'Z ~ t ^ * •....... ■ - m • Lisi slovenskihdelavcevv Ameriki TELEFON: CHelM«, S—1242 Entered m Second Class Matter September 21, 1903, at the Post Offiot at Hew York, N. Y„ Act of Oongreta of March 3, 1879. TELEFON: OHeleea 3-1241 No. 222. — Stev. 222. NEW YORK, WEDNESDAY, SEPTEMBER 22, 1937—SREDA, 22. SEPTEMBRA 1937, Volume XLV.—Letnik XLV. F0R DO V A KOMPANUSKA UNIJA STAVI ZAHTEVE Kitajci pripravljeni na japonsko ofenzivo VLADA BO ODLOČNO NASTOPILA PROTI PREMOGOVNIM DRUŽBAM V HARLAN OKRAJU, KENTUCKY Lewiaov odbor za industrijalno organizacijo je dobil nevarno konkurentko. — National Labor Relations Board je priznal unijo. — Vlada se bo poslužila v zadevi premogovnih baronov 67 stafe postave. — Lewis je sklical veliko zborovanje. * DETROIT, Mich., 21. septembra. — National Labor Relations Board je priznal "Ford Brotherhood of America' , neodvisno organizacijo delavcev, zaposlenih v Fordovih tovarnah. Pred nekaj tr«dni je Relations Board priznanje zavrnil. United Automobile Workers of America, ki pripadajo Levvisovemu odboru za industrijalno organizacijo. so dobili s tem nevarno konkurentko. Bratovščina Fordovih delavcev zahteva od For- TRGOVINA MORE REŠITI __EVROPO Državni tajnik Hull napoveduje gospodarski razpad. — Vabi evropske države v trgovsko pogodbo. NAJNOVEJŠI | SODNIK BLACK NA SEVERU JE ZBRANA ARMADA, VOJAŠKI TANK treba odpustiti delavcev, naj družba ne odpusti družinskih očetov, ki imajo dolg na svojih hišah ali so pa kupili Fordove avtomobile na obroke; polnočni šiht naj bo odpravljen; družba naj ne najema delavskih špijonov in naj odpravi iz tovarn uniformirano policijo; družba naj sprejme nazaj na delo 173 mož, ki so bili odpuščeni, ker so nosili unijske znake. WASHINGTON, D. C, 21. septembra. — Zve-/ni justični urad se bo poslužil 67 let stare postave, da mu bo mogoče kaznovati premogovne barone v Harlanu, Ky., zaradi terorizma. Postava določa pet tisoč dolarjev globe in deset let ječe za osebe, ki škodujejo onim, kateri izvajajo državljanske svoboščine. Razmere v Harlan okraju je natančno preiskal in proučil poseben senatni odbor pod vodstvom pregresivnega senatorja La Folletta. Preiskovalcem so naprimer priznali torije kentu-ški gorjani, da jih je kompanija najela, da so s petnajstimi kosi dinamita razstrelili dom 7 5letnega •inijskega organizatorja L, Dwyera. WASHINGTON, D. C., 20. septembra. — J. L. Lewis, predsednik odbora za industrijalno organizacijo (C. I. O. ), je pozval predsednike 32 narodnih in mednarodnih strokovnih organizacij, vključenih v C. I. O., naj se sestanejo dne 1. okt. v Atlantic City, da napravijo načrte za bodočnost organizacije. JOHNSTOWN, Pa., 21. septembra. — Ralph M. Bashore, državni tajnik za delo in industrijo v mednarodni trgovini. Pennsylvaniji, je bil zaslišan danes pred National Labor Relations Boardom glede stavke, ki je izbruhnila dne 1 I. junija v Cambria tovarni Bethlehem Steel Company. Tekom zaslišanja je izjavil, da se povsem strinja s simpatijskimi stavkami. V Cambria tovarni so zastavkali delavci, hoteč pomagati stavku jocim tovarišem po drugih tovarnah. Nadalje je izjavil Bashore, da Sidney D. Ewans j kot zastopnik Bethlehem Steel Company ni hotel j začeti razsodisenih pogajanj, češ, da je štrajk že tako ali tako končan. Bashore je tudi oslro kritiziral policijo, ki je preganjala pikete. CHICAGO, m., 20. septembra. — National Labor Relations Board je danes razsodil, da imajo United Automobile Workers of America (Lewi-sova organizacija), izključno pravico sklepati delavske pogodbe za delavce Bendix Products Cor poration v South Bend, Ind. WASHINGTON, D. C., 21. septembra. — National Labor Relations Board se ni hotel vmešati v spor, ki je nastal na pa^fj^rn obali med