POŠTNINA PLAČANA PRI POŠTI 8270 KRŠKO r\i posAvsKi *~T 7* ObzorniK I Štev. 21, avgust 1999, cena 200 tolarjev (flaclfcMHtca 1 mamml f NadškbfRoa^ LvJesenicah wia Dolenjskem Rftr. 16 UPARJALN^ ŽENAPaiill stf. 4 PODBOGjp -^ ' pCRAJ NOVIH . K^^Etp - BRESTÄNfcA: L str. 7 ' \i ¦ V. PrijaVe do 13.9.99 na tel.: 0608-87-620 mob.0609-626-532 alifaN: 0608-74-106 Ste^ilo udelezence^O je omejeno! ObzürniK 1 RET JA ADIJO, POLETJE... Nepreklicno odhaja še eno poletje, prav tako kot že mnoga doslej. V človeški naravi je pad, da nas žene naprej, da mislimo na jutri, pojutrišnjem, saj bi sicer stopicali na mestu.Sploh je tako, da se ljudje največ pogovarjamo o letnih časih in še več o vremenu, ki nam nikoli ni po volji. Na vreme se pač vsi dobro spoznamo. Še nekaj tem je, o katerih radi govorimo in se v zvezi z njimi ne damo kar tako prepričati, na primer, o zdravju, nekoliko olje, a vendar široko je tudi »znanje« o športu. Ko smo se te dni srečevali na številnih poletnih družabnih prireditvah ali posedali na terasah pred lokali, smo ugotavljali, da se vse bolj spoznamo še na najmanj dve reči, in sicer na turizem in medije. Obe temi zlasti v posavskem prostoru postajata zelo aktualni in z njima se ukvarja več ljudi, kot se jih je kdajkoli prej. Ali je to čudno? Ne, saj imata obe področji opraviti z ljudmi.Ali je to dobro? To bomo, po mnenju vedno dobro obveščenih, šele videli. Zato: pozdravljena, jesenl Urednik. IZ VSEBINE 21. ŠTEVILKE: UPARIALNIKA ŽE NA POTI ŠAMPION BIZEUČAN IZ BREŽIC POGOVOR 0 PODBOČIU KIE BO DEPONIIA - ZA IN PROTI KOSTANJEVIŠKA NOČ V VRBINI JE GRMELO SPUST ZA ČISTO SAVO str. 4 str. 5 str. 6 str. 8 str. 10 str. 19 str. 10 POČTTNICE S POSAVSKIM OBZORNIKOM ... Hvala vsem, ki ste se nas spomnili tudi na dopustu, Se posebej pa tistim, ki ste svoje počitniško druienje s Posavskim obzornikom ovekovečili tudi na fotogra- fijah. avgust 1999 3 DOGODKI ObzorniK Nuklearna elektrarna Krško UPARJALNIKA ŽE NA POTI S severa Španije je 18. avgusta odplula proti koprski luki posebna transportna ladja z dvema novima uparjalnikoma za krško nuk- learko. Prevoz prvega, 343 ton težkega in 21 metroV dolgega upar- jalnika bo s 77 metrov dolgo, 5,8 metrov široko in 4,6 metrov visoko transportno kompozicijo avstrijskega prevoznika krenil iz Kopra 30. avgusta, v Krško pa bo prispel v ponedeljek 6. sep- tembra (skupna teža posamezne transportne kompozicije s to- vorom znaša 666 t.). Transport drugega uparjalnika se bo vršil po isti trasi od 13. septembra do 20. septembra. Oba nova in zatorej neradioaktivna uparjalnika bosta do njune montaže, ki bo v času letnega remonta, meseca aprila in maja leta 2000, shra- njena v novi večnamenski zgradbi, kjer bosta po zamenjavi shra- njena tudi stara in odslužena uparjalnika. Transport uparjalnikov, katerega bo spremljalo 30 - 50 ljudi, bo potoval s hitrostjo do 5 km/h, zaradi varnostnih razlogov pa le v dnevnem času. Na osemdnevni poti, kolikor bo trajal prevoz po- sameznega uparjalnika, so predvidene nočitve in mirovanje tran- sporta pri Črnem Kalu, Razdrtem, Ravbarkomandi, Verdu, Zado brovi, Trebnjem in 5. 9. ter 19.9. v krški občini, na Smedniku pri Raki.________________________________________________ Predvidene zapore cest v krški občini 6.9. in 20.9.1999: - od 7.00 - 8.30 ure zapora hitre ceste Smednik Drnovo (obvoz bo potekal po regionalnih ter lokalnih cestah) - od 8.30 - 10.30 ure - zapora glavne ceste od Drnovega do stadiona v Krškem (obvoz po regionalnih in lokalnih cestah;tovorna vozila najvecje skupne mase do 7,5 t) - od 10.30 - 12.00 ure - popolna zapora glavne ceste od stadiona do mosta čez Savo, ker na tern odseku obvoz ni mogoč! - od 12.00 - 14.00 ure - zapora krškega mosta (obvoz po regionalni cesti Brestanica - Krško - Brežice) - od 14.00 - 17.00 ure - zapora lokalne ceste od mostu pri tovarni celuloze do NEK (obvoz Krško - Brežice). Vrednost celotnega prevoza izrednega tovora, ki si ga lahko iz varnostne razdalje ogledate tudi vi, znaša 33 milijonov dolarjev, krška nuklearna pa bo kot investitor morala primakniti 8 milijonov dolarjev za usposobitev celotne trase za izreden prevoz, za kar so v NEK najeli v višini 70 % tega zneska dologoročne kredite, 30 % sredstev pa nameravajo kriti iz lastnih virov. Cilj modernizacije NEK je zagotoviti varno in stabilno obratovanje elektrarne do izteka njene življenjske dobe oz. zaprtja objekta, v sklopu katerega je tudi naložba v nov popolni simulator, ki bo služil za usposabljanje operativnega osebja. Simulator bo v zgra- dbo, kjer potekajo že zaključna dela, vgrajen v mesecu novembru, svojemu namenu pa naj bi po predhodnih testiranjih pričel služiti februarja leta 2000. Sicer pa bo posodobitev nuklearne prispevala tudi k 6 do 7 odstotnem dvigu moči elektrarne in okoli 25-odsto- tnem dvigu letne proizvodnje električne energije, s čimer bo cena kilovatne ure proizvedene v JE cenejša tako na domačem kot tujem trgu, kar bo vsekakor pripomoglo k zagotovitvi dolgoročnejših aranžmajev odkupa električne energije. Bojana Mavsar MOST JE ZDRZAL... Na krški most je 20. avgusta zapeljalo 18 polnonatovorjenih tovornjakov, skupne teže okoli 560 ton.Tega dne so namreč strokovnjaki iz podjetja Gradis izvedli na posameznih delih krškega mostu meritve upogljivosti, ki so pokazale, da so ga pri obnovi v zadosti meri »podkrepili« in naj bi potemtakem zdrial tudi prevoz najtežjega tovora, ki ga bodo peljali po njem. TOVOR ZATE BRESTANICA PO ŽELEZNICI Na stranskem tiru brestaniške ielezniške postaje je skoraj eel mesec stala transportna kompozicija, natovorjena tako po velikosti kot po obsegu z nevsakdanjim tovorom, ki so ga v drugem tednu avgusta prepeljali vTE Brestanica. Gre za prvega od dveh generatorjev za nova proizvodna bloka v brestaniški plinski dektrarni. Drugi naj bi prispel v mesecu septembru, ko je pričakovati, da bodo delavci cestnega podjetja kraj natovarjanja bolj ustrezno zavanovali.saj so to prvič storili šete na zahtevo policije.Takrat bo ponovno za dan ali dva za promet zaprta cesta Krško - Brestanica (po štajerski strani). (B.M.) 4 avgust 1999 ObzorniK (JOSPODARSTVO ŠAMPION BIZELJČAN - PRVA VIOLINA NA RADGONSKEM SEJMU Vino Brežice vedno znova dokazuje, da s svojim vinskim izborom sodi v sam svetovni in slovenski kakovostni vrh proizvajalcev vin. Po nedavnem mednarodnem ocenjevanju vin v Londonu, kjer so prejeli dve srebrni( Laški rizling jagodni izbor let- nik 97, Laški rizling letnik 97) ter tri bronaste me- dalje (Chardonnay ledeno vino let. 97, Chardonnay jagodni izbor let. 97 in Moscon tawny posebno vino let. 98), so najvišja odličja prejeli tudi na 25. oce- njevanju slovenskih vin, ki je potekalo zadnje dni v mesecu juliju v okviru mednarodnega Kmetijsko živilskega sejma v Gornji Radgoni. Beli bizeljčan let. 97, ki ga si cer pripravljajo iz sort laškega rizlinga, šipona, sauvignona in rumenega plavca, je prejel na Radgonskem sejmu naziv »šampion«. Ta naziv si je vino prislužilo že leta 1980 na lju bljanskemu sejmu Vino, bil pa je tudi zmagovalec viteškega turnirja leta 1997, prvak zvr- sti vin, prvak sorte v letu 98 in dosegel drugo najvišjo oce- no med belimi vini na prerezu letnika v Mariboru 1997. Poleg šampionskega naziva so v Gornji Radgoni prejeli tri ve- like zlate medalje, in sicer za Chardonnay ledeno vino let. 97, Chardonnay ledeno vino let. 98 in Chardonnay let. 97, šest zlatih medalj: Laški riz ling ledeno vino let. 97, Laški rizling let. 97, Modra frankin ja ledeno vino let. 97, Bizelj can beli let. 97, Chateau Mos- con beli let. 97 in Moscon twa- ny let. 89. Zlata odlicja so do polnili tudi z dvema srebr- nima medaljama, ki sta ju prejeli vini Šipon ledeno vino let. 98 in Chateau Moscon rde- či let. 97 in z bronasto meda- Ijo za vino Bizeljčan rdeči let. 98. Tri nagrajena vina so po- stala še prvaki sort: Chardo- nnay let. 97, Laški rizling let. 97 in Bizeljčan let. 97. Glede na to, da je poraba vin že nekaj let v upadanju, na kar ne vplivajo le življenjske navade temveč tudi predpisi, se v Vino Brežice po besedah direktorja Karla Recerja tru- dijo, da bi obdržali kultivira- no potrošnjo vin, zato so ve seli vsakega uspešnega nas topa na tovrstnih sejmih. Bojana Mavsar Od leve: tehnični direktor Vina Brežice Marjan Malus, glavni direktor Karel Recer in Irena Jankovič iz službe za stike z javnostmi in marketing. Ravne pri Zdolah SREČANJE TURISTIČNIH DRUŠTEV POSAVJA Uvod v srečanje turističnih društev Posavja, ki je bilo 14. avgusta v Ravnah pri Zdolah, je bila otvoritev in predstavitev dokončane prve faze zbiralnice in pralnice zelenjave na kmetiji družine Debeljak, ki se skupno s šestimi partnerji trudi, da bi svojo blagovno znamko, pripravo sveže in očiščene zelenjave, čim bolje uveljavila in plasirala na slovenskem tržišču. Zdolsko Turistično hortikulturno društvo, ki je že drugič zapored organiziralo tovrstno srečanje na kmetiji Ogorevc, je tega popestrilo tudi s tekmovanjem v kmečkih igrah in zabavo z ansamblom Brodniki. Kljub temu, da na območju Posavja deluje okoli 30 tovrstnih društev, je bila udeležba na srečanju skromnejša, kakor so jo pričakovali, saj so se ga udeležila le štiri društva. Vsekakor je ne gre pripisati samo poletnemu in dopustniškemu času, temveč še vedno premajhni povezanosti turističnih društev na lokalni in regionalni ravni. Glede na to, da se je Regijski pospeševalni center Posavje letos prijavil na državni razpis za sofinanciranje izdelave Regionalnega razvojnega programa regije Posavje, ki obravnava tudi področje turizma in bil pri izboru uspešen, se bodo morale aktivirati vse tri občine, če bodo želele, da je ta izdelan pravočasno. Kajti možnosti za razvoj turizma ima vsak slovenski kraj, turizem pa se ne sme zapirati v posamezne občine, ampak bi ga bilo smotrno povezovati z občinam, ki ležijo ob Savi, je v svoji razpravi med drugim dejal Marjan Rožič, predsednik Turistične zveze Slovenije. Zato bo potrebno ustanoviti Lokalne turistične organizacije (LTO), katerih članice bodo tudi turistična in druga društva na območju občine ali več občin skupaj, ki bodo oblikovale celovito turistično ponudbo, informirala obiskovalce preko Turističnih informativnih centrov (TIC) in med drugim izvajale promocijo turistične ponudbe doma in v tujini. Vsekakor bo LTO, ki jo nameravajo po besedah direktorice Podjetniškega centra Krško Marije Krušič v Krškem ustanoviti že do konca leta tista, ki bo imela nalogo pospeševati turizem in ga povezovati tako z občinam kot gospodarstvom. Bojana Mavsar Od leve: direktorica Podjetniškega centra Krško Marija Krušič, predsednik THD Zdole Daniel Novak, predsednik TZS Marjan Rožič in predstavnik občine Krško Franc Černelič. avgust 1999 5 lZ KRAJEVNIH SKUPNQSTI ObžorniK Pogovor z Martinom Kodričem, predsednikom sveta KS Podbocje PODBOČJE - Z RAZVOJEM KRAJA TUDI VEČJE MOŽNOSTI ZA NJEGOVE PREBIVALCE Podbočje ali Sveti Križ, kakor se je kraj imenoval do leta 1952, leži na nadmorski višini 155 metrov pod hribom Bocje. Da nes krajevna skupnost Podbo- cje, kamor spadajo vasi Veliko in Malo Mraševo, Kalce Naklo, Brod, Slivje, Žabjek, Selo, Stari Grad, Dobrava ob Krki, Pristava ob Krki, Znanovce, Šutna, Dol, Mladje, Gradnje, Brlog, Hrastek, Premagovce, Brezovica, Gradec, Prušnja vas, Brezje in Planina, steje okoli 1700 prebivalcev. Ti se ukvarjajo predvsem s kme- tijstvom v nižinskem delu in vi- nogradništvom v hribovitem predelu, v službe