UREDNIŠTVO ZARJE je v Ljubljani, Frančiškanska ulicn St. 8 (tiskarna L nadstr.). Uradn?. ure za stranke so od 10. do>11. dotoldne in od 5. do 6. poj oldne vsak dan razen nedelj m praznikov. Rokopisi se ne vračajo. Nefrankirana pisma se ne .j sprejemajo : : : NAROČNINA: celoletna po pošti ali s pošiljanjem na dom za Avstr o-Op reko in 1'osno K 21-60, polletna K 10-80, četrtletna K 6-40, mesečna K 180; za Neir*ijo reloletno K 26-40; za : o6t«io inozemstvo in An .eriko celoletno K 36’—. : Posamezne številke po 8 vin. Mk-7- Stev. 654. V Ljubljani, v soboto dne 9. avgusta 1913. ZARJA izhaja vsak dan razen nedelje in praznikov / .* .' ob pol 11. dopoldne. •. •. • UPRAVN1STVO se nahaja v Selenbuigovi uiici Stev. 6, 11., in nradaje za stranke od 8. do ;2. dopoldne in od 3. do 7. zvečer lnserati: enostopna petltvrstica 30 vin., posojen prostor, poslan;. ::: in reklame 40 vin. — Jntei&te sprejema upiavniStvo. Nefrankirana ali premalo frankirann pisma se ne sprejemajo 1,11 Reklamacije lista so poštnine proste. — ■■ ■ ■ ' Leto 111. Gospod Moloh ima apetit. i. Natančno smo vedeli, da pride tako; in res prihaja — še prej, nego bi bil človek pričakoval. Na poldrugo tniJjardo ceni moloh militarizma svoje nove > potrebe.« In čisto tako računa s svojimi zahtevami, kakor da bi bil sploh vsak drug izhod nemogoč: On predlaga račun, ljudstvo pa ga ima plačati. Kako ga bo plačalo, je njegova briga. Še to ni dobesedno resnično. Le kje bo dobilo sredstvo, da poplača militaristično lakoto, je njegova skrb, težka skrb. Kako se ima plačati, mu bodo pa že predpisali gospodje od vlade v zvezi z onimi, ki jih je ljudstvo izvolilo za svoje zastopnike. Predvsem prihajajo novi rekruti, o katerih trdijo vsi militarizmu vdani časopisi, da so neizogibno potrebni za našo deželno varnost. »Samo« štiridesettisoč jih bo vojna uprava zahtevala, če so resnične najnovejše vesti, ki jih razširja zadnje dni. Povsem zanesljivo to seveda ni, kajti s številkami znajo gospodje visokih Štabov bolje operirati kakor z armadami. Kar je danes štiridesettisoč, bo jutri že lahko petde-settisoč. Pa tudi če osane pri sedanji zahtevi, bo to dovoli za mošnjičke prebivalstva. Treba se je pravočasno seznaniti z militarističnimi nameni. Predvsem se ne sme pozabiti. da se je število rekrutov šelejani z bramb-no reformo zelo izdatno zvišalo. Takrat ie vo-jnai uprava obljubovala. da je to zvišanje definitivno. Vsak človek normalne pameti je razumel to izjavo tako, da bo zdaj za daljšo dobo mir, ne pa le za par mesecev. Ali kdo se še razburja ob taki nedoslednosti? Lani so bile take obljube dobre, da se je patriotom olajšalo glasovanje za brambno predlogo. Kar so lani hoteli. so dosegli; kdo bi sc zdai še oziral na to, kar so lani govorili? Po lanski reformi znaša kontingent rekrutov na podlagi vseh petih brambnih zakonov, ki jih imamo v tej kuriozni avstro - ogrski monarhiji, 220.263 mož. in sicer za skupno armado 159.000. za avstrijsko domobranstvo 26.996, za Tinsko in Predarlsko, ki ima posebno klobaso, 1004, za ogrsko - hrvaško domobranstvo 25.000 za Bosno in Hercegovino 7763 mož. Po novih zahtevah vojne uprave pa zna biti tako: Za skupno armado (in mornarico) »60.000 mož; za avstrijsko domobranstvo (s Tirolsko vred) 38.000, za ogrsko - hrvaško domobranstvo 34.000 mož. Novi letni kontingent rekrutov "i«»a znašati okroglo 260.000 mož. Dosedanje prezenčno stanje avstrijske vojne sile znaša pri skupni armadi 342.153. pri avstrijskem domobranstvu 53.444, pri ogrsko -hrvaškem domobranstvu 41.700, pri bosanskih četah 7310, skupaj 463.310 mož. Zdaj hočejo fvjšsti prezenčno stanje 3rni3de na 560.000 mož Čemu je treba v Avstriji take armade? Glasilo vojnega ministrstva odgovarja na to vprašanje, ne da bi se preveč trudilo zaradi argumentov. Saj malce spreten jezik lahko utemelji vsako reč. »Militsirische Rundschau« torej pripoveduje, kako pomnožujejo druge velesile svoje vojske, pa prerokuje, da store to tudi balkanske države. In vojaški list misli, da mora Avstrija zaradi svoje varnosti korakati po enaki poti. Kar uganjajo v Nemčiji in na Francoskem, ie blazno. Nemčija je spravila, oziroma spravi prezenčno stanje svoje armade na 900.000 mož. Na Francoskem vpeljujejo zopet ob silni razburjenosti vsega prebivalstva triletno vojaško službo. Militaristični list pa izvaja: Kjer so vsi blazni, tam tudi Avstrija ne sme ostati pametna. Našim vojaškim gospodom ne bi bilo treba da si belijo nemško in francosko glavo. Naša briimbna vprašanja je treba presojati z avstrijskega stališča. S tega pa ni nikakršne potrebe za take; ogromno povečanje armade. Kdo napada Avstrijo in kdo ji grozi? V srečnem položaju smo, da imamo vedno imenitne ministre, za zunanje zadeve in ženialno diplomacijo, in kadarkoli se snidejo delegacije, dobivamo poročila. da nas ljubi ves svet; z nekaterimi državami živimo v zvezi, z drugimi v-prijateljstvu, kar še ostaja, se nas pa boji. Ze naš prestiž, za katerega znajo naši kancelarji tako sijajno skrbeti. odvrača vsako nevarnost. Toda brez šale: Avstrija nima nobenega povoda, da bi sc bala vojne, če je sama noče. Za nas velja to še v veliko večji meri kakor za marsikatero drugo državo. V zadnjih krizah se je lasno pokazalo, da hrepene vse velesile po miru. Četudi ne iz odkritosrčne miroljubnosti svojih vlad. pa iz strahu pred nedvomno groznimi in vsekakor nedoslednimi posledicami vsake vojne med evropskimi državami. Kajti vsak konflikt med dvema velesilama lehko povzroči splošno evropsko vojno, kateri tudi naj-izurjenejši avgur ne more prerokovati rezultatov. Balkanske vojne so pokazale, kako nezanesljiva in neuspešna je vsaka aprioristična sodba o zmagi in porazu. Vsa diplomatična in militaristična Evropa je bila ob začetku pjtfe balkanske vojne prepričana, da morajo Turki zmagati, in »status quo« je pomenil nekakšen protektorat nad malimi balkanskimi državicami, katere so velike hotele obvarovati »neizogibnih« izgub. In komaj so začeli grmeti topovi, pa je že ležala vsa modrost evropskih modrijanov na trebuhu: male kmečke balkanske državice so premagovale vojaško Turčijo tako, da se do Cataldže ni mogla niti oddahniti. Ko pa so se začeli zavezniki prepirati, so velikani po Evropi ščuvali Bolgarsko, naj zamahne z mečem, ker so bili prei ričani, da se krvavo ponovi epizoda Slivnice in da bo Srbija vržena v prah. Zmagoslavna bolgarska armada pa je bila tako poražena, da