Želimo vam doživete velikonočne praznike in veselo pisanko! ŠTEVILKA 1 - LETNIK 19 - APRIL 2014 GLASILO OBČINE VIDEM m VI S i MA J * Materinski dan v vrtcu Sonček Ob dnevu, ki je posvečen mamicam, so jim največje darilo pripravili njihovi otroci. Predstavili so se na prireditvi ob materinskem dnevu pod naslovom Otroci sveta. Že od jeseni so v vrtcu spoznavali različne države sveta in njihove značilnosti. Na sami prireditvi pa so se predstavili s plesi, glasbo in oblačili države, ki so jo predstavljali. Skozi potovanje po različnih državah sveta so ugotavljali, kam odpeljati mamico za praznik. Ugotovili so, da je povsod lepo, a najlepše je doma. Violeta Flajs i 1C m X ’ hrv ,w , 1 Btifr-žjjfea 1 y I [ — J Velika noč je praznik veselja, novega upanja in življenja. Naj nam velikonočni čas obudi novo upanje, poraja veselje in nas navdahne z dobrimi mislimi na prihodnost. Veselo praznovanje velike noči vam želim. Vaš župan Friderik Bračič s sodelavci TD Klopotec Leskovec v Halozah vabi na razstavo pisanic in velikonočnih aranžmajev Odprtje razstave bo v petek, 18. aprila 2014, ob 18.30 v prostorih TD Klopotec Leskovec v Halozah (pri pošti Leskovec). Slovesen blagoslov bo opravil farni župnik Edvard Vajda. Sodelujejo učenci OŠ Leskovec ter društva žena in kmetic iz občine Videm. Razstava bo odprta še v: - soboto, 19. aprila, od 8.00 do 18.00 - nedeljo, 20. aprila, od 8.00 do 18.00 Glasilo izdaja občina Videm, Videm pri Ptuju 54, tel.: 761 94 00, e-pošta: info@videm.si. Uredniški odbor: Tatjana Mohorko (odgovorna urednica), Andreja Zemljak, Maja Ratajc, Andrej ka Go j košek, Milena Traper, Urška Hercog, Marija Černila. Oblikovanje in tisk: Vejica, Rado Škrjanec, s. p., Ul. Lackove čete 3, Ptuj, 041 684 910. Na osnovi mnenja Urada vlade za informiranje RS št.: 23/90-541/96-12 se za glasilo plačuje 8,5-odstoten davek. Glasilo NAŠ GLAS je vpisano v evidenco javnih glasil, ki jo vodi Urad vlade RS za informiranje, pod zaporedno številko 1332, in razvid medijev, ki ga vodi Ministrstvo za kulturo RS, pod zaporedno številko 356. Glasilo je brezplačno in ga prejmejo gospodinjstva v občini Videm. Fotografija na naslovnici: Tatjana Mohorko. Naklada 2000 kosov. Spoštovani občanke in občani! Za nami so dobri trije meseci letošnjega leta. V tem času smo v občinski upravi skupaj s svetniki naredili veliko dela na področju priprav, da nam dela na investicijah potekajo po načrtu. Zima nam je povzročila več težav v obliki poledice in žleda. Ta nam je povzročil veliko ovir na cestah zaradi izruvanih dreves, vendar so izvajalci zimske službe skupaj z delavci režijskega obrata v kratkem času vzpostavili ceste v prevozno stanje. Za nami so že odmevne prireditve, kot so Veselo na jožefovo, 20-letnica zgradbe OS Videm, Fašenk v Vidmu, praznovanje dneva žena, slovenski kulturni praznik in še jih je bilo. Društva prirejajo občne zbore, vsi dogodki in prireditve so bili dobro obiskani. Iskrene čestitke za opravljeno delo, materam in ženam pa veliko zdravja, sreče in dobrega počutja. Iz poročil na občnih zborih društev in aktivih žena že vrsto let ugotavljam, da so uspešna, izredno aktivna, se vključujejo v dogajanja v občini, izven nje in izven slovenskih meja. Na tak način delajo prepoznavna društva in svojo domovino. Na osnovi teh ugotovitev smo spoznali, da moramo pristopiti k višji organiziranosti društvenega delovanja. Ustanoviti nameravamo zvezo kulturnih društev, zvezo športnih društev in zvezo turističnih društev. Občinski svet je ta predlog podprl na prejšnji seji. Zveza bi prevzela nalogo povezovanja društev, kratkoročnega in dolgoročnega društvenega delovanja. Načrti prireditev se večkrat podvajajo zaradi neusklajenih terminov. Gasilska društva skupaj z gasilsko zvezo redno dajejo primer humanega dela. Hvala gasilcem! Takšnega sodelovanja si želim tudi v prihodnje. Za nami je dan čistilne akcije, to je dan, ko našo občino očistimo in jo naredimo prijaznejšo. Na akciji se nas je zbralo 400 osnovnošolcev in več kot 400 odraslih udeležencev. Po opravljenem delu smo nadaljevali s prijetnim druženjem. Zahvalo izrekam zaposlenim in otrokom zavoda OS Videm za udeležbo na čistilni akciji. Zdi se mi zelo pomembno, da otroci spoznavajo pomen urejenosti svojega kraja. Za nami je že prvi rebalans občinskega proračuna. V proračunu smo na seji občinskega sveta uskladili proračunske podstavke, da nam delo teče v smeri zastavljenih ciljev. Proračun je živa materija, zato se nenehno spremlja in usklajuje, da se investicije odvijajo po zastavljenem cilju. Letošnja največja investicija je izgradnja kanalizacije v Pobrežju in delu naselja Videm. V KS Pobrežje zraven kanalizacije zamenjujemo azbestne vodovodne cevi, električna omrežja, telefon in kabelsko TV. Kar pet projektov izvajamo hkrati. S tem bo infrastruktura v celoti dana v cestni svet in nekaj izven. Asfaltna prevleka in druga dela bodo končana konec julija 2014. Želim, da pri tem sodelujemo in sproti rešujemo morebitne nastale težave. V medijih je bila predstavljena februarska seja občinskega sveta, na kateri smo imeli na dnevnem redu občinski prostorski načrt (OPN). Prisotna iniciativa se je zavzemala za nesprejetje OPN, kljub temu da 750 naših občanov čaka na gradbene parcele že enajsto leto. Zaradi nasprotovanja državnemu prostorskemu načrtu (DPN) in uredbe, ki jo je vlada sprejela 12. 7. 2012, smo si ves čas v občini prizadevali spremeniti traso daljnovoda izven naselja Pobrežje. Pri tem smo bili delno uspešni. S tako rešitvijo, kot jo je sprejela vlada, so krajani Pobrežja in Šturmovcev nezadovoljni. V nadaljevanju si bomo kot do sedaj prizadevali skupaj z iniciativo urediti največ v korist naših občanov. V tem času sem sklical sestanek s predstavnikom ministrstva, skupno občinsko upravo, pripravljavci strokovnih podlag predstavnikov iniciativ; iz občine Videm peljati postopek OPN naprej in s tem ne zmanjšati pogajalskih pozicij proti trasi daljnovoda. Ta dopis oz. odgovor MIP pričakujemo v naslednjih dneh. Dela na področju investicij se bodo odvijala po zastavljenem načrtu in v obsegu finančnih zmožnosti, opredeljenih v proračunu občine Videm. Naslednja številka Našega glasa bo izšla junija, njena osrednja vsebina pa bo praznovanje občinskega praznika. To je čas in priložnost, da prikažemo, kaj je bilo postorjenega. Na področju vodooskrbe pripravljamo sporazum o enotni ceni vode za vse občane Spodnjega Podravja. Bila so dolgotrajna pogajanja med občinami in distributerjem vode. Cena vode bo na položnicah veliko nižja od cene, ki jo predlaga država. Na seji občinskega sveta smo obravnavali tudi elaborat o izvajanju in odvozu komunalnih odpadkov, cena za gospodinjstva je ugodnejša kot do sedaj. Pozna se, da smo spremenili svoj odnos do ločevanja odpadkov, s tem smo zmanjšali obseg dela koncesionarja. Tukaj imamo še možnost izboljšati kakovost ločevanja odpadkov in tako lahko že prihodnje leto dosežemo nižjo ceno za uporabnika. Pred nami so velikonočni prazniki, prazniki, polni pričakovanj in dobrih želja, in vedno so nekaj posebnega. Vsem občankam in občanom želim, da bi doživeli notranji mir, zadovoljstvo, srečo in vse tisto, kar velika noč je in kar prinaša med nas. Želim vam blagoslovljene velikonočne praznike, družinskega miru, sreče in zadovoljstva. Vaš župan Friderik Bračič Dogodki in odmevi prvih letošnjih dni "V T” občini Videm se je še eno leto začelo delavno, z % / veliko načrti in željo, da bi se glavnina zastavljenih ▼ ciljev tudi uresničila. Prvi dnevi novega leta so bili še dokaj praznično obarvani, zapolnjeni s sprejemi v občini in srečanjem gospodarskih subjektov, polne roke dela pa je že imela občinska uprava, ki z županom Friderikom Bračičem uspešno zaključuje še en štiriletni mandat. Letošnja vizija videmske občine je jasna in župan Bračič jo je že večkrat predstavil, tokrat pa smo se z njim na kratko pogovorili o dogodkih prvih treh mesecev in aktualnih temah v občini. »Vprvih mesecih letošnjega leta smo bili v občinski upravi zelo delavni,« pravi župan Friderik Bračič. V novem letu 2014 so številni dogodki v videmski občini že mimo in v prvih treh mesecih se je veliko dogajalo. Gospod župan, bi kaj posebej izpostavili? Župan Friderik Bračič: »V prvih mesecih letošnjega leta smo bili v občinski upravi zelo delavni, ob dokaj ugo- dnem vremenu pa smo delali tudi na nekaterih investicijah, saj imamo v letošnjem letu veliko za postoriti. Dobra osnova za to je bil konec minulega leta sprejeti proračun za leto 2014. Nadaljujemo izgradnjo kanalizacijskega sistema, hkrati pa v sklopu teh del v zemljo spravljamo vse kable in zamenjujemo azbestne vodovodne cevi. Za vse to smo potrebovali veliko usklajevalnega dela, izbrati je bilo treba delovne ekipe, ki na terenu že nemoteno delajo. Pri teh delih bo sodeloval tudi naš režijski obrat. Konec julija naj bi to investicijo v kanalizacijski sistem tudi zaključili. V začetku letošnjega leta uspešno nadaljujemo izgradnjo športnega objekta v športnem parku Videm in do letošnje jeseni, če bo šlo vse po načrtih, bi gradnjo lahko tudi zaključili.« Kako »prijazna« je bila minula zima? Je v cestni infrastrukturi pustila veliko posledic? Župan Friderik Bračič: »Minula zima je bila bolj mila od lanske, vendar je bila zelo zahtevna, saj se poledici in žledu nismo mogli izogniti. Vendarle pa še zdaleč ni bilo tako zelo hudo kot v nekaterih drugih delih države, kjer je žled pustil dolgotrajne posledice. Seveda po koncu zime ugotavljamo, da je zima pustila nekaj posledic na voziščih pa tudi v naših gozdovih, vendar nam je z našim režijskim obratom in pogodbenimi delavci glavnino posledic že uspelo odpraviti.« Februarska seja občinskega sveta je v medijih zelo odmevala. Kako bi, gospod župan, to danes komentirali.? Župan Friderik Bračič: »Seja je bila odmevna v javnosti in danes lahko rečem le, da se je zgodilo, kar se je zgodilo in česar morda nismo pričakovali. Znova želim povedati, da kot župan občine Videm spoštujem voljo ljudi, ki zahtevajo ali hočejo v svojem okolju najboljše pogoje za življenje, da zaščitijo svoje premoženje. V vodstvu občine smo vedno težili k temu, a na žalost ne gre vedno storiti vsega tako, da bi bilo idealno za vse, za vsakega posameznika. Navsezadnje smo povezani v skupni razvoj v naši državi, in če hočemo imeti dobrine, potem moramo k tem tudi nekaj prispevati. Nisem pa za to, da se zgodi in naredi na račun poslabšanja kakovosti bivanja naših občanov. V občinski upravi in osebno smo vedno stremeli k temu. Konec prejšnjega leta je bil položen temelji kamen za naložbo v videmskem športnem parku. ssSiiš V občini se nadaljuje izgradnja kanalizacijskega sistema. Trenutno dela potekajo tudi v naselju Pobrežje. V Vidmu že nastaja novi večnamenski športni objekt, ki bo že letos jeseni predan v uporabo. V soboto, 22. marca, je v občini potekala spomladanska čistilna akcija, ki je k čiščenju pritegnila več kot 800 občanov. V javnosti je bilo slišati, da me je en občinski svetnik obdolžil, da sem delal proti našim občanom. Trdim, da nikoli! Vedno sem delal za našo občino, za naše ljudi. Za takšne obtožbe moraš imeti dokaz, šele nato lahko damo oceno o nekom in o njegovem delu. Vendar se v naši družbi prevečkrat dogaja, da ljudje ocenjujejo kar povprek ali populistično, ker bi radi na tak način pridobivali druge pozicije, verjetno že za jesenske volitve.« Govoriva seveda o dokaj pereči temi, o izgradnji daljnovoda Cirkovce-Pin-ce. Trasa naj bi potekala tudi skozi videmsko občino, kar je v javnosti povzročilo nemalo ogorčenja. Vendarle pa zgodba še zdaleč ni zaključena? Župan Friderik Bračič: »Ta projekt ima pred sabo še kar dolgo pot, glede na to, da je vlada 12. julija 2012 sprejela uredbo in s tem tudi potrdila projekt, do danes pa še ni pridobljeno gradbeno dovoljenje. Lastniška razmerja, kjer naj bi trasa daljnovoda dejansko potekala, še niso rešena. Strinjam se, da mora civilna iniciativa v tem primeru zastopati svoje stali- šče. Z občinskim svetom in občinsko upravo si bomo tudi v prihodnje prizadevali, da bo pri tem projektu narejeno, kar se narediti da, vendar je v tem projektu naš občinski prostorski načrt, na katerega zaključek čakamo že enajsto leto. 750 ljudi čaka na gradbena dovoljenja, na legalizacijo parcel. Občinski svet ima pred sabo zelo odgovorno nalogo, kako v tem primeru ravnati, da bodo tisti ljudje, ki čakajo na občinski prostorski načrt, dobili priložnost, da lahko v prihodnosti gradijo, ter hkrati, da se z gradnjo daljnovoda ne poslabšajo bivalni pogoji.« Ustaviva se še pri drugih lokalnih temah. V občini Videm v tem času za bolj učinkovito in povezovalno delo društev ustanavljate športno, kulturno in turistično zvezo. Kako daleč ste s temi postopki in kaj pričakujete od te nove oblike delovanja? Župan Friderik Bračič: »S postopkom ustanavljanja zvez smo v zaključni fazi. Trenutno pripravljamo vse potrebne dokumente za ustanovitev treh zvez, o čemer bomo odločali tudi na prihodnji seji občinskega sveta. V vodstvu občine smo se namreč odločili, da pristopimo k ustanovitvi treh zvez, razlogov za to pa je več. Dejansko smo na vseh področjih delovanja društev že veliko postorili, nadgradnja tega pa je ustanovitev zvez, s katerimi želimo doseči več sodelovanja in povezovanja med društvi samimi. Prav gotovo bomo preko zvez lažje kandidirali za sredstva na razpisih. Prepričan sem, da je tak korak potreben, in upam, da bodo vse tri zveze kmalu lahko začele delo.« Na pomlad, ko narava zaživi in se odene v nove barve, je tudi čas za čiščenja okolja. V občini Videm ste se tudi letos lotili skupne čistilne akcije, ki ste jo izpe- ljali v soboto, 22. marca. Župan Friderik Bračič: »Spomladansko čistilno akcijo smo tudi letos organizirali uspešno, saj je v akciji sodelovalo veliko občanov, hkrati pa tudi veliko otrok iz naših osnovnih šol. Prav vključevanje najmlajših v tovrstne akcije se mi zdi zelo pomembno, saj s tem mladi pridobivajo nove izkušnje ter se naučijo varovati in spoštovati okolje, v katerem živijo. Z akcijo vsako leto znova naše občane spodbudimo, da očistijo še okolico svojih domov in društvenih prostorov. Spomladanska čistilna akcija ima veliko pozitivnih učinkov, kar velja v prihodnje še spodbujati.« Besedilo in foto: Tatjana Mohorko Z gospodarstveniki o razvojnih priložnostih bčina Videm je v ■ Bjanuarju, ob pri- četku novega leta, organizirala delovno srečanje gospodarskih subjektov z naslovom Razvojne politike v občini in regiji. Videmski župan Friderik Bračič je na srečanje povabil obrtnike, podjetnike in uspešne vinogradnike iz občine, hkrati pa tudi delegacijo iz občin Bednja in Lepoglava na Hrvaškem, v kateri sta bila tudi župana Bednje in Lepo-glave, Mirko Bistrovič in Marijan Skvarič. V občini Videm je trenutno evidentiranih 143 obrtnikov in 42 podjetnikov in vsak od njih piše novo zgodbo, predvsem pa se trudi biti najboljši v svoji stroki. Tudi lokalna skupnost se na področju gospodarstva trudi po najboljših močeh, nekaj odločilnih korakov pa bo vodstvo občine Videm naredilo tudi v tem letu. Tik pred odprtjem je namreč poslovna cona v občini, razvojne priložnosti pa želi občina predstaviti tudi na področju turizma. Minulo leto 2013 tudi po gospodarski plati ni bilo naj- Zbrane na delovnem srečanju gospodarskih subjektov v videmski občini je pozdravil gostitelj Friderik Bračič. O dobrih praksah LAS-a v čezmejnem sodelovanju med Slovenijo in Hrvaško je spregovoril Emil Tkalec iz bednjanske občine. bolj prijazno leto. Mnogi obrtniki in podjetniki tudi v tem okolju so se ubadali s težavami, nekateri žal neuspešno, so pa izjeme, ki jim je uspelo v tem kriznem, obdobju najti nove priložnosti in posel obdržati ali pa ga še povečati. Kakor koli, minilo je še eno podjetniško leto, ko smo vsi na neki način iskali odgovore na krizo. Težko verjamem, da smo našli kaj dobrega in spodbudnega, zato pa v prihodnost slovenskega gospodarstva zremo bolj optimistično in se nadejamo bolj obetavnega leta 2014. Tudi v tej smeri so razmišljali tisti redki, ki so se udeležili delovnega srečanja v Vidmu, v veliki občinski dvo- Sodelujoči na srečanju gospodarskih subjektov v občini Videm rani, kjer so tokrat govorili o razvoju gospodarskih dejavnosti v občini Videm, koheziji - o večletnem finančnem okviru 2014—2020, LAS-u v čezmejnem sodelovanju (Slovenija — Hrvaška) pa tudi o pomenu namakalnih sistemov na kmetijskih površinah in uporabi lokalno pridelane hrane v OS Videm. Besedilo in foto: TM 840 občanov očistilo občino "V '7" soboto, 22. marca, ko smo obeležili tudi svetovni % / dan voda, je občina Videm organizirala tradicional-▼ no spomladansko čistilno akcijo. Občinska uprava Videm z direktorjem mag. Ivanom Božičkom je ob tej priložnosti pripravila kar obsežen projekt Čistilna akcija 2014, v katerem so predstavljeni osrednji pomen in cilji akcije, ki je v obstoju lokalne skupnosti prav gotovo veliko pripomogla k ozaveščanju prebivalcev o kontroliranem odlaganju odpadkov in k varovanju okolja. Osnovni namen čistilne akci- je je ozaveščanje civilne druž- be glede naravnih vrednot lokalnega pomena in preprečevanje nadaljnjega onesnaževanja okolja s poudarkom na ohranjanju naravne in kulturne dediščine tega prostora, so med drugim sporočili iz videmske občinske uprave. Občina je tudi letos k sodelovanju povabila vodstva KS v občini, politične stranke, društva, zveze v občini in regiji, zavod OS Videm in tudi Lions klub Ptuj. Odziv je bil izjemno dober, je že med potekom akcije poudaril župan Friderik Bračič, ki je bil presenečen tudi nad odzivom najmlajših v občini. V dobrih dveh urah se je čistilni akciji po vseh krajevnih skupnostih pridružilo 840 občanov, polovica je bila učencev videmske, leskovške in selske osnovne šole. Vsi so delo uspešno opravili in skupaj zbrali okrog 45 odpadkov. Tako je takoj po zaključku čiščenja sporočil koordinator akcije Aleš Gregorec iz videmske občinske uprave, kar pa je veliko manj kot minula leta, a še zmeraj preveč v dobi, v kateri dajemo skrbi za čisto okolje ogromno poudarka in tudi finančnih sredstev. A ljudje na to pre- večkrat pozabijo in v okolje odvržejo prav vse, kar jim je v napoto. Da predstavlja voda eno največjih naravnih bogastev v Sloveniji in je z njo treba preudarno in skrbno ravnati, pa so 22. marca, torej na svetovni dan voda, opozorili člani Lions kluba Ptuj. Odzvali so se na povabilo videmske občine, se v sobotnem jutru zbrali na dvorišču Etnografskega muzeja Tržeč, kjer sta jih pozdravila tudi župan Bračič in direktor občinske uprave Božičko, potem pa so se lotili čiščenja nabrežja reke Dravinje. Besedilo in foto: TM Obvestilo lastnikom gozdov in zemljišč V r M ledolom, ki smo mu bili priča konec januarja in v M začetku februarja, je povzročil veliko škode v gozdo-ih in na posameznih drevesih tudi na območju naše občine. Na podlagi ogleda cest ugotavljamo, da na več odsekih ležijo polomljene veje in podrta drevesa, ki segajo v prosti profil občinskih cest in s tem ovirajo normalen pretok vozil. Posledično zaradi padlih dreves prihaja tudi do nepotrebnih zapletov pri izvajanju zimske službe. Odlok o občinskih cestah v občini prepoveduje ogrožanje občinske ceste in prometa na njej, in sicer: prepovedano je začasno ali trajno zasesti občinsko cesto ali njen del, izvajati ali opustiti kakršna koli dela na cesti in zemlji- šču ali objektih ob cesti, ki bi utegnila poškodovati cesto ali objekte na njej ter ovirati ali ogrožati promet na cesti. Vse stroške zavarovanja in odstranitve ovire na cesti in drugih posledic prepovedanih dejanj nosi tisti, ki jih je povzročil. Prav tako prepoveduje ob občinskih cestah postavljati ograje, zasaditi živo mejo, drevje, trto ali druge visoke nasade ali poljščine, nameščati ali odlagati ob cesti les, opeko in drugi material, če se s tem poslabša ali onemogoči preglednost ceste ali drugače ovira ali ogroža promet, poškoduje cesta ali poslabša njena urejenost. Zato pozivamo lastnike gozdov in grmičevja ob občinskih cestah, da odstranijo vse polomljene veje, podrta drevesa, ki visijo na cesto in predstavljajo nevarnost za ljudi in promet na njej. Prav tako naj se obrežejo krošnje dreves in grmičevja, ki segajo v varovalni pas in ki na kakršen koli način ovirajo normalen pretok prometa po občinskih cestah in izvajanje zimske službe. Posek polomljenih in prevrnjenih dreves je izredno nevarno opravilo, zato priporočamo, da se lastniki nepremičnin za samostojno izvedbo sečnje odločijo le, če so za to usposobljeni, oziroma najamejo usposobljene gozdne delavce. ROK JE KONEC APRILA Prav tako občane opozarjamo, naj se v naslednjih dneh izogibajo območij s podrtim in polomljenim drevjem zaradi nevarnosti padanja drevja in vej. V prihodnje naj se izogibajo tudi deloviščem s sečnjo in spravilom poškodovanega drevja. Pozivamo vas, da odstranitev polomljenih vej ter posek drevja in grmičevja ob občinskih cestah izvedete takoj, ko bodo vremenske razmere to dopuščale, oziroma najkasneje do konca aprila 2014. Pred morebitno sečnjo dreves je treba obvestiti pristojnega revirnega gozdarja Zavoda za gozdove RS. Medobčinska inšpekcija Skupne občinske uprave občin v Spodnjem Podravju bo po izteku roka opravljala inšpekcijske nadzore občinskih cest. V primeru ugotovitve kršitev bo ukrepala v skladu z Odlokom o občinskih cestah. Medobčinska inšpekcija Varno podiranje drevja # ^ lovenski gozdovi so neprecenljivo narodno bogastvo, saj smo jih vse do danes znali ohraniti v prvobitnem stanju. Ne vedoč, da se bo letošnja zima predstavila s tako raznolikimi vremenskimi pojavi, ki so prizadeli večinski del slovenskih gozdov, smo v februarju v občini Videm izvedli regijsko usposabljanje za varno delo v gozdu. Na seminarju tehnike varnega dela z motorno žago so se udeleženci seznanili z lastnostmi in zakonitostmi večletne olesenele rastline - drevesa in podoživeli gozd kot enkraten ekosistem. Spoznali so pomen osebnih zaščitnih sredstev za delo v gozdu, kako pravilno pripraviti delovna orodja in varno posekati drevo ter ga na ustrezen, okolju prijazen način izvzeti iz gozda. Teoretično pridobljena znanja so udeleženci seminarja potrdili s praktičnimi veščinami na površinah, zaraslimi z drevjem. Prejeta potrdila o tehnikah varnega dela z motorno žago so udeleženci podkrepili z uspešno izvedenim pisnim preizkusom znanja. Število udeležencev semi- še zadnji napotki pred praktičnim izvajanjem seminarja -tehnike varnega dela z motorno žago narja nas potrjuje v upanju, da smo z izvedbo tovrstnega usposabljanja znatno prispevali k višjemu nivoju varnega dela pri podiranju in spravilu drevja. Besedilo in foto: mag. Ivan Božičko Sežiganje v naravi ■ f o skopnijo zadnje zaplate snega, se začne vsepovprek po naših krajih zažigati najrazličnejše gospodinjske -A- min komunalne odpadke pa tudi travne in gozdne površine, kar ima za posledico, bolj ali manj, valeč se in smrdeč dim, z njim pa tudi različne kemijske substance. Ene izmed nevarnejših kemijskih substanc so dioksini, furani in poliklorirani bifenili. Dioksini so okrajšava za poliklorodibenzodioksine (PCDD), furani pa za poli- klorodibenzofurane (PCDF). Skupini predstavljata 49 klo-rodioksinov in 87 klorodi-benzofuranov. PCB je okrajšava za poliklorirane bifenile, poznamo 209 zvrsti PCB. Dioksini, furani in PCB so halogenirane organske spojine s podobnimi kemičnimi in biološkimi značilnostmi. Razgrajujejo se zelo počasi in so razvrščeni med dvanajst za okolje najbolj škodljivih obstojnih organskih onesnaževal ali »POP-se« (persistent organic polutants). Zanje so bili v svetu sprejeti najstrožji ukrepi nadzora tehnologij in varstva okolja. V Sloveniji je bila 4. maja 2004 ratificira- na Stockholmska konvencija, katere cilj je zaščita zdravja ljudi in okolja pred obstojnimi organskimi onesnaževali. KAKO DIOKSINI, FURANI IN PCB PRIDEJO V PREHRANSKO VERIGO Dioksini in PCB so prisotni v okolju: zemlji, zraku in vodi. Najvišje koncentracije teh snovi zasledimo blizu prometnih ali industrijskih središč. V okolju se vežejo na različne organske snovi. Rastline jih vsrkavajo iz onesnaženega zraka oziroma preko korenin iz onesnažene zemlje ali vode. Rastlinojede živali jih vsrkavajo iz onesnaženih rastlin, mesojede živali iz mesa onesnaženih živali, obe skupini pa jih vsrkavata tudi iz onesnažene vode. Na takšen način prihaja do kopičenja teh snovi v maščevju (mleko, meso, jajca, ribe). Furani se v živilih pojavijo kot posledica tvorbe pri tradicionalni toplotni obdelavi živil, npr. pri kuhanju, vlaganju in konzerviranju živil. Kako pravzaprav nastanejo v živilih, je še neznano. Eden pomembnih vzrokov je torej toplotna obdelava, ni pa edini vzrok. UČINEK NA ZDRAVJE LJUDI Človek lahko vnaša dioksine, furane in PCB na več načinov: z vdihavanjem onesnaženega zraka, neposredno preko kože, največ pa z uživanjem živil, onesnaženih rastlin, živali in vode. Ljudje so na samem vrhu prehranske verige in so zato v primerjavi z drugimi organizmi tudi najbolj izpostavljeni. Danes se ocenjuje, da je pri ljudeh vnos teh substanc v 90 % vezan na uživanje živil. Posledice za zdravje so močno odvisne od vrste dioksinov, furanov in/ali PCB, količine vnesenih snovi v organizem, načina vnosa in dovzetnosti posameznika. Učinki so lahko kratkotrajni ali dolgotrajni. Pojavijo se lahko v kratkem času po izpostavljenosti, kasneje oziroma nikoli. Izpostavljenost višjim koncentracijam dioksinov vodi do pojava aken, rdečine kože, razbarvanja kože, prekomerne poraščenosti in lažje okvare jeter (resno obolenje kože, izražene kot akne po obrazu in telesu, leta 2004 zastrupljen ukrajinski predsednik Juščenko ...). Dioksine opredeljujejo kot verjeten vzrok za nastanek raka pri ljudeh, morda tudi za okvare zarodkov, motnje imunskega sistema in v zvezi s tem pogojene pljučne in sladkorne bolezni. Zdravstveno tveganje, ki ga predstavlja vsebnost furanov v živilih, ni dokazano, potrebne so nadaljnje raziskave. Izpostavljenost PCB lahko povzroči bolezenske spremembe na koži, dihalnem, prebavnem in srčno-žilnem sistemu, jetrih, moteno delovanje žlez z notranjim izločanjem in moteno delovanje imunskega sistema. PCB lahko povzročajo spremembe genetskega materi- ala, okvare ploda, obstaja pa tudi sum, da so rakotvorni. Novejše raziskave so pokazale, da ima izpostavljenost PCB iz okolja pred rojstvom in po njem zaviralen učinek na otrokov duševni in motorični razvoj. ZAKLJUČNA MISEL Sežiganje vseh vrst komunalnih odpadkov, kot so papir, karton, plastika, tekstil, pohištvo in drugo, kar zajema tudi zeleni vrtni odpad z zelenic, travo in listje ter odpadno vejevje, je po veljavnih predpisih prepovedano. Izvajanje predpisov nadzorujeta Inšpektorat RS za varstvo pred naravnimi in drugimi nesrečami ter komunalni inšpektor, ugotovljene kršitve pa se sankcionirajo. V primeru, da se sežiganju odpadkov v naravi kljub vsem naštetim negativnim vplivom ne moremo izogniti, naj bodo to v najslabšem primeru oleseneli deli drevja, velikonočni in/ali prvomajski kresovi. V zadnjem času smo bili priča tudi dvema smrtnima žrtvama zaradi sežiganja v naravi, žal! Mag. Ivan Božičko Že devetnajstič fašenk po videmsko redišče občine Videm je na pustni ponedeljek, 3. mar-ca, kljub slabemu vremenu privabilo številne obisko-valce od blizu in daleč. Zavzeti člani sekcije koranti ED Lancova vas so v sodelovanju z vodstvom občine Videm uspešno izpeljali že 19. mednarodni videmski fašenk s povorko, v kateri se je letos predstavilo 30 etnografskih in karnevalskih skupin ter več kot 900 nastopajočih. Videmski župan Friderik Bračič je na povorki gostil tudi 14. princa ptujskega karnevala, Miroslava Slodnjaka, viteza Dornavskega, njegovo soprogo Ano Plemenito Dornavsko in prinčevo gardo. Pustna povorka se je letos vrnila na prvotno traso, skupine so na pot krenile iz zgornjega dela Vidma, od novega krožišča v središče, ves čas pa so jih na daljši trasi spremljali številni obiskovalci. Pustni sprevod se je ustavil na osrednjem prizorišču med osnovno šolo, gasilskim in zdravstvenim domom, kjer je bil tudi osrednji prireditveni oder. Poleg številnih etnografskih skupin, od oračev, korantov, pokačev, ruše, babe, ki nosi deda, haloškega jureka in rabolja do košutinih koledni- kov iz Poljčan, so v drugem delu povorke nastopile še nekatere zelo domiselne karnevalske skupine iz videmske pa tudi sosednjih slovenskih in hrvaških občin. Muzikanti FD Lancova vas so bili na čelu povorke, nato pa so se predstavili Snežinke iz vrtca Sonček, skupina maskiranih videmskih osnovnošolcev, orači iz Okiča, pokači iz Tržca, koranti iz Lancove vasi, pobreške ruše, orači iz Lancove vasi, koranti Demoni, FD Rožmarin z jurčkom in raboljem, košutini koledniki, pokači in koranti iz Pobrežja ter nago-šejnski piceki. ZMAGA ZA SKUPINO SIMFONIJA GODAL Videmska povorka je bila v nadaljevanju zanimiva tudi zaradi številnih izjemno izvirnih karnevalskih skupin, med katerimi so se predstavili Pobreški šparavčki, ciganke iz Leskovca, orientalske plesalke iz FD Lancova vas, karnevalska skupina Žaba iz Ivanič grada, Marsovci iz KTD Klopotec Soviče - Dravci, Galci z Aste-rixom in Obelixom iz Prepolj, KUD Lepoglavski pušlek, Dimnjačari z damami iz sosednje Hrvaške, Simfonija godal iz Juršincev, skupina Hamre nekoč PGD Majšperk - Breg, Fuš godba Stojnci, Kulturni gasilci iz Lovrenca, Klovni iz vseh vetrov, Božičkova delavnica iz Markovcev in Turbo polži iz Male vasi. Ob koncu povorke je posebna pustna komisija ocenila vse nastopajoče skupine in razdelila bogate nagrade. Zmago- valka letošnjega videmskega fašenka je bila skupina Simfonija godal iz Juršincev, drugi so bili Turbo polži iz Male vasi in tretji Marsovci domačega KTD Klopotec Soviče - Dravci. Trem prvim nagradam so sledile še preostale, ki so jih bili nastopajoči še kako veseli. Tudi zato in predvsem zaradi odlične organizacije ter dobre družbe se v Videm splača priti. TM Foto: TM Uspela še ena pustna tekaška preizkušnja "Tk "T"a praznični dan, 8. februarja, so člani Te-De Korant I klub uspešno izvedli tudi peti Korantov tek. Jutra- -L nji dež ni bil najboljša popotnica za korante, ki so tekli v popolni opravi, vendarle pa jim je dež uspelo pregnati že v dopoldanskem času in se nato brez težav odpravili na pot. S krajšimi nagovori so zbrane korante, pokače in ljudske godce na pot pospremili Tadej Kmetec, vodja sekcije Te-De Korant klub, videmski župan Friderik Bračič in predsednik Četrtne skupnosti Breg - Turnišče Vladimir Koritnik. Start letošnjega Korantovega teka je bil pri Majolki v Jurovcih, iz občine Videm pa je korante pot vodila skozi Tržeč do Turnišč, v sosednjo Mestno občino Ptuj, kjer je bil po osmih kilometrih tudi veseli in norčavi zaključek pustne tekaške preizkušnje. Prav vsi udeleženci, skupaj jih je bilo več kot 150, so srečno pritekli do konca in si za letošnji dolgi pustni čas nabrali še dodatne energije. Besedilo in foto: TM Korante so na poti spremljali tudi ljudski godci ED Tržeč. Tek v popolni korantovi opravi je bil dober uvod v letošnji dolgi pustni čas. Pri Majolki v Jurovcih, od koder je bil start letošnjega koran-tovega teka, so se zvrstili pozdravni nagovori, tudi videmskega župana Bračiča. Fašenk v Leskovcu f ta 1D Klopotec Leskovec v Halozah je bilo tudi letos v sodelovanju s šolo Leskovec, KS Leskovec in občino JL. Videm organizator pustne povorke v Leskovcu. V povorki, ki je potekala 3. marca, so med drugimi sodelovali maškare iz sosednje Hrvaške — Ivanca in Lepogla- ve, orači ED Orači Leskovec, koranti z rušo, učenci šole Leskovec, otroci vrtca Leskovec, cigani TD Klopotec in klovni iz vseh vetrov društva Kocil. Člani TD Klopotec Leskovec so kot cigani sodelovali še na pustnih povorkah v Ivancu, Lepoglavi, Cirkulanah in Vidmu, kjer so doživeli nepozabne trenutke. V pone- deljek, po povorki v Leskovcu in Vidmu, so se maškare veselile ob zvokih glasbe v baru Leska v Leskovcu. Bilo je veselo. TD Klopotec Leskovec Foto: arhiv TD Fašenk v Pobrežju h fašenk v Pobrežju je bil to leto zelo pester, saj so vas ■“H preplavile številne maske in pustne skupine. Se pose-JL bej slikovita je bila pustna sobota, ko je bilo v Pobrežju več pustnih skupin, ki so obiskale naše domove — starejši pobreški orači, mlajši pobreški orači, plesači iz Tržca, pobreški plesači, ruša in druge posamične maske. Svoje delo so že pred pustno Koranti iz Pobrežja, ki so tudi soboto opravili koranti TD letos obiskali vse domove v Po vasi so se odpravili tudi mladi orači. Starejši pobreški orači vasi Pobrežje in s tem odganjali slabo in prinašali dobro. Kurentova prizadevanja je treba razumeti predvsem kot kulturni proces, ki pomaga graditi pristne medčloveške odnose, ki so pri vsakodnevnem življenju in delu še kako pomembni. Da obudimo pomen običaja oranja oračev, poglejmo, kaj nam prinašajo orači s svojim obiskom. Orači so živ pojav pustovalske kulture, razširjen v večji meri v severovzhodni Sloveniji, zlasti v pokrajinah Mursko polje, Ptujsko in Dravsko polje in Haloze. Pustno oranje je obhodna šega. Orače po navadi sestavljajo tri do šest konjičev (kujekov), pokač, baba, eden ali več korantov. Na hišno dvorišče najprej priteče korant in z zvonjenjem oznani svoj prihod. Ko pride gospodar ali gospodinja na hišni prag, korant zapleše in z ježevko zariše ris nad tlemi. Baba pristopi in vpraša gospodinjo ali gospodarja, ali bodo dali orati. Ko pristaneta, pokač zapoka z bičem, kujeki pa zdirjajo v krogu in vlečejo za sabo plug, ki ga drži za ročaj plužar ali eden od korantov. Baba poskakuje z njimi v krogu in seje pleve iz sejače. Po končanem oranju baba pristopi h gospodinji in sprejme plačilo: denar ali jajca in klobaso. Pristopijo tudi koranti, ki prosijo za denar, in pokač, ki prosi denar za bičeve repke. Sledi pogostitev s pijačo in pustnimi jedmi (vino, kruh, šunka, krofi). Fašenk v Pobrežju smo zaključili na pustni torek s pustno povorko, v kateri so sodelovali krajani Pobrežja. Krmilo povorke je prevzel predsednik KS Pobrežje v vlogi pobreškega župnika, ki ga je spremljala nuna, sledili so jima koranti TD Koranti iz Pobrežja. Letos so Pobrežje preplavili pobreški šparavč-ki z namenom krpanja proračunske luknje iz Društva žensk Pobrežje. Pokači so za dobro letino pokali skozi celotno traso povorke, od svečarstva Peter do vaškega doma Pobrežje. Na povorki ni manjkala niti ruša, ki jo spremljata gonjač in pobi-rač. Da je bilo še bolj pestro, so pobreški cigani pregledali vsak kotiček vasi in novačili nove člane, da se jim pridružijo. Ob trasi pa so krajani pripravili zelo bogato pogostitev za nastopajoče v pustni povorki. Besedilo in foto: Andreja Gojkošek Gasilsko leto presežkov "V 7r dvorani občine Videm je bila v petek, 21. marca, %/ 18. skupščina GZ Videm, v katero je vključenih ▼ 560 članov, od tega 225 operativcev iz treh občin in šestih gasilskih društev. Na skupščini je vodstvo gasilske zveze predstavilo delovanje zveze skozi minulo leto, podalo zahvalo vsem prizadevnim prostovoljcem, ob tem pa predstavilo tudi načrte za letošnje leto. Delegatom so se na delovnem srečanju pridružili še poveljnik Podravske regije Dušan Vižintin, predstavniki okoliških gasilskih zvez, tudi gasilske zveze iz občine Bednja na Hrvaškem, videmski župan Friderik Bračič, poveljnik štaba za civilno zaščito občine Videm Franc Stopajnik in Dragomir Murko, vodja izpostave URSZR Ptuj in poveljnik CZ za Podravje, za opravljeno delo pa se je gasilcem posebej zahvalil tudi poveljnik GZ Videm Roman Cafuta. Kot je v poročilu dejal mag. Janez Merc, predsednik GZ Videm, so minulo leto zaznamovale standardne nesreče, zveza je delala usklajeno v vseh treh občinah, naloge, ki so jih sprejeli na lanski skupščini, so uresničili, veliko poudarka so posvetili delu z »Pozitivne izkušnje naj krepijo delo gasilcev tudi v prihodnje,« je dejal mag. Janez Merc, predsednik GZ Videm. mladino in članicami, posebna pozornost pa je bila namenjena tudi starejšim gasilcem. »Težko je strniti eno leto v nekaj stavkov, pa vendarle velja omeniti, da smo lani obeležili tri večje dogodke: 90-letnico PGD Videm, 60 let PGD Žetale in Dan gasilca ter v PGD Tržeč slo- Po končanem uradnem delu skupščine je sledil podpis pogodb za lokalno gasilsko javno službo med gasilsko zvezo, prostovoljnimi gasilskimi društvi in občinami. vesno predali novo gasilsko vozilo. Uspešno smo opravili tudi vse druge aktivnosti, ki smo jih imeli v načrtu, tako na področju tekmovanja, izobraževanja, dela z mladimi, kot tudi vse interventne naloge. Delo je bilo v celoti opravljeno, rekel bi, da kar v presežkih. Lani smo opravili 27 intervencij in vse so bile opravljene uspešno. Leto sicer ni teklo, kot bi moralo, saj je delo z ljudmi v gasilstvu včasih tudi zahtevno, vendar je bilo težišče dela na zvezi, da najdemo naj večjo korist za naj večje število ljudi in za največje dobro. Menim, da smo uspešno rešili vse težave, ki so se vmes pojavile. Brez izobraževanja ni našega dela, kajti skozi izobraževanja se pripravljamo na vse tiso, kar nas v zakonskem in uradnem smislu potem počaka. Opravili smo vsa izobraževanja, ki so bila načrtovana v Ljubljani, na našem terenu pa ravno tako tisto dopolnilno izobraževanje za gasilce sodnike. Zdaj so v teku tečaji za vodjo enot in za vodjo enote, pred nami so določene specialnosti za varno delo z motorno žago, bolničar, strojnik in uporabnik radij- k Pogodbe z gasilci na območju občine Videm in GZ Videm je podpisal župan Friderik Bračič. ske postaje. V jesenskem času načrtujemo nadaljevalni tečaj za gasilca in za vodjo skupine.« ZAHVALA POSTOJNSKEGA ŽUPANA Regijski poveljnik Vižintin je poudaril, da so gasilci tudi ob zadnji katastrofi dokazali, da lahko pomagajo in v kratkem času priskočijo na pomoč. Odziv Slovencev je bil dober in Vižintin verjame, da bo na tej ravni ostalo tudi v prihodnje. Gasilski zvezi, PGD Tržeč in Podlehnik je izročil še zahvalo župana občine Postojna Jerneja Verbiča ob nedavni pomoči pri odpra- vljanju posledic žleda. Gasilcem se je za prizadevnost in opravljeno delo v minulem letu posebej zahvalil tudi videmski župan Bračič ter hkrati poudaril, da se v lokalni skupnosti še kako zavedajo pomena prostovoljnega gasilstva in odgovornosti, ki jo nosijo do gasilske organizacije. Po končanem uradnem delu skupščine je sledil podpis pogodb za lokalno gasilsko javno službo med gasilsko zvezo, prostovoljnimi gasilskimi društvi in občinami. Besedilo in foto: TM Trikraljevski pevski večer v Lancovi vasi ■ rugi januarski sobotni večer je bil že po tradiciji v ■ Lancovi vasi namenjen ljudski pesmi. V tamkaj-^ ^ šnjem vaškem domu je Folklorno društvo Lancova vas 11. januarja že četrto leto zapored organiziralo Srečanje pevk in pevcev ljudskih pesmi ter godcev ljudskih viž. Nastopajočim so prisluhnili ljubitelji domačih pesmi in viž, med njimi tudi videmski župan Friderik Bračič, predsednik KS Lancova vas Janez Zavec in p. Jože Petek iz župnije sv. Vida. Nastope pa je budno spremljala tudi Adriana Gabrščik, svetovalka in ocenjevalka pevcev ljudskih pesmi. V Lancovi vasi že vrsto let rimi leti porodila ideja, da bi ohranjajo tradicijo domače- okrog praznika sv. treh kra-ga petja. Tako se je pred šti- ljev, ki je povezan z obiskom I Vedno je lepo prisluhniti mladim pevcem FD Lancova vas. kolednikov, tudi v Lancovi vasi organizirali srečanje pevcev in pevk ljudskih pesmi ter godcev. Letos so se v pevskem večeru predstavili: mladi pevci FD Lancova vas, starejši pevci FD Lancova vas, pevke FD Lancova vas, muzikanti FD Lancova vas, pevke Katoliškega kulturnega društva Kidričevo, ljudski pevci FD Pobrežje, ljudske pevke KUD Maksa Furjana Zavrč, ljudski godci Pod lipo Lenart, pevke ljudskih pesmi KD Sela, pevke FS KTD Moščanci in mlade pevke AFS France Marolt. Ob koncu še enega prijetnega srečanja v Lancovi vasi pa je zazvenela še skupna pesem Tam dol na ravnem polju z obljubo, da se prihodnje leto spet srečajo. PK Foto: Andrej Cifer V goste so k sosedom prišle tudi pevke ljudskih pesmi KD Sela. Kulturni četverček oslej smo v KD Franceta Prešerna Videm ob kultur-■ nem prazniku organizirali kulturni trojček. Letos se ^ J nam je uspelo dogovoriti z imenitnimi umetniškimi ustvarjalci za štiri dogodke in tako smo izvedli kulturni četvorček. Na predvečer kulturnega praznika je bila v Domu patra Miha Drevenška in tudi v Drvarnici KD Videm slovesnost ob odprtju razstave fotografa Stojana Kerblerja. Mojster fotografije v družbi p. Tarzicija Kolenka, župana Friderika Bračiča in podpredsednice KD Videm Manje Vinko fotografska razstava STOJANA KERBLERJA V VIDMU v petek, 7. februarja, na predvečer kulturnega praznika, smo ob 18. uri v Domu patra Miha Drevenška in v Drvarnici KD Videm odprli razstavo fotografa Stojana Kerblerja. O mojstru fotografije je Aleksandra Vidovič zapisala: »Slovenski kulturni praznik smo 7. februarja 2014 v Vidmu obeležili s srečanjem s fotografskim mojstrom Stojanom Kerblerjem in odprtjem fotografske razstave. Manja Vinko, predstavnica Kulturnega društva Franceta Prešerna Videm, nas je skozi interen z mojstrom popeljala v fotografski svet avtorja, ki je SVoje motive v sedemdesetih letih prejšnjega stoletja iskal v življenjskih zgodbah Halo-žanov in haloški pokrajini. V Domu patra Miha Drevenška so do aprila na ogled fotografije iz cikla Haložani, v pro- storih kulturnega društva, v Drvarnici, pa fotografije iz naj novejšega cikla Prostori. Razstavo je svečano odprl župan občine Videm Friderik Bračič, kulturni program pa so s petjem, glasbo in deklamacijo popestrile učenke OS Videm: Nuša Voglar, Nina Osenjak in Tjaša Kozel. Stojan Kerbler se je rodil leta 1938 na Ptujski Gori. Danes živi in dela na Ptuju in na Ptujski Gori. S fotografijo se je začel ukvarjati leta 1953, med študijem elektrotehnike v Ljubljani pa je z nekaj kolegi ustanovil Fotogrupo ŠOLT. Po končanem študiju se je vrnil na Ptuj in se zaposlil v Tovarni aluminija v Kidričevem. Včlanil se je v Fotoklub Maribor, ki je bil tedaj ena vodilnih jugoslovanskih fotografskih organizacij. Sodeloval je na znameniti skupinski razstavi Mariborski krog (1971), ki velja za prelomno v zgodovini slovenske fotografije. Leta 1969 je bil prvič proglašen za najboljšega razstavljavca v Sloveniji in 1970 v Jugosla- viji, nakar mu je ta prestižni naslov uspelo obdržati kar ducat let. Stojan Kerbler je eden najbolj prepoznavnih slovenskih fotografov in tudi ena najvidnejših fotografskih osebnosti nekdanje Jugoslavije. Takšen sloves si je pridobil z neverjetno dolgim seznamom nagrad in priznanj. Je velik poznavalec starejše slovenske fotografije, še posebej je zaslužen za raziskave o opusu Frana Krašovca. Sistematično je zbiral gradivo o slovenskih in jugoslovanskih fotografih. Njegovo dokumentacijo, ki je tudi najiz-črpnejša slovenska zbirka podatkov o naši fotografski tvornosti od leta 1918 do danes, zdaj hrani Arhitekturni muzej Slovenije. O Kerblerju je bilo izdanih pet fotomonografij: Haloški človek (Ljubljana, 1981), Stojan Kerbler (Beograd, 1982), Ljudje/People (Ljubljana, 2003), Haloze, pokrajina, ljudje in vino (Ptuj, 2008), Stojan Kerbler: ptujski fotograf svetovnega slovesa (Kidričevo, 2013), posnetih pa je bilo pet dokumentarnih filmov. Stojan Kerbler je tudi predan mentor in učitelj mladim. V središču Kerblerjeve-ga zanimanja so pogledi na posamezna družbena in bivanjska stanja, kakršna so samota, starost, navezanost na zemljo, obrednost kmeč- kih opravil in izrinjenost na rob družbe. Kerblerjevi najbolj znani ciklusi fotografij so Portreti s ptujskih idic, Haložani in Koline. Leta 1972 je Stojan Kerbler začel zahajati v Haloze in fotografirati Haložane v njihovem domačem okolju, takrat je tudi v te odročne kraje začel vdirati ritem sodobnega sveta. Začel je uporabljati širokokotni objektiv, ki na široko zajame prizor in enakomerno izostri ospredje in ozadje. Portretirance je večinoma postavljal v sredino kompozicije in lovil njihove poglede v kamero. Kerbler je v približno desetletju ustvaril pravo topografijo haloškega življenja, kakršne nima nobena druga slovenska pokrajina. Med fotografijami iz ciklusa je še posebej občudovana podoba male svinjske pastirice (Deklica iz Haloz, 1972). Leta 1979 je Stojan Kerbler za serijo Haložani prejel nagrado Prešernovega sklada z obrazložitvijo, da je to pretresljiv zapis o svetu, ki izginja in ki prevzame z neposrednostjo, humanostjo in grafično čistostjo. Stojan Kerbler se je v Tovarni aluminija v Kidričevem zaposlil leta 1965 kot energetik in na tem delovnem mestu ostal do upokojitve leta 2000. Vsa leta je v tovarni tudi fotografiral in s fotografijami opremljal tovarniško glasilo. Portretiral je sodelavce, dokumentiral pomembne dogodke, pritegnili pa so ga tudi prizori v dolgih in zaprašenih proizvodnih halah z neugodnimi svetlobnimi pogoji. V zadnjih letih je veliko fotografiral med opuščenimi objekti za proizvodnjo glinice. Kerblerjeva tovarniška fotografija je dragocen dokument o velikem industrijskem kompleksu, ki je pomembno spremenil življenje v dotlej pretežno ruralni okolici Ptuja, mnoge med njimi pa zaradi likovnih kvalitet izrazito presegajo dokumentarno sporočilo. Leta 2004 je Stojan Kerbler začel sistematično fotografirati ptujska dvorišča. Tudi Dvorišča izkazujejo Kerbler-jev izredni smisel za prostorsko globino, predvsem pa na teh fotografijah prepoznavamo avtorjevo občudovanje bogate ptujske preteklosti. Fotografska zgodba dokumentiranja Ptuja, starih in hitro se spreminjajočih se dvorišč, ulic ter trgov se nadaljuje v naj novejši seriji fotografij Prostori, v Še nekaj besed in napotkov mladim fotografom: »Uporabljam izključno črno-belo fotografijo, ki sem ji že zvest več kot 40 let in še zdaj jo raziskujem. V črno-beli fotografiji ni pomanjkljivosti, pričara nam pridih, da je fotografija dokumentarna. Za dobro fotografijo je treba veliko delati.« (Povzeto iz intervjuja s Stojanom Kerblerjem.) POHOD PO SKAKAČEVI POTI Na Prešernov dan, smo se že po tradiciji podali na Sra-kačev pohod. Čeprav je bilo jutro deževno, se je zbralo nekaj pohodnikov. Pot nas je vodila iz Vidma v Pobrežje in naprej do Šturmovcev. Na Petrovi domačiji smo se malo odpočili, domačini pa so nas povabili v vinsko klet. Nato smo se podali nazaj proti Vidmu, kjer smo si v Domu patra Miha Drevenška in v Drvarnici KD Videm ogledali razstavo Kreblerjevih fotografij. Po ogledu je sledilo prijetno druženje ob gerpi in rajni kapljici. DOBRODOŠLA, MISS AGATA V soboto, 8. februarja, smo si ob 18. uri v občinski dvorani Na Prešernov dan so se nekateri po tradiciji podali na Srakačev pohod in se ustavili na Petrovi domačiji v Šturmovcih. Foto: Marko Vinko ogledali komedijo Dobrodošla, miss Agata v izvedbi gledališke skupine Videm. LITERARNI VEČER V soboto, 15. februarja, smo v Drvarnici KD Videm na literarnem večeru gostili literate Tomaža Šalamuna, Davida Bedrača, Aleša Štegra in Aljoša Harlanova. Tomaž Šalamun je bil zaradi bolezni odsoten, z nami pa je bila njegova najnovejša pesniška zbirka. Aljoša Harlamov je urednik knjižne zbirke Poe-toviona. Vsi trije prisotni literarni delavci so nam predstavili novo knjižno zbirko. Novinar Franc Milošič je 23. 10. 2013 zapisal: »Vzniknila je nova knjižna zbirka Poe-toviona. Šalamunov Dih je njegova že 44. pesniška zbirka, v zbirki Arhiv je pregled pesnjenja in razvoj poetike Aleša Štegra od njegovega pesniškega prvenca pred osemnajstimi leti do danes, Bedračeva Tanka molčanja pa so nekje med krikom in tišino, med molkom in besedo povezala ljubezensko tematiko z občutenjem sodobnega človeka.« Bedrač, Šteger in Harlamov so prisotnim na prijeten, duhovit in izbran način predstavili zbirko Poetoviona in nekaj pesmi iz svojih zbirk. Za organizacijo in izvedbo vseh dogodkov je poskrbela Manja Vinko, podpredsednica KD Videm. Aleksandra Vidovič, Marko Vinko, Marija Černila V Drvarnici KD Videm so videmski kulturniki na literarnem večeru gostili priznane literate Davida Bedrača, Aleša Štegra in Aljoša Harlanova, Tomaž Šalamun pa je bil zaradi bolezni odsoten. Foto: arhiv KD Videm Videmčani s predstavo Dobrodošla, miss Agata H evetnajstega januarja so videmski gledališčniki izve-I dli premiero komedije Vlada Novaka Dobrodošla, J miss Agata. Tekst se je v začetku zdel režiserki in igralcem povprečen in nezanimiv, ko pa so se z njim bolj poglobljeno ukvarjali, so ugotovili, da je glede scene, zasedbe in aktualnosti primeren. Režiserka Metka Ostroško je vedela, da bo z izkušeno eki-P° igralcev naredila dobro predstavo. Skupini se je po nekaj letih premora pridružil Aleš Rihtarič, mladi perspek- tivni igralec, in s seboj pripeljal ženo Nino. V skupini igra tudi Alešev oče Mirko Rihtarič. Igrajo še Nuša Sitar, Uroš Šimenko, Karolina Horvat, Biserka Selak, Andrej For- Režiserka Metka Ostroško je z izkušeno ekipo igralcev naredila še eno dobro predstavo. stnerič, Boris Vegan, Srečko Bedrač, Bojan Trafela in Ivan Lukačič. Drugi sodelavci so Ančka Selak, Manja Vinko, Miran Ostroško, Roman Kociper in Milenka Gabrovec. Nekatere oboževalke so spraševale, zakaj Srečko ne igra pomembnejše vloge. Drage moje, obveznosti, obveznosti! Komedija Dobrodošla, miss Agata je satira na nepoštenost in laži, ki jih nekateri uporabljajo za svojo korist. Ni jim mar, da to delajo v imenu ljubezni in prijateljstva, samo da pridejo do svojega cilja. Se vam ne zdi, da je tekst za današnji čas zelo aktualen? Sedaj pa še o premieri. Scena, ki je oder delila na dva nivoja, je bila zelo primerna. Na dvignjenem delu so dogajanje videli tudi gledalci v zadnjih vrstah. Primerni, celo lepi so bili kostumi. Posebej sta izstopali miss Agata in Marica. Igralci so na premieri dali vse od sebe. Videlo se je, da je skupina že dolgo skupaj (vsaj večina), da so uigrani, da so bile vloge dobro razdeljene. Igra je tekla, tempo je bil dober. Gledalci, ki so do zadnjega kotička napolnili dvorano, so uživali. Čestitam, videmski gledališčniki. Na predstavo 16. januarja je prišel tudi selektor Miha Golob, si jo ogledal in jo ocenil. Za skupino je povedal več spodbudnih besed. Všeč so mu bili scena in kostumi, uravnotežen ansambel, igralci so suvereni, govorno dobri, igralci epizodnih vlog prinašajo dobro energijo. Pri režiji se pozna, da Metka ni igrala in je tako lahko svoje gledanje na tekst posredovala igralcem na odru. Metka je postala dobra režiserka. Na predstavi so podelili Linhartove značke članom gledališke in recitacij-ske skupine, ki sodelujejo pet let in več. Bronasto Linhartovo značko so prejeli Gorazd Cernila, Nuša Sitar, Miran Ostroško, Doroteja Širovnik in Uroš Simenko; srebrno Linhrtovo značko Hip 11 j® JI RS amv InčMFtt im w mm IPrPl Dobitniki Linhartovih značk. Čestitamo! Mirko Rihtarič, Bojan Trafela, Andrej Forstnerič, Srečko Bedrač in Manja Vinko. Najvišje priznanje, zlato Linhartovo značko, so podelili Metki Ostroško, Mileni Gabrovec in Biserki Selak. Iskrene čestitke! Iskreno se zahvaljujemo gledalcem za čudovit obisk na premieri in vse aplavze. Ko bomo imeli velik oder v novi dvorani, bomo delali prave, velike predstave. Marija Černila Foto: Manja Vinko Pozdrav pomladi v KD Videm "V "T" soboto zvečer so ljudski pevci in godci KD Videm %/ pripravili lep večer ljudskih pesmi in glasbe. Sode-T lovali so Vinogradniki, Jurovski fantje in Ljudski godci. Prireditev je bila namenjena dnevu žena in materinskemu dnevu, z njo pa so počastili 35-letnico Vinogradnikov in prihod pomladi. Jurovski fantje in Vinogradniki so izdali tudi zgoščenko. Skupim Vinogradnikov se je s harmoniko pridružil tretješolec Žiga Kokol. Videmski Vinogradniki letos praznujejo 35-letnico delovanja. Na domačem odru so se predstavili v najlepših pesmih. Jurovski fantje in Vinogra- nekaj let; najprej sta bila dva, dniki so s svojo lepo pesmijo sedaj pa jih je šest. znani že vrsto let. Veliko šte- Pri Vinogradnikih pojejo: vilo nastopov obeh skupin Anica Kokol, Marija Gajser, je znak, da sta kakovostni. Betika Zemljak, Lojzka Mur-Ljudski godci delujejo le ko, Franc Habjanič, Franc Krajnc, Jože Hrga, Mirko Rihtarič in Marjan Furek. Skupini se je pridružil tretje-šolec Žiga Kokol, vodi pa jih Anica Kokol. Jurovski fantje so: Marjan Mohorko, Slavko Kmetec, Franc Habjanič, Branko Merc in Franc Spevan. Skupino vodi Franc Habjanič. Skupino Ljudskih godcev sestavljajo: Jože Milošič ml., Alojz Fras, Ivan Jagarinec, Janez Kozel, Anton Milošič (mentor) in Jože Milošič st., ki skupino tudi vodi. Prvič je v skupini igral trobento Žan Milošič. Prireditev so s šaljivim vložkom prijetno popestrili videmski gledališčniki. Čestitke vsem! Polepšali ste nam večer! Hvala! Marija Černila Foto: Božidar Varnica J t % 7 M Trije vodji videmskih pevskih skupin (od leve): Jože Milošič, Anica Kokol in Franc Habjanič Priznanje, kuhanje in pust "V T" FD Rožmarin Dolena smo bili v mrzli zimi zelo aktivni. V decembru nas je čakal prijeten odhod v V Avstrijo, v mesto Wetly, kjer smo predstavljali Slovenijo in občino Videm. Z nami so bili tudi tamburaši iz Cirkulan, naše članice aktiva žena, predstavniki TD Ptuj, društva Sonček ter ljudska godca Tone in Jože. Kljub mrazu Rožmarinova nafašenku v Dobovi Foto: Janko Levanič je bilo zelo prijetno. Med drugim smo imeli tudi veliko čast prisostvovati podelitvi visokega priznanja JSKD, območne izpostave Ptuj, ki ga je prejela naša mentorica Maja Glaser Bedenik. Za prejetje tega priznanja ji člani FD Rožmarin Dolena še enkrat čestitamo. Tako smo nekako zaključili leto in se zelo aktivno podali v novega. Kot po navadi smo Se Prvi petek v januarju srečali na že tradicionalnem pono-voletnem srečanju, ko si zaželimo vse dobro v novem letu. T januarju smo aktivno vsak petek vadili in se pripravljali na pustne prireditve doma in v okolici. Tudi otroci so pridno vadili. Februarja smo izpeljali občni zbor, kjer smo pregledali in Povedali vse, kar se je in kar Se do dogajalo v prihajajoči sezoni. Z nami so bili predstavniki sosednjih društev in tudi župan občine Videm Friderik Bračič. V februarju smo pričeli aktivne priprave na pust. Pomagali smo pri pripravi pustnih likov, predvsem jiireka, ki ga vsako leto sešijemo ročno. PESTRI PUSTNI DNEVI Pustnih prireditev in povork smo se udeležili v številnih krajih. Najprej na deževno soboto na Ptuju na etnofestu, kjer se predstavljajo etnografski liki iz vse Slovenije, predvsem pa z Dravskega in Ptujskega polja in iz Haloz. Dež nas ni ustavil. Naslednje pustno rajanje je bilo na Ptuju, kjer smo se udeležili dneva, posvečenega jiireku in rabolju. Ta dva lika in običaj smo dodobra predstavili. Pot nas je letos po nekaj letih spet ponesla na Vir pri Domžalah, kjer prav tako organizi- rajo pustni karneval v organizaciji pustne sekcije Striček. Pustni ponedeljek je tradicionalno namenjen videmski povorki, ki jo je letos zaznamovalo slabo vreme. Pa nič zato, mi se ne damo, vreme nam ne predstavlja ovire. Mentorica FD Rožmarin Dolena Maja Glaser Bedenik je ob letošnjem kulturnem prazniku prejela priznanje JSKD, območne izpostave Ptuj. Čestitamo! Letos smo se spet podali v Dobovo pri Domžalah, kjer pusta pokopljejo nekoliko kasneje kot pri nas. Na to pot smo se podali skupaj s KTD Soviče - Dravci. Sončen in topel dan smo preživeli v objemu mask in se od pusta poslovili za eno leto. Sedaj so pred nami aktivne priprave na srečanje folklornih skupin, razni nastopi doma in v tujini. Delavno bo. LJUDSKI PEVCI ZAPELI TUDI NA REVIJI Ljudski pevci so se udeležili revije ljudskih pevcev. V februarju so že tradicionalno skupaj s člani FD Rožmarin Dolena ob slovenskem kulturnem prazniku pripravili srečanje ljudskih pevcev in godcev pod naslovom “Prijati i zapojmo, naj pesem doni«. Srečanja so se udeležili tudi gostje: ljudske pevke KD Sela, Jablovec, ljudski pevci DU Turnišče, Grajena, FD Pobrežje, KPD Stane Petrovič Hajdina, Rafko in Katica Svenšek, Gmajnarji iz Ložnice, Društvo invalidov Črešnjevec, KUD Sevdah iz Ljubljane, društvi Štiriperesna deteljica, Taščica in Fotografsko društvo Tezno. Na koncu so se vsi skupaj poveselili v domu krajanov v Doleni in tako prijetno zaključili večer. Naj ljudska pesem nikoli ne zamre na naših tleh, pevci FD Rožmarin Dolena pa bodo še naprej prepevali, kamor jih seveda povabijo. DOLENSKE ŽENE NA TEČAJU VAROVALNE PREHRANE Aktiv žena je v februarju skupaj s člani FD Rožmarin Dolena pripravil pogostitev ob srečanju ljudskih pevcev. Šivanje jiireka pred pustom je nekako v zadnjih letih postalo tradicionalno za naš zelo priden aktiv žena. Izobraževale so se na tečaju Članice dolenskega aktiva so se izobraževale na tečaju priprave varovalne prehrane. V avstrijskem mestu Wetly so rožmarinovci predstavljali Slovenijo in občino Videm. Na gostovanju so se jim pridružili tamburaši iz Cirkulan, članice aktiva žena, predstavniki TD Ptuj, društva Sonček ter ljudska godca Tone in Jože. Ljudski pevci na domačem srečanju pevskih skupin kuhanja varovalne prehrane. Redno se srečujejo, kjer pa seveda ne le klepetajo, ampak se pripravljajo in izmenjujejo izkušnje. Med drugim so poslikale vse vrče za vino, na katerih se svetlikajo prelepi vzorci grozdja. Tako je treba priznati, da so zares aktivne, in hvala jim za to. Bojan Glaser, strokovni vodja odrasle FS FD Rožmarin Dolena Foto: arhiv FD IZ NASE SOLE IN VRTCA April 2014 Kaj delamo, kako se veselimo, kaj se učimo ... Dvajset let bele šole nase Čudovito mavrično vabilo nas je 20. marca ob 17. uri vabilo na praznovanje dneva šole Videm in 20. obletnico obnove in dograditve videmske šole. Program je vseboval ogled kulturno-zgodovinske poti, osrednjo prireditev v telovadnici, ogled filma šola Videm od 1991 do 2014 in razstavo o obnovi šole med letoma 1994 in 2014. Kulturno-zgodovinska učna pot po Vidmu povezuje elemente naravne in kulturne dediščine v največjem naselju naše občine Videm. Mnoge sledi iz preteklosti lahko opazujemo še danes. Ogledamo si cerkev sv. Janeza Krstnika na Dravinjskem Vrhu, relief bega v Egipt, grad Dranek, reko Dravinjo, cerkev sv. Vida, Petronijev nagrobnik, Marmogio in skulpturo Sožitje v krožišču. Avtorica besedila brošure je Polona Vindiš, oblikovali pa so jo Aleksandra Vidovič, Polona Vindiš in Matjaž Klasinc. OSREDNJI PRAZNIČNI DOGODEK IN PODELITEV ZAHVAL Osrednja prireditev v telovadnici je bila muzikal Aliča išče pot domov. Muzikal so v celoti pripravili in izvedli učenci in mentorji, vključeni v projekt Popestrimo šolo. Mentorji so bili: Mojca Repič, Ana Delin, Aneja Cafuta, Damjana Hliš, Dejan Štuhec, Biserka Selak, Aleksandra Vidovič in Anka Trafela. Igralci, plesalci in pevski zbor so izvajali muzikal tako umetniško izdelano, da si zaslužijo veliko pohvalo. Prisotni smo uživali in ugotavljali, da lahko sposobni mentorji z zavzetimi učenci naredijo marsikaj. Iskrene čestitke vsem! Pri izvedbi dogodka sta sodelovali v povezovanju prireditve profesorici Aleksandra Kukovič in Manja Vinko. Nastopali so tudi OPZ, MPZ in pevski zbor učiteljic pod mentorstvom Dejana Štuheca. Ob koncu prireditve se je ravnateljica zahvalila pripravljavcem in izvajalcem čudovitega programa. Zahvalila se je tudi županu občine Videm Frideriku Bračiču za vso pomoč in finančno pod- poro pri izvedbi projektov. Zahvalo so prejeli tudi nekdanji ravnatelji Franjo Levstik, Marija Černila in Marija Šmigoc. Film OŠ Videm v letih 1991-2014 je pripravila Aleksandra Vidovič. Razstavo ob 20-letnici šole so pripravile Darja Petek, Tanja Potočnik, Aleksandra Vidovič in Marija Černila. Za pogostitev po končani prireditvi so poskrbele ob pomoči učiteljev in kuharic šole ženske iz društev naše občine. Na prireditvi ob praznovanju šole Videm se je zbralo veliko ljudi. Med gosti so bili predstavnik ministrstva za šolstvo, predstavnica zavoda za šolstvo RS, župan občine Videm, podžupan občine Videm, predstavnik župnijskega urada, svetniki občine, nekdanji in sedanji učitelji, ravnatelji sosednjih šol, starši, učenci, gostje iz Hrvaške ... SPOMINI NEKDANJE RAVNATELJICE Nekdanja ravnateljica Marija Černila je spomnila navzoče, da so pred 20 leti krajani veliko prispevali h gradnji šole v delu, materialu in s 7,5-odstotnim finančnim deležem, ki so ga izglasovali s samoprispevkom. Spomnila se je tudi, da si je za gradnjo šole zelo prizadeval tedanji ravnatelj Franjo Levstik. Ljudje, ki so bili takrat v občini Ptuj na vodilnih mestih, so mu prisluhnili. Staršem je povedala, da še vedno velja, da je družina največja vrednota v življenju človeka. Rekla je tudi, da so dobri starši vredni zlata. »Svoje otroke učite Naša bela šola (Manja Vinko) V naši beli šoli je doma cela mavrica: majhni in veliki otroci, mlajši in starejši učitelji, kuharice, hišnik, čistilke, tajnice, nad vsemi pa ravnateljica bdi. Naša bela šola nas prijazno gleda z 243 okni in nas vabi, da odpremo vsa od sto vrat in pokukamo v učilnice, kabinete, telovadnico, jedilnico ... Naša bela šola je polna vprašanj in odgovorov, zakajev in zatojev, pik in klicajev. Naša bela šola je res lepa in vabljiva, za našo radovednost vedno zanimiva. Poštenosti in jih imejte radi,« je še dodala. Učencem šole je položila na srce, naj se učijo in razvijejo v dobre in poštene ljudi, naj pomagajo svojim vrstnikom in naj imajo radi svojo lepo domovino Slovenijo. »Potrudite se, da boste lahko čez nekaj let izobraženi in sposob-ni voditi našo državo. Spoštujte starse, učitelje in vse ljudi, ki vam želijo dobro,« je zaključila. »Dragi moji sodelavci, mladi profesorji in profesorice. Težak, a lep poklic ste si izbrali. Vem, da §a z veseljem opravljate, tako kot sem ga jaz. Vesela sem vaših uspe- hov. Današnja prireditev kaže, da znate in zmorete zelo veliko. Bodite ponosni, da ste del uspešne videmske šolske zgodbe,« je nagovorila zaposlene. Prireditev je pozdravil in čestital za praznik ter se zahvalil za dobro delo šole župan Friderik Bračič. Navzoče je pozdravil tudi predstavnik ministrstva za šolstvo RS. Ravnateljici se je za dobro delo zahvalila predsednica sveta zavoda Claudia Beguš Mihelič. Ob prazniku šole iskrene čestitke! MČ Foto: Aleksandra Vidovič Poučevanje slovenskega jezika in kulture v varaždinski občini Barbara Antolič Vupora, podpredsednica slovenskega kulturnega društva Nagelj v Varaždinu in predsednica Sveta slovenske narodne manjšine v varaždinski občini na Hrvaškem, je spodbudila začetek poučevanja slovenskega jezika in kulture. Ravnateljica Osnovne šole Videm Helena Šegula je v projektu videla izziv in priložtiost za naše učitelje, da lahko slovenščino ponesejo preko naše meje. V projekt je vključenih pet slovenskih osnovnih šol: OS Velika Nedelja, OŠ Središče ob Dravi, OŠ Miklavž pri Ormožu, OŠ Cirkulane in OŠ Videm. Učiteljice iz teh osnovnih šol poučujejo slovenski jezik in kulturo na 12 osnovnih šolah varaždinske občine in njihovih podružnicah. nji Višnjici in Lepoglavi. Koordinatorka slovenskih šol je ravnateljica Helena Šegula, vodja aktiva učiteljic pa Damjana Hliš. Pouk, ki ga je odobril Urad za Slovence v zamejstvu in po svetu Republike Slovenije, je v lanskem šolskem letu uspešno zaključilo več kot 250 učencev, ki se k pouku V projekt je vključenih pet slovenskih osnovnih šol, med njimi je tudi videmska. Koordinatorka slovenskih šol je ravnateljica Helena Šegula, vodja aktiva učiteljic pa Damjana Hliš. Sicer se učiteljice na Hrvaško vozimo različno — nekatere enkrat tedensko, druge dvakrat ali več. Videmske učiteljice (Damjana Hliš, Nina Emeršič in Mateja Krajnc) poučujemo v Cvetlinu, Dol- prijavljajo prostovoljno. Ob zaključku leta jim Ministrstvo za izobraževanje, znanost in šport podeli potrdilo o obiskovanju pouka slovenskega jezika in kulture. V decembru lani smo v Dol- WJWk FlV Za mano je prvo leto poučevanja pouka v varaždinski občini. Foto: arhiv šole nji Višnjici obeležili prvo leto poučevanja pouka v varaždinski občini. Prikazali smo uro slovenskega jezika, nato pa so na slovesnosti nastopili učenci, ki se učijo slovenščino. Predstavili so se s petjem, igranjem, deklamacijami, lutkovno predstavo ... Prireditev so si ogledali predstavniki MIZŠ (Vlasta Poličnik, v. d. direktorice Direktorata za predšolsko vzgojo in osnovne šole, Roman Gruden iz Urada za mednarodno sodelovanje, Marko Koprivc iz Urada za razvoj izobraževanja, Veronika Pirnat iz Zavoda za šolstvo in Živko Banjac, ki je bil začetnik tega projekta), Miroslav Hudak iz Varaždinske županije in Barbara Antolič Vupora, ministrica za Slovence v zamejstvu Tina Komel, slovenski veleposlanik na Hrvaškem Vojko Volk, namestnik župana Varaždinske občine Milan Pavlekovič, namestnik župana Lepoglave Hrvoj e Kovač, direktor Mohorjeve založbe idr. Govorniki na prireditvi in strokovnem posvetu so izpostavili pomen učenja jezika in kulture sosedov ter medso-sedskih odnosov. S ponosom smo zrli slovensko zastavo ob zvokih naše himne. Mateja Krajnc Zimski športni dan v Leskovcu Pa smo jo dočakali - čisto pravo zimo z veliko snega, ki nam je omogočila krasen športni dan. Uživali smo na svežem zraku, v čudoviti pokrajini naših Haloz, vsem tem vragolijam pa so sledili caj, odbojka in druge športne igre v šoli. OS Leskovec Foto: arhiv šole Najmlajši so uživali na snegu. Obiskal nas je mizarski mojster Vane Podvršnik D. januarja smo imeli na šoli Leskovec tehniški dan, ki je bil namenjen spoznavanju poklicev. Učencem od 1. do 4. razreda Je poklic mizarja predstavil Vane Podvršnik iz Vidma, ki nam je že v prejšnjih letih izdelal veliko lesenih učnih pripomočkov ln jih s pridom uporabljamo pri pouku. Ker se s tem pokli-cem ukvarja ljubiteljsko, nastajajo izpod njegovih rok krasni izdelki, s katerimi navdušuje otroke in odrasle. Tokrat nam Je pripravil predstavitev mizarskih orodij in pripomočkov ter učencem odgovarjal na njihova vprašanja. Za učence kombiniranega oddelka 3-/4. e je skrbno pripravil tudi ves potreben material za izdelavo lesenega vozička, ki so Ba nato z njegovo pomočjo izdelali. Nastali so čudoviti izdelki. Ucenci so jih bili nadvse veseli. rt > klil TEHNIŠKI DAN V petek je bil tehniški dan. Izdelovali smo vozičke. Najprej smo deščice brusili, nato pa lepili in žebljali. Ko je bil voziček končan, smo ga preizkusili in še pobarvali. Pri delu nam je pomagal mizar. Vozičke smo še razstavili. Niko Vidovič, 3. e MOJ PERUČ V petek nas je obiskal mizar Vane. Poslušali smo ga in ga spraševali, nato pa smo začeli delati leseni peruč. Na začetku smo deščice zbrusili. Ko smo končali brušenje, smo dele prilepili skupaj in jih z žeblji še utrdili. Vsak je lahko en vijak privil tudi z baterijsko vrtalko. Vozičke smo še preizkusili in jih po svoje pobarvali. Gospodu Vanetu smo se zahvalili. Želim si, da bi prišel med nas še velikokrat. Tijan Potočnik, 3. e IZDELAVA VOZIČKA Na tehniškem dnevu smo izdelovali voziček na dve kolesi. Za izdelavo smo potrebovali: brusni papir, lepilo za les in majhno kladivo. Lesa nam ni bilo treba razrezati, saj nam ga je razrezal že mizar Vane. Na začetku smo vse dele zbrusili z brusnim papirjem. Ko smo končali brušenje, smo po vrsti zlepili vse dele, nato pa smo vse skupaj utrdili še z žeblji. Po žebljanju smo svoj izdelek še pobarvali in tako je bil izdelek končan. Na koncu smo gospodu Vanetu dali zahvalo za vso njegovo prijaznost. In tako sem jaz preživel petek. Anej Štrucl, 3. e TEHNIŠKI DAN V petek smo imeli tehniški dan. Prišel je mizar in nam razložil, kaj bomo delali. Mojster je imel izrezane že vse dele za voziček. Učenci smo dele sestavili, mojster pa nam je pri delu pomagal. Vozičke smo preizkusili in se z mojstrom tudi fotografirali. Vozičke smo še pobarvali. Mojster jih je zelo dobro ocenil, zato smo se mu zahvalili. Zelo sem vesel, da smo imeli takšen dan. Želim si, da bi se še ponovil. Janez Šmigoc, 3. e MOJ VELIKI TEHNIŠKI DAN V petek je prišel v šolo mizar, ki mu je bilo ime Vane. Predstavil nam je poklic mizarja. S seboj je prinesel mizarska orodja in že izrezane lesene dele, mi pa smo iz njih sestavili vozičke. Najprej smo pričeli brušenje, lepljenje in žebljanje, nato pa smo jih še pobarvali. Mojster Vane nam je pri izdelavi vozičkov tudi pomagal. Vse naše izdelke je ocenil. Ocen smo bili zelo veseli. Z učiteljico smo se mu zahvalili in mu podarili darilo, ki smo ga izdelali sami. Na koncu smo se z njim še fotografirali. Bil je zelo poučen dan. Karin Pernek, 3. e MIZAR VANE V petek je prišel mizar, po imenu Vane, in nam predstavil delo mizarja. Pokazal nam je, kaj bomo delali. Na začetku smo brusili, lepili in zabijali in nastal je peruč. Morali smo ga takoj preizkusiti. Bilo je super. Potem smo ga še pobarvali in vse pospravili. Mojster je vozičke tudi ocenil. Gospodu Vanetu smo se še zahvalili. Ta dan mi je bil najboljši- Aleks Trafela, 3- e MOJ TEHNIŠKI DAN Ko sem prišla v šolo, sem pomagala sošolcem pripraviti učilnico. Uredili smo jo in prišel je mizar Vane. Predstavil nam je orodja in začeli smo izdelovati voziček na dveh kolesih. Ze pobarvanega nam je g. Vane ocenil. Bil je zelo dober mizar, ker je najtežje delo že opravil sam. Iz lesa je izrezal delčke, ki se zelo težko naredijo. Bili smo zelo veseli, da se nam je pridružil. Naredili smo mu še zahvalo, ker je prišel in bil z nami-Vesela bom, če bo še kdaj prišel. Martina Krajnc, 4. e VESELI PETEK V petek je prišel mizar Vane. Povedal nam je, kako izdeluje izdelke iz lesa. Pripravil je deščice za vse nas. Začeli smo jih brusiti. Ko smo končali brušenje, smo sestavili voziček tako, da smo posamezne delčke lepili in nazadnje žebljali. Voziček smo še pobarvali in mizar nam ga je ocenil. Lepo smo se mu zahvalili za njegovo pomoč in za prijaznost do nas. Tadej Šmigoc, 4- e TEHNIŠKI DAN V petek smo imeli tehniški dan. Prišel je mojster Vane. Raz-lagal nam je, da lahko iz lesa naredimo najrazličnejše izdelke-Bili smo radovedni, kaj vse se da narediti iz lesa. Lahko rečem-da veliko. Pripravili smo si vse potrebno in pričeli delo. Začeli sm° z brušenjem, nadaljevali s sestavljanjem, z lepljenjem in z žebljanjem. Preizkusili smo vozičke in se fotografirali. Z veseljem smo jih še pobarvali. Sledilo je ocenjevanje. Vsi sm° dobili od mojstra Vaneta odlično oceno. Tijan in Martina sta se mu v imenu nas vseh zahvalila, zahvalili pa smo se mu tudi mi za njegovo prijaznost. Anja Kozel, 4- e Številka 1 - letnik 19 - april 2014 URADNE OBJAVE Glasilo Občine Videm 1. JAVNI RAZPIS za dodelitev državnih in drugih pomoči za programe razvoja podeželja v Občini Videm za leto 2014 2. JAVNI RAZPIS za pospeševanje razvoja podjetništva, drobnega gospodarstva in turizma v Občini Videm v letu 2014 3. JAVNI RAZPIS za sofinanciranje turističnih društev, ki se ukvarjajo s pospeševanjem razvoja turizma v Občini Videm v letu 2014 4. RAZPIS tekmovanje za najlepše urejen dom v Občini Videm pod naslovom Uredimo naše podeželje 1. OBČINA VIDEM, Videm pri Ptuju 54, 2284 Videm pri Ptuju na podlagi Odloka o proračunu Občine Videm za leto 2014 (Uradno glasilo slovenskih občin, št. 53/2013) in Pravilnika o dodeljevanju državnih in drugih pomoči ter ukrepov za programe razvoja podeželja v Občini Videm (Uradne objave slovenskih občin, št. 23/2007) objavlja: JAVNI RAZPIS za dodelitev državnih in drugih pomoči za programe razvoja podeželja v Občini Videm za leto 2014 I. PREDMET JAVNEGA RAZPISA Predmet javnega razpisa je dodelitev nepovratnih finančnih sredstev državnih in drugih pomoči za uresničevanje ciljev občine na področju razvoja kmetijstva in podeželja. II. VIŠINA SREDSTEV Sredstva so zagotovljena v proračunu Občine Videm za leto 2014 v okvirni višini 15.000 EUR, od tega na proračunski postavki: — M 21 (410217) Kmetijstvo po razpisih II. 000 EUR Pomoči po uredbi za skupinske izjeme (Uredba komisije (ES) št. 1857/2006) 1.000 EUR Pomoči de minimis (Uredba komisije (ES) št. 1998/2006) — M 22 (412000) Aktivi žena in društva 3.000 EUR Glede na to, da so proračunska sredstva omejena, bo dejanska višina sredstev, ki jih bo pridobil posamezni upravičenec, odvisna od skupne višine zahtevkov prosilcev, ki bodo izpolnjevali vse pogoje tega razpisa. O razdelitvi sredstev odloči strokovna komisija, ki jo imenuje župan. A. POMOČI - SKUPINSKE IZJEME 7. Naložbe v kmetijska gospodarstva za primarno proizvodnjo (4. člen Uredbe komisije (ES) št. 1857/2006) a. Z naložbo je treba doseči enega ali več naštetih ciljev: — zmanjšanje proizvodnih stroškov, — izboljšanje in preusmeritev proizvodnje, — izboljšanje kakovosti in/ali — ohranjanje in izboljšanje naravnega okolja ali izboljšanje higienskih razmer ali standardov za dobro počutje živali. b. Pomoč se ne sme dodeliti za že izvedene aktivnosti. c. Bruto intenzivnost pomoči: — do 50 % upravičenih naložb na območjih z omejenimi možnostmi; — do 40 % upravičenih naložb na drugih območjih; — do 50 % upravičenih naložb na drugih območjih, če naložbe izvajajo mladi kmetje v petih letih od vzpostavitve kmetijskega gospodarstva; — do 100 % stroškov obresti kreditov za naložbe na kmetijskem gospodarstvu, za vrednost kredita do 40 % vrednosti celotne naložbe oz. do 50 % vrednosti naložbe na območjih z omejenimi možnostmi; najvišji skupni znesek pomoči iz 7. člena sme znašati do 5.000 EUR na kmetijsko gospodarstvo na leto. d. Najvišji znesek dodeljene pomoči posameznemu mikropodjetju (kmetijskemu gospodarstvu) ne sme preseči 400.000 EUR v katerem koli obdobju treh proračunskih let ali 500.000 EUR, če je podjetje (kmetijsko gospodarstvo) na območju z omejenimi možnostmi. e. Upravičenci do pomoči: — pravne, fizične osebe, majhna in srednje velika podjetja, opredeljena v Prilogi I Uredbe (ES) št. 70/2001, ki se ukvarjajo s kmetijsko dejavnostjo, so vpisani v register kmetijskih gospodarstev in imajo v lasti oz. v zakupu kmetijska zemljišča, ki ležijo na območju občine; — društva, ki imajo sedež na območju občine, se ukvarjajo z dejavnostjo s področja kmetijstva ter izvajajo aktivnosti na območju občine, oziroma društva, ki izvajajo aktivnosti za kmetovalce občine; — institucije, ki izvajajo dejavnosti za potrebe kmetijstva in razvoja podeželja na območju občine. f. Pomoč se lahko dodeli le kmetijskim gospodarstvom, ki niso podjetja v težavah. g. Pomoči za naložbe v kmetijska gospodarstva so: 1.1 Posodabljanje kmetij 1.1 Posodabljanje kmetij Pomoči se dodelijo za naložbe v živinorejsko in rastlinsko proizvodnjo na kmetijskih gospodarstvih. Upravičeni stroški: — stroški za pripravo načrta/dokumentacije za novogradnjo in adaptacijo hlevov in gospodarskih poslopij na kmetiji; — stroški za nakup materiala za gradnjo/ adaptacijo hlevov in gospodarskih poslopij na kmetiji ter ureditev izpustov; — stroški za nakup nove in rabljene kmetijske mehanizacije; — stroški za nakup opreme hlevov, vključno z računalniškimi programi; — stroški za nakup materiala za gradnjo ali adaptacijo pomožnih živinorejskih objektov (seniki, silaže itd.); — stroški nakupa rastlinjaka in montaže ter opreme; — stroški nakupa in postavitve mrež proti toči,. stroški postavitve, stroški priprave načrta za postavitev mreže s stroški svetovanja in nadzora; — stroški ureditve trajnega nasada: stroški priprave izvedbenega načrta za zasaditev novega trajnega sadnega nasada, stroški priprave zemljišča, nakup opore, nakup mreže za ograjo in nakup večletnega sadilnega materiala, razen jagod; — stroški obresti za kredite. Pogoji za pridobitev: — ustrezno dovoljenje/dokumentacija za izvedbo investicije; — predračun, račun in dokazila o plačilu stroškov, za katere uveljavljajo pomoč; — kreditna pogodba, izračun obresti, potrdilo o plačilu obresti, poslovni načrt in — drugi splošni pogoji, povezani z opravljanjem kmetijske dejavnosti. 2. Varstvo tradicionalnih krajin in stavb (5. člen Uredbe komisije (ES) št. 1857/2006) Pomoči se lahko dodelijo za naložbe, namenjene ohranjanju značilnosti neproizvodne dediščine in so na kmetijskih gospodarstvih (npr. arheološke ali zgodovinske znamenitosti), za varstvo kulturne dediščine proizvodnih sredstev na kmetijah in kmetijskih poslopjih, če naložba ne povzroči povečanja proizvodne zmogljivosti kmetije. Upravičeni stroški: — splošni stroški, povezani s pripravo in izvedbo investicije (stroški za pripravo dokumentacije za rekonstrukcijo (ponovno postavitev) ali obnovo oziroma sanacijo objekta, posnetek stanja, arhitekturni ali statični načrt, projekt gradnje ali obnove, popis del ...; - stroški za nabavo materiala; - stroški za izvajanje del. Bruto intenzivnost pomoči: - za naložbe v proizvodna sredstva na kmetijah do 60 % dejanskih stroškov oz. 75 % na območjih z omejenimi možnostmi, pod pogojem, da naložba ne povzroči povečanja proizvodne zmogljivosti kmetije; -do 100 % upravičenih stroškov za naložbe, namenjene za ohranjanje neproizvodne dediščine in so na kmetijskih gospodarstvih (arheološke ali zgodovinske znamenitosti); -do 100 % dodatne pomoči za pokritje dodatnih stroškov, ki nastanejo zaradi uporabe tradicionalnih vrst materiala, ki je potreben za ohranitev značilnosti kulturne dediščine na stavbah. Upravičenci do pomoči: - kmetijska gospodarstva, lastniki objektov, ki so vpisani v register kulturne dediščine in so vpisani v register kmetijskih gospodarstev in imajo v lasti oz. v zakupu kmetijska zemljišča, ki ležijo na območju občine; - ali v njihovem imenu pooblaščeni vlagatelji. Pogoji za pridobitev potem, ko je vloga že odobrena: - ustrezna dokumentacija za izvedbo obnove oz. investicije; - predračun, račun in dokazila o plačilu stroškov, za katere uveljavljajo pomoč; - objekt (tradicionalna stavba) mora biti vpisan v register kulturne dediščine (RKD), ki ga vodi ministrstvo, pristojno za področje kulture, in - drugi splošni pogoji, povezani z opravljanjem kmetijske dejavnosti. 3. Pomoč za plačilo zavarovalnih premij (12. člen Uredbe komisije (ES) št. 1857/2006) Upravičeni stroški: ~ sofinanciranje zavarovalnih premij za kritje izgub, ki jih povzročijo bolezni živali. Bruto intenzivnost pomoči: ~ podpora občine za sofinanciranje je razlika med višino sofinanciranja zavarovalne premije iz nacionalnega proračuna do 50 % upravičljivih stroškov zavarovalne premije za zavarovanje živali zaradi bolezni. Upravičenci do pomoči: — pravne in fizične osebe, ki se ukvarjajo s kmetijsko dejavnostjo, so vpisane v register kmetijskih gospodarstev in imajo stalno prebivališče v Občini Videm; — zavarovalnice; — ali v njihovem imenu pooblaščeni vlagatelji. Pogoji za pridobitev: — zavarovalna polica, — drugi splošni pogoji, povezani z opravljanjem kmetijske dejavnosti. 4. Zagotavljanje tehnične podpore v kmetijskem sektorju (15. člen Uredbe komisije (ES) št. 1857/2006) V okviru zagotavljanja tehnične podpore v kmetijskem sektorju se izvajajo državne pomoči: 4.1 Na področju izobraževanja in usposabljanja kmetov in delavcev na kmetijskem gospodarstvu 4.2 Na področju storitev nadomeščanja 4.3 Na področju svetovalnih storitev, ki jih opravijo tretje osebe 4.4 Na področju organizacije forumov, tekmovanj, razstav in sejmov ter sodelovanja na njih 4.5 Za publikacije, kataloge, spletišča. Sofinancirajo se publikacije, kot so katalogi ali spletišča, ki predstavljajo dejanske podatke o proizvajalcih iz dane regije ali proizvajalcih danega proizvoda, če so informacije in predstavitev nevtralne in imajo zadevni proizvajalci enake možnosti, da so predstavljeni v publikaciji. Upravičeni stroški: 4.1 Na področju izobraževanja in usposabljanja kmetov in delavcev na kmetijskem gospodarstvu: - stroški organiziranja programov za usposabljanje. 4.2 Na področju storitev nadomeščanja: — dejanski stroški nadomeščanja kmeta, kmetovega partnerja ali delavca na kmetijskem gospodarstvu med boleznijo in dopustom. 4.3 Na področju svetovalnih storitev, ki jih opravijo tretje osebe: — honorarji za storitve, ki ne spadajo med trajne ali občasne dejavnosti niti niso v zvezi z običajnimi operativnimi stroški podjetja. 4.4 Na področju organizacije forumov, tekmovanj, razstav in sejmov ter sodelovanja na njih: - za stroške udeležbe, potnih stroškov, stroškov publikacij, najemnin razstavnih prostorov, simboličnih nagrad, podeljenih na tekmovanjih do vrednosti 250 EUR na nagrado in zmagovalca. 4.5 Publikacije, katalogi in spletišča: — stroški priprave in izdelave. Bruto intenzivnost pomoči: - pomoč se dodeli do 100 % stroškov v obliki subvencioniranih storitev in ne sme vključevati neposrednih plačil v denarju proizvajalcem. Upravičenci do pomoči: - fizične in pravne osebe, ki izvajajo dejavnosti tehnične podpore ter zagotavljajo, da je pomoč dostopna vsem upravičencem na ustreznem območju na podlagi objektivno opredeljenih pogojev; — ali v njihovem imenu pooblaščeni vlagatelji. Pogoji za pridobitev potem, ko je vloga že odobrena: — dokazila/dokumentacija izvedbe tehnične podpore, - dokazila o plačilu stroškov, — dokazila o vključenosti pravnih oz. fizičnih oseb, ki se ukvarjajo s kmetijsko dejavnostjo, so vpisani v register kmetijskih gospodarstev in imajo v lasti oz. v zakupu kmetijska zemljišča, ki ležijo na območju občine. B. POMOČI DE MINIMIS (Uredba komisije (ES) št. 1998/2006) I. Pomoči se dodeljujejo za namen predelave in trženja kmetijskih proizvodov ter za dopolnilne dejavnosti na kmetiji. Upravičeni stroški: — izdelava projektne dokumentacije za naložbo v dopolnilne delavnosti, predelavo in trženje kmetijskih proizvodov; — nakup opreme in naprav za dopolnilne dejavnosti, predelavo in trženje kmetijskih proizvodov; - gradnje ali obnove objekta za dopolnilne dejavnosti, predelavo in trženje kmetijskih proizvodov; - obresti kreditov za naložbe v dopolnilne dejavnosti, predelavo in trženje na kmetijskih gospodarstvih. Bruto intenzivnost pomoči: — do 100 % upravičenih stroškov. Upravičenci do pomoči: - pravne in fizične osebe, ki se ukvarjajo z dopolnilno dejavnostjo, predelavo ali trženjem na kmetiji, so vpisane v register kmetijskih gospodarstev in imajo v lasti oz. v zakupu kmetijska zemljišča, ki ležijo na območju občine; — društva, ki imajo sedež na območju občine, se ukvarjajo z dopolnilnimi dejavnostmi, predelavo in trženjem ter izvajajo aktivnosti na območju občine; — ali v njihovem imenu pooblaščeni vlagatelji. Pogoji za pridobitev sredstev: — če je dopolnilna dejavnost že registrirana na kmetijskem gospodarstvu - potrdilo o registraciji; — če kandidira upravičenec za namen, da bi v prihodnje registriral dopolnilno dejavnost, izjavo, da bo v roku 2 let dejavnost registriral; — dejavnost se mora izvajati na kmetiji še vsaj naslednji 2 leti po zaključeni investiciji; — projektna dokumentacija naložbe; — predračun, račun in dokazila o plačilu stroškov, za katere uveljavljajo pomoč; — kreditna pogodba, izračun obresti, potrdilo o plačilu obresti, poslovni načrt. 2. Pomoči se dodeljujejo za namen promocije in trženja kmetijskih in nekmetijskih proizvodov s kmetijskih gospodarstev. Upravičeni stroški: — stroški promocije in trženja (sejmi, katalogi, zloženke, razstave, raziskave, svetovalne storitve ...). Bruto intenzivnost pomoči: -do 100 % upravičenih stroškov. Upravičenci do pomoči: — pravne in fizične osebe, ki se ukvarjajo s kmetijsko, nekmetijsko dejavnostjo ali predelavo, so vpisane v register kmetijskih gospodarstev ter/ali imajo v lasti oz. v zakupu kmetijska zemljišča, ki ležijo na območju občine; — društva in institucije, ki izvedejo aktivnost za namen promocije in trženja kmetijskih in nekmetijskih proizvodov s kmetij; — ali v njihovem imenu pooblaščeni vlagatelji. Pogoji za pridobitev sredstev: — predračun, račun in dokazila o plačilu stroškov, za katere uveljavljajo pomoč. 3. Pomoči se dodeljujejo za nekmetijske dejavnosti na kmetijskih gospodarstvih: — turizem na kmetiji; — dejavnosti, povezane s tradicionalnimi znanji na kmetiji (storitve oziroma izdelki); — pridobivanje in prodaja energije iz obnovljivih virov na kmetiji; — kompostiranje organskih snovi; — urejanje kmečkih dvorišč (ureditev fasad na kmetijskem gospodarstvu). Upravičeni stroški: — nakup strojev, opreme ali tehnologij, — izdelava projektne dokumentacije, — nakup materiala za izgradnjo ali obnovo prostorov za izvajanje dejavnosti, — obresti kreditov za naložbe v nekmetijske dejavnosti na kmetijskih gospodarstvih. Bruto intenzivnost pomoči: -do 100 % upravičenih stroškov. Upravičenci do pomoči: — pravne in fizične osebe, ki se ukvarjajo s kmetijsko ali nekmetijsko dejavnostjo, so vpisane v register kmetijskih gospodarstev in imajo v lasti oz. v zakupu kmetijska zemljišča, ki ležijo na območju občine; — društva in institucije, ki izvedejo aktivnosti nekmetijskih dejavnosti na kmetijskih gospodarstvih; — ali v njihovem imenu pooblaščeni vlagatelji. Pogoji za pridobitev sredstev: — dejavnost se izvaja oz. je registrirana na kmetijskem gospodarstvu; — predračun, račun in dokazila o plačilu stroškov, za katere uveljavljajo pomoč; — kreditna pogodba, izračun obresti, potrdilo o plačilu obresti, poslovni načrt. C. DRUGE POMOČI - društva Upravičeni stroški: — sofinancirajo se programi dela društev s področja kmetijstva, ki so neprofitna in se ne ukvarjajo s pridobitno dejavnostjo; — materialni stroški delovanja; — vlaganja v opremo, potrebno za delovanje društva; — prireditve (org. razstave, materinskega dne), ki jih izvaja društvo; — izdajanje društvenega glasila ter druge dejavnosti društva. Upravičenci do pomoči: — pravne osebe - društva, ki izvajajo izključno nepridobitno dejavnost na področju kmetijstva in se dodelijo upravičencem le za ukrepe, ki se izvajajo na območju Občine Videm. Proračunska sredstva se upravičencem dodeljujejo v obliki dotacije. Pogoji za pridobitev sredstev: -vloga, — dejavnost društva mora potekati na območju Občine Videm, — finančno ovrednoten letni program dela, — seznam članov društev. III. ROK IN NAČIN PRIJAVE A. Roki in načini prijave za ukrepe SKUPINSKE IZJEME Rok za oddajo vlog za ukrepe: Naložbe v kmetijska gospodarstva za primarno proizvodnjo (Posodabljanje kmetij), Varstvo tradicionalnih krajin in stavb, Pomoč za plačilo zavarovalnih premij, Zagotavljanje tehnične podpore v kmetijskem sektorju je 16. 5. 2014. Upravičencem bo izdan sklep o višini odobrenih sredstev za ukrep. V obrazložitvi sklepa se opredelijo nameni ter opravičljivi stroški, za katere so bila sredstva namenjena. Za te štiri ukrepe velja, da se pomoč ne more dodeljevati za aktivnosti, izvedene pred objavo JAVNEGA RAZPISA. Upravičenci lahko uveljavljajo pomoč iz obdobja od objave javnega razpisa do vključno 16. 5. 2014 K vlogi na javni razpis do 16. 5. 2014 predložite račune. B. Roki in načini prijave za ukrepe DE MINIMIS Rok za oddajo vlog za ukrepe: Predelave in trženja kmetijskih proizvodov ter za dopolnilne dejavnosti na kmetiji, Promocije in trženje kmetijskih in nekmetijskih proizvodov s kmetijskih gospodarstev, Nekmetijske dejavnosti na kmetijskih gospodarstvih je 16. 5. 2014. Za te štiri ukrepe velja, da se pomoč dodeljuje za aktivnosti, izvedene v tekočem letu 2014. Upravičenci lahko uveljavljajo pomoč za stroške iz obdobja 1.1. 2014 do 16. 5. 2014. Dokazila o plačilu oziroma plačani računi za izvedene aktivnosti morajo biti z datumom iz tega obdobja in morajo biti skupaj z vlogo predloženi najkasneje do 16. 5. 2014. Upravičena sredstva bodo izplačana v 15 dneh po podpisu pogodbe. C. Roki in načini prijave za druge pomoči - društva Rok za oddajo vlog za druge pomoči -društva je 16. 5. 2014. Vlogo - prijavne obrazce z zahtevano dokumentacijo je treba v zaprti ovojnici s pripisom »NE ODPIRAJ VLOGA: RAZPIS KMETIJSTVO« dostaviti na naslov: Občina Videm, Videm pri Ptuju 54, 2284 Videm pri Ptuju. Na hrbtni strani ovojnice morata biti naziv in polni naslov prijavitelja. Vloge bo obravnaval Odbor za gospodarske dejavnosti. Odpiranje vlog ni javno. Če vloga ne bo popolna, bo prijavitelj v roku 8 dni od odpiranja vlog pisno obveščen s pozivom na dopolnitev. Nepopolne vloge, ki jih prijavitelji ne bodo dopolnili v določenem roku, bo komisija zavrgla. Vloge, ki ne izpolnjujejo pogojev razpisa, se kot neustrezne zavrnejo. Brezplačno razpisno dokumentacijo lahko zainteresirani dvignejo v sobi 4 na Občini Videm, Videm pri Ptuju 54, 2284 Videm pri Ptuju. Objavljena je tudi na spletnih straneh Občine Videm obcina.videm.si, rubrika Razpisi. Za dodatne informacije lahko pokličete go. Nado Golob, tel. 761 94 03 ali pišete na elektronski naslov nada.golob@videm.si z navedbo »Razpis kmetijstvo«. Številka: 339-1/2014-1 Datum: 1. 4. 2014 Zupan Občine Videm Friderik BRAČIČ 2. OBČINA VIDEM, Videm pri Ptuju 54, 2284 Videm pri Ptuju na podlagi Odloka o proračunu Občine Videm za leto 2014 (Uradno glasilo slovenskih občin, št. 53/2013), Pravilnika o namenih in pogojih za dodeljevanje občinskih - državnih pomoči, namenjenih za pospeševanje razvoja malega gospodarstva v Občini Videm (Uradni list RS, št. 5/03 in 42/03) JAVNI RAZPIS za pospeševanje razvoja podjetništva, drobnega gospodarstva in turizma v Občini Videm v letu 2014 1. PREDMET JAVNEGA RAZPISA Predmet javnega razpisa je pomoč, namenjena za pospeševanje razvoja podjetništva, drobnega gospodarstva in turizma v letu 2014. 2. RAZPOLOŽLJIVA SREDSTVA Skupna višina razpoložljivih sredstev iz postavke M44 in M30 - Gospodarstvo znaša 6.000,00 EUR. 3. POGOJI ZA PRIDOBITEV SREDSTEV IN UPRAVIČENI NAMENI Pomoč za razvoj se lahko dodeli le, če predstavlja spodbudo za izvedbo nameravanega projekta oziroma je zanj nujno potrebna, kar pomeni, da ni možno dodeliti pomoči za projekte, ki so že izvedeni oziroma se izvajajo. Zgornja meja intenzivne pomoči je največ 50 % upravičenih stroškov posameznega projekta investicije. Pomoč se dodeli za naslednje namene: - spodbujanje investicij in promocije majhnih in srednje velikih podjetij, pri čemer niso upravičeni do pomoči sektorji kmetijstva, ribištva in transporta. Do teh pomoči niso upravičena tudi podjetja v težavah. Pri začetnih investicijah mora prejemnik pomoči prispevati najmanj 25 % vrednosti investicije. Pomoč se glede na manj razvito območje naše občine znotraj RS lahko dodeli: - za stalna sredstva investitorja, - za odpiranje novih delovnih mest v skladu s projektom investicije, - za stroške prve promocije na določenem sejmu ali razstavi. Investicijski projekti in novoodprta delovna mesta pri začetnih investicijah morajo ostati v občini odprti vsaj 5 let, pri čemer morajo biti nova delovna mesta odprta v roku največ treh let po končanju investicije. Izpolnitev kriterija novih delovnih mest se ugotavlja na osnovi dodatnih delovnih mest v primerjavi s celotnim povprečjem zaposlenih v podjetju leto pred odobritvijo pomoči. Upravičeni stroški projektov investicij, za katere se lahko dodeljujejo pomoči: - stroški nakupa zemljišča, zgradbe, opreme; - stroški pridobitve in nakupa patentov, licenc, know-how ali nepafentiranega tehničnega znanja; - stroški plač za novoodprta delovna mesta za obdobje največ dveh let. Upravičeni stroški promocije: — stroški najetja, postavitve in delovanja stojnice, pri prvi udeležbi na določenem sejmu ali razstavi. 4. UPRAVIČENCI ZA PRIDOBITEV NEPOVRATNIH SREDSTEV Sredstva lahko pridobijo fizične in pravne osebe, ki imajo registrirano dejavnost na območju Občine Videm in ki bodo investirale sredstva na območju Občine Videm, in sicer podjetja v zasebni in mešani lasti z do 50 zaposlenimi, samostojni podjetniki, občani, ki so pri pristojnem občinskem upravnem organu vložili zahtevo za izdajo obrtnega dovoljenja oziroma na pristojnem sodišču priglasitev za vpis v sodni register in priložili vse predpisane dokumente za ustanovitev obratovalnice oziroma podjetja, in občani, ki se ukvarjajo ali se bodo ukvarjali s turistično dejavnostjo - dopolnilna dejavnost turizem. 5. POGOJI ZA DODELJEVANJE SREDSTEV Do podpore so upravičeni vlagatelji, ki za ta namen še niso prejeli podpore javnih sredstev. Če je upravičenih vlog več, kot je razpoložljivih sredstev, se dodeljena sredstva linearno zmanjšajo na upravičenca. Sredstva za pospeševanje razvoja podjetništva, drobnega gospodarstva in turizma v Občini Videm se na podlagi tega razpisa dodeljujejo glede na vrsto intervencij kot nepovratna sredstva in jih je možno dodeliti v primeru, kadar te predstavljajo potrebno spodbudo za izvedbo zastavljenega namena. Dodelijo se lahko le, če imajo stimulativni učinek in niso namenjena samo zniževanju stroškov podjetja. Prednost pri dodelitvi sredstev imajo posamezni projekti in razvojni programi, ki zagotavljajo: - proizvodno dejavnost, - dejavnost, ki predvideva nove zaposlitve aktivnih občanov Občine Videm, - finančno konstrukcijo in izjavo o višini kreditne sposobnosti s strani banke, - razvoj deficitarnih dejavnosti v Občini Videm. Upoštevani bodo tudi naslednji kriteriji (točkovanje prosilcev): - prosilec iz navedenega naslova še ni prejel kredita 20 točk - dodatno bo zaposlil vsaj dva delavca 15 točk - prosilec se samozaposluje 10 točk - proizvodno-storitvene dejavnosti 30 točk — izgradnja nočitvenih zmogljivosti 30 točk — dejavnost se izvaja v centru občine 5 točk — drugi manjši kraji v občini 10 točk — demografsko ogrožena območja (po zakonu) 20 točk Prijava na razpis mora vsebovati: 1. osnovne podatke prosilca (OBRAZEC l); 2. podatke o investicijskem projektu (OBRAZEC 2); 3. predstavitev investicije, specifikacijo in izjavo (OBRAZEC 3); 4. kopije računov in kopije dokazil o plačilu, skladno s predloženo specifikacijo investicije za obdobje od poteka prejšnjega razpisnega roka do zadnjega datuma, ki je določen za oddajo vlog; 5. dokazilo o registraciji samostojnega podjetnika oz. družbe (ne sme biti starejše od 3 mesecev); za obrtne dejavnosti tudi obrtno dovoljene; priložijo se fotokopije; 6. potrdilo o plačanih zapadlih davkih in prispevkih (za fizične osebe potrdilo davčne službe), za pravne osebe BON 2, potrjen s strani APP, ki ne sme biti starejši od 3 mesecev; priložijo se fotokopije; 7. izjavo o značilnosti začetne investicije (OBRAZEC 4); 8. izjavo o resničnosti podatkov (OBRAZEC 5); 9. izjavo o pridobljenih drugih virih pomoči (OBRAZEC 6); 10. izjavo o kvoti zaposlenih (za podjetja/podjetnike, ki nimajo sedeža v Občini Videm), priloga - kopija M1/M2 obrazca za vse zaposlene v poslovni enoti (OBRAZEC 7); 11. sofinanciranje odpiranja novih delovnih mest in samozaposlitev (OBRAZEC 8); 12. izjavo (OBRAZEC 9). 6. IZJAVA O ZAUPNOSTI DOKUMENTACIJE Dokumentacija, ki bo prispela na razpis, je zaupne narave in bo uporabljena izključno v postopku odločanja o dodelitvi sredstev po tem razpisu. Člani strokovne komisije se zavežejo, da bodo podatke varovali kot zaupne in jih uporabili izključno za namene ocenjevanja. 7. ROK IN NAČIN PRIJAVE Rok za oddajo prijav je vključno s 16. 5. 2014. Vloge - prijavne obrazce za vse ukrepe in vso zahtevano dokumentacijo je treba dostaviti v zaprti ovojnici s pripisom »NE ODPIRAJ - PRIJAVA NA JAVNI RAZPIS ZA POSPEŠEVANJE RAZVOJA PODJETNIŠTVA, DROBNEGA GOSPODARSTVA IN TURIZMA V OBČINI VIDEM V LETU 2014« na naslov: Občinska uprava Občine Videm, Videm pri Ptuju 54, 2284 Videm pri Ptuju. Če vloga ne bo popolna, bo prijavitelj v roku 8 dni od odpiranja vlog pisno obveščen s pozivom za dopolnitev. Nepopolne vloge, ki jih prijavitelji ne bodo dopolnili v določenem roku, bo komisija zavrgla. Vloge, ki ne izpolnjujejo pogojev razpisa, se kot neustrezne zavrnejo. Brezplačne razpisne obrazce lahko zainteresirani dvignejo na Občini Videm, Videm pri Ptuju 54, 2284 Videm pri Ptuju. Objavljeni so tudi na spletnih straneh Občine Videm www.videm.si. Številka: 309-1/2014-1 Datum: 1. 4. 2014 Zupan Občine Videm Friderik BRAČIČ 3. Občina Videm na podlagi določil Zakona o javnih financah (Uradni list RS, št. 11/2011 - UPB4, 110/11, 14/13, 46/13 in 101/13) in Odloka o proračunu Občine Videm za leto 2014 (Uradno glasilo slovenskih občin, št. 53/2013) objavlja JAVNI RAZPIS za sofinanciranje turističnih društev, ki se ukvarjajo s pospeševanjem razvoja turizma v Občini Videm v letu 2014 1. Predmet razpisa Predmet javnega razpisa je sofinanciranje turističnih društev, ki se ukvarjajo s pospeševanjem razvoja turizma v Občini Videm v letu 2014. 2. Upravičenci za dodelitev sredstev po tem razpisu Na razpis se lahko prijavijo turistična društva oziroma društva, ki v okviru svoje dejavnosti opravljajo tudi dejavnost s področja turizma na območju Občine Videm v letu 2014. 3. Višina sredstev Višina razpoložljivih sredstev, namenjenih za sofinanciranje delovanja turističnih društev, je 5.000 EUR na proračunski postavki M45 (412000) - Tekoči transferi neprofitnim organizacijam in ustanovam. Sredstva se bodo delila v obliki dotacij po podpisu pogodbe. 4. Merila za dodeljevanje sredstev a) število in pomembnost predvsem naslednjih aktivnosti: — organizacija in izvajanje turističnih prireditev; — sodelovanje pri organizaciji in izvajanju prireditev; — organizacija in izvajanje čistilnih akcij; — vzdrževanje in urejanje kraja, kjer je sedež društva, skozi vse leto (turistična signalizacija in drugo); — vzgajanje in delovanje turističnega podmladka v okviru TD; — izdajanje propagandnega materiala za promocijo turistične ponudbe; — sodelovanje in promocija kraja na sejmih, razstavah in drugih predstavitvah občine; — aktivnosti za ohranjanje kulturne in naravne dediščine ter urejanje in olepševanje okolja (urejanje in vzdrževanje piknik prostorov, kolesarskih in sprehajalnih poti, razgledišč, klopi za počitek sprehajalcev in podobno); — projekti v sodelovanju z drugimi društvi; — druge aktivnosti; b) število članov; cjocenjena višina vrednosti programov. 5. Vsebina vloge Vlogo sestavljata izpolnjen prijavni obrazec in dokumentacija k vlogi. Prijavni obrazec, ki ga dobite na sedežu Občine Videm, vsebuje naslednje osnovne podatke: a) podatki o upravičencu: točen naslov upravičenca, datum ustanovitve društva, število članov društva, transakcijski račun društva, ime in priimek predsednika društva, telefon; b) aktivnosti oziroma prireditve, ki so predmet tega razpisa; c) predračunska oziroma obračunska vrednost prireditve z navedbo virov financiranja; d) zaprošena višina sofinanciranja; e) terminski načrt izvajanja prireditve oziroma aktivnosti (predviden začetek in konec). Dokumentacija k vlogi mora vsebovati: a) finančno in vsebinsko poročilo o delu društva v letu 2013, b) finančni in vsebinski program dela društva v letu 2014. 6. Naknadno zahtevana dokumentacija Z društvi bodo sklenjene pogodbe o sofinanciranju, v katerih bo določeno, da morajo društva do 15. 11.2014 predložiti: - finančno poročilo o izvedenih akcijah oziroma prireditvah ter poročilo o delu za obdobje od 1. 1. 2014 do 31. 10. 2014. 7. Obravnava vlog Vloge bo obravnaval Odbor za gospodarske dejavnosti. Vse pravočasno prispele vloge bodo ocenjene na podlagi meril, določenih v tem razpisu. Društva bodo o izidu razpisa obveščena najkasneje v 15 dneh po odpiranju vlog. Prepozno prejete vloge bodo zavržene, neutemeljene pa zavrnjene. Vlagatelje nepopolnih vlog bo Odbor za gospodarske dejavnosti v roku osmih dni od odpiranja vlog pisno pozval, da jih dopolnijo v roku petih dni od prejema obvestila. Nepopolna vloga, ki je vlagatelj v navedenem roku ne bo dopolnil, se zavrže. Zavod Ptuj - Kmetijska svetovalna služba objavljajo RAZPIS tekmovanje za najlepše urejen dom v Občini Videm pod naslovom Uredimo naše podeželje Z namenom, da bi imeli čim lepšo okolico domov in ohranjali kulturno in arhitekturno dediščino naših vasi, bomo letos trinajstič izvedli ocenjevanje najlepše urejenih domov v Občini Videm. Ocenjujejo se najlepše urejen dom, najlepše urejen poslovni objekt, najlepše urejena kmetija, najlepše urejen vikend ali zidanica, podelijo se priznanja za ohranjanje kulturne dediščine. Prijave pošljejo krajevne skupnosti, turistična društva ali posamezniki v Občini Videm na naslov: Občina Videm, Videm pri Ptuju 54, 2284 Videm pri Ptuju. Rok za prijave je 20. maj 2014, komisija bo obiskala vse prijavljene domove do 31. maja. Pri ocenjevanju bodo upoštevana naslednja merila: 8. Rok za prijavo Zahtevki za dodelitev sredstev po tem razpisu morajo prispeti najkasneje do 16. 5. 2014 na naslov: Občina Videm, Odbor za gospodarske dejavnosti, Videm pri Ptuju 54, 2284 Videm pri Ptuju. Pisne vloge morajo biti poslane v zaprtih ovojnicah, opremljene z naslovom pošiljatelja in označene z oznako »Ne odpiraj - javni razpis za turistična društva«. Vse informacije v zvezi z javnim razpisom lahko dobite na Občini Videm v času uradnih ur na tel. 02 761 94 03, kontaktna oseba: Nada Golob. Številka: 322-3/2014-1 Datum: 1.4. 2014 Župan Občine Videm Friderik BRAČIČ 4. Občina Videm, TD Klopotec Leskovec v Halozah - Aktiv žena Leskovec, KGZS 1. Najlepše urejen dom a) Kakovost arhitekture: Nove stavbe se morajo vključevati v stavbno tipiko svojega okolja, uporabljeni material, prostorske in likovne rešitve pa naj bodo usklajene z lokalno tipiko. Pri starejših obnovljenih domačijah naj bodo ohranjene sestavine značilne stavbne dediščine in značilnosti, ki določajo stavbi pokrajinsko razpoznavnost. b) Urejanje okolja: - ohranjanje krajevne tipike (ograje, brajde, ute, vodnjaki, tla ...), - pri urejanju z zelenjem in cvetjem: zelenje in cvetje naj bo prilagojeno arhitekturi in krajini, v kateri je dom (uporaba avtohtonih okrasnih rastlin in cvetja). 2. Najlepše urejena kmetija a) Kakovost arhitekture: Nove stavbe se morajo vključevati v stavbno tipiko svojega okolja, uporabljeni material, prostorske in likovne rešitve pa naj bodo usklajene z lokalno tipiko. Pri starejših obnovljenih domačijah naj bodo ohranjene sestavine značilne stavbne dediščine in značilnosti, ki določajo stavbi pokrajinsko razpoznav- nost. b) Gospodarjenje na kmetiji: Proizvodnja je tržno usmerjena in daje vsaj enemu družinskemu članu dohodek na kmetiji. c) Ureditev okolice kmetije: Ohranjanje krajevne tipike (ograje, brajde, tla, ute, zelenjavni in sadni vrt ...), splošna urejenost dvorišča in dovoznih poti. d) Splošna urejenost kmetije, upoštevajoč proizvodno usmeritev kmetije. 3. Najlepše urejen vikend, počitniška hiša ali zidanica a) Kakovost arhitekture: Nove stavbe se morajo vključevati v stavbno tipiko svojega okolja, uporabljeni materiali, prostorske in likovne rešitve pa naj bodo usklajene z lokalno tipiko. Pri starejših obnovljenih domačijah naj bodo ohranjene sestavine značilne stavbne dediščine in značilnosti, ki določajo stavbi pokrajinsko razpoznavnost. b) Pri urejanju okolice ohranjanje krajevne tipike. c) Zasaditev z zelenjem in cvetjem naj bo prilagojena arhitekturi in krajini, v kateri je objekt. 4. Najlepše urejen poslovni ali sakralni objekt a) Splošna urejenost objekta. b) Urejenost okolice objekta - zasaditev z zelenjem in cvetjem, upoštevajoč namembnost objekta. c) Pri starejših objektih je treba upoštevati ohranjanje arhitekturnih značilnosti. 5. Ohranjanje arhitekturne dediščine a) Pri obnovi je treba ohranjati arhitekturne značilnosti objekta. b) Pri obnovi je treba uporabljati avtohtone materiale, s katerimi so gradili nekoč. Organizacijski odbor Ko bom velik, bom ^klicna odločitev je ena izmed najpomembnejših v življenju, ^si si želimo, da bi se naši otroci pravilno odločili in se izobrazili za poklice, ki jih veselijo in kjer so možnosti za zaposli- Po zanimivih predstavitvah je sledila poklicna tržnica. Predstavile so se naslednje srednje šole: Šolski center Rogaška Slatina, Srednja šola za gostinstvo in turizem Maribor, Gimnazija in srednja kemijska šola Ruše, Srednja prometna šola Maribor, Lesarska šola Maribor, Srednja gradbena šola Maribor, Škofijska gimnazija Maribor, Gimnazija Ormož, Srednja ekonomska šola Ptuj, Poklicna in tehniška strojna šola Ptuj, Poklicna in tehniška elektro šola Ptuj, Biotehniška šola Ptuj, Gimnazija Ptuj, predstavniki slovenske vojske in predstavniki policije Podlehnik. Na poklicno tržnico so bili vabljeni starši učencev 8. in 9. razreda. Vsi, ki smo sodelovali na tehniškem dnevu, smo bili s spoznavanjem poklicev in srednjih šol zelo zadovoljni. Tudi učenci, ki so ob koncu izpolnili anketo, so pohvalili potek tehniškega dne. Posebna zahvala velja našim staršem, znancem in prijateljem, ki so žrtvovali svoj prosti čas in predstavili poklice, ki jih opravljajo. S tem so marsikateremu učencu olajšali odločitev, v katero šolo naj se vpiše po končani osnovni šoli. tev dobre. Šolska svetovalna služba OŠ Videm ^er bi jim v šoli želeli dati čim več informacij, smo organi-zitali tehniški dan za predstavitve poklicev in srednjih šol na Poklicni tržnici v petek, 17. januarja 2014. Starši naših učen-Cev in drugi strokovnjaki so predstavili 48 poklicev na 14 Poklicnih področjih. Učenci so si izbrali tri poklicna področja, ki $o jih zanimala in bi želeli o njih izvedeti več. Delo je potekalo po skupinah in vsako poklicno področje je bilo predstavno z značilnimi poklici. Pesem z akrostihom Prijazna si Rada mi pomagaš In ko sem žalostna Jaz k tebi se ozrem A včasih se skregava Takrat solze potočim Ena beseda Leje potrebna Jok je pregnan In spet se smejiva Cement je trden In prijateljstvo tudi Vsak dan smo se srečali Smejali se skupaj Potočili solze Osušili jih s smehom Mislili skupaj In se veselili Na svidenje danes se vidimo kmalu Anja Horvat, 9. a OŠ Videm Naš Razigrani pust na šoli Sela -naravoslovni dan Na naravoslovni dan smo se oblekli v pustne kostume in se odpravili v šolo. Jaz sem bil hudiček, moja sestra Gaja pa divja mačka. Zbrali smo se v učilnici 2. razreda. Potem smo se odpravili v telovadnico, kjer smo najprej plesali. Nato smo se razdelili v tri skupine. Vsaka skupina je morala sestaviti svojo narobe pravljico. Naša narobe pravljica je imela naslov Ugrabitev turške plesalke. smo se, nismo pa mogli do pijače, ker se je Galova sestra bala mene in ni hotela odkleniti vrat. Jan in Luka pa sta pokala z bičem. Ustavili smo se tudi pri Galovi babici, razdelila nam je bombone. Koranti in jaz smo plesali v krogu in zvonili. Ko smo prišli nazaj v šolo, nas je čakalo dobro kosilo. Gaj Železnik, 4. d OŠ Sela Turška plesalka je plesala po travniku. Naenkrat pa so jo ugrabili čarovnica, hudič in korant. Odnesli so jo v svoj dom. Mačke so jo hotele rešiti, a jih je čarovnica spremenila v žabe. Ko so za to slišali super junaki, so ubili zlobneže in rešili turško plesalko. Po narobe pravljici so prišle moje najljubše maske, koranti. Fotografirali smo se z njimi in se odpravili v učilnico, kjer smo se razdelili v dve skupini. Prva skupina je izdelovala rože z gospodom Francem Zupaničem in učiteljico Marijo. V drugi skupini so izdelovali maske - žabe. Ko smo naredili mi rože, druga skupina pa žabe, smo šli na malico. Po malici smo se zamenjali. Ko smo naredili izdelke, smo se odpravili po vasi. Najprej smo se ustavili pri prvošolcu Galu doma. Posladkali Pustni ponedeljek v šoli Sela Zjutraj me je mami odpeljala v šolo. Učiteljica Katja me v kostumu, lasulji in maski, ki sem si jo nadela, ni prepoznala. Bila sem zelo dobro namaskirana hudička. Ko se je pouk začel, smo šli v telovadnico. Tam smo se razdelili v skupine. Bila sem s Katarino, pokačem Lukom, samurajem Dariorn. baletko Evo, kavbojko Niko, princesko Niko ter tremi vojščaki. Skupaj smo sestavili narobe pravljico. Potem so nas presenetili koranti, naši sošolci in njihovi očetje. Ko so koranti odšli, smo imeli delavnice. Spet smo se razdelili v dve skupini-V eni smo delali vrtnice in nas je vodil gospod Franci Zupa' nič. V drugi smo delali masko — žabo. Po končanem delu smo se postavili v kolono in odšli na tradicionalno povorko po vasi. Ustavili smo se pri prvošolcu Galu in njegovi babici-Nato smo se vrnili v šolo. Pia Narat, 4. d OŠ Sela Med zimskimi počitnicami V soboto, med zimskimi počitnicami, sem imela rojstni dan. Ko je ati prišel domov, sva skupaj naredila kosilo. Ko sva naredila kosilo, je ati šel spat. Zbudil se je in sva začela delati pecivo. Pecivo se imenuje miške. K meni so prišli najprej sorodniki od daleč. Potem je prišla babica. Nato pa še moja bratranca. S seboj sta prinesla tablični računalnik, vendar smo se raje igrali z igračami. Ko so gostje odšli, se je moj ati spomnil, da sva pozabila postreči torto. Maruša Lozinšek, 3. d OŠ Sela kded zimskimi počitnicami sem s sestro Julijo, bratom Jakobom in °čijem Slavkom v nedeljo odšla na povorko, ki je potekala na Ptuju, ^a povorki je bilo veliko maškar. Nekatere med njimi so bili ping-viui, gosenice, metulji, jezne ptice, vesoljci, kopjaši, orači, koranti, kurenti, merjasci, ruša ... Povorka mi je bila zelo všeč. Med koranti sta bila tudi moja brata Simon in Martin. Po povorki je Simon šel na aytobus iskat svojo in Martinovo suknjo. Oči pa nam je ta čas narodi hot doge. Odnesli smo jih domov, kjer smo jih skupaj pojedli. Katarina Murko, 4. d OŠ Sela V petek smo z družino šli na smučanje na Roglo. Jaz sem smučala z atijem po velikih in strmih progah. Moj brat se je smučal z mamico po manj strmih progah. Največ sta se smučala po progi, ki se ji reče otroška proga. V soboto smo šli na povorko v Trnovsko vas in smo bili cigani. En voz je bil z nami in tistemu vozu se je reklo Ljubitelji stare tehnike Trnovska vas (Teš 6). Ljudje na tem vozu so predstavljali delavce, ki so zaslužili veliko denarja. Mi cigani pa smo jim kradli denar. Prodajali smo tudi solato in stare telefone. Moja sorodnika Julija in Dominik sta igrala kitaro in harmoniko. Tudi mi smo prinesli staro kitaro, ki je imela samo dve struni. Po povorki smo šli k sorodnikom. Otroci smo sestavljali lego kocke. Potem so šli domov. Najlepši počitniški dan je pa vseeno bil petek. Teja Svenšek, 4. d OŠ Sela V petek sta prišli sestrični Maruša in Taja. Jaz, Maruša, Taja in babica Marija smo šli na sprehod. Potem je Taja rekla, da bi šli k Vanessi. Ko smo prišli domov, je Taja rekla, da bi šli gledat divja pujska in da bi Se peljali s kolesom. ^ soboto sem šel z atijem poleg koranov. Ko smo končali povorko, smo šli v dom krajanov. Ko smo prišli v dom, je ati Poklical mamico. Potem smo šli k sestrični Maruši na rojstni dan. Igrali smo se. Moj koter je pozabil dati torto na mizo. Žan Kojc, 3. d OŠ Sela Zimsko veselje Rok Kojc 5. d Zanimive pustne počitnice (doživljajski spis) Med počitnicami sem doživela dva posebna dogodka. Prvi je bil v soboto, drugi v nedeljo. V soboto sem praznovala rojstni dan s sošolci in prijatelji. Prišle so Nika, Nika in Katarina. Nika in Nika sta prišli skupaj in prvi. Ko je prišla še Katarina, smo se igrale šole, igrale na kitaro ... Čez nekaj časa smo šli v Špajzo na pico, peljali smo se z dvema avtoma. Ko smo čakali pico, so prišli koranti. Nika in Katarina sta se ustrašili in sta zlezli k meni in Niki. Vsi smo se najedli in šli domov. Doma smo igrali tenis, velikega in malega, nogomet in skrivali smo se. Zvečer smo jedli in fotografirali torto. Samo Nika ni hotela jesti torte. Medtem ko smo jedli, je prišla teta Darja po Niko in Niko. Katarina je tudi hotela domov in je moja mami poklicala njeno. V nedeljo smo šli z družino na Ptuj gledat povorko. Bili smo pozni, zato smo zamudili začetek. Tam smo bili dve uri, meni se je zdelo kot pol ure. Starša sta mi kupila sladkorno peno. Telefon sem pustila doma, ampak Sabina ga je imela zraven in sem lahko povorko fotografirala in snemala z njenim. Najboljša maska so mi bili Angry Birds, ker so streljali s papirnatimi kroglami. Te like imam tudi jaz kot igrico na telefonu. Letošnje pustne počitnice so bile zelo zanimive. Nives Rus, 5. d OŠ Sela Praznično v Leskovcu V Leskovcu so s prijetim kulturnim programom počastili letošnji slo-Venski kulturni praznik. ;i telovadnici je bilo praznično tudi 14. marca, ko so otroci igrali za mame, babice in vse žene iz KS Leskovec. •M |; X h 'A{ . JVf .$fc . **" M Jp mvi fSfii Na predvečer slovenskega kulturnega praznika so na OŠ Leskovec pripravili prijetno proslavo, posvečeno prazniku kulture in slovenske besede. Na proslavo so povabili starše in krajane. Nastopili so učenci šole Leskovec in Zenska vokalna skupina KD Leskovec. 14. marca pa je bila v telovadnici Osnovne šole Leskovec prireditev ob materinskem dnevu in dnevu žena. Tudi letos je dogodek za vse žene, mame in babice pripravila šola Leskovec v sodelovanju s KS in Kulturnim društvom Leskovec. TM V kulturnem programu se jim je pridružila tudi skupina Sure iz leskovškega Društva za ohranjanje kulturnega izročila Sure. Foto: Marko Kunčnik Portret Prešerna Pia Narat 4. d Vpis otrok v vrtec zavoda OŠ Videm Če ne veste, kako vpisati otroka v vrtec Videm in kako poteka izbor, boste v tem prispevku izvedeli celotni postopek. Vlogo za sprejem v vrtec lahko oddate kadar koli osebno ali pošljete po pošti na šolo Videm. Vsako leto je za vpis v vrtec objavljen razpis v Štajerskem tedniku. Vpis poteka od 15. do 31. marca z vlogo, ki jo najdete na spletni strani OŠ Videm ali jo dobite v tajništvu šole. Starši, ki so vlogo oddali že pred razpisom, v času razpisa potrdijo svojo vlogo, lahko tudi telefonsko. V vlogi starši zapišejo, ali želijo vpisati otroka v vrtec v Vidmu, Leskovcu ali na Selih. Po zaključenem razpisnem roku vloge pregleda komisija za sprejem v vrtec, ki jo sestavljajo pravnica z občine Videm, pomočnica ravnateljice za vrtec in vodja podružnice Leskovec. Če so vloge nepopolne, komisija pozove starše, da jih dopolnijo. Komisija najprej izbere otroke s posebnimi potrebami in tiste otroke, za katere so starši priložili mnenje centra za socialno delo o ogroženosti otroka zaradi socialnega položaja družine. Na osnovi kriterijev, ki so zapisani v Pravilniku o kriterijih in postopkih za sprejem otrok v vrtec, vloge komisija ovrednoti s točkami in jih razporedi v prednostni vrstni red. Kriteriji za sprejem otrok Kriterij Število točk Oba starša oz. starš v enoroditeljski družini in otrok imajo prebivališče v občini Videm 1000 Oba starša oz. starš v enoroditeljski družini sta/je zaposlen 600 Zaposlen je le eden od staršev ali starš v enoroditeljski družini ni zaposlen 300 Zaposlen ni noben od staršev 100 En otrok v družini je že vključen v vrtec, v katerega se vključuje naslednji 30 Kronološki vrstni red 100 prvi, 99 drugi ... Otrok je že bil uvrščen na čakalni seznam v preteklem šolskem letu 20 Koliko otrok bo sprejetih, je odvisno od njihove starosti, ker so normativi za oblikovanje skupine za otroke od 3 do 6 let od 19 do 24 otrok, za otroke od 1 do 3 let pa od 12 do 14. Tako se po prednostnem vrstnem redu sestavi seznam sprejetih otrok. Drugi otroci so razporejeni na čakalni listi, ki še vedno upošteva prednostni vrstni red. Zoper odločitev o sprejetju oziroma nesprejetju v vrtec je mogoč ugovor, o čemer nato v skladu z Zakonom o osnovni šoli odloča pritožbena komisija, ki jo sestavljajo strokovni delavci zavoda OŠ Videm, strokovni delavci iz drugega vzgojno-izobraževalnega zavoda in starši. Pritožbeno komisijo imenuje svet zavoda. Pred sprejemom v vrtec morajo starši poskrbeti za zdravniško spričevalo otrok, dokumentacijo za znižano plačilo pa uredijo na centru za socialno delo. Med šolskim letom se nekaj otrok izpiše, nekateri iz zdravstvenih razlogov, nekateri starši ostanejo brez zaposlitve ali pa je odločba o znižanem plačilu vrtca neugodna in starši ne zmorejo več plačila. Da zapolnimo prosto mesto v skupini, na čakalni listi poiščemo prvega otroka ustrezne starosti, saj otrok, ki so že v skupini, ne moremo vsak mesec premeščati v nove skupine. Več podrobnosti si lahko preberete v Zakonu o vrtcih, Pravilniku o kriterijih in postopkih za sprejem v vrtec ali povprašate na šoli Videm. Helena Šegula, ravnateljica zavoda OŠ Videm Leskovški kulturniki s prireditvami zaključili leto V cerkvi sv. Andraža v Leskovcu je bilo na sveti večer pred Polnočnico prijetno vzdušje, ki ga je s posebnim programom obogatila dramska skupina z mentorico Slavico Vidovič. Nastopajoči so uprizorili rojstvo Boga, ki prihaja k nam kot otrok. Tudi na Štefanovo so imeli v Leskovcu tradicionalni božični koncert, ki ga je pripravila ženska vokalna skupina pod vodstvom Srečka Zavca. S pesmijo so se spomnili tudi na osamljene in bolne v svoji sredi. AZ, Foto: Edvard Vajda Gregorjevo 'V f ^eprav je verjetno kot praznik zaljubljencev danes E bolj znano Valentinovo, imamo tudi Slovenci svojo različico — gregorjevo. Naše babice so za 12. marec govorile, da se takrat ptički ženijo. Stari običaj namreč pravi, so se dekleta nekoč na gregorjevo ozirala v nebo. Nva ptica, ki jo je dekle vide-*°> je naznanila, kakšen bo nJen mož. Ko je veljal še sta-r* julijanski koledar, je Gre-g°r> znan kot prinašalec luči, godoval prav na prvi spomla-^anski dan, ko je navadno Ze toplo. Ta svetnik je bil v re$nici Gregor Veliki, rojen °koli 540 v Rimu, in je veljal Za idealnega papeža in cerkvenega učitelja. Vpeljal je n°v koledar, ki ga uporabljajo še danes in se po njem *tUenuje gregorijanski. S to sPternembo koledarja pa se je §regorjevo premaknilo nazaj, zato ga zcjaj praznujemo 12. jarca, in ne na prvi koledar-ski spomladanski dan. Da se §regorjevo praznuje na god Gregorja, uradno ne drži, saj je Cerkev leta 1969 njegov god prenesla na 3. september, dan njegovega škofovskega posvečenja. Stari god, ki je dan njegove smrti leta 604 v Rimu, je namreč padel na post, kar ni bilo najbolje. Na Gorenjskem na predvečer praznika ohranjajo običaj spuščanja razsvetljenih barčic in hišic (imenovanih "gregorčki") v vodo. Po starih šegah namreč na ta dan sv. Gregor "luč v vodo vrže". V Kropi ima ta običaj dolgo tradicijo in sega še v čase, ko ljudje še niso poznali elektrike. Sveti Gregor pozdravlja sonce in pomlad, pomenil pa je tudi preobrat v življenju Kroparjev, saj pri svojem delu več niso potrebovali svetilke. Z metanjem različnih gorečih predmetov v manjši potok so pozdravili prihod sonca in pomladi. Kroparski kovači pa so nekoč na ta dan pozabili na delo in odšli na ptičjo svatbo. SPUŠČANJE GRE-GORČKOV V nekaterih delavskih in obrtniških krajih v Sloveniji so do druge svetovne vojne na predvečer gregorjevega v kovaške reke in potoke vrgli kos lesa z gorečim, v smolo namočenim "oblanjem" ali s svečo. Po drugi svetovni vojni so to šego oživili. Simbolično spuščanje ladjic po vodi so poznali tudi drugje po Gorenjskem, denimo v Tacnu, Domžalah in Cerkljah. Pripravila: Andreja Gojkošek Vincekova rez pri Marohu na Dravinjskem Vrhu relep januarski zimski dan z obilico snega je spremljal I -^letošnjo osrednjo haloško vinsko rez, s katero so se M poklonili svetemu Vincencu - zavetniku vinske trte. Desetič zapored je Društvo vinogradnikov in sadjarjev Haloze (DVSH) v sodelovanju z drugimi društvi iz občin Videm in Podlehnik rez pripravilo pri vinotoču Maroh na Dravinjskem Vrhu, kjer so se zbrali vinogradniki od vsepovsod. Osrednji gost je bil Roman Stabuc, specialist za vinogradništvo s Kmetijsko-gozdarskega zavoda Maribor. Nekateri so se na Dravinjski Vrh podali kar peš, drugi pa so prišli organizirano na kraj dogodka, ki ga je spremljal tudi prijeten kulturni program, v katerem so se predstavili Ljudski godci KD Videm in Zdenka Golub, ki je na šaljivi način predstavila tudi dogajanje okrog vince-kovega v Halozah nekoč. Zbrane vinarje so pri vinogradu poleg Borisa Urban- čiča, člana upravnega odbora DVSH, pozdravili še videmski župan Friderik Bračič, ki je dejal, da s takimi dogodki ne dobivajo veljave le Haloze, ampak tudi vino iz Haloz. Posebno dobrodošlico je zbranim namenil tudi gospodar Franc Maroh, potem pa je že bil čas za novo zgodbo iz vinorodnih Haloz, ki se že po tradiciji začenja z rezjo. Ta lepi vinogradniški običaj Mm nnv ( iimi 7^1 jm m i » Ee#Pf frjfp Mri* ML'aUPa!~ Tj.ti m ijrj BS ' /, 25. januarja je bila v Halozah, pri vinotoču Maroh, osrednja Vincekova rez. Zdenka Golub, ki je na dogodku poskrbela za smeh in dobro voljo, je vinarjema Francu Marohu in Marjanu Kramerju v branje podarila svojo knjigo. »Pri trti pogledamo, kako je lani zrasla, in potem jo lahko primerno obrežemo,« je svetoval Roman Štabuc. Rodno šibo trte je odrezal tudi videmski župan Bračič. v Halozah ohranjajo še danes in poseben pečat mu dajo tudi s svečanim blagoslovom, ki ga je letos opravil p. Jože Petek iz župnije sv. Vida. Po blagoslovu je sledil kratek nagovor Romana Stabuca, ki je med drugim poudaril’ da je Vincekova rez začetek nove letine in da je strokovna plat pri vinski trti na prvem mestu. Vinska trta je ljubica in zelo pomembno je, kako se bo počutila, ko jo bomo obrezali, opazovali in čez leto samo nastavimo za novo leti-donegovali, je dodal Štabuc. no, nato nadaljujemo delo “Trta je orodje v vinogradni- ...« kovi roki in treba je vedeti, Besedilo in foto: kaj boš s trto počel. Z rezjo Tatjana Mohorko Sv. Vincenc goduje 22. januarja in v vinogradniških krajih je običaj, da se ta dan obreže vsaj ena trta, marsikateri vinogradnik pa odrezano mladico potem postavi v posodo z vodo in na toplo, da bo kmalu pokazala, kakšen nastavek se obeta to leto. Na dan svetega Vincenca, zavetnika vinske trte, so gospodarji vinske trte že dolgo nazaj v zgodovino pred sončnim vzhodom odrezali rodno šibo trte, jo dali v vodo in postavili na toplo. Ozelenela trta bo pokazala, kako je prezimila in kakšno letino lahko pričakujejo. Na cvetno nedeljo pa ta šiba ne sme manjkati v presmecu. Rez modre kavčine V ^ lani društva KTD Klopotec Soviče - Dravci so 18. E marca s pomočjo priznanih vinarjev Milana Kole-dnika in Zvonka Arnečiča iz Društva vinogradnikov 'n sadjarjev Haloze uspešno opravili rez modre kavčine v avtih, pri etnološkem muzeju. n rezi sta bila v veliko pomoč Zvonko Arnečič in Milan Kolednik. Pri rezi se jim je pridružil tudi videmski župan Friderik Bračič. Po opravljeni rezi je prišla na vrsto še pokušnja prvega, lanskega pridelka potomke trte z Lenta, ki je lani v Dravcih prvič dobro obrodila in dala odličen pri- delek. V KTD se nadejajo, da bo tudi letošnji pridelek dober, zato bodo za trto lepo skrbeli in jo donegovali po najboljših močeh z vsemi vinogradniškimi izkušnjami. TM Pomladanske aktivnosti v Šturmovcih "V" etošnje pustovanje je uspešno pregnalo zimo in v deželo priklicalo pomlad. Kot vsako leto v pustnem času ^ Jsmo tudi letos imeli veliko pisanega papirja in pridno izdelovali pustno okrasje. Nekatere diihe od lani smo le obnovili, druge smo v celoti okrasili. Izdelali smo veliko rož in girland, s katerimi smo polepšali videz naše vasi v pustnem času. Zbralo se nas je lepo število, tako žensk kot moških in tudi otroci so priskočili na pomoč, in dokazali smo, da smo že pravi mojstri v izdelovanju rož in girland. V topli kamri, ob kavi, vinu in pecivu smo na Petrovi domačiji uživali kar nekaj večerov. Pomembna spomladanska aktivnost je tudi čiščenje, predvsem pa je pomembna skrb za čisto okolje, česar se vaščani Šturmovcev zelo dobro zavedamo. V marcu se je tako približno štirideset Šturmovčanov udeležilo čistilne akcije, kjer smo čistili obrežine in manjša črna odlagališča smeti. V začetku aprila bomo imeli občni zbor TD Šturmača, na katerem bomo naredili natančnejši načrt aktivnosti društva za preostanek leta. Čas pa je tudi že, da začnemo spomladansko čiščenje na Petrovi domačiji. Kmalu bomo začeli košnjo trave ter urejanje in sajenje rož. Verjamem, da tudi tukaj ne bo manjkalo pridnih rok. LR Dišalo po pustnih dobrotah f članice Društva podeželskih žena in deklet Lancova E vas so se v pustnem času z veseljem odzvale pova-^^■Vbilu Ljudske univerze Ormož, ki je konec januarja začela izvajati projekt Spodbujanje socialne vključenosti žensk - državljank tretjih držav. Program, ki ga financira EU iz evropskega sklada za vključevanje državljanov tretjih držav, zajema različne dejavnosti, med katerimi je tudi pridobivanje praktičnih izkušenj. V Lancovi vasi so se tako udeleženke projekta seznanile s peko pustnih dobrot. Srečanje je potekalo v pone- zaželela predsednica DPZD deljek, 10. februarja, v pro- Lancova vas Katica Krajnc štorih DPZD Lancova vas. in jim na kratko predstavila Gostjam in njihovi mentorici delovanje društva, ki je lani Nuši Palčič je dobrodošlico v obeležilo 10-letnico delova-Lancovi vasi in občini Videm n j a. Veliko zanimanja so gostje pokazale tudi za pripravo tradicionalne pustne sladice - krofov. Lancovljanke so za udeleženke programa spodbujanja socialne vključenosti žensk - državljank tretjih držav pripravile delavnico peke pustnih sladic. Potem pa je šlo zares, saj so prav vse pridno zavihale rokave in se lotile priprave nekaj izbranih pustnih sladic našega območja. Spretne in izkušene Lancovljanke so na delavnici prikazale, kako pripraviti krhke flancate, kvašene flancate, ocvrte krhke rožice, veliko zanimanja je bilo tudi za najbolj znano pustno sladico — krofe, k vsem tem dobrotam pa so dodale še gerpo. Gostje so zavzeto pristopile k delu, si izmenjevale izkušnje in budno prisluhnile preverjenim kuharskim nasvetom, ki so jih gospodinje iz Lancove vasi z veseljem podelile z njimi. Ob koncu, ko so bile vse dobrote tudi že na mizi in pripravljene za pokušnjo, je sledila le še zahvala za prijetno preživet dopoldan, v katerem so udeleženke delavnice prav gotovo pridobile kakšno izkušnjo več za lažji vsakdan. PK Foto: Nuša Palčič 16 srečanj in 144 kilogramov manj r m -fako na kratko bi lahko strnili dogajanje okrog še ene uspešne brezplačne učne delavnice zdravega hujša-JL nja, ki so jo izvedli na Selih in v kateri je sodelovalo 19 pogumnih žena s Sel in iz okolice. V delavnici so se srečale 16-krat, opravile so veliko prijetnih kontrolnih tehtanj in po nekaj tednih spoznale, da jim je ob pomoči Uroša Železnika, dipl. zn., mag. zdr. nege, iz ZD Ptuj vendarle uspelo uresničiti zadani cilj. V petek, 7. marca, je bilo napredka, s katerim si udele-zaključno srečanje v gostil- ženke želijo izboljšati zdrav-ni Svenšek na Selih, kjer je je. Nekatere več, druge malo Železnik vsem udeleženkam manj, a skupaj so izgubile podelil posebna potrdila, ki natanko 144,5 kg, kar je izje-so dokaz njihovega truda in men dosežek, je potrdil tudi Pogumnim in vztrajnim udeleženkam delavnice zdravega hujšanja je uspelo shujšati in uresničiti zadani cilj. Železnik, ki je prav vse žene pohvalil za njihovo vztrajnost in pogum. Obenem jim Je znova položil na srce, naj bodo vztrajne tudi naprej, naj imajo vsaj pet manjših obrokov na dan, se veliko gibajo, saj bodo le tako lahko obdržale ali še zmanjšale svojo telesno težo, kar bo tudi v veliki meri spremenilo njihov življenjski slog. Besedilo in foto: TM Se zahvala Urošu Železniku, kije s Selankami vztrajal nekaj tednov in jih pozitivno spodbujal z mnogimi koristnimi nasveti. ga, ki prihaja vsak teden na srečanja z novimi idejami in izdelki. Iz listov revij in reklam so nastale šatulje, embalažni kartoni različnih velikosti in živo pisane košare, ki so uporabne pri vsakodnevnih opravilih. Ustvarjalke so se seznanile z načinom izdelave in se lotile dela. Zanimanje za tovrstne izdelke je izredno veliko. Izdelave se s trudom in voljo lahko nauči vsak, ob tem pa še zelo koristno porabi odvečne kataloge. Milena Traper Zankice izdelujejo iz odpadnih materialov X Tldemske Zankice pridno ustvarjajo vsako sredo v %/ prostorih Osnovne šole Videm. Vezenje, pletenje in V izdelava prtičkov so še vedno osnovno ustvarjanje Žankic, pod spretnimi prsti ženskih rok pa nastaja vse več izdelkov iz povsem drugih materialov. ^ času, ko nas trgovski velikani zasipavajo s pisanimi *etaki in katalogi, s katerimi velikokrat nimamo kaj P°četi, so jih Zankice začele uporabljati za izdelavo novih izdelkov. V svoji sredi imajo izredno inovativno, spretno in iznajdljivo članico Marijo Seru- Zdravi v pomlad -pomagajmo telesu ■ 'm red nami je čas pomladi, čas svežine in čas, da okrepi-I -J mo in razstrupimo svoje telo. Vsi se vedno bolj zave-JL. damo, kako zelo je pomembna preventiva na področju zdravja. Velikokrat jemljemo zdravje za samoumevno in se sploh ne zavedamo, kako zelo pomembno je. Ceniti ga začnemo šele, ko nas različne okoliščine potisnejo v to, da postane zdravje najpomembnejša vrednota, in takrat smo pripravljeni storiti popolnoma vse, kar je v naši moči, da ponovno vzpostavimo ravnovesje. Vsaka bolezen se začne s porušenim ravnovesjem v našem telesu. Ker živimo v svetu, kjer smo konstantno podvrženi stresu in nenehnim spremembam, tudi vremenskim, je še bolj ključnega pomena, da v svoje prehranjevanje vključimo živila, ki so bogata z minerali, vitamini in z drugimi hranilnimi sestavinami. Živila, ki so še vedno hranilno polna, dandanes postajajo vedno bolj pomemben segment našega prehranjevanja. Veli- ka večina te prehrane prihaja iz tistih koncev sveta, kjer narava še ni toliko okrnjena, vendar pa lahko kar nekaj rastlinic in začimb, bogatih s hranilnimi snovmi, najdemo tudi pri nas. Največja težava pri hrani je v tem, da je hrana, kupljena v trgovini, oropana večine vitaminov in mineralov, in tako posledično z uživanjem le-te ne dobimo v svoja tele- sa nič zdravilnega. Današnja hrana ne deluje na naše telo niti približno več tako blagodejno kot včasih, ne nahrani potreb naših teles za optimalno delovanje. Popolnoma druga stran je seveda bio oziroma organsko pridelana hrana, tudi hrana, ki jo pridelujemo sami. Ta še vedno vsebuje vitamine, minerale in druge hranilne snovi, ampak kljub vsemu ne več toliko, kot včasih. To je posledica izropane in utrujene zemlje, ki ni več zmožna proizvajati toliko zdravilnih sestavin, kot jih je nekoč. Pri krepitvi telesa nam lahko odlično pomagajo različne zdravilne začimbnice, zelišča in zelenjava. Tudi sadje je seveda dobrodošlo, vendar v mejah normale, saj sadje vsebuje sladkor, sladkor pa povzroča vrenje, kar pa ni dobro za ravnovesje v našem telesu. Izredno pomembno je, da se poskušamo kar se da izogibati belemu sladkorju in beli moki. Zdaj, ko je pred nami čas pomladi, je idealen čas, da nekaj naredimo za svoje telo. Pomlad je primerna za krepitev in blago razstrupljanje telesa. Tokrat se bomo posvetili dvema rastlinama — regratu in spirulini. Regrat je izrazito dober in hranilen. Pomaga pri izločanju strupov iz našega telesa. Deluje protitumorno in protivnetno, je naravni diuretik. Vsebuje veliko vitamina A, vitaminov C in E, kalij, kalcij in železo ter vitamine iz B-skupi-ne. Regrat izboljšuje presnovo, čisti kri, koristen je pri revmatizmu, kožnih ekce-mih, lišajih, akutnih oteklinah, čirih, krvnih boleznih, starostnih pojavih, lenemu črevesju, motnjah v delovanju žolčnika in jeter, pomagal naj bi celo pri ledvičnih kamnih. Ugotovili so, da spodbuja izločanje beta celic trebušne slinavke in tako znižuje krvni sladkor. Z njim se lahko lajšajo tudi začetne stopnje ciroze ter mišičnega revmatizma in bolečine obrabljenih sklepov. Z regratom si lahko pomagamo tudi pri vnetju mehurja, pri predmenstrualnem sindromu, zaprtju, prebavnih motnjah, hemoroidih in pri težavah z jetri. Regrat pa ni le zdravilna rastlina, pomaga lahko tudi pri lepoti, saj spodbuja hujšanje oziroma zniževanje odvečne telesne teže in pomaga odpravljati celulit. Regrat deluje zelo razstrupljevalno, zato je zdaj ravno pravi čas, da ga zaužijemo čim več, najsi bo to v solati, juhi, čajih, smutijih, sokovih ali na kakšen drug način. Na našo srečo ga lahko najdemo kjer koli in ta nam omogoča resnično hranilen in zdravilen obrok. Zato ga jejmo čim več, sploh sedaj, ko se je njegova sezona dodobra začela. Užitna je celotna rastlina, vključno s korenino in mlečnim sokom, ki je v korenini in v nadzemnem delu rastline. Korenino lahko posušimo in zdrobimo v prah, ima prav tako ogromno zdravilnih sestavin, z njo zdravijo celo raka in pomaga pri krepitvi imunskega sistema. Korenino regrata izkopljemo pred cvetenjem ali po cvetenju. Izkopljemo več korenin regrata in odrežemo liste malo višje nad korenino, da ne povzročimo iztekanja zdravilnega mlečka. Korenino dobro očistimo, vendar je ne operemo, potem korenino posušimo na soncu ali v pečici. Ko so korenine posušene, jih zdrobimo v prah, če je le možno v leseni posodi. Ta prah shranimo na suhem v temni, stekleni posodi. Vsak dan zmešamo približno polovičko čajne žličke v mlačni vodi in spijemo. Po nekaj dnevih se imunski sistem okrepi in rakaste celice se nehajo razmnoževati, po treh tednih naj bi izginila tudi bolečina. Ce se zaužije preveč tega praha, se lahko pojavijo bolečine v trebuhu, v takšnem primeru je treba dozo zmanjšati. ZELENI SMUTIJI SO ODLIČNI V VSAKDANJEM JEDILNIKU Priporočljivo je, da v svoje dnevne jedilnike vključimo uživanje čim več zelene hrane. Odlični so zeleni smutiji, v sekljalnik damo na primer regrat, motovilec, zeleno solato in poljubno jabolko ali banano, pomarančo ali limono, vse skupaj pa lahko dodatno nadgradimo s hranilnimi snovmi, če temu smutiju dodamo spirulino. Spirulina je modro-zelena alga, ki vsebuje ogromno klorofila in ima izjemne sposobnosti. Na naše telo deluje krepilno in čistilno. Spirulina vsebuje ogromno rastlinskih proteinov, beljakovin, aminokislin (tudi esencialne), bogata je z vitamini, naravnimi solmi, encimi, vsebuje kalcij, železo in mnogo drugih mineralov. Med drugim vsebuje fikocia- Regrat je izrazito dober in hranilen. Pomaga pri izločanju strupov iz našega telesa. nin, to je izjemen modri pigment, ki stimulira proizvodnjo matičnih celic. Spirulina pomaga dvigovati energijo, zmanjšuje oziroma ohranja zdravo raven holesterola v krvi in posledično tako pripomore tudi k zmanjševanju bolezni srca in ožilja, pospešuje in uravnava prebavo, spodbuja in krepi imunski sistem. Pomaga pri premagovanju slabokrvnosti in izboljšuje kakovost krvi, pomaga pri spominu, pri alergijah in spodbuja rast probiotikov. Spirulina pomaga pri zdravem izgubljanju telesne teže, blagodejno vpliva na naš živčni sistem in naše črevesje, preprečuje preveliko izločanje želodčne kisline in čisti jetra, nase izredno dobro veže različne toksine in jih uspešno izloča iz telesa. Zaradi protivnetnega delovanja lahko lajša tudi simptome artritisa. Pomaga proti mozoljem, aknam in drugim nečistočam, ki se pojavljajo na koži. Vse to in še mnogo več so učinkovine, ki nam jih ponuja ta alga. Količino spi' ruline povečujte postopoma, začnite s čajno žličko na dan. Lahko jo mešate v različne smutije, sokove, v solate, dobra je tudi v limonadi. Tudi iz spiruline se izdelajo kakovostne in hranilne maske za obraz in telo. Najdete jo v prahu ali v tabletah. Vedno imejte v mislih, da vsak najbolje pozna svoje telo in sam ve, kaj in x kakšni količini mu odgovarja. Zraven prehrane pa je zelo pomembno tudi gibanje na prostem. Uporaba teh rastlin ni nadomestilo za predpisana zdravila. UH Foto: TM Predavanje o čemažu "V" ^T"onec januarja so članice Društva žensk Pobrežje pri-pravile poučno predavanje o čemažu in njegovi upo--1. aLrabi. Predavala sta mag. Daša Toman Turuk in njen soprog biolog prof. dr. Mihael J. Toman. začetku sta prisotne seznanila z rastlino in njej podobnimi strupenimi rastlinami, ki jih moramo poznati, da ne pride do zamenjave. Sledilo je pripravljanje zdravilnih pripravkov, podajanje navodil za shranjevanje čemaža in izdelavo pripravkov. Prisotnim sta zaupala kar nekaj osnovnih receptov, pripravila pa sta tudi nekaj povsem novih jedi, ki so jih potem lahko pokusili. Najbolj pa so bili udeleženci navdušeni nad zdravilnimi skana in izredno koristna v pripravki, ki so bili veliko današnjem času. ljudem nepoznani in so jih poskusili prvič. Besedilo in foto: V društvu ugotavljajo, da so Milena Traper tovrstna predavanja zelo obi- S svojim znanjem in predstavitvijo knjige, ki je izšla v samozaložbi leta 2013, sta re$nično navdušila številne udeležence predavanja. Na Od domačih kolin do fašenka in občnega zbora ^ T* januarju je TD Klopotec Leskovec v Halozah orga-\/ niziralo koline, ki so potekale v veselem vzdušju. T Kolinčarji so pripravili meso, kuharice pa so skuhale Južno in večerjo. Koline so potekale na star način, tako kot so to počeli Uaši dedki in babice ter starši- Med drugim smo naredili tunko, zaseko, tlačenko, kašnice in krvavice. Za večer-1° občnega zbora smo pripra- vili tudi kolinske dobrote. Na občnem zboru, ki je bil 8. 2. 2014, so prisotni torej lahko s pomočjo dobrot kolin potovali v čas naših dedkov in babic. Aktivnosti TD Klopotec se nadaljuje- Člani TD Klopotec Leskovec v Halozah so se letos že sestali na občnem zboru, na katerem so tudi potrdili program aktivnosti za leto 2014. Foto: arhiv TD jo skozi vse leto, ko bomo z dobrotami kolin gostili goste in obiskovalce naših prireditev ter prireditev občine Videm, kjer sodelujemo s stojnico na Vidovi nedelji in Martinovanju. Organizirali smo tudi fašenk v Leskovcu, kjer je sodelo- valo 250 pustnih likov iz Leskovca in okolice ter gostje iz sosednje Hrvaške, Ivanca in Bednje. V našem kraju je skozi vse leto veselo in delavno. TD Klopotec Leskovec v Halozah Trževski gasilci pomagali na Notranjskem ■ ^ rve dni februarja je širšo Slovenijo prizadelo obsežno I -^sneženje, še posebej na Notranjskem pa žled. Notranj-JL. ska je bila dobesedno odrezana od sveta — neprevozne ceste, padajoče drevje, padli so tudi vsi električni kabli, žice, stebri, drogovi, daljnovodi. Ljudje so bili več dni brez elektrike, na cestah pa totalen kaos. Glavni posredovalci ob tej rodna pomoč iz Avstrije, naravni nesreči so bili seve- Nemčije, Češke in Poljske je da gasilci, ki so jim zaradi prišla. Tudi Podravska regija obsežnosti intervencije na se je organizirala in v sredo, pomoč priskočili gasilci iz 5. februarja, zgodaj zjutraj vse Slovenije, tudi medna- se je s Ptuja proti Postojni D V, * gr*" ■' Desetič skupaj v novo leto Za novo leto se je staro in mlado zbralo že deseto leto zapored na že tradicionalen način. Srečali so se na avtobusni postaji v Jurovcih, takoj po vstopu v novo leto. Zbralo se je devetinštirideset krajanov, ki so si voščili vse dobro v novem letu. Mladi so poskrbeli za ognjemet, starejši pa za prijetno voščilo in dobro glasbo. Besedilo in foto: AG Z Jurovcih seje zbralo natanko devetinštirideset krajanov. Utrinki iz Notranjske, kjer so tamkajšnjim prebivalcem po žledolomu na pomoč priskočili tudi gasilci iz Tržca. odpravilo 27 gasilskih vozil, 126 gasilcev, s sabo so peljali 42 motornih žag, 34 agregatov in drugo ročno orodje, potrebno za odpravljanje posledic. Iz PGD Tržeč smo se intervencije udeležili z vozilom za prevoz moštva, dvema motornima žagama, dvema prenosnima agregatoma in tremi gasilci: Zvonkom Vindišem, Stankom Šibilo in Leonom Požarjem. Po prihodu na zbirno mesto v Postojni smo bili dodeljeni v vas Slavina, kjer smo pomagali domačim gasilcem in domačinom predvsem pri odstranjevanju padlega drevja in čiščenju lokalnih cest. Domače hiše so bile že vse oskrbljene z agregati, tako da pomoč z agregati ni bila več potrebna. Odstranjevanje padlega drev- ja ni bilo lahko. Ledeni oklep v debelini do 10 cm se je še vedno oklepal vej in dreves. Rezanje drevja je tako potekalo previdno in usklajeno. Pomagali smo tudi delavcem Elektra Primorska pri reševanju ujetih kablov izpod padlega drevja. Domačim gasilcem iz PGD Slavina gre velika zahvala za topel sprejem, dobro organizacijo s toplimi napitki in prigrizki. Naše delo se je končalo pozno popoldne, sledila je vrnitev domov. Slovenski prostovoljni gasilci smo še enkrat dokazali, da za nas ni meja in da v stiski priskočimo na pomoč tudi na drugi konec države, če je treba. Ob tem namenimo svoj prosti čas in velikokrat tvegam0 zdravje in življenje. PGD Tržeč Foto: arhiv PGD PGD Leskovec z novimi cilji v 87. leto delovanja '▼'a 86. občnem zboru smo v PGD Leskovec analizi-rali preteklo leto in skupaj ugotovili, da je bilo na ■1» vseh področjih zelo uspešno, največ dela pa je bilo vloženega v obnovo gasilskega doma. Zadali smo si nove cilje, sprejeli nove člane in podelili priznanja za dolgoletno delo v društvu. Priznanje za 30 let aktivnega dela v društvu je prejel Miran Kozel, ki je še vedno zelo aktiven pri vseh izobraževanjih, vajah, intervencijah, delovnih akcijah in drugih dogodkih v društvu. S svojim delom je veliko prispeval k razvoju društva in krepitvi Požarnega varstva. Miran Kozel je bil tudi med prvimi gasilci, ki so doma vse pustili in se odpravili na pomoč Po katastrofalnih poplavah v Železnikih. LESKOVŠKI GASILCI POMAGALI ODSTRANJEVATI POSLEDICE LEDENE UJME IN GASITI POŽAR V ŽELEZNIŠKIH DELAVNICAH Gasilska enota Leskovec je med februarsko ledeno ujmo v Gasilski zvezi Videm bila najbolj obremenjena enota. Gasilci so bili aktivirani za šest intervencij, posamezne intervencije pa so trajale od 2 do 6 ur. Gasilci so bili med prvimi in tisti, ki so se na vso moč trudili vzpostaviti nor- Pri odpravljanju posledic ledene ujme so pomagali prizadevni gasilci PGD Leskovec. Priznanje za 30 let aktivnega dela v društvu je prejel Miran Kozel. malno stanje. Po vsem terenu GE Leskovec so odstranjevali podrta drevesa, omogočili prevoznost cest, pomagali električarjem pri odstranjevanju posledic in omogočili dostopnost do poškodovanih vodov, da je bila čim prej omogočena dobava električne energije. Pomagamo vedno, kjer koli je naša pomoč potrebna, upamo le, da naša dela ob tej naravni katastrofi ne bodo pozabljena pred tem, ko se posušijo zaščitne obleke in oprema ter ohladijo motorne žage. Gasilska enota Leskovec je bila aktivirana še za pomoč pri gašenju požara v delavnicah SŽ na Ptuju. Gasilci iz vseh enot so dali vse od sebe, da so hitro lokalizirali katastrofalen požar, za dokončno pogasitev posameznih žarišč pa so se borili skoraj pet ur. GE Leskovec je s svojim delom dokazala, da je hitro odzivna in učinkovita gasilska enota, ki pomaga kjer koli in kadar koli je pomoč potrebna. Peter Jagarinec Foto: arhiv društva Gasilska enota Leskovec je bila aktivirana še za pomoč pri gašenju požara v delavnicah SŽ na Ptuju. Videmski gasilci od lanskega do letošnjega občnega zbora "W 7" začetku februarja so se na rednem občnem zboru % / v družbi številnih gostov sestali člani PGD Videm. ▼ Za njimi je jubilejno leto, v katerem so se lotili tudi prenove gasilskega doma, veliko pa so delali še na izobraževanju, bogatenju operativnih sposobnosti in sklepanju novih prijateljstev na mednarodni ravni. Poveljstvo videmskega PGD je uspešno, brez poškodb vozil in gasilcev zaključilo tudi vse lanske intervencije, pa tudi letošnje, saj so drugega in tretjega februarja v Vareji, Sovičah, na Dravinjskem in Majskem Vrhu morali posredovati zaradi žledoloma. :Vlllll r,$ m \m\ k ijHntttu § i Is — -jn - Delegacija PGD Videm je bila prvega marca na občnem zboru pobratenega PGD Gornji Petrovci. Foto: arhiv društva Predsednik PGD Videm Srečko Primožič je na občnem zboru poudaril, da minulo leto 2013 ocenjuje za eno izmed zelo uspešnih in pomembnih let v obstoju videmskega društva, saj je bilo v znamenju številnih aktivnosti, v začetku leta so izvolili tudi nove organe društva, in mnoge od teh so bile povezane tudi s praznovanjem 90-letnice gasilskega društva. Največja naložba minulega leta je prav gotovo novo gasilsko vozilo GVM1 s pripadajočo avtoprikoli-co, ki jo je izdelal poveljnik društva. Minulo leto bodo videmski gasilci pomnili tudi po podpisu kar dveh listin o pobratenju - s PGD Gornji Petrovci in DVD Silbaš iz republike Srbije. Ob prvem maju so gasilci postavili mlaj in prvo nedeljo v maju skupaj s člani PGD Tržeč v videmski župnijski cerkvi počastili svetega Florjana, zavetnika gasilcev. Po maši so jih gospodinje iz Vidma in Tržca pogostile z dobrotami. V začetku leta se je že sestala tudi komisija za pripravo 90-letnice društva, pri pripravi zbornika pa so k sodelovanju povabili gospo Marijo Hernja Masten. Primožič pove, da je jubilejni zbornik danes v ponos društvu in je hkrati prvi kronološki dokument, ki opisuje in slikovno opredeljuje bogato zgodovino humanega dela skozi 90 let njegovega delovanja. Sicer pa je bilo skozi leto veliko gasilskih dogodkov, na katerih so sodelovali videmski gasilci, v oktobru so sodelovali pri skupni operativni vaji v sušilnici Videm, udeležili so se tekmovanja GZ Videm na Selih, kjer so sodelovali s tremi desetinami, in tudi na tak način dokazali, da imajo veliko znanja in operativnih sposobnosti. V društvu so ponosni še na dve ekipi, ki sta se lani poleti udeležili tekmovanja Gasilski boj v Leskovcu. V zelo močni konkurenci so Videmčani dosegli odlično tretje in šesto mesto, zato so še posebej ponosni na tretjeuvrščeno ekipo v sestavi: Jože Smigoc in Dušan Sven-šek, šesta pa sta bila Stojan Muršek in Mateja Topolovec. »V društvu smo zadovolj- Videmski gasilci so se sredi februarja udeležili tudi občnega zbora pri prijateljih gasilcih v DVD Silbaš v republiki Srbiji. Ob tej priložnosti je član nadzornega odbora PGD Videm Robert Krajnc predsedniku DVD Silbaš Miroslavu Mileticku podaril spominski klopotec. Foto: arhiv društva Spomin na pomemben gasilski dogodek v letu 2013, ko je PGD Videm praznovalo visok jubilej in v uporabo predalo novo gasilsko vozilo z avtoprikolico. Ob tej priložnosti so se zahvalili vsem, ki so jim pomagali do te nove pridobitve. Foto: Rado Škrjanec ni, da nam je uspelo zaključiti investicijske potrebe v opremo kakor tudi v sam dom, ki je bistven oziroma osnova za normalno delovanje društva. Zavedamo se namreč dejstva, da smo lahko samo s sodobno tehniko in znanjem v pomoč tistim, ki nas potrebujejo. Društvo si mora tudi v prihodnje prizadevati in dajati posebni poudarek usposabljanju in izpopolnjevanju na področju gašenja ter reševanja na vseh področjih. S takšno prihodnostjo bo naše gasilsko društvo doseglo zavidljivo raven strokovnosti, sposobnosti in humanosti do naših občanov. Na koncu se zahvaljujem vodstvu občine Videm za dobro in spoštljivo medsebojno sodelovanje, Gasilski zvezi Videm za korektno sodelovanje in strokovno pomoč, ko smo jo potrebovali. V prepričanju izvedbe naštetega in medsebojnega iskrenega dobrega sodelovanja, tako v okviru GZ Videm kot z vodstvom občine Videm, mora naše društvo tudi v prihodnje imeti svoje mesto. Tudi v letu 2014 smo si zadali visoke cilje, poseben poudarek bomo dali izobraževanju in izpopolnjevanju strokovnosti članov operativcev. Nekateri naši člani se že izobražujejo, v GZ Videm pa v jesensko-zimskem času načrtujemo izvedbo nadaljevalnega tečaja za gasilca in vodjo skupine, 25. junija pa bomo še organizatorji gasilskega tekmovanja na nivoju gasilske zveze,« je še dodal Srečko Primožič. TM Leto 2014 v PGD Sela začeli z zborom mladine 'V 'TT PGD Sela so aktiv-XX nosti v letu 2014 V začeli nekoliko drugače kot prejšnja leta. Osemnajstega januarja se je tttladina PGD Sela zbrala na Svojem prvem uradnem Srednju, občnem zboru mladih gasilcev, ki je potekal v prostorih PGD Sela. ^ PGD Sela so začeli slediti Pobudi Gasilske zveze Slo-Venije, da se mladini v gasilskih društvih nameni več Pozornosti. Mladi gasilci so na zboru mladine izvolili delovno predsedstvo in podali poročila o delu pionirjev if mladincev v letu 2013. ^ poročilih so izpostavili Priprave in sodelovanje na °bčinskem tekmovanju ter udeležbo na srečanju gasilske mladine v Tržcu. Podali so tudi načrt dela za leto 2014, ki je smelo zastavljen in podaja visoke cilje, izvolili pa so tudi dva delegata za občni zbor društva. Zbora mladine na Selih so se udeležili tudi župan občine Videm Friderik Bračič, predstavniki iz PGD Lovrenc na Dravskem polju in vodstvo domačega društva, ki je mladini obljubilo vso podporo pri uresničevanju zadanega načrta dela. Po uradnem delu občnega zbora so sledile delavnice, v katerih so se mladinci seznanili in preizkusili v uporabi dihalnih aparatov in praktično izvedli reševanje ponesrečenca iz zadimljenega prostora. Malo mlajši gasilci so risali in bar- vali pobarvanke z gasilsko tematiko, na koncu pa so si otroci ogledali še risani film. Poročila, ki so jih mladi gasilci sprejeli na svojem zboru, so 1. februarja predstavili tudi na občnem zboru društva ter jih dali v potrditev članom društva, ki delo mladih zelo podpirajo. Matjaž Klasinc Foto: Anja Mohorko Videmski upokojenci po Halozah Tudi letošnji marčni tradicionalni pohod DU Videm je bil dobro obiskan. Skupinski posnetek je nastal pri Merčevih v Ljubstavi. Fotozapis: Franci Hliš Častitljivih 106 let Julijane iz Velike Varnice / ■ "fudi letošnji 13. februar je bil svečano obarvan, z delegacijo občine Videm pa smo ga preživeli v dražja. bi slavljenke Velikovarničanke Julijane - Julke Turk. Topel sprejem za vse goste je pripravila hčerka Slavica Grabrovec z družino, praznovanje pa je bilo v stanovanjskem bloku v Mariboru, kjer Julijana živi zadnjih nekaj let in kjer se je zbrala prijetna družba ob zdravici s slavljenko. Še pred prihodom župana in njegovih sodelavcev je slavljenka lepe trenutke preživela v družbi župnika fare sv. Andraža Edvarda Vajda, ki je za slavljenko daroval tudi sveto mašo. Ob obisku sta se mu pridružila še Ana Jagarinec in Toni Zagoranski iz leskovške župnije in tamkajšnje župnijske Karitas. Prijetno pa je bilo tudi voščilo župana Friderika Bračiča, podžupana Marjana Selinška in Bernarde Galun iz videmske župnijske Karitas, ki so Julijani prenesli najboljše želje svojih občanov in župljanov. Julijana jih je znova vse presenetila s petjem starejših pesmi, ki so ji ostale v spominu in po katerih še danes hrepeni njeno srce. Pela je zmeraj zelo rada, tudi v družbi veselih ljudi se je rada gibala, kar jo še danes drži pokonci. Zdravje ji pri tej visoki starosti ne dela posebnih preglavic, le slišnost in govor počasi pojenjata, a Julijana ostaja pokončna, trmasta Haložanka. Na mamo, babico, prababico in praprababico so ponosni vsi njeni najdražji, še posebej pa šopek njenih devet vnukov, 15 pravnukov in dveh prapravnukov. Julijana si želi še kakšnega, da bo zgodba njenega življenja še bogatejša in za mnoge tako enkratna. Slavljenki Julijani smo tudi ob letošnjem obisku zaželeli zdravja, ki naj ji še dolgo služi in jo drži pokonci. S svojo srčnostjo in dobro voljo pa naj razveseljuje ljudi okrog sebe, ki bodo ob letu z njo pihali že 107 svečk. Besedilo in foto: TM Župan Friderik Bračič je Julijani pomagal upihniti svečke na torti. Delegacija občine Videm je 13. februarja obiskala najstarejšo občanko Julijano Turk iz Velike Varnice, ki je praznovala že 106. rojstni dan. V spomin so ji podarili sliko ptujske slikarke Rozine Šebetič. Društvo za pomoč pri upokojevanju Aškerčeva 21, 9240 Ljutomer tel.: 031 653 261 društvo, upoko j itev@gmail. co m www.drustvo-pomoc-upokojitev.lrf-pomurje.si Pokojninska doba za delo na kmetiji vključno z delom na družbenem ali na zadružnem posestvu, brez plačila dodatnih prispevkov To dobo lahko uveljavite: — kot lastnik, solastnik ali zakupnik kmetijskih zemljišč ali njihov zakonec ter kot uživalec kmetijskega zemljišča. V teh primerih lahko uveljavite pokojninsko dobo od 1. 1. 1972 do 31. 12. 1983; - kot delavec na zasebnem, družbenem ali zadružnem kmetijskem posestvu od 1. 1. 1958, če je bilo delo stalno (vsakodnevno) ter se je delo opravljalo po navodilih in pod nadzorom delodajalca gospodarja in da je bilo delo plačano. Za plačilo se šteje tudi plačilo v naravi (stanovanje, hrana ...) in tudi v primem, če je bilo plačilo v pretežni meri v naravi. Za kmetijskega delavca se šteje oseba, ki je opravljala dela, ki so v neposredni zvezi s kmetijsko proizvodnjo na kmetijskem posestvu, npr.: dela v poljedelstvu, živinoreji, perutninarstvu, sadjarstvu, čebelarstvu, zelenjadarstvu, vinogradništvu ... Obrazec za brezplačno preveritev pogojev za priznanje pokojninske dobe je na spletni strani društva www.drustvo-pomoc-upokojitev.lrf-pomurje.si. Jožef Jandl, predsednik društva Šmigočeva zaplesala zlati valček "X T" čudoviti haloški vasici Trdo-% / Bojci sta zakonca Konrad in T Cecilija Smigoc praznovala zlati jubilej. Ponovno zvestobo sta si obljubila v župnijski cerkvi sv. Andraža v Zg. Leskovcu, kjer je cerkveni obred opravil domači župnik Edvard Vajda, zlatoporočencema pa podaril sliko zadnje večerje. Civilni obred zlate poroke je vodil župan občine Videm Friderik Bračič. Konrad, rojen 16. 1. 1943 v Veliki Var-oici 50, je vrsto let opravljal delo progovnega delavca na Slovenskih železnicah. Cecilija, rojena 31. 10. 1936 v Veliki Varnici 55, pa je vsa leta opravljala delo gospodinje in matere, saj sta v skupnih letih dobila kar sedem otrok. Foje tudi v domačem cerkvenem zboru. Josen življenja jima krajša 12 vnukov in ena pravnukinja. Kljub skupnim letom še vedno tli iskri- ca v njunih očeh, sta dobrega zdravja in iz Leskovca za krasno presenečenje z pri močeh. Zahvaljujemo se Srečku in obiskom korantov, hvala pa tudi Anici Sonji Zavec za čudovite besede zlato- Zavec iz turističnega društva, poročencema, etnografskemu društvu SV Biserna poroka zakoncev Jerenko ■ prvega februarja sta si v cerkvi I J sv. Družine na Selih po 60 letih ■®» zakona zlata poročna prstana znova izmenjala jubilanta Anton in Matilda Jerenko iz Popovcev 26. Civil-ni obred biserne poroke je vodil župan °bčine Videm Friderik Bračič, ki je slavljencema namenil nekaj izbranih besed ter jima izročil posebno priznanje in darilo občine. Biserno poročno mašo je daroval p. Jože Petek iz župnije sv. Vida, na koru selske cerkve pa so s petjem slovesnost obogatili pevci domačega cerkvenega pevskega zbora. biserni ženin Anton je bil rojen 17. Januarja leta 1929 v Barislovcih, biserna nevesta Matilda, z dekliškim priimkom Šimenko, pa 4. aprila leta 1926 v Fopovcih. Anton je bil zaposlen, delal Je kot zidarski mojster, mama Matilda Je doma gospodinjila, skrbela za dom m otroke, skupaj pa so pridno delali še na manjši kmetiji, ki je družini prinesla Slavljenca na poročni dan v družbi svojih svatov, p. Jožeta Petka in muzikantov dodaten zaslužek. Zakonca Jerenko sta njem zmogla premagati tudi najhujše, skupaj preživela lepe trenutke življenja V zakonu imata hčerko Danico in sina in velikokrat jima ni bilo lahko, vendar Janka, zelo ponosna sta na svojih pet sta z ljubeznijo, spoštovanjem in zaupa- vnukov, še posebej pa na štiri pravnuke, ki ju razveseljujejo ob vsakem srečanju. Zgodba življenja zakoncev Jerenko je bogata, dolga in polna lepih trenutkov, ki sta jih zakonca podoživela tudi na svojem poročnem praznovanju. Med spomini sta velikokrat omenila leta mladosti, ko sta si vsa mlada in polna energije ustvarila skupen dom v Popovcih, kjer na jesen življenja živita še danes. Zanju na domačiji lepo skrbita hčerka Danica in njen mož. Življenje riše prav posebne poti, tudi za bisernoporočen-ca, ki sta ob visokem zakonskem jubileju odprla novo poglavje v knjigi življenja. Ob jubileju sta prejela številne čestitke z dobrimi željami. Tem se pridružuje tudi uredništvo videmskega glasila Naš glas. Besedilo in foto: TM V cerkvi sv. Družine na Selih sta poročno zaobljubo ponovila bisernoporočenca Anton in Matilda Jerenko. Civilni obred biserne poroke je vodil župan Friderik Bračič. Dogodki v PD Haloze v začetku novega leta "T"a Štefanovo smo s pohodom po Halozah zaključi-I li naše pohode v letu 2013. V Podlehniku smo se JL ^ v lepem številu zbrali in se podali po delu haloške planinske poti v smer Vidma. Med potjo smo se ustavili na vinotoču Maroh, kjer smo ob kapljici in prigrizku kramljali o naših pohodih. Na tem pohodu so se nam pridružili pohodniki iz Prebolda, ki so bili navdušeni nad našimi prelepimi Halozami. Leto 2014 smo znova obeležili s pohodom na tradicionalno Goro Oljko. Pričetek je bil v Šmartnem ob Paki, po krožni poti smo se spustili nazaj v dolino. Kljub deževnemu vremenu se je tega pohoda udeležilo kar precejšnje število pohodnikov, ki so bili v spremstvu harmonikarja zelo navdušeni in jim ni zmanjkalo moči za petje in ples. V januarju smo se nekateri vztrajni planinci podali na dolg pohod v Dražgoše. Iz Pasje ravni smo začeli naš pohod točno opolnoči. Pohod je trajal 10 ur z nekaj- imeli približno ob pol peti kratnimi postanki vsaki 2 uri uri zjutraj. Točno ob pol 10 min. Večji počitek smo desetih zjutraj smo prispeli v Udeleženci letošnjega občnega zbora PD Haloze v videmski občinski dvorani Dražgoše. Pohod je zahteval zelo dobro kondicijsko pripravljenost. Pohod na Peco smo morali prestaviti zaradi slabih vremenskih razmer. Namesto tega pohoda smo se podali na pohod po Haloški planinski poti iz Podlehnika čez Gorco, Dežno, Rodni Vrh do Janškega Vrha. Pohod je trajal okrog pet ur. Med potjo smo opazovali lepo urejene vikende in gorice, ustavili smo se v prostorih Turističnega društva Podlehnik, kjer smo si ogledali njihove prostore, ki so zelo lepo urejeni s starinami. Prvega februarja 2014 smo imeli občni zbor društva, ki obstaja že 17 let. Proti priča- kovanju se je občnega zbora udeležilo kar veliko naših članov in simpatizerjev. Društvo smo obogatili z nekaterimi spremembami v UO. Zadali smo si majhne cilje, ki jih nameravamo izpeljati v tem letu. S podporo naših članov se veselimo novih druženj z drugimi društvi, naš cilj je prehoditi celotno Haloško planinsko pot, urediti našo pot med vinogradi in urediti naše prostore v Vidmu. Trudili se bomo za pošteno delo v društvu, z dobrim sodelovanjem v UO in s čim ugodnejšimi cenami prevozov za izpeljavo naših pohodov. Želimo si dobrega sodelovanja in povezovanja tudi z drugimi sorodnimi društvi. Planinci na obisku na kmetiji Murko na Selih V društvu si želimo, da se počutite dobro, da vam je lepo in da postanemo pravi planinski prijatelji med seboj! PD Haloze Foto: arhiv PD Haloze Najdete nas na spletni strani www.pdhaloze.si in Facebook strani. Informacije in prijave: Marjan (041 964 871), Branko (041 488 625) Novičke iz PD Naveza ■ pošteno smo že zakorakali v letošnje leto, in kot vsa 1 -^leta do sedaj, vas bo Planinsko društvo Naveza tudi ■1» letos razveseljevalo z obilico pohodov širom po Sloveniji in tujini. Udeleženci tradicionalnega novoletnega pohoda pri planinskem domu na Boču ^ januarju smo se tradicionalno odpravili na novoletni pohod na Boč. Bila nas je kar Velika množica. Od Poljčan srno se čez Balunjačo pov-zPeli na vrh, se tam odpočili 'n nazdravili novemu planin- skemu letu. Sledil je spust do planinskega doma, kjer smo si privoščili daljše druženje in okrepčilo. Tudi na tem izletu so bili prisotni dobra volja, smeh in petje. Letos so se nam pridružili prijatelji iz Planinci na poti V ’ ' illl dl PD Prebold, s katerimi smo letos začeli skupno sodelovanje. V februarju smo bili namenjeni na Smrekovec, vendar nam je narava pohod preprečila, saj je bila pot zaradi žleda in podrtega drevja prenevarna. Brez težav pa smo izvedli redni zbor članov, ki je potekal na Valentinovo. Prisotni so izvedeli vse o delu društva v lanskem letu, predstavili pa smo tudi načrte za letošnje leto. Letos je bil tudi volilni zbor članov, na katerem so člani izvolili novo vodstvo društva. Vsem izvoljenim čestitamo in jim želimo uspešno delo v tem mandatu. Po uradnem delu je sledilo druženje z ogledom fotografij z lanskih izletov. Da je naše društvo zares uspešno in da smo na pravi poti, dokazuje tudi to, da smo v letošnjem letu sprejeli v svoje vrste že precej novih članov iz naše občine in od drugod. Zelo prepoznavni smo postali po Sloveniji in v tujini. Prav tako naše delo in trud zelo cenijo v MDO PD Podravja in v vodstvu Planinske zveze Slovenije, od koder smo pogosto deležni pohval. Letos imamo za vas pripravljenih še nekaj zanimivih pohodov. Vse aktualne objave o izletih in druge koristne informacije lahko najdete na naši prenovljeni spletni strani www.pd-naveza.si. Najdete nas tudi na Facebooku. Vabimo vas, da se nam pridružite na pohodih. PD Naveza vam želi obilo sončnih pomladanskih pohodov, lepih razgledov, predvsem pa varen korak! Besedilo in foto: Marko Vinko, tajnik PD Naveza Datum Kraj 12. 4. 2014 Mrzlica 17. 5. 2014 Dobrča 14. 6. 2014 Pohod po občini ob občinskem prazniku 21. 6. 2014 Klemenča jama - Krofička 5. 7. 2014 Mallnock (Avstrija) 23.-24. 8. 2014 Kriški podi — Planja — Stenar — Razor 13. 9.2014 Špik 25. 10. 2014 Ratitovec 15.11.2014 Dolenjska — I. del 6. 12. 2014 Paški Kozjak Občinska nogometna liga Videm 2013/2014 V t M e od davnega leta 1999 poteka v zimskem času v telo-M vadnici OS Videm liga malega nogometa, ki je pod M ^pokroviteljstvom Občine Videm. Tekmovanje je v začetku potekalo samo med člani, v sezoni 2008/2009 pa so se jim pridružili še veterani. V zimskem času, ko igrišča velikega nogometa samevajo, je to dobra popestritev. Člani - dobitniki nagrad Sezono 2013/2014 smo začeli v soboto, 23. 11. 2013, in je trajala dolgih trinajst tednov do sobote, 15. 2. 2014. Na pobudo večine društev in klubov se je že v sezoni 2011/2012 prešlo z nedeljskega dopoldanskega termina, ustaljenega v preteklosti, na sobotnega popoldanskega. Sobotno dopoldne je bilo namenjeno našim mladim nogometnim upom, ki s svojimi trenerji pridno vadijo. Tako je v velikokrat premajhni telovadnici živahno skozi celotno soboto. ČLANI Za tekmovanje se je prijavilo rekordnih 13 ekip, ki so na svojih seznamih imele sku- pno 173 igralcev. Igralo se je enokrožno, torej vsaka ekipa z vsako po enkrat. Odigra- nih oz. delegiranih je bilo 78 tekem in doseženih 623 zadetkov, kar je v povprečju 7,98 zadetka po tekmi. Zaključka, kot je bil letošnji, še nismo imeli, saj se je pred zadnjim krogom kar šest ekip potegovalo za prva tri mesta, ki so prinesla nagrado v obliki pokala, za četrto mesto pa tolažilno nagrado — žogo, s katero se je liga odigrala. VETERANI Za tekmovanje se je prijavilo šest ekip, ki so na svojih seznamih imele skupno 74 igralcev. Predstavniki ekip so se na žrebu dogovorili, da veterani igrajo dvokrožno, vsak z vsakim dvakrat. Odi- Poz. Ekipa Tekme Z N P GD GP +/- Točke 1 KMN Majolka 12 9 2 1 60 26 34 29 2 Krovstvo Petrovič — ŠD Selan 12 9 0 3 56 28 28 27 3 ŠD Majski Vrh - Bar Dolence 12 9 0 3 56 30 26 27 4 ŠD Zg. Pristava I 12 9 0 3 63 39 24 27 5 Klub R21 12 8 2 2 61 39 22 26 6 ŠD AS 12 8 0 4 66 49 17 24 7 ŠD Pobrežje 12 6 1 5 46 38 8 19 8 Joe Fernandes 12 4 1 7 35 70 -35 13 9 EHM Team 12 3 2 7 44 51 -7 11 10 Konstrukterstvo Osenjak Franci 12 3 0 9 38 69 -31 9 11 Strmec 12 2 2 8 34 47 -13 8 12 NK Videm 12 2 0 10 34 66 -32 6 13 ŠD Zg. Pristava II (-1) 12 1 0 11 30 71 -41 2 Poz. Ekipa Tekme z N P GD GP +/- Točke 1 KMN Majolka — veterani 10 10 0 0 75 31 44 30 2 ŠD Pobrežje - veterani* 10 5 1 4 40 43 -3 16* 3 ŠD Lancova vas - veterani* 10 5 1 4 46 48 -2 16* 4 Gostišče Kozel — ŠD Selan 10 4 0 6 44 50 -6 12 5 Joe Fernandes - veterani 10 3 1 6 42 51 -9 10 6 NK Videm - veterani (-2) 10 1 1 8 23 47 -24 1 granih oz. delegiranih je bilo 30 tekem, doseženih je bilo 270 zadetkov, kar je v povprečju devet zadetkov po tekmi. to je več kot pri članih. Dramatična končnica pa ni obšla tudi veteranov. Vedelo se je, da je prvak KMN Majolka, razvrstitve od 2. do 5. mesta pa so bile še odprte. Po odigranem zadnjem krogu so se zraven KMN Majolka najbolj veselili še veterani iz Pobrežja in Lancove vasi. Po odigranih zadnjih tekmah v posamezni kategoriji sta v soboto, 15. 2. 2014, pokale in žogi podelila župan Občine Videm Friderik Bračič in predsednik odbora za negospodarske dejavnosti videmske občine Brane Kolednik. Zraven številnih igralcev ne smemo prezreti gledalcev, ki so se na tekmah pojavljali v kar velikem številu in bodrili svoje igralce. Na derbijih se jih je zbralo tudi več kot trideset, ki so se žal morali gnesti na majhni tribuni, zato vsi upamo, da bomo v Vidmu dobili sodobno telovadnico, kjer bo prostora za vse. Ob tej priložnosti se v imenu vseh nastopajočih zahvaljujem županu Frideriku Bračiču, Občini Videm in Osnovni šoli Videm za pomoč pri organizaciji letošnje zimske lige. Darko Jeza Policija svetuje - poziv lastnikom psov V zadnjem času se ponovno vsakodnevno na policijo obrača in prosi za pomoč vse več občanov, ki jih moti prosto sprehajanje — klatenje psov po vaseh, naseljih in v naravi, ki uničujejo njihove vrtove in zelenice, najhuje pa je, da ti Psi napadajo in ubijajo druge domače in divje živali, pogosto pa ogrožajo ali celo napadejo tudi človeka. V takšnem ravnanju psov se kažeta vsa kultura in ves značaj lastnikov psov, ki nemalokrat celo uživajo in se sami hvalijo, »kako dobrega psa imajo«, hkrati Pa trdijo, da njihov pes še nikomur ni nič naredil, kot da noben pes še nikoli ni nikogar ugriznil, koga poškodoval ali celo ubil. Ali res mora priti do tra-gedije, da se zavemo, kako neodgovorno ravnamo, ko pustimo našega psa nezavarovanega, brez spremstva in nadzora, da se klati in potepa po bližnji in daljni okolici? Ob ukrepanju policije pa se kot najpogostejši izgovori s strani neodgovornih lastnikov psov največkrat najdejo besede, kot so: moj pes še nikomur ni ničesar naredil, naj si sosed naredi °grajo ipd, Ali si mora sosed res narediti in ograditi svoje bivališče, da ne bo VAŠ pes ogrožal njega, ali pa ste VI kot lastnik psa odgovorni in dolžni poskrbe-d za svojega psa? Zakon o zaščiti živali vil. členu dolo-ča, da mora skrbnik živali na javnem mestu zagotoviti fizično varstvo psa tako, da je pes na povodcu. Nadzor nad spoštovanjem tega člena izvaja poleg veterinarskega inšpektorja tudi policija. V primeru nespoštovanja določbe gre za prekršek in je zagrožena globa za fizične osebe od 200 do 400 evrov. Ce posameznik s ščuvanjem ali razkazovanjem živali namenoma povzroči pri posamezniku občutek strahu ali ogroženosti, globo za takšno dejanje predpisuje Zakon o varstvu javnega reda in miru. Pooblastila za izvajanje nadzora po tej določbi imajo policisti in občinski redarji. Ce pride do povzročitve poškodb zaradi napada psa, je odgovoren vedno lastnik oz. vodnik psa, za tovrstno kršitev pa je zagrožena globa v višini 800—1200 evrov. Glede na to, da klateški in potepuški psi vsako leto tudi na našem območju pobijejo ali poškodujejo veliko divjadi pa tudi drobnice (primeri poboja ovac v Mali Varnici, Veliki Varnici, Vareji, Sovičah, na Selih, v Zgornji Pristavi), je prav, da vas opozorim tudi na te pojave. Klateški ali potepuški psi, kot pravimo psom, ki se po lovišču podijo brez nadzorstva svojih lastnikov, povzročajo poleg zgodnje košnje, motornih vozil in sodobnega mehaniziranega kmetijstva v naravi velike izgube med divjimi živalmi. Policisti in lovci se soočamo s pretresljivimi prizori razmesarjenih in kruto pomorjenih srn od podivjanih in potepuških psov. V letu 2013 so klateški psi pokončali v Sloveniji več kot 3900 glav srnjadi, 28 gamsov, 25 muflonov ter devet glav jelenjadi, šest divjih prašičev in večje število divjih zajcev in fazanov. Poleg klateških psov, ki ne samo, da preganjajo divjad, jo tudi pokončajo, je vedno večji problem tudi vožnja v naravi (po njivah, travnikih, gozdovih) s kroserji in štirikolesniki, ki povzročajo ogromen hrup in tako preganjajo ubogo divjad, da teka iz kraja v kraj in ne najde svojega miru. Pred nami je čas gnezdenja, poleganja mladičev. Bodimo toliko zavestni in uvidevni ter pustimo živali pri miru, da lahko v miru živijo in se po zakonu narave tudi razmnožujejo. Ne dotikajmo se mladičev in ne odnašajmo jih domov, saj nihče, tudi človek ne, ne more nadomestiti matere ubogega mladička ali kepčka. Zato pričakujemo v prihodnje večjo odgovornost lastnikov štirinožnih prijateljev in vseh drugih uporabnikov prostora. Miran Brumec, vodja policijskega okoliša Videm Praznujmo veliko noč brez pokanja Spet so pred nami velikonočni in nato čez slab mesec prvomajski prazniki, s katerimi je povezano veliko ljudskih navad in običajev. Tako kot vsa leta do zdaj vas tudi letos pozivamo, da praznike preživite brez pokanja s karbidom, možnarji in drugimi pirotehničnimi sredstvi. Ne dovolite, da bi trenutek igrivosti, nepremišljenosti in preizkušanja poguma in znanja prekinil mir, srečo ter ogrozil vaše zdravje ali zdravje vaših najbližjih. Preden boste pomolili gorečo baklo proti posodi s karbidom ali napolnili možnar s smodnikom ali čim drugim, pomislite na to, da gre za nevarne predmete in zmesi, ki lahko prizadenejo bistveno več trpljenja in škode, kot pa nudijo užitka. Glede uporabe, metanja petard, vas ponovno opozarjamo, da je uporaba le-teh v času velikonočnih in prvomajskih praznikov prepovedana, policisti pa bomo zoper vsakega, ki bo zaloten pri metanju petard, dosledno ukrepali. Za navedena dejanja je zagrožena kazen 417,29 evra. Vso pozornost posvetite tudi varnosti pri kurjenju kresov in spoštovanju določil Uredbe o varstvu pred požarom v naravnem okolju, ki med drugim pri kurjenju, sežiganju ah uporabi odprtega ognja v naravnem okolju nalaga: — da se mora urediti kurišče; — kurišče mora biti obdano z negorljivim materialom; — prostor okoli kurišča mora biti očiščen vseh gorljivih snovi vsaj v razdalji 10 m; — kurišče mora biti od dreves oddaljeno vsaj 10 m, od gozda vsaj 50 m, od pomembnih prometnih poti, večjih naselij in objektov, kjer se izdelujejo, predelujejo ah skladiščijo požarno nevarne snovi, pa vsaj 100 m; — kurišče mora biti zavarovano in nadzorovano ves čas kurjenja; — po končanem kurjenju pogasiti ogenj in žerjavico ter pokriti kurišče z negorljivim materialom; — ob zmernem vetru (6 m/s) prenehati kuriti, sežigati ah uporabljati odprt ogenj; — pri kurjenju v naravnem okolju se ne sme uporabljati gorljiva tekočina ah material, ki pri gorenju razvija močan dim ali strupene pline. Ker pa je uporaba raznih raket in ognjemetov dovoljena skozi vse leto, vas opozarjamo na naslednje: Vsi pirotehnični izdelki so nevarni, ker vsebujejo eksploziv! Ce najdete neeksplodirano ognjeme-tno telo, ga ne premikajte, ampak to takoj sporočite izvajalcu ognjemeta ah na številko 112 ah 113! Ne poskušajte sami izdelovati pirotehničnih zmesi ali izdelkov. Za izdelovanje je potrebno veliko znanja o lastnostih posameznih snovi in kemijskih reakcijah, zato je to dovoljeno le proizvajalcem s strokovnim znanjem in ustreznimi laboratorijskimi in proizvodnimi prostori. Eksperimentiranje po "receptih" in navodilih na internetu vodi v nesrečo! Miran Brumec, vodja policijskega okoliša Videm USPOSABLJANJE ZA RAČUNOVODJA Praktično usposabljanje za uspešno opravljanje računovodskih nalog v manjših in srednjih podjetjih. Informacije in prijave: bernarda.kvas@lu-ptuj.si ali 02 749 21 58. / ZAČETNI TEČAJ RAČUNALNIŠTVA Vsi, ki bi se radi naučili osnov dela z računalnikom, boste po opravljenem tečaju znali: . uporabljati računalnik za samostojno oblikovanje in izpisovanje besedil, • pošiljati elektronsko pošto, • brskati po spletu, • samostojno uporabljati računalnik pri vsakodnevnem delu. Cena 30-urnega tečaja je 89 EUR na udeleženca (DDV vključen). Informacije in prijave: matjaz.habjanic@lu-ptuj.si ali 02 749 21 50. ZAČETNI TEČAJI TUJIH JEZIKOV Pričetek konec meseca: Začetni tečaj NEMŠČINE Začetni tečaj ANGLEŠČINE Cena 40 urnega tečaja je 99 EUR na udeleženca (DDV vključen). Organiziramo tudi tečaje francoskega, španskega in ruskega jezika. Informacije in prijave: bernarda.kvas@lu-ptuj.si ali 02 749 21 58. SREDNJEŠOLSKI IZOBRAŽEVALNI PROGRAMI Predšolska vzgoja, Ekonomski tehnik, Trgovec VPISI POTEKAJO SKOZI CELO LETO! Letna konferenca 00 SDS Videm Novembra leta 1994 je bil ustanovljen občinski odbor stranke SDS v Vidmu. Stranka letos vstopa v že dvajseto leto uspešnega in izjemno aktivnega delovanja. Tako smo se tudi letos članki stranke zbrali na že 19. letni konferenci, ki je potekala 4. aprila. Predsednik Stanko Simonič je v svojem poročilu poudaril aktivno delo stranke na občinskem in tudi širšem nivoju. Vodja svetniške skupine Andrej Rožman je poudaril pomen in aktivnost dela svetnikov SDS v občinskem svetu. Branko Marinič pa je člane seznanil s pomembnimi dogodki, ki sledijo v letošnjem letu. k;mi se je članstvo povečalo za približno deset odstotkov, kar kaže na izjemno aktivnost članov in stranke ter uresničuje našo vizijo po stalnem pridobivanju novih članov. Konferenca je potekala predvsem v znamenju letošnjih volitev, saj nas v maju čakajo evropske volitve, jeseni pa lokalne. Sprejet je bil načrt dela stranke, ki je izjemno pester, pozornost Pa je namenjena predvsem pripravi na jesenske lokalne volitve in na aktivnost stranke na lokalni ravni. Zavedamo se, da bo leto 2014 pomembno, zato si prizadevamo, da bi šli na volitve s kakovostno pripravljenimi kandidati. Drage občanke, dragi občani! Spomlad-jo se je narava začela prebujati, rojeva SLS. Slovenska ljudska stranka Voščimo vam vesele in blagoslovljene velikonočne praznike, ki naj nam v vsakdanje življenje prinesejo nove vedrine, poguma in zaupanja v vsak novi dan. Občinski odbor SLS Videm se novo življenje. Vsi z radostjo čakamo velikonočne praznike, čaroben čas, ko so mize polne pirhov, potice in drugih dobrot. Naj bodo prazniki prežeti z upanjem, predvsem pa naj bodo polni vere, razumevanje, ljubezni in družinske sreče. Besedilo in foto: AR SDS Veselja, radosti, zdravja, sreče, pirhov in drugih dobrot polne velikonočne praznike vam želimo. OO SDS Videm mm NOVA SLOVENIJA f¥ AH KRŠČANSKI DEMOKRATI Pred nami so velikonočni prazniki. Želimo, da vam velika noč prinese le veselje, z njim pa razumevanje, složnost, mir in ljubezen. Blagoslovljene velikonočne praznike. Občinski odbor NSi Videm Vsem svojim članom in občanom občine Videm želimo mirne, blagoslovljene in prijetne velikonočne praznike. UO DU Videm Vsem svojim članom in občanom občine Videm želimo mirne, blagoslovljene in prijetne velikonočne praznike. DeSUS OO Videm SMS STRANKA MLADIH ZELENI EVROPE SMS LO Videm vam želi prijazno in z mirom prežeto velikonočno pričakovanje! Naj blagoslov pomnoži zdravje, srečo in veselje v vaših srcih, jih prepoji z vonjem pomladnega cvetja in vlije upanje v prijaznejše, svetlejše prihodnje dni. Vesele in blagoslovljene velikonočne praznike! Naš pasijon X vetna nedelja in pasijon sta sestavni del velikonočne-I ga praznovanja. Pasijon je spomin Jezusovega sodne-^k»^ga procesa in trpljenja po zapisih evangelistov. Večkrat je prikazan v dramatizirani obliki kot žaloigra. Pri nas je najbolj znan Škofjeloški pasijon. V uprizoritev Jezusovega trpljenja je vključeno na stotine domačinov, prostovoljcev. Tudi pri nas v Vidmu že nekaj let mladina in zakonci prirejajo pasijonsko igro. Njihov namen je, da bi sami in verniki doživeli tragedijo Božjega Sina, ki vstopa v naš »Jeruzalem«. PASIJON V NAŠI ŽUPNIJI V Jeruzalemu se je zgodil jeruzalemski pasijon. Človek - Bog - Kristus, ki je ozdravljal, odpuščal grehe, tolažil trpeče, ni prenesel hinavščine, blagoslavljal je otroke in oznanjal veselo oznanilo ... Pa je bil obtožen. Dobrota med hudobnimi nima prostora. Vrhovni sodnik Poncij Pilat ne najde na njem nobene krivde, vendar je obsojen. Nahujskano ljudstvo tako hoče. Ljudstvo tako hoče! Ljudstvo hoče to, kar ga nekdo nahujska. Tisti, ki množice hujskajo -hujskači nimajo niti dobre vizije ne cilja in tudi pot ni prava. Njihov cilj je promovirati svoje interese, dvigniti se nad druge, zato pa je treba druge potlačiti ali celo onemogočiti, da bi bil prostor čist. Tistim, ki hočejo ljudstvo navdušiti za dobre, napredne, kulturne ideje ali programe, bomo rekli animatorji, organizatorji, zavzeti, goreči ali še kako. Njim gre za stvar, ki je dobra za vse. V pasijonu gre vedno za boj med lažjo in resnico, med dobroto in hudobijo, trpijo nedolžni, močni delijo udarce na vse strani. Grešni vedno pribijajo na križ, ne nedolžni. Nedolžni odpuščajo, pa se jim zato smejejo. Kdor ima oči — vidi, kdor ima ušesa — sliši. Vsak pa se odloči, komu se bo pridružil. SLOVENSKI PASIJON Živimo v težkih časih. Gotovo so lahko še slabši. Res bi bili lahko boljši, a skoraj vsi vemo, da za te slabe čase ni kriv Bog, čeprav je velikokrat na zatožni klopi. Človek grabi, laže, goljufa, odriva druge, da pride sam do večjega plena. Na vseh koncih stiskajo male, da lahko eni nagrabijo za več kot tri življenja. Pa ne gre: samo eno življenje ima človek. Tudi za Cerkev se pripravljajo še težji časi. Na vidiku je spet nov predlog o verski svobodi, predviden je nov napad na Cerkev in vernike, ki naj bi poleg davka na nepremičnine dodatno prizadel Cerkev z novim načinom financiranja verskih skupnosti. Spet je na vidiku udar na družino. Gre za jasno namero, da bi se z relativizacijo definicije družine raznim »sodobnim« oblikam življenjskih skupnosti omogočila izenačitev s tradicionalno družino, v kateri živijo oče, mati in otroci. Protidru-žinska politika se vodi tudi v tem, da se vedno bolj obremenjuje družinski proračun. Ne bi več. Jasno je, da nas čakajo vedno nove pasijonske igre, kjer so prizadeti mali, nedolžni, bohotijo pa se veliki in močni. Toda velikonočni ljudje vemo, da se pasijon ne konča s križanjem. Vedno je bilo tako, da zmaga vera v velikonočno jutro. Verujemo, da bo tudi Slovenijo enkrat obsijala velikonočna glorija. P. Tarzicij Kolenko Moj velikonočni čredo Vsakdo ima svoj čredo. Verujem je najbolj intimni človekov odnos z Bogom. Moj velikonočni čredo se je začel z vonjem po karbidu in vonjem zdrobljenih vžigalic v velikem kletnem ključu. Pokalo je in pokalo pa zopet pokalo. To je bila velika noč. Ta moj čredo je rastel ob poslušanju misijonarja očeta Damjana na otoku gobavcev. Vera je rastla tudi ob očetu, ki je zgaran klečal pri družinski mizi in molil rožni venec. Ko mi je Gospod dal brate v redu sv. Frančiška, je moj verujem samo še pridobival. Ko mi je zadnja leta Gospod dal še brate in sestre FSR, je moja vera še lepša. Vsako leto moja vera raste, ko z božjega groba dvignem mon-štranco in zapojem: »In zgodaj zjutraj na sobotni dan, ko je sonce že vzšlo, so prišle h grobu.« ALELUJA, ALELUJA, ALELUJA — vstajenjska aleluja, vsakokrat višje zapeta. To je vrhunec vsega bogoslužja. Vendar se vstajenjski čredo nadaljuje, ko vsak drugi dan podelim bolečino ostrih igel na dializi za nekoga, kije v še večji stiski. Velika noč! »To je zares dan, ki ga je naredil Gospod.« P. Tarzicij Kolenko Ptuj, dializa, 2014 Sedma zgodba Veselo na Jožefovo obota, 15. marca, je bila rezervirana za glasbeno-humanitarno prireditev Veselo na jožefovo. Da je bilo tudi letos veselo in prijetno, so poskrbeli organizatorji — muzikanti s harmonikami Veseli Jožeki iz KD Franceta Prešerna Videm pri Ptuju, ki so se na odru predstavili v družbi številnih muzikantov in gostov, občinstvo v polni dvorani Pan v Kidričevem pa je zadovoljstvo in navdušenje pokazalo z aplavzi. Veseli Jožeki so dobrih tisoč evrov izkupička od prireditve letos že podarili mladi družini Čuček -Veljkovič iz Brezovca v občini Cirkulane. Jožefovo ima v naših krajih bogato tradicijo, saj je bilo nekoč praznovanje godov-nih zavetnikov veliko bolj prepoznavno in čaščeno kot praznovanje rojstnih dni. V Sloveniji je, bilo čaščenje sv. Jožefa znano že pred uvedbo njegovega praznika. Na jožefovo so bile priljubljene božje poti k njegovim cerkvam, bjudi so privlačili tudi Jožefovi sejmi, ki so bili vedno bogato založeni s suho robo, kovaškimi in drugimi rokodelskimi izdelki ter semeni vseh vrst. In skoraj v vsaki družini so imeli kakšnega Jožeka ali Jožico, tako da je bilo praznovanje tako rekoč zagotovljeno. Zahvaljujoč tradiciji se ima-nio vsako leto lepo, saj za ohranitev običajev ob praznovanju godu poskrbijo Veseli Jožeki in njihovi glasbeni prijatelji, ki jih povabijo medse zato, da bi nam vsem skupaj bilo lepo. In zares je bilo lepo, tudi v družbi nekaterih gostov prireditve: videmskega župana Friderika Bračiča in podžupana Marjana Selinška, kidričevskega podžupana Milana Strmška, podlehniškega župana Marka Maučiča, hajdinske direktorice občinske uprave Valerije Samprl, hajdinskega kletarja Ivana Kramerja, župana občine Bednja na Hrvaškem Mirka Bistroviča in drugih. NASTOPAJOČI NA 7. PRIREDITVI VESELO NA JOŽEFOVO Ansambel Trubadurji, mladinski pevski zbor OS Leskovec, harmonikar Anže Krevh, harmonikarski orkester Veseli Jožeki so se letos predstavili z novimi skladbami, ki jih je Za skupino napisal mentor in član zasedbe Denis Godec. Letošnji dobitniki bronaste Maroltove značke - za več kot 5-letno delo na folklornem področju - so: Denis Godec, Andrej Gabrovec, Izidor Hrga in Milan Senekovič. Dobitnika zlate Maroltove značke - za več kot 15-letno delovanje na folklornem področju - sta Jože Godec in Jože Hrga. Jubilejne značke jim je podelila Petra Hadler, predstavnica sveta Območne izpostave Javnega sklada RS za kulturne dejavnosti Ptuj. Modras, Halonga harmonika in orgličar Stanislav Golc, Mladi Cvetlinčani, ansambel Štajerci, Tine Lesjak z Oplo-tničani, pater Janez Ferlež s prijatelji, ansambel Dinamika, ansambel Žargon, Haloški muzikanti, Andrej in Srečko v šaljivi točki, plesalci FS Bolnišnice Ptuj, članice Društva kmečkih žena občine Dornava, zeliščar Stanko Zemljak s članicami Društva zeliščarjev Velikonočnica Ptuj. TM Fotografije: Brane Kolednik Posebno nagrado so Jožeki letos podelili svojemu članu, mlademu in nadarjenemu harmonikarju Blažu Lesjaku, ki se je občinstvu predstavil tudi z ansamblom Štajerski vihar. Presenečenje za zlatoporočenca Ignaca in Katico Černezl, ki sta na prireditvi zaplesala v družbi plesnih parov FS Bolnišnice Ptuj. .. -Uf ! m . i m Gostje prireditve so imeli letos lahko nalogo. V roke so vzeli vsak »svojo« harmoniko, kot solistka pa se jim je pridružila Valerija Šamprl in nastala je zanimiva glasbena zasedba. V posebnem kotičku so se predstavile članice Društva zeliščarjev Velikonočnica Ptuj s predsednikom, Stankom Zemljakom, znanim zeliščarjem, doma iz Pobrežja. Betki n cvetoči vrt V prvih pomladnih dneh je v naravi vse tako zelo lepo, a še lepše je tam, kjer je veliko cvetočih gredic in grmičevja. Vse to je tudi na letošnjo pomlad mogoče najti pri Betki Strmšek v Pobrežju. Kakšnih 100 in več različnih sort rož ima posajenih, Pogled na urejene in cvetoče gredice, na grmičke je naravnost čudovit. 18 sort pa narcis, in te so bile konec marca vse v cvetju. Betki je to hobi in veselje, kotiček v naravi, kjer najde svoj mir in srečo. Besedilo in foto: TM Med cvetlicami sta Betki družbo delali razigrani vnukinji Klara in Nika.