pa se vozijo tako v kraje krške občine kot tu- di v sosednje občine. V letošnjem letu so praznovali 750-letnico prve omembe kraja, ob tej priložnosti pa jim je med drugim uspelo urediti podboški trg, kjer stoji odlitek izkopani- ne leva iz Starega gradu nad Po- dbočjem (lev meri v dolžino 145 cm, v višino 118 cm, širok pa je 56 cm, original izkopani- ne, ki izvira iz prvega ali prve polovice drugega stoletja, pa hranijo v Narodnem muzeju v Ljubljani). Po besedah Martina Kodriča, predsednika sveta KS Podbočje, se je v zadnjih letih uspešno razmahnilo tudi podjetništvo, saj imajo v krajevni skupnosti preko petdeset samostojnih podjetnikov. V krajevni skup- nosti imajo dva kmečka turiz- ma, dve gostilni s prehrano in eno okrepčevalnico, v bližnji prihodnosti pa bo odprt lokal s 140 sedeži, ki bo vsekakor po- pestril gostinsko ponudbo. V Podbocju so tri trgovine z živili in trgovina s tehničnim blägom, dve ribogojnici, pošta, kjer de- luje tudi poštna banka, mate rinski dom (ki je eden prvih to- vrstnih domov v Sloveniji) os novna sola ter otroški vrtec, ki pa je trenutno premajhen in ga bi bilo potrebno dograditi. Gle- de na to, da v Podbočju že gra- dijo nov župnijski vrtec kot pr- vi tovrsten vrtec v krški občini, bosta oba zadostovala za vars tvo predšolskih otrok, katerih število, za razliko od mnogih drugih krajev, v tej krajevni skupnosti celo narašča. K pestremu in razgibanemu društvenem življenju v kraju prispevajo tudi aktivna druš tva: kulturno, lovsko, vino- gradniško in športno, na novo pa so ustanovili tudi turistično društvo. Slednje je zastavilo svoje delo predvsem pri projek- tu odpiranja dveh, deloma že raziskanih podzemnih jam za obiskovalce, in sicer Levakove jame v Dolu in jame v Hrastku, ki naj bi nastali ob koncu ka- mene dobe. V preteklosti so realizirali že več pomembnih projektov, kot je dokončanje vodovodnega in telefonskega omrežja, za priha jajoča leta pa imajo prav tako bogato zastavljene programe. Mednje vsekakor sodi izgradnja sodobnega namakalnega siste- ma na površini 260 do 300 ha, na področju Kalce Nakla, Male- ga in Velikega Mraševa, Broda in delno ob desnem bregu reke Krke. Za projekt, ki ga vodijo preko Ministrstva za kmetijs- tvo, gozdarstvo in prehrano, že izdelujejo tehnično dokumen- tacijo, samo izvedbo pa pri- čakujejo v prvi polovici nasled njega leta. "S tern bo marsikate- remu našemu kmetu omogočena intenziv nejša pridelava zele njave, ki je pri nas že sicer razvita", pravi Kodrič in v nadalje- vanju pogovora izpo- stavi še dva vecja pro- jekta, ki ju namerava- jo izpeljati v krajevni skuonosti. Prvi ic vse- kakor izgradnja Centra za sol- ske in obšolske dejavnosti, za katerega že tečejo pogovori z Ministrstvom za šolstvo in sport, podpisana je tudi pogod- ba o najemu prostorov za to de javnost v stari šoli, v izdelavi pa je tudi že tehnična doku- mentacija za rekonstrukcijo stare sole. "Od takega centra pričakujemo v Podbočju veliko, od odpiranja novih delovnih mest do pred- nosti pri prodaji kmetijskih pri delkov za potrebe centra, saj se bo v njem skozi vse leto naha- Martin Kodrič jalo približno 60 otrok iz cele Slovenije. Ne le to, da je tak cen- ter dobra promocija za kraj, v katerega bi prihajali otroci s starši, ko se bodo odvijale raz- ne sole v naravi in druge ak~ tivnosti, v centru bo poudarje- no predvsem čolnarjenje. V ta namen bodo zgradili na des- nem bregu Krke čolnarno, od- kupili pa naj bi tudi zemljišča za kampiranje. K dopolnilnim dejavnostim bo sodilo tudi smučanje in taborjenje na Pla- nini, kolesarjenje, v ponudbo nameravamo vključiti tudi kul- Vendar pa imajo tudi v Podbočju v zadnjem času nekakšen »kamen spotike«, in sicer razmajano stavbo prve osnovne sole v Podbočju, kije še v občinski lasti. Medtem ko v kraju soglašajo, daje potrebno objekt čimprej porušiti, se razhajajo mnenja o nadomestnenr objektu, ki naj bi zrasel na tern prostoru. Podboški župnik bi želel na tern zemljišču zgraditi Dom za ostarele, nekateri podjetniki pa bi v novem objektu dali prednost lokalom. avgust 1999 ObzürniK IZ KRAJEVNIH SKUPNOSTI V KRŠKEM HITIJO S PRIPRAVO OBČINSKIH STRATEGIJ RAZVOJA KMETIJSTVA, MALEGA GOSPODARSTVA IN TURIZMA ZA BODOČI REGIONALNI RAZVOJNI PROGRAM POSAVJA Obravnava in sprejem občinske Strategije razvoja turizma in ustanovitev Lokalne turistične organizacije bo v septembru, ostalih Strategij pa do konca leta. S tem bo dana možnost izdelave Regionalnega razvojnega programa Posavje, kamor se bosta morali aktivno vključiti tudi občini Brežice in Sevnica. Podjetniški center Krško (lo kalni pospeševalni center za malo gospodarstvo) je skupaj z občino Krško in Regijskim pospeševalnim centrom Pos- avje že v maju 1999 sklical sestanek Lokalnega partner stva za razvoj turizma, na ka terem je bila s strani udele žencev izražena pobuda za organiziran pristop k razvoju in trženju turističnih in dm gih potencialov občine Krško. V Podjetniškem centru Krško smo lzdelali Analizo področja tunzma občine Krško, ki služi poleg rezultatov iz prve de- lavnice partnerstva za razvoj turizma kot izhodišče za po- stavitev nadaljnje Strategije razvoja turizma na obmocju občine Krško. Pri izdelavi Strategije smo sledili zakon skim podlagam Zakona o pos- peševanju turizma in Resolu- ciji o strateških ciljih na pod- ročju razvoja turizma v Republiki Sloveniji s progra- mom aktivnosti in ukrepov za njeno izvajanje. Nadaljnje aktivnosti pri obra vnavanju in dopolnjevanju občinske Strategije razvoja turizma in bodoče organizi- ranosti Lokalne turistične or ganizacije se bodo intenzivno odvijale v septembru 99. Zato bodo organizirane širše ob ravnave v okviru lokalnega partnerstva za razvoj turiz ma. Po teh aktivnostih bo ob ravnava in sprejem na občin skem svetu. Strategija za razvoj male.ga gospodarstva se bo pričela pripravljati v okviru Lokalne ga partnerstva za razvoj ma lega gospodarstva s koordina cijo Podjetniškega centra Krš- ko. Za začetek priprav na Ana- lizo malega gospodarstva pozivamo vse podjetnike (d.o.o. in s.p.), da vrnejo iz polnjen vprašalnik, ki jim je bil poslan že v oktobru 1998. Tisti, ki so ga morda založili, ga lahko ponovno dvignejo na sedežu Podjetniškega centra Krško, Bohoričeva 9. Aktivnosti za izdelavo Slralfi; gije kmetijstva bo vodila Kmetijska svetovalna služba Krško. Za konec: ali bomo vsi v Posavju končno doumeli smisel in potrebo po nastan- ku in delovanju različnih razvojnih partnerstev, kot jih pričakuje od nas Evropa? Ali pa homo še naprej ne- močno čakali, da se bo kaj zgodilo z vrha? Vsi se mora mo začeti zavedati, da je vsak posameznik odgovoren za lasten razvoj, da vsak sam nosi in razvija svoje ambicije. Zavedati se mora- mo tudi, da gre razvoj vedno »od spodaj navzgor«, v ob- ratni smeri pa gredo pomoči in omogočanje pogojev za razvoj. V Evropski uniji je to ie dolgoletna praksa, ki jo postopoma prenašajo k nam že nekaj časa preko različnih programov tuje tehnične pomoči (npr. Phare in drugi). V nekaterih slo- venskih okoljih, kjer so ta način delovanja razvojnih partnerstev sprejeli in uve- {javili, se že kažejo prvi re- zultati. Da bomo dosegli tudi v Po- savju tako želeni razvoj, moramo stopiti skupaj in si končno začrtati smernice razvoja in ustanoviti regijo, ki bo postala enakovreden partner državi in drugim re- gijam v Evropski Uniji. Marija Krušič (Podjetniški center Krško), Mateja Jazbec (Regijski pospeševalni center Posavje) turno življenje v Kostahjevici, delno pa tudi Terme Čatež s svojo ponudbo", pripoveduje Kodrič. Naslednji večji projekt so zas- tavili na Planini. Na tamkajš njem smučišču so v letošnjem letu zabeležili rekordno število obiskovalcev, kar samo še po- trjuje potrebo po širitvi smučiš- ča. Smučarski klub namerava obstoječi smučarski progi, kjer sedaj obratujeta dve žičnici, priključiti še eno, preko tisoč metrov dolgo smučarsko progo z vlečnico in tekaško progo, in- vestirati pa nameravajo tudi v nabavo snežnih topov. V uredit venem načrtu za Pianino, ki je že v izdelavi, je potrebno sedaj opredeliti še tamkajšnje povr- šine, in sicer, kje bi stali športni objekti z igrišči, parkirišča, op- redeliti površine, kjer bi bila možna gradnja vikendov, itd. Podbočani si želijo, da bi športni kompleks na Planini ži- vel skozi vse leto z različnimi športnimi aktivnostmi, ki bi se jih udeleževali tako domači kot tuji obiskovalci, predvsem iz sosednje Hrvaške. Teh pričaku jejo več, ko bo zgrajen tudi ma- loobmejni prehod na Planini. Si- cer je sam mejni prehod po- treben že zaradi tega, ker so vsi obstoječi prehodi preveč oddaljeni od teh krajev, izgra- dnjo le tega, glede na to, da je že v načrtu, pa je potrebno po- spešiti preko Ministrstva za zu- nanje in Ministrstva za notranje zadeve. V prednostni plan so v Podboč- ju zapisali tudi izgradnjo zuna njih športnih igrišč ob podboš- ki osnovni šoli, načrtujejo iz gradnjo večnamenskega objek- ta v kraju in posodobitev mr liške vežice, ureditev samega naselja z ureditvijo vseh mos- tov ter preplastitvijo glavne ceste, dokončanje javne raz- svetljave, izgradnjo drugega dela kanalizacije v Podbočju in kanalizacijskega omrežja v Ve- likem Mraševem s preplastitvi jo cest v tem kraju, v načrtu pa imajo asfaltirati še tiste ceste po Gorjancih, ki še nimajo as- faltne prevleke. Vse našteto kaže, da Podbočje vsekakor sodi med aktivnejše krajevne skupnosti v krški ob čini, s podporo in sodelova- njerri krajanov ter delujočih društev pa se Svet KS vključuje v vse načrtovane projekte in je med redkimi krajevnimi skup- nostmi, ki imajo jasne razvojne cilje. Z uresničitvijo le-teh bo Podbocje z okolico postalo še prijaznejše tako za njegove pre- bivalce kot za obiskovalce. Boiana Mavsar Mercator-Sremič Hoteli-gostinstvo Krsko, d.o.o. avgust 1999 7 KÖMÜNÄLÄ ObzörniK Ob zaključku javnih razprav o skupni regijski deponiji komunalnih odpadkov ZADNJO O DEPONIJI BOSTA REKLA KRŠKI IN BREŽIŠKI OBČINSKI SVET Lokaciji v Prižnem Dolu oziroma Dobravi podpirata vodstvi KS Brestanica in KS Kapele, pomisleke pa imajo zlasti gozdarji in turistični delavci Kot smo že poročali, se problematika odlaganja komunalnih odpadkov v po- savskih občinah iz meseca v mesec, če ne kar iz dneva v dan, bolj zapleta in ji (še) ni videti (srečnega) konca, ki bi po- menil zeleno luč za graditev osrednjega regijskega odlagališča komunalnih od- padkov. Odpadke iz brežiške občine vozijo na začasno in že prepolno deponijo pri Dobovi, iz krške pa shranjujejo na od- lagališču vVrbini v bližini med železnico in kompleksom nuklearke v KS Dolenja vas. Nezadovoljstvo krajanov iz bližine obeh sedanjih odlagališč, ki seveda ne ustrezata sodobnim zahtevam, njihovi obdni mirita z nekakšno odškodnino v višini pet oziroma dvajset tisoč DEM v tolarski protivrednosti seveda, s čimer si prizadeti krajevni skupnosti izboljšu- jeta predvsem krajevno infrastrukturo. Ker je tako gašenje nezadovoljstva, predvsem pa neustreznost zastarelih načinov odlaganja (smrad, podgane, raznašanje naokoli, izgled) postalo nesprejemljivo, so tudi posavske občine začele že pred leti iskati skupno pot do rešitve, ki naj bi bila hkrati eden prvih uspešnih skupnih projektov, če že ne kar model za sodelovanje občin na os- talih podroqih. Posebna strokovna ko- misija, ki jo vodi Vladka Kežman, sicer direktorica brežiškega KOP, se je lotila dela iskanja lokacije za deponijo povsem na novo. Za začetek so izlodli