International Longshoremen's Unlbn in med razvazalci, kateri pripadajo k American Federation of Labor, BOSTON, Mass., 21. sep. — Pri otvoritvi, letne Conference of Distribution v Bostonu je državni tajnik Cordell ,Hull rekel, da preti Evropi v dove družbe: minimalno letno plačo $1500; ce jejdveli letih gospodarski razpad ali pa vojna katastrofa, ako ne stopi v mednarodni trgovski sporazum. Hull je rekel, da je svetovni gospodarski položaj v popolni zmešnjavi in da ima 75 odstotkov političnih težkoč »svoj izvor v gospodarskih vzrokih in trgovskih ovirah. Rekel je, da trgovska pogajanja med Zdr. državami in Anglijo ugodno napredujejo ter je zagotovil, da pogodba s Oehoslovaško za uvoz čevljev in tekstilnega blaga ne bo škodovala ameriški industriji. Na konferenci s časnikarskimi poročevalci je rekel Hull, da noben drug načrt ne more rešiti svetovnega gospodarskega položaja, kot medsebojne trgovske pogodbe. Po njegovem zatrdilu morejo le trgovske pogodbe postaviti temelj za mir. Glede Združenih držav je Hull rekel, da ni nikake nevarnosti, da bi se zapletle v kako vojno. Opozoril pa je, da so delavci po vseh državah' sveta zaposleni pri izdelovanju orožja in municije in da bodo ti delavci v dveh letih brez dela in da bodo posledico tega brezdelja občutile tudi Združene države, ako ne bodo odstranjene umetne zapreke v Na manevrih v Pennsylvaniji preiskušajo nov tank. — Vozi čez vsak jarek in reko. — Vozi 50 milj na uro. IND1ANTOWN, Pa., 21. septembra. — Posebna straža straži nove lahke tanke, ki so skrivnost na manevrih ameriške osme divizije. Ti tanki vozijo s hitrostjo/ 50 milj na uro čez vsak jarek in vsako reko. Manevri se vrše na 12,000 akrov obsegaj očem vojaškem vežbališču, 20 milj vzhodno od Harrisburga. Tank ima spredaj eno strojnico, dve pa v premikajočem se stolpu, da more .sipati smrt na vse strani. Častniki dovolijo gledalcem, kako zlezejo štir^ vojaki v tank, notranjost pa mora ostati tajna. Častniki so prepričani, da nobena država nima takih tankov. Voznik tanka sedi na lovi strani in prejema povelja po radiju. Poleg voznika sedi strelec, dva pa v -stolpu. Strelci gledajo skozi šipe, ki jih ne prebije nobena krogla. Motor se nahaja zadej in je vojaška skrivnost. Tanki so sedaj prvič na manevrih in bodo morali prestati najstrožjo preiskušnjo. NA P0VRATKU V Southamptonu se je vkrcal na majhen par-nik, ki bo dospel konci tekočega meseca v Bal timore. Dalje je rekel Hull, da je gospodarska razdelitev poljskih pridelkov in industrijskih izdelkov neobhodno potrebna, ako hoče svet uspevati in si zagotoviti mir. MLEKARSKA STAVKA MALONE, N. Y., 21. sep. — Stavkujoči farmerji, ki pripadajo k Dairy Farmers Union, so razlili mleko treh tovornih avtomobilov in so voznike ob-metali z jajci, da so preprečili, da mleka niso pripeljali k Sheffield Condensed Milk Co. v Malone. Farmerji stavkajo že šest tednov in je .s^daj prvič prišlo do izgredov. Pet avtomobilov z mlekom je ušlo skozi vrsto piketov. — Farmerjem se je posrečilo ustaviti tri avtomobile, dva pa sta naglo odpeljala dalje. NA KROVU PARNIKA "CITY OF NORFOLK", 21. septembra. — Na tem parniku potuje proti Združenim državam Hugo L. Black, ki ga je imenoval predsednik Roosevelt za člana najvišjega sodišča. Možak se je mudil v Evropv na počitnicah, in v njegovi odsotnosti je neki pittsburški list razkril, da je bil Black pred desetimi leti član kukluksklan-ske organizacije. Izza onega časa so ga oblegali časnikarji, pa se jim ni posrečilo dobiti od njega niti potrdila niti zanikanja odkritij pittsburškega lista. Parnik bo dospel dne 30. sep. v Baltimore, ('e bo Black na ameriških tleh bolj zgovoren kakor je bil v Angliji, se ne ve. WASHINGTON, D. C., 21. septembra. — Cutler