se je z veliko težavo obvarovala popolnega uničenja. In vendar je bila to prav tista armada, ki ie pred kratkim izvojevala čudovite zmage pri Lozengradu in Bunarhisarju. S? veliko težje Je ugibati o rezultatu vojne med evropskimi velesilami. Zato se za vsem rožljanjem s sabljo in za vsem klicanjem na korajžo skriva strah pred neznanim. Zato se mir v Evropi ni skalil kljub vsemu tekmovanju, kljub vsem ljubosumnim željam, kljub klicem po revanši ir kljub stremljenju po svetovni hegemoniji. Avstrija pa se nima nikjer revanžirati in ne potrebuje nikakršne hegemonije. Ničesar ne potrebuje. kakor domačega miru, da se morejo njeni narodi razvijati in dohiteti druge v gospodarstvu in v kulturi. In če ne izziva, se nima bati nobenega napada, ker imajo njeni veliki sosedje največ interesa na tem, da obstoja; s'trah, da bi nas napadli mali sosedje, je pa tako prazen. da vzbuja citiranje takih pošasti le gro-hoten srnth. Res ie, da je bila Avstrija kljub svoji ponosni diplomaciji dolge mesece v vojnem stanju. Imeli smo mobilizirano armado na severu m jugu. Še danes je na tisoče naših rezervistov pod orožjem, ne da bi vedeli čemu in zakaj. Toda vse to junačenje ni bilo potrebno zaradi kakšne nevarnosti od zunaj, ampak zaradi vmešavanja naše diplomacije v reči. ki se je nič ne tičejo, zaradi Prizrena, zaradi Albanije, zaradi Skadra, zaradi Prochazke in patra Paliča_. Ako bi bil grof Berchtold ostal doma in skrbel za Avstrijo, namesto za Albanijo, bi vsega tega ne bilo treba in naši rezervisti bi bili ves čas lehko ostali v delavnicah in na njivah, namesto da so ob slabi menaži in med stenicami tratili dragoceni čas ob mejah. Vsi interesi Avstrije so koncentrirani v državi sami. v kateri ima tisoč neizvršenih nalog in jih more izvršiti le v miru. Za svoje prave cilje potrebuje gospodarskega, socialnega in kulturnega dela, ne pa miltarizma, ki ji jemlje za vse druge, važneiše naloge potrebne moči in je navečja zapreka njenega miru. Nove vojaške zahteve nimajo nič opraviti z našimi državnimi interesi in z našo varnostjo. Brez rekrutov in topov se naša varnost lahko utrdi z dobro, pametno in pošteno zunanjo politiko, ki bi morala znati brez izrednega napora pribaviti državi prijatelje. Da nam od zapada ne žuga noben napad, razume vsak otrok. Nemčija na severu in Italija na jugu sta nam zaveznici. Rusija ima toliko interesov na vzhodu in je vrhutega še doma tako vezana, da odklanja vsako od njenih nacionalistov zahtevano akcijo v Armeniji, pa ima še veliko manj razloga, da bi napadla Avstrijo. Balkanske države pa žele trgovinskih pogodb in dobrih stikov z nami, zdaj še bolj kakor prej, ker bodo izza udarcev zadnjih vojn potrebovale toliko miru, da jim ne prihaja drnkihotstvo kakšne vojne z Avstrijo niti v sanjah na misel. Čemu nam je torej treba večje armade, nam, ki hvalabogu ne moremo imeti konfliktov s Perzijo in Kitajsko in ne moremo misliti na nobene afričanske ekspedicije in podobne predpustne eksperimente? Državi in narodom je resnično ni treba. Le megalomanija, ki se je Avstriji že večkrat tako slabo izplačala, jo zahteva. Militaristična gospoda bi rada povečala svoj vpliv, Berchtoldi bi radi deklamirali o prestižu. Za take ničnosti zahtevati miljarde od ljudstva, kj ne najde niti tisočakov za svoje najbolj pereče potrebe, jc pa frivclno. ropo. 43 listov Je zmanjšalo število naročnikov, 47 listov zaznamuje prirastek naročnikov. Glasilo mladinskih organizacij »Arbeiter-Jugend« šteje 89.409 naročnikov, lansko leto pa 80.000. V poslovni dobi Je imelo gibanje med socialistično mladino sploh kar najlepše uspehe. O zelo lepem napredku poroča tudi izobraževalni odbor nemške socialne demokracije in podaja v poročilu obširen pregled o svojem delovanju. Po 364 mestih ima centralni izobraževalni odbor odseke, lansko leto jih je imel le 39. Število socialističnih zastopnikov po deželnih zborih je naraslo od 223 do 228. Brez socialističnih zastopnikov so sedaj le Še naslednji deželni zbori: v Waldecku, v Brunšviku. v Reusu starejše črte in v obeh kronovinah me-klenburških. Na Bavarskem imajo socialisti v deželnem zboru 30 zastopnikov, na Saškem 26, po 20 v hamburškem in badenskem deželnem zboru, 11 v Alzaciji, v pruskem deželnem zboru le 10. V 509 mestih ima stranka 2753, v 2973 vaških občinah pa 8929 občinskih svetovalcev. Socialno demokratična stranka v Nemčiji poroča vsako leto na svojih zborih o silnem napredku kakor malokatera brat. stranka. Njeni uspehi so nam bodrilo in kažejo, koliko da doseže smotreno izobraževalno in agitacijsko delo. Ponos nemške stranke je njeno časopisje, nam pa naj bo izpodbuda za razširjenje našega socialističnga časopisja. Vodstvo socialno demokratične stranke v Nemčiji je izdalo za letošnji strankin zbor, ki bo v Jeni, obširno poročilo o delovanju stranke, o organizacijah, časopisju itd. Iz poročila posnamemo sledeče: Poslovna doba, o kateri govori poročilo, obsega letos le devet mesecev, ker je lanski strankin zbor sklenil, da naj se zaključuje vsako poročevalno leto z 31. marcem. Stranka je imela 1. julija 1912 po vseh okrožnih političnih Socialno demokratična stranka v Nemčiji. organizacijah 970.112 članov, letos 1. julija pa 982.850. Prirastek znaša torej 12.738 članov ali 1.3%. Najbolj so napredovale ženske politične organizacije, ki so pridobile v enem letu 10.744 članic. Strankino časopisje je imelo 1. marca 1913 1,465.312 naročnikov, lanskega 1. julija pa 1,478,042. Število naročnikov se je zmanjšalo torej za 12.830, to pa vsled gospodarske krize povzročeni po vojni, ki je vplivala na vso Ev- Dnevne beležke. — Bogovi! Tudi tetka »Edinost« se oglaša! Nismo vedeli, da ie »Edinost« nezakonski otrok o katerem je Prešeren preroško pel »Kaj pa je tebe treba bilo?« Gotovo pa tetka ni »Dete ljubo,« četudi je velik otrok. Ampak star otrok. Ubogi list, Čigar modrost zadostuje ravno za tržaško lokalno kroniko, filozofira že dolgo o balkanski vojni. Zdaj. ko ji zmanjkuje že najbolj slamnatega gradiva, se je pa skopala na »Zarjo«, pa menda misli, da nas bo »izpreobr-nila« in nam sugerirala svoje veleučene in ve-lemodre nazore. Ker je tetka srbofilska do vode v svojih žilah, misli, da mora smatrati »Zarjo« za bolgarofilsko. Ali mi res nismo krivi, da se »Edinost« ni učila ne čitati ne misliti, pa ji nazadnje tudi ne bi zamerili tega, ker se od nikogar ne sme zahtevati tega, za kar nima talenta. Le žalostno je, da objektivna Hejslo-vanka ne pozna svojih pravih darov, kajti »Selbsterkenntnis ist der Weg zur Besserung«. Lepo je od »Edinosti«, da čita »Zarjo«, kajti če bi bila malo bolj »odprte glave«, bi se iz »Zarje« lahko kaj naučila. Ker pa zna' čitati samo besede ne pa duha, je seveda ta študij neploden, in ob najboljši volji ji ne moremo pomagati. Le eno bomo poskusili, seveda brez posebne nade, da bo koketna tetka kapirala. človek mora izgubiti veliko časa po nepotrebnem, pa če morajo iti še te minute brez uspeha v večnost, naj gredo. Torej poslušaj draga tetka, če moreš za par minut koncentrirati to. kar imenuješ svoje misli: Ko je ležal lev umirajoč iia tleh. je prišel osel m ga je brcnil. To je bilo oslovo junaštvo. Nam pa se ne zdi posebno korajžno klofutati Bolgarsko v njeni največji nesreči, ki žal še ni kompletna, ki pa je vsekakor huda dovolj, da bodo Bolgari iz nje črpali nauke, pa ni treba, da bi Ji mi zdaj pridigali o kaznovani prevzetnosti in o jami, v katero pade sam tisti ki itd. Ali Bolgarska in Bolgari — kako bi tetki dopovedali, da bi to razumela? — niso za nas Frdinand. nekdanji slavljenec in polbog »Edinosti«, ne Gešov. Danev, Paprikov, Savov, Tončev e tutti quanti. Bolgarski narod nam je mil in simpatičen, četudi je nesrečen, nemara še bolj zato ker je nesrečen. Mil in simpatičen pa nam Je tudi srbski narod — bolj kakor »Edinosti!« — ali prav zato so nam njegovi mogotci enako zoperni kakor bolgarski. In če srno prve srbsko-grške zahteve v Buka-reštu imenovali nesramne, so vsi razun »Edinosti« razumeli da nismo očitali nesramnosti srbskemu in grškemu narodu. Tebi, tetka, gre to težko v glavo, kajneda? Pa se malo pokrepčaj in poslušaj dalje: Še predno je šel članek o srbsko-grški nesramnosti v tisk, je brzojav naznanil bolgarski odgovor; in prav v tisti številki smo ga imenovali — nesramnega. Ali razumeš. mila »Edinost«?... Nemara si pa, draga, ljuba tetka, zagrešila lumparijco, ki si jo takoj dodala, iz samega zamenjavanja datumov. Ti se namreč sklicuješ na »Arbeiterico« — to čtivo ti tudi zanaprej priporočamo, če ti ni malce previsoko — pa pozabljaš, da se prve srbsko-grške zahteve niso uveljavile! Po sporazumu se je položaj seveda temeljito izpremenil. Toda poglej, kje je Makri in kje je izliv Strume, pa se ti bo nemara vendar kaj zjasnilo. Ali če se nc motimo, ,si ti, cenjena »Edinost« velika Slovanka, skorai največja na Slovenskem. Kako pa se je vjemalo s tvojim slovanskim čuv-stvom, da so hoteli Bolgarsko — navsezadnje vendar slovansko Bolgarsko — skoraj popolnoma odrezati od Egejskega morja - ne v prid Srbom, kakor bi ti rada šanžirala. temveč v prid Grkom, ki so nemara vendar malo manj slovanski od Bolgarov. O srbskem dohodu do Egejskega morja govoriš, ki ga mi baje ne privoščimo Srbom. Zakaj jim.ga ne bi privoščili? Ampak kje je ta dohod? Tetka je zelo učena, ali mi tega dohoda nismo našli, temveč vidimo le to. da so Grki gospodarji Egejskega obrežja in tistega zaledja, ki ni skoraj nič grško, pač pa po večini bolgarsko. Naposled smo mi zadovoljni, da je sklenjen mir; ne želimo, da bi se Berchtold vmešaval v balkanske posle, nismo pa tako naivni, da bi z vso bando zatrobentali, kako da jc ta mir ^pravičen«. Za to nazadnje sploh ne gre, ampak za to. Če bodo znali Balkanci pokopati sovraštvo zadnjih mesecev ter ustanoviti tisto zvezo, v kateri najdejo ob solidarnosti neodvisnost. Ali če hočeš, ljuba tetka, ubožica, to razumeti, tedaj titaj »Zarjo« zadnjih mesecev. In potem pojde vase, potrkaj si na slovanske grudi, pa zaprosi: Pe-run, odpusti mi grehe moje in daj mi malo več soli! — Kdo bo hranil otroke... Iz belgrajskih »Radničkih Novin« posnemamo: Pretečeno nedeljo so v bolnici konjeniške vojašnice odrezali vojaku drugega poziva desno roko. ker mu jo Je bil razmesaril šrapnel. Ko je zapazil vojak po operaciji, da je brez roke, ki so mu jo bili odrezali pri rami, je zakričal na ves glas: »Kje je moja roka! Jaz revež, kdo bo hranil moje otroke!« Vojak je pozabil na vse bolečine in skočil iz postelje, da so ga komaj pridržali in umirili. Koliko- jih je, ki so glasno ali pa tiho v sebi zaječali prav tako. — Vitez častne legije — milijonski slepar. Poročali smo že o tovarnarju aeroplanov De-perdussinu, ki so ga aretirali v Parizu zaradi milijonskih defravdacij. Deperdussin je osleparil različne banke za več kakor 40 miljonov frankov. Depardussin je eden enih nenavadnih ljudi, ki začenjajo vse, karkoli je na svetu. Pričel je z gledališčem, postal ravnatelj bolnišnic, pozneje lastnik rudnikov, špekulant s hišami, skladatelj valčkov, ustanovil je ljudski glasbeni dom, kjer je seznanjal ljudstvo s svojo glasbo. Za aviatiko se je začel zanimati šele zadnja leta. Ustanavljal je tovarne za aeroplane in letalne prostore. Lansko leto je postal vitez častne legije in še pred dobrim tednom ga je sprejel predsednik francoske republike Poincarč v Elizeju. Banko »Comptoir Industriel« je oslepa* ril za 32 milijonov frankov in je vsled tega popolnoma uničena. Pri nekaterih drugih bankah Je Deperdussin s ponarejenimi podpisi prisle-paril osem milijonov frankov. Oškodovane banke so že nekaj časa vedele za Deperdussinovo sleparstvo, a niso hotele nastopiti iz bojazni, da bi prišle vsled škandala ob ves denar. Deperdussin je pred kratkim ustanovil darilo v višini 100.000 za polet. Deperdussin je živel razkošno. Zadnja leta je dobival od svojih podjetij kvečjemu po 800.000 frankov na leto. a izmetal je okolo 4 milijonov frankov vsako leto. V Parizu je ustanovil posebno bolnišnico za letalce. Njegova soproga ie vedela, da ima vse polno ljubic, a bila je s tem zadovoljna, ker jej je Deperdussin dejal, da je to le vse na videz in zato. da se poveča njegov kredit. Deperdussin je bil zelo popularen. Gradil je letalne stroje z nenavadno hitrostjo in nastavljal slovite letalce kakor Vedrina proti visokim plačam. V njegovi tovarni je bilo več sto delavcev. Leta 1900.. ko je bila svetovna razstava, je napovedoval načrt za velikanski daljnogled, s pomočjo katerega bi povečali premir mescca za en meter. — Pri gledališki predstavi ie bil obešen. Iz Peterburga poročajo: V gledališču v 1 aš-kentu so uprizorili rusko igro, v kateri je obsojen glavni Junak na smrt na vešala. Smrtna kazen se izvTŠi na odprtem odru. Za gledališke predstave napravljene 'vislice imajo sevda posebne varnostne priprave, da se zamore izvršiti obšenje le navidezno. Pri eni zadnjih predstav je krvnik zopet izvršil smrtno obsodbo. Igralec, ki ga obesijo in ki ima glavno ulogo. je igral prizor nenavadno naravno. Pri zadnji predstavi pa je postalo občinstvo silno nemirno, ker se je zdelo obšenje vendar že preveč naravno. In res so dognali, da ie vam. priprava odpovedala. Pred očmi gledalcev jc bil junak igre resnično obešen. Najprej so mislili, da se je zgodila le nesreča, a nadaljna preiskava ie dognala, da ie bil izvršen namenoma umoi. Igralec,’ki je imel s soprogo obešenega razmerje. se je prednjim zadn dejanjem prav očividno bavil z vislicami in dognali so tudi. da ie ta igralec večkrat prosil mhanika, nai mu razkaže mehanizem vislic. Zlasti se je zanimal za varnostno napravo in za to. kako da se jo izloči. Igralca so aretirali, ker domneva sodišče, da gre za umor in je hotel igralec spraviti nadležnega zakonskega moža s poti. Preiskava ie spravila na dan toliko tehtnih momentov, da bo igralec res obtožen te resnične tragedije na gledališkem odru. Oblasti so takoj zaplenile gledališke vislice in preiskava vislic je dognala, da ie res nekdo nasilno pokvaril varnostno pri- praV0_’ Redlov »prijatelj«, obsojen. Poročali smo, da je bil Redlov »prijatelj«, ulanski lajt-nant Horinka pred dunajskim vojaškim sodiščem obsojen zaradi homoseksualnega občevanja. Dobil je tri mesece ostre ječe. dobo preiskovalnega zapora mu vračunajo. S kaznijo je seveda spojka izguba oficirske šarže. Sodišče se je oziralo pri odmeri kazni na razne olajševalne okoliščine, tako na njegovo neizkušenost in njegovo dosedanje neomadeževano življenje. Zlasti je upoštevalo sodišče to. da se je lajtnant dolgo upiral Redlovim ponudbam in da je šele potem podlegel izkušnjavi, ko mu je dal Redi ogionnio denarno podporo. Razen redne denarna pcdpore je dobil Horinka zelo dragocena darila od Redla: stanovanjsko opravo, vredno 16 tisoč K in avtomobil vreden prav toliko. Redi 11111 je ponujal tudi 100.000 K. ki jih je imel naložene v hranilnici; to darilo je lajtnant odklonil. Horinka je izpovedal, da ni mogel po prvem napačnem koraku nič več nazaj, ker mu je Redi grozil. — Za izlet na Ljubelj, ki ga prirede »Prijatelji prirode« sporazumno s koroškimi sodrugi, je odhod v Tržič nocoj ob šestili 35 minut z južnega kolodvora. Kdor se lioče udeležiti tega zanimivega izleta — upamo, da jili bo prav mnogo — naj pride naravnost na kolodvor, toda pravočasno. Prenočevanje bo pri sv. Ani. Vse izletnike opozarjamo, da je treba vzeti proviant za nocoj in za jutri s seboj. Na Ljubelju se izletniki snidejo s člani koroškili podružnic. Vozna cena znaša 3 K 40 vin. V Ljubljano se vrnejo izletniki jutri ob 8. zvečer. — Mestna ljudska kopel. Delavec nam piše: Mestno ljudsko kopališče so začeli popravljati pred 14 dnevi, prav v času. ko bi bila najbolj potrebna. Baje se bo vleklo popravljanje še štiri tedne. Zdi sc nam pa, da bi lehko popravila nekoliko pospešili. Delavcem je mnogo na tem. da funkcionira ljudska kopel redno, ker prihaja za ljubljansko delavstvo res samo ta kopel v poštev. Kolezija in Pasji brod sta preoddaljenu da bi hodili tje po dnevnem delu m pri »Slonu« je predrago, z Ljubljanico tudi ni nič. ker jo reguliraj;). Zlasti ob sobotah pogrešamo tople kopeli in prav mnogo nam je na tem, da merodajni faktorji pcspeše popravljalna dela v ljudski kopeli; mestna občina bi nam pa storila veliko ushigo, če v najkrajšem času zgradi še eno ljudsko kgpel. ki bi pa morala biti seveda vse večja. — Gojenci dramatične šole slov. dež. gledališča prirede nocoj v areni »Narodnega doma« družinski večer in gledališko predstavo s prijaznim sodelovanjem gg. E. Groma in A. Štruklja. Uprizore ljudsko igro »Deseti brat«. Po predstavi prosta zabava, godba in ples. Začetek ob osmih, vstopnina 50 vinarjev. I< obilni udeležbi vabijo prireditelji. — Dobrodelna gledališka predstava na prostem. /e napovedana gledališka predstava na korist nsohju slovenskega deželnega gledališča v Ljubljani, ki je zaradi zatvoritve tega zavoda brez sredstev in brez angažmana, bo v petek 15. t m., ud praznik Velikega šmarna popoldan pred desnim traktom parkhotela »Tivoii«, tako da bo imenovani trakt služil kot /'va scenerija. Vprizon $e srbskega pisatelja i> Java Nušl-ča zgodovinska slika iz trpljenja .. .iškega plemena pt;d posilstvom turških krvolokov. »Knez Seniberijjki«. Igra, ki se je pred mnogimi leti uprizorila tudi na odru slov. deželnega gledališča v Ljubljani in prav letos žela po slovanskih odrih veljke uspehe, je nanovo prevedena iji 'H pieddana po zahtevah uprizoritve na prostem. Akustika izbranega pozorišča je izborna, prostora za gledalce v izobilju. Sodelovalo bo v igri cic sto oseb v pestrih srbskih in turških kostumi,1. Pi ireditveni odbor, sestoječ iz zasebnih gospodov iz izvenglcdaliških krogov, ape-rra na javnost, naj z obilim posetom te za nas povs ‘m nove prireditve pomaga domačemu igralskemu osobju olajšati bedo vsaj v toliko, da si bo moglo, rešeno trenotnih velikih težav, po svojih močeh najti kruha. Prepričan, da bo slavno občinstvo ne samo iz Ljubljane, ampak tudi iz njene bilžnje in odaljenejše okolice v dokaz svoje zahvalnosti rade volje prihitelo na pi ireditev, katere čisli dohodek se razdeli med bedne slovenske igralce, vabi prireditveni odbor na čim številnejšo ueležbo. Po predstavi, ki bo trajala do poldrugo uro, se vrši na vrtu in v dyorani park-hotela veselica z varietetnim programom, ki ga objavimo pravočasno. Komur je bedno slovensko igralstvo pri srcu, ne izostane od te prireditve, tem manj, ker mu bo ob prav neznatni vstopnini nudila nenavadne umetniške zabave. — Deklamacijski večer, ki ga priredita dne 16. t. m. v mali dvorani »Narodnega doma« g. Milan Skrbinšek, režiser in igralec in g. Šest, igralec, bo sploh prva prireditev tega žanra. Dosedaj se še ni zgodilo, da bi slovenski igralec nudil občinstvu tudi to stran svoje umetnosti. Program je jako pestro bojen, to pa radi lega. ker bosta imenovana gospoda prirejala strogo liteiarne večere itak tekom eventualne prihodnje sezone in imata s tem večerom le namen, občinstvo nekoliko seznaniti s tem ali onim pesnikom, kakor mu nuditi zabavo, seveda v besede višjem pomenu. Predvsem so na programu slovenski pesniki in pisatelji, potem Shakespeare, Calderon, H Heine, A. S. Puškin. Od Slovencev so zastopani Oton Zupančič, Iv. Cankar, Anton Aškerc, Ksaver Meško in Josip Stritar. Tudi japonski pesnik Okuri je na programu. Natančen spored še objavimo. Predprodajo sedežev je prevzela iz prijaznosti gdč. Jerica Dolenčeva, trafikantinja v Prešernovi ulici. Dobe se sedeži po 3, 2 in 1 K. Sedeži po 1 K stanejo za dijake 60 vin., a ti dijaški sedeži se dobe šele na večer prireditve pri blagajni. — Mestna zastavljalnica naznanja, da se vrši tamesečna dražba v jun. 1912 zastavljenih dragocenosti (zlatnine, srebrnine, draguljev) in v avgustu 1912 zastavljenih efektov (blaga, perila, strojev, koles itd.) v četrtek dne 14. t. m. od 8. do 12 dopoldne v uradnih prostorih, Prečna ulica št. 2. — Nova cesta. Dne 28. t. m. se je vršil obhod na novo zasnovane ceste Zagorje-Renke— Sava—Litija. Obhoda so se udeležili gg. Fr. Povjše, državni poslanec, R. Mihelčič in Potio-rck, oba iz Zagorja, potem župan iz Zagorja, s Polšnika in Šmartna, zadnji tudi kot načelnik okrajnega cestnega odbora in več občinskih odbornikov. Cesta bo velike vrednosti. Gradila se bo po nekdanji stari poti, ko so še ladje vlačili. Odprl pa se bo tudi vpogled v divje-romantjčni kraj Zagorje—Sava. — Umrli so v Ljubljani: Bohinc Ivan. 5(j let. — Šešek Ivan. 40 let. — Smrtne nezgode. Delavec Alojzij Mrva iz Praprotnega je padel s kozolca in se pri tem tako poškodoval, da je na poškodbah umrl. — 5. t. m. so pasli otroci Ostanka iz Mačkovca živino. Ko je konj hotel iti v podkozolec, kjer se je sušil oves, ga je štiriletni Viktor Ostanek s palico zavračal. Ta se je pa splašil in skočil dečku na glavo, katero mu je zdrobil. Otroku sta bila nos in črepinja udrta in je umrl. — Ogepj na barju. Včeraj okolo četrt na eno ponoči je treščilo v hišo Marije Anzeljčeve na Ilovici št. 43, ki je začela goreti. Čuvaj na Gradu je ogenj signaliziral z enim strelom ter s tem alamiral gasilno in reševalno društvo, ki je bilo s primerno naglostjo na svojem mestu in takoj stopilo v akcijo. Ogenj je sicer pre* cqj pokončal, vendar so pa gasilci preprečili, da ni pogorelo vse poslopje. Celo soba je ostala precej nepoškodovana, kakor tudi drugo zidovje. Zgorela je le greda in kar je bilo v podstrešju, strop pa bode pri hiši še do malega dober. Seveda.bi se ognja ne bilo moglo tako naglo pogasiti, ako bi slučajno ne bilo v obližju dovolj vode. Anzeljčeva je bila zavarovana, a zavarovalnina škode ne krije. Da je tresk hišne stanovalce prestrašil, si je lahko misliti, posbno še, ker ima na to hišo strela nekako posebno privlačno moč. Miša ima sicer strelovod, a vse nič ne pomaga, kajti v zadnjih letih je v njo že kar štirikrat treščilo. — Javen železničarski shod na Jesenicah. V pondeljek II. avgusta bo na Jesenicah v gostilni pri »Mesarju« javen železničarski shod. Začetek točno ob pol osmih zvečer. Dnevni red: 1. Poročilo o delovanju zavarovalnice zoper nezgode. 2. Raznoterosti. Poročata sodruga Deckert z Dunaja in Kopač iz Trsta. Shod je velikega pomena, zato je dolžnost vseh železničarjev z Jesenic in okolice, da se ga polnoštevilno udeleže. Železničarji, pripeljite tudi žene s seboj! — Prava vojna, kakršno si človek ne more prestavljati bolj strašne, se bo videla v najno- Za resnico. Roman. Spisal Jožef Laichter. (Dalje.) »Kaj počenjam. Nalijam rum v čašico.« Birpdbami: Šaljivi bazar, pošta, uganka graha, gugalnice itd. Na veselici svirj gjdba organiziranih rudarjev in sodeluje de. lavski pevski zbor »Vzajemnost«. Začetek ob 3. popoldne. Vstopnina za družino s tremi ose* bami 40 vin., za posameznike 30 vin. K mnogo, številni udeležbi vabi podružnični odbor. Trbovlje. Opozarjamo kovinarske ij sploh vse v to stroko spadajoče delavce na se* stanek kovinarske organizacije, ki bo v nede. ljo 10. t. m. ob četrt na 4. popoldne v društveni sobi »Delavskega doma«. Mnogobrojna ude. ležba nujno potrebna. __ ~T ropar- Ptuja poročajo: Kmet Korošec je šel dne 5. t. m. ob 6. zvečer iz Ptuja proti Uajdinu. Ze na ptujskem semnju se mu je pridružil neznan moški, ki je trdil da bo šel v isto smer kot Korošec. Blizu Hajdina je neznanec vprašal Korošca, ali bi mu mogel ta menjati dvajsetkronski bankovec. Korošec je ta dan v. Ptuju prodal dvoie živinčet in ie takoj potegnil listnico s 5f.O kronami iz žepa, da bi za dvajset-kronski bankovec dal neznancu dva desetaka, 1 ujec je y naglici zagrabil za listnico, jo iztresi Korošcu m zbežal, kar so gg noge nesle. Nekaj časa ga je Korošec zasledoval, ko je pa tujec potegnil dolg nož, si Korošec ni upal več slediti roparju v gozd. Javil je slučaj takoj žandarme* nji m policiji. Baje se je žandarjem že posrečilo najti sled za drznim roparjem. — Ogromna škoda. Požar v Pangercah in pri Jablanah je napravil škode okrog 200-000 kron. Pogorela so 24 posestnikom poslopja. Govore, da se je požar zanetil p0 iskrah iz železniškega stroja, ki teče v obližju mimo vasi. — Nezgoda na železnici. Na progi Kapfen- berg—Au—Seewiešen štajerske deželne železnice se je odtrgal v bližini Aflenza vagon. En sprevodnik je mrtev, 11 oseb ranjenih škoda je zelo velika. Naročajte se na Zarjo! Zahtevajte pri Vašem trgovcu „e sara0 „koc,ie za govejo juho“ »Z, i/recno 8 MASGI JEVE vin. kajti te so najboljše! Samo pravo z imenom MAGGI In varstven znamko zvezdo s križcem mož ne more mirno sestajati z ženo. Kakor hitro se mož približa ženi, brž ga očara, in on izgubi pamet. I popreje mi je bilo vedno zoprno, mučno, kadar sem videl damo v plesni obleki; sedaj se mi pa to zdi naravnost grozno; jaz to smatram za nevarnost za ljudi, za protipostav-nost in bi najraje poklical stražnika in kričal na pomoč proti nevarnosti ter zahteval, naj odstranijo nevarni predmet. — Jaz se trdno nadejam, da pride čas. in menda kmalu, da bodo ljudje to spoznali in se čudili, kako je mogla ekzistirati družba, v kateri so se dopuščala taka, družabno zadovoljnost moteča dejstva, kakor tista, katera izzivajo mesenost -« To velja i za vas, Kačerovsky!« je dostavil Mikvška. »Mogoče,« je priznaval Kačerovskv, »pa le v toliko, dokler ne nosim v sebi takega polica^ ja. Bržko ga pa dobim, mi bo vseeno, naj ljudje hodijo, kakor hodijo.« »Ne tako — ne tako!« je klical Mikyška. »Za vas to tudi velja, Kačerovsky, in za nas vse, prijatelji! Poglejte, Jezus je odpustil Magdaleni. Vedel je. da ie človek gosenica. To mi najbolj ugaja, da ji je tako odpustil. Kdo bi pa ne imel rad ženske? Vsak izmed nas ima žc preluknjano vest.« Ivan se je zardeval in majal glavo. Kačerovskv se je pa razsrdil rekoč, da je to začetek konca, če imamo take predpogoje. In začel je razlagati, kaj si on misli o nravnosti in da mora vsak poznati svojo pot in se od nje ne umakniti za noben korak. »S to Magdaleno se je že preveč komedij počenjalo; skoro vsak se skriva za Magdaleno. Da. za ljudi bi bilo boiiše> ako bi je sploh ne bilo!« Pa se je skoro malo ustrašil in zamahnil z roko. Mikyški je zagorelo obličje, vstal je in vzkliknil s patetiškim glasom: »Prijatelji, da bi bilo bolje, ko bi Magdalene ne bilo? Magdalene? Vsaj je Magdalena vse človeštvo mi vsi, od stvarjenja, sveta P& do konca smo vsi Magdalene, prijatelji!« »Do konca?« je vprašal s povdarkom Kačerovskv. »To je malo drzno rečeno, skoro predrzno.« »Toda pomislite. Kačerovsky,« je vzkliknil M;kyška, ki se je čimdalje bolj razvnemal, »da vselej in zmirom prihaja za zimo spomlad in da \o spomladni večeri prokleta past. Le pomislite, kako se spomlad razgrinja, kako se nebo nekako prenavlja in predrugačuje, da je salnce drugačno, vzduh drugačen__________________pri- jatelji, vse je tako novo in drugačno. Preje se je človek stiskal in krčil kakor puta, a sedaj diha kakor kovaški meh. sonce prigreva. noge kar letajo, v prsih mu vre. Ne, človek je gosenica, gola gosenica, prijatelji! Vse dere na ulico zija okrog sebe, — da, prokleta past so ti spomladanski večeri! Koliko sem se že jaz na-klel in naspominjal na kmete, na polje, gozde, kako se tam živi bolj čisto, kako se tam pro« šteje diha in kaka umazanost je tu. Kakšna zatohlost je po teh ulicah, prijatelji, in kakor da je povsodi polno le samih razburjenih človeških teles. In ko bi se z verigami prikoval na posteljo, vse zaman in zaman. Gosenica je človek, gnusna gosenica, Kačerovsky!« (Dalje prih.) B. Gotzl, © ana JBre* konkurence! Mestni trg št 19. — Stari trg št. 8. Krasne novosti spomladanskih oblek in površnikov douia>čeg;a Izdelka* Za naročila po meri največ,ja izbira tu- in inozemskega blaga. Solidna postrežba. Jlajnižje cene. Zadnje vesti. RUSIJA ZAHTEVA REVIZIJO. Peterburg, 9. Rusija vztraja na reviziji bu-kareske pogodbe. V ministrstvu za zunanje zadeve zatrjujejo, da je v tej reči kakor tudi v od-finskem vprašanju popln sporazum med Rusijo In Avstrijo. KAVALA. Pariz, 9. »Temps« objavlja intervju z visokim ruskim diplomatom, najbrže z Izvolskim, ki je dejal. Ne le da nas zanima vprašanje Ka-vale. ampak mi smo je sprejeli za svoje. Z vso odločnostjo smo za to, da dobi Kavalo Bolgarska, ker jo potrebuje za izliod v Egejsko morje. Na londonski konferenci smo nastopili za to, da dobi Grška Solun. Ce zahtevamo zdaj Kavalo za Bolgarsko, hočemo le, da se ohrani ravnovesje na Balkanu, zakaj čimbolj se Grška razvija, temboli izteza roke po Dardanelah. S Kie-to in z ostalimi otoki bi bilo Egejsko morje le se grško jezero. rumunija za revizijo. Bukarešt. 9. Mnenje, da je Avstrija in Rusija zahtevala, da se pridrži revizija za Kavalo, je zgie.seno. Ko so postala pogajanja težavna, je Rumunija sama priporočila tako rezervo v ka-va|skem vprašanju, in sicer z najboljšim name- SRBIJA IN AVSTRIJA. Bukarešt. 9. Med Srbijo in Avstrijo se pripravlja resno zbližanje na trgovinski podlagi. PaSic in avstrijski poslanik Fiirstenberg sta bila pred tremi dnevi skupaj na zajutrku pri rumun-skeni finančnem ministru. I am sta se zelo pri-srčn ) zabavala in pozneje sta konferirala še n? dritRem mestu. qdr|N Turčija pomnožuje vojaštvo. Carigrad. 8. Dasi je od Cataldže do Odrina 160.000 mož pod orožjem, kliče vlada še rezerve pod zastave. Poklicala je že 45Ietne može. Vtisk miru. Carigrad, 8. Se pred sklepom miru v Bukarešti! je Porta naložila svojim poslanikom, naj naznanijo velesilam, da vztraja v odrinskem vprašanju na svojem stališču. Vest o sklenjenem miru je napravila v 1 určiji velik vtisk, in di-okmiatični krogi upajo, da se bo vdala za primerne koncesije. _ ISTRSKI DEŽELNI ZBOR. Tridcnt, 9. Tukajšnji »Trento« poroča iz Trsta, da bo istrski deželni zbor razpuščen in imenovana upravna komisija kakor na Češkem. OFICIRSKI DEFRAVDANTI. Salcburk. 5. Zaprli so stotnika Czecha od 75. polka, ker je poneveril 3000 kron. Budimpešta, 8. Lajtnant 31. lovskega bataljona Toma Sekulič je v Mitroviči defravdiral 1500 K in pobegnil v Srbijo. GENERALNA STAVKA V BARCELONI. Barcelona, 8. Katalonska delavska zveza je za danes napovedala splošno stavko. Zvečer |e policija zaorla več sindikalističnih voditeljev. Pričakuje se. da bo razglašeno obsedno stanje. Guverner je dal zapreti prostore delavske zveze. FINSKE VOLITVE. Socialisti najmočnejša stranka. Helsingfors. 9. Pri volitvah za finski deželni zbor so doslej dobili socialisti 217.778, starofinci 109.283, Švedi 74.183. mladofinci 70.133, agrarci 37.628, krščanski delavci 3450 glasov. EKSZLOZIJA. Carigrad, 8. V neki trgovini v Galati je eksplodiral bencin. En delavec je ubit; poslanec Midliat in stotnik Atif. ki sta šla po cesti mimo, sta ranjena. KOLERA. Belgrad, 8. Uradno javljajo, da pojema kolera tudi po vojaških bolnišnicah. Zlasti se je zadnji čas znižalo število smrtnih slučajev. V belgrajskih izoliranih bolnišnicah je le še 42 bolnih za kolero. Dva avstrijska bakteriologa sta odpotovala v Kočano in Štip. Na Turškem. Carigrad. 8. Naznanjena sta dva nova slučaja, v katerih sc sumi kolera. Strašno razsaja epidemija v Smirni. Na Rumunskem. London, 8. Rurminsko poslaništvo naznanja da je v okolici Bukarešta konstatiranih 5 slučajev kolere. En slučaj je smrten. LINČANJE V MEHIKI. Mehiko, 8. Sedemnajst Mehikancev je napadlo in oropalo nekega posestnika blizu Tam-pika, njegove dve hčeri pa so oskrunili. Iz okolici so se zbrali mehikanski in ameriški kmetje ter jih linčali. Trst. — Politični odbor jugoslovanske soc. demokratične stianke v Trstu ima v nedeljo ob 10. dopoldne važno sejo v svojih prostorih v Delavskem domu. Odborniki in nadzorovalci so naprošsni, da se je udeleže polnoštevilno. Goriško. — K izporu nabrežinskih klesarjev. Pri »Cava Romani« je uslužben polir Jožef Spes-sot, ki je nedosežen mojster v šikaniranju. Svetujemo mu, da preneha takoj s svojim »delovanjem«, ker drugače bomo prisiljeni, da nastopimo prav odločno proti njemu. Že sedaj smo hoteli pošteno obračuniti z njim, ker pa so nam dejali: »Mož ni pri zdravi pameti,« smo to za enkrat opustili. Spessot je kruinir in to si bo delavstvo dobro zapomnilo. Ako se do ne. delje ne končajo pogajanja uspešno za nas, tedaj bomo ustavili v pondeljek delo pri vseh tvrdkah, ki delajo za »Cavo Romano«. Noben klesar naj ne hodi sedaj v Nabrežino. — Mestna gorlška uprava disciplinirana. Primorski naredbeni list prinaša odredbo notranjega ministrstva z dne 4. julija 1913, ki odvzema mestnemu magistratu goriškeinu vse posle prenešenega delokroga in jih izroča politični oblasti 1. instance okrajnemu glavarstvu. ’ ’ ’ ’ — Kako zastopa naše županstvo interese Občinarjev? Večkrat smo že poročali, da niso pri našem županstvu oziroma starešinstvu vse stvari v redu. Ne morda, da bi hoteli očitati tem ljudem nered v njih notranjem delovanju, pač pa jim hočemo očitati, da ne znajo ali pa nočejo držati reda v svojih zunanjih poslih. Da so občinski »naprejpostavljeni« — oni se namreč prav radi tako nazivajo — dolžni zastopati interese in pravice ‘vseh Občinarjev, ve že vsak paglavček na cesti. Pri nas pa, v naši lepi Podgori, v naši zadnji narodni trdnjavi na slovenskem ozemlju, kakor jo oni imenujejo, je seveda drugače. In da je v resnici drugače, hočemo pokazati na enem izmed mnogih slučajev, ki se je pred par tedni pripetil in ki je imel v četrtek 7. avgusta svojo naravno posledico. Nekaj tednov je namreč od tega, ko je ravnatelj tukajšnje tovarne meni nič, tebi nič dal zapreti neko stransko pot. po domače imenovano pot za rojo, katera vodi pri strugi, ki teče od tovarne naprej, proti železniškemu mostu, na polje. Dotična pot je bila odprta javnosti približno 40 let; v teku te dolge dobe ni prišlo nikomur na misel, da bi to pot iz enega ali dru-zega vzroka zaprl. Zdaj pa. ne vemo pod kakšno pretvezo, je ravnatelj tovarne — baje s privoljenjem gosp. župana Klančiča — dal postaviti ograjo in Občinarji, ki so po tej poti hodili, so razočarani ostali z — dolgimi nosovi. Začeli so se drug druzega vpraševati, kako pridejo do tega, da se zapre pot. ki je bila vedno odprta in ki je iz nekaterih ozirov celo neob-hodno potrebna. Stvar se je zdela vsem še bolj čudna zaradi tega, ker je po mnenju vseh dotična pot občinska last. Kako ima torej ravnatelj tovarne, ki je privatna oseba, pri vsej svoji karieri pravico zapirati občinske poti? Med takimi. ki so se najbolj jezili, so bili tudi nekateri občinski starešine; ti možakarji pa niso imeli toliko samozavesti in korajže, “da bi zahtevali od župana, naj skliče sejo in jim zadevo pojasni! Pustili so stvar tako in so samo priporočali drugim, naj vlože na županstvo pritožbo. Nekaj kmetov in drugih Občinarjev si je res dalo napisati pritožbo na županstvo, pa so podpisali in končno tudi raztrgali! O pritožbi so izvedeli nekateri mameluki, ki se radi poslužujejo terorizma in so z žuganjem dosegli, da ni prišla pritožba kamor je bila namenjena. Vsled žuganja so seveda vsi molčali in mirna Bosna. Omenili smo že, da je imela ta zadeva svojo naravno posledico, katera bi lahko bila vzrok kakšne nesreče, če bi se pripetila po noči. V četrtek 7. t. m. okolu 7. zvečer je prišlo do hudega neurja; vsled močnega naliva so bile poti v enem trenutku pod vodo. Na mestu, kjer se nahaja dotična pot, zvana »za rojo« je tudi potok, po katerem teče voda od hriba Kalvarije v že omenjeno strugo tovarne, in od tam v Sočo. Vsled ograje, ki je bila tam postavljena, ni imela voda svoje naravne poti in oni, ki imajo tam blizu stanovanja so imeli takoj v hiši nepotrebno kopelj! V par minutah so bila stanovanja polna vode, tako da ni ostalo druzega kakor podreti ograjo. Kakor že omenjeno, bi se lahko zgodila večja nesreča, če bi se slučaj pripetil ponoči in če bi naliv trajal več časa. Rodo-vedni smo, kaj se bo zdaj zgodilo. Ker poznamo dobro razmere v Podgori, se nam zdi, da bodo nekateri tako brezobrazni in si upali postopati sodnijsko proti tistim, ki so v sili podrli ograjo, ki jo je dal postaviti ravnatelj tovarne! Ko to pišemo, nam niso še znane nadaljne posledice. katere pridejo gotovo po našem mnenju in v katerih bomo poročali. Za sedaj zahtvamo od tistih faktorjev, ki sq dolžni skrbeti, da se taki slučaji ne dogajajo, da ukrenejo potrebno in napravijo v tej zadevi red; zahtevamo nadalje od županstva in od občinskega odbora, da nam povedo, imajo li pravico ravnatelj tovarne in drugi privatniki lastiti si občinski svet. In če je res. kakor nekateri trdijo, da je bila pot, o kateri danes goverimo. nekdaj prodana tovarni, zahtevamo od občinskega odbora, naj ukrene potrebno, da se taki slučaji, kakor v četrtek zvečer ne pripetijo več. Občinarjem pa priporočamo, da se ne puste od gotovih elementov terorizirati, pač pa naj povedo tem ljudem v obraz, da zahtevajo kot Občinarji v vsakem oziru — enake pravice! Končno Jim priporočamo, naj s tistimi, ki so postavljeni. da branijo občinske interese, pri bližajoči se priliki temeljito obračunajo! Odgovorni urednik Fran Bartl. Izdaja in zalaga založba »Znije«. Tiska "Učiteljska tiskarna« v Ljubljani. ■o ■■ ■■■■□■■■■■■■■■■■■■■■■■■ ■BBBBEBKBBBEBBBBBBanBeBBieBBB** HajMjii Mi struj nHajmiti je Velik koncert i>o jutri v nedeljo 10. avg. na prostornem vrtu pri Travnu na Glincah-Vič. 2ja,četel2 oTo 4=. popold-ne. Ob neugodnem vremenu bo koncert v prostor-nem salonu. :::: K obilni udeležbi najvljudneje vabi Vstopnina prosta. J. Traven. Ceno posteljno perje! Najboljši češki nakupni vir! 1 kg sivega, dobrega, pu-ljenega 2 K; boljšega 2-40 K; prirna polbelega 2'80K, belega 4 K; belega puhastega 510 K; velefinega _ . anežnobelega, puljenega, S. Benisch fv40 K, 8 K; puha sivega '==:r 6 K, 7 K, belega, finega 10 K; najfinejSt prsni puh 12 K. Naročila od 5 kg naprej franko. Zgotovljene poste^ ati rumenega nankinga, pernica 180 cm dolga, 120 cm Široka, z dvema zgiavnicama, 80 cm dolgi, 60 cm Sir., polnjena r. novim sivim, prav stanovitnim puhastim perjem 16 K; napol puh 20 K; puh 24 K; posamezne pernice 10K, 12 K, 14 K, je K zglavnice 8 K, !M50 K, 4 K. Pernica, 200 cm dolga, 140 cm Sir. 13 K, 14-70 K, 17-80 K, 21 K, zglavnica, 90 cm dolga, 70 cm Sir. 4'B0 K 5-20 K, 5 70 K. spodnja pernica Iz raočn 116 cm Sir. 121 n pernica iz močnega, črtastega gradla, 180 cm dolga, .... Zp(f ' vzetju, od 12 K naprej franko Lahko se franko K, 14 80 K. Razpošilja se po po- zamenja za neugajajoče se vrne denar. — Natančni cenovniki gratis in franko. S. Benisch, Dešenice štev. 758, Češko. B B B S B BB BB faff 10 letna garancija. Pouk v vezenju brezplačen. Ifrti \7V»lr Specialna Irgovina šival-* Uti, nih strojev in koles. Ljubljana, Sodna ulica St. 7. Ceniki zastonj in poštnine prosto. as B ■ B B BB BBBBBBBBBBBBBBBBBBBBBBBBBBBBBBBB za boljša in lažja slikarska in pleskarska dela sprejme takoj slikarski mojster FERD. WOLF v Kočevju (Dolenjsko). Plača 4— 5 K na dan, za dela na deželi 2 K doklade. Delo je trajno (tudi čez zimo). Edna posebnost m likerja je m Bi „Zdravni k— s = želodca" 1 je edina posebnost želodčnega likeria 3j|| iz zdravilnih rastlin, kateri izborno gg vpliva proti slabosti v želodcu ter ga m radi tega v nobeni družini ne bi smelo SE manjkati. m mm Odlikovan v Parizu z zlato kolajno in tast. križeem. Ivan Jax in sin Ljubljana Dut.aiska cesta štev. 17 priporoča svojo bogato zalogo — šivsulnili. strojem ================= in stroje za pletenje (Strickmaschinen) za rodbino in obrt. Pisalni stroi Adler. “"Š7” o z n a- Isrcless-a. Ceniki se dobe zastonj in franko. r.i« Cementne cevi v vseh merah, barvaste plošče itd. M »g 11 »MU 111111" [!■——111 TUM "lil I ■ . y Kranjska betonska tvornica Tribuč & Ko. J ____________________t • i_ 1 • i i i i ii ■ _■ —-— H A _ - — Ljubljana. & Telefon St. 296. .......................... Pisarna, delavnica ln skladišče na TržaSkl cesti. ...... Telefon št. 296. stavbni 5traski ;td. K. JURMAN lT,uum.™r^ Selenburgova ulica Optični zavod z električnim obratom. — Aparati, poljska kukala, daljnogledi. Za prvovrstno tehniko se jamči. — Popravila se izvršujejo v lastni delavnici. Delavske konstiitine zadruge za Trst, Istro in Furlanijo v Trstu (registrovana zadruga i omejenim jamstvom) Vafal vdikcfi dohod« btaga v I vv ulica Raffinerla štev. 3 so štirje oddelki: konfekcija - manufaktura = pokrivala - obuvala = popolnoma oskrbljeni z zadnjimi novostmi za nastopajočo pomladansko in letno sezono. Cene: Konfekcijski oddelek: Ootov* obleke za molke iz najmodernejšega blaga Ootov« ofcleke za dečke..................... Ootov* obleke za dečke s kratkimi hlačami Koetnal za otroke................... PovrinflU ln raglani u moške . . Molk* abeke Iz platna .... Oblek« sa dečke..................... Kort*—1 zi ctro-kc.................. Saeco Alpagiš trni, modri !« t!vi V vetrni meter od do K 22 80 naprej , 16-50 „ . 12— . . 6-- K 15 - . 28 — . 50 — . 14'50 naprej - »- . . 440 . :fcerl. Obleke po meri: Izgotovljene v lastni krojačnlcl po n«jnovejšlh vzorcih in v najfinejSem rezu ter natančno izdelane. Molke efeleke šcvlota Molke obleke Iz počeune volne Molk« obleke Iz počeune volne, modre Molke obleke iz črnega priketa Itd Povfiatid ln raglani za moške . . Oddelek manufaktur Valneno blago za ienske obleke: ševtot Bodri in barvani .... Drap de Dame...................... Otom de Coth...................... Alpaca (Mater).................... Popcitaa, v barvah ta trni . . . Volle te volne.................... Motnstlinr gladki ta rlaanl. . . Svilnato blago: *nc« ucrc Duchcaoe za bluze Svile t» »ousseline v tzpreminjtv*ln!h barvaj SvlU m podloge v baivah......................... Topriin Eollenne................................ Duchf« Brillant, gbdki ......................... Svila H'aerty, črtana........................... T»f!»l.-u rlsoki za krila ...... Crolst u avile v izpieminjevalisih UrvMi Tafletei Man (novost /a bluze) . . . Blagt platna ln leti (lantaale) II bar rrp« barvane gar*« 48- 52-50 46- M’50 66- naprej mete: K ■tet« K od 2 — 210 4-50 2-20 2-20 1 28 2- od 110 2M 1-60 1-60 5-20 3 — S-40 2-80 3-80 ?-80 mrl« od -•Wi 4-— a — -•62 -•72 1-20 -•52 -•80 110 4-60 i 50 . - 70 -90 1 'jX> 1-SO *•- Čipke za bluse in okr.iike ...................................* »I Vrhtitcga se Izdelujejo ženske oblek*.......................... 30 Oddelek pokrival: Mornarske kape iz slame za oečke.......................... Slamniki garnirani za otroke In dečke, zadnji vzora .Veslatske* kape iz »lame za dečke In moške . . Slamniki, katere se lahko zvije v različnih oblikah Slamniki, panama za meške Kluuaki iž platna za moške in dečke....................... Klobuki iz platna, garnirani za otrok« ta dečke . . Kape Iz sukna ln iz platna za dečke ..... Mornarke lz platna, bele in naravne, z* oprati . . Kape iz platna in svile za moške.......................... Burski klobuki Iz kože in platna za defke . . . Klobuki iz klobučevine letni od prvih italijanskih »wn . Klobuki trdi (katranirani) od I. zadruge klobučarjev n* Dnnajn Speclalltt ta trdih klobukov angleških ta francoskih Dežniki iz pavole za moške In 2enake...................... Dežniki Iz polžide........................................ Dežniki iz Žide........................................... Dežniki-pallce za ntoške.................................. Palice za izprehod........................................ komad od . K 1*9 «-iz \fr-1-flO *W , «- naprej do K »-20 . 11-napre) K 40--niprel naprej 1 — 1— *~ 4*0 wo iM u« —-•o L aspiej I «-. «-. lo-ao . n-60 , 4-. «•-. 12- II 40 15--naprej do K 450 . 350 , 7~ . 4-. 340 , l-eo . 8-60 do K 1-80 3— . 3-30 , 2-30 . 8— naprej n K 4 — rt- k )*ao i Oddelek obuval: Specialiteta amorikansklh obuval iz ševroa la bok« Čevlji .Detby* za moške........................................ Čevlji z gumbi, krasni......................................... Čevlji .Triumph ............................................... čevlji z elastičnima stranicama....................... • • • Ženski čevlji amerikanske in francoske lome. Zenski čevlji .Oscaria*.............................. Zenski čevlji „Chevreaux*...................................... Zenski čevlji .Chevrette*...................................... Čevlji za dečke t vseh oblikah: Čevlji .Derby‘ z gumbi, .Trlumph* lt4.......................... Čeveljčki za otroke............................................ Čevlji, nizki amerikanskl, čml In barvali la dečka ii Molke čevlji nizki za ženske, črni v biwah Iz CkfifMM' čevlji nizki za ženske, ,Derby"................................ y*vljl nizki u ženske z gumbi......................... • • • v.fvlji nizki za ženske, odprti.............. kalp. •d •» 1»-12-80 «-70 pai • K Il-I K 10-« . i©■- . 5-» do K 15-, 1«-. 15-80 . 13— 18- 15-« 12-- K 11-. 5— . 18- I Obuvata ra otroke — čevlji tantaala, v banrufc In čevlji h platna Hd. K r— : i!S ■a In Oacarle: par *d do K t- K 14-, H» . 15-80 . r-« . 11-id b«U — sandali — Skladišče za oblačita j« odprto ob delavnikih od 3. zjutraj do 1. popoldne In od 3. do 7. zvečer: ob praznikih od 8 zjutraj do 1. popoldne. Ravnateljstvo.