vsa va- rovana, naseljena itd. območja in s po- močjo posebne študije prišli do pred- loga 32 možnih lokacij v vseh treh ob- činah, ki so nato razpisale poseben na- tečaj in nanj povabile vse svoje krajevne skupnosti.V razpisu so navedli prednosti, ki jih bo deležna KS, ki bo dovolila gra- ditev deponij.e. Pravzprav ne gre za deponijo, pač pa za sodoben center za ravnanje z (nenevarnimi) odpadki, kak- ršne danes že gradijo pri nas (Trebnje) oz. obratujejo v svetu in so si jih pred- stavniki lahko tudi ogledali. Na razpis so se odzvale le 4 KS (po dve iz brežiške in krške občine, iz sevniške pa nobene) s skupno 7 lokacijami, po medsebojni primerjavi pa sta ostali le dve lokaciji - Prižni Dol v KS Brestanica in Dobrava v KS Kapele. Zaradi nega- tivnih izkušenj iz preteklosti se je svet posavskih občin odločil, da postopek pe- Ije naprej vzporedno za obe možni lo- kaciji, saj bi v primeru potrditve obeh lokacij, v eni lahko gradili, druga lokacija pa bi ostala za rezervo oz. gradnjo po 30 letih, kolikor znaša kapaciteta načr- tovane deponije. Po vseh večletnih pripravah je sledila ena od najtežjih preizkušenj, za mesec julij sta bili namreč razpisani javni raz- pravi o spremembah obcinskih prostor- skih planov za pridobitev lokacije v obeh omenjenih krajevnih skupnostih. Za obe razpravi je žnačilno, da sta minili kljub pisnim vabilom in ob prisotnosti velikega števila strokovnjakov in (zain- teresiranih) predstavnikov občin in KS, ob zelo majhni udeležbi krajanov. Skup- no je bilo po eni strani zagovarjanje vod- stev KS, ki sta poudarjali svojo skrb za usodo odpadkov iz lastne KS in iz ce- lotne regije, praktično pa predvsem fi- nančno nadomestilo v višini okoli 15 milijonov tolarjev letno, s katerim bi lažje uresničevali svoje letne delovne programe.pa izboljšanje določenega de- la infrastrukture okoli bodočega centra in obljubljenih 12-16 delovnih mest. Nasprotovanja so prihajala predvsem iz vrst posameznikov, ki so opozarjali, da je v vsakem primeru treba dati na tehtnico (kratkoročne) koristi in zlasti (dolgoročne) slabosti odločitve za de- ponijo oziroma center za ravnanje z od- padki. Zanimivo je, da imata obe krajevni skupnosti bogato društveno in kulturno življenje ter uspešno delata na področju turizma, predvsem pa imata velike nač- rte na tern področju, zato je morda up- ravičena bojazen, da bo kljub sodobno- sti in neškodljivosti samega objekta za okolje, krajema škodil negativni psiho- loški učinek lokacije posavskega "sme- tišča", kot se je izrazilo kar nekaj raz- pravljalcev. Tisti, ki s(m)o imeli priložnost slišati obe razpravi, ena pa je bila kasneje tudi v KS Senovo, se po vsem tern ne morejo izogniti mnenju, da bi kljub skrbnemu načrtovanju postopka in strokovnemu pristopu, morda lahko zadevo izpeljali tudi drugače. Kaj je s prejšnjimi, tudi po mnenju nekaterih strokovnjakov s področja urejanja prostora, bolj primer- nimi lokacijami, ki so bile v preteklosti že predlagane? Ali je bilo res potrebno (če je bilo tako?) prepustiti pomembne odločitve trenutnemu (ne)interesu vo- dilnih predstavnikov KS? Ali pa bi ob soočenju s prednostmi, ki očitno privlačijo (celo nove interesente, tako smo slišali na razpravi v Kapelah), "gospodarji" primernejših lokacij ne bi privolili na "ponoven preudarek"? A možnost je bila dana vsem, bodo najbrž odgovorili tisti, ki so vodili postopek. Zgodba vsekakor še zdaleč ni končana. Odločilno besedo bosta imela jeseni krški in brežiški občinski svet, če ne bo do takrat prišlo še kaj vmes. Potem pa bo potrebno vse začeti znova. V Kapelah ZA Ivan Urek, predsednik sveta KS Kapele: "Zakaj ravno Kapele? Tudi mi imamo odpadke, ki jih želimo varno odložiti, saj smo na območju krajevne skupnosti imeli 44 črnih odlagališč odpadkov, v občini pa jih je (bilo) 717. Graditev bi dovolili le ob pogojih, ki jih predpisuje Evropa, mi pa jih tudi poznamo. Tretji razlog je denar, brez denarja se krajevna skupnost ne more razvijati. Tematiko smo obravnavali nekajkrat na sejah sveta KS, nismo se napamet odločili za prijavo, med drugim smo imeli tudi sestanek s predsedniki vseh društev v KS (I7).V kraju se 60-70 % krajanov vključuje v prostovoljno delo.ta društva pišejo prošnje za finančno pomoč, s tem pa bomo lahkö društvom pomagali. Glede na to, da je bila deponija že načrtovana na drugi strani ceste, na dobovskem območju, in bi rento dobili oni, je bolje, da imamo oboje mi! Milan Podpečan, član sveta KS Kapele: "V svetu KS smo razpravljali o vseh vidkih te odločitve. Deponija vsekakor ni nič novega, marsikaj smo že žrtvovali za ceste in daljnovode, tam ne bo več gozda. Podjetje, ki bo upravljalo z deponijo bo moralo zadostiti standar- dom kvalitete ISO 14000. Po mojem 8 avgust 1999 ObzörniK KOMUNALA mnenju je neznanje veliko večji onesna- ževalec kot deponija. Nobena dejavnost ne bo prinesla krajevni skupnosti toliko, a mi samo za pločnike potrebujemo 50 milijonov tolarjev! Človek je krčil goz- dove.odkar obstaja. Ko smo se odločali, smo v prvo vrsto postavljali ekonomske vidike, a le pod določenimi pogoji". PROTI: Karel Filipčič, arhitekt v pokoju: "Kot arhitekt sem zelo razočaran nad temi namerami. Ne dvomim v stro- kovno ravnanje in urejenost takih de- ponij, a kot občan sprašujem: Kaj pa ta gozd Dobrava, ki je eden zelo redkih gozdov v Sloveniji, redkih kompleksov, predstavlja za gospodarstvo čez 50, 100 let? Z vidika driave se mi zdi, da je dati smeti v tako ekološko čist gozd velika svinjarija! Mislim tudi, da v občini ne bi bilo težko najti področja, ki so že danes manj vredna in razvrednotena. K daljnovodu daš cesto, železnico, h gnoju daš gnoj! Kompleks Dobrava zasluži večjo in drugačno pozornost kot bo deponija. Ta reč je zame zelo zgrešena. Zaradi tega se bo nekdo še tolkel po glavi, kot se zdaj zaradi nuklearke!" Franc Vranetič, Turistično društvo Kapele: "Moti me, ker je na razpravi zelo malo navadnih krajanov, vsekakor sta izbrana neprimerna ura in datum za razpravo. V društvu smo razpravljali o tern in ima- mo odklonilno mnenje do te lokacije, ker Kapele že nekaj let promoviramo v smeri ekoturizma. Menimo, da se zaradi rente ni vredno prodati, pa tudi vpraš- Ijiva bo, ko bomo v EU, kjer je ne dajejo za take primere. Po eni strani Jovsi in ekomuzej.na drugi Dobrava in deponija. Menimo, da gre za veliko razvredno- tenje okolja. Doslej so bile Kapele znane po Jovsih in ekoturizmu, poslej bodo po deponiji. Preden smo se prijavili, bi morali imeti širšo javno razpravo, zdaj je porabljenega veliko denarja in bo težko kaj spremeniti. Nimamo pa podatkov, kakšno je mnenje krajanov". V Brestanici ZA Silvana Mozer, direktorica podjetja Kostak d.d.: "Težko sem poslušala o posavskem smetišču! Gre namreč za podcenjevanje, saj mi govorimo o centru za ravnanje z odpadki, kjer se bo moralo delati na najsodobnejši način. Največja prednost te lokacije je.da bomo imeli smeti sploh kam odlagat! Če to ni velika prednost, potem res ne vem, kaj je prednost. Nas- lednja je, da bo odlaganje cenejše, če bo v bližini, če pa bo ob tern, da vplivov na okolje ne bo in ne sme biti, kraju zagotovljen nekoliko višji standard živ- Ijenja, a ne želim, da je to zaradi nado- mestila za vplive na okolje, kot je bilo rečeno, to je ob tern, da vplivov na oko- lje ne bo, toliko bolje! ÖEME KOLTÜRNOPRO^TVOKRäCO »Razumem ljudi iz stroke in jih tudi po- dpiram v prizadevanjih, da najdejo ust- rezno rešitev, vendar kot krajan Bre- stanice sprašujem, ali morebitne prido- bitve odtehtajo tisto, kar izgubimo? Bre- stanica je namreč star zgodovinski kraj, trg z znamenito arhitekturo, gradovi, cerkvami, drugimi sakralnimi objekti itd. Imeli smo veliko srečo, da v to dolino pred leti ni prišla cementarna, da k nam ni prišla umazana industrija. Naš kraj je bil tudi pred leti zelo dobro ocenjen v turističnem smislu.V kraju bi na to temo lahko še veliko naredili, predvsem mi, sami občani. Osebno mislim, da se mo- ramo krajani odločiti med tern, kar bo- mo dobili na kratki rok in kaj bo v dalj- šem obdobju.V začetku bi to močvirno, problematično področje, bilo urejeno. Dobili bi rampo, nek objekt, ograjo, do- bili bi preko 30 tovornjakov na dan, ki bi s celega Posavja vozili smeti sem in tarn. Torej, na kratki rok bi dobili določen znesek denarja in za to naredili kakšen asfalt, popravili kakšno škarpo, kakšen objekt. itd. Na dolgi rok pa bi postali znak za posavsko smetišče.šli bi se »smetiščni razvoj«,s tern pa bi pristali na zaostanek - ne pa na razvoj.V KS že imamo dve »ekološki rani« (kamnolom in deponijo plastike), tretje ne potre- bujemo! S strani odgovornih je bilo sli- šati. da naj se ukvarjamo s svojimi za- devami, oni pa se bodo s smetmi! Cemu torej razprave?" B.M.inS.M. fotoy avgust 1999 9 DOGODKI ObzörniK KOSTANJEVIŠKA NOČ - Z NOVIMI VSEBINAMI IN TRADICIJO _^-^ Kostanjeviška noč ima dolgo tradicijo, letos pa je že dvaj- setič potekala pod okriljem Turističnega društva Kosta- njevica- sekcije Šelmarji (to- krat brez vstopnine). V so- boto, 24. julija 1999 se je kljub ne najboljšemu vreme- nu na Kostanjeviški noči zbralo kar 3500 obiskoval- cev, ki so letos prvič v tem delu Slovenije uživali v sko kih v reko Krko, prisluhnili so zvokom štirih pihalnih or kestrov, se nasmejali norči- jam pustnih skupin od blizu in daleč ter se zabavali ob igranju skupine Čuki. Uvod v Kostanjeviško noč so bi- li skoki v reko Krko z višine 7 in 12 metrov. Tovrstnih skokov na Krki še nismo videli, zato so bili organizatorji z udeležbo za dovoljni. Prišlo je 25 tekmoval- cev, najmlajši domačin Tonči Vovk je imel 11, najstarejši Franc Zelnik iz Kranja pa 60 let. Sodelovali sta tudi dve tekmo- valki domačinki Jožica Cvelbar in Alja Pinculič. Zmagovalec s sedmih metrov je bil Maribor- čan Marko Muravs, z dvanajstih metrov pa njegov brat Peter Mu- ravs. Na pobudo domačih godbeni- kov je letos v okviru Kosta- njeviške noči prvič potekalo tu- di srečanje pihalnih orkestrov. Prišli so iz Krškega, Šentjerneja, Vidma - Dobrepolje in Kosta- njevice na Krki. Predstavili so se vsak posamezno, na zbrane obiskovajce pa so naredili naj- vecji vtis s skupnim nastopom. Brez srečanja pustnih skupin tudi letos ni šlo. V svojih kos- tumih so se predstavile pustne skupine iz Markovcev, Drežni- ških Ravni, Ribnice in Liga. Do- mača pustna skupina Prforcen- haus se je pripeljala do prire- ditvenega prostora na splavu v spremstvu okrašenih čolnov. Na splavu se je skupaj z lokalno oblastjo pripeljal tudi krški žu- pan. Po obrednih ceremonijah na splavu so se predstavili tudi na kopnem. V tekmovanju najlepše okrašenih čolnov je na komisijo naredil največji vtis coin domačinke Lučke Kuntarič. Poimenovali so ga "rečna idila'. Člani skupine Čuki so dodobra razgibali staro in mlado. V popoldanskih urah so prišli na svoj račun otroci, v večernih in nočnih pa še ostali. Organiza- torji so pripravili bogat sreče- lov, katerega glavna nagrada je bil kot vsako leto kanu. Letos je odšel v Žužemberk.Malo po polnoči so obiskovalce raz- veselili z ognjemetom, le-ti pa so se v Kostanjevici veselo za- bavali vse " do zore". Sonja Mrgole fotol OBČANI KRŠKEGA, KJE BOSTE PRIČAKALI LETO 2000 ? Priprave na različna prazno- vanja že potekajo, ne ve pa se, kaj si želite Vi V lanskem letu smo bili priča prvemu organiziranemu sil- vestrovanju na prostem v Krškem. Nekaj podobnega se pripravlja tudi letos. Kar pre- cej gostincev pripravlja