in nakup znižanega blaga ter prodajo na kredit v paviljonu LOKA Skofja Loka PANEL, IVERNE, VEZANE in OK.AL PLOŠČE, LESONIT, ULTRAPAS. trd in mehak REZAN LES vse pri Ljubljana mSas& VIŽMARJE 168 Stanovanjsko podjetje Skofja Loka razpisuje javni natečaj za oddajo mestnega zemljišča v uporabo za gradnjo 9 zasebnih stanovanjskih hiš na Trati. Natečaj bo V SREDO, 26. APRILA 1967 ob 16. uri v prostorih Stanovanjskega podjetja, Mestni trg 38/11 v Škof j i Loki Pogoji razpis? so ir teresentom na razpolago na občinski oglasni deski in na oglasni deski Stanovanjskega podjetja. Radio Schmidt Klagenfurt — Celovec Velika trgovina za male ljudi Poljedelski stroji, traktorji — novi in rabljeni Hans Wernig Klagenfurt - Celovec Paulitschgasse 8 Audi AUTO UNION modeli 1967 Priporočamo vam, da se odločite za udobno in zanesljivo vozilo z edinstvenim 4-taktnim Mercedes-Benz motorjem najnovejše konstrukcije. Izredno ugodna cena za nakup avtomobila srednje kategorije, ki je zelo ekonomičen in praktičen za vsako priložnost. AUDI 72 KS 2 vrata AUDI 80 KS 2 vrata AUDI 80 KS 4 vrata AUDI 90 KS 2 vrata AUDI 90 KS 4 vrata AUDI 80 VARIANT Servisna služba v vseh večjih krajih. Rezervni deli na zalogi. Vabimo vas na preizkusno vožnjo! DM 5.688.- in N-din 11.818,00 DM 6.000.— in N-din 12.389,60 DM 6.315.- in N-din 12.966,67 DM 6.583.— in N-din 13.457,67 DM 6.916.— in N-din 14.067,74 DM 6.382.— in N-din 13.089,43 Informacije: AUTOCOMMERCE — Generalno zastostvo Ljubljana, Trdinova 4, tel. 313 580 PREDSTAVNIŠTVA: Beograd, Zagreb, Sarajevo, Skopje, Novi Sad, Rijeka, Split. Obiščite spomladanski sejem v Kranju od 8. do 17. aprila 1967 v domu FRAN G* A VODOPIVCA