Smith, nečak sodnika Hugona Blacka, je rekel, da bo njegov -stric povedal, če je bil član Kukluks-klana ali ne, ako bo od njega zahtevala tako izjavo kakšna pristojna oblast. FRANCO PRETI ANGLIJI Franco zahteva od Anglije, da odpokliče svoje konzule. — Fašisti so zopet obstreljevali Madrid. MORMONI SE POSTIJO RUSIJA STRELJA SVOJE IZDAJALCE, MOSKVA, Rusija, 20. sep. — Sovjetska vlada je naznanila, da je bilo na različnih krajih Rusije zopet ustreljenih 26 izdajalcev in sabotaž-nikov. V Harabovsku je bilo ustreljenih 20 sabotažnikov, ki so bili v službi japonske tajne policije. V Azovu ob Črnem morju je bilo ustreljenih 6 uradnikov, ki so ščuvali delavce na kmetijah k uporu. V Kirgiziji je bilo odstavljenih več komisarje^ hi uradnikov. POLARNA POSTOJANKA PLAVA - MOSKVA, Rusija, 21. sep. — Načelnik ruske postojanke na severnem tečaju, Ivan Pa-panin, je sporočil, da se je ledena plošča pomaknila proti jugu že tako daleč, da jo bo moral vzeti ledolomec mesto aero plana, ka^kor je bilo prvotno nameravano. SALT LAKE CITY, Utah, 20. septembra. — Pristaši mormonske vere so se v nedeljo postili ker so mnenja, da se bliža nova depresija. S tem pa hočejo dati tudi ostalim 625 tisoč mormoncem po celem svetu zgled, da varčujejo in se pripravljajo na slabe čase. Po vseh Združenih državah je 225,000 mormoncev v nedeljo opustilo eno jed ter pričakujejo, da bodo s tem prihranili $25,000, kateri znesek bodo porabili za podporo revnim monnoncem. KI ŠTEJE ČETRTMILIJONA MOŽ CINAN, Kitajska, 21. septembra. — Južno od Velikega zidu je zbrana kitajska armada 250,000 mož in čaka na japonsko ofenzivo. Največ vojaštva je ob Tiencin-Pukov in Peiping-Hankov že leznicah. V teh krajih so Kitajci zgradili močne u-trdbe, ob katerih, tako upajo, se bo zlomila japonska vojaška sila. Ob Tiencin-Pukov železnici je 10 divizij, ob Peiping-Hankov železnici pa 20 divizij. Ta velikanska armada je pripravljena na odločen odpor in Ja- ponci bodo morali napeti vse svoje sile, ako bodo hoteli doseči kak uspeh. Kitajske vojaške oblasti pravijo, da hočejo Japonci zasesti celo kitajsko pokrajino severno od Ruiene reke, o čemur so japonski militaristi že dolgo sanjali. Japonci sedaj še z veliko naglico prodirajo ob Tiencin-Pukov in Peiping-Hankov železnici. PEIPING, Kitajska, 21. sep. — Japonska armada s tanki in oklopnimi vlaki je dospela 15 milj do Paotinga, ki je važna in zelo utrjena kitajska postojanka v severni Kitajski. Kitajci se polagoma umikajo ob Peiping - Hankov železnici v 'novo utrjeno črto okoli Pao-|tonga. V tej črti se že nahaja i močna kitajska armada. Japonski poveljniki se dobro zavedajo, kak odpor bodo zadeli na tej črti in bodo kitajske postojanke bombardirali z aero-plani. Japonsko poslaništvo je obvestilo vse poslanike, da vsi tujci na svojih posestvih severno od Lunghaj železnice razobesijo svoje zastave. Japonci so tudi posvarili, da bodo bombardirali tudi tujo lastnino ,kjer se bo nahajalo kitajsko vojaštvo. Vse dosedanje kitajske vojne operacije so imele namen zadrževtai prodirajoče Japonce toliko časa, da je Paoting obrambna črta dovolj utrjena. HERRIOT NA DUNAJU NAROČITE SE NA-"GLAS NARODA" NAJSTAREJŠI SLOVENSKI DNEVNIK V AMERIKI DUNAJ, Avstrija, 19. sep. — Bivši francoski ministrski predsednik Edouard Herriot je dospel na Dunaj inje imel dolg razgovor s kanclerjem dr. Kurtom Schuschniggom. Do-brp poučeni krogi zagotavljajo, da se je Herriot, ki ima na Dunaju mnogo prijateljev in je zadnjih 15 let pogosto obiskal avstrijsko prestolico, s kanclerjem Schusfehniggom razgo-varjal o sedanjih problemih, četudi je bil njegov obi-sk pri-vatneg aznačaja. Herriot bo Ostal na Dunaju dva dni, nato pa bo šel v Prago na pogreb Tomaža G. Masarvka. IIENDAYE. Francija, 