silve- strovanja v okviru svojih ka- pacitet. Veliko občanov bo No- vo leto 2000 pričakalo doma v krogu svojih družin in pri- jateljev, nekaj pajih bo odšlo tudi v tujino. Kje pa boste silvestrovali Vi? Pozivamo Vas, da nam po- sredujete svoje želje in pred- hge: kje praznovati, kaj si že- lite, kaj pričakujete od orga- nizatorjev silvestrovanja. Vaša mnenja in predloge lah- ko pošljete na naslov: Posavski Obzornik Praznovanje leta 2000 p.p. 288 8270 Krško Sonja Mrgole NA MOSTECU je bilo 18. julija zvečer eno prvih letošnjih predtekmovanj za izbor Miss Slovenije. Zanimivo je, da se ga je poleg kandidatk iz vse Slovenije udeležilo kar precej deklet iz domačih (posavskih) logov. ObzörniK lZ KRAJEVNIH SKUPNOST? Kapele NA VELIKI ŠMAREN V KAPELAH VESELO Prireditev Kapele 99, ki jo je podprla tudi Evropska skupnost s Phare mikro programom za partnerstvo, se je odvijala tako kot vsako leto na Veliki šmaren, v organizaciji Gasilskega društva Kapele. S prireditvijo, ki ji želijo v zadnjih letih dodati tudi nove vsebine, kot je predstavitev starih domaäh obrti, obeležujejo Kapelci vrnitev izseljenih domaänov leta. 1945 na svoje domove po drugi svetovni vojni, ko so se na veliko mašo - 15.avgusta zbrali tudi godbeniki in prvič javno zaigrali. Prireditev, ki se je odvijala na »kapelskem placu«, kakor mu pravijo domačini, se je začela v jutranjih urah z mašo, in nadaljevala s prikazom starih obrti ter končala v poznih urah z veselico, kjer sta nastopila ansambel Happy hour s pevko Nušo Derenda in Ivica Šerfezi. (B.M.) PRAZNOVALI TUDI V KOPRIVNICI Vsako leto 15. avgusta je praznično tudi v Koprivnici. Letos so v dopoldanski program vključili poleg svete maše tudi krajši kulturni program in prikaz starih običajev, popoldne pa so se krajani zbrali na turistični kmetiji Vertovšek, kjer so se v prijetnem okolju pomerili v družabnih igrah in se zavrteli ob zvokih ansambla. Dolenja vas OB PRAZNIKU DOČAKALI PERON Dolenja vas pri Krškem je eden najlepše urejenih krajev v krški občini, tamkajšnji svet krajevne skupnosti s skupno 930 prebivalci pa si pod vodstvom predsednika Franca Vodopivca prizadeva izboljšati bivalne pogoje v vseh naseljih, od katerih nekatera ležijo v neposredni bližini jedrske elektrarne Krško. Skozi krajevno skupnost poteka tudi železniška proga Zidani most - Dobova, ob kateri je bila že leta 1952 zgrajena železniška postaja Libna, ki je bila vse do zdaj brez ustreznega perona. Ob letošnjem krajevnem prazniku so prebivalci dočakali tudi to pridobitev, za katero so po besedah Tomaža Willenparta iz Slovenskih železnic porabili 5 miljonov tolarjev in jo izvedli v štirinajstih dneh. Peron bo omogočal lažji, predvsem pa varnejši vstop in sestop potnikov z vlaka, česar se že veselijo zlasti starejši, pa tudi najmlajši prebivalci, katerih vrstniki iz vrtca Tonček so pripravili prikupen priložnosten program. Za slovesno vzdušje so poskrbeli člani pihalnega orkestra Videm, mladi harmonikarji Tonija Sotoška in Mešani pevski zbor Žarek iz Dolenje vasi. Zbrane krajane je pozdravil tudi župan občine Krško Franc Bogovič, ki se je tako kot še nekaj gostov iz Krškega na Libno pripeljal z vlakom. B.M. avgust 1999 11 FOSAVSKI UTRIP ObzürniK Oživljanje pozabljenega FRIEDERIKOVA POT USODE V okviru projekta javnih del »Usposabljanje za trženje in poslovanje v turizmu« in v sode- lovanju s Prostovoljnim gasilskim društvom Krško ter Podjetniškim centrom Krško je nastala ideja o ureditvi nekdanje poti do starega gradu Krško. V zvezi s tern so se že začele odvijati konkretne aktivnosti z imenom projekta »Friede rikova pot usode«. Pot bo predvidoma urejena še to jesen. Spoznavanje bogate in zanimive preteklösti mesto Krško pod vodstvom Slavka Šribarja Cilji projekta so predvsem: oživitev spomina na stari krški grad in njegovo zgodovino ter jo na primeren način približati tako domačinom kot tudi turistom, ki so željni novih odkritij in zgodb, ki so povezane s tradicijo in zgodovino. Za letos smo si zadali cilj, da pešpot do gradu uredimo in jo primerno označimo. V prihodnjem letu si želimo toliko urediti zgornji nivo gradu, da bodo tam lahko potekale manjše kulturne predstave, ki bodo Krčanom in drugim približale zgodovino Krškega in okolice ter predstavile pomembne može in žene slovenske in svetovne zgodovine, ki so v Krškem živeli ali deiovali. Sonja Mrgole Evropski naravovarstveniki na kolesih v Krškem ZA KOSILO IN VEČERJO - ODPADKI... Karavana štiridesetih kolesarjev z imenom Biketour 99 iz različnih evropskih držav se je 21. julija ustavila v Krškem. Namenjeni so bili v romunsko mesto Temišvar, kjer naj bi se jih zbralo kar okoli petsto na taboru Ecotopija, kjer bo v mesecu avgustu potekalo letno srečanje naravovarstvenih aktivistov in zanesenjakov. Njihov postanek v Krškem pa ni bil naključen, saj so želeli skupno s slovenskimi in hrvaškimi ekološkimi aktivisti opozoriti tukajšnje prebivalce na nevarnosti zaradi bližine jedrske elektrarne in papirnice Vipap, ene redkih papirnic v Evropi, ki za beljenje papirja še vedno uporablja klor. S kolesi so se popeljali tudi do obeh objektov, resnici na ljubo pa jim večje pozornosti v Krš- kem ni uspelo vzbuditi, pa če- prav so imeli izobešen trans- parent: "Odpadki kemični za kosilo in jedrski za večerjo - dober tek, Vipap in NEK". V ve- černih urah se je popotna ka- ravana preselila v Karlče pri Podbocju, kjer jim je Društvo zaveznikov mehkega pristanka iz Krškega izkazalo gostoljubje in jim za zaključek postanka v Sloveniji organiziralo koncert z nastopi domacih glasbenih skupin. B.M. Društvo IZVIR Poletni tabor v Soteski ob Krki V višku poletne sezone, ko so nekateri hiteli v oomorske kra je, je Društvo IZVIR organiziralo poletni tabor za otroke, ki je le- tos potekal od 27.7 do 31.7. v Soteski ob Krki. Tabora se je udeležilo 26 osnovnošolskih ot rok iz krške občine, spremljali pa smo jih odrasli (študentje, prostovoljci), ki nas delo z ot- roki veseli in, ki imamo v sebi nekaj avanturističnega duha. Prostor so nam odstopili krški taborniki (Sivi dim), tako, da so nas ob prihodu že čakali pos tavljeni šotori, po katerih smo se namestili in si najprej ogle- dali prelepo naravo, ki nas je obdajala. Dnevi so hitro minevali, saj smo bili zaposleni z najrazličnejši- mi aktivnostmi. Vsako jutro smo dvigali zastavo, se odpra- vili na zajtrk in potem se je mar- sikaj dogajalo. Drugi dan je bil v znamenju Indijancev. Razde lili smo se na dve plemeni, iz- delovali perjanice in druge in- dijanske pripomočke, si na og- nju skuhali odlično enolončni- co, zvečer pa smo zakopali boj- no sekiro. Ostali dnevi so bili bolj v znamenju ustvarjanja, saj smo slikali na keramiko, ste- klo, majčke, izdelovali izdelke iz das mase... Ko nam je bilo prevroče, so se najpogumnejši zakadili tudi v Krko, ki jih je zagotovo osvežila. Taborniki so nam omogočili vožnjo s kanuji, ki je bila tudi posebno doživet- je. Imeli smo tudi igre brez me- ja, kjer so se skupine pomerile v najbolj neverjetnih discipli- nah in tekmovanje zaključile s »progo preživetja«, ki se je kon- čala s skokom v Krko in je bila preizkušnja za vsakogar. Ob ve- čerih smo, polni vtisov in ne- koliko utrujeni, sedeli ob tabo- rnem ognju, prepevali pesmi ob kitari in se tudi od srca nasme- jali, saj znajo biti taborniki tudi zelo zabavni. Zadnji dan nas je čakalo veliko dela, saj smo mo- rali podreti šotore in pospraviti tabor. Bilo nam je make hudo, ko smo se morali raziti, vendar pa smo odšli domov polni no- vih, zanimivih doživetij, ki so nam vsem popestrila čas polet- nih podtnic. Seveda, saj se z Društvom Izvir doživi marsikaj! (Tekst, foto: Izvir) 12 avgust 1999 ObzürniK PröstTcäs Zveza prijateljev mladine Krsko ZDRAVSTVENO LETOVANJE OTROK V NEREZINAH (2. izmena) Od 28. julija do 7. avgusta sta v otroškem naselju Zveze prijateljev mladine Krško v Nerezinah bivala 102 otroka skupaj s svojimi desetimi vzgojitelji, pedagoško vodjo Na niko, njenim pomočnikom Urošem, plavalnim učiteljema Anito in Rokom, učiteljem tenisa - Mitjo in zdravnikom doktorjem Pogačarjem. Ves pedagoški team se je odlično ujel in skupaj z otroki smo ustvarili neponovljiv pejsaž. Vreme nam je bilo naklonjeno, poleg tega pa so nam naravne danosti otoka Lošinja nudile izvrstne možnosti za izvedbo zdravstvenega letovanja. Prav tega pa so nekateri naši otroci še posebej potrebni. Seveda pa je bila kolo nija namenjena tudi sklepanju novih poznanstev in prijateljstev ter navajanju otrok na samostojnost. Z nami pa so dopustovali tudi mnogi otroci iz socialno ogroženih družin. Tako je ves kader čutil v sebi nekakšno poslanstvo do teh otrok. Prvi del dneva smo vselej namenili jutranjemu teku, telovadbi in dihalnim vajam. Po zajtrku, umivanju in pospravljanju hišic smo se po skupinah odpravili ob vodo. Takrat so otroci najbolj uživali, sicer pa je bo kopanju potekala tudi plavalna sola, kjer so se mali korenjaki učili plavanja, večji pa so to pomembno veščino le izpopolnjevali. Lahko pa se tudi pohvalimo, da smo dobili kar precej novih plavalcev. Po kosilu smo organizirali raz- lične delavnice. Otroci so risali, oblikovali, plesali, izdelovali lutke, poslušali pravljice, se učili manekenskih korakov, opazo- vali tamkajšnjo naravo, se igrali družabne igre, študirali skeče in točke za karaoke ter pisali spise, verze... Po najhujši pripeki smo se zopet vrnili na plažo; večere pa smo skušali otrokom skrajšati z najrazličnejšim aktivnostmi. Zbirali smo miss in mistra, pripravili različne plese, ki so vselej izvrstno uspeli, priredili smo igre brez meja; včasih pa smo odšli na sprehod, plesišče oziroma sladoled. Starejši otroci so se ob spremstvu vzgojiteljev lahko zadržali zunaj malo dlje, mlajši pa so po pravljici zaspali. Včasih smo program nekoliko spre- menili. Eno jutro smo namreč odšli na pohod na Televrin, drugo dopoldne pa smo se z ladjo odpeljali na otok Cres, kjer smo se tudi kopali. Zadnji večer smo pripravili tudi zaključno prireditev, kjer smo gostom iz naselja Bučanje skušali na kratko predstaviti naše bivanje v koloniji. Ob vsem tern so bili red redki, ki so v teh dneh začutili domotožje. Letovanje se je kar prehitro približalo h koncu. In kako so se počutili otroci, kaj jim je bilo najbolj všeč in kaj so najraje delali? O tern je najbolje povprašati kar njih same. Tako Kristijan pravi, da najraje rise, Sanja pa se rada igra in plava, rada ima sprehode in svojo skupino. Tudi Tina in Janja se radi kopata, Janja še posebej v bazenu. Štiri anonimne najstnice pa so mi tudi potožile. Bile bi namreč rade dlje zunaj, šle pozno spat in bi se pozno vstale in preskočile telovadbo. Pa še več fantov bi rade videle v koloniji. Julijani in Valentini je najbolj všeč morje, plaža, sprehodi in pogovori. Zelo radi plešeta in plavata, Damjanu in Simoni pa so bolj všeč" delavnice - rada rišeta in oblikujeta glino. Tudi tovariši smo bili kljub napornemu in odgovornemu delu prijetno razpoloženi. Tovarišica Branka mi je tako na primer zaupala, da so ji najbolj všeč otroci, pestre aktivnosti, vzgojitelji... Najraje pa na plaži šteje otroke. Zanimivo. Takšnih in podobnih izjav bi lahko zabeležili toliko, kolikor otrok je z nami letovalo. Mislim, da je vsak zares lahko našel nekaj zase. Seveda pa otroci ne poznajo ozadja organizacije takšne kolonije. Ne morejo se zavedati finančnega zalogaja za nekatere starše. Denar za izvedbo kolonije se je tako zbiral tudi s