Sojenje Čehajięu, ki je ovadil  Kmečke igre na Ponikvi: spet  
sodnika in odvetnika  so zmagali domačini!  
Št. 52/Leto 66/Celje, 5. julij 2011/Cena 1,10 EUR  


Odgovorna urednica NT Biserka Povše Tašię 

Rudarski »srečno« 
tudi za šoštanjsko 

šestico 
Tradicionalna prireditev Skok čez kožo, ko rudarji slovesno sprejmejo v svoje vrste novince in prosla­vijo svoj praznik, je bila letos na različne načine povezana tudi z gradnjo bloka 6. 





Mizarstvo Kovač s certifikatom 


Matejin Zeleni valodganja bolezen ingoji prijateljstvo 




 AKTUALNO 






Rudarski »srečno« tudi za šestico 
Tudi 51. prireditev Skok čez kožo tako ali drugače v znamenju bloka 6 
Velenje se je v minulem vikendu znova odelo v rudar­ spijejo pivo (če so si ga pri­ ča, saj med nami ni radiča«).  
ske barve. »Knapi« so namreč s tradicionalnim petkovim  služili) in skočijo s soda, pred  V naše dobro ne bomo razla- 
Skokom čez kožo proslavili nedeljski dan rudarjev, vmes  katerim dva starejša »kamera­ gali, zakaj se je ob tem geslu  
pa izvedli številne druge prireditve, s katerimi so se poklo­nili rudarskemu poklicu, ki je Šaleško dolino še posebej zaznamoval, hkrati pa dokazali, da so rudarske vrednote,  ta« držita razpeto kožo. »Šaht je majka«  po štadionu razlegel huronski smeh. Seveda mladi niso že­leli žaliti, v svečani zaobljubi  
kot so tovarištvo, pripadnost, pripravljenost pomagati in  Na skok dijake in inženirje  pa so obljubili, da bodo ostali  
požrtvovalnost, še vedno prisotne med prebivalci. Glede na  pripravljajo cel junij. Seznani­ zvesti rudarskemu poklicu, da  
gnečo na štadionu bi lahko ocenili, da rudarski praznik ni  jo jih z običajem, jim razdeli­ bodo vzorno sledili rudarski  
samo praznik rudarjev.  jo uniforme, izberejo tiste, ki  zastavi in širili svoje znanje.  
bodo na skoku povedali geslo,  
Na Skoku čez kožo so po Sprejem novincev so v ru­ ter jih tudi povabijo k pisanju  
starem običaju v rudarski dnikih uvedli že v 16. stoletju,  gesel, ki dajejo ton prireditvi.  
stan sprejeli 41 novincev. le da so na začetku »zelenci«  Na letošnjem skoku so novin- 
Doslej so v svoje vrste spre­skakali čez jašek. Ko so ti  ci z gesli govorili o delu, med­ 
jeli že več kot 3.373 »zelen­postali preširoki, se je začel  sebojnih odnosih in rudarski  
cev«, torej dijakov rudarske, skok čez kožo. Koža je kos  tradiciji, tudi o ženskah in  
strojne in elektro smeri, v za­telečjega usnja z jermenom  družinskem življenju so jih  
dnjih letih pa tudi inženirjev in s pasovi. Po njej so se ru­ podučili. Spet smo slišali, da  
rudarstva in geotehnologije. darji dričali v jaške, hkrati pa  je »vsak za nekaj, ›knapi‹ pa so  
V Velenje je običaj prišel po 2. jih je varovala pred mrazom.  za vse«. Seveda so v šaljivih  
svetovni vojni in se ustalil od Velenjski skok izgleda tako,  geslih poudarjali tovarištvo in  
leta 1961, ko je šolanje kon­da po štirje novinci, ki jih  poveličevali rudarski stan, do­ 
čala prva generacija učencev spremljajo botri, stopijo na  gajanje začinili z bolj »kosma­ 
v tedanji industrijski rudar­sode. Nato eden v imenu to­ timi ugotovitvami« na račun  
ski šoli. Kot poudarjajo, ne varišev pove generalije, torej  odnosa mož-žena ( »rad imam  
gre le za ohranjanje tradicije osnovne podatke, in izbrano  žensko telo, še raje pa kopljem  
in tovarištva, z njim mladim geslo, odgovori na morebitno  črno zlato«), velikokrat pa je  
novincem vsadijo kali stano­vprašanje komandanta para­ bila omenjena zelenjava ( »jaz  
vskega tovarištva. de, nato vsi štirje na povelje  pa pravim, da smo od hudi­ 


Že od leta 1994 kot prvega povabijo na sod gosta, ki izve­de častni skok. Letos je bil to Marjan Kolenc, ki je bil več kot 18 let tehnični direktor v premogovniku. »Pred 30 leti med ›knape‹ sem skočil, danes pa bi rad sporočil, da za vse, kar imam, kar sem postal, zaslugo rudarskemu stanu bi dal,« se je glasilo njegovo geslo, ob tem pa je Kolenc izpostavil, da je ru­darstvo lep poklic. »Ali, čerečem po rudarsko: ›Šaht je majka‹. Srečen in ponosen sem, da sem lahko opravil skok, ki pomeni priznanje vsem generacijam oziroma rudarjem, ki smo poskrbeli, da je velenjski premogovnik postal eden najbolj sodobnih premogovnikov v svetovnem merilu.« 
»Namen skoka je obujanje tradicije rudarskega stanu. Ta tradicija je v premogov­niku še zelo živa, pripravili smo že 51. skok, ker pa se blok 6 že gradi, bo še veliko takšnih skokov,« je omenil direktor premogovnika dr. Milan Medved, ki je naštel številne dejavnosti in tudi države, v katerih zaposleni v premogovniku dokazujejo svoje znanje. »Zelo pomen­ljivo je, da smo morali ravno letos, ko naš rudarski stan slavi pet desetletij tradicije, s katero so tesno povezane vrednote, kot so pripadnost, tovarištvo in nesebična po­moč, ponovno dokazovati, da imamo premoga dovolj za obratovanje TermoelektrarneŠoštanj. Pa se tudi tega nismo ustrašili, ker smo bili prepri­čani, da delamo prav. To nam je v celoti potrdila tudi med­narodna komisija za revizijo zalog, ki je obenem v svojem poročilu navedla, da je na­povedana stroškovna cena premoga 2,25 evra/GJ real-no dosegljiva. Recenzenti so v svojem poročilu še zapisali, da premogovnik ›predstavlja referenčno točko premogov­ništva Zahodne Evrope‹. To je za nas izjemno velika pohva­la, pa še mednarodno prizna­nje našega strokovnega dela smo s tem pridobili.« 



Podobno pohvalo in za­hvalo je zaposlenim izrekel velenjski župan Bojan Kon­tič, ki je ob tem, da je zrasel v rudarski družini, tudi sam delal v jami kot rudar, in zato dobro ve, kaj pomeni beseda »srečno«. Da je premogovnik pomemben steber slovenske energetike, brez katerega si ni mogoče predstavljati za­nesljive in stroškovno učin­kovite oskrbe z električno energijo, je izpostavil tudi direktor Holdinga slovenske elektrarne Matjaž Janežič, ki pa, kar je bilo za mnoge iz­jemno pomenljivo, v svojem pozdravu niti pod razno ni omenil bloka 6. 
URŠKA SELIŠNIK 
Foto: TimE 

Za mnoge pomenljiv stisk rok med Matjažem Janežičem in dr. Milanom Medvedom Skok niti ni tako težak, so ugotavljali mladci. 



Št. 5 - 5. julij 011 




IZOBRAŽEVANJE  


septembra bomo tak večer Celje odprejo vrata svojega tudi res pripravili.« V vseh Medpodjetniškega centra. treh triletjih pa so spoznavali »Učenci, ki jih to zanima, tudi različne poklice, podje-takrat lahko najbolje vidijo, tnike, njihove karierne poti. kako se dela na posameznih »V našem delu so sodelovali strojih. Sicer pa so člani naše tudi po en starš, umetnik in zbornice vselej pripravljeni znanstvenik, tako da smo bili sodelovati.« čimbolj široki.« Kot pravi Tatjana Štinek, pa 
pri vseh predstavitvah »vle-Na Luno? Raje v čejo kompletno vertikalo« Italijo! – tako se na primer učenci UPI-krožki z osnovnošol-ob obisku pekarne pogovar­ci so na nek način nadgra-jajo s pekom, ki je od svojega dnja projekta Izbira poklica osnovnega poklica napredo­
– izziv za prihodnost, ki ga v val do univerzitetnega diplo­Območni obrtno-podjetniški miranega inženirja živilstva.zbornici Celje izvajajo že od »Želimo jim povedati, da ne leta 2008. Že zato, ker je sle-gre samo za to, da bi bil nekdo dnji namenjen le učencem 8. rad pek – vedeti moraš, da to in 9. razredov, v UPI-krožkih pomeni delo ponoči, na vroči­pa lahko delujejo vsi od pr-ni, na primer. Ni dovolj, da bi vošolčkov do devetošolcev. nekaj rad postal, vedeti mo­»Obiski podjetij, na primer, raš tudi, ali si sposoben za to. so le na prvi pogled zelo Rad bi bil računovodja – prav, enostavna zadeva. To sploh a kako, ko pa mi matematika ni res. Najprej se morajo ne gre, ko nisem natančen, ko strinjati starši in to dovoliti ne sedim rad dolgo na enem s podpisi, v obiskanem pod-mestu … To si lahko želim, jetju pa je treba poskrbeti za ampak to je le želja, ni cilj. varnost. V UPI-krožku smo Cilji morajo biti realni,« pravi ›preštudirali‹ Zakonu o var-in slikovito navrže, da bi tudi 
šolo. V tretjem triletju pa so stvu pri delu, da smo v Gar.-sama rada šla na Luno. »Pa šli še korak naprej, učenci so ki Gracer potem vsi natančno vem, da ne bom, zato je bolje, bili še pred zahtevnejšo na-vedeli, kje smejo biti roke,« da izberem Italijo, do tja bom logo. Izbrali so organizacijo se nasmeje Tatjana Štinek in zagotovo prišla.« poletnih .lmskih večerov pravi, da je zato najboljša pri-IVANA STAMEČIČ 
– pripravili so poslovni na-ložnost za ogled proizvodnje Foto: SHERPA črt, promocijski material in takrat, ko v Šolskem centru Arhiv OOPZ Celje 
Na Celjskem so v prete-poslušati, da res slišimo in Zakaj mora frizer
Umik 
klem šolskem letu v osnov-povedano tudi razumemo. znati angleško? nih šolah treh občin delovali »Kako je z ustvarjalnostjo, 
Med spoznavanjem po­UPI-krožki. Gre za projekt, kako z inovativnostjo. Kako klicev ni šlo toliko za to, da ki ga so.nancira Javna je treba predstaviti svoje za­bi otroci spoznali delovni agencija za podjetništvo in misli, kako si zastaviti cilj in proces od začetka do konca, 

tuje investicije, prijavitelj potem do njega tudi prehodi­
poudarek je bil bolj na tem, nanj pa je bila Obrtna zbor-ti vso potrebno pot,« se spo­da so spoznavali in osvajali nica Slovenije, ki je k sode-minja in dodaja, da projekt še znanja, ki so sicer potrebna lovanju povabila tudi obr-ni končan. »Konec počitnic, vsakemu človeku. »Da moraš 

tno-podjetniške zbornice izv zadnjem tednu avgusta se 
uspešno komunicirati, da je Celja, Velenja in Šmarja pri spet dobimo. Nekateri otroci treba biti .eksibilen, da lahko Jelšah. In kaj so osnovno-bodo prešli iz enega v drugo iz osnove, ki jo imaš, narediš šolci počeli v teh krožkih? triletje, določeni bodo ostali, nekaj več, da poiščeš nadgra­»Ko sem se vpisal v krožek, veliko pa bo tudi novih, ker dnjo. In tako so izvedeli in si sem upal, da bo zanimivo se je lani o našem krožku v morda tudi najbolj zapomni­

ali da si bomo morali upati,« šoli veliko govorilo.« 
li, da mora frizer znati angle­

je nazorno povedal 7-letni 
ško. »Kako pa bi sicer lahko 

Tilen Sotlar ob koncu šol­

šel vsako leto v London, da 

skega leta, mentorica mag.
bi tako spremljal novosti, 

Tatjana Štinek pa je pribila: 
materiale in modne trende 

»In res smo si upali!« 
za prihajajočo sezono,« jih »S pripravami smo zače­je vprašal mojster škarij in li že v letu 2010, saj je bilo glavnika in tako, mimogrede, najprej treba usposobiti navrgel še, da v frizerskih sa­mentorje. Navezali smo stik lonih tudi brez znanja kemije z Osnovno šolo Lava, s ka­ne gre, za mladostnike do 15. 

tero tudi sicer odlično sode­leta starosti, ki želijo ohraniti lujemo,« je zadovoljna mag. 
zdrave lase, pa ni dobro, da bi 

Tatjana Štinek, samostojna 
si jih barvali … 

svetovalka pri Območni obr­tno-podjetniški zbornici Ce-
Od mavrične ribice 

lje. Po uvodnem usposablja­
do filmskega

nju štirih mentoric iz šole, iz 
večera 

zbornice pa je sodelovala še Martina Rečnik, se je delo z 
»UPI-krožek v vsakem tri­učenci začelo januarja. »UPI­
letju je izbral svojo temo. Že krožki so delovali v vsakem 
v prvem triletju smo šli skozi 
Mag. Tatjana Štinek:

triletju s po dvema mentori­ves postopek podjetniškega »Mislim, da se v UPI-krožkih cama. Najprej smo obiskali procesa – ena učenka je na­otroci veliko naučijo tudi o Festival izobraževanja in pisala svojo knjigico, mi pa sebi, se spoznavajo in odkri­zaposlovanja, kjer so učen­smo obiskali Gra.ko Gracer jejo, kaj jih je res zanima. Ves ci spoznavali poklice. S so-in spoznali vse faze izdelave čas pa jim dopovedujemo, mentorico Tjašo Ocvirk sva v knjige. Na koncu pa smo iz­da se vse začenja šele takrat, prvem triletju sodelovali s 16 delali svojo mavrično ribico ko se bodo za njimi zaprla učenci od 1. do 3. razreda,« (lepljenka v obliki ribe, op.
zadnja šolska vrata. Takrat pravi Tatjana Štinek in doda, p.),« pravi Tatjana Štinek. 

bodo morali znati uporabiti da se je kar težko odločiti, za Učenci drugega triletja so pridobljeno znanje, ga nad­koga – mentorici ali učence izdelali ekološka oblačila iz graditi. Zaključek šolanja je – je bilo bolj zanimivo. V pra­odpadnega papirja, navezali zgolj vstopnica in šele takrat ksi so namreč spoznavali, ka­stike s podjetjem Simbio in se bodo v bistvu začeli učiti. 

kšno je timsko delo, da smo dobili zabojnike za ločeno Za takrat pa je pomembno, ljudje različni, kako je treba zbiranje odpadkov, ki so jih da so .eksibilni in odprti, da kaj povedati, da to ni kriča­potem postavili pred šolo. »To sledijo novim znanjem.« 
nje drug čez drugega, kako je nenazadnje korist za celo 

Št. 52 - 5. julij 2011 



 GOSPODARSTVO 



Sejemske priložnosti zaslovenska podjetja 
Priložnosti za predstavitev in promocijo na Skopskem sejmu, čigar lastnica je velenjska Era 
Velenjska skupina Era letos praznuje 60-letnico obstoja, hkrati pa mineva deset let, kar je prisotna na makedonskem trgu. Svojo največjo prelomnico v ra­zvoju je skupina doživela pred petimi leti, ko se je iz pretežno trgovske družbe pričela podjetniško usmer­jati v poslovni razvoj in po­vezovanje. 
V Makedoniji je Skupi­na Era prisotna kot lastnica Skopskega sejma, ki s svojimi lokacijskimi, infrastrukturni­mi in komunikacijskimi mo­žnostmi v okviru različnih sejemskih in drugih doga­janj, vsako leto gosti več kot 3 tisoč podjetij iz 30 držav in več kot 500 tisoč obiskoval­cem ponuja številne novo­sti, inovacije in zanimivosti. »Skopski sejem je v zadnjih desetih letih postal stičišče in možnost za poslovne prilo­

žnosti, da slovenska podjetja Trije sejmi zarala skupni sejemski nastop. ni prodajno-razstavni prostor, nastopajo ne le v Makedoniji, promocijo V sredini novembra pa bodo na katerem poteka promocija, 
pripravili 61. mednarodni se-trženje ter distribucija sloven­
temveč v vsej jugovzhodni Ena izmed letošnjih sejem­jem ITF Agrofood, ki bo, kot skih proizvodov in storitev z 
regiji,« je povedal predsednik skih novosti, mednarodni poudarjajo Velenjčani, po-višjo dodano vrednostjo. »Na 
uprave velenjske Ere Gvido sejem Transport in logistika, novno odlična priložnost za ta način makedonsko in tuje Omladič. Ob tem je poudaril bo med 5. in 8. oktobrom. Na 

tudi pomen delovanja njihove-sejmu bodo predstavili logi-promocijo slovenskih podjetij javnosti seznanjamo s posa­in institucij iz živilsko-pre-meznimi slovenskimi regijami 
ga kompetenčnega centra za stično-distribucijska podjetja, delovalne industrije, kmetij-in gospodarskimi panogami, prenos znanja iz Slovenije in pristanišča, letališča in žele-

Evropske unije v države tega znice, proizvajalce logistič-sko-gozdarskega sektorja ter saj takšen način predstavitve območja. »Pri gradnji Era Ci-ne opreme in druge družbe turizma, za katerega v regiji in promocije posredno pome­tyja je za slovenske gradbince na področju transporta in vlada veliko zanimanje. ni tudi veliko boljšo seznanje­
in druga podjetja dela za pet logistike, ki delujejo v jugo-nost in prepoznavnost celotne let,« je napovedal Omladič. Slovenije. S tem se krepi tudi 
vzhodni Evropi. Mednaro-Velenjska Era je tudi lastnik 
delovanje Kompentenčnega 
Sicer bodo na skopskem dni sejem Tehnoma je eden večje površine zazidljivih po­
centra za prenos znanja iz sejmu jeseni izvedli tri od­
najpomembnejših sejmov v vršin v Arnovskem gozdu pri
Slovenije in EU v Makedoni­mevne sejemske dogodke, regiji in pokriva področja me-Žalcu, kjer so prej namerava­jo, Južno Srbijo in na Kosovo, in sicer sejme Transport in talurgije, elektronike in ener-li graditi nakupovalni center, ki ga Skupina ERA razvija na logistika, Tehnoma in IFT gije, pripravljajo pa ga v drugi sedaj pa imajo zazidalni na-Skopskem sejmu in v okviru Agrofood, na katerih priča-polovici oktobra. Za podjetja črt za gradnjo logističnega katerega že sodeluje več kot kujejo več kot 200 tisoč obi-iz Slovenije bo Javna agencija središča Slovenije. 
50 priznanih slovenskih pod­skovalcev. Sejmi zaokrožujejo za podjetništvo in tuje investi­jetij in institucij. Glavni cilj pestro ponudbo na Skopskem cije (JAPTI) ob podpori Sku­

sejmu in predstavljajo odlič-pine Era, podobno kot lani, Kot je omenil Omladič, je na centra je prenos dobrih praks, no priložnost za povezovanje, ko je sodelovalo več kot 20 Skopskem sejmu aktivna tudi znanja in izkušenj.« razvoj in promocijo. slovenskih podjetij, organizi-Slovenska hiša, ki postaja stal-US 


Grki in optimizem na trgih 
Za vlagatelje je bil na kapitalskih trgih prejšnji teden uspešen. Pozitiven trend je posledica pričakovanja uspe­šnega reševanja grške krize. 
Ključna za krepitev evra in delniških trgov je bila izjava Nicolasa Sarkozyja. Francoski premier je izrazil prepričanje, da so francoske banke, ki so zaradi grškega dolga s slabimi 40 milijardami evrov najbolj izpostavljene, dosegle dogovor 
o ponovnem investiranju v Grčijo. Francoski predlog pred­videva, da bi banke 70 odstotkov prihodkov od obveznic, ki zapadejo med letom 2011 in 2013, ponovno na tak ali drugačen način vložiti v Grčijo. Petdeset odstotkov sredstev naj bi vložile najprej v grške dolžniške papirje ročnosti 30 let, preostalih 20 odstotkov pa v varne investicije (AAA), ki bodo hkrati delovale kot jamstvo za odplačilo 30-letnih grških obveznic. 

Ravno tako je tudi ameriško gospodarstvo v začetku tega leta izgubilo zagon, kar so pokazali novi izračuni o gospo­darski rasti. Na letni ravni ta znaša 1,9 odstotka, kar je malo bolje od prvotnih ocen. Vlagatelji so se na to odzvali hladno, pesimizem so krepili tudi podatki o povečanem številu zah­tevkov za nadomestila v primeru brezposelnosti ter nekateri slabi poslovni rezultati. Razočarala sta Oracle in Micron. Pri proizvajalcu programske opreme Oraclu so se čisti dobiček in prihodki sicer povečali, vendar so vseeno razočarali anali­tike. Tudi potrošniško zaupanje se je junija v ZDA poslabšalo zaradi skrbi, povezanih s trgom delovne sile, medtem ko so se cene stanovanjskih nepremičnin v največjih mestih ZDA aprila zvišale prvič od julija lani. 

Največji svetovni indeksi so v minulem tednu močno pri­dobili na vrednosti. Frankfurtski Indeks DAX je teden končal 3,7 odstotka višje in je v petek dosegel 7.385 indeksnih točk. Francoski indeks CAC40 je končal 3,9 odstotka višje, med­tem ko je angleški indeks FTSE100 v tem tednu pridobil 3,6 odstotka vrednosti. Ameriška indeksa SP500 in Dow Jones sta v petek trgovanje zaključila 3,8 odstotka višje glede na pretekli teden. Na drugi strani se je indeks NASDAQ podražil za 5,6 odstotka ter v petek dosegel 2.327 indeksnih točk. 
Izglasovanje predloga za sprejetje pogojev za dodatno pomoč v grškem parlamentu je močno dvignilo optimizem na trgih. To je dobro izhodišče za pozitiven trend v poletnih mesecih. 
ROMAN GOMBOC, borzni posrednik 
ILIRIKA d.d., Slovenska 54, 1000 Ljubljana 
Nadzorni organ: ATVP, Poljanski nasip 6, 1000 Ljubljana 
Vir: Ljubljanska borza d.d. 
Brezplačno polnjenjeelektričnih vozil 
Tržni delež avtomobilov narave, zato so odprli pol-notranjim izgorevanjem, saj na električni pogon naj bi nilno postajo, ki omogoča država napoveduje subven­se v prihodnjih desetletjih brezplačno polnjenje dveh cije. Kot je dejal Miha Lev-močno povečal, zlasti v me-vozil naenkrat. Prepričan je, stek iz društva za električna stnem prometu. Zato želijo da bo takšnih stebričkov v vozila, so razlogi za ta vozila slediti temu razvoju tudi prihodnje v nakupovalnem tako ekonomski kot tehnič­elektro podjetja v Sloveniji. središču še več. ni in strateški. Že sedaj je v Tako je Elektro Celje skupaj V Elektru Celje pa po be-Sloveniji kar nekaj vozil na s Citycentrom in Društvom sedah predsednika upra-elektriko in sicer tisoč koles, za električna vozila Slove-ve Rada Kneževięa orjejo 150 motornih koles in okrog nije pred dnevi postavil ele-ledino na tem področju in 20 do 30 avtomobilov, je po­ktro polnilno postajo, ki je razvijajo pametna omrežja, vedal. V času, ko se bo njiho­prva v kakšnem slovenskem ki bodo potrebna za nemo-vo število povečevalo, pa je nakupovalnem središču. teno oskrbo avtomobilov v treba pripraviti vse potrebno 

Citycenter po besedah vod-prihodnje. Že prihodnje leto za oskrbo vozil, ker bi sicer je Boštjana Brantuše sledi naj bi se namreč po napo-lahko imeli težave s porabo vsemu, kar prinaša napredek vedih cene električnih vo-električne energije. in je povezano z varovanjem zil približale cenam vozil z TC, foto: SHERPA Boštjan Brantuša (desno) je priključil električni avto na polnilno postajo. 