21. septembra. — Poveljnik špan-škili fašistov, general Francisco Franco, je naprosil angleškega poslanika, da odpokliče poslanike iz Bilbaa, Santandra in San Sebastiana. General Franco je zapretil, da bo konzule izgnal, ako jih angleška vlada sama ne odpokliče. General Franco je z izgonom konzulov zapretil zato, ker Anglija noče priznati njegove vlade. MADRID, Španska, 21. sep. — Od jutra do večera so fašistični topovi obstreljevali Madrid. Republikanci so z minami razdejali poslopje zvezdoznan-ske šole v Vseučiliškem mestu. S tem je bilo skoro popolnoma uničeno Vseučiliško mesto, ki je bilo največje in najpopolnejše v Evropi. Stoji samo še klinika, mogočno poslopje z 2000 sobami. Samo to poslopje je veljalo 40,000,000 pesetov. Ko je poslopje zvezdoznan-ske šole zletelo v zrak, je našlo smrt veliko število fašističnih braniteljev. Več sto Asturcev, ki so se zaprisegli, da rajše umrjejo, kot pa bi se umaknili, je umrlo junaške smrti ob Biskajskem zalivu. Fašisti so morali vasi Villahormes in Nueva razde jati z bombami iz zraka, predno so ju mogli zasesti. ADVERTISE in "GLAS NARODA" KENTSKI VOJVODA BO OBISKAL BRATA LONDON, Anglija, 21. sep. — Predno bo vojvoda Windsor odpotoval v Združene države, ga bo obiskal v Parizu njegov brat vojvoda Kentski. V Pariz se bo pripeljal z aero-planom, toda brez svoje žene, ki svojega svaka, ni hotela obiskati na Koroškem. ŠANGHAJ, Kitajska, 21. sep. — Vrhovni poveljnik ja-pon. morrnarice pravi, da bodo bombardirali Nanking, sedež kitaj, osrednje vlade. Kaj more Nanking pričakovati od zračnega bombardiranja, so pokazali Japonci včeraj, ko so nad mesto poslali nad 40 aero-planov, ki so bombardirali o-kolico generalnega štaba in vojaške akademije. Včeraj so japonski letalci bombardirali samo predmestja, danes pa bodo sipali bombe na celo mesto. Admiral Hako, je šel Bden še korak naprej. Rekel je, da je nevmeševalni odbor v enem letu svojega obst't:»ka dosegel, da se K v ropa ni zapletla v splošno vojno, toda je zopet -posvaril, da bo pošiljanje vojaštva na Špan&ko dovedio Evropo bližje do vojne. Zagotovil pa je, da bo An-j glija storila vse, tla odvrne to katastrofo. i "Pogodile, ki so bile sklenjene, niso bile držane," je rekel Eden. "Xa španski zemlji je veliko število tujih vojakov. Do sedaj ni bilo mogoče priti do sporazuma, tla bi bili ti vojaki odpoklicani. Tak položaj je napolnjen z nevarnostjo za evropski mir. ČUDNA POMLAD V ŽUŽEMBERKU Iz Žužemberka poročajo: — Po strašni toči je bilo. drevje tako okleščeno, da je bilo brez vsega zelenja. Pogimlo je nove poganjke v jeseni m sedaj v jeseni je v najlepšem cvetju. Isto opazujemo na krompirju, ki je začel po toči znova rasti in so njive krompirja v cvetju, kakor v začetku junija* Krompir bo zato za seme neuporaben, kolikor ga bo ostalo, ker je začel tudi zelo gniti. V goe-dovih pa ni pomladi, ker je u-tilmilo vse petje ptičev, ki jiib je fcoea popblnonna pobila. Pač pa so se zaklatili v gozdove divji prašiči, ki prizadevajo kmetovalcem na polju občutno škodo. "Pomlad" je tudi v žitnicah, ki ?*> popolnoma prazne, čeprav je^jesen. Pšenica in ječmen sta a izredno slalba in so po večini že vse porabili, ker poleti niso imeli kaj drugega jesti. Fižol in vso zelenjavo je uničila toča, ostanke zelja pa so temeljito pospravile gosenice. Vinogradi se začeli po toči vnovič zeleneti in so pognali novo zalego in bodo v kratkem v najlepšem cvetju, kakor spomladi. Take slaibe letine in tako velikega pomanjkanja živeža ne pomnijo niti ljudje, ki so uča-! kali devetdeseto leto svojega I življenja. Ljudje s strahom gledajo v prihodnost. Radi bi ,si prislužili kaj deuaria pri gradnji ceste Gradenc-Žužem-berk. Zato je bil tolikšen naval delavcev, ki bi