pomocjo številnih organizacij in aktivnosti. In vso to naklonjenost koloniji iz različnih strani danes podpiram še toliko bolj, saj vem, kako so otroci v Nerezinah bivali in koliko jim takšen dopust pomeni. Zato čutim dolžnost, da se v imenu otrok tudi jaz zahvalim vsem, ki so kakor koli pomagali k uspešno izpeljanem letovanju. Zares je bilo lepo biti z otroki, ki so bili srečni. Da učinka za zdravje niti ne omenim. Boštjan Špiler Počitniški utrinek Letos sem se ponovno odločila, da bom nekaj dni preživela na morju s kolonijo. Čeprav me je bilo na začetku strah s kom bom v skupini, se je strah kmalu polegel, saj se je izkazalo, da smo dobra skupina. Petra sem spoznala že lani in se mi zdi zelo simpatičen, obenem pa je zelo prijazen in razumevajoč. Kličemo ga Pepo in se mi zdi, da je včasih že predober z nami! Zaradi tega ga marsikdo »izkoristi« in potem je vedno na slabšem. Noben voditelj mi ni tako všeč kot Pepo, mogoče me pri njem moti le to, da nima nikoli zadnje besede in da ne postavi določenih meja. Ostali voditelji se mi zdijo bolj odgovorni, predvsem zato, ker imajo v skupini več manjših otrok. Vendar tudi Pepo nima lahke naloge, saj mora skrbeti za 11 težkih pubertetnikov (z izjemo - Tomažem)! Kljub temu, da smo se včasih tudi skregali in je morala vmes posed Nanika, smo teh 10 dni na morju preživeli zelo zanimivo. Toda dnevi se hitro iztekajo in kmalu se bo treba vrniti domov, kjer se bomo spominjali vseh lepih trenutkov, ki smo jih preživeli s kolonijo na morju v Nerezinah. Janja Erpič avgust 1999 13 Ubčinski sveti ObžorniK Po izredni seji o problematiki papirnice KDAJ IN KAKO SE BODO DOGOVORILI? Občina Krško in njen občinski svet v novi sestavi nista brez- brižna do dogajanja v občins- kem gospodarstvu, ki je v zad- njih letih izgubilo veliko ne- kdaj uspešnih podjetij in s tem delovnih mest. Tovarna celuloze in papirja, ki je v lasti čeških 'Iastnikov in nosi ime VIPAP Videm, ostaja s 1006 za- posienimi, kar predstavlja sa- mo slabo tretjino nekdanjega števila zaposlenih, še naprej najpomembnejši gospodarski subjekt v občini in eden po- membnejših v Posavju. Na nje- govo dejavnost proizvodnje papirja je namreč vezanih še precejšnje število delovnih mest v manjših podjetjih, ki delajo za nekdanjega papirne- ga giganta, v katerem kljub zmanjšani proizvodnji, še ve- dno obratuje največji papirni stroj v tem delu Evrope. Ob nakupu tovarne (za dobrih 35 milijonov DEM) v letu 1996 je kupec s slovensko vlado sklenil pogodbo, v kateri je bi- la zahtevana tudi ekološka sa- nacija proizvodnje, ki se že desetletja nahaja v samem središču mesta. Predvsem z uporabo nevarnega klora, one- snaževanjem zraka in vode je vse prej kot prijazna bliž- njemu okolju, spada pa tudi med največje industrijske onesnaževalce v Sloveniji. Prvotni program v vrednosti 150 milijonov DEM je predvi- deval zaključek ekološke sa- nacije do leta 2002, sedanji lastniki pa so vložili zahtevek za spremembo programa, po kateri naj bi tovarno sanirali do leta 2006. Zahteve po spre- membi vodstvo zagovarja za- radi novih razmer na trgu pa- pirja in predvsem mnogo ce- nejše celuloze proizvajalcev iz Azije. Prvotno dogovorjena dinamika vlaganj v sanacijo bi po mnenju vodstva lahko pri- vedla k propadu tovarne. Ker je občina po eni strani ze- lo zainteresirana za ohranitev vsaj večine preostalih delov- nih mest, hkrati pa tudi za do končno sanacijo čezmernega obremenjevanja okolja, je krš ki župan Franc Bogovičsklical izredno sejo občinskega sve- ta, na kateri so obravnavali omenjeno problematiko. Med- tem ko se je seje udeležilo ce- lotno vodstvo podjetja VIPAP Videm d.d, pa kljub vnaprej- šnjim dogovorom v Krško ni bilo nikogar iz Ministrstva za gospodarstvo in Ministrstva za okolje in prostor. Občinski svetniki so se na pr- vem delu seje seznanili s spre- membami sanacijskega pro- grama, kakor ga načrtuje last nik, nato pa sejo ponovno pre- kinili ter na nadaljevanju 29. julija sprejeli stališča, med ka- terimi so zapisali, da obdnski svet Krško vztraja pri zagoto- vitvi varnega in dolgotrajnega obratovanja tovarne. Vlada RS mora kot prodajalec in sopod- pisnik pogodbe o prodaji za- gotoviti ustrezno finančno participacijo, če je le-ta po- trebna, da bo lastnik v bodoče zagotovil obratovanje ob us- trezni ekološki varnosti in do govorjeni zaposlenosti. Tako obe ministrstvi kot vodstvo VIPAP-a pa jih morata sproti obveščati o morebitnih te- žavah pri uresničevanju teh zahtev. Nato so svetniki po- novno prekinili sejo, ki jo bo- do nadaljevali, ko bo vlada imela pripravljeno stališče do predlogov iz VIPAP Vidma in hkrati zagotovila prisotnost svojih predstavnikov na seji v Krškem. B.M. i GLASBENA SOLA KRŠKO ZAVOD REPUBLIKE SLOVENIJE ZA ZAPOSLOVANJE RAZPIS REPUBLIŠKIH ŠTIPENDIJ ZA ŠOLSKO LETO 1999/2000 Zavod RS za zaposlovanje razpisuje za šolsko leto 1999/2000 republiške štipendije, ki so namenjene vajencem, dijakom, študentom, ki izpolnjujejo naslednje pogoje: - So državljani Republike Slovenije ali Slovenci brez slovenskega državljanstva - Ob vpisu v I. letnik poklicne ali srednje sole niso starejši od 18 let oz. ob vpisu v I. let. višješolskega ali visokošol. izobraževanja niso starejši od 26 let - Dohodek na družinskega člana v letu 1998 (v bruto znesku) ne presega 577.902 tolarjev (cenzus za nove prosilce) oz. 635.692 tolarjev (cenzus za štipendiste, ki so republiško štipendijo prejemali v šolskem letu 98/99) - Niso v delovnem razmerju ali samozaposleni - Niso vpisani v evidenco brezposelnih oseb pri zavodu za zaposlovanje - Ne prejemajo druge štipendije Kandidati zaprosijo za republiško štipendijo na obrazcu »Vloga za uveljavljanje republiške štipendije« (obr. 1,51), ki ga je mogoče kupiti v vseh papirnicah oz. knjigarnah. K vlogi je potrebno priložiti: - Dokazila o bruto dohodkih članov v letu 1998 (odločbo o odmeri dohodnine odločbo o odmeri davka od dohodkov iz dejavnosti, potrdilo o katastrskem dohodku, potrdila za ostale dohodke, ki so navedeni v vlogi) - Potrdilo matične službe o družinskih članih in skupnem gospodinjstvu - Potrdilo o vpisu za šolsko leto 99/2000 za kandidata in njegove brate oz. sestre, ki imajo status dijaka ali študenta - Fotokopijo spričevala oz. potrdilo o opravljenih izpitih - Dokazilo o začasnem prebivališču (če kandidat stanuje v času šolanja izven kraja stalnega bivališča) - Kopijo bančne kartice ali tekočega računa Kandidati vložijo vlogo na uradu za delo Zavoda RS za zaposlovanje, kjer imajo stalno bivališče.Vloge sprejemamo vsak delovni dan v delovnem času Zavoda. Priporočamo, da kandidati vložijo zahtevano dokumentacijo čimprej, najkasnejc pa do izteka roka, ki je za vajence in dijake 5. September oz. za študente 30. September. Opozorilo: v kolikor dohodninske ali druge odmerne odločbe kandidatovim staršem še niso bile izdane, je treba vlogo vložiti najkasneje do izteka roka, manjkajočo odločbo pa dostaviti takoj po njenem prejemu. Zavod RS za zaposlovanje Območna enota Sevnica Konec meseca julija je podjetje Mervin iz Mosteca odprlo v Krškem, na nekdanjem kompleksu Kovinarske, velik in sodoben prodajni salon pohiitva. Na sliki: Lastnik Mervina Vinko Merslavič in kriki iiitton Franc Roatwif. 14 avgust 1999 ObzörniK FOSAVSKI UTRIP KANJA BREGE d.o.o. Brege 68, 8273 Leskovec Telefon: 0608/280-060 Telefax: 0608/280-069 5ßLß\G&DA Kanja Brege d.o.o., Brege 68, 8273 Leskovec pri Krškem daje v prodajo najbolj ugodnemu ponudniku kot lastnik v zemljiški knjigi vknjiieno gradbeno parcelo - stavbno zemljišče, št. 1073/1 I v izmeni 2207 m2. Parcela je komunalno opremljena, in sicer: - elektrika, - telefon, - vodovod, - kanalizacija, - plin in - dostop - asfaltiran (skupna uporaba s sosedom). Za gradnjo je pridobljena lokacijska dokumentacija in plačane vse pristojbine. Vložek, ki ga je Kanja d.o.o. do sedaj vloiila v nakup in komunalno opremo je cca. 13,000.000,00 SIT. Za vse informacije vabimo zainteresirane, da nas pokličete na telčefon 0608-280-060, kontaktna oseba je Igor Avsec. Brege, 23.08.1999 Na jesen - spremembe v krški občinski upravi? Potem ko so na prvem delu 8. seje občinskega sveta Krško med drugim sprejeli zaključni računa proračuna Občine Krško za leto 1998 in letošnji proračun, so krške svetnice in svetniki teden dni kasneje, na nadaljevanju seje, po neuspešno vloženih številnih amandmajih strank SDS in SKD, naposled izglasovali tudi odlok o organizaciji in delovnem področju krške občinske uprave. Na podlagi le-tega bo župan lahko izvedel delno reorganizacijo občinske uprave oz. pripravil novo sistemizacijo del na občini, po kateri naj bi izboljšali opravljanje posameznih del in uslug, da bodo te dostopnejše občanom krške občine. Nekateri uslužbenci naj bi bili zaradi tega prerazporejeni na druga dela. MATEJKA JE PRAZNOVALA Takole veselo in svečano je bilo v krški picenji Sremič konec meseca julija, ko je svoj 5. rojstni dan praznovala Matejka Dolmovič (na sliki prva z leve) iz Podbočja. Njenega slavja so se seveda udeležile vse tri sestrice: enajstletna Iris.triletna Darja, dveletna Klavdija, oče Branko in mama Slavka pa sta pripeljala tudi najmlajšega člana družine Dolmovič, v mesecu februarju letos rojenega Rokija. Na praznovanju je iz sicer osemčlanske družine tega dne manjkal le štirinajstletni Joško, ki je bil na počitnicah. Kljub temu pa je bilo veselo. Vse, razen seveda Rokija, je prijazno osebje pogostilo s pico, pijačo in sladoledom, uprava hotela pa je Matejki izročila za darilo tudi skodelico in žvečilne bombone. Družini Dolmovič gre vse prej kot lahko. Sredstev za preživetje osemčlanske družine ni nikoli dovolj, saj je zaposlen • le oče Branko, ki opravlja troizmensko delo v tovarni Vipap v Krškem. Prebivajo v hiši, ki je potrebna temeljite obnove, saj je bila zgrajena že davnega leta 1809. Mama Slavka postori vse potrebno v hiši, skupaj z Brankom pa trenutno redita šest prašičev. Na dopust niti ne pomislita, pa ne samo zaradi sredstev in živine, bojita se namreč, da ju bo slej kot prej na cedilu pustila tudi stara stoenka, s katero se Branko vozi na delo, poleg tega pa je le premajhna za prevoz številne družine. »Kakšno soboto se bomo odpeljali na Olimje ali morda na Lisco, kaj več pa si res ne moremo privoščiti«, nam je dejal Branko. V kramljanju s Slavko in Brankom smo opazili, da je stiska družine res velika, kljub temu pa je ta skromna in prijetna družina bogatejša od mnogih družin. Neizmerno se imajo radi, to pa je vendarle nekaj, kar se ne da kupiti z denarjem. Praznovanje je potekalo v okviru akcije, ki jo ob 50-letnici Mercatorja pripravlja krški Hotel »Sremič« v sodelovanju s Centrom za socialno delo iz Krškega, ko enkrat mesečno pogosti slavljenca iz socialno ogrožene družine. (BM) Hotel Sremič DAN ODPRTIH VRAT I V edinem krškem hotelu si I že nekaj mesecev prizade- I vajo, da bi nekdaj pretežno I poslovni hotel čimbolje I predstavili širši Sloveniji, saj I so ugotovili, da je njegova * ponudba in kapacitete raz- meroma malo znana, po- gosto pa pri organizatorjih potovanj in različnih semi- 1 narjev ostanejo nekako v * senci Čateških toplic in Otočca. Zaradi tega so se odločili za takoimenovani dan odprtih vrat, na katerega so povabili slovenske turistične agencije. Prvega srečanja se je udeleiilo ducat predstavnic in predstavnikov agencij iz različnih področij Slovenije, ki so bili prijetno presenečeni nad turistično- gostinskimi kapacitetami Hotela Sremič in njegovih poslovnih partnerjev v okolici (npr. kulturni dom). Po besedah direktorice Mojce Dostal bodo z dnevi odprtih vrat nadaljevali jeseni, ko nameravajo pripraviti tudi posebne predstavitve za go- spodarstvenike in druge potencialne poslovne partnerje. Po ogledu hotela, kultur- nega doma, kulturnih znamenitosti v Kostanjevici in v Brestanici je sledila izmenjava vtisov, želja in načrtov ob kosilu v gostišču Tri lučke na Sremiču. Greenpeace kritizira načrtovani prevoz uparjalnikov Dunaj, 25.8. (STA/APA) - Okoljevarstvena organizacija Green- peace je 25.avgusta ostro kritizirala av- strijsko špedicijsko podjetje Felbermayr, ki bo opravilo prevoz uparjalnikov za NEK in podjetje pozvala, naj to namero nemudoma opusti.Andreas Havelka,tis- kovni predstavnik za jedrsko varnost pri Greenpeace je dejal, da je nadaljevanje obratovanja NEK spričo zadnjega kata- strofalnega potresa vTurčiji neodgovor- no dejanje, ker stoji Krško na najbolj potresnem področju v Sloveniji. Z vgra- dnjo uparjalnikov pa bo slovenska nu- klearka še nadaljnjih nekaj let velika potencialna nevarnost za vso Evropo, posebno pa še za Avstrijo. Čuk na obisku v NE Krško in Vipapu Predsednik Gospodarske zbornice Slo- venije Jožko Čuk se je med obiskom v krški nuklearni 12. avgusta v pogovoru z direktorjem NEK Stanetom Rožma- nom, seznanil s projektom moderniza- cije NEK in s tem povezano zamenjavo nadomestnih uparjalnikov, v pogovoru pa sta se dotaknila poslovanja in last- ništva NEK. Oba sta poudarila, da je nuj- no, da se odprta vprašanja čimprej re- šijo, saj bo le tako zagotovljeno normal- no delovanje elektrarne. Jožko Čuk se je med obiskom v Krškem sestal tudi s predsednikom uprave družbe Vipap Vi- dem Oldrichom Kettnerjem. Slednji ga je seznanil s problematiko delovanja in ekološke sanacije tovarne. GZS podpira prizadevanja novega lastnika, vendar je treba v razvoju tovarne upoštevati tudi širši narodnogospodarski vidik, so zapisali v sporočilu za javnost. (B.M.) avgust 1999 15 DOGODKI ObzorniK Nadškof in slovenski metropolit dr. Franc Rode v Jesenicah na Dolenjskem POKAŽIMO, DA NISMO ZADNJI MOHIKANCI V TEJ DEŽELI! Na takoimenovano magdalensko, zdaj že nekoliko oddaljeno poletno nedeljo, so se sredi Jesenic na Dolenjskem okoli desete ure dopoldne zbirali krajani od blizu in daleč, največ pa je bilo seveda domačinov. V pravi julijski vročini so eni iskali senco bližnjih dreves, drugi pa so hitro napolnili po deželsko cerkvico, ki se je svetila v novi preobleki, poleg prav tako zelo urejenega vaškega pokopališča, na katerem ni bilo najti groba brez rož ali svežega zelenja. Seveda je bil za tako svečano razpoloženje na Jesenicah še poseben vzrok, in sicer obisk in maševanje prvega moža slovenske katoliške cerkve. Dr. Franc Rode je s tem prihodom držal obljubo izpred leta dni, ko je tu že blagosloviil, zdaj pa je prišel blagoslovit obnovljeno cerkev sv. Marije Magdalene. Poleg krajevnih predstavnikov in izvajlcev del ter projek- tantov je bil na praznovanju tudi brežiški župan Vladislav Deržič. Podružno cerkev so pod vodst- vom krajevnega gradbenega od- bora lepo in temeljito obnovili, pri čemer je največ sredstev pri- spevala tamkajšnja krajevna skupnost, od skupno 25 milijo- nov tolarjev, kolikor je stala ob- nova, ki jo je izvedlo sevniško gradbeno podjetje Posavje s ko- operanti, je zbrala 19 milijonov, ostalo pa različni sponzorji in krajani. Njihovo prizadevanje je med mašo pohvalil tudi dr. Rode, ki je dejal, da so na celu krajevne skupnosti očitno lju- dje, ki imajo smisel za sosesko in za ljudi, ki jim je cerkev srce kraja. Vsekakor pa imajo tudi smisel za ohranjanje lepe, bo- gate kulturne dediščine, ki so jo zapustili predniki. Obnovljeno cerkev je nadškof med pridigo uporabil kot pris- podobo za cerkev iz živih kam- nov, ki jo sestavljajo njeni ver- niki, katerih zavest, da tvorijo cerkev, naj bi se po njegovem dandanes še posebej okrepila. "Pokažimo, slovenski kristjani, da smo tukaj in pokažimo, da nas ni ravno malo. Pokažimo, da nismo ravno zadnji Mohika- ¦ nci v tej deželi, I ampak da smo ¦9 večina!" V nadaljevanju jt* je dr. Rode pove- '% dal, dagre kar 82 i odstotkov slo- '• venskih otrok k birmi in toliko tudi k verouku, , topaje ogromno M število, ki ga mo- M rajo upoštevati tudi državna ob- last, občinska in krajevna ob- last. Kljub temu so po njegovem cerkev, duhovniki in on sam de ležni nenehnega sovraštva, ki se izraža predvsem v tisku. "Cerkev ni taka, kot jo prika- zujejo naši časopisi in duhov- niki niso taki, kot jih prikazu- jejo naši časopisi, in, dovolite mi, jaz nisem tak, kot pišejo na- ši časopisi!" je dejal dr. Rode in pozval kristijane, naj ne nase- dajo, naj mislijo s svojo glavo in naj imajo kritično distanco in mislijo kot zreli in samoza- vestni ljudje. Pcrmaši in blagoslovu so doma čini vsem okoli cerkve ponudili pecivo in vino, člani gradbene ga odbora pa so se zatem zbrali na slavnostni seji, na kateri sta sodelovala tudi nadškof Rode in župan Deržič, ki se je v na- govoru dotaknil bližnjega obi- ska papeža v Sloveniji in po- sebnega pomena, ki ga ima za obäno Brežice v zvezi s tem Bi zeljsko, kjer je med drugim tudi služboval Anton Martin Slom- šek. S.M. Na podlagi določila 3. člena Odloka o priznanjih Občine Brežice (Ur. List RS, št. 53/96) in 3. člena Poslovnika o delu komisije v postopku podeljevanja priznanj z dne 5.9.1996, RAZPISUJE OBČINA BREŽICE OKTOBRSKE NAGRADE IN PRIZNANJ A OBČINE BREŽICE ZALETO /999 i. Oktobrska nagrada Občine Brežice se daje za posebne uspehe in dosežke na družbenoekonomskem, znanstvenem, teh- ničnem, kulturnem in drugih področjih ustvarjalnosti in dela, ki imajo poseben po- men za razvoj in napnadek občine Brežice. 2. Priznanje Občine Brežice se podeljuje po- sameznikom ali pravnim osebam za izred- no uspešno delovanje na vseh področjih družbenega dela. 3. Predloge lahko posredujejo občani.župan, krajevne skupnosti, podjetja, druge orga- nizacije ter društva, najkasneje do 15. sep- tembra 1999. 4. Predloge je treba podati v pisni obliki na naslednji naslov. »Komisija za mandatna vprašanja, volitve in imenovanja Občin- skega sveta Občine Brežice, Cesta prvih borcev 18,8250 Brežice.« 5. Predlog naj vsebuje: - podatke o predlagatelju, - podatke o kandidatu oz. o predlagani pravni osebi, - kratek življenjepis kandidata, - vrsto nagrade oz. priznanja, - natančna obrazložitev ali utemeljitev predloga. Predlogov, ki bodo prispeli po tem roku, komisija ne bo upoštevala. 6. Kriterija za podelitev: - če gre za enkraten dosežek je pomembna odmevnost dosežka v slovenskem in mednarodnem prostoru, - če gre za življenjsko delo pa pomen njegovega dela za gospodarski in druibeni razvoj občine Brežice. 7. Podelitev oktobrskih nagrad in priznanj Občine Brežice za leto 1999 bo ob praz- niku občine Brežice. Komisija za mandatna vpraäanja, volitve in imenovanja Občinskega sveta Občine Brežice 16 avgust 1999 ObzürniK KULTURA IN IZOBRAZEVANJE Studentski festival Brežice n.a gradu Pišece ZVOKI ČEMBALA PREBUDILI GRAD IZ DOLGEGA SPANJA »Veliko slovenskih gradov sem že i spoznal, a moram reči, da je ta eden najlepših«, je poznega julijskega večera dejal zbrani publiki na grajskem dvorišču gradu Pišece predstavnik Republike Po- Ijske, sicer odpravnik poslov s sedežem v Zagrebu. Vzrok njegovega prihoda je I bil prvi izmed dveh koncertov, ki so jih ; pripravili v okviru letošnjega Štu- I dentskega festivala Brežice - tokrat pr- vič tudi na gradu Pišece, na katerem sta se predstavili študentki Akademije za j glasbo iz Krakowa Ewa Mrowca in Ka- rarzvna Tomczak. Mladi. a na mnoeih mednarodnih prireditvah in koncertih preizkušeni čembalistki, sta najprej vsak zase, nato pa tudi stinrocno igrali skladbe Rossija, Cou- perina, Bacha, Beethovna in drugih, ki so se imenitno zli- I le z majhnim, a prav za to ¦ priložnost očiščenim in ure- I jenim grajskim prizoriščem. Svetleče bakle so mu dajale naravnost pravljičen izgled, ! ki je samo še pripomogel k edinstvenemu razpoloženju I nepričakovano velikega šte- vila obiskovalcev, med kate- rimi smo poleg domačinov, rojakov in ljubiteljev Pišec in kulturnih dogodkov, opazili tudi brežiškega županaVladislava Deržiča in podžupanjo Mileno Jesenko. Med odmorom in po koncertu so gostoljubne krajanke in krajani postregli s prigrizkom in kozarčkom domačega vina. Po mnenju večine prisotnih smo ta večer bili priča otvoritvi novega prizorišča komornih kulturnih dogodkov, s katerimi bi nemara KS Pišece pod vodstvom predsednika Petra Skrivalnika uspelo prebuditi tudi zanimanje odgovornih in predvsem morebitnih vlagateljev v obnovo tega bisera kulturne dediščine, ki je dolga leta propadal pred našim pragom. (S.M.) SCWAB V GALERIJI KRŠKO Z družabnim srečanjem pri- jateljev, znancev in ljubite- ljev slikarstva so v četrtek, 12. avgusta 1999, v krški ga- leriji v organizaciji Sklada za Ijubiteljske dejavnosti od prli razstavo slik domačina, ki ustvarja pod umetniškim imenom - Don Schwab. Slikar se je po večietnem bi- vanju v tujini sedaj ustalil v Ljubljani, kjer se poleg sli- kanja ukvarja tudi z obliko vanjem in opremljanjem in terierov. Katja Ceglar je v spremnem besedilu k razsta- vi med drugim zapisala, da lahko Shwabovo slikarstvo umestimo v tradicijo roman- tičnega slikarstva, simboliz- ma in magičnega realizma. Razstavo sta podprla tudi Earthline Reproprint in Rab- zelj grafika iz Krškega. Društvo ljubiteljev fotografije Krško razpisuje fotografski natečaj na temo KULTURNI SPOMENIKI V OBČINI KRŠKO Barvne in črnobele fotografije zbirajo do 10. septembra 1999 na naslovu: Društvo ljubiteljev fotografije Krško, p.p. 182, 8270 KRŠKO Informacije: Branko Benčin, tel. 0608/ 242-425 E-mail: bmnkoJjejiaiL.jifik^ Bernardka Zorko, tel. 041/ 521-135 SLIKE V RONDOJU Vse številnejšim posavskim lokalom, ki z razstavljanjem umetniških del doka- zujejo svoj posluh za (domačo) kulturno ustvarjalnost se je od prvega dne pridružil tudi RONDO, restavracija in kavarna, ki so ga to poletje odprli na cesti 4. julija v Krškem. Na stenah lepo opremljenega lokala si lahko med uživanjem pijače ali hrane ogledujete slike (olja na platnu) brežiške slikarke Cvetke Miloš.ki jim je dala naslov Šopki. glasi(e*je šoijčkrškp Kostanjevica na Krki ODPRLI PRENOVLJENO JAKČEVO ZBIRKO V petek, 16. julija so v prostorih Galerije Božidar Jakac v Kostanjevici na Krki zelo slovesno odprli prenovljeno stalno zbir- ko likovnih del akademika Božidarja Jakca. V otvoritvenem programu smo lahko slišali domači pihalni orkester in Slovenski oktet, v odsotnosti pokrovi- telja prireditve predsednika Milana Ku- čana pa je zbranim spregovoril pesnik in akademik Ciril Zlobec, ki je med dru- gim poudaril kulturne in umetniške stvaritve, kakršne so tudi Jakčeve, kot eno najbolj dragocenih leigitimacij, s ka- terimi lahko enakovredno nastopamo v Evropi. Številnim znanim osebnostim iz sveta kulture in umetnosti je izrekel dobrodošlico župan občine Krško Fran- ci Bogovič, ki je dejal, da je Kostanjevica prav gotovo kulturno in turistično sre- dišče občine Krško, zato ga veseli, da sta občinski svet in občina zmogla toliko smelosti, da so se ob pričakovanju 750- letnice lahko lotüi celovite obnove Kos- tanjevice. »Prepričan sem, da se bomo leta 2002 srečali v še lepši Kostanjevici, kakor je danes«, je dejal Bogovič, ki se je na koncu zahvalil velikim entuziastom in donatorjem Galerije Božidarja Jakca, ki je po njegovem motor kulturnega razvoja v Kostanjevici in širšem prostoru.. Štefka Kučan in ravnatelj kostanjeviške galerije Bojan Božič ¦ v_______________________________________ Sport in rekreacija ObzprniK FANOVCI NADALJEVALI Z DOBRIMI UVRSTITVAMI Mladi motokrosisti Fun športa nadaljujejo z dobrimi uvrstitvami, s katerimi so začeli letošnjo sezono.Tako je Nik Rovan med podmladkom razreda 2, v katerem tekmujejo z 80 kubičnimi motorji prvič zmagal na driavnem prvenstvu. To se je zgodilo na četrti dirki v Slovenskih Konjicah, ko je v prvi vožnji na zelo razmočeni progi na štartu povedel in vodil vse do konca, v drugi vožnji pa je osvojil drugo mesto. Uspešno je nastopil tudi na naslednji dirki v Stranski vasi, ko je bil v prvi vožnji tretji, v drugi pa je spet odlično štartal in vodil vse do cilja, kar mu je zadostovalo skupno za drugo mesto. Precej smole pa je imel na zadnji dirki v Lembergu, kjer je bil v prvi vožnji peti.v drugi pa je padel na prvem zavoju in na razmočeni progi dolgo ni uspel pobrati motorja.tako da so ga vsi prehiteli za en krog, potem pa se je z drzno vožnjo po blatu in silovitem nalivu, ki je odnašal ptDgo in tekmovalce na njej.le uspel prebiti do osmega mesta, kar mu je na koncu zadostovalo za osvojitev šestega mesta. Zaradi tega je na lestvici za driavno prvenstvo s tretjega mesta prišel na četrto, ima 102 točke in za tretje uvrščenim pred zadnjo dirko zaostaja le za tri točke. Nik je uspešno nastopil tudi v Avstriji na dirkah za pokal McDonald's. Na dirki v Uebenfelsu je bil peti in odličen drugi v superfinalu, kjer se je pomeril s starejšimi vrstniki.na zadnji dirki v Kundlu pa je osvojil tretje mesto v svojem razredu in deseto v superfinalu. Tako je zdaj na lestvici s 103 točkami in dirko manj kot ostali na četrtem mestu. Tudi njegov klubski kolega Denis Do- linšek,ki nastopa v isti kategoriji, je iz dirke v dirko boljši. Tako je bil na dirkah v Slovenskih Konjicah in Stranski vasi obakrat peti, v Lembergu je bil osmi, uspešen pa je bil tudi v Avstriji, kjer je bil v Uebenfelsu šesti.v Kundlu pa je bil v prvi voinji šesti.v drugi pa je nesrečno padel in si poškodoval gleženj, tako da bo nekaj časa počival z mavčno oblogo. Denis je tako v državnem prvenstvu kot v pokalu McDonald's na devetem mestu, na državnem je zbral 43, McDonald'su 63 točk. Tudi Tomaž Salobir je s svojim 60 kubičnim motorjem vse bolj uspešen.tako doma kot v Avstriji, kjer tekmuje v zelo močni konkurenci, saj je na štartu po 25 tekmovalcev. Na dirki driavnega prvenstva v Slovenskih Konjicah je bil drugi, prvo voinjo je bil tretji in drugo drugi, v Stranski vasi je bil četrti, v Lembergu pa skupno in v obeh voinjah spet drugi. Na lestvici je trenutno na tretjem mestu in za drugo- uvrščenim zaostaja za 10 točk, z veliko možnostmi, da bo po zadnji dirki, ki bo v začetku septembra v Šentvidu pri Stični, končal na drugem mestu. Počasi napreduje tudi na dirkah vAvstriji.V Uebenfelsu je bil 14., v Kundlu pa 9, na lestvici pa je še naprej na 13. mestu s 37 točkami. Gorazd Oprešnik, ki vozi v članski kategoriji z 80 kubičnim motorjem, se je v juniju poškodoval na treningu, si zlomil ključnico, tako da na dirki v Mačkovcih ni nastopil, v Lembergu pa je brez treninga odpeljal le eno voinjo, bil četrti, v drugi pa je na razmočeni progi raje odstopil. Skupno je bil tako deseti, a kljub temu dobil pokal, saj je prizivna komisija AMZS ugodila prizivu Fun športa, da se priznajo rezultati prve vožnje na prvi dirki v Lembergu, ki je bila 30. maja. Tako je Gorazd na tej dirki zmagal,letos prvič in sta si morala izmenjati pokale z dosedanjim »zmagovalcem« Samom Kurnikom, ki vodi v driavnem prvenstvu. Kljub neodpeljani dirki je Gorazd še vedno drugi na lestvici, zas- ledovalci pa so se mu že pošteno priblizali, saj tretjeuvričeni zaostaja za njim za osem tock, Gorazd pa jih je doslej zbral 176. V tern razredu sta prve točke dobila še dva Fanovca, Niko Hrstič, ki se je zelo dobro znašel na blatni progi v Lembergu, kjer je osvojil kar I I točk in Gorazdov brat Iztok Oprešnik. Niko jih ima zdaj skupaj 13 in je na 20. mestu, Iztok pa je s 4 točkami na 25. mestu. Na pozivni dirki v Stranski vasi je bil Niko 13, Iztok pa II, enajsti je bil tudi na pozivni dirki na Prlipah, kjer je bil Niko deveti. Končana je tudi spomladanska liga motokrosistov na Rakeku.V kategoriji voznikov brez licenc je Fanovec Boštjan Ocvirk osvojil zelo dobro četrto mesto, saj mu je na eni od osmih dirk odpovedal motor, sicer bi lahko bil celo tretji. Na dveh dirkah sta nastopila tudi Nik Rovan in Denis Dolinšek, Nik je obakrat zmagal v svoji kategoriji, Denis je bil obakrat drugi, tako da sta bila v skupni razvrstitvi na drugem (Nik) oziroma tretjem mestu (Denis). Tomaž Salobir, ki je nastopil le na eni dirki je bil skupno v svojem razredu tekmovalcev z licencami na petem mestu. G.R. Nik Rovan Posavski alpinistični klub NAŠI ALPINISTI V HIMALAJI! GJani posavskega alpinističnega kluba Marjan Zver, Bojan Kurinčič, Matej Zorko in Gorazd Pozvek bodo desetletnico organiziranega ukvarjanja z alpinizmom v Posavju obeležili z največjo odpravo doslej, saj so se pred dnevi podali na pot proti Himalaji, kjer imajo namen osvojiti šesti najvišji vrh na svetu, 8201 m visok Cho Oyu, ki leii na meji med Nepalom inTibetom. Posavska odprava, kateri se je pridružilo tudi pet drugih slovenskih in dva francoska alpinista, bo opravila aklimatizacijo v Nepalu, vzpon proti Cho Oyu pa bodo pričeli s tibetanske strani. Bazo odprave nameravajo postaviti na višini 5700 m, prvi tabor na višini 6400 m, drugi tabor na 7000 m, tabor 3 pa na višini okoli 7500 metrov, odkoder se bodo podali proti vrhu.Vzpon naj bi po besedah Gorazda Pozveka opravili v dobrem mesecu dni, upajo pa, glede na to, da ga bodo opravili brez pomoči kisika, da se bodo vsi uspešno izognili boleznim, ki jih lahko doletijo na teh višinah in da jim bo naklonjeno vreme, saj v jesenskem času v stenah Himalaje veter pogosto zapiha do 150 km na uro, temperature pa se spustijo tudi do -50 stopinj celzija. »Največji uspeh bo, da se vrnemo nazaj vsi živi in zdravi«, pravi Gorazd, to pa jim seveda želimo tudi mi, kakor tudi drugi posavski alpinistični odpravi, ki je krenila domala istočasno na pot v severnoAmeriko.Andreju Sotelšku in AleksandriVoglar.Andrej bo s soplezalcem skušal prosto preplezati eno najtežjih smeri na svetu - smer Salathe v steni El Capitan, ki jo namerava v klasični smeri, tehnično preplezati tudi Aleksandra s soplezalko. Obe odpravi se nameravata vrniti domov konec meseca oktobra. BojanaMavsar Radioklub RADIOAMATERJI V AVSTRIJI V avstrijskem Weinebenu so se 14. avgusta pomerili radioamaterji v »lovu na lisico«. Člani krškega in sevniškega radiokluba so zasedli naslednja mesta: Kategorija DAME: 1. mesto - Mavsar Cvetka (Krško); Kategorija PIONIRJI: 1. mesto - Kerin Rok, 3.mesto - Glas Kiemen in 4.mesto - Bernardič Jaka (vsi Krško); Kategorija SENJ0RJ1: 3.mesto - Stibrič Miha (Sevnica). (K.B.) 18 avgust 1999 ObzürniK V Sport in rekreacija Motorji V VRBINI JE GRMELO... V začetku Ietošnjega leta je bil ustanovljen krški Moto klub THUNDER (grom), konec meseca julija pa je v njihovi organizaciji potekalo tudi že prvo širše srečanje motoristov v Vrbini. Tovrstno srečanje naj bi po besedah predsednika kluba Roberta Žičkarja postalo tradicionalno, v bodoče pa tudi mednarodno srečanje. Trenutno klub šteje 20 članov, katerih starost je povprečno 40 let, vanj pa se Iahko včlani vsak lastnik motorja. Pisana druščina motoristov se sestane večkrat na teden. Skupno se udeležujejo motorističnih srečanj po Sloveniji, zapeljejo pa se tudi preko meja. Torej, če bi se radi pridružili krškim »gromom«, se Iahko oglasite na sedežu kluba na Cesti 4.julija 84/a (Autonova), Iahko pa se motorističnega srečanja udeležite zgolj kot obiskovalec, saj so ti jekleni konjički raznih znamk in letnikov tudi prava paša za oči. Posavski plesni klub Lukec VESNA IN JERNEJA IZAMERIKEZ ZLATOM Kot smo že poročali, sta se VesnaVučajnk in Jerneja Šauta, članici Posavskega plesnega kluba Lukec iz Krškega, sicer aktualni driavni prvakinji Slovenije v stepu, letošnje poletje mudili v ZDA, kjer sta 7. in 8. julija v Bostonu nastopili na mednarodnem odprtem prvenstvu in si v paru priplesali zlato medaljo.Tako Jerneja kot Vesna, ki je tudi v posamezni konkurenci osvojila I. mesto, sta bili deležni pohvale sodnikov in koreografov za tehnično zelo dobro izvedeni točki, prejeli pa sta povabilo za sodelovanje na omenjenem tekmovanju tudi za prihodnje let». Ju-jitsu GRAND PRIXTURNIR NA KRFU Na grškem otoku Krfu je julija potekala mednarodna poletna sola Ju-jitsa, katere se je udeležilo preko 150 tekmovalcev iz I I držav Evrope in Južne Amerike. Ob zaključku te sole, je 16. julija potekal tudi Grand prix turnir, na katerem sta v mešanih parih nastopila tudi Gorazd Kostevc in Vanja Preskar (državna reprezentanta in člana DBV Katana Globoko) ter osvojila odlično 2.mesto. (S.P.) Kolesarstvo OSVOJILI MANGART Kolesarji krškega »Savaprojekta« so us- pešno nastopili 25. julija na dirki za dr- žavno prvenstvo v gorski vožnji na Man- gartu. Pri mlajših mladincih je Gregor Kodrič zasedel 2.mesto, Matjaž Černoga 5.mesto v kategoriji starejših mladincev, pri članih pa je Borja Jelič zasedel 6., Gorazd Kutin pa I I .mesto. Na sliki desno je Gregor Kodrič.eden junakov Mangarta in eden najperspek- tivnejših krških kolesarjev, ki bo nasled- nje leto tekmoval že v konkurenci sta- rejših mladincev. Klub posavskih študentov ŠVIC 1999 rezultati: MALI NOGOMET (8 ekip): 1. mesto: ŽALOST, 2. mesto: PUMA, 3. mesto: OLDTIMER. Najboljši strelec: Kmetič Dejan (Oldtimer) / 13 golov KOŠARKA (11 ekip) 1. mesto: HANGOVER, 2. mesto: KLUB POSAVSKIH ŠTUDENTOV, 3. mesto: TEMNI ANGELI USODE ODBOJKA MOŠKI (16 ekip): 1. mesto: PLAVA LAGUNA, 2. mesto: BRESTANICA, 3. mesto: POWER TEAM ODBOJKA ŽENSKE (3 ekipe): 1. mesto: POHLE BRESTANICA, 2. mesto: PVK, 3. mesto: MORSKE ZVEZDICE TENIS (6 igralcev): 1. mesto: KRIŠTOF GOLOB, 2. mesto: BRUNO NIKOLIČ avgust 1999 19 Up tu in tam ObzorniK SPUST ZA ČISTO SAVO Zadnji julijski dan je krško Prostovoljno gasilsko društvo organiziralo že osmi ekološki spust po Savi. Z veliko dobre volje je preko sto udele- žencev »spusta za čisto Savo« v kajakih, na blazinah, čolnih ter splavih ob deseti uri izplulo iz Boštanja, po or- ganiziranem postanku na Pijavškem, pa so tudi vsi uspešno, nekaj po petnajsti uri, prikrma'rili v Krško. Vsi plovci, ki jih je na rečni poti spremljala in vzpodbujala tudi godba iz Ljubečne, so prejeli priznanja, nagradili pa so tudi najbolj izviren coin v obliki ribice, ki ga je za to priložnost izdelal Jože Zidar iz Brestanice, poveljnik ga- silcev Avgust Mlakar pa se je odločil kar za tricikel.. (B.M.) Med najbolj vztrajnimi savskimi plovci je bila tokrat pretežno ženska I posadka v značilno črnih gusarskih bar- vah Ljudske univerze Krško, ki si ji je pod vodstvom kapetana Rajka tako mudilo v | matično pristanišče v ¦ Krško, da jim je na vmesnem postanku na ¦ Pijavškem uspelo zasidrati splav šele s j pomočjo z obale, pri [ čemer se je še pose bej odlikoval Tomaž, sicer tudi tajnik krškega I občinskega sveta. KOZJANCI NA BAVARSKEM Ob 100 letnici Gasilskega društva v kraju Sinzendorf (jugovzhod Nemčije ob češki meji) - 24. in 25. 7.1999 Organizator: Kozjanski park in Bavarsko slovensko društvoi (dr. Adolf Eichenseer) Na osnovi desetletnega sodelovanja med Kozjanskim parkom Podsreda in parka Werein Natur Park Oberer Bayerische Wald) so se Kozjanci udeležili mednarodnega srečanja gasilskih društev, ki je potekalo ob stoletnici gasilstva v vasici Sinzendorf. Predstavnikom gasilskih društev iz Podsrede, Bizeljskega, Bistrice ob Sotli in Pišec so se na povabilo Kozjanskega parka pridružili še predstavniki folklornih skupin iz Artič, Pišec, Senovega in Kozjega ter 40x band iz Krškega, ki so poskrbeli za dobro vzdušje vseh sodelujočih in še boljšo promocijo Slovenije. Septembra bodo Bavarci obisk vrnili. (B.Z.) Gimnastika POČITNICE IZKORISTILI TUDI ZA PRIPRAVE Kljub temu, da so počitnice, telovadke in vodstvo GD Rain Krško ne počivajo. Minuli teden so se telovadke selekcije B-programa GZS namreč vrnile iz Pirana, kjer so imele na tamkajšnji OŠ C.Kosmača poletne gimnastične priprave.vodstvo društva pa se že pripravlja za prve septembrske dni in za začetek novega šolskega leta mini solo akrobatike - skokov z malo prožno ponjavo, nakar bo sledil vpis novih selekcij v gimnastične programe in motorično testiranje. Prav tako pripravljajo za prihajajoče šolsko leto tudi končno realizacijo in demonstracijo projekta »RAZOVKA«, ki naj bi z vsebino oz. podanimi sestavami vaj v ienski športni gimnastiki in mnogoboja, olajšal delo učiteljem športne vzgoje v Občini Krško. ObzorniK Kronika POZOR, OTROCI NA CESTAH! Ob začetku šolskega leta 1999/2000 t.j. od 1. septem- bra dalje, bodo policisti v Po- savju namenili dodatno skrb varnosti predšolskih in šols- kih otrok v prometu. V okoli- ci osnovnih sol bo poostren nadzor prometa, predvsem kontrola hitrosti, kar je še posebej pomembno v času, ko otroci prihajajo v solo ali se iz nje vračajo. Zoper kršitelje bodo policisti dosledno ukre- pali. Na območju Policijske upra- ve Krško bo izveden tudi po- ostren nadzor nad tehnično urejenostjo vozil (avtobusov in drug in vozil) s katerimi se prevažajo otroci v solo. Poli- cisti bodo pozornost posvetili tudi opremljenosti otrok z rumenimi ruticami, ki mora- jo biti nameščene okoli vratu in odsevnimi telesi (v nočnem času ali ob zmanjšani vidlji- vosti wed hojo po in ob cesti) in opremljenosti koles in koles z motorjem, s katerimi se vo- zijo otroci oz. mladoletniki. Z navedenimi aktivnostmi ie- li policija zagotoviti otrokom čim boljšo varnost v cestnem prometu. Otroci oziroma mladoletniki so bili v prvih sedmih mesecih letošnjega leta udeleženi v 43 prometnih nesrečah (lani v istem ob- dobju v 38-ih nesrečah) oz. v 6,7% vseh prometnih nesreč. Žal je letošnja bilanca bolj tragična kot lanska, kajti v prometnih nesrečah je en ot- rok izgubil življenje kot po- tnik v vozilu in en otrok kot voznik kolesa z motorjem, 15 otrok oz. mladoletnikovje bi- lo hudo in 9 lažje telesno poš- kodovanih. Kot povzročitelji prometnih nesreč se najbolj pogosto pojavljajo otroci kot vozniki koles z motorjem, in sicer v 10 primerih. Otroci na poti v šolo pridobi- vajo nove izkušnje v prome- tu. Zagotovimo jim, da bo ta pot varna, nanje pa bodimo pozorni tudi zaradi njihove neizkušenosti, igrivosti in razposajenosti. Miha Molan Direktor PU Krško Svetovalec vlade POSLABŠANJE PROMETNE VARNOSTI V POSAVJU Na Policijski upravi Krško so v prvih sedmih mesecih letoš- njega leta zabeležili zaskrb- ljujočo rast števila prometnih nesreč. Po ugotovitvah PU Krš- ko je očitno, da je prvotna pre- vidnost udeležencev v prometu po uveljavitvi novega zakona o cestnem prometu popustila tu- di v Posavju. V navedenem obdobju se je skupno pripetilo 624 promet nih nesreč (na območju Krškega 264, Brežic 212 in Sevnica 148) ali 12%večkotvletu 1998, ko so v enakem obdobju bele- žili 556 prometnih nesreč. Po sledice nesreč so v primerjavi z letom 1998 bistveno hujše, saj je v 110 nesrečah umrlo 9 oseb (5 oseb - leta 98), 44 (30) oseb je bilo hudo telesno po škodovanih, 106 (82) oseb pa je utrpelo lažje telesne poškodbe. Od devetih prometnih nesreč, ki so se končale s smrtnim izi dom, je bil alkohol kot vzrok nesreče ugotovljen pri štirih povzročiteljih, sicer pa se alko- hol kot sekundarni vzrok poja- vlja pri povzročiteljih v 63 pro- metnih nesfečah. Za 10 % je po- raslo tudi število nesreč z ma- terialno škodo, v letošnjem letu 514 nesreč, lani 467 nesreč. Na podlagi teh podatkov v PU Krš- ko ugotavljajo, da se je promet- na varnost v Posavju vrnila pri- bližno na stanje, kakršno je bilo leta 1997. IZBOR NAJBOLJ SEGA POLICISTA V LETU 9Q/99 Glasovnico izreiite in jo na dopisnici ali v kuverti pošljite na naslov: POLICIJSKA UPRAVA KRŠKO Cesta krških žrtev 53 8270 Krško s pripisom "ZA IZBOR POLICISTA" / Dan za dnem \ / se vrstijo v prostoru\ / Posavja prireditve, \ / srečanja, dosežki na \ različnih področjih, ki i zaslužijo pozornost širše javnosti. CaSOpiS je edini medij, ki lahko ujame , dogodke v trajen i \ spomin in jih pomaga / \ohraniti kot vzpodbudo/ \ drugim, novim. / \5odelujte z nami/ I. skupina KLASIČNO POLICIJSKO OPERATIVNO DELO 1) Milan Lokar PMP Obrežje 2) Jožef Bežan PMP Dobova 3) Miran Žnidaršič PMP Dobova 4) Milan Žalnik PMP Dobova 5) Branko Narat PPP KrŠko 6) Milan Sušin PP Krško 7) Zdenko Antolinc PP Krško 8) MarjanVrbnjak PP Krško 9) Safet Halkič PP Brežice 10) JožeSladič PP Sevnica 11) Sonja Molan Urad kriminalistič. policije 12) Anton Božič Urad kriminalistič. policije II. skupina PREVENTIVNO DELO 1) Ivan Kostanjšek PP Krško 2) Stane Povhe PP Krško 3) Andrej Burja PP Krško 4) Anton Žbul PP Brežice 5) Anton Jermančič PP Sevnica OBKROŽITE UVHKO LE ENEGA POLICISTA / POLICISTKO Y YSAKI SKUPINI! ¦ Glasovnica štev. 4 i i IZBOR NAJBOLJŠEGA POLICISTA V PU KRŠKO \ \ I i I. SKUPINA_____________________________________________._________ I I , I ! 2. SKUPINA __________________________.________________ ! Priimek___________________________ Ime ________ I I | Naslov___________________________________________________________ | avgust 1999 21 ÜBVESTILA ObZörniK Na podlagi 7. člena Občine Sevnica (Uradni list RS, št 39/99), Odioka o priznanjih Občine Sevnica (Uradni list RS,št. 33/95) in pravilnika o podeljevanju priznanj Občine Sevnica objavlja Odbor za priznanja pri Občinskern svetu občine Sevnica RAZPIS ZA ZBIRANJE PREDLOGOV ZA DOBITNIKE PRIZNANJ OBČINE SEVNICA ZA LETO 1999 I. Priznanja Občine Sevnica so najvišja priznanja občine za dosežke, ki prispe- vajo k boljšemu, kvalitetnejšemu in popolnejšemu življenju občanov in imajo pomen za razvoj in ugted občine Sevnica na gospodarskem, kulturnem, vzgojno izobraževalnem, znanstvenem, telesnokulturnem in drugih področjih. 2. Priznanja so lahko podefjena občanom, drugim posameznikom, podjetjem, zavodom, društvom, ždruženjem in drugim organizacijam. Priznanja ObČine Sevnica, razvrščena po velikosti, so naslednja: - častni občan Občine Sevnica, v - grb Občine Sevnica, - priznanje Dušana Kvedra Tomaža, - medalja Dušana Kvedra Tomaža, - domicil v občini Sevnica 4. Vsako leto je lahko podeljen en grb OWine Sevnica in tri priznanja Dušana Kvedra Tomaža. 5. Predlog za podelitev priznanja lahko dajo občani, podjetja, zavodi, društva, združenja in druge organizacije. O podelitvi priznanja s sklepom odioči občinski svet na podlagi odbora za priznanja. Priznanja podeljuje župan občine Sevnica praviloma ob občinskem prazniku. 6. Ptsni predlogi za kandidate dobitnikov priznanj morajo vsebovati natančne osnovne podatke o predlaganem kandidatu. V predlogu mora biti razvidno.za katero vrsto priznanja je kandidat predlagan. Predlagatelj mora predlog podrobno obrazložiti oziroma utemeljiti in navesti podatke tudi o tem, ali je kandidat že prejel katero tzmed priznanj in kdaj. Predloge pošljite na naslov: OBČINA SEVNICA Odbor za priznanja Glavni trg 19 a 8290 SEVNICA Odbor za priznanja bo obravnaval le tiste predloge, ki bodo v vložišče navedenega naslova prispele do vključno 30. septembra 1999. Številka: 90200-0003/99 Datum: 25.08.1999 Predsednik odbora za priznanja Tine Zupančič, l.r i^yi posAvsKi %~\T POSAVSKI OBZORNIK - izdaja Kulturno I IM 7 A Y*f1 1 K driJštvo Obzorje - Krško. \J \J Lj KJjl 111a v Telefon in fax: 0608/20-320. Glavni in odgovorni urednik: Silvester Mavsar. Prelom: Oian design, Krško. Tisk in vezava: Grafika Bucik Naslov: Posavski obzornik, p.p. 288, 8270 Krško. Uredništvo: Valvasorjevo nabrežje 5, Krško. Elektronska pošta: posavski.obzornik@siol.net Naročnina: cena posameznega izvoda v prosti prodaji - 200 tolarjev, naročnina z 20 % popustom za 24 številk (letna) 3.840,00, za 12 številk (polletna) - 1.920,00 tolarjev, v ceno je vključen DDV. ZR: 51600 -678 - 72359. Posavski obzornik sodi na podlagi Zakona o DDV med proizvode, za katere se obračunava DDV po stopnji 8 %.. IZ BREŽIŠKE PORODNIŠNICE V mesecu juliju - 33 rojstev (16 dečkov, 19 deklic, dvakrat dvojčka) Deklice so rodile: Kopp Tatjana - Trnje, Ivanšek Zdenka - Čatež, Ferlan Jasminka - Senovo, Murenc Sonja - Dolenji Boštanj, Jalovec Tanja - Žejno, Vugrek Brigita - Brežice, Kolar Suzana - Kozje, Rožman Danica - Brežice, Horvat Jožica - Krška vas, Podlipnik Silva - Senovo, Praznik Janja (dve deklici) - Krško, Stipič Jožica - Gradnje, Puntar Melita - Leskovec, Oštir Mihaela - Brežice, Lupše Brigita - Križe, Lubšina Lidija - Sela, Fabek Danica - Zaprešič in Radanovič Mihaela - Slogonsko. Dečke so rodile: Kodrič Jožica - Vinji Vrh, Martinčič Anica - Podbočje, Pinterič Melita - Sevnica, Rožman Strnad Simona - Brežice, Bogolin Metka - Senovo, Stanič Lidija - Rakovec, Nepužlan Katarina - Bizeljsko, Češnjevar Alenka - Krško, Divjak Tanja (dva dečka) - Krško, Duhanič Mojca - Sela, Kovačič Darinka - Krško, Krajnc Irena - Sevnica, Bojič Jela - Sevnica, Levec Suzana - Dobova in Mihelin Bogolin Vanja - Brežice. i-------------------------------------------------------------------------------------------------------------------------------i_i PRIREDITVE V POSAVJU petek, 3.9. ob 20.uri, grad Rajhenburg: Jesenske serenade - ptica na struni sobota, 4.9. ob lO.uri, Mali Kamen: Otvoritev kužnega znamenja sobota, 4.9. ob 21.uri, grad Sevnica (atrij): Monodrama - Čistilka Marija v izvedbi Mojce Partljič petek, 10.9. ob 20.uri, grad Rajhenburg: Jesenske serenade - zvočne pripovedi ozarjenega večera sobota, 11.9. ob 18.uri, OS Kostanjevica: Družabni večer - Pihalni orkester Kostanjevica sobota, 18.9., Stilles pokal 99 - mednarodni karate turnir Slovenija Open v Sevnici Nudim vam varstvo otrok na svojem domu v Leskovcu pri Krškem. Tel.: 22-355 0B20RJE KÜLTORNODRöSTVOKR^KO LJÜDSKA ÜNIVERZA ^5f KRŠKO ucimo se za žiuljenje — Ljudska univerza Krško vpisuje v šolskem letu 1999/2000 v 3. letnik Visoke upravne sole. Diplomanti Višje upravne sole se lahko prijavite do 31.8.1999 po telefonu 0608/22-81 I. MINFOS d.o.o. Brežice Cesta prvih borcev 43 8250 BREŽICE Tel., faks.: (0608) 62-332 GSM: (041) 705-958 Izvajamo: - promet z nepremičninami - vpisi etažne lastnine - cenitve nepremičnin - nadzor nad gradnjo objektov - postopki za javna naročila Obvestilo: Podjetje posluje v novih prostorih na Cesti prvih borcev 43 v Brežicah (vhod iz Holyjeve steze). Kamnoseštvo (QPJaksa Izdelujemo: - NAGROBNE SPOMENIKE - OKENSKE POLICE - STOPNICE, RAZNE OBLOGE IN TLAKE - KUHINJSKE IN KOPALNIŠKE PULTE - OKRASNE STEBRE Vedno novi rnodeli nagrobnih spomenikov CKŽ 65, 8270 KRSKO. TEL: 0608/21-098, FAX: 060822-891 LJÜDSKA UNIVERZA ^kš KRŠKO nčtmo st' ?