Št. 52 - 5. julij 2011 

 GOSPODARSTVO 
SPODBUDNE ZGODBE
»Žmah« po lesu V rubriki predstavljamo spodbudne zgodbe gospodar­stvenikov, podjetnikov, obrtnikov ter podjetij s širšega 
Mizarstvo Kovač, ki je zraslo iz nič, se danes ponaša s certi.katom FSC območja celjskega. Zagotovo jih je mnogo med nami. Ne­
kateri so večji zaposlovalci, drugi so s svojim znanjem, 
spretnostmi, izkušnjami uspeli poskrbeti za preživetje»Les je lep. Ampak šele, zaposlenih delavcev, prilo-družine. Takšnim spodbudnim zgodbam odmerjamoko ga pravilno obdelamo,« žnost dajejo tudi študentom prostor v torkovih številkah Novega tednika. Sporočite pravijo v Mizarstvu Kovač in pripravnikom. Največ nam lahko tudi svoje predloge za spodbudne zgodbe, inv Ljubiji, kjer se ponašajo izdelujejo okna in vrata, ki sicer na e-naslov: tednik@nt-rc.si 
s certi.katom FSC. Gre za 
jih prodajajo predvsem po
certi.kat Forest Steward-
Sloveniji, lepljence pa veči-Ali zahtevajo kupe papirjev
ship Council® - Svet za 
inženirjev, ki so potem ostalino izvozijo. Še vedno Miha za prijave na razpise, potem

nadzor gozdov, ki ga je pred 
pri nas. Tako imamo močanpregleda vsak tovornjak, pa niso uspešni, ker so raz­

kratkim prejelo deset lesno 
lastni kader, seveda pa je zaki ga pripeljejo na dvorišče pisi narejeni na ime in pri­

žagarskih podjetij oziroma 
nekatere delo pri nas tudiin oceni približno količino imek. »V državi namenjajo

obratov, lesnih trgovcev in 
odskočna deska,« je omenilizdelkov, ki jih bodo lahko ogromno besed obnovljivim

predelovalcev lesa. 
Luka.

izdelali. »Toliko, da pač za­virom energije. Sami izdelu-Obrat v bližini Mozirja je deve ›štimajo‹. Veste, glavni jemo palete, pa še pet paratipični primer spodbudne temelj je pošteno delo. Če Namen certi. ciranja FSC
nismo dobili iz tega naslo­zgodbe, ki jo je leta 1779 človeka enkrat ogoljufaš, ga je podpiranje vzornega,
va.« Pri Kovačevih niso tar-začel pisati Miha Kovač. Za ne bo več. Sam sem bil vzgo-trajnostnega gospodarje­
nali, ampak dejstvo je, damanjšo kmetijo je skrbela jen v duhu ›moli in delaj‹, kar nja z gozdovi v svetovnem
položaj za lesne obrate nižena Katka, sam pa je bil poskušam prenašati tudi na merilu, prek ponudbe cer­
najboljši. »Imeli smo srečo,šofer kamiona in je preva­
svojo družino.« ti.ciranega lesa. V ta na­
da nismo delali za gradbince.
žal vse po vrsti. »V Zgornji 
men se uporablja nadzor-

Vendar je sedaj problem, kerSavinjski dolini sta bili dve 
na FSC-veriga, ki sega od

so ti propadli, ostali pa noče­
večji lesni .rmi, Smreka in Miha in Luka Kovač, dve generaciji v Mizarstvu Kovač Certi.kat FSC podjetjem 
gospodarjenja z gozdom

jo investirati. Država pa sicer
Glin. Ko sem začel voziti nju-omogoča večjo možnost kon-(lastnika gozda), preko seč­
ponuja pomoč, ki ni najbolj
ne izdelke, sem prišel z le-kuriranja na zahtevnem tu-nje, transporta in izdelave
ugodna. Na primer, na polna
som na ›žmah‹ in tako začel s padel jugoslovanski trg, sem zanimiv in potreben. Zahte-jem trgu. Pridobljeni certi. -(lesnopredelovalni obrati),
usta ponujajo ekosubvencije,
svojo dejavnostjo,« je obudil z novo ekipo začel delati za ve v predelavi lesa so vedno kat zahtevajo predvsem tuja do prodajalca.
ki pa jih še sedaj niso razdeli­
dogajanje izpred treh dese-nemške naročnike. Kar kruto višje, konkurenca vedno trgovska podjetja, ki v njem 
li našim strankam,« je dodaltletij. »Začel sem sam, s triki-je bilo v tistih časih, vendar hujša, cene pa so se stisnile vidijo dokaz svoje okoljske Luka. Miha Kovač, med domači­lovatnim motorjem in z raz-so nas hitro naučili.« proti ničli,« je sedanje sta-ozaveščenosti in pripravlje-Danes je težko, pravi tudi ni znan kot Butej, je v Mo­rezom lesa. Potem so prišla »Certi.kat na hitro nima nje predstavil »ta mladi« pri nosti nuditi kupcem izdelke, Miha. »Strašne razlike so v zirju in širše znan tudi za­
na vrsto ostrešja, opaž … Ko kakšnih posebnih učinkov, Kovačevih, sin Luka, ki se pridobljene na način, pri 
ceni; ob tem da je nekdaj radi številnih dejavnosti paje z nastankom Slovenije raz-na dolgi rok pa je zagotovo mu je pridružila žena Mate-katerem je upoštevan tako vmes manj ›koštalo‹. Govori-tudi po tem, da je le redko
ja. Oče je upokojen, vendar ekološki in socialni kot tudi 
mo dajatvah oziroma obre-komu odrekel pomoč. Zara­ima še vedno roko čez, sta ekonomski vidik. 
menitvi plač, kamor je treba di tega je od leta 2007 častnise smejala mlada dva, Miha šteti tudi regres, dopuste … občan Občine Mozirje. »KarPonudba za zdravilišče pa dodal, da so otroci pridni Seveda tudi v lesno-pre-Danes, če hočeš delavcu iz-nekaj projektov smo izpelja-Mali delničarji Zdravilišča Rogaška pričakujejo prevze-in delavni. Tudi zato, ker so delovani industriji čutijo plačati tisoč evrov neto pla-li, danes je tega, seveda za­mno ponudbo družbe Plod, ki je objavila namero za pre-zgrajeni trdni temelji. 
krizo. Pri Kovačevih je bilo če, mu je treba obračunati 3 radi krize, nekoliko manj.« 
vzem zdravilišča. Kot je znano, je družba Plod, sicer v lasti najhuje na prehodu v lan-tisoč evrov bruto.« Verjetno tudi zaradi te ka-Stanislava Pšeničnika, z odkupom delnic postala več kot Neugodni časi sko leto, ko so cene lesnih Sicer je v upravni zgradbi rakterne lastnosti Kovačevi46-odstotni lastnik zdravilišča. Iz podatkov na spletu je V Mizarstvu Kovač, kjer izdelkov dosegle dno. Sedaj podjetja že v jutranjih urah nimajo ograje okrog svojega razvidno, da je od januarja do sredine maja slatinska druž­sedaj predelujejo les, izdelu-je iz pripovedi velo nekoliko dišalo. V kuhinji so pripra-podjetja. »Imamo samo za­ba ustvarila zgolj nekaj več kot 37 tisoč evrov prihodkov. 
jejo stavbno pohištvo in dru-več optimizma. »Zagotovo vljali malico. »Po razpadu ju-poro zaradi parkiranja in zaKer drugega kupca ni na vidiku, družba pa ne razpolaga ge lesne izdelke, odkupujejo bomo preživeli, ker znamo goslovanskega trga, ko smo poštene ljudi. Sicer pa ima­z večjim premoženjem, mali delničarji najverjetneje ne boljši okrogel les, kar nekaj delati,« je zagotovil Miha, praktično začeli na novo, mo tule na vrhu hriba dovoljbodo imeli drugega, kot da sprejmejo prevzemno ponudbo. 
tudi v Zgornji Savinjski doli-hkrati pa omenil kar nekaj smo imeli zelo mlad kolek-prostora, tudi strojev, lahkoVečina ocenjuje, da bo s prevzemom Pšeničnik v bistvu ni. Letno predelajo približno področij, kjer bi lahko drža-tiv. Za takšne fante normalne bi zaposlovali sto ljudi. Ven­samo formaliziral lastništvo, saj slatinsko družbo obvla­10 tisoč kubičnih metrov iz-va, pa tudi občine, prihranile malice ne bi zadoščale, zato dar časi niso ugodni. Ampakduje in upravlja že več kot deset let. Uprava Zdravilišča branega, predvsem kakovo-kar nekaj denarja. Splošna, smo jim začeli sami kuhati. temelji so narejeni, morebitiRogaška je sicer prek spletne strani Ljubljanske borze že stnega smrekovega lesa. Ves že velikokrat slišana ugoto-Mnogo zaposlenih je še iz ti-bo tudi kdaj klima boljša,« je sporočila, da ne obstajajo nikakršni dogovori ali pogajanja les sušijo v sodobnih sušilni-vitev je bila, da gospodarstvu stih let, vmes pa je prišlo kar zaključil Miha Kovač. 
s prevzemnikom. 
cah. V podjetju je 39 redno namenjajo premalo pomoči. nekaj študentov, dijakov in US 
Shranili večino dobička 
Delničarji celjske družbe Kovintrade Mednarodna trgovina so na skupščini, na kateri je bilo prisotnega več kot 95 odstotkov kapitala, soglasno potrdili vse pre­dlagane sklepe. 
Po sklepu skupščine bodo od več kot 6 milijonov evrov bilančnega dobička delničarjem izplačali manj kot 300 tisoč evrov dividend, velika večina dobička pa je ostala neraz­porejenega. Tudi letošnje poslovanje družbe in skupine Kovintrade je nad načrti. Delničarji so članom uprave in nadzornega sveta podelili razrešnico za delo v lanskem letu. Poleg tega so pooblastili upravo, da lahko v obdobju treh let sama družba ali njene hčerinske družbe kupijo la­stne delnice, katerih skupni nominalni znesek pa, vključno z obstoječimi, ne sme presegati 10 odstotkov osnovnega 
kapitala. 
##
%

 #
#! 
Plusi za Cetis 
Na skupščini Cetisa so predstavili dokaj dobre rezultate 


 


 

#

##
%
$!
# 
 

$

poslovanja tako celjske družbe kot njenih odvisnih družb. 
Tako je Cetis v prvih petih mesecih s prodajo ustvaril več kot 
# 
#&

	


"

#!
#

%

11 milijonov evrov, kar je tretjina več kot v enakem lanskem 
obdobju. Z večjo prodajo so v Cetisu ustvarili več kot 850 
#


'

 
&

$#
#

tisoč evrov pred obdavčitvijo, v enakem lanskem obdobju pa 
je družba zabeležila skoraj milijon in pol izgube. Letos so do­
!
$#

 #
%



&! 
biček ustvarili tudi na račun zmanjševanja stroškov materiala, 
plač in storitev. Dobro je poslovala tudi odvisna družba Amba, 
ki je za več kot tretjino povečala prihodke in dosegla skoraj 
300 tisoč evrov dobička. Družba Cetis Zagreb je poslovala 
!

$#!
$
 
slabše kot lani. Na skupščini pa delničarji med drugim niso 
izglasovali revizije poslovanja za zadnjih pet let. Posebno re­
vizijo je predlagala Kapitalska družba, ki je zahtevala pregled 
##
%

"#
"



% 
vseh poslov z družbami iz skupine Zvon Ena in Zvon Dva ter 
s Krekovo družbo, Cetis-grafom in Kovinoplastiko Lož. Kot 
rečeno, ostali delničarji predloga niso podprli. 
JU!JU!JU!JU! 

US MINISMINISMINISMINISMINISMINISMINIS
TER ZA ZDRA
V
JE OPO
ZAR
J
A: PREK
OMERNO PIT
JE ALK
OHOL
A ŠK
ODUJE ZDRA
V
JU!A: PREK JU!JU!JU!JU! 
 Št. 52 - 5. julij 2011 

 PROSTOVOLJSTVO / IZ NAŠIH KRAJEV 



minimalna plača v tej državi potrebujejo našo pomoč tu-človekovega dostojanstva 
V Novem tedniku smo se aprila letos z novinarskimi prispevki na svoj način pri­

je približno 150 evrov,« pravi kaj, v Sloveniji. »S tem vpra-in sprejemanja različnosti, 
družili evropskemu letu prostovoljstva 2011 z geslom Bodi prostovoljec, spreminjaj 

Barbara. Romunija si kljub šanjem smo se prostovoljci sodelovanje, socialno pra­
svet. Eden od ciljev evropskega leta je tudi dvig zavesti o koristih in pomembnosti 

temu, da je demokratična soočili že čisto na začetku vičnost, dobroto, upanje in 
prostovoljstva za boljšo družbo. 

država s parlamentom, z vla-ob odločitvi, da se odpravi-vero v življenje in seveda v do, s predsednikom države mo na prostovoljni projekt vsakem človeku iščemo ta-
Med Romuni na robu preživetja 
Barbara Rakun se odpravlja v Karitasov center v Romuniji 
Rečičanka Barbara Ra­kun sodeluje v skupini pro­stovoljcev mednarodnega prostovoljnega programa Pota 2011, ki se bodo pod okriljem Mladinsko-in­formacijskega centra v Ljubljani konec tedna od­pravili v Karitasov center v Caransebes v jugozahodni Romuniji. 
»Po več letih prostovoljne­ga dela na različnih področjih v Sloveniji (Karitas, Hospic, delo z otroki in mladostniki, žrtvami nasilja, društvo on­koloških bolnikov, oratoriji, kolonije z otroki, animatorka pri frančiškanih, delo s sta­rejšimi … sem se letos odlo­čila, da se bom odpravila v tujino. Romunija je ena od destinacij za prostovoljce, ki želijo del sebe in svojega časa nameniti tudi drugim ljudem, ki potrebujejo po­moč,« je razložila Barbara, ki jo prostovoljno delo spremlja že od srednje šole in se ga doslej še ni naveličala. »Ker verjamem, da se tudi s takim načinom dela pridobijo izku­šnje, mi ni žal, da mu posve­čam veliko svojega časa in truda. Prostovoljno delo ni nikoli stran vržen čas.« 
Zakaj v Romunijo? »Romu­nija je sicer članica Evropske unije, v primerjavi z drugi­mi evropskimi državami pa jo tarejo predvsem revščina, velika brezposlenost, korup­cija, trgovanje z otroki, pro­

Barbara Rakun 
stitucija, nasilje v družinah, veliko otrok je na ulici, veli­ko otrok brez staršev, prav tako ni posebnih progra­in tržnim gospodarstvom, še vedno ni opomogla od grozljivega komunističnega režima diktatorja Nicolaa Ce­ausescuja, ki je v letih svoje vladavine pahnil romunsko prebivalstvo na rob prežive­tja in potolkel njihovo člove­ško dostojanstvo. 
»Projekt bomo izvedli v sodelovanju z organizacijo Caritas Caransebes, ki je bila ustanovljena in deluje ob po­moči iz Nemčije. Omenjena organizacija ima številne de­javnosti, ki omogočajo člove­ka vredno življenje številnim otrokom in mladim iz družin s težkimi razmerami, otro­kom brez staršev, osebam z motnjami v telesnem in du­ševnem razvoju, starejšim in bolnim ljudem. V njihovo pestro dejavnost se bomo poleti vključili tudi mi. Da bi jim ta čas polepšali in se z njimi družili, bomo za njih pripravili delavnice, družab­ne igre, pesmi, skeče, plesne aktivnosti, izlete, predvsem pa je pomembno, da bomo tam z njimi, da se bodo poču­tili pomembne in koristne,« je načrtovala Barbara. 
Malo za življenje 
»Zdaj imamo še kar nekaj dela, saj pripravljamo mate­rial, zbiramo pesmi, plese, igre, material za športne dejavnosti … Organizirali smo dobrodelni koncert, poleg tega tudi po župni­jah predstavljamo projekt, nekaj podjetij smo prosili za donacije …« je z velikim navdušenjem pripovedovala Barbara. »Ker smo prosto­voljci, je naše delo zastonj, pot in hrano za na pot pla­čamo sami, stroški bivanja in vsega, kar se bo v Romuniji dogajalo, pa so vključeni v stroške projekta.« 
Seveda se marsikdo vpra­ša, zakaj je treba hoditi v tujino pomagat otrokom, mladostnikom, starejšim ljudem in osebam z motnja­mi v duševnem in telesnem razvoju, saj je dovolj ljudi, ki v tujino. Takšno vprašanje je primerno še posebej v sedanjem zmedenem času, ko so stiske ljudi zelo velike že kar v bližnji okolici in ko doživljamo razvrednotenje človekovega dostojanstva. Lahko pa vam povem, da je izkušnja prostovoljcev, ki so že bili v tujini, neizmerna, predvsem ko se vrnejo. Tako prostovoljcem kot ljudem okrog njih se ponavadi zelo spremeni življenje že zaradi same izkušnje, da so bili v državi, kjer so razmere zelo težke. Ljudje tudi spoznamo, kako malo potrebujemo za življenje. Naša izkušnja v tujini je predvsem spodbu­da za delo v domačem okolju v okviru družine, prijateljev, sošolcev, sosedov, sodelav­cev … Ljudje povsod po sve­tu potrebujejo objem, stisk roke, nasmeh in pogovor, v tem smo si enaki. Prosto­voljci smo pričevalci za mir, ljubezen, solidarnost, med­sebojno pomoč, medseboj­no učenje, globalno sood­govornost, za spoštovanje lente,« odgovarja Barbara. 
Mladi prostovoljci so svoje delo predstavili na dobrodel­nem koncertu na Rečici ob Savinji, ki so ga pripravili v krščanskem letu dobrodelno­sti in solidarnosti pod geslom Nosite bremena drug druge­mu. »Pri organizaciji dobro­delnega koncerta sem videla veliko pripravljenost ljudi v rečiški občini in njeni okoli­
ci. Mogoče je bil koncert tudi spodbuda za koga od udele­žencev, da v prihodnosti od­ide kot prostovoljec v tujino ali da se navduši nad prosto­voljstvom doma. Osamljenost in občutek nezaželenosti sta najhujša revščina, je govori­la mati Terezija. Prostovoljci smo s koncertom želeli poka­zati, da se da veliko narediti, da bi v medsebojnih odnosih postali drug drugemu prina­šalci miru in veselja,« je za­ključila Barbara, ki se je še enkrat zahvalila vsem sode­lujočim na rečiškem koncer­tu, kjer so zbrali malo več kot 700 evrov. 
URŠKA SELIŠNIK 
Najobetavnejšiotroci 
ROGAŠKA SLATINA - V okviru osmega srečanja pesni­kov, kritikov in prevajalcev poezije Festival Pranger, ki je bilo v Obsotelju, so pripravili literarni natečaj za otroke. Otroci so morali poskrbeti za nadaljevanje pra­vljice Hišica iz kock, ki je delo v Rogaški Slatini rojene pisateljice Ele Peroci. 
»Na naš natečaj se je vsula kopica domiselnih pravljičnih izdelkov, v katerih so otroci pokazali veliko mero domišljije, spretnega igranja z jezikom, predvsem pa nas je navdušilo sporočilo pravljic,« so veseli organizatorji natečaja. Kot so ugotovili, je osnovno sporočilo prejetih pravljic v klicu k prijateljstvu, požrtvovalnosti, kolegialnosti in strpnosti. Med dvanajstimi najobetavnejšimi najmlajšimi avtorji so šesto­šolci Angelika Fidler (Šentjur), David Opalič in Gala M. Štiglię (oba Šmarje pri Jelšah) ter petošolci Gaja Hribernik (Vitanje), Eva Polajžar in Anja Šket (obe Šmarje pri Jelšah). Med četrtošolci so najobetavnejši Eva Hohnec in Miho Bje­lovučič in Živa Fistrič (vsi trije iz II. OŠ Rogaška Slatina) ter med tretješolci trije učenci iz Vidma pri Ptuju. 
BJ 
Pogum jepremagati sebe 
MENINA PLANINA - Kakšnih 2 tisoč ljudi se je v soboto udeležilo slovesnosti ob 66. obletnici legendarnega pre­boja iz sovražnikovega obroča na Menini, 70. obletnici OF in 20-letnici samostojnosti Slovenije. 
Slavnostna govornica na Menini, obrambna ministrica dr. Ljubica Jelušič, je med drugim dejala, da so se sanje naših partizanov uresničile šele leta 1991 z osamosvojitvijo teritorialne obrambe, ki je skupaj z milico in državljani državi uspela priboriti suverenost. Vsi borci, ki so na Me­nini prebili obroč nemške vojske in se z ranjenci prebili na svobodo, so bili mladi ljudje. »Danes pa mladi brezuspešno čakajo na službe in so brez pravih možnosti ali pa imajo zelo malo upanja, da bi se prebili do večjih družbenih od­govornosti, kot so jih imeli takrat mladi borci,« je dejala slavnostna govornica in dodala, da se bodo morali politiki naučiti premagovati sebe in svoje interese, da bi dojeli, da sta njihova vloga in naloga delo za ljudi in skrb za skupno dobro. Mnogi imajo premalo poguma, da bi to storili. Po-gum ni, da človek v težkih trenutkih premaga strah. Pogum je premagati sebe in svojo vest. To je resnica, ki jo je v svoji knjigi zapisal komandant Franta in ta resnica je brezčasna, je dodala ministrica. 
JANEZ VEDENIK 




Št. 52 - 5. julij 2011 


KMEČKE IGRE  


Na Slomu pri Ponikvi se je po ocenah organizatorjev do večera zbralo okrog dva tisoč mladih iz vse Slovenije. 
Kosili, da se je kadilo za njimi 
Na 25. državnih in 4. mednarodnih kmečkih igrah na Ponikvi znova zmagali domačini 
Večina si nas niti ne predstavlja, kaj še mladi rod. Zbrali so se na kmečkih štvo v občini – je bila brezhibna. Za večino pomeni biti državni prvak v košnji ali igrah, ki veljajo za največji projekt Zveze stvari, predvsem pa za izvedbo tekmova-Na letošnje državne kmečke igre se je uvr­grabljenju. Je pa res, da bi marsikateri slovenske podeželske mladine, z zmago-nja, so izvrstno poskrbeli. Verjetno pa pri stilo 22 ekip, ena tudi s sosednje Madžarske. dedek ob tem snel klobuk, če bi ga nosil.valci pa se prireditev seli po vseh regijah. izboru navijaških rekvizitov prav veliko Pomerile so se v košnji, grabljenju, prevažanju Da so na Šentjurskem največji tovrstni Mladi podeželani si na ta način vsako leto besede niso imeli. Mladeniču, ki si je v jabolk, igri s koruzo in še igri presenečenja. asi, smo ugotovili že lani, ko so zmagali naredijo poseben praznik, kjer se družijo ta namen omislil motorno žago, je treba Predstavile pa so tudi regije, iz katerih priha­na državnih kmečkih igrah. Glede na in zabavajo ob igrah s kmečko tematiko. priznati precej domišljije, uvidevnosti pa jajo. V Zvezo slovenske podeželske mladine je to, da so letos svoj uspeh ponovili, to Seveda tudi teme za resen premislek ne malo manj. A pod črto je bila tudi predse-sicer vključenih kar 54 društev. Najboljši sopač ni bilo naključje. Vseeno pa bodo manjkajo. Je pa to tudi priložnost za ve-dnica DPM Šentjur Blanka Pevec nadvse bili Šentjurčani, na drugem mestu DPM Spo­čast prirejanja tekme prihodnje leto pre-seljačenje in popivanje, ki so jo nekateri zadovoljna. »Vse je teklo tako, kot smo si dnje Savinjske doline, tretji pa so bili Dolenjci pustili drugouvrščeni ekipi iz Spodnje vzeli kar preveč zares. zamislili. Mladi so se odzvali, zabava je DPM Zbure. Naslov naj kosca je osvojil David Savinjske doline. Organizacija dogodka, ki jo je prevzelo uspela, pa še zmagali smo.« Podkrajšek, naj grabljica pa je Urška Močnik, 
Slom na Ponikvi je že leta zbirališče Društvo podeželske mladine Šentjur – naj-StO oba iz domačega društva. kmetov iz vse Slovenije. Tokrat je gostil bolj aktivno in množično mladinsko dru-Foto: SHERPA 

Navijači so bili seveda pomemben del tekmovalnega vzdušja in šlo je zelo zares. Koruzni storži so morali z loparja na lopar priti na drugo stran verige, kjer so jih zluščili in na koncu pazljivo stehtali. 



Št. 52 - 5. julij 2011 



DOBRODELNOST / IZ NAŠIH KRAJEV 



Otroci so na popoldanskem počitku takrat, ko so sončni žarki najbolj nevarni. Ujeli smo jih, preden so ponovno stekli na plažo. 

»Tata« Gašper, mama Lea, teta Teja … 
Otroci so vzgojitelje vzeli za svojo drugo družino 
In smo se odpravili … v zgodnjih jutranjih urah proti Baški na otok Krk, kjer nas je pričakalo 92 otrok. Podjetje Mik iz Celja jim je omogočilo brezplačne počitnice v Celj­skem domu, s katerim upravlja družba Celeia. Pričakali so nas nasmejani obrazi osnovnošolcev, energični vzgo­jitelji, vroče sončno vreme … Podjetje Mik je namreč že šestič organiziralo brezplačno letovanje za otroke, ki jim starši počitnic na morju ne morejo nuditi. Letos so izbrali celjske in koroške osnovne šole, v pomoč pa so bile šol­ske socialne delavke, ki so otroke po vnaprej določenem 

kriteriju tudi izbrale. 
Glavna vzgojiteljica in predstavnica Mika Teja Vrečko Luknar nam je po­vedala, da so bili pogovori z nekaterimi starši zelo ganlji­
vi. »Je to res brezplačno? In tudi skrbeli boste za njih?« je v solzah spraševala mamica po telefonu in bila nato zelo hvaležna. Nejcu s Prevalj so bili na morju najbolj všeč ve­liki valovi. Kljub temu, da bi rad bil na morju s starši, ki jih je občasno tudi pogrešal, je kmalu našel prijatelje in užival z njimi. 
Direktor družbe Celeia Mijo Zorko želi, da bi lahko sezono podaljšali vsaj do de­setega oktobra, kasneje ogre­vanje namreč ni več možno. Mikovi otroci so dopustovali v Baški od sobote do četrtka, nato so se začele kolonije, ki se bodo do konca avgusta izmenjale šestkrat. Zorko je zadovoljen, ko vidi nasme­jane obraze otrok, hkrati pa pozdravlja humanitarno akcijo celjskega podjetja, ki kljub težkim gospodarskim razmeram še vedno najde čas, voljo ter tudi denar za dobrodelnost. 


Na vprašanje, kaj jim je bilo najbolj všeč, so otroci v en glas zakričali, da kopanje in družabne igre v popol­danskih in večernih urah. Vzgojiteljica Teja je dodala, da so stojnice zelo mamljive. »Rečem jim, naj si kupijo eno stvar, potem pa vidijo Hello, Kitty in to in ono …« Tadeja, ki je bila na morju prvič v ži­vljenju, je dejala, da ji je voda všeč, ampak da nima dobrega okusa, saj je preveč slana. 
V večernih urah so otroci pripravili tekmovanje Mik ima talent, na katerem so se pome­rili tako plesalci, pevci kot tudi igralci. Zmagal je mali akrobat Andraž Poročnik, ki je v svoji točki naredil kar nekaj koles, rondatov in premetov. Prava paša za oči. Direktor Mika Franci Pliberšek mu je izročil nagrado, in sicer brezplačno letovanje v Baški tudi v priho­dnjem letu, za kar se je bilo vsekakor vredno potruditi.
ANJA ŠROT 

Občina kupuje kmetijo 

PETROVČE – Žalska občina se pripravlja na ureditev vaškega jedra Petrovč. Zato želi odkupiti kmetijsko poslopje v središču kraja in ga preurediti v prostor javnega interesa. A vse je odvisno od uspeha na razpisu kmetijskega ministrstva. 
Ideja o odkupu kmetije, ki meji na župni­šče in petrovško baziliko, združuje tako inte­rese vernikov in krajanov kot tudi občine in mladega prevzemnika kmetije, ki želi svojo kmetijsko dejavnost širiti. Ker na obstoječi lokaciji sredi Petrovč te možnosti nima, že nekaj časa načrtuje prestavitev kmetije dru­gam. Lokacijo že ima izbrano. 
Ko so na žalski občini izvedeli, da je mo­žno vaška jedra urejati s pomočjo evropskih sredstev, se je porodila ideja o odkupu kme­tije, s čimer bi občina omogočila razvoj mla­demu kmetu, hkrati pa bi Petrovče zasijale v lepši podobi, pa še vernike in krajane bi s tem odrešili vonja po gnoju …

Žalska občina namerava kmetijo preure­diti v društveni in prireditveni prostor. Del objektov – gospodarsko poslopje, silose in gnojišče – namerava porušiti, stanovanjsko hišo pa preurediti v prostor za društva. Ure­diti želi tudi zunanji prireditveni prostor in ustrezno tlakovati okolico. Občina je projekt ureditve vaškega jedra že prijavila na razpis kmetijskega ministrstva. Na občini računajo, da bi kmetijo lahko odkupili v prihodnjem letu, vaško jedro Petrovč pa bi v novi podobi zasijalo v letu 2013. A vse to le pod pogo­jem, da bo občina na razpisu uspešna. Če ji evropskih sredstev ne bo uspelo pridobi­ti, tudi kmetije, sicer ocenjene na 370 tisoč evrov, ne bo kupila. 
BA, foto: SHERPA 






DOBRODELNOST / IZ NAŠIH KRAJEV  

do konca avgusta pa se bodo zvrstile še v štirih terminih. »Otroci, ki jim življenje na­laga prenekatero tegobo, se ves teden družijo z vrstniki, ustvarjajo in pridobivajo nova znanja, seveda pa se prepu­ščajo vsem morskim rado­stim. Ponosni smo na vse nepozabne nasmehe, ki jih bomo s Tušem in z njegovimi partnerji pričarali tudi letos,« je povedal generalni sekretar RK dr. Danijel Starman. 
Za otroke na Debelem rtiču skrbijo strokovni pedagogi in animatorji, ki jim približajo temeljna civilizacijska na­čela, kot so humanost, ne­pristranskost, nevtralnost, neodvisnost, prostovoljnost, enotnost in univerzalnost. Ob tem se posebej posvetijo uče­nju nenasilne komunikacije, sprejemanja drugačnosti, prevzemanja odgovornosti za svoja dejanja in dviganju samozavesti. Posebno po­zornost posvečajo najrazlič­nejšim športnim aktivno­stim, učenju plavanja, otroci spoznajo tudi sredozemsko kulturo, hrano, ustvarjajo ča­sopis, poslušajo pravljice, se zabavajo in učijo tudi odgo­vornega odnosa do narave. 
Projekt sodi v okvir Tuše­vega dobrodelnega sklada, v okviru katerega vzpodbujajo 

Nepozabnidružbenoodgovorna dejanja, 
močnimi združenji, s centri posebno pozornost pa name­nasmehi za socialno delo in socialnimi njajo najbolj občutljivim sku-Otroke, ki se udeležijo le-službami v osnovnih šolah. 
pinam.

Zvezdice med 
tovanja, vsako leto izbere RK Prva skupina otrok je bila na Slovenije v sodelovanju z ob-Debelem rtiču od 26. junija, US
zvezdami 
V Tušu že deveto leto organizirajo akcijo Pričarajmo na­smeh 
Predstavniki celjskega Tuša so minuli teden obiskali kot kdajkoli prej je pomemb­»svoje« otroke, ki kot prva letošnja skupina v okviru akcije no, da podjetja gradijo od­Pričarajmo nasmeh letujejo na Debelem rtiču. Otroci so se govoren odnos do okolja in predstavili v družbi Tuševih kuharskih zvezd. »Veseli smo družbe, v kateri živijo in bili povabila in po odzivih sodeč, je med najmlajšimi kar ustvarjajo. Ponosni smo, da nekaj potencialnih novih kuharskih zvezd,« je povedala bomo že deveto leto petsto letošnja Tuševa kuharska zvezda leta Magdalena Pec, ki je otrokom pričarali nepozabne s kolegi poskrbela za nepozaben kuharski dan. počitnice na Debelem rtiču,« 
je povedal generalni direktor 

Tako so v Tušu združili počitnice petsto otrokom iz Tuš Holdinga Matjaž Za­dva inovativna in izjemno socialno ogroženih družin. dravec. Za akcijo jih vsako odmevna družbenoodgo-Ti bodo v družbi vrstnikov leto spodbudi tudi izjemna vorna projekta, s katerima preživeli nepozaben teden v hvaležnost otrok in staršev: želijo biti motor pozitivne-Mladinskem zdravilišču in »Odzivi otrok, ki se vrnejo z ga odnosa do ljudi, poklicev letovišču Debeli rtič. V vseh Debelega rtiča, in staršev, ki in življenja nasploh. Letos letih projekta bodo tako ne-svojim otrokom ne morejo je že deveto leto akcija Pri-pozabne nasmehe pričarali privoščiti morja, nas vsako čarajmo nasmeh, v okvi-4.600 otrokom. leto prepričajo, da akcijo ru katere bodo ob pomoči V Tušu že 22. leto na ta na-nadaljujemo,« dodaja vodja partnerjev in Rdečega križa čin vračajo v okolje pozitivne projekta Pričarajmo nasmeh Slovenije ponovno polepšali izkušnje in zglede. »Še bolj Anja Marjetič. 



Kosci za »en fajn večer« 

MOZIRJE - »Nocoj je en fajn večer …« pravi stara ljudska pesem, besedilo pa so minulo sredo poskusili udejaniti člani Kulturnega društva Mozirje, ki so drugič pripravili Večer pod trško lipo. 
Pobudo zanj so dali pevci znotraj mozirskega društva, večer pa so pripravili v pozdrav poletju in počastitev minulega praznika, dneva držav­nosti. Tokrat so se namesto za koncert odločili za narodopisno obarvan večer. Kresni čas je bil namreč za prednike tudi osrednji čas košnje. »Pa so pevci sklenili kanček tega pomembnega, a tudi težavnega kmečkega opravila za uvod v pevski večer pokazati v živo,« je omenil eden od avtorjev scenarija Lojze Plaznik. 
Tako so številni obiskovalci spoznavali, kako je nekdaj izgledala košnja. V kosce so se spre­menili kar pevci, ki so skupaj z grabljicami pri­kazali košnjo po starem z vsemi krajevnimi posebnostmi, vključno z malico. Seveda so ob prikazu in številnih slovenskih pesmih starejši obudili kar nekaj nostalgičnih spominov na dobre stare čase, ko so tudi ob truda polnem delu znali pričarati prijetno družabnost … 
Prireditev oziroma obujanje spominov, ki jim v Mozirju doslej nismo bili pogosto priča, je nastala ob pomoči številnih domačinov, tudi publicista Aleksandra Videčnika in gonilne sile Franca Goltnika, ki so tako ali drugače poveza­ni s kulturnim društvom. Vodenje društva je na novo prevzel Matej Skornšek, ki bi v prihodnje k sodelovanju na večeru rad pritegnil okoliške kraje. Sicer so znotraj društva poleg pevcev dejavni še recitatorji, z veliko nestrpnostjo pa pričakujejo prvi nastop tamburašev, ki bodo Mozirjane prav tako popeljali v preteklost. Tamburaška skupina je bila namreč pred pri­bližno pol stoletja precej aktivna, sedaj pa pod vodstvom Antona Petka mozirski tamburaši spet pridno vadijo. US 

Št. 52 - 5. julij 2011 



KULTURA



Tomaž Črnej se na razstavi predstavlja s serijo črno-belih fotografij iz opuščenega Auschwitza in z videom travnika, ki je prerasel množično grobišče … 
Med mirom in 
mirom je vojna 

V galeriji sodobne umetnosti in v likovnem salonu je na ogled razstava Kontinuiteta 
V Galeriji sodobne ume-jo vzdržujejo in legitimirajo in njihove heroje ali zgolj tnosti Celje in Likovnem zaradi lastnega dobička in po-kažejo opustošenje, ki ga salonu Celje je še do 11. litičnega interesa, jih vsem na za seboj pusti vojna. Gre za septembra na ogled letošnja očeh zavija v politično laž,« prikaz nekega družbenega osrednja razstava Prireditve-pravi kustosinja razstave Ire-stanja, za temeljito umetni­nega centra Zavoda Celeia na Čerčnik. ško analizo. Celje. Pod naslovom Kon-»Razstava je nastala zaradi tinuiteta predstavlja dela Vojna kot motiv dejstva, da so vojne vsepriso­trinajstih umetnikov iz Slo-umetnosti tne, da trajajo skozi vso civi­venije, držav nekdanje Jugo-Drži sicer, da je razen lju-lizacijo človeštva. Ta razstava slavije, Iraka, Izraela, ZDA, bezni morda prav vojna naj-hoče pokazati na kontinuiteto Grčije in s Poljske. Razstava pogostejši motiv v umetno-v zadnjih dveh stoletjih, ko je skozi fotografske zgodbe, sti. Tokrat gre za drugačen zaradi vojn in genocida po oce­intervjuje, videe, inštalacije, pristop, kot smo ga vajeni s nah umrlo 205 milijonov ljudi. celo animirani .lm obravna-slik, ki poveličujejo zmage Hoče pokazati tudi absolutnost va vprašanja vojne, genocida in spomina. 
Razstava torej odpira eno temeljnih vprašanj sodobne družbe, ki je, kje so vzro­ki vojn in ali jih je mogoče preprečiti. Z umetniškimi projekti, ki se nanašajo na 
II. svetovno vojno, izraelsko­palestinski kon.ikt, vojne v Iraku, Bosni, Afganistanu, na genocid med drugo svetovno vojno in v Srebrenici, skuša pokazati na fenomen stalne globalne vojne, kjer se mir kaže le kot vmesno obdobje med enim in drugim vojnim stanjem. Razstava torej go­vori o kontinuiteti in abso­lutnosti vojne, njeni nenehni prisotnosti, vznikanju vedno novih kriznih žarišč in kon­.iktov, njeni nepojmljivosti ter o nujnosti zavedanja in spominjanja. Osnovno vpra­šanje, ki ga skozi umetniška dela postavlja, pa je, zakaj vendar, odkar obstaja člove­štvo, obstajajo tudi vojne. 
»Govori o družbi, ki mimo vseh etičnih načel odloča o življenju in smrti sočloveka, vojne spreminja v preračunlji­vo globalno uveljavljanje po­litičnih in ekonomskih ciljev, kjer uporaba sredstev nima meja in kjer se odgovornost za uničena človeška življenja, ki ne zadeva samo neposre­dno vpletenih, ampak tudi vse druge, ki s prodajo orožja in z drugimi nevidnimi načini v vojnah sodelujejo. Vojna, ki 
mladeniča v prvi osebi … 
vojne. Ni namreč tako, da bi se vojna nekje začela in končala. Če pogledamo globalno, vse­povsod vznikajo vedno nova vojna žarišča. Vojna obstaja ves čas in je prisotna v vsem svetu. Umetniki, katerih dela razsta­vljamo, prihajajo iz različnih držav, mnogi iz tistih, kjer sovojne bile ali so še. Želeli smo pokazati različne načine njene predstavitve in interpretacije. Umetniki imajo to moč, da na ta način ubesedijo oziroma vi­zualizirajo tematiko, da se nas dotakne,« dodaja Čerčnikova. 
Razstava Kontinuiteta torej presega zgolj kritiko. Njen cilj je globlji. »O sami vojni razstava noče .lozo.­rati. Če takšna misleca, kot sta Freud in Einstein, nista znala dati odgovorov in re­šitev, jih tudi ta razstava ne bo mogla. Smisel tokratne razstave je želja, da doseže ljudi. Če se že en sam človek 


Maja Hodošček predstavlja videoinštalacijo, ki predstavlja izkušnjo Američana, ki je bil udeleženec iraške 
vojne. Njegovo psihološko stisko sooča s posnetki fanta iz Slovenije, ki pripoveduje zgodbo ameriškega 

NE ZAMUDITE … 

 … koncerta skupine Terrafolk z Anjo Bukovec, ki bo v četrtek ob 20.30 na Starem gradu Celje. Terrafolk so leta 1999 ustanovili Daniel Černe - Mystica, Bojan Cvetrežnik in Boštjan Gombač. Z unikatnim pristopom do podajanja glasbe, vrhunskim odrskim nastopom, komunikacijo z ob­činstvom in edinstvenim prepletom raznih glasbenih žanrov od enta, folka, glasb sveta, popa, klasike in rocka, je skupina ustvarila enkratno pojavno vsebino, ki je prepričala tudi zahtevne glasbene kritike in žirije mednarodnih glasbenih nagrad. Današnja zasedba ni stalna, saj se Terrafolk na raz­ličnih koncertih pojavljajo v različnih »postavah«. To poletje so se na turnejo po Sloveniji podali z imenitno violinistko Anjo Bukovec, vrhunsko glasbenico in priljubljeno medijsko osebnostjo. Ob tehnični dovršenosti izstopa Anja Bukovec zaradi prepoznavnega sloga, edinstvene interpretacije in komunikacije z občinstvom. V primeru slabega vremena bo koncert v Celjskem domu. Vstopnina: 12 in 15 EUR …
 … Trianglovih poletnih večerov, ki jih v čast bližajočese 50. obletnice Slovenske popevke pripravlja v Žalcu (sre­da ob 21., atrij Savinove hiše), Celju (četrtek, 20.30, atrij Krčme TamKoUčiri) ter Velenju (petek, 20.30, atrij Vile Biance) regionalna kulturna naveza Triangel. S poezijo in glasbo, ki s svojo svežino in aktualnostjo še danes navdušu­jeta izvajalce in poslušalce vseh generacij, so v Trianglu po­vezali odlične glasbenike iz cele regije, ki bodo s koncerti na malce drugačen način počastili nostalgičen spomin na eno najpomembnejših obdobjih slovenske popularne glasbe. Na Poletnih večerih regionalne kulturne naveze Triangel bodo v zanimivih okoljih nastopili saksofonist Jure Pukl, vokalistka Simona Kropec in kitaristka Lucija Šorn ter celjska vokalna zasedba Oktet 9, s poezijo slovenske popevke pa bo večere povezovala Maja Gorjup Zdovc. Vstop prost … 
ob videnem zamisli, je nje­no sporočilo zadelo cilj in je njen namen dosežen,« pravi Irena Čerčnik. 
Zgodbe okontinuiteti vojne 
Vsak od trinajstih avtorjev ponuja svojo zgodbo. Odgo­vorov ne. V za to razstavo te­meljito predelani galeriji, s pregradami so namreč ločili prostore posameznih zgodb, tako v pretresljivi risanki spremljamo zgodbo o kravi, ki se v zbombardiranem Bag­dadu skuša pridružiti svoji čredi … Serijo fotogra.j iz dveh afganistanskih vojn 
– prelepe fotogra.je bojev­nikov v popolni bojni opre­mi – z obeh strani in iz dveh časov, le lokacija je ista … Pretresljivo zgodbo dekleta o sarajevskem »snajperistu« … Z liki vojakov prelepljen prostor galerije Hodnik … Fotogra.jo iz Kočevskega roga … Fotografsko zgodbo rekonstrukcije prisilne poti 580 židovskih internirank na skoraj 350 km dolgi poti iz taborišča v Nemčiji do Češke … Intervju s srbskim veteranom, ki ga dopolnjuje izmišljen oziroma odigran in­tervju … Fotogra.je z okupi­ranih palestinskih ozemelj … Popotovanje v Srebrenico z naslovom Varnost na poti … Zgodbo o ponovnem vtetovi­ranju taboriščne številke … in še kaj. A razpredati o teh delih je odveč. Gre za razsta­vo, ki jo je preprosto treba vi­deti, pa naj bo še tako mučna in naj si še tako prizadeva­mo njena sporočila potisniti v pozabljen kot podzavesti. Vsekakor pretresljiva, na trenutke presunljiva razstava zasluži ogled in razmislek. 
BRANKO STAMEJČIČ 
Foto: GrupA 
Na razstavi s svojimi deli sodelujejo umetniki Adel Abidin, Adela Jušię, Mladen Miljanovię, Simon Norfolk, David Tartakover, Susan Silas, Milica Tomię, Stefanos Tsivopoulos, Bo­jan Salaj, Artur Zmijewski ter celjski umetniki Tomaž Črnej, Maja Hodošček in Dalibor Bori Zupančič. 


Št. 52 - 5. julij 2011 

KULTURA 




Novozelandska umetnica Ali Bramwell, ki je že pet podhodom prav umetelno na­tednov v Celju v programu izmenjave umetnikov, je v vezala kakšnih štirideset pra­sredo v železniškem podhodu med avtobusno postajo znih steklenic vina, nekaj jih in parkiriščem pri Celeia parku pripravila inštalacijo in je napolnila tudi s svežo belo performativno akcijo. barvo. Kar pet močnih ljudi 
Umetnica s svojim delom sproža ali razkriva umetnost, je bilo treba, da so vrv dovolj posega v javni prostor, pri če-če deluje zunaj galerij. Tako zanihali, da so se steklenice mer jo zanimajo socialni in je bilo tudi na tem dogodku, začele razbijati ob betonskem politični učinki, ki jih lahko ko je na alpinistično vrv nad zidu podhoda. Kot je to ume­
»Uličarji« na plaži 

V okviru festivala uličnih gleda­lišč Ana Desetnica je nekaj umetni­kov s svojimi predstavami in vrago­lijami prišlo tudi v Celje. Na Mestni plaži je občinstvo tako že v petek zvečer videlo komično žonglersko cirkuško predstavo gospodične Lili­pi: Oh, ta ženska. Gospodična Lilipi se je ravnokar vrnila iz Pipilitanije. V svoji omarici nosi čarobni napi­tek, ki povzroči, da se ji zelo hitro povečajo prsi in zadnjica. Tako po­stane najbolj zaželena ženska na svetu. A kaj, ko to povzroči vrsto problemov …V nedeljo je bila na Mestni plaži v Celju še predstava Za flašo predaleč v izvedbi Leeja Hayesa (na sliki). Ljubezen do vi­skija in ljubezen do nastopanja sta se združili in nastala je predstava. Medtem ko deli pijačo, Lee kramlja z občinstvom in zabava z nešteto možnostmi, ki jih ponujajo škatle od viskija. 
BS, foto: SHERPA 

Na gradu Podsredadomačin 
Na gradu Podsreda, kjer na razstavah predstavljajo pomembne domače in tuje likovne ustvarjalce, so tokrat na ogled dela koz­janskega rojaka, akademskega slikarja in grafika Petra Krivca. Razstavo, z naslovom Retrospektiva, so odprli v petek, 24. junija ter bo na ogled do konca oktobra. 
Na Krivčevi pregledni razstavi predstavljajo njegova dela tako po kronološki plati kot po različnih likovnih zvrsteh. Upoštevani slikar in grafik, ki živi in ustvarja od upokojitve, pred skoraj enim desetletjem, na Vrenski Gorci v občini Kozje, ima za seboj upoštevanja vredno likovno pot. Med drugim je bil predstavljen na mnogih samostojnih in skupinskih razstavah doma in na tujem, prav tako je sodeloval na mednarodnih likovnih bienalih in likovnih kolonijah. 
Tik pred drugo svetovno vojno rojeni slikar in grafik Krivec je diplo­miral na likovni akademiji pri profesorju Gabrijelu Stupici ter je najprej poučeval likovni pouk v osnovni šoli v Vojniku, nato pa je predaval na oddelku pedagoške akademije v Celju. Sledil je njegov magisterij ter naziv docent, poklicno pot pa je zaključil kot izredni profesor pedagoške fakultete v Mariboru. Njegov atelje je v Kozjem. 
BJ tnikom v navadi, prepuščajo interpretacijo občinstvu. A uporaba alpinistične vrvi, ka­rabinov in praznih steklenic ni zgolj naključje. 

»To delo ima za sabo dolgo zgodbo, pripoved o lepem času, ki sem ga preživela v Celju. Tu sem v času svojega bivanja med vami spoznala veliko domačinov. To delo je počasi raslo iz sklenjenih poznanstev in druženj. Sem intuitivna umetnica, delam po čustvih in izhajam iz tega, kar vidim. Glavni občutek, ki sem ga dobila od ljudi tukaj, je veseljaštvo. Nekak poetič­ni uporniški duh in nekakšna ljubezen do skupinskega dela. Vse je vodilo do tega dela, ki mu s frazo rečejo veseljaško nihilistično. In res je. Veliko pijete. A tako je tudi na Novi Zelandiji, nič več ne pijete kot mi. Zato so te steklenice neka­kšna nova vez med nami …« je motive za svojo akcijo pojasni­la Ali Bramwell. 
Za njeno akcijo so v pod­hodu, ki je znan kot zbira­lišče pijančkov in narkoma­nov, ostali le kupi črepinj, ki so jih pospravili, na zidu pa, med črno-rumeno obar­vanimi puščicami, ki kažejo pot iz tunela, le velik madež sveže bele barve. 
BRST 
Foto: SHERPA 


Knjiga dandanes ni več zgolj to, kar pod besedo pojmujemo. Imamo že tudi elektronske in – kar je še posebej dragoceno – zvoč­ne knjige. Izjemno delo, ki bi moralo najti svoj prostor na vseh slovenskih domačih knjižnih policah, je zgodaj spomladi pod naslovom So­zvočja Slovenije izdala za­ložba Celinka. Izdajo dveh zgoščenk z izvirno sloven­sko ljudsko glasbo spremlja knjiga, ki na 74 straneh dvo­jezično – v slovenščini in an­gleščini – predstavlja vseh 33 na plošči uvrščenih izvajal­cev in spregovori o pomenu ljudske glasbe. 
»Kot lahko vidimo, okuša­mo, čutimo Slovenijo, tako jo lahko tudi slišimo. Ljud­ski pevci iz Luč, ki gojijo v sve­tu edinstveno šestglasno petje »z glasovi naprej«, »čries«, »na treko«, »na štrto«. Ne manjka Franci Roban iz Robanovega kota s svojimi citrami. Tu so tudi Paridolske korenine s Kozjanskega, ki pojejo štiri­glasno, občasno pa se oglasi še peti glas, ki poje »na iber«. 
Na ploščah je mogoče slišati vse, od značilnega ljudskega petja do mojstrov izvirnih ljudskih glasbil, glasbo, ki sega od Panonije do morja in Alp, a tudi v zamejstvo, v Rezijo, na slovensko Koroško in v Porabje. Slišimo trstenke, prekmurske cimbale, violin­ske in navadne citre, gorenj­ske gosli, klarinet, harmoniko in kontrabas, rezijansko cķtiro in bunkulo, oprekelj … Pre-


Citrarji na
poletnem
seminarju 

V domu sv. Jožefa nad Celjem je bil v prvi polovici prejšnjega tedna tradicionalni ci­trarski seminar v organizaciji Citrarskega društva Slovenije.
Že 11. državni poletni seminar je z leti postal sinonim za prijetno druženje mlajših citrarjev in citrark. Letos je kar pet mentorjev izobraževalo 30 udeležencev. Med seminarjem so pripravili tudi več spremnih prireditev. Vsak dan sta raz­stavljala dva izdelovalca citer, vsak večer pa so pripravili tudi koncert. Najprej so nastopili ude­leženci seminarja, zatem mentorji Irena Zdolšek, Franja Kočnik, Tomaž Plahutnik, Tinka Vukič in Steffen Hempel, za zaključek so pripravili še sklepni koncert, na katerem so nastopili citrarski orkester in pet komornih zasedb. 
BS 

V rubriki Bukvarna Novega tednika vas novinarji na­šega časopisa in Radia Celje vabimo k prebiranju knjig, ki so se nam vtisnile v spomin; iz tega ali onega razloga. Mi priporočamo, vi izbirate. Prav je, da povemo, da rubrika ni komercialna, torej je nihče ne oglašuje in sponzorira. Odraža zgolj mnenje knjigoljubcev. Ob letu osorej se morda sestanemo ljubitelji knjig. Zato vas tudi vabim, da se nam, spoštovani bralci, pridružite in kakšno »bukvo«, ki vas je navdušila, predstavite tudi vi. Razmislek nam pošljite na naslov: tednik@nt-rc.si. 
ska glasba je najboljša pre­našalka zgodb, dogodkov in občutij, ki so se v preteklosti tkale po domovih alpskih, vi­sokopašniških, dolinskih in nižavskih panonskih, obmor­skih in vinorodnih območij slovenskih etničnih pokrajin. Tako izrazitih razlik v nači­nu današnjega življenja, kot so bile nekoč v nekdanjem, danes ni več. Razlika pa je v času med današnjim in nek­danjim življenjem. Pozablja­mo. Brez težav se ni vedno mogoče spomniti starega na­peva svoje babice, še manj za­plesati plesa ceprla ali drmača in vedeti, zakaj tako ubrano, živahno in domiselno udar­jajo zvonovi v bližnjem cer­kvenem zvoniku. Tisto, kar je bilo nekoč najbližje, najbolj domače, nam je zdaj tuje, skoraj eksotično.« Tako svoj izjemen projekt opisuje idej­ni vodja projekta Janez Dovč. Pojasnjuje, da je zamisel zanj dobil ob poslušanju izvirnekitajske glasbe v Šanghaju, ko je umetnik občinstvu potožil, kako hitro hrup sodobne ci­vilizacije »žre« pristno tradi­cionalno ljudsko glasbo. Ko je padla odločitev za projekt, je s sodelavci v štirih mese­cih prevozil več kot tri tisoč kilometrov v lovu na spomin in odmev prostora, ki se mu reče slovenska ljudska glas­ba. 
Na ploščah in v knjigi naj­dete tudi ljudske umetnike s Celjskega. Najprej so tu ljud­prosto knjiga in plošči, ki ju je treba imeti pri sebi. Zase in za prihodnje rodove. 
O avtorju projekta 
Janez Dovč, slovenski harmonikar, skladatelj in fi­zik, letnik 1980, je svoj prvi glasbeni nastop zabeležil pri petih letih, glasbi pa se je povsem posvetil šele, ko se je leta 2004 pridružil eni najuglednejših slovenskih zasedb, skupini Terrafolk. Z njo se je razvil v izjemnega odrskega in studijskega glas­benika, prekrižaril dobršen del sveta, njegove skladbe in priredbe so zazvenele zlasti v njegovi skupini Jararaja. Kot glasbenik in skladatelj sodeluje s številnimi solisti, orkestri in ustvarjalci studij­skih in odrskih projektov. Je tudi gonilna sila ene najbolj avtorsko usmerjenih in ka­kovostnih slovenskih založb 
– Celinke, ki je v zadnjih le­tih poskrbela za izredno ve­liko avtorskih izdaj izvirnih in kakovostnih glasbenikov. Takšnih, ki ne hlastajo za ta­kojšnjim uspehom, ki za svo­je glasbeno ustvarjanje iščejo navdih v etnu in ga spremi­njajo v avtorske skladbe naj­različnejših slogov, vendar vselej s koreninami globoko v ljudski glasbi kot ustvar­jalnem navdihu sodobne, priljubljene in tudi mladim ušesom izjemno poslušljive, kakovostne glasbe, pisane z velikim G. 
BRANKO STAMEJČIČ 

Št. 52 - 5. julij 2011 



REKREACIJA 



noma po brezpotju, izberemo gorsko kolo, če uporabljamo samo asfaltne površine, gre­mo v poizvedbo o cestnem kolesu, če bomo uporabljali kolo za mestne vožnje, upo­rabimo treking kolo,« se glasi odgovor na drugi del vpra­šanja. Kolesa se razlikujejo glede na proizvajalca in opre­mo, čemur sledi tudi cena. Kakšno kolo bomo kupili, je odvisno od tega, kolikokrat na teden ga bomo uporabili ter kakšen način vožnje ozi­roma teren bomo izbrali. Na voljo je ogromno koles, zato ni dvoma, da ne bi našli nekaj zase. »Dobro kolo prepozna­mo po dobri opremi in dobrih kolesnih obročih, medtem ko njegova znamka ni najbolj po­membna. Pri nakupu bodimo pozorni na funkcionalnost ko­lesa. Dobro rekreativno kolo dobimo za okoli 800 evrov. Obvezno je k temu kupiti če­lado, čeprav ni zakonsko pred­pisana za vso populacijo. Za dodatno opremo priporočam tudi zračnico in tlačilko.« 
Na kolesarskih poteh bo­dite predvsem pozorni na promet okoli vas. Predvideti je potrebno prav vsako situa­cijo, kajti kolesarji so šibkejši člen v prometu. Na Celjskem je priložnosti za kolesarjenje izjemno veliko, omenimo le dve najbolj priljubljeni na območju Celja, to je pot okoliŠmartinskega jezera in oko­lica Petrička. Zato uživajte v kolesarstvu in veliko vetra v hrbet! 
MATEJA JAZBEC 
Foto: SHERPA 



V poletnih dneh je zelo primeren način vzdrževanja kondicije kolesarjenje. Poleg gibanja nam omogoča pri­sten stik z naravo, ki jo spoznavamo na izbrani kolesarski turi. Vrtenje pedal zato že nekaj časa sodi med najbolj popularne množične rekreativne športe pri nas. Redno kolesarjenje omogoča pot do manj stresnega in bolj zdra­vega načina življenja. Med kolesarji je veliko manj ljudi, ki trpijo zaradi debelosti, srčnih bolezni, sladkorne bo­lezni in raka v primerjavi s tistimi, ki prisegajo na sedeč način življenja. 
»Res je, kolesarjenje je zelo priporočljivo za velik krog ljudi, saj vključuje lažje obre­menitve kardiovaskularnega sistema. Kolesarjenje ni obre­menjujoče za sklepe. Izvajajo se krožni gibi, zato je možnost poškodb manjša. Seveda ob upoštevanju, da ne pretirava­mo in ne ›forsiramo‹ svojega 

32-letni Ljubenec Erik Rosenstein je rekreativni tekmovalec v kolesarskem klubu Energija Velenje in KD Alpe. Njegovi vidnejši rezultati so 2. mesto na dirki po Ameriki »RAAM 2009«, kjer je v kategoriji dvojic prevozil 4850 kilometrov z 31000 višinskih me­trov, 4. mesto na dirki okoli Slovenije »DOS«, leta 2011 z 1138 prevoženimi kilometri, 3. mesto na dirki okoli Slovenije »DOS«, leta 2010 z 1230 prevoženimi kilometri in še mnogi drugi uspehi, ki segajo v leto 2004. Med drugim se je udeležil ekstremne dirke po Švici in Avstriji, dirke po Franciji, 24-urne krožne dirke po Italiji in svetovnega prvenstva v 24-urni mtb dirki v Avstriji. 
Foto: osebni arhiv Erika Rosensteina telesa do onemoglosti,« pra­vi edini Zgornjesavinjčan, ki smo ga lahko spremljali na trasi po dolini med Črnivcem in gorenjskim klancem na nedavni mednarodni ultrama­ratonski dirki okrog Slovenije (DOS) Erik Rosenstein. Na kolo lahko sedete v skupini, s prijatelji, z družinskimi člani ali razdalje preprosto prema­gujete sami. Zlasti družinsko kolesarjenje je lahko enkratna priložnost za skupno preživlja­nje prostega časa. Kolesarjenje z otrokom, ko je sposoben za vožnjo, je najboljši način, da znanje in izkušnje prenese­te na naslednjo generacijo. Mogoče bo čez nekaj let prav vaš otrok tudi vaš kolesarski partner. 
Dobra opremain dobri kolesni obroči 
Rosenstein pravi, da bi lahko 
o tem, kako je treba kolesariti po ravnini in kako po klancih gor in dol ter kako se glede na površino razlikuje tip oziroma model kolesa, napisali zajeten priročnik. »Od načina kolesar­jenja je odvisna telesna pripra­vljenost posameznika. Vožnja naj bi bila čimbolj enakomer­na, paziti moramo na pravilno nastavitev kolesa, kot sta viši­na sedeža in oddaljenost od krmila. Če opravljamo daljše treninge, nam mora biti na kolesu udobno in nikakor ne smemo siliti telesa v prisilno držo. Prav tako je pomembna tehnika pedaliranja. Vanjo je potrebno vključiti čim večje število nožnih mišic in izkori­stiti obrat pedala v celoti,« po­enostavi odgovor na prvi del vprašanja. »Če vozimo veči­


Št. 52 - 5. julij 2011 

ŠPORT 13 


Po zelo dobri 
predstavi remi 

Še 20 dni do začetka priprav celjskih 
organizacijo. Kako dolgo bo živela sicer imenitna ideja, bo

rokometašev 
pokazal čas. Šaleško-savinjski 

25. julija bodo s prvim Čeprav sta celjski in velenj-turnir naj bi bil tradicionalen, treningom priprave na novo ski klub često na nasprotnih naslednje leto bo nosil ime sezono začeli rokometaši bregovih (puščice so švigale Savinjsko-šaleški turnir. Letos Celja Pivovarne Laško. tudi glede lobiranja na EHF bodo tekme predtekmovanja 
»Vodstvo kluba, strokovno glede kvali.kacijskega tur-v Velenju, zaključni boji pa v vodstvo in igralci se bomo nirja za »wild card«), pa sta se Celju. Prihodnje leto bo obra­zbrali v nedeljo, 24. julija. odločila za sodelovanje glede tno. Letos bo turnir od 19. do Šele naslednji dan bodo organizacije avgustovskega 21. julija. V skupini s Celjem sledili sestanki, pregledi in turnirja. Po osamosvojitvi so bosta francoski Tremblay, treningi. V prihajajoči sezoni Celjani – tedaj v siloviti rasti letošnji .nalist pokala pokal­bomo nastopili v pokalu po-rokometne evforije – pripravi-nih zmagovalcev, in Nexe iz kalnih zmagovalcev. Datum li nekaj izjemno kakovostnih Našic, drugouvrščena ekipa žreba še ni določen, bržko-turnirjev, ko pa so postali redni hrvaškega prvenstva. Gorenje ne bo opravljen po kvali.-udeleženci lige prvakov, pa za se bo pomerilo s sarajevsko kacijskih turnirjih za ligo to ni bilo več potrebe. Velenj-Bosno, bosanskim prvakom prvakov, ko bo znano več o čani so medtem gojili svoj tra-in udeležencem lige prvakov, udeležencih,« pravi direktor dicionalni turnir, Jarnovičev in skopskim Vardarjem, make-Celja Pivovarne Laško Ro-memorial. Vodilni možje klu-donskim podprvakom. man Pungartnik. bov so se odločili za skupno DŠ 
Katarini vse: naslov, številka 1, denar! 
Čeprav ima Katarina Sre­botnik stalno prebivališče v Dubaju in je prej nekaj let živela v Mariboru, pa je vendarle doma iz Velenja. Šolanje je dokončala na I. gimnaziji v Celju. V soboto je dosegla največji uspeh v svoji, zdaj že kar dolgoletni teniški karieri. 
30-letnica je nad nastopa­njem med posameznicami že obupala in se popolnoma posvetila igri dvojic. Mnogim se zdi čudno, da je bila bolj uspešna pri izbiri partnerjev kot partnerk. V mešanih parih je namreč zmagala kar na petih grand slamih, dvakrat z Zimo­njięem, po enkrat pa z Norva-
CM Celja vZagrebu 
Rumeno-modri so odigrali četrto pripravljalno tekmo, kjer prvič niso bili poraženi. V Zagrebu so z 1:1 remizirali s prvoligaško ekipo Zagreba. Zadetek je dosegel Roman Bezjak. 
V Zagrebu sta se najprej po­merili drugi zasedbi obeh ekip, ki sta bili večinoma sestavljeni iz mlajših igralcev in novincev, ki so v teh dneh na preizkušnji. Z 2:0 so bili uspešnejši gostite­lji, ki so oba gola dosegli v pr­vem polčasu. Sledil je obračun prvih ekip, ki je trenerju CM Celja Damjanu Romihu prine­sel veliko pozitivnega. Celjani so namreč prikazali najboljšo predstavo v pripravljalnem obdobju. V prvem polčasu so bili veliko boljši nasprotnik, potem ko so prikazali všečno predstavo, ki so jo z golom kronali v 31. minuti. Po lepi in natančni podaji Zorana Pavlo­viča je fantastičen strel uspel napadalcu Romanu Bezjaku v spodnji desni kot gola. Tudi v začetku drugega polčasa so bili Celjani boljši nasprotnik, a so domači nogometaši v 65. minuti izid izenačili. Zagrebča­nom je uspel natančen udarec iz prostega strela, ko je bil sicer vratar Amel Mujčinovię blizu, da bi strel ubranil, vendar je žoga v mrežo odletela tik ob desni vratnici. Do konca tek­me je bila igra bolj ali manj izenačena, izid pa se ni več spremenil. 

Tokrat je v celjski zasedbi manjkal lažje poškodovani Klemen Medved, medtem ko je bilo v njej nekaj novih obra­zov, ki so na preizkušnji. Po­močnik trenerja Oskar Drob­ne je po srečanju dejal: »Fantje so dokazali, da lahko dobro odigrajo tudi proti boljšemu nasprotniku na papirju. Zelo dobro so stali na igrišču, po statističnih podatkih so bili na koncu boljši. Popraviti je treba še igro ob prekinitvah, sicer pa je bila igra v fazi obrambe na visoki ravni. Smo v tretjem tednu priprav in fantje so po­kazali, da lahko tečejo, zato je .zična pripravljenost na žele­ni ravni. Trenutno gre vse po načrtih in verjamem, da bomo po tej poti nadaljevali do kon­ca priprav.« 
Prvo tekmo bodo Celjani odigrali v soboto, 16. julija, v Stožicah proti Olimpiji. Odi­grali bodo še dve prijateljski tekmi, jutri v Mariboru bo nasprotnik Lokomotiva iz Za­greba, v soboto pa nasprotnik še ni znan. 
MITJA KNEZ 
Foto: SHERPA 

Prihodnjo soboto se bozačel prvoligaški ples 
Nogometaši velenjskega Rudarja so se vr­nili s priprav v Kranjski Gori, kjer so odigrali tudi dve prijateljski tekmi. Vknjižili so zma­go in poraz. Tri pripravljalne tekme z zvene­čimi imeni je odigral celjski Šampion. 
Velenjčani so se na prvi tekmi pomerili s Triglavom, ki so ga po zadetkih Rajka Rot­mana, Nenada Novakoviča in Elvisa Brata­noviča premagali s 3:1. Naslednji nasprotnik je bil Spins (Sindikat profesionalnih igralcev nogometa Slovenije), ki pa je bil premočan za izbrance Milana Šuričięa. Slavil je z 2:0. Na tekmi s Triglavom se je hudo poškodoval branilec Boštjan Jelečevič, zato bo dlje časa odsoten z nogometnih zelenic. Črto pod pri­pravami je povlekel vezist Damjan Trifkovič: »Priprave so potekale v sproščenem vzdušju. Na voljo smo imeli dve igrišči in lepo vreme. Na prvi prijateljski tekmi smo zasluženo slavili, potem ko smo trikrat suvereno zadeli. Na drugi tekmi pa smo igrali proti Spinsu, ki ima starejše in zelo izkušene igralce. Čeprav smo izgubili, smo si v prvem polčasu priigrali nekaj lepih priložnosti, vendar nismo zadeli. Zdaj bomo skušali popraviti napake. To so bile zame ene najboljših priprav. Vesel sem, da Milan Šuričię veliko dela z mladimi igralci. O njem lahko trenutno izrečem le pozitivne in pohvalne besede.« Igralci Rudarja se bodo do začetka sezone pripravljali v domačem okolju. 
Šampioni proti Rudarju,
Kopru in Partizanu 

Celjski Šampion, ki bo v novi sezoni tekmoval v 2. ligi, je odigral že tri prijateljske tekme s kva­litetnimi nasprotniki. Varovanci trenerja JanijaŽilnika so pripravili prijetno presenečenje, ko so z 2:0 premagali velenjski Rudar. Slednjega v zadnjih letih na prijateljskih tekmah vedno pre­magajo. Zatem je bil nasprotnik državni prvak iz sezone 2009/10 – Koper. Koprčani so prvi polčas dobili z 1:0, na koncu pa slavili s 3:0. Sle­dila je tekma na Pohorju, kjer je bil nasprotnik srbski velikan Partizan. Izkušnje so prevladale in črno-beli so slavili s 3:0, čeprav se je celjsko moštvo odlično zoperstavilo. Šampioni bodo prvo sezono med drugoligaško druščino začeli 
6. avgusta, ko bo njihov nasprotnik na doma­
čem igrišču Interblock. MITJA KNEZ lom, Bryanom in Nestorjem.Šestkrat je igrala v .nalih. Toda v Wimbledonu do letos še ni slavila, pa tudi v ženskih pa­rih še ni zmagala na katerem od največjih štirih turnirjev na svetu. To se ji je obenem posrečilo pred tremi dnevi, ko je po zadnji osvojeni točki kar omahnila na travo. Na »sveto travo«, kjer sta s Čehinjo Kve­to Peschke skupno prevzeli vodstvo na svetovni lestvici. V .nalu londonskega turnirja sta ugnali nemško-avstralsko na­vezo Sabine Lisicki/Samantha Stosur s 6:3 in 6:1 ter si razdelili ček za 250 tisoč funtov. 



DŠ 
Foto: GrupA (arhiv NT) 

Hannibal na Polzeli 

Večina košarkarskih moštev v 1. slovenski košarkarski ligi bo s pripravami začela v začetku avgusta. V tem dneh pa se odgovorni v klubih trudijo, da bi pripeljali nove okrepitve. Hopsom se je pridružil Kanadčan. 
Polzelske košarkarje bo v novi sezoni vodil Jernej Kobale, ki je v zasedbo dobil novega igralca, Jasonna Hannibala. Prihaja iz Kanade, igral pa bo na mestu klasičnega centra. 23-letni in 208 cm visoki Hannibal je zadnja štiri leta igral na univerzi v Portlandu v študentski košarkarski ligi NCAA. V štirih letih je odigral 120 tekem, kjer je v zadnji sezoni v povprečju dosegal dobre tri točke na tekmo. Hopsi, ki bodo s pripravami začeli 
1. avgusta, so s temnopoltim košarkarjem podpisali dveletno pogodbo. 
Kovačevič že zapustil Laško 
Maj Kovačevič je tretji košarkar, ki po končani sezoni zapušča ekipo Zlatoroga. Uprava laškega kluba je izkoristila možnost prekinitve dveletne pogodbe. Novomeški branilec je pred prihodom v Laško nosil dres Krke, v dresu Zlatoroga pa zatem v povprečju dosegel 5,7 točke na tekmo. Zlatorog sta že pred časom zapustila Slobodan Božovič (prekinitev pogodbe) in Miha Čmer (konec kariere), ki pa bo vodil eno izmed mlajših selekcij. 
MITJA KNEZ 

Brus ugnal vse – vkvalifikacijah 
Najboljši kajakaši na svetu so se drugič letos pomerili v slalomu na tekmi svetovnega pokala, na divjih vodah francoskega kraja L'Argentiere la Besee. 
V naši odpravi je bil spet ekipni evropski prvak, Celjan Simon Brus. V .nale med najboljšo deseterico se mu ni uspelo uvrstiti, pristal je na zanj zelo dobrem dvanajstem mestu. Toda … V kvali.kacijah je 17-letni Celjan dosegel najboljši čas in ugnal celotno svetovno elito! S tem je še najbolj sebi dokazal, kakšen potencial se skriva v njem in da velja nadaljevati s trdim treningom, potrditev kakovosti pa bo prišla prej ali slej. V Franciji je bil sicer spet najboljši Peter Kauzer. Naš najuspešnejši kajakaš je na EP v Španiji določil prav Simona za »cimra«, da je lahko nenehno prenašal nanj svoje dragocene izkušnje. 
DŠ 

Št. 52 - 5. julij 2011 



PREŽIVELIM SMO DAN ...  



Videti in gledati drugače 
Sebastjan Kamenik iz Letuša razbija predsodke o slepoti 

Združenje prijateljev slepih Slovenije je v začetku junija pripravi-so ga izučila, da natančno ve, kdaj lo dan prijateljev slepih. Tam sem spoznala Sebastjana Kamenika. prečkati. 32-letnik je oslepel kmalu po rojstvu in ima danes veliko vlogo pri Zvok oziroma njegova najlepša osveščanju otrok o slepoti. V programu, ki ga pripravlja združenje različica, to je glasba, pa ga spre­po osnovnih šolah, otrokom predava, kako je živeti s slepoto, razbija mlja že vse življenje. Poslušalci tabuje in odpravlja predsodke. Sicer pa je Sebastjan povsem običa-dveh radijskih postaj so Seba­jen človek, ki ga je tako kot mnoge druge prizadela gospodarska
stjana lahko poslušali nekaj let. 
kriza. Žalostno pripomni, da verjetno po prisilnem dopustu, na 

Bil je tako glasbeni urednik kot 
katerem je trenutno, nikoli več ne bo dobil dela. Čeprav bi lahko 

tudi voditelj programa. »Mikro­
delal. Dobro delal. 
Sebastjana je mati zapustila, tako da ga je vzgajala rejnica Olga Volčanšek. Kliče jo mama: »Zame je bilo rejništvo dobra izkušnja, se pa zavedam, da vedno ni tako. Danes je rejništvo postalo posel.« Sebastjan pravi, da ga je mama Olga »naredila« takega, kot je. In je še vedno velik del njegovega življenja. Tako zjutraj velikokrat odigrata igro človek, ne jezi se. Barve .guric niso bistvenega po­mena. Tabla ima vdolbine, Seba­stjan si dobro zapomni, kdo ima kje kakšno .gurico. Na kocki pa otipa, na koliko pik se je obrnila. »In kdo največkrat zmaga?« sem vprašala Olgo. »Je kar hudo, če ne zmaga Sebastjan,« je v smehu odgovorila. 
V svetu zvoka 
Sebastjan loči svetlobo od teme. A vendar mu to veliko ne pomaga, ko gre čez cesto. Ko smo šli v tr­govino, je Sebastjan, njihova hiša je tik ob cesti, poslušal. Sama bi sicer še počakala avto, ki se nam je bližal, Sebastjan pa je pogumno zakorakal čez cesto. Leta izkušenj 

fon te zasvoji,« razlaga z žarom. In nadaljuje: »To je ena najbolj 
Sebastjan je večkrat poudaril, da se nam slepi nikoli ne smejo smiliti. To deluje ponižujoče. Slepega moramo vedno vpra­šati, ali želi našo pomoč. Ne zagrabimo ga torej kar za roko in ga peljemo čez cesto, ampak ga moramo prej vprašati. Ve­liko stvari namreč slepi lahko naredijo sami in nam ni treba pomoči vsiljevati. 
zdravih drog!« Pravi, da tega ni počel, ker bi se hotel izpostavljati, ampak ker je rad to delal. Ker je bil to njegov način življenja. Pri­znava pa, da je lepo, če te ljudje prepoznajo: »Potem izgubljajo predsodke.« Danes ga ni več za mikrofonom. Novi lastniki, nov red. Za Sebastjana, ki pač ne more prebrati novic, če te niso v brajici, čeprav bi se verjetno lahko tudi kako drugače dogovorili, če bi bila volja, ni bilo več prostora. 
A vendar se glasbi ni odpovedal. Ostaja prijatelj pevke Tanje Žagar, za katero je vodil več kot 40 kon­certov. Piše tudi besedila za naro­dnozabavni ansambel Navihani muzikanti, pesem, ki nastaja, bo posvečena krušnim mamam: »Ve­liko pesmi je o mamah, o krušnih mamah, ki so tudi lahko biseri, pa nihče nič ne pove.« 
Kriza tudi pri
Sebastjanu 

Potem ko se je tako žalostno za­sukalo na radiu, je zdaj tik pred tem, da izgubi še službo. Delal je v Merkurju kot telefonist. »Zdaj ugotavljajo, ali lahko odpustijo še nas, invalide. Kot da je tistih mo­jih 400 evrov na mesec ključnega pomena za uspešno prisilno porav­navo,« se razburi Sebastjan. »Zame služba ni bila le služba. S tem sem prišel med ljudi,« še doda. Zaveda se, da telefonistov danes praktič­no ne potrebujejo več, kar pomeni, da verjetno ne bo več dobil dela. A vendar ostaja optimist. 
In dela. Prostovoljno. V akciji osveščanja o slepoti, ki jo vodijo v Združenju prijateljev slepih Slo­venije, predava osnovnošolcem. Danes je že toliko zanimanja za ta predavanja, da bi lahko celo leto predavali po vseh slovenskih šolah. Sebastjan pravi, da se s pre­davanji tudi sam uči, predvsem o odnosih. Z otroki ima dobre izku­šnje: »Otroci bolje sprašujejo. Bolj globoko. Odrasli so preveč obre­menjeni z vizualizacijo, preveč iz­hajajo iz sebe. Zato se z nobeno invalidnostjo ne sprijaznijo težje kot s slepoto.« Da sem potrdila njegovo teorijo o vizualizaciji in odraslih, sem ga vprašala, kako si predstavlja barve. »Preko stvari. Recimo rdeče kot kri. Modro kot voda …« je pojasnil. In čeprav ne vidi, dobro kombinira barve pri oblačenju: »V trgovini mi pove­do, kakšne barve je obleka, in jo potipam. S tipom si zapomnim, kaj gre skupaj.« In potem skozi smeh še doda: »Ampak danes, ko vse »paše« skupaj, sploh ni pro­blem.« 
Sebastjan je že s petimi leti od­šel v zavod za slepo in slabovidno mladino. Danes se slepi otroci lahko vključijo v redno šolanje, kar je po Sebastjanovem mnenju zelo dobro, saj s tem videči otroci in njihovi starši izgubijo predsod­ke o slepih. Slaba lastnost te t. i. inkluzivne pedagogike pa je, da starši slepega otroka potem veli­kokrat ne pripeljejo med ostale slepe otroke, čeprav je zanje v teh krogih dobro poskrbljeno. Med drugim v teh društvih slepe otroke spodbujajo k športni aktivnosti, od namiznega tenisa, nogometa z zvenečo žogo, kegljanja … 
Sebastjanovo prostovoljstvo pa se ne konča v osnovnih šo­lah. Decembra prinaša slepim otrokom veselje kot eden od treh dobrih mož (kakršne so pač že­lje). Veliko časa posveti tudi li­teraturi. Je namreč predsednik literarnega foruma, ki bo letos ponovno organiziral srečanje sle­pih in slabovidnih literatov, na katerem bodo podelili nagrado biser Savinje. 
Pikado ni le za videče 
Sebastjan naju je s fotoreporter­jem predstavil prijateljem v zdru­ženju, ki ima sedež v Celju, nato smo se šli še zabavat. Predlagal je, da gremo na pikado. Najprej sem mislila, da se zafrkava, ker je tudi sicer precej zabaven človek in ni trenutka, da vam ne bi znal pove­dati kakšne šale. Ampak pikado ni bil šala. Dobili smo se z njegovim prijateljem Matejem Stoparjem, s katerim sta se zbližala po pre­tresljivem radijskem intervjuju, v katerem je Matej izpovedal svojo zgodbo o hčeri s cerebralno para­lizo. Matej zdaj Sebastjanu precej pomaga, od prevoza do prepro­stega druženja. In res sta igrala pikado! Sebastjana je bilo treba le usmeriti, potem pa je šlo kot po maslu. In ko Matej dvakrat zapo­red ni zadel v tarčo in je Sebastjan to slišal, je pripomnil: »Pa kdo je tu slep? Ti ali jaz?« Sledil je glasen krohot vseh zbranih … 
Tak je Sebastjan. Nasmejan. Je velik človek. Slep človek, a vendar vidi. Vidi stvari, ki so nam, vide­čim, samoumevne. Zna poslušati in v svojem življenju je dosegel že toliko, da ga tudi drugi poslušajo. Žal pa je še vedno veliko tistih, ki ga ne slišijo. In žal velikokrat tudi ne vidijo. 
ŠPELA KURALT 
Foto: TimE 





Št. 52 - 5. julij 2011 


PORTRET  
Val, ki odganja bolezen in goji prijateljstvo 
Z Matejo Podjed o Zeleni piki, ki je prerasla v Zeleni val 
Verjetno ste že kdaj doži­
izven označenih poti in pri 

veli trenutek, ko je skodeli­
tem nabirali rastline. Pri nas 

ca čaja naredila čudež. Če 
pa se še kar ›pasemo‹ povsod, 

je bila skrivnost v vsebini, 
kjer nam pade na pamet.« 

postrežbi ali okoliščinah, 
Med zelenovalovci se je tako 

je seveda odvisno od vsa­
uveljavilo deset zeliščarskih 

ke zgodbe posebej. Se je 
pravil. Predvsem zaradi varne 

pa tu in tam gotovo dobro 
uporabe zelišč za ljudi in spo­

spomniti Kosobrinovega 
štljivega odnosa do narave. napotka, da za vsako bole­zen rož.ca raste. Na Radiu 
Čaj išče družbo 

Celje iz tedna v teden na to 
Poslušalci Zelenega vala 

spominja naša dolgoletna, 
so se z leti spoprijateljili tudi 

zdaj že upokojena sode­
v resnici. Za to vsako leto še 

lavka Mateja Podjed. Ko 
posebej poskrbi izlet, pred ka­

je pred štirinajstimi leti v 
terim mnogi zadržujejo dih, 

okviru mozaične oddaje 
če bo srečna roka izžrebala 

začela pripravljati svojo 
prav njih. Včasih se po ču-

Zeleno piko, si verjetno niti 
dnih naključjih in posebnem 

predstavljala ni, koliko lju­
angažmaju tam znajdejo tudi 

di se bodo njeni zeliščarski 
isti ljudje kot že kdaj prej, a 

nasveti dotaknili. 
Mateje to ne moti. »Ko vidim, Pravijo, da v življenju ni na­
s kakšnim zanimanjem poslu­ključij. Res pa včasih preteče 
šajo predavanje, kako s srcem veliko časa, da se nam posa­
so pri stvari, vem, da nista bila mezni koščki zložijo v sliko. 
nobeno delo in noben čas ob Mateja se je sicer rodila sredi 
tem zapravljena.« Povezali so Celja, v vili Regini, a vendar 
se tudi z vmes nastalim dru­je njena mama znala živeti z 
štvom zeliščarjev Ginko. »V naravo. Na Golovcu so imeli 
mestnem parku smo skupaj vrt, kjer so gojili zelenjavo, ze­
posadili ginko. Veliko nam je lišča in ogromno rož. »Danes 
pomenil in zato je bila žalost so tako moderne trobentice še večja, ko so ga neko petko­in druge rožice v solati. Moja vo popoldne vandali polomi­mama jih je tja dajala že pred li.« Mateja je razočarana nad desetletji, le da sem si kot 
sodelavko Faniko Burjan sva odgovornosti, ki jo takšno ali generacijo mladih odraslih, ki otrok to čisto narobe razla­
se dolgo poznali le po glasu. drugačno zdravljenje prinaša.so zrasli povsem brez odnosa gala,« se spominja Mateja. »V 
Zdaj si vsakoletnega izleta Še vedno po svoje občudujem do teh stvari. »Današnji šolarjinjenih žepih v predpasniku so 
Zelenega vala brez nje sploh ljudi, ki tako mimogrede deli-so že druga zgodba. Šola zno­bile vedno kakšne zeli. A nas 
ne predstavljam.« Mateja si jo zdravstvene nasvete. Sama va poudarja to vedenje in mar­je to kvečjemu spominjalo na 
je v teh letih pridobila zve-sem vedno spodbujala ljudi, sikje obdelujejo tudi zeliščne Pehto in si posebnega obču­
sto bazo poslušalcev iz cele da se prepričajo, da povpraša-vrtove.« Mateja, ki je ponosna dovanja jasno ni zaslužilo.« 
regije, doba interneta pa je jo, da se poučijo. O zmotah, babica dvanajst let stare Hane, Ko je kot študentka dobila 
njen domet razširila tudi do kot je na primer zamenjava petletnega Petra in šele dober pljučnico, pojedla vsa predpi-
Ljubljane in Koroške. čemaža s šmarnico, ni nikoli mesec starega Gregorja, jim sana zdravila, zdravniki pa so 
dovolj opozoril, četudi iz leta skuša naravo približati tudi ji napovedali še kakšnih šest 
Slovenci se še kar v leto govorimo isto. Vedno skozi zelišča. Tako kot svojim tednov težkega okrevanja, je 
»pasemo« se najde kdo, ki si zaradi tega poslušalcem. »Slovenci znova prišla domov k mami. »Celo 
Danes je na pohodu ho-nakoplje resne težave, če ne osvajamo kulturo pitja čaja. me je obložila s prepraženo 
meopatija, medtem ko je še kaj hujšega.« Morda nam za razliko od An­čebulo, smrdela sem kot go­
zeliščarstvo menda v zato-V oddaji so svoje mesto na-gležev bolj ›sede‹ dopoldne, in laž, ampak se nisem obre­
nu. Tudi stvar modne muhe. šli tudi čebelarji, lovci, ekolo-to zeliščni, ne pravi, v vsakem menjevala. Čez dva tedna so 
Konec koncev je zeliščarstvo gi. Skratka vsi, ki jim odnos primeru pa čaj išče družbo.« zdravniki zmajevali nad mojo 
starodavna veda, ki ni brez ne-do narave nekaj pomeni in si In jeseni se bo Mateja seveda sliko pljuč, češ da se vidi, da 
varnosti. Še nedolgo tega so želijo živeti v sozvočju z njo. spet vrnila v družbo svojih sem mlada. Tako kratek čas 
mediji poročali o zastrupitvi z »V Sloveniji smo glede tega poslušalcev v Zeleni val Ra­in o kakšni senci na pljučih 
žganjico, v kateri je bila namo-še precej razvajeni. V tujini dia Celje. ni bilo več niti sledu.« 
čena neka menda zdravilna ljudem sploh ne pade na pa-SAŠKA T. OCVIRK zel. »Vedno sem se zavedala met, da bi po hribih hodili Foto: SHERPA 
Gradbenica se je
zaljubila na prvi
posluh 

Kot je v vseh teh letih po­stala znamenita oddaja o ze­liščarstvu na Radiu Celje, je med legendarna imena naše brez ohišja, pokrit z belim prijel in ostal.« Odziva je bilo medijske hiše prišla tudi Ma-prtom in precej neugleden. vedno več, ljudje so se začeli teja. In to začuda – iz grad-Kljub temu so spomini na ra-vključevati in tako je teden­bene stroke. »Tudi v tistem dijske igre, pravljice, uganke ska Zelena pika prerasla celo času, v 70. letih, je bila po-in seveda glasbo nepozabni. v uro dolgo oddajo. V njej so dobna kriza kot zdaj. Služb Avdicijo je opravila in posta-se srečevali izkušnje, nasveti enostavno ni bilo.« Tako se je la sodelavka takratnega Radia in skupna iskanja. »Nimam prijavila za delo v biroju, ki je Slovenija. Ko se je poročila z se za zeliščarko, še manj za prav takrat gradil stavbo naci-znanim gledališkim igralcem kakšno strokovnjakinjo. Sku­onalne televizije v Ljubljani. Mirom Podjedom in se vrnila paj smo se učili vsa ta leta in 
Ko so ljudje postali pozorni v Celje, jo je pot seveda zelo v vse večji meri so se nam na njen glas in na to, da rada hitro pripeljala na Radio Ce-pridruževali tudi strokovnja­govori, ji ob priložnosti za av-lje, ki mu je zvesta še danes. ki. Še zdaj je na primer redni dicijo na radiu seveda ni bilo gost Janez Tasič, na številna treba dvakrat reči. Radio je bil Prijateljske vprašanja je svojčas odgovar­namreč iz njenih rosnih let v glasove posadila jal tudi farmacevt Boris Jago­družini Omerzel povezan s za omizje dič. »Najbolj pomemben del toliko lepimi spomini, da je Zeleni val je bil sprva delov-pa so v oddajo gotovo prinesli bila to že zdavnaj ljubezen na ni naslov oddaje, ki je zrasla poslušalci. Vedno sem si jih prvi posluh. Njen brat Peter iz kratkih zeliščarskih utrin-predstavljala pred seboj. Bili 
– danes je magister industrij-kov v okviru tedenskega mo-so kot omizje, kjer sem si ob 
ske elektronike – je namreč zaika. »Čakala sem na kakšen glasovih po svoje narisala tudi kar sam izdelal radio. Bil je boljši predlog, a se je vmes obraze. Z zdaj že dolgoletno 






Št. 52 - 5. julij 2011 



KRONIKA 

Ovadena sodnik in odvetnik? 
Čehajię, ki je enega sodnika že prijavil, je izpolnil drugo 
obljubo … 
Medtem ko je celjsko okro­žno sodišče za danes razpisa­lo glavno obravnavo na soje­nju Celjanu Esadu Čehajięu, je ta izpolnil obljubo izpred mesecev. Zaradi domnevne golju.je je ovadil enega od celjskih sodnikov in znane­ga celjskega odvetnika. Kot je znano, je Čehajię lani ova­dil tudi sodnika Milka Ško­berneta zaradi domnevnega jemanja podkupnine. 
Čeprav med novima ovad­bama, današnjim sojenjemin primerom Škoberne ni ravno neposredne povezave, pa ključne skupne točke pri­merov še kako obstajajo. Če­hajięu, nekoč lastniku enega bolj znanih nočnih lokalov v Celju, namreč sodijo zaradi posredovanja pri prostituciji. Ravno v tej zadevi, ko je bil za Čehajięa razpisan tudi pripor, naj bi mu v zameno za pod­kupnino pripor tudi odpravili.Primer Škoberne je še vedno v preiskavi v Ljubljani in iz­kazalo se je, da preiskava le ne gre tako hitro in da ni no-bene možnosti, da bi Škober­ne pred sodnika stopil »pred sodnimi počitnicami«, kot so napovedovali nekateri, ko je afera odmevala po Sloveniji pred meseci. V preiskavi, ki traja zaradi obtožb o sodniški podkupnini, so zaslišali tudi celjsko sodnico Marjano To­polovec Dolinšek, ki z afero nima nič, le toliko, da so jo v vso zadevo po krivem »namo­čili«. Problem, ki ga vidi Čeha­jięev odvetnik Dragutin Mikša, pa je, da ta sodnica kljub zasli­šanju kot priča pri Škobernetu sodi Čehajięu za posredova­nje pri prostituciji. Prav tako je pred časom sodelovala pri odločanju o ustavitvi postop­ka zoper nekatere obtožence, saj je bilo sprva poleg Čehajięa obtožencev še več. Zoper vse so postopke ustavili, le zoper njega ne. Takrat naj bi se so­dnica seznanila s podrobnost­mi primera. Ker gre za začaran krog, je Mikša zahteval njeno izločitev iz postopka, čeprav v njeno poštenost ne dvomi. Po naših zanesljivih podatkih je tudi sama sodnica predlagala svojo izločitev, vendar vodstvo celjskega sodišča njenega pre­dloga ni sprejelo in je sodnico »vrnilo« v sodni senat, ki bo sodil Čehajięu. In ta bo danes zagotovo temu senatu vročil nove ovadbe. Med drugim je prijavil sodnika celjskega sodišča ter znanega celjskega odvetnika in znanega celj­skega poslovneža. Ti naj bi ga pri plačevanju najemnine 



Kriminalisti so ovadili 24-letnico, 29-letni­ka, 30-letnika in 37-letnika z našega območja, ki naj bi celjskim odvisnikom preprodajali drogo. Heroin in amfetamine naj bi dobavlja­li v Ljubljani. Preiskovalci so skupino prijeli na podlagi večmesečne preiskave, v kateri so uporabljali tudi tajne metode dela, torej prisluškovanje in sledenje. Združbi očitajo 34 kaznivih dejanj, v hišnih preiskavah pa so jim zasegli kar nekaj predmetov, ki bodo na sodišču služili kot dokaz, več vrst prepo­
vedanih drog, med njimi tudi 100 gramov amfetamina ter približno 30 gramov heroina in več preciznih tehtnic. 24-letnica je drogo preprodajala v času pogojne obsodbe zaradi enakega kaznivega dejanja, 37-letnik pa je bil v preteklosti že pravnomočno obsojen za kazniva dejanja povezana s prodajo drog. Združbo je zaslišal tudi preiskovalni sodnik, ki je za četverico odredil sodno pridržanje.SŠol Foto: PU Celje 

Nad kršiteljedobro opremljeni 
Celjski policisti so na izvaja­nje nadzora ob novi prometni zakonodaji dobro pripravljeni. Poleg nekaj klasičnih laserskih merilnikov hitrosti voznikov so začeli uporabljati tudi sa­mostoječi merilnik hitrosti z monitorjem. Radar namreč kr­šitelja posname, izdela in na­tisne fotogra.jo, ki jo policisti priložijo k plačilnemu nalogu. Nad kršitelje se bodo policisti spravili še z novim vozilom, ki 
Pomočnik komandirja Postaje prometne policije Celje Matej Černec v vozilu z vgrajenim »pa­metnim« sistemom DVS 2000 
ima vgrajen sistem DVS 2000, ki hitrosti sicer ne meri, po­sname pa vse ostale kršitve. Sistem fotogra.ra s 15-sekun­dnim zamikom, kar je v tem primeru izredno dobrodošlo. Ko policisti na cesti opazijo kr­šitev in jo začnejo snemati, se zgodi, da celotnega prekrška ne »ulovijo«. Ta sistem pa jim omogoča, da ob vključitvi sne­malna naprava zajame še 15­sekundni časovni interval za nazaj, kar pomeni, da lahko posnamejo celotno kršitev. Ob teh novostih imajo celjski po­licisti še dve vozili provida ter stacionarni radar, ki je vgrajen v vozilo in je celjskim cestam že dobro znan. 
SŠol Foto: SHERPA 
Vodja izmene na celjski postaji pro­metne policije Ljubo Poglajen ob samostoječem radarju, ki je nova grožnja divjakom za volanom. 



za njegov lokal in pri stečaju njegovega podjetja oškodovali kar za 700 tisoč evrov. Ovadbo je odnesel na Generalno po­licijsko upravo, kjer naj bi te domnevne nepravilnosti že začeli preiskovati. Vprašanje je tudi, ali bo sodnica njego­ve ovadbe vzela v kazenski spis in kaj to za ves postopek sojenja zaradi posredovanja pri prostituciji sploh pomeni. Tako Čehajięev odvetnik Mi­kša in obtoženi bosta danes predlagala še prenos tega kazenskega postopka v drug slovenski kraj, torej na drugo okrožno sodišče. 
SIMONA ŠOLINIČ 
Foto: SHERPA 
Nakadil se bo 
V Škalah pri Velenju je pred dnevi neznani storilec vlomil v vulkanizersko delavnico in odnesel več kompletov pnevmatik različnih dimenzij. Lastniku je povzročil okoli 4 tisoč evrov škode. V Šentrupertu nad Laškim pa je nekdo vlomil v gostinski lokal. Odnesel je okoli 150 zavojčkov različnih cigaret in menjalni denar. Iz skladišča trgovine v Gorici pri Slivnici pa je nepridiprav odpeljal kar za okoli 400 evrov plinskih jeklenk. 
Poškodovani mladoletnik 
Minuli vikend se je izven Velikih Grahovš na območju Laškega ponesrečil 16-letni mo­torist. V blagem klancu navzdol in ostrem nepreglednem ovinku je zapeljal na nasprotni vozni pas in trčil v 53-letno voznico avtomobila, nato je zapeljal še s ceste in trčil v vogal stanovanjske hiše. 16-letnik, ki je vozil neregistrirano vozilo in brez ustreznega vozniškega dovoljenja, se je pri tem hudo poškodoval. 
Kje bodo poleti delali? 
Večjih obnov avtocest med poletno sezono na našem območju ni pričakovati, pravijo pri družbi DARS, kljub temu pa bodo nekatera dela izvajali predvsem na odsekih štajerske avto­ceste Šentrupert–Vransko–Trojane ter na odseku Dramlje–Celje. Zaradi čim večje pretočnosti prometa še obljubljajo, da bodo na posameznem avtocestnem kraku praviloma uredili le eno gradbišče, ki bi lahko pomenilo večjo motnjo prometa in posledično morebitne zastoje. Ker so vzdrževalci avtocest in hitrih cest zadolženi tudi za posredovanje ob izrednih dogodkih, kot so nesreče in okvarjena vozila, tudi vzdrževalna dela ni vedno mogoče opraviti v pred­videnih terminih. Zato voznikom priporočajo strpnost in ob morebitnih nevšečnostih tudi klic na Prometno informacijski center (telefonska številka 1970), kjer bodo voznike seznanili s trenutnimi prometnimi razmerami in najboljšimi obvozi v primeru zastojev. 
SŠol 



bralci poročevalci 
Pomladansko potovanje 
Za tradicionalno pomla-Evropi. Najlepši pogled na dansko potovanje smo si opevano mesto se nam je nu­šentjurski upokojenci izbrali dil z gradu. Pri ogledu starega štiri evropske države: Nem-mesta smo si privoščili pivo v čijo, Belgijo, Luksemburg in študentski pivnici, kjer smo Francijo. veselo zapeli. »Upokojeni 
Jutranjo osvežitev smo imeli študentje« smo nadaljevali v Passau – slikovitem mestu ob potovanje po ozeleneli cvetoči sotočju treh rek: Donave, Inna deželi gradov in vinogradov v in Ilza. Sledila je zanimiva vo-dolino reke Ren. Vkrcali smo žnja na območju Bavarskega se na rečno ladjo, ki vozi po gozda, kjer smo imeli prvi pi-renski soteski med Bingenom knik z dobrotami iz nahrbtni-in Koblenzem. Med vožnjo se kov in s pijačo iz avtobusa. V nismo odpovedali obveznemu prestolnici vzhodne Bavarske kozarčku renskega rizlinga. Regensburgu smo občudovali Prijetna nedelja se je končala zgledno urejeno srednjeveško v mestu Koblenz, ki leži ob mestno središče, ki je uvršče-sotočju rek Mozele in Ren. no na listo svetovne kulturne Sredi Nemčije nas je gostila dediščine Unesca. Popoldne dalmatinska restavracija. smo preživeli v Rothenbur-Naslednji dan smo odpo-Belgijo. Pozno popoldne smo Noč v Bruslju je bila živahna, skozi Ardene preko Lorene v lamenta in drugih evropskih gu ob der Tauber. Zelo lepo tovali po čudovito lepi dolini se v veliki prometni gneči pri-kot se spodobi za milijonsko Alzacijo do Strasbourga. Če-ustanov smo se čez Ren po­ohranjeno srednjeveško me-reke Mozele. Blago podnebje peljali v belgijsko in evropsko prestolnico. prav je mesto polno življenja novno pripeljali v Nemčijo. sto velja za najpomembnejši z veliko sonca in neverjetno prestolnico Bruselj. Ustavili Po zgodnjem zajtrku smo in ponoči romantično osve-Ob koncu petdnevnega poto­in najbolj obiskan kraj ob delo človeških rok na strmih smo se pri eni najznameni-se odpeljali na ogled mesta, tljeno, smo dokaj utrujeni ve-vanja smo še enkrat pripeljali nemški romantični cesti. Prvi pobočjih, omogočajo pride-tejših stavb Atomiumu. Sledil ki se je komaj prebujalo. Usta-čer preživeli v hotelu ob dobri na nemško romantično cesto. dan potovanja se je končal v lavo v svetu zelo cenjenega je ogled kraljevega parka in vili smo se tudi v znameniti francoski večerji. Ustavili smo se v lepem sre-Heilbronnu. V pravi bavarski vina. Krajši čas smo se mudili palače, bazilike sv. srca, kom-vasici Waterloo, ki je zdaj že Zjutraj smo si ogledovali dnjeveškem mestecu Donau­pivnici smo imeli bogato ve-v mestecu Traben Trarbach, pleksa Nato pakta in drugih predmestje Bruslja. Po ogledu turistično zanimiv stari del woetrh. Pred nami je bilo še čerjo, zaslužen nočni počitek kjer smo degustirali »mozel-znamenitosti nekoč prijetne prizorišča zadnje Napoleono-mesta z izjemnimi arhitek-nekaj ur vožnje po avtocestah pa v prijetnem hotelu. čana«. Ob meji z Luksem-belgijske prestolnice, ki je da-ve bitke smo nadaljevali poto-turnimi dosežki. Prednjači mimo Münchna in Salzburga 
Po zajtrku smo se odpeljali burgom leži verjetno najsta-nes največje birokratsko sredi-vanje v Luksemburg. Obiskali mogočna, čeprav nedokon-do Slovenije. Ob vrnitvi smo proti častitljivemu univerzi-rejše mesto v Nemčiji Trier. šče Evrope. Mesto je za prise-smo glavno mesto, ki je tudi čana notredamska katedrala. obujali nepozabna doživetja. tetnemu mestu Haildelberg Po ogledu zanimive stavbne ljence iz vsega sveta zgradilo evropsko .nančno središče. Po zunanjem ogledu moder-SLAVICA ČOKLC z eno najstarejših univerz v dediščine smo se odpeljali v super moderno mestno četrt. Sledila je vožnja v Francijo nih zgradb evropskega par-Foto: EDO KOVAČIČ 

Tudi s Celjskega voda v levji vodnjak 
Letošnje že 16. srečanje turistič­nih društev (TD) objezerskih krajev Slovenije je bilo v Kanalu ob Soči in je bilo povezano z evropskim letom prostovoljstva, mednarodnim letom gozdov in Evropohodom 2011. Do­bro je bilo zastopano tudi naše ob­močje, saj se je srečanja udeležilo lepo število članov društev, in sicer: Izviri Dobrina, Turistično olepše­valno društvo Šoštanj, TD Velenje, TD Vinska Gora in TZ Velenje. 
Tema srečanja je bila Pešpoti in voda, častni pokrovitelj Evropohoda 2011 pa je bil predsednik države dr. Danilo Türk. Predstavniki 21 turistič­nih društev so v Kanal prinesli tudi vodo iz 20 jezer in sečoveljskih solin ter z njo napolnili posebno leseno posodo. Predsednica kanalskega turističnega društva Vanja Cotič je povedala, da bodo skupaj z vodo, ki jo bodo planinci zajeli iz rek in le­denika, gozdarji iz vodnih zajetij v gozdovih in slovenska zveza gozdar­skih društev iz podzemnih izvirov, 

1. oktobra v Geossu napolnili leseni sod in vodo odnesli v Španijo. Na za­ključku Evropohoda pa bodo vodo iz amfor zlili v levji vodnjak v Alham­bri, ki bo simboliziral izvir življenja in ustvarjalno moč vode. 
Ob zlivanju vode v skupno poso­do so se predstavila vsa sodelujoča društva, mnoga pa so sodelovala tudi pri družabnih igrah. Da je voda ele­ment življenja in vir energije, je med drugim poudaril minister za okolje in prostor Roko Žarnię, predsednik TZ Slovenije Peter Misja pa je v svojem nagovoru med drugim spomnil na geslo Turizem smo ljudje, katerega pomen se ne sme pozabljati in za­nemarjati. 
MR Foto: FH 

Zdravo hujšanje v Štorah 

Zdravstvena postaja Štore je pripravila pod vodstvom kazati vidni rezultati. Vsi smo diplomirane medicinske sestre Nataše Medved in višje se veselili vsakega izgubljene­.zioterapevtke Mire Podgoršek štirimesečni program huj-ga kilograma. Minili so štirje šanja. Sodelovalo nas je 16 udeležencev, ki smo si zadali meseci in spet nas je čakalo cilj, da se približamo zdravi teži. testiranje. Rezultati so nas 
Dobivali smo se ob četrtkih hodili dva kilometra. Merili osupnili, saj smo skupaj iz­na enourni telovadbi in eno-smo čas in tudi srčni utrip. gubili 109 kilogramov in smo urnem strokovnem predava-Test je pokazal našo kondi-vsi kondicijsko napredovali. nju. Najprej smo se tehtali na cijo. Gospa Nataša nam je Večina se nas bo vključila analiznem aparatu, ki nam je zelo strokovno prikazala, kaj tudi naslednje leto v nadalje­odčital rezultate, od teže do je zdrava prehrana, kako jo valni program, saj smo svoj vseh negativnih rezultatov uživamo in v kakšni količini. cilj dosegli polovično. v našem telesu. Pri telesni Odgovarjala nam je na vsa Rad bi se zahvalil v imenu dejavnosti nas je gospa Mira vprašanja in nas bodrila. Čas cele skupine vsem, ki ste nam peljala na test, kjer smo pre-je tekel in pri nas so se začeli omogočili ta strokovni semi­
nar, še posebej gospe Nataši 


in gospe Miri za strokovno 
vodenje.
STANISLAV ŠTEFANEC 





Med taborniki Rodu bistra Savinja 
Drugi junijski konec tednain še vrsto drugih aktivnosti. si sežemo v roke … Najmlajši je bil v Šempetru v znamenju Dela pa tudi ni manjkalo ekipi, pa so ostale udeležence pope­taborništva. Taborniki Rodu ki je skrbela za prehrano, saj je ljali po taborniških zakonih na bistra Savinja so namreč pra-bilo treba nasititi veliko lačnih šaljiv in zanimiv način. Emil znovali 15-letnico svojega ust. Popoldan je bil zapolnjen Mumel, načelnik za program rodu, hkrati pa tudi 50-letni-z zabavno orientacijo v okviru za mlade pri ZTS, je ob koncu co taborništva v Šempetru in akcije Razpnimo jadra. Tisto programa podelil zahvale za 60-letnico Zveze tabornikov najlepše se je dogajalo zvečer. podporo pri delovanju organi-Slovenije. Svojih jubilejev Ob devetnajsti uri so se začeli zacije Osnovni šoli Šempeter inpa niso praznovali v kakšni zbirati povabljenci. Zbralo se ZKŠT Žalec ter odlikovanja ZTS dvorani, ampak v naravi, na je okoli 50 starih tabornikov – srebrne in bronaste znake za jasi v Hrastju pri Spodnjih in drugih gostov. Dogajanje na večletno sodelovanje v Rodu Grušovljah, kjer so postavili taboru jih je popeljalo v čase, bistre Savinje. Prepevanje ob tabor in se za dva dni predali ko so sami preživljali poletja na spremljavi Katjine kitare bi se taborniškemu življenju.taborjenjih. lahko nadaljevalo še pozno v 
Že v petek so postavili šoto-Njihova »stara« tabornica noč, vendar so se morali po na­re, pripravili taborniški ogenj, Branka Vidmar Primožič je pornem dnevu odpraviti spat. zvečer pa ob njem uživali v udeležence vodila skozi večer-Gostje pa so posedli k mizam, programu in spominih na ni program, ki je bil sestavljen ki so jih osvetljevali samo pla­taborjenja v preteklosti. Prav iz treh delov – treh obdobij ta-meni svečk, ter se ob spominih prijetno je bilo potem zaspati borništva v Šempetru. V njem raznežili in nasmejali. v šotorih in prisluhniti nočnim so sodelovali vsi taborniki Noč je bila za marsikoga glasovom narave. Zjutraj jih je – stari in mladi. Ob spominih prekratka, a jutranje petje ptic zbudila budnica, koga pa tudi iz začetkov delovanja se je ra-je v tabor prineslo svežino inprijetno ptičje petje v krošnjah znežilo kar nekaj gostov. Janko nov elan. Žal pa tudi zaključek dreves ob taboru. V soboto so Založnik, Maks Hojak in Oto praznovanja in pospravljanje se vrstila srečanja s taborniki Zagoričnik so zapeli ob kitari tabora ter odhod domov. Razšli iz še nekaterih krajev celjsko-ter se ob pesmi povrnili nekaj so se v veselem razpoloženju 
zdrava malica: jabolko, roglji-zasavskega območja. Pripravili desetletij nazaj. Z nostalgijo in hkrati z zaobljubo, da boček in voda. Vsi osnovnošol-so razna tekmovanja, usposa-so taborniki objeti zapeli pri-duh taborništva v Šempetru ci so se v tej akciji trudili po bljanja, ustvarjalne delavnice ljubljeno Tam ob ognju našem, živel še naprej. DN 
V občini Laško se je konča-uvodnem delu so otroke poz-najboljših močeh in se borili la jubilejna, 25. preventivna dravili župan Občine Laško za cilj: »Čisti zobje so moj akcija, ki je potekala med Franc Zdolšek, direktor ZD ponos«. Pri organizaciji pri­osnovnošolci od prvega do Laško Marko Ratej, dr. med., reditve so nam bili v veliko petega razreda v vseh enaj-in Urška Zupanc, dr. dent. pomoč sponzorji, ki se jim stih osnovnih šolah, vključnoMed. Za popestritev priredi-iskreno zahvaljujemo: Obči­z oddelkom NIS v OŠ Laško. tve so zaigrali predstavo Zajč-na Laško, Rdeči križ Laško, 
Namen akcije je, da otro-ka boli zob. Najuspešnejši Stik Laško, Pivovarna Laško, kom neprisiljeno privzgojimo razredi so prejeli priznanja Sadjarstvo Aškerc Rimske To­navado rednega in pravilnega za odlično umite zobe ter plice, Klasje Celje, enota Hra­čiščenja zob. Pri tem so imeli praktično nagrado. V tem stnik, Gratex Laško, Lekarna pomembno vlogo tudi starši, šolskem letu sta zmagovalna Cizej Laško, Paron Laško, učitelji, preventivna medicin-1. in 2. razred Podružnične Izvir-plan Laško, Zavaroval­ska sestra in zobozdravnik. osnovne šole Jurklošter s po-nica Maribor, Zavarovalnica V tem šolskem letu je v akciji močjo razredničarke Magda-Triglav, Sijaj Hrastnik, Ste­sodelovalo 588 učencev. Te lene Stopinšek. Njihov uspeh klarna Hrastnik, Aero Celje,učence je enkrat mesečno je bil kar 100-odstoten. Prav Špica Laško, Flegis Maribor, nenapovedano obiskala pre-ta razred pa je prevzel tudi Sanolabor Ljubljana, Prevozi ventivna medicinska sestra, zmagovalni pokal, ki ga bodo Gračner Laško, Pletilstvo Pe­ki je opravila kontrolo čistosti skrbno hranili do naslednjega tra Ocvirk Laško. zob. ZD Laško je za najbolj leta. Pred odhodom domov MATEJA REPNIK vestne in uspešne učence pri-je vsakega udeleženca čakala ARBAJTER 



Celjski osnovnošolci uživali med 
programom, ki so si ga s pe-la njihova energija v krike 
domačimi živalmi 

smijo izmenjali gostujoči in navdušenja. Kot je povedala 
Podružnična osnovna šola dne, ki naj bi bil namenjen gostiteljski učenci. Sledili so njihova spremljevalka Ale-Prevorje je letos že četrtič predvsem astronomiji. Slab-obiski kmetij, kjer so otroci na Munda, so bili navdušeni gostila učence 3. razredov ši vremenski pogoji so jim spoznavali domače živali. tudi nad gostoljubnostjo in 
III. osnovne šole Celje. 37 preprečili opazovanje neba. Molzli so krave in koze, prijaznostjo domačinov. Z učencev se je ob spremstvu Kljub temu so uživali v nara-pili sveže mleko in okušali lepimi vtisi so se še isti dan z učiteljic Alene Munda, Juli-voslovnih delavnicah, ogle-domače mlečne proizvode, avtobusom odpeljali v svoje je Kramer in Sare Filipovič du tamkajšnjega observato-krmili prašiča, tekali za ku-mesto in s pripovedovanjem nastanilo v telovadnici tam-rija, pred nočnim počitkom rami po gnojišču, občudova-sovrstnikom podoživljali po­kajšnje šole. pa so zapeli in zaplesali ob li pisanega petelina, skratka deželske pustolovščine. 
Obisk na podeželju je bil tabornem ognju. Nov dan so ob sproščenem stiku z nara­v okviru naravoslovnega začeli s krajšim kulturnim vo in živalmi se je sprosti-MR 

Spominčice inteloh za Nežo Maurer 
Šolsko glasilo Glas mladih ima na OŠ Polzela lepo tra­dicijo. V 35 letih so se zamenjale urednice, prihajali in odhajali so številni mladi dopisniki oz. novinarji. Spre­minjali so se torej ljudje, spreminjale so se teme, toda eno ostaja – ljubezen do pisanja oz. ustvarjanja. 
»Ne čakaj pomladi, ne čakaj na maj,« pravi zimzelena slo­venska pesem. V iztekajočem šolskem letu smo namenoma čakali na mesec, ko je narava popolnoma prebujena in ko smo popolnoma prebujeni tudi mi. Želeli smo namreč, da naše glasilo ne bi šlo »mimo« bralcev, saj smo ga namenili pesnici in izjemni ženski, Neži Maurer, ki je konec minulega leta praznovala 80 let. 
Na prireditvi, ki smo jo na pobudo ravnateljice Valerije Pukl v februarju pesnici v čast pripravili na OŠ Polzela, je gospa Neža zažarela v vsej svoji veličini. Po njeni zaslugi so zažareli otroci in njihovi mentorji, zažareli smo tudi v uredništvu. Pesničino ustvarjalnost smo prepletli z literarno in likovno ustvarjalnostjo naših otrok ter pripravili knjižico, ki smo jo podarili gospe Maurer kot malce zakasnelo roj­stnodnevno darilo. 
Na vprašanje, katero cvetje ima najraje, nam je pesnica zaupala, da teloh in spominčice. Te smo ji skupaj z glasilom podarili kot spomin na ljudi, s katerimi je bila, je in bo ostala za vedno. In kot je v uvodnih besedah zapisala Valerija Pukl: »Izrekli smo ji zahvalo za njeno toplino, modrost, polnost in radost bivanja, ki se kažejo v njeni neizmerni ljubezni do življenja. Ponosni smo nanjo in radi jo imamo.«
MLADI DOPISNIKI OŠ POLZELA 
Z UREDNICO KARMEN ZUPANC 




iz naŠih krajev 

ŠMARJE PRI JELŠAH - Za sprejem najboljših učencev pri županu Jožetu Čakšu je bilo izbranih 87 učencev iz Osnovne šole Šmarje pri Jelšah in njenih podružnic, iz Glasbene šole Rogaška Slatina ter slatinske III. osnovne šole. 
Povabljeni so bili odlični jimi ocenami pri večini pred­učenci oziroma tisti z najviš-metov, devetošolci, ki so bili vsa leta odlični, ter učenci s pomembnejšimi rezultati na regijskih in državnih tek­movanjih. Na različnih tek­movanjih so šmarski učenci osvojili kar osem zlatih, 49 srebrnih ter 297 bronastih priznanj, odlični pa so bili tudi na športnem področju. Tako so se Šmarčani v šol­ski košarkarski ligi uvrstili na prvo mesto v državi, na državnem tekmovanju v ko­šarki (za rojene leta 1996 in mlajše) so bili tretji, v igri med dvema ognjema so za kategoriji tretji in četrti ra­zred ter peti in šesti razred prav tako dosegli dve prvi mesti v državi, Claudia Se­idl je bila na državnem tek­movanju v smučanju druga ter Nives in Romana Volf v judu tretji v državi. Na eki­pnem državnem šahovskem tekmovanju je bila šmarska ekipa četrta v državi, v zna­nju prve pomoči prva v regiji in tretja v državi … 
Najboljši učenci so prejeli knjižno darilo s posvetilom, ekipe in posamezniki pa po­sebno občinsko priznanje. 
BJ 


Za nagrado kopanje in sladkanje 
BRASLOVČE – Letos zapušča OŠ Braslovče 44 devetošolcev. podelil knjižne nagrade, V času šolanja so dosegli več zavidljivih rezultatov, tako na vsem devetošolcem pa karto športnem, kulturnem, naravoslovnem in družboslovnem za kopanje na letnem kopali­področju. Ponosni so tudi na njihove dosežke pri NPZ, kjer šču Pingo v Orli vasi in daril­so pri slovenščini, angleščini in matematiki nad slovenskim ni bon za trško slaščičarno. povprečjem. V nagovoru jim je čestital za 
Na zaključni prireditvi so slovče, Branimir Strojanšek, odličen uspeh in jim zaželel se skupaj s starši poslovili pa je na posebnem sprejemu veliko uspehov pri nadalj­od delavcev šole in ostalih 13 učencem za odlični učni njem izobraževanju. šolarjev. Župan občine Bra-uspeh v vseh letih šolanja TT 
Najboljši nasprejemu v viliMayer 
ŠOŠTANJ – Župan Darko dosedanje delo in dodal: »Ni Menih je ob koncu pouka sramota ne vedeti, marveč sprejel devetošolce, ki so ne hoteti se učiti.« Sledilo je bili vseh devet let odlični. Na sproščeno druženje, župan sprejemu v protokolarni sobi pa je učenke in učence že vile Mayer je 14 učenkam in povabil, da bi se spet lahko učencem Osnovne šole Šo-srečali v vili Mayer na njihovi štanj razdelil knjižne nagra-poroki.de. Župan jim je čestital za TR, foto: Občina Šoštanj 



Osem najboljših 
TABOR -Tradicionalni sprejem za najboljše taborske učence je pripravil župan Vilko Jazbinšek. Sprejema se je udeležilo osem vabljenih učencev, nekaj njihovih staršev in ravnateljica OŠ Vransko – Tabor Majda Pikl. 
Oba sta čestitala učencem za glav in Sabina Sirše. Nadvse dosežene uspehe, župan pa jih uspešen je bil v tem šolskem je nagradil s knjižnimi darili. letu tudi srednješolec Žan Ber-Tokrat so jih prejeli: Tibor Zu-gant, ki je osvojil srebrno pri­pan, Klavdija Bastl Enci, Tea znanje na regijskem in bronasto Pustoslemšek, Neža Lesjak, na mednarodnem tekmovanju Maruša Leskovšek, Anja Ter-iz matematike. DN 
Št. 52 - 5. julij 2011 



ŠTIRINOŽCI 
IŠČEMO TOPEL DOM 

Uradne ure zavetišča Zonzani: od ponedeljka do petka od 8. do 16. ure; ogledi psov: od ponedeljka do petka od 12. do 16. ure. Telefon: 03/749-06-00; in­ternetni naslov www.zon­zani.si 
Rjavi Lun je vrstnik Gala in Mika, prijazen in igriv ter išče skrbnega gospodarja. 
Kužek za »pasjeljubce« 
1. julija je izšla prva številka nove revije Kužek. Na­menjena je problematiki psov in ima tudi spletno stran www.kuzek.si. 
Po nekaterih podatkih naj bi v Sloveniji živelo več kot 
200.000 prijavljenih psov. Njihovi lastniki bodo v reviji lahko spoznali različne pasme, prebirali nasvete strokov­njakov in intervjuje z znanimi, ki že imajo psa. Revija bo izhajal vsaka dva meseca, prvi dve številki pa bosta izšli v razmaku treh mesecev. 
TC 

Prijazno Lolo so našli v Šmarju, stara je eno leto. 

Enako kot Gal je star tudi črno-beli Mik in tudi Mešanec Gal je star 4 mesece. Našli so ga v Celju. njega so našli v Celju ter išče išče skrbnega go-Bo srednje rasti. Je prijazen in igriv ter išče skrb­spodarja. nega gospodarja. 
misli in čustev, zato boste odlično funkcionirali. Še posebej uspešni boste lahko rojeni v vodnih znamenjih, rib, raka in škorpijona. Uran bo nastopil retrogradno gi­banje, v katerem bo vse do sredine decembra. Uran bo 

Torek, 5. julij: Luna bo in s Plutonom ter v opoziciji čas zavrtel nazaj, zato se bo že v nočnih urah vstopila v z Uranom. Lunin položaj z potrebno ukvarjati z zadeva­znak device in bo čez dan v Merkurjem bo celotno situ-mi, ki niso bile dokončane 
skladnih odnosih z ostalimi acijo nekoliko omilil, vendar ali ste jih odložili na stranski planeti. Pridni, delavni in vseeno bodite previdni. tir za nedoločen čas. natančni boste, zato se velja Petek, 8. julij: Sonce Ponedeljek, 11. julij: potruditi pri delu. V večernih in Luna bosta že v dopol-Luna bo v dopoldanskem urah bo Merkur v kvadratu z danskem času v napetem času vstopila v znak strel-Jupitrom, zato bodite pozor-kvadratu, nastopil bo prvi ca in prinašala dinamično
ni na besede in dejanja, mi-lunin krajec v znaku tehtni-ustvarjalno energijo. Mogo­mogrede vas lahko zanese v ce. Neodločnost bo močno če vse ideje, ki se vam bodo nepravo smer. Malo kasneje povečana, povečan bo tudi porodile, ne bodo uporabne bo Luna v kvadratu z Mar-notranji boj, ali stopiti naprej v praksi, kajti kvadrat Lune som dvigovala adrenalin, kar ali ostati v ustaljenih okvir-z Neptunom kasneje lahko boste najbolj intenzivno ob-jih. Ključ do razumevanja bo vodi v veliko pretiravanje, čutili rojeni v devici, ribah, v večjem prilagajanju. Vpliv celo nestvarnost. Pod tem strelcu in dvojčkih. bo močneje deloval na rojene vplivom ne sprejemajte 
Sreda, 6. julij: Sonce in v znamenju tehtnice, ovna, pomembnejših odločitev. Luna v prijetnem odnosu raka in kozoroga. Večerne ure bodo prinašale bosta v tem dnevu poskrbe-Sobota, 9. julij: Venera in dinamiko, mogoča bo ka­la za dogodke in dinamiko. Pluton si bosta v tem dnevu kšna prijetna sprememba, Dan bo dober za dogovore, nasprotovala. Njuna opozi-vsekakor ne bo dolgočasno 
tudi nakupe. Zlasti uspešni cija lahko izrazi strahove in zaradi vpliva aspekta Lune boste rojeni v biku, devici in bojazni, predvsem pred pre-z Uranom. kozorogu. V popoldanskem varami in spletkami. Odlična Astrologinji 
času bosta Mars in Saturn v protiutež temu položaju bo GORDANA in DOLORES pozitivnem aspektu prinaša-Venerin skladen odnos z Ju­la povečano energijo in elan. pitrom v dopoldanskih urah, 
p.e..ˆ.ˆ......e...e 

Odličen čas tudi za fizično zato boste v tem dnevu lahko 
..ˆ..e.ˆ........e 

zahtevnejša dela. naredili veliko, moč samoza­
...ˆ..ˆ.e.e.......... 

Četrtek, 7. julij: V tem vesti bo povečana, povečana dnevu bosta Venera in Uran bo tudi želja po napredova-h...........en...... v kvadratu. V mislih se lah-nju. Merkur in Saturn bosta .ˆe...ˆ......e.. ko pojavijo težave, nezau-pripomogla k temu, da se 
a¤!e¤a¤3©LY 

pljivost bo lahko povečana, boste dobro organizirali. .ˆ..e..˜.ˆe........e zato se temu vplivu ni dobro Luna bo prestopila v znak .ˆe!±©©el|ye.ekk}± prepuščati, ampak se mu je škorpijona in okrepila moč ..e..e...ˆ....˜ 
h...........en...... 

potrebno postaviti po robu čustev, intuicije, porodijo se 
z jasno vizijo. Ne tvegajte lahko tudi odlične ideje. Za-h...........ek....ˆ. 
prav na nobenem področju, radi vpliva Neptuna vam ne .ˆe...ˆ......e.. 
saj lahko utrpite izgubo. bo primanjkovalo vizije. 

a©ae¦¤3La 

Slednje potrjujejo tudi ostali Nedelja, 10. julij: Sonce 
.ˆ..e..˜.ˆe........e.ˆe prisotni aspekti planetov, saj in Luna v skladnem odnosu !±©©el|ye.ekk}±e..e.. 
bo Luna v kvadratu z Venero bosta prinašala usklajenost ...­.....ˆ.­.. 
Št. 52 - 5. julij 2011 


NASVETI 
so pripravljeni marsikaj žr-testi in meritvami, s preiska-
ZDRAVJE – NAŠE BOGASTVO tvovati. Mladi zahtevajo več vami je pogosto preložena. 
političnih sprememb, nove Tudi zaradi čakalnih dob, 

tehnologije in zahtevajo iz-slabe dostopnosti, rezulta­obrazbo. tov, saj starejši zdravnik ve, To velja tudi za mlade da laboratorijske metode 
Mlad ali star zdravnik? 
zdravnike! Največ sprememb potrjujejo diagnozo in je ne 
vnašajo v prakso zdravniki postavljajo. 
Vprašanje: Ali imajo šim željam – da bo mlad in 


nova zdravila, nove tehnolo-do 45. leta. To je tudi skupi-Zato menim, da lahko zau­mladi zdravniki dovolj iz-bo imel dovolj izkušenj, da 
gije … Vse to mlajši zdravniki na, ki opravi največ laborato-pate svojemu zdravniku, saj kušenj, da lahko uspešno bo vedno nasmejan, z veliko 
spremljajo in osvajajo hitreje rijskih preiskav, vnaša največ bo mlad zdravnik opravil več zdravijo težke bolnike? Ali časa za pogovore, radodaren 
kot starejši kolegi, ki so za-novih metod, pristopov, idej. preiskav in hitreje, starejši naj mojo staro mamo raje z napotnicami in recepti … 
radi novih in novih smernic Med 45. in 55. letom združu-pa vam bo z izkušnjami pri­zdravi zdravnik z dolgole-Po širnem svetu smo 
lahko le zmedeni. Torej bi po-jejo preiskave in organizacij-hranil marsikateri ovinek na tno prakso? zdravniki podvrženi stalne­
trebovali manj smernic, ki bi ske procese, po 55. letu pa poti do zdravja. 
Odgovor: V nogometu je mu nadzoru in izobraževa­
bile bolj integrirane v prakso imajo ti zdravniki najboljši Foto: SHERPA (arhiv NT) 32-letni igralec že star špor-nju. Podatki teh kontrol so 
in moderno doktrino. vpogled v klinične podatke tnik. Za zdravnika pa je pri pokazali zanimive rezultate. 
Revolucije izvajajo mladi. in izvajajo podporo mladim, 40 letih še mlad, a ima že Letos končana raziskava, ki Piše: prim. JANEZ TASIČ, Vsi znani revolucionarji so niso za prehitre spremembe, praviloma dovolj izkušenj je obravnavala zdravnike, ki dr. med., spec. kardiolog bili v času aktivnosti v mla-ki še nimajo kliničnih potr­in znanja. Večina jih je že zdravijo srčne bolnike, je po-dih ali mladih zrelih letih. ditev. Veliko več kot tehno­končala specializacijo, ima kazala, da mlajši zdravniki Te razlike naj bi bile po-Takrat so polni energije, loški podatki jim pomenita dodatna speci.čna znanja, te bolnike zdravijo nekoli-sledica boljšega izobraževa-željni znanja, napredovanja, anamneza in pregled. Sama ki jih po 55. ali 60. letu le ko bolje kot starejši kolegi. nja mladih zdravnikov, ki je sprememb, za svojo vizijo potrditev z laboratorijskimi težko na novo osvaja, a jih Natančna analiza podatkov bilo v zadnjih dvajsetih le­še posodablja. Takrat pa ima je prikazala različen pristop tih usmerjeno v poznavanje že številne izkušnje in dolo-zdravljenja, pri čemer mladi preventivnih programov in v čeno modrost. uporabljajo pri diagnostiki in osvajanje logističnih pristo-
Vašo staro mamo bo zdra-zdravljenju več diagnostičnih pov pri zdravljenju bolezni vil njen izbrani oziroma dru-preiskav, ki so pomembne za srca in ožilja. žinski zdravnik, ki je pravi-globalno oceno kardiovasku-Pomembne so tudi različne loma specialist družinske larne ogroženosti, natančno možnosti diagnostike in zdra­medicine. V diagnostiko in sledijo priporočenim smer-vljenja, saj so na delu tudi za­zdravljenje bo vključeval še nicam, ki predpisujejo vrstni varovalnice in ministrstva ter druge specialiste. Glede na red postopkov, istočasno pa strokovna združenja, ki do­pomanjkanje zdravnikov in uporabljajo za zdravljenje ločajo okvir realnih možno­njihovo preobremenjenost zdravila v odmerkih in kom-sti. Nato se vse te smernice si boste težko izbrali zdrav-binacijah, ki jih predpisujejo posodabljajo. Vsaj vsaki dve nika, ki bi ustrezal vsem va-smernice. leti prihajajo nova navodila, 
TERAPEVT SVETUJE 

Otroci so odšli in 
ostala sta sama 


S tem vsaj delno zaščitimo 

Par je skupaj 25 let. Prva 
bolečino in preživimo. Izhod leta so bila zaznamovana 
v sili je tudi pršenje energije s povezanostjo in z ob­
drugam. Lahko na primer čutkom, da bosta skupaj 
pretirano delamo, smo pre­za vedno. Sledila sta svoji 
tirano aktivni na različnih viziji, ustvarila sta si dom 
področjih (šport, kultura, in družino. Otroci so od­
politika …), se preveč posve-PRAV(N)I KORAKI rasli in odšli. Ostala sta v 
čamo otrokom, sodelujemo veliki hiši in z občutkom 
v vsaki »pasji procesiji« (ki postala redkost, vse pogo-Piše: MINKA BOŽIČ, je seveda nujna) in živost, 
odtujenosti. Intimnost je 
Pravica do uporabe potistejši so prepiri in pritiski specialistka za asertivnost polnost in zadovoljstvo naj­na najbolj boleče točke, ki in Imago terapevtka demo izven odnosa. Vse te Vprašanje: Živim na po-ukinitvi služnosti, se ukinitev ker pravite, da se z njim si sledijo vsa leta odnosa. načine preživetja smo osvo-deželju. Do naše hiše vodi služnosti in zahteva rešuje s razumete, čimprej dogovo-Sprašujeta se, če je to vse, da so te lastnosti, včasih celo jili že kot otroci, skozi leta makadamska pot, ki poteka tožbo preko sodišča. V pri-rite za sklenitev pogodbe o kar je od življenja ostalo. videz, podobne pozitivnim jih le prilagajamo in iščemo tudi čez zemljišče, ki je last meru, da služnost ni vpisana stvarni služnosti in uredite 
Par se je »znašel v sindro-lastnostim naših staršev in številne izpeljanke.soseda. Cesto so uporablja-v zemljiško knjigo, se izvršuje, vpis služnosti v zemljiško mu praznega gnezda«. Prej skrbnikov. V fazi boja pa Želja po spremembi je prvi li že naši predniki, s sose-pravno formalno ne obstaja. knjigo. Služnost poti je na­je bila energija usmerjena v se srečamo z negativnimi ključ za izboljšanje odnosa. dom nimamo sporov. Zdaj Stranke, ki so sporazumne, mreč stvarna služnost, vpiše številne aktivnosti. Ko sta si lastnostmi, ki so prav tako Najlažje je, če si le-te želita pa sem slišal, da namerava lahko kadarkoli sklenejo ustre-se v korist in v breme nepre­ustvarjala dom, družino in identične lastnosti naših oba. Če si jo močneje želi sosed kmetijo, vključno s zno pogodbo in vpišejo takšno mičnin, ne ljudi. Zato taka vzgajala otroke, se je zače-staršev in skrbnikov. eden, naj z novimi, bolj lju-parcelo, po kateri poteka služnost v zemljiško knjigo. V pravica (na drug strani pa tna energija, namenjena le Partnerska zveza je inti-bečimi vedenji poskusi spro-pot, prodati. Skrbi me, ali kolikor pa druga stranka, to je obveznost dopustiti vožnje dvema, razdelila na številne men prostor, kjer smo tudi žiti željo po spremembi tudi nam lahko novi lastnik pre-lastnik zemljišča, po katerem po svojem zemljišču) pripa­podprojekte. Zato je bilo časa najbolj ranljivi, in bolečine, pri partnerju. Obtoževanje pove vožnjo po tej cesti. pot poteka, nasprotuje temu, da vsakokratnemu lastniku za intimnost, povezanost in ki nam jih prizadenejo naši drug drugega za nastalo situ-Odgovor: Seveda, novi la-mora nasprotna stranka na nepremičnine. skupne radosti manj. najbližji, so največja sol na acijo ponavadi pripelje le še stnik vam lahko prepove, da sodišču dokazati, da služnost Mag. ANITA 
Drugi razlog je v kemič-naše rane. Takšen partner do večjih razhajanj in večje še naprej uporabljate to cesto. obstaja. DOLINŠEK, pravnica nih procesih, ki se v našem ima ravno zaradi tega naj-oddaljenosti. Sami pri sebi Vprašanje pa je, kako uspešen Da povzamem: kako uspe­telesu zgodijo v času zalju-boljši recept, da lahko ob moramo pogledati, s katerimi bo pri tem. Stvarna služnost je šen bi bil pri prepovedi vo­bljenosti in romantike. Prva njem odraščamo, zorimo in vedenji smo sami prispevali pravica, ki nastane z vpisom v žnje vaš bodoči sosed, je Odgovor na vprašanje navdušenost in vzhičenost ravno ob njem celimo naše k takšnemu odnosu, in ta ve-zemljiško knjigo. Ta pravica odvisno od tega, ali imate je podan teoretično glede ob našem partnerju poča-največje ranljivosti. Žal tega denja zavestno zmanjševati. lahko preneha le, če se stranke služnost vpisano v zemljiški na posredovane podatke si plahni in v štirih letih se v krču bolečin in prizadetosti Zanikanje in enostranski o tem sporazumejo in sklenejo knjigi ali ne. Če imate slu-in je izključno informa­kemične substance, ki so ne zmoremo videti. pogled na nastale probleme ustrezno listino ter predlagajo žnost vpisano, bo položaj za tivnega značaja. Z vsemi bile sprožene na začetku, Ko naš partner pritisne na nam ne pomaga. njen izbris iz zemljiške knji-vas ugodnejši. Novi lastnik okoliščinami in podatki ne proizvajajo več. Ne čuti-najšibkejšo točko, se brani-Če se par odloči delati in ge. Če ena stran nasprotuje bo moral na sodišču doka-vašega primera nismo se­mo več toliko povezanosti, mo nagonsko – z napadom spreminjati, lahko postaja zovati, da služnost ni več znanjeni in ne prevzema­navdušenje nad partnerjem (kritike, obtoževanja, sarka-odnos vse bolj zadovoljujoč 
potrebna. Če pa služnosti mo nobene odgovornosti 
Vprašanja za pravnega 

bledi. Iz faze romantike pa-zem, cinizem …), umikom in poln. Ozaveščanje tega, nimate vpisane, boste prav za morebitne nepravilne 
strokovnjaka lahko po­
damo v fazo boja, kjer smo (tihi tedni, pasenje mule, kar sta prinesla v odnos, je tako na sodišču morali doka-ali napačne pravne nasve­
šljete na Novi tednik, Pre­
soočeni z bolečino, ki nam posvetimo se drugim lju-ključ do rasti in celjenja naj­zovati, da vam služnost vsee-te, nasvet pa uporabljate 
šernova 19, 3000 Celje ali 
jo nevede s svojim vedenjem dem ali dejavnostim), zamr-bolj bolečih ran. S pomočjo no pripada, da ste to pravico izključno na lastno od­
na elektronski naslov te­
zadaja partner. znemo (o tem, kar se nam terapevtskih pristopov se pridobili, čeprav ni vpisana v govornost. Za celovito 
dnik@nt-rc.si. Svoje vpra-
Kar nas združi v pare, je dogaja, sploh ne moremo naučita previdno in spoštlji­zemljiški knjigo. To bo za vas pomoč svetujemo, da se 
šanje lahko sporočite tudi 
nezavedno. Pogosto nas pri-spregovoriti) ali pa se vda-vo ravnati drug z drugim in 
vsekakor manj ugodno. osebno oglasite pri prav­v tajništvo uredništva na 
vlači podoben tip ljudi. Pod mo (ostajamo v odnosu, a tako zavestno skrbita za svo-Zato vam svetujem, da se nem strokovnjaku. 
telefon 4225-154. 
s sedanjim lastnikom, sploh drobnogledom lahko vidimo, čustveni del vse bolj umira). jo in partnerjevo rast. 



Št. 52 - 5. julij 2011 



BORZA DELA / INFORMACIJE 


DO: IZVAJANJE MONTAŽNIH OPERAcIJ, MONTAŽA INŽENIR STROJNIŠTVA 
Nova fotogra.ja 

Prosta delovna mesta objavljamo po podatkih Za-STROJEV IN NAPRAV, OPRAVLJANJE ENOSTAVNEJ-TEHNOLOG (NASTAVLJALEc TEHNOLOGIJE IN ORO­
– perspektive 

voda RS za zaposlovanje. Zaradi pomanjkanja prosto-ŠIH DEL, BREZ MONTAŽE VPENJALNIH PRIPRAV, DIJ) V BRIZGALNIcI - M/Ž; NASTAVITEV TEHNOLOGI-VODNIK 

odprtje razstave 

MONTAŽA TER čIŠčENJE SKLOPOV, DOLOčEN čAS, JE IN ORODIJ NA STROJIH ZA BRIZGANJE PL.MAS, 
ra niso objavljena vsa. Prav tako zaradi preglednosti 

2 MESEcA, 8.7.2011; TRENKWALDER KADROVSKE UPRAVLJANJE BR., DELO POTEKA V UE ŠMARJE PRI 
objav izpuščamo pogoje, ki jih postavljajo delodajal-STORITVE, D.O.O., LESKOŠKOVA cESTA 9 E, 1000 JELŠAH, NEDOLOčEN čAS, 9.7.2011; MAKOP PODJE­
19.00 Vila Monet Laško 
Jazz na prostem 

ci (delo za določen čas, zahtevane delovne izkušnje, LJUBLJANA 	TJE ZA TRGOVANJE, PROIZVODNJO IN KOOPERAcI-
ODREZOVANJE ODKOVKOV - M/Ž; DELO NA STROJIH JO D.O.O., KOKALJEVA ULIcA 4, 1230 DOMŽALE 
koncert študentov ARC 
posebno znanje in morebitne druge zahteve). Vsi na-
ZA OBREZOVANJE ODKOVKOV, TOPLO OBREZOVA-
Cambridge (VB)
vedeni in manjkajoči podatki so dostopni: 

NJE IN PREBIJANJE ODKOVKOV, KALIBRIRANJE, UE VELENJE 
· na oglasnih deskah območnih služb in uradov za DELO NA BRUSILNIH STROJIH, MONTAŽA IN DE­
21.00 Atrij velenjskega gradu 
DELAVEC BREZ POKLICA 
delo zavoda; 	MONTAŽA ORODIJ, BRUŠENJE ORODIJ, KONTROLA TIG (ARGON) VARILEc / WIG WELDER - M/Ž; VAR-
Gajaš – arestant 
PROIZVODOV, VNOS PODATKOV V RAčUNALNIK 

· na domači strani Zavoda RS za zaposlovanje: 	JENJE PO TIH POSTOPKU. VARIJO SE čRNE cEVI IN 
gledališka predstava z 
SPc. DOLOčEN čAS, 12 MESEcEV, 14.7.2011; MA­

http://www.ess.gov.si; 	BELI MATERIALI. DELO POTEKA NA NIZOZEMSKEM. 
Vladom Novakom 
ROVT PROIZVODNO IZVOZNO UVOZNO PODJETJE, NEDOLOčEN čAS, 17.7.2011; KIL KOVINE, OBDELAVA 
· pri delodajalcih. 	D.O.O., STRANIcE 55, 3206 STRANIcE KOVIN IN OSTALE STORITVE, D.O.O., EFENKOVA cE-
Bralce opozarjamo, da so morebitne napake pri NATAKAR 
STA 61, 3320 VELENJE 
NATAKAR - M/Ž; STREŽBA HRANE IN PIJAč, DOLO­

objavi mogoče. 	STROJNIK 
čEN čAS, 12 MESEcEV, 17.7.2011; MARIJA HLASTEc VARILEc (M/Ž) -M/Ž; VARJENJE NA POSTOPKIH S.P., GOSTINSTVO, KRIŽEVEc 57, 3206 STRANIcE TIK IN MIK, NEDOLOčEN čAS, 6.7.2011; FORI, 

UE CELJE 	D.O.O.; BIG BANG MEGA cELJE, BEŽIGRAJSKA cE-ZDRAVSTVENI TEHNIK FLEKSIBILNO ORGANIZIRANJE RAZVOJNIH IDEJ, 
STA 16, 3000 cELJE 

PRIPRAVNIK -SREDNJA MEDIcINSKA SESTRA II D.O.O., PREŠERNOVA cESTA 1 A, 3320 VELENJE 

OSNOVNOŠOLSKA IZOBRAZBA VODJA POSLOVNE ENOTE V cELJU - M/Ž; SPREJEM - M/Ž; SODELOVANJE IN IZVAJANJE ZDRAVSTVENE SREDNJA POKLICNA IZOBRAZBA DELO Z BETONSKIMI IZDELKI - M/Ž; SESTAVLJANJE IN INFORMIRANJE STRANK, VODENJE DELOVNEGA NEGE, DOLOčEN čAS, 6 MESEcEV, 6.7.2011; LAM-MONTER OGREVALNIH NAPRAV -M/Ž; MONTER IN RAZSTAVLJANJE PREŠE ZA BETONSKE IZDELKE, PROcESA V PISARNI, DOLOčEN čAS, 12 MESEcEV, BREcHTOV DOM, SLOVENSKE KONJIcE, ŠOLSKA VODOVONIH INŠTALAcIJ, DOLOčEN čAS, 3 MESEcE, VLIVANJE BETONA, ZLAGANJE BETONSKIH IZDEL-28.7.2011; DELNIcA, POSREDNIŠTVO, SVETOVANJE ULIcA 4, 3210 SLOVENSKE KONJIcE8.7.2011; MIKEK INŠTALAcIJE, VODOVOD, OGREVA­KOV, DOLOčEN čAS, 6 MESEcEV, 9.7.2011; KOŽELJ IN DRUGE STORITVE D.O.O., TRŽAŠKA cESTA 2, INŽENIR RAČUNALNIŠTVA NJE, PVc OKNA-VRATA D.O.O., SPODNJI RAZBOR 
SKRBNIK INFORMAcIJSKIH SISTEMOV - M/Ž; NAD­

SPLOŠNA GRADBENA DELA ŽELJKO PANIĘ S.P., 1000 LJUBLJANA 	64, 3325 ŠOŠTANJ 
ZOR IN NADGRADNJA INFORMAcIJSKEGA SISTEMA 

cESTA NA LJUBEčNO 34, 3000 cELJE SANITARNI INŽENIR 	SKLADIŠčNO TRANSPORTNA DELA ( ŠOFER) - M/Ž; 
PANTHEON, NEDOLOčEN čAS, 31.7.2011; MAROVT 

DELO Z BETONSKIMI IZDELKI - M/Ž; ZLAGANJE BE-VODJA POSLOVNE ENOTE - M/Ž; SAMOSTOJNO OR-	PREVZEMA DELOVNE ZADOLŽITVE OD VODJA 
PROIZVODNO IZVOZNO UVOZNO PODJETJE, D.O.O., 

TONSKIH IZDELKOV, SESTAVLJANJE PREŠE IN VLI-GANIZIRANJE DELA NA ENEM ALI VEč OBJEKTIH, 	PROIZVODNJE, VODJA IZMENE, VODJA OBRATA IN 

STRANIcE 55, 3206 STRANIcE 

VANJE BETONA, DOLOčEN čAS, 1 MESEc, 6.7.2011; VODENJE, NADZOR IN USPOSABLJANJE DELAVcEV, 	TERMINERJA PROIZVODNJE, PREVZEMA SKLADIŠč­
18.00 Mestni park 
KOŽELJ SPLOŠNA GRADBENA DELA ŽELJKO PANIĘ IZVAJANJE STORITEV V SKLADU Z ISO STANDARDI NE POSTORE IN TRANSPOTNO OPREMO OD PRED­
UE ŠENTJUR PRI CELJU 
Joga v parku 

S.P., cESTA NA LJUBEčNO 34, 3000 cELJE UPOŠTEVAJOč ZADOVOLJSTVO ZAPOSLENIH IN PO-HODNE IZMENE, IZVAJA DELA SKLADNO S PRED­NATAKAR - M/Ž; STREŽBA PIJAčE, DOLOčEN čAS, SL.PARTNERJA, NABAVA IN RAZVOZ MATERIALA NI RAZPISANIH PROSTIH DELOVNIH MEST PISANO TEHNOLOGIJO, VRŠI PREVZEME VHODNIH 6 MESEcEV, 14.7.2011; SKOL, TRGOVINA, GOSTIN-PO OBJEKTIH, ADM.DELA., DOLOčEN čAS, 3 ME-MATERIALOV V SKLADIŠčE IN VRŠI KOLIčINSKO STVO IN ZASTOPANJE, D.O.O., STANETOVA ULIcA SEcE, 6.7.2011; ISS FAcILITY SERVIcES STORITVE UE ŠMARJE PRI JELŠAH KONTROLO IN SODELUJE PRI KVALITETNI KONTROLI 

10.00 Knjižnica pri Mišku 

29, 3000 cELJE IN TRGOVINA D.O.O., TRŽAŠKA cESTA 37 A, 2000 	TER STRIKTNO UPOŠTEVA NAVODILA O KVALITETI 
Knjižku 

ZIDAR - FASADER - M/Ž; ZIDARSKA DELA, ZAKLJUč-MARIBOR 	OSNOVNOŠOLSKA IZOBRAZBA OD VODJE KAKOVOSTI IN KONTROLE IN VRŠI VNOS 
MONTER KOVINSKIH KONSTRUKcIJ - M/Ž; MONTA­
Počitnice pri Mišku 

NA DELA V GRADBENIŠTVU, IZDELAVA OMETOV, DE-PROFESOR MATEMATIKE 	IN IZPIS DOKUMENTOV ..., DOLOčEN čAS, 3 MESE­
LO NA ODRU, DOLOčEN čAS, 6 MESEcEV, 11.7.2011; POUčEVNAJE MATEMATIKE -M/Ž; POUčEVANJE ŽA NA TERENU, VARJENJE, MONTAŽA KOVINSKIH cE, 6.7.2011; FORI, FLEKSIBILNO ORGANIZIRANJE 
Knjižku 
MATEMATIKE, DOLOčEN čAS, 6.7.2011; OSNOVNA KONSTRUKcIJ, DOLOčEN čAS, 3 MESEcE, 24.7.2011; 

INT INVEST, GRADBENE IN OSTALE STORITVE, 	RAZVOJNIH IDEJ, D.O.O., PREŠERNOVA cESTA 1 A, 
ustvarjalne in zabavne 

D.O.O., NA ZELENIcI 9, 3000 cELJE ŠOLA HUDINJA, MARIBORSKA cESTA 125, 3000 	TRIBING INŽENIRING D.O.O., SLOMŠKOVA ULIcA 18, 3320 VELENJE 
dogodivščine za šolarje

VARNOSTNIK -M/Ž; VAROVANJE PREMOŽENJA, cELJE 3252 ROGATEc UNIVERZITETNI DIPLOMIRANI INŽENIR DOLOčEN čAS, 3 MESEcE, 6.7.2011; SINTAL cELJE UNIVERZITETNI DIPLOMIRANI INŽENIR UPRAVLJALEc DVIGALA -ŽERJAVA -M/Ž; UPRA-STROJNIŠTVA 
18.00 Mestna plaža 
STROJNIŠTVA 	VLJALEc DVIGALA- ŽERJAVIST, DOLOčEN čAS, 3 

DRUŽBA ZA VAROVANJE PREMOŽENJA, D.O.O., 	PROJEKTANT -M/Ž; NAčRTUJE IN KONSTRUIRA 
Minutka za zdravje 
PRODAJNI INŽENIR -M/Ž; PROUčEVANJE TRGA MESEcE, 13.7.2011; MKV MONTAŽA PROIZVODNJA, 

cELJE, IPAVčEVA ULIcA 22, 3000 cELJE 	NOVE IZDELKE, POLIZDELKE OPRAVLJA OPERATIV­
PRODUKTOV PODJETJA, OBDELAVA IN REALIZAcI-STORITVE, TRGOVINA D.O.O., ROGAŠKA cESTA 23, 

DELAVEC BREZ POKLICA 	NE NALOGE KONSTRUIRANJA IN UREJA DOKUMEN­
18.00 Glasbena šola Celje 
JA NAROčIL (KOMUNIKAcIJA S KUPcI O TEHNIčNIH 3240 ŠMARJE PRI JELŠAH 

DELO Z BETONSKIMI IZDELKI -M/Ž; SESTAVLJA-	TAcIJO ZA NOVE IZDELKE, POLIZDELKE IN DODE­
PODROBNOSTIH NAROčILA, USKLAJEVANJE TEH STROJNIK TEŽKE GRADBENE MEHANIZAcIJE - M/Ž; 
Poletni glasbeni tečaj 

NJE PREŠE ZA BETONSKE IZDELKE, ZLAGANJE 	LAVE, DELO IZVAJA SAMOSTOJNO Z ISKANJEM IN 
S KONSTRUKcIJO TER TEHNOLOGIJO), TEKOčE DELO S TEŽKO GRADBENO MEHANIZAcIJO, DOLOčEN 
Celeia

BETONSKIH IZDELKOV, DOLOčEN čAS, 6 MESEcEV, 	USTVARJANJEM INOVATIVNIH IN INVENTIVNIH RE­
SPREMLJANJE VSEH PREDPISOV, KI SO POTREBNI čAS, 3 MESEcE, 6.7.2011; KIT-AK, GRADNJE, D.O.O., 
zaključni koncert 

6.7.2011; KOŽELJ SPLOŠNA GRADBENA DELA 	ŠITEV, DOLOčEN čAS, 12 MESEcEV, 11.7.2011; ELPA, 
PRI REALIZAcIJI SKLENJENIH POGODB IN NAROčIL KIDRIčEVA ULIcA 28, 3250 ROGAŠKA SLATINA 
klarinetistov 

ŽELJKO PANIĘ S.P., cESTA NA LJUBEčNO 34, 3000 	OKOLJSKI MANAGEMENT IN TRIBOTEHNOLOGIJA, 
(cARINSKI, DEVIZNI, TRANSPORTNI, FINANčNI, SIRAR -M/Ž; SIRJENJE,PRIPRAVA MLEKA, DOLO­

cELJE 	D.O.O., PAKA PRI VELENJU 39 D, 3320 VELENJE 
OBLIGAcIJSKI), PRIPRAVA PONUDB IN POGODB čEN čAS, 6 MESEcEV, 15.7.2011; OLMIS PROIZVO­
19.00 Mestna plaža 
ZIDAR 
TER SKRB ZA REALIZAcIJO LE TEH (DOBAVE IN DNJA MLEčNIH IZDELKOV, BRANKO ŠENTAK S.P., 

ZIDAR - M/Ž; DELO NA GRADBIŠčU, DOLOčEN čAS, 	UE ŽALEC 
Zvočna gong kopel 
PLAčILA), REŠEVANJE REKLAMAcIJ KUPcEV, PRI-OREHOVEc 11, 3264 SVETI ŠTEFAN 12 MESEcEV, 31.7.2011; GLOBALNA LOGISTIKA, PRAVA PODATKOV ZA IZDELAVO LETNIH PLANOV, VOZNIK 

GRADBENIŠTVO IN ŠPEDIcIJA, D.O.O., MARIBOR-	OSNOVNOŠOLSKA IZOBRAZBA 
19.00 Mestna plaža 
SPREMLJANJE GIBANJA PRODAJNIH cEN, ORGA-VOZNIK TOVORNEGA VOZILA V MEDNARODNEM 

SKA cESTA 86, 3000 cELJE 	čISTILKA -M/Ž; čIŠčENJE OBJEKTOV IN OPREME, 
Potopisno predavanje 
NIZAcIJA METOD IN SREDSTEV KOMUNIKAcIJE S PROMETU -M/Ž; OPRAVLJANJE PREVOZNIH STO­

VOZNIK AVTOMEHANIK 	DOLOčEN čAS, 6 MESEcEV, 9.7.2011; VS S.P. -čIŠčE­
TRGOM, NEDOLOčEN čAS, 6.7.2011; cONTAINER RITEV V MEDNARODNEM PROMETU, NAKLADANJE, 

VOZNIK ŽIVIH ŽIVALI, MESA IN MESNIH IZDELKOV 	NJE OBJEKTOV IN OPREME, VODOVNIK SILVA S.P., 
PROIZVODNO PODJETJE, D.O.O., BEŽIGRAJSKA cE-RAZKLADANJE, čIŠčENJE TOVORNEGA VOZILA, 
STA 6, 3000 cELJE VODENJE PREDPISANIH EVIDENc ..., VOZNIK/VO­

-M/Ž; PREVOZ ŽIVIH ŽIVALI, MESA IN MESNIH 	MATKE 36, 3312 PREBOLD 


IZDELKOV, DOLOčEN čAS, 6 MESEcEV, 13.7.2011; 	VOZNIK MEŠALcA ZA BETON -M/Ž; VOŽNJA ME-
ZNIcA V cESTNEM PROMETU, DOLOčEN čAS, 12 
19.00 Osrednja knjižnica Celje 
cELJSKE MESNINE D.D. cELJE, cESTA V TRNOVLJE ŠALcA ZA BETON-TOVORNO VOZILO NA GRADBIŠčE 
UE LAŠKO 	MESEcEV, 24.7.2011; TOMAS TRANS, MEDNARODNI 
- kavarna 
17, 3000 cELJETUNELOV, DOLOčEN čAS, 24 MESEcEV, 6.7.2011; 
PREVOZI IN DRUGE STORITVE, D.O.O., ŠKOFIJA 1 A, 
SREDNJA STROKOVNA ALI SPLOŠNA 
Mi2 pišema poezije 

OSNOVNOŠOLSKA IZOBRAZBA 	EKOPLAN A SVETOVANJE, STORITVE, PROIZVO­
3253 PRISTAVA PRI MESTINJU 
IZOBRAZBA 

čISTILKA - M/Ž; čIŠčENJE ŠOLE IN NJENE OKOLIcE, 	DNJA, D.O.O., DOBRIŠA VAS 3, 3301 PETROVčE 
literarno-glasbeni večer 
AVTOMEHANIK 
ZAVAROVALNI ZASTOPNIK ZA OBMOčJE cELJA -

DOLOčEN čAS 31. 8. 2011, 6.7.2011; OSNOVNA ŠOLA --	DELAVEC BREZ POKLICA 
s Tonetom Kregarjem in 
AVTOMEHANIK VODJA SERVISA M/Ž; SERVI-

SVETOVALEc PRODAJE - M/Ž; SVETOVANJE STRAN-PRIMOŽA TRUBARJA LAŠKO, TRUBARJEVA ULIcA VOZIL, SERVISNE POSLUŽEVALEc STROJEV II M/Ž; OPRAVLJANJE 
Jernejem Dirnbekom 

SIRANJE VODJA 	DELAVNIcE, -
KAM, TRŽENJE ZAV. PRODUKTOV, PRIDOBIVANJE TERMINOV, PRIPRAVA IZRAčUNOV, DOLOčEN čAS, 20, 3270 LAŠKO NEDOLOčEN čAS, 24.7.2011; AVTO ALKA ALBERT DELA NA OBDELOVALNIH STROJIH PO POTREBAH 
čISTILEc - M/Ž; čIŠčENJE ŠOLE IN NJENE OKOLIcE, 	LASTNE PROIZVODNJE - ROTOLIVOV, DOLOčEN čAS, 
20.30 Stari grad Celje 
KAMPUŠ S.P., SPODNJE NEGONJE 27 c, 3250 RO­24 MESEcEV, 14.7.2011; GRAWE ZAVAROVALNIcA 

DOLOčEN čAS DO 31. 8. 2012, 6.7.2011; OSNOVNA 	1 MESEc, 8.7.2011; APLAST PROIZVODNJA IN TRGO­
GAŠKA SLATINA 
Terrafolk in Anja 
D.D. MARIBOR POSLOVNA ENOTA LJUBLJANA, KO­

MENSKEGA ULIcA 4, 1000 LJUBLJANA ŠOLA PRIMOŽA TRUBARJA LAŠKO, TRUBARJEVA AVTOMEHANIK - M/Ž; SERVISIRANJE VOZIL, NEDO-VINA D.O.O., PETROVčE 115 A, 3301 PETROVčE 
Bukovec 
ULIcA 20, 3270 LAŠKO LOčEN čAS, 24.7.2011; AVTO ALKA ALBERT KAM-ZIDAR VARILEc - M/Ž; VARJENJE RAZLIčNIH MATERIALOV, 

koncert 
ELEKTROMONTER 

PUŠ S.P., SPODNJE NEGONJE 27 c, 3250 ROGAŠKA ZIDAR -M/Ž; SAMOSTOJNI ZIDAR, ZIDANJE, IZ­
DOLOčEN čAS, 6 MESEcEV, 15.7.2011; ESOT ELEK­SERVISER HLADILNE TEHNIKE -M/Ž; IZVAJANJE 

SLATINA 	DELAVA GROBEGA IN FINEGA OMETA, POZIDAVA 
20.30 Krčma TamKoUčiri 
TRO STROJNA OPREMA, TEHNOLOGIJA, TRGOVINA SERVISNIH POSEGOV IN VZDRŽEVALNIH DEL NA 

KLJUČAVNIČAR 	STEN, GRADBENA DELA, DOLOčEN čAS, 12 MESE­
IN STORITVE D.O.O., KERSNIKOVA ULIcA 21, 3000 HLADILNIH SISTEMIH IN HLADILNIcAH, IZVAJANJE 
Trianglov poletni večer s 

SESTAVLJANJE KOVINSKIH KONSTRUKcIJ -M/Ž; cEV, 31.7.2011; HALO MOJSTRI, JURIJ OcEPEK, S.P., 
cELJE POSKUSNIH OBRATOVANJ, POUčEVANJE UPORAB­
slovensko popevko 

KLJUčAVNIčARSKA DELA V DELAVNIcI, DOLOčEN BREG PRI POLZELI 22, 3313 POLZELA 
CVETLIČAR 
NIKOV, NEDOLOčEN čAS, 7.7.2011; EHO ELEKTRIKA, 
saksofonist Jure Pukl, 

čAS, 12 MESEcEV, 21.10.2011; MKV MONTAŽA PRO-SREDNJA POKLICNA IZOBRAZBA 
cVETLIčAR -M/Ž; DELO V cVETLIčARNI, DOLOčEN HLADILNIŠTVO, OGREVANJE D.O.O., BREZNO 7 A, 
vokalistka Simona Kropec 

IZVODNJA, STORITVE, TRGOVINA D.O.O., ROGAŠKA NATAKAR -M/Ž; STREŽBA JEDI IN PIJAč, NEDO­
čAS, 6 MESEcEV, 9.7.2011; TERRAPLANT SVETOVA­3270 LAŠKO 

cESTA 23, 3240 ŠMARJE PRI JELŠAH LOčEN čAS, 9.7.2011; KULINARIKA PODPEčAN-PRI­
in kitaristka Lucija Lavbič 
NJE IN PROIZVODNJA D.O.O., OREŠJE NAD SEVNIcO 
KUHAR 

SREDNJA POKLICNA IZOBRAZBA PRAVA JEDI, JERNEJ PODPEčAN S.P., KASAZE 70 B, 
ter Oktet 9 
23, 8290 SEVNIcA KUHAR - M/Ž; SAMOSTOJNO DELO V KUHINJI - KU­KROVSKA DELA -M/Ž; POMOč PRI KROVSKIH DE-3301 PETROVčE 

NATAKAR 
HANJE ALAcARD, MALIcE, KOSILA, DOLOčEN čAS, 

LIH, DOLOčEN čAS, 1 MESEc, 8.7.2011; KROVSTVO SREDNJA STROKOVNA ALI SPLOŠNA 
NATAKAR -M/Ž; STERŽBA IN S TEM POVEZANE 6 MESEcEV, 11.7.2011; GOSTILNA čATER SABINA KIDRIč, VERNER KIDRIč, S.P., ZGORNJE SEčOVO 14 IZOBRAZBA OBVEZNOSTI, DOLOčEN čAS, 6 MESEcEV OZ. 

čATER S.P., MARIJA GRADEc 34, 3270 LAŠKO 

A, 3250 ROGAŠKA SLATINA TEHNOLOG -DELOVNO MESTO V ŽALcU -M/Ž;
31.12.2011, 9.7.2011; GOSTILNA »LOVEc« JOŽEF 

ELEKTRIKAR ELEKTRONIK TEHNOLOGI ZA RAZLIčNA PODROčJA - KAKOVOST, 
KLINc S.P., DOBRNA 25, 3204 DOBRNA UE MOZIRJE 

VZDRŽEVALEc -ELEKTRO PODROčJE -M/Ž; VZDR-VARJENJE, BRIZGANJE PLASTIKE, RAZVOJ IZDEL­
KUHAR NATAKAR 

KUHAR - NATAKAR - M/Ž; PRIPRAVA HRANE, DELJE-SKLADIŠČNIK ŽEVANJE STROJEV IN NAPRAV V PROIZVODNJI, DO-KOV, DOLOčEN čAS, 12 MESEcEV, 14.7.2011; ABF - NJE HRANE, POMIVANJE POSODE, STREŽBA PIJAčE, SKLADIŠčNIK - M/Ž; PREVZEM IN IZDAJA ARTIKLOV LOčEN čAS, 3 MESEcE, 21.7.2011; GORENJE, D.D.; ZAPOSLITVE, STORITVE D.O.O. IZOLA, PREŠERNOVA čIŠčENJE PROSTOROV, VODENJE BLAGAJNE, DOLO-V SKLADU Z NAROčILI IN DOBAVNIMI DOKUMENTI., PROGRAM MEKOM, OBRAT BISTRIcA OB SOTLI, cESTA 55, 6310 IZOLA - ISOLA 
HRASTJE OB BISTRIcI 2 A, 3256 BISTRIcA OB SOTLI ELEKTROMONTER čEN čAS, 12 MESEcEV, 8.7.2011; cELJSKE MESNINE DOLOčEN čAS, 3 MESEcE, 15.7.2011; PFEIFER PRE­
KUHAR 	M/Ž; IZVAJANJE 
D.D. cELJE, cESTA V TRNOVLJE 17, 3000 cELJE VOZNIŠTVO, TRGOVSKO IN LESNO-PREDELOVALNO 	SERVISER HLADILNE TEHNIKE -
PRODAJALEC PODJETJE, D.O.O., PRIHOVA 21, 3331 NAZARJEKUHAR -M/Ž; PRIPRAVA JEDI, NEDOLOčEN čAS, SERVISNIH POSEGOV IN VZDRŽEVALNIH DEL NA TRGOVEc-KA, PRODAJALEc-KA - M/Ž; PRODAJA IN DOKTOR MEDICINE SPECIALIST SPLOŠNE 14.7.2011; ALONSO GOSTINSTVO D.O.O., MALI HLADILNIH SISTEMIH IN HLADILNIcAH, IZVAJANJE OBREŽ 6, 8257 DOBOVA POSKUSNIH OBRATOVANJ, POUčEVANJE UPORAB­
SVETOVANJE KERAMIčNIH PLOŠčIc, SANITARNE MEDICINE 

KERAMIKE, OPREME, VEZNEGA MATERIALA, PRO-ZDRAVNIK V AMBULANTI SPLOŠNE MEDIcINE - M/NATAKAR NIKOV. DOLOčEN čAS, 12 MESEcEV, 7.7.2011; EHO NATAKAR -M/Ž; PRIPRAVA NAPITKOV, STREŽBA ELEKTRIKA, HLADILNIŠTVO, OGREVANJE D.O.O., 
DAJA DROBNEGA MATERIALA ..., DOLOčEN čAS, Ž; ZDRAVNIK PO OPRAVLJENEM SEKUNDARIATU 

12 MESEcEV, 9.7.2011; EXTRA-FORM TRGOVINA Z VELJAVNO LIcENcO, NEDOLOčEN čAS, 6.7.2011; 	HRANE IN PIJAčE, NEDOLOčEN čAS, 14.7.2011; BREZNO 7 A, 3270 LAŠKO 
ALONSO GOSTINSTVO D.O.O., MALI OBREŽ 6, 8257 STROJNI TEHNIK JURIJ SALAMON S.P., DOLENJI BOŠTANJ 55 A, 8294 ZGORNJESAVINJSKI ZDRAVSTVENI DOM MOZIRJE, 
BOŠTANJ SAVINJSKA cESTA 6, 3330 MOZIRJE 	DOBOVA cNc PROGRAMER STRUGAR - M/Ž; IZDELAVA PRO­PRODAJALEC GRAMOV GLEDE NA ZAHTEVE PODANE Z DELOVNIM 
STROJNI TEHNIK 

UE SLOVENSKE KONJICE PRODAJALEc -M/Ž; PRODAJA BLAGA., DOLOčEN NALOGOM NASTAVLJANJE cNc STRUŽNIc STRUŽE­VODJA SKUPINE - M/Ž; VODENJE, ORGANIZIRANJE, 
čAS, 3 MESEcE, 6.7.2011; NKD TRGOVINA NA NJE IZDELKOV IZVAJANJE MERITEV IN KONTROLE 
NADZIRANJE IN USKLAJEVANJE DELA V SKUPINI 
ORODJAR 

DEBELO IN DROBNO, D.O.O. (NKD, GROSS- UND HRAPAVOSTI, DOLOčEN čAS, 12 MESEcEV, 8.7.2011; 
OBDELOVANJE OBRAZcEV ZA IZVRŠENO DELO V ORODJAR - M/Ž; IZDELAVA UTOPNIH, PREBIJALNIH, 

EINZELHANDEL, GMBH), ULIcA XIV. DIVIZIJE 12, BLAJ ANTON ''BLAJ'', S.P., GRIŽE 9, 3302 GRIŽE 
SKUPINI, VODNJE DNEVNIKA O OKVARAH STRO­OBREZILNIH, KALIBRIRNIH TER OSTALIH ORODIJ, 

3000 cELJE 	GRADBENI TEHNIK
JEV ZAGOTAVLJANJE POGOJEV ZA VARNO DELO PRIPRAV IN PRIPOMOčKOV ZA DELO V PROIZVO­

VISOKOŠOLSKA STROKOVNA IZOBRAZBA GRADBENI KALKULANT -M/Ž; GRADBENE KALKU­
IN IZVAJANJE PREDPISOV IZ VARSTVA PRI DELU DNJI, VODENJE DN ..., DOLOčEN čAS, 6 MESEcEV, 

RAZISKOVALNO RAZVOJNE DEJAVNOSTI -M/Ž; LAcIJE, PRIPRAVA RAZPISOV IN PONUDB, PRIDO­
SODELOVANJE PRI INVENTURAH NADZOR NAD 

14.7.2011; MAROVT PROIZVODNO IZVOZNO RRD NOVEGA IZDELKA, NEDOLOčEN čAS, 7.7.2011; 	BITEV, PONUDB, OBRAčUNI, DRUGA ADMINISTRA­OBRATOVANJEM čISTILNE NAPRAVE IN REcIRKU-UVOZNO PODJETJE, D.O.O., STRANIcE 55, 3206 
ERIPO -EKSPERIMENTALNI RAZVOJ IZDELKOV TIVNA DELA, DOLOčEN čAS, 12 MESEcEV, 6.7.2011; 
LAcIJE HLADILNIH VOD TER SKRB ZA NEMOTENO 

STRANIcE PRIJAZNIH DO OKOLJA D.O.O., KUNŠPERK 18, 3256 	ASFALTI GROBELNIK, VISOKE IN NIZKE GRADNJE, DELOVANJE LE TEH POSLUŽEVANJE TALILNE PEčI, 
SREDNJA POKLICNA IZOBRAZBA 

BISTRIcA OB SOTLI 	D.O.O., PERNOVO 17 A, 3310 ŽALEc 
DOLOčEN čAS, 6 MESEcEV, 5.7.2011; EMO FRITE PREOBLIKOVANJE KOVIN - M/Ž; DELO NA PREOBLI­PROIZVODNJA, TRGOVINA, STORITVE, D.O.O., MA­KOVALNIH STROJIH IN PEčEH ZA PREOBLIKOVANJE 
RIBORSKA cESTA 86, 3000 cELJE 
..., DOLOčEN čAS, 6 MESEcEV, 14.7.2011; MAROVT ADMINISTRATIVNI TEHNIK PROIZVODNO IZVOZNO UVOZNO PODJETJE, D.O.O., SODNI ZAPISNIKAR V-I -M/Ž; PISANJE PO NEPO-STRANIcE 55, 3206 STRANIcE 
SREDNEM DIKTATU NA GLAVNIH OBRAVNAVAH, STRUŽENJE -M/Ž; STRUŽENJE PROIZVODOV, NAROKIH, ZASLIŠANJIH NA SEDEŽU ORGANA IN NA SIGNIRANJE PROIZVODOV, MONTAŽA IN DEMON­ZUNANJEM POSLOVANJU SODIŠčA, SAMOSTOJNO TAŽA REZILNEGA ORODJA, DELOVNIH PRIPRAV SESTAVLJANJE ZAHTEVNEJŠIH DOPISOV, SKLEPOV. IN NAPRAV, RAZREZ MATERIALA NA STROJNI DOLOčEN čAS, 6.7.2011; OKROŽNO SODIŠčE V cE-ŽAGI, SAMOKONTROLA MER PROIZVODOV, VNOS 
LJU, PREŠERNOVA ULIcA 22, 3000 cELJE MERITEV V Pc, KONTROLA MER, DOLOčEN čAS, EKONOMSKI TEHNIK 12 MESEcEV, 14.7.2011; MAROVT PROIZVODNO BLAGAJNIK M/Ž -M/Ž; SPREJEMANJE VPLAčIL, IZVOZNO UVOZNO PODJETJE, D.O.O., STRANIcE 55, VODENJE IN KONTROLA BLAGAJNIŠKEGA POSLOVA-3206 STRANIcE NJA, DOLOčEN čAS, 3 MESEcE, 9.7.2011; BIG BANG, MONTER V PROIZVODNJI - M/Ž; VAŠE NALOGE BO­






MALI OGLASI / INFORMACIJE 
MOTORNA  STROJI  KMETIJSKI  
VOZILA  PRODAM  PRIDELKI  Oko zaprem,  
PRODAM FORD fiesta flair z dvižnimi vrati zadaj, letnik 1996, 95.500 km, odlično ohranjen, nekaramboliran, garažiran, prvi lastnik, registriran do 24. 5. 2012, ugodno prodam. Cena po dogovoru. Informacije (03) 541-0058, 040 568­291. 2538  TROSILEC gnoja Sip htg 2700, nakladalko Sip pirat, kosilnico Bcs figaro in trak­torsko škropilnico, 350 l, 6 metrov, prodam. Telefon 031 536-534.2573 KUPIM TRAKTOR Ursus ali Zetor kupim. Telefon 041 680-684. p ROTACIJSKO kosilnico Gorenje Muta, malo rabljeno, kupim. Telefon (03) 5822­377. 2567 POSEST  ISTRA, Poreč–Vrsar. Oddamo apartmaje za 3 do 4 ter 4 do 5 oseb. Apartmaji imajo teraso, parkirišče, vrt, kamin. Nahajajo se v novem naselju. Informacije 040 840-290. pž OPREMA  PRODAM BELO mešano vino, iz sladkogorskega vi­norodnega okoliša, cena 1 EUR/liter, prodam. Telefon 041 910-577. 2539 VINO jurka prodamo po zelo ugodni ceni. Telefon (03) 5794-316. 2568 VIŠNJE prodam po ugodni ceni. Telefon 041 211-289. Š272 SILAŽNE bale, seno v kockah in suho ko­ruzo prodam. Telefon 041 649-414.  Š276 OSTALO  v spominu vedno znova tebe uzrem. Nikjer te ni in to boli. V SPOMIN Danes mineva žalostno leto od slovesa dragega moža in ata. Hvala vsem, ki s prijazno mislijo postojite ob njegovem ŠTEFANU ŽVEPLANU iz Rimskih Toplic (5. 7. 2010 – 5. 7. 2011)  
PRODAM  PRODAM  PRODAM  grobu in z nami delite spomine na čas, ki smo ga preži­veli v njegovi topli družbi.  
Spored 5. 7. in 6. 7. Kinematogra. si pridržujejo pravico do spremembe pro­grama.  HIŠO v okolici Šmarja pri Jelšah, na sončni legi, prodam za 65.000 EUR oziroma po dogovoru. Telefon 051 384-839.  2451  PRALNI stroj, hladilnik, steklokeramični štedilnik, zamrzovalno skrinjo in kom­biniran hladilnik prodam. Telefon 040 869-481. n  BUKOVA drva, hlodovina, metrska ali krat­ko nažagana, na paletah, z dostavo, ugodno prodam. Telefon 051 359-555; www.drva.info. p  LUŠTNA, 39-letna ženska želi spoznati mo­škega. Ti k meni ali jaz k tebi. Telefon Vsi njegovi  RAZNO  r  
Pirati s Karibov: Z neznanimi tokovi – komična akcijska pu­stolovščina 21.30 Prekrokana noč 2 – komedija 16.45, 19.05, 21.25 Kung fu panda 2 3D – animi­rana družinska pustolovščina, sinh. 15.20, 17.30, 19.40, (torek 18.40) Kung fu panda 2 – animirana družinska pustolovščina, sinh. 3D 15.20, 17.30 Kung fu panda 2 – animirana družinska pustolovščina, sinh. 16.05, 18.15 Avtomobili 2 – animirana dru­žinska pustolovščina, sinh., 3D 16.00, 18.30 Avtomobili 2 – animirana dru­žinska pustolovščina, sinh. 16.30, 19.00 Hanna – akcija/triler 20.25 Transformerji 3 – znanstveno fantastična akcija, 3D 19.40, 21.00  GOZD, 36.941 m2, urejen dostop za odvoz lesa, lokacija Zavrh pri Galiciji, pro-dam. Telefon 031 536-534. 2572 ODDAM HIŠO v Razlagovi ulici 21 v Celju, primerno za ordinacijo, mirno obrt, stanovanje, velikost 50 m2 stanovanjski del in pod njim 50 m2 garaže, oddam v najem. Telefon 041 568-660. 2470 PRIROČNO delavnico za skladišče, prostor ob cesti za Ljubečno, mali poslovni pro­stor, v Celju, približno 7 m2, oddam v najem. Telefon 041 262-063. 2552 STANOVANJE ODDAM ENOSOBNO opremljeno stanovanje na Hu­dinji oddamo. Telefon 051 254-201.  2452  ŽIVALI PRODAM PUJSE, težke do 130 kg, možnost dostave, ugodno prodam. Telefon 041 655-528.  Š250 TELIČKO, ls/lim, težko 150 kg, prodam. Telefon 5777-360. 2530 ZAJCE, po 6 EUR eden, prodamo. Telefon 031 290-956. 2540 DVE teleti, stari 3 tedne in teličke, težke približno 180 kg, prodam. Telefon 031 559-820. L219 PSICO nemško ovčarko, staro 6 mesecev, prodam. Telefon 041 406-582.2547 BIKCA limuzin za nadaljnjo rejo, težkega približno 130 kg, prodamo. Telefon 031 506-059. 2563 ZAJCE različne pasme prodam. Telefon 041 232-594. 2556  BUKOVA metrska drva, možen razrez in dostava, ugodno prodam. Telefon 051 614-316. Š260 MESO, polovico teleta, cena 5,50 EUR/kg, prodam. Telefon 031 559-820.L219 ŽITO ječmen, v rinfuzi in hrastove »fosne«, debelina 32 mm in 50 mm, ugodno prodam. Telefon 031 555-335.2547 DRVA, na kratko žagana, prodam. Telefon 051 803-280. 2551 MASAŽNI aparat prodam po ugodni ceni. Telefon 051 338-941. 2569 ZMENKI IŠČEM žensko, staro od 58 do 60 let, ki bi prišla živet k meni. Mirko Mravlje, Ul. frankolovskih žrtev 1 a, telefon 051 240-122. 2560  041 248-647; agencija Alan. 2557 SIMPATIČNI, 48-letni privatnik želi spozna­ti urejeno žensko, lahko si brez službe. Telefon 041 248-647; agencija Alan.  2557 ZAPOSLITEV ZAPOSLIMO kvalificiranega kuharja ali kuharico s 4. ali 5. stopnjo izobrazbe, smer kuhar. Zaželene delovne izkušnje. Telefon (03) 734-0680, gostilna Čater, Sabina Čater, s. p., Marija Gradec 34, Laško. L180 ZAPOSLIMO voznika v mednarodnem prometu. Zainteresirani, pokličite po telefonu 031 703-122. Frigotransport Pišek & HSF, d. o. o., Lopata 17, Celje.  n  Ženitna posredovalnica Z AUPANJE za vse generacije, brezplačno za ženske do 48 let. Tel.: 031/836-37803/5726319 Leopold Orešnik, p.p. 40, Prebold POSOJILA za zaposlene in upokojence! Izplačilo gotovine takoj. Posojilo lahko vračate s položnicami (tudi za osebe z nižjimi dohodki). Info-kredit, d. o. o., Mariborska cesta 86, 3000 Celje, telefon 059 226-600, 051 886-600.  n IŠČEM prostor in osebo za prodajo vina v privatni hiši ali zasebni trgovini na ob­močju Celja in Vojnika s širšo okolico. Telefon 041 859-952. p  
Transformerji 3 – znanstveno fantastična akcija 17.25, 20.30 Nekaj sposojenega – komedija 16.25, 18.50, 21.10  ODKUP zlata-srebra GOTOVINA TAKOJ!!! ZLATARNA ADAMAS  KUPIM VSE vrste krav in telic za zakol kupim. Telefon 031 743-351. 2493  
Trg celjskih knezov 4, 3000 Celje  VSE vrste krav in telic za izvoz, plačilo  
SREDA in ČETRTEK 21.00 Tam nekje – drama  03/5442-180 Mitja Udovč, s.p., Celje  takoj, odkupujemo. Telefon 040 647­223. Š261  

w...ˆ..ˆeu{Ayj±e.­.­.­e {...®e kˆ..±e .­.­±e {........e ..ˆ..O:ˆ±e k˜......e Y±eRADIO CELJE AGENCIJA 
...ˆ....®ei.....ey...­eu...e.ˆ....e....eˆ.e...3k..ˆ....®ez.ˆ:..e... .....ˆ±e..e...ˆ.ˆe.ˆe...:˜.ˆeرYÜe...ˆ.e..e......e v........e˜.ˆ.....®eq....ep...... v.......e..Wˆ..ˆe......ˆ..e........e.eu..ˆe.ˆ....˜e

w...ˆ..ˆe........e:........3....W..O..±e........e..e..ˆ.....­u.ˆ......e...­e˜.­®ei.....eh..˜O...:.: ..ey...˜ejˆ..ˆe.ˆ.e.˜..e.....ˆe..ˆ......ˆe.......ˆ­..ˆ.......3..W..e.ˆ....... l3...®e.....Ķ..3..­..­
w..:....e...ˆ......e..e.....eh.ˆ....ˆ®e}ˆ...esˆ..: 

u.....®ew.ˆOˆ.....e!©±eLaaaejˆ..ˆ±e.ˆ.ˆ...eĀaLAe¤ce NOVI TEDNIK l3...e.e..˜..˜®e....Ķ......ˆ..ˆ­.. cYe!©a±e...®eĀaLAeY¤e¤!eaLc±eu...e.ˆ....e......e....ev........e˜.ˆ.....®ei..ˆ...ew..Oˆe{.O.9 w.........®e.....ei......±ez....ei...ˆ.±
UREDNIŠTVO 
...ˆ.e..e .ˆ.ˆ.±e.ˆ..e......ˆ..e ......e.ˆe !±!ae l|yeu.ˆ......e...­e˜.­®e{......ej....}....en.....±e}.....er.ˆ...Oˆ.±eu...ew..ˆ.±.ˆ....ˆ..e..e!±Lael|y­eu...:...ˆ®e}ˆ..en...ˆ.­e y.:˜.....O..e..ˆ..®ep...e..... i...ˆeqˆ.....±e.ˆ..er˜....±ew.....et......±e|.O..et.....ei.ˆ:.. tˆ.ˆ:..e....:....e.ˆeر§ael|y­e.e.˜....e.ˆe.ˆ...ev.........ˆ®e...­.....ˆ....­.. zˆ..O...±ez.O..e{­ev.....±ei.....ez..ˆ.:.:±ep....e 
{ˆ.ˆ...®eĀaLA¤cecYe!©a ....:....ecaرØael|y­e.ˆ.....e............ˆ..e..3m..........®ez.ˆ...±en.˜.h z..ˆ.:.:±ez....e.....:±ekˆ..e˜..ˆ. m..®eĀaLAY¤e¤!eaLc±eĀaLAY¤e¤LeY!! 

:˜..®e a¦aaae e aac¦§Ø!Lca­e uˆ....:ˆ...e .........el3...e˜.ˆ...O...®e.ˆ....Ķ..3..­.. {......e˜.ˆ...O...®e{ˆ.ew...ˆ:..e}ˆ.ˆ. ..e..........e.ˆe...:..­l3...e.ˆ...:.ˆ..e˜.ˆ...O...®e.ˆ.....­.ˆ....Ķ..3..­.. sˆ.......®e{....ek...ˆ. z..ˆ.ˆe.......e..eˆ.ˆ..­e..O..®e..ˆ.....Ķ..3..­.. 
Št. 52 - 5. julij 2011 




Malteška poroka na graduKomenda 


Polzelani so na svojo zgodovino ponosni, še posebej ko gre za starodavni malteški viteški red, ki je tam deloval celih 500 let, od leta 1263 do leta 1780, in z mogočno komendo, ki je zdaj temeljito obnovljena, pustil neizbrisni pečat kraju in občini. Člani Turističnega društva Občine Polzela so v sodelovanju z malteško konjenico in s KUD Cecilija že šestič organizirali malteško poroko. S tem so želeli na svoj način dati vzpodbudo mladim, ki se odločajo za skupno življenje, da je poroka tisti pravi začetek.
Ženin in nevesta, domačina Emil Pocajt in Sabina Novak, ter priči so bili ogrnjeni v posebna malteška ogrinjala, poroka pa je bila v novi poročni dvorani na gradu Komenda. Par sta poro­čila Ljubo Žnidar, župan Občine Polzela, in matičarka Milena Lukač. Malteški vitez Stanko Novak je ženinu in nevesti izročil posebno listino, ki potrjuje njuno obljubo, da bosta odslej v zakonski skupnosti složno premagovala stiske in slabosti, ki jih predstavlja osem krakov malteškega križa. To so bolezen, za­puščenost, brezdomstvo, lakota, pomanjkanje ljubezni, krivica, ravnodušnost in nevera. Predsednica TD Občine Polzela Alenka Žnidar pa je v imenu društva mladoporočencema izročila ročno izdelan glinen kropilnik kot simbol sreče in družinskega življe­nja. Lepo sončno popoldne je na grad Komenda privabilo poleg številnih svatov še druge obiskovalce. Za popestritev dogodka so poskrbeli člani KUD Galiarda iz Celja in tamburaški zbor KUD Polzela. Ker sta oba člana PGD Polzela, so ju s curkometom počastili tudi njuni sotovariši gasilci. 
TT 
Saj ni res! 

Ko dobiš položnico za 50 evrov in več, si običajno slabe volje. Ko pa je na njej znesek 0,01 evra, ne veš točno, ali bi se smejal ali 
jezil. Smejal zaradi neumnosti pošiljatelja in jezil, ker bo provizija za plačilo takšne položnice bistveno višja kot znaša izstavljeni 
znesek. Bralec, ki je prinesel v dokaz svojo položnico, pravi, da jo bo plačal, ker bo sicer deležen še zamudnih obresti … 

FOTO TEDNA Foto: SHERPA 



Marina Ocvirk iz Planince pod Kalobjem in Urban Smoleiz Svetega Štefana sta se spoznala v šolskih klopeh. Kotštudenta na Šolskem centru Šentjur sta kar dve leti delila iste tegobe, veselja in skrbi. A dlje od naklonjenih pogledov nista prišla. Ko pa so se šolska vrata že skoraj zaprla, sta se zavedla, da se bosta tudi njuni poti razšli. Tega pa si nihče več ni zares predstavljal in tako sta na zaključnem izletu v Gardaland postala par. 
Iz dneva v dan sta ugotavljala, kako dobro se dopolnjujeta. In potem se je zgodil tisti 29. november, ki sta ga ob polni luni doživela na vrhu razglednega stolpa na Resevni. Nanj sta se povzpela kot fant in dekle, vrnila pa kot zaročenca. 
V začetku junija sta si na celjskem gradu obljubila zvestobo za vedno. Poročni obred je bil v nevestini domači cerkvi sv. Jakoba. Svatje pa so z njima do jutra nazdravljali v Trobnem Dolu. In ko se ozreta nazaj, sta odločena, da na zlati poroki ne bosta ničesar spreminjala. Le zavoljo zrelih let ljubezni, ki jih imata še pred seboj, bosta takrat nazdravljala z vinom ledene trgatve. 
Mladoporočenca zdaj živita na ženinovem domu v SvetemŠtefanu in kljub vsem obveznostim najdeta čas tudi za hobije, kot je akvaristika za Marino in lov za Urbana. Vseeno pa je najlepše, ko se na izlet odpravita skupaj. »Uživava harmonijo zakona v sreči in dopolnjevanju drug drugega.« In ko že ravno imata to priložnost, pošiljata vsem svatom lep pozdrav in toplo zahvalo vsem, ki so jima karkoli pomagali pri organizaciji njunega poročnega dne. 
StO 
IMAMO DOJENČKA 

Družina Tepeš Tijanię je dobila novega člana Luko Tija­nięa, ki se je rodil 20. aprila. Težek je bil 3460 g in velik 51 cm. S svojim nasmehom razveseljuje brata Žana in sestrico Ano-Mari ter lepša dneve atiju Josipu in mamici Aniti ter obema babicama in dedijema.