radi delali, pa dela niso dofoili, da so morali posredovati orožniki. Se-jdaj vedena z bolnišnice, je naši« dom v ruševinah, moža-očeta komaj rojenega fantka in štirih malih otročičkov pa mrtvega. ZLOČIN .V GOSTILNI Te dni sta se zagovarjala pred malim senatom 28-letni ključavničarski pomočnik Karel Breznik iz tSarega trga pri SloVenjgradou in njegov 26-leltni brat Ivan Breznik. Letos 17. maja je bila v Škrubeje-vii gostilni v Starem trgu večja družba fantov, med njimi tudi Alojz Brodej. Ko se je Brodej odpravljal domov s kolesom, je opazil, da mu je nekdo prerezal plašč na kolesu. Zaradi tega se je začel hndovati nad Ivanom Breznikom, misleč, tla mu je ta poškodoval kolo. Ker se je začel Ivan Breznik norčevati, mu je prisolil Brodej zaušnico. Ivan Breznik je skočil v i gostilno, po svojega brata Karla« nakar sta oba brata napadla Brodeja s sekiro in vilami ter mu prizadejala na levem temenu 12 cm dolgo, do kosti segajoČo rano, mu zdrobila temenico, zaradi česar je Brodej na levem ušesu oglasil. Pok g tega sta ga poškodovala tudi še dvakrat na glavi in štirikrat na levi roki. Ivan Breznik je bil obsojen na 1 leto. Karel Breiznik pa na 8 mesecev strogega zapora. Sovjetske jJriprave. Juan Negrin v prvi vrsti prizadetih. v krajih največ pa je kredit že izčrpan in "Ako Ho sedaj lievinešavanje opuščeno, se to ne bo zgc- (bo delo ustavljeno. Nujno pro-dilo vsled pomanjkanja potrpežljivosti onih, ki -so ga zapo »sijo bansko upravo in cestni Čeli. Toda, gospoda, nikakor pa >i ne smemo prikriti tega dej- odbor, dase letos vsa^dela vrse stva: ako je nevnvševalna politika opuščena, bo Evropa za-vozila v globokejše in nevarnejše vode. Razpokam jez bo mogoče Se služil svojemu namenu. Toda mi sami ne moremo odločevati v tej politiki. Naj pa pride, karkoli, eno obljubim temu zboru — vlada, katero zastopani, bo z vsemi svojimi močmi storila vse, tla obvaruje Evropo, da je ne zajame vojna." STRELA UBILA OČE-TA PETIH OTROK Denarne posiljatve DENARNA NAKAZILA m^mmmmam IZVRŠUJEMO TOČNO IN ZANESLJIVO PO DNEVNEM KURZU V JUUOSLAHJO C* | LSI _ Dta. 100 I M0 , „ Dta, 100 0 7 JO _ Dta. Sto •IL10 _ Dta. BOO _ Dta. 1000 \ ITALIJO $ CJM $ UM U* 100 Lir M0 t SOJO _ lir $ 57.00__lir HO« S112J0_ lir S000 SlfTJO_— lir no SE CENE SEDAJ HITRO MENJAJO SO NAVEDENE CRNfi PODVRŽENE SPREMEMBI GORI ALI DOLI vetjih otokov kot t«oraJ navedeno, bodlai ? dinarjih nU (mh dovaljnjcma ie boljfe pogoje. Izplačila v ameriških dolarjih ^ Zl <«pla£ilo S 5.— morale poslali SI«.— " " • o .J 5.75 _____J10JB Prejemnik dobi * starem kraja lzpUtfUo t dolarjih. NUJNA NAKAHLA llVMUDIO PO CABUI LRIB IA PRISTOJBINO SI— SLOVENIC PUBLISHING COMPANY MGl«i Naroda" NEW YORK, N. X. fif WEST 18th STREET 1. septenubra okrog pol 7. so črni oblaki pregnali ljudi iz u-lic, ker je bilo pričakovati silnega neurja. Veindar pa nad Celjem samim ni bilo posebnega neurja, pač pa nad Šmartnim v Rožni dolini, kjer je udarjala tudi strela, ki je treščila v hišo posestnika Kugler-ja in jo zažgala. -Ubila je posestnika samega, ki je bil takoj mrtev. Žene ni bila doma, ker je v celjski bolnišnici, kjer je pred dnevi rodila fantka — petega otroka. Ko je bil.' v.. 9 i ' % ** ■ I \i \ < " I • i-4. 1 Sklenšterv kitajsko-sovjetske uenapadalne pogodbe in povečan la delavnost sovjetskih čet v Znnanji Mongoliji ter na rus-ko-mandžurski meji je d«Jo priliko, da se zopet več govori o zaostritvi sovjetsko-japonske napetosti in o vojaških namerah Moskve. Zopet stoji v o-spredju političnih in vojaških razmišljanj sovjetska daljno-vzhodna armada, ki je samostojni del sovjetske vojske poid poveljstvom mnogo imenovanega maršala Bluch-erja. Rdeča armada na Daljnem vzhodu, kakor tudi celotno oboroževanje sovjetske Rusije vzhodno Bajkalskega jezera spada med najonvejše vojaške ukrepe, ki jih je sovjeltska Rusija podvzela v vojaškem, gospodarskem in prometnem pogledu. Povod za osnovanje posebne rdeče armade, ki naj bi obvladala ozemlje severno od Mandžurije tja do Velikega oceana, je dala okupacija Mandžurije po Japoncih leta 1930. Ni dvoma, da so sovjeti bili presenečeni, ko je' pred 7 leti japonsko cerasfevo znova seglo po novih velikih pokrajinah kitajske republike. V tej dobi so bile boljševiške vojaške sile na Daljnem vzhodu maloštevilne in na splošno v slabem stanju. Sovjetski oddelki na rus-ko-kitajskii meji so bili slabo oboroženi, vojaško neizvežbani in nedisciplinirani. Okupacija Mandžurije pa je moskovske diktatorje navdala z veliko skrbjo za bodočnost Sibirije in pokrajin, ki leže ob širokem Amurju. Ničeear ni bilo pri roki, kar naj bi služilo obrambi teh prostranih dežel, ne čet, ne orožja, ne industrije in ne potov. Zato je morala sovjetska Rusija molče gledati osvojitev Mandžurije, morala je likvidirati sanje, da bo Mandžurija nekoč postala sestavni del so-vjetije in tako Sibiriji odprla najkrajšo in najboljšo pot v Rumeno morje. Toda že tedaj so se odločili moskovski vojaški krogi, da bodo temeljito preosnovali ves svoj vojaški položaj na Daljnem vzhodu. Že 6. avgusta 1931 je l?il general Blucher kot najboljši poznavalec razmer na Daljnem vzhodu španski ministrski predsednik, ki je pred svetom Lige narodov obtožil Italijo, da njeni submarini napadajo trgovske ladje v Sredozemskem morju. POŠILJATELJE OPOZARJAMO. "K pri poAiljaftnh okroglo vaato (opri Jor nirmi Ur, kajti taka ItphWa a Je pa pošiljanje neekrofUh tm4 Mi SLOVENIC PUBLISHING CO. (Travel OCLASlifTF V T,Ua NA RODA Kdor le nmeajea potovati v atari kraj ali «eMtl koča od je piliitan, fta> pMtn v v**k atvareh. V ded naflo delgo-Idnr akntajr Vam nomoi dati najboljta pojaanlta ta tudi vaa potrekw preakrUl. do je potovanj umMt tt Utlt. JO mhta rikNRe m'ut ta via poja-«ilta. ^ . Si preritrkime t«e, kodW prošnje n povratno dOToljenJa, potni Ihl^ Vbrje in apioh nm, kar je ta potovanje potrebno v #Mta,'i* kar JO gtavno, m imta«nlfc ataMke. Nedrtarijanl naj ne edtataje do _____________________ ae doA »^^irtiiimir piiiilah doyoUenj» HMNHY NUUdS. tipi' Vam, Pttlto tanj taka] to taea^laina omdUa ta da nMM potoialL i H P SLOVENK! PUBLISHING COMPANY (t/avel B ureau) 216 Wfsr Ittth Str ret New York. N. Y Blucher ros v nekaj letih v vzhodni Aziji postavil na noge docela samostojno armado, ki po mnenju inozemskih opazovalcev predstavlja najboljši del rdečih čet. Najprej je bilo treba izboljšati prometne razmere. Na sibirski železnici je bil položen še t se je vrftii 7. septembra po katt 'l^'n obredu v Hittnvaoi Ohio. - : "*•:' NaJkpSa hvala vsem sorodnikom in prijateljem, >tai sojp obiskali ob mrtvaWm odra ln nas tolažili v url žalosti Srčna tavala dru-gnanvfcl sp ae pri Se postorit od pokojnega ter hvala' za vence, ki so mu jih pfrdonlli v zadnji poodr&v. Vence so darovali aledefl: Mr. ta Mm Semid, Mr. in Mrs. Htrlmlan, Mr. in Mrs. Flster, Mfc4!* Mrl Rogel, Agoes in Clara SerJak, Mbr. in Mr*. William Higy, Mr, ln Mrs. Harry Higy, Mr. 4n Mrs. A. Manaolf. Mr. Chapman ter Lena ami Joe. Mr. Sobottki. Srftia hvala tudi Maki mladini za darovani venec ter nniJU Local No. 190, Rittmau, Ohla in Mr. ln Mra John Skrahr NaJl^tSr hvala Se enkrat voem. nkupaj. Ako je kako ime pomotoma ixpoSSrao, prosimo oprottenja. Tebi dragi sinko pa kličemo: Jllrno spavaj v ameriški gradi. Ostal nam boA vedno t Romihu. Žalujoči ostali: MIKE OKRASA, oie; ANNIB ŠKRABA, mati; ANNB ta ANOBUA AUMBA. seofrf:'MIKE, lOHK ik RANK, bratje. — Vhi v Rittamm' Ohio, " - • 22. aeptembra 1937. V grmovju za samotno železniško postajo so ležali trije lopovi in čakali noči. Tiho so šepetali in sicer o kmetu, ki je gnal prejšnji dan v mesto na semenj par volov ter rekel domaČim, da se bo vrnil naslednjega večera z zadnjim vlakom. — Dedec je močan, — pravi prvi.P — Ko vol je močan, — dostavi drugi. — Ubiti ga bo treba, — za-3) ključi, tretji * Nato vsi trije mol^e. Slednjič pravi prvi: — Lep par volov je bit. Drugi : — Če je dobro prodal, bomo imeli vsi trije dovolj. 'tretji: — Seveda je dobro prodal. On vse nspdsho spfavi v <$en6Y\ Medtem prisopiha vlak. Vsi trije dvignejo glavef. Nihče ne izstopi. Vlak se premakne in zdrdra v noč. Pa pravi prvi lopov: — Ali je bil to Zadnji vlak t D^ngi: — Da, to je bil zadnji. " Itotji pa zamidijeoo vrdih-e: — m ja1 ni kaneta k^j hudega pripetilo... HBL28 VAROB'A" *Ncw York, Wednesday, Sqrtember 22». 1937 «*esggcgg—g'MM =S=MB- —i THE LARGEST SLOVENE DAILY IN UJ3JL. JAKOB ŠTTJKL: pogrešani spis Oficial Koren je sedel za mi- Ni bila taka njegova navada, to v pisarni in zamišljeno gle dal v spis. Od eusa do časa je Ubrnil list in »e zopet poglobil v &tanje. Zraven mize je stal prijeten inožiček hi čakal, kaj bo zvedel. Končno je Koren prijel za svinčnik, zapisal nekaj številk na pripravljeni listič in dvignil glavo. Popravil si je naočnike, zavihal brkt- in z vzdihom povedal: 44Težko bo šlo, oče Hribernik. Najbolje je, če greste domov, stvar v miru premislite in odnehate. Saj ve ste, tak*- stvari so danes dra- ge." 44Vejo gospod," je možiček nekaj časa premišljal, "graii in bom skušal stvar urediti, to- toda sedaj ko so .ljudje čakali na njegovo modrost, ni imel časa, da išče drugih predmetov za obuditev. Ko je torej to izvršil, je nadaljeval" svojo razlago, pisal zapisnike, prestavljal spise in knjige tako dolgo, da je potekel službeni čas. Na spis pod blazino je popolomna pozabil. Dnevi so potekali, teden se je obrnil in zopet je bil uradni •lan. Oficial Koren je bil ves gre za pogrešani spis. Pomi i il je Koraia, naj pač skuša naj ti spis, ni&je je, če ga pa do uradnega dneva ne najde in če straaika pride, bo pač treba spis obnoviti. Koren se je zaril v spise. Praznil je predale i«u prelistaval spis za spisom, delo, ki ga lahko opravlja dolge mesece. Stranke je odganjal, tekočih spisov ni reševal. Prihodnji teden je Metlač res prišel in spis so obnovili. Stvar bi torej za zdaj bila rešena, toda Koren v poslu. Primerilo pa se je, da je zojiet vstopil v pisarno šel ni odnehal. Domov je odšel le v sprvytstvu kmeta Aletlača. zvečer in ko je zjutraj odhajal Bilo je treba poiskati spis, ki v pisarno, je vzel s seboj male ura je Koren pred t»«dnom pre- prigrizka, da je lahko vzdržal jel od šefa. Ali spisa na mestu, ves dan. Seveda, če človeku hoda če ne ho pomagalo, pridem kjer bi moral biti, ni bilo. Sel <|j vedno d onto v, veliko zamudi, danes teden. Pa zbogom." 1 je čakal, toda zaman. Naročili a - . , , , v rr M p. moiiček zapri vra. | k Kcvuu, Ju jnon, spis po.Ua- ^SSS ta za seboj, s, ta zopet od-I"*» subo' pria, in prod Korona sta stopi- \ «'fovom uaroetlu je l„lo opa- 1» dva para: dva vžitkarja on!"h, m'k"!lko ___*___i_ v;., . In to je Korena zjibolelo. Roke lil, pogralhil spis in mladeniš-kih korakov izginil strmecemu tovarišu izpred Oči. Hitel je v šefovo sabo, kamor je vdrl, kakor bi hotel napraviti atentat. Visoko nad glavo je držal spis in kričal: : "Gospod šef, imaim ga, imam ga!" Zmagoslavno je položil spis pred šefa, se strumno vzravnal in povedal:: -Še danes napišem prošnjo za zopetni sprejem v službo. in ona ter mlada dva. Bil j« uradni dan in stranke so hodile iskat nasvetov. Oficial Koren je bil vendar izkušen mož. Že osem in tridese; let je sedet v pisarni in ni čuda, če si je v tem času nabral iskustev. Ljudje to radi hodili k njemu po nasvete, saj je vedno znal vliti hladnega balzama v pekoče rane. Pred tridesetimi leti se je bil oženil ter zraven hiše in njive priženil tudi hudo taščo. Pa je zaradi tega poznal vse tež-koče mladih gospodarjev, že nekaj let sem pa je bi tudi sam vžitkar. V hišo je dobil mladega, ki ga noče razumeti in vedno trdi, da je zastarelih nazorov. Kajpada so bile včasih njegove simpatije tudi na strani starih. Ko je ravno delil očetovske nauke mladima ter pomirjeval vžitkarja, je stopil v pisarno šef, v spremstvu kmeta Metla-ča. "Gospod oficial, Metlač bo prinesel kolek, nalepite ga v ta apis, katerega zazdaj lahko vložite." S temi besedami je šef izročil Korenu spis, ki je olisegal le dve poli papirja ter odšel. Mož ki ga je šef privedcl, je kmalu prinesel kolek. Koren je kolek oslinil in pritisnil na spis, toda nikakor ni hotel držati. Prilepil se je na enCm vogalu. Kolek je bilo treba obtežiti. Koren je nekaj časa iskal kaj pri-TrternegH, nato pa ja privzdigni blazinico, katero je imel na sto. 1 a pritrjeno z d vem« vrvicama zasdaj za naalociilo stola, vložil spis pod blacino in zopet sedel. službovanja popnščajo in da ne Ik> več za službo. Dobrohotno mu je svetoval, naj napise pros so se mu tresle, ko je prestav-i uj° »"Pokojitev. ™ ta čas pa Ijal akte in stiskal po predalih!™ * 1Zp0sl°VaI doP°st' za spisoui. Cez pol ure se je šef zopet oglasil, moral pa je Metlača odsloviti z naročilom, naj pride prihodnji teden. Metlač se je oglasil še pri Korenu in s poudarkom povedal, da on, Metlač, ne bo plačeval tako visokih kolekov zato, da jih jx>-tem Koren izgubi. Korena je to razburilo. 14Kaj pregovoril:: 4VTako, dragi kolega, sedaj senu oddal svoje posle, dovolite pa, da sme priti vsak dan, do poiSčem ueki spis, ki sem ga založil. Gre za mojo čast, službo sem itak že moral zapustiti." S težavo se je dvignil s stola. Z ljubko kretnjo je še pobožal mizo in stol nato pa je opazil blazinico na stolu. "Saj res," se je domislil, "tole blazinico vzame ms seboj v spomin." S težavo je od vezal vrvici in dvignil blazino. Tedaj pa poskočil, kakor bi ga bil kdo s šilom zbodel. "Imam ga," je skoraj zatd- dobickanosna trgovina možganih kot žlezi, ki izvira še iz starega veka. Šele pred sto t leti se je uveljavilp spoznanje, da predstavljajo možgani posebno pa skorja velikih možganov, osrednji telesni organ. Najonvejša odkritja pa so se vrnila na presenetljiv način k staremu nauku o možganski žlezi. Ta odkritja nam namreč kažejo, da delijo možgani svoja povelja organom ne samo poj znani poti živčnih vodov, tem-} več tudi z iztresanjem nekih učinkovitih snovi, prav tako kakor obstoji tudi neko medsebojno učinkovanje med drugimi telesnimi žlezami in možgani. O domenvnem sedežu poedi-nih duševnih lastnosti nam je prinefela nekaj jasnosti raziskava dedno bolnih oseb, pri katerih se niso spremenile telesne in splošne duševne funkcije, temveč samo neke karak-terne lastnosti. Te osebe so bile bolne na primer, kar se tiče "moralnih nazorov, takta, ustvarjalne sposobnosti in vsega, kar imenujemo na kratko osebnost. Pokazalo se je, da so pri teh ljudeh okrneli določeni možganski zavoji ob čelu in sencih, tako zvani "bazalni zavoji". Iz tega je sklepati, da je to sedež osebnosti,torej tega kar imena jemo običajno (c,M PESMI Z NOTAMI MEdANI IN MO^KI ZBOR Ameriika slovenska Ura. (Holmar) ............Lr- Orlovake himne. (Vodoplvec) ................LtO Pomladanski whaevl, U. zv................... M SLOVENSKI AKORDI 22 mešanih in moških zborov, nglasun Kari Adamič ............................ Cena L00 PLANINKE Pesmi za sopran, alt, tenor il ogiasbU J. Labarnar ........................Cena UO MOŠKI ZBOR Gorski odmevi. (Labarnar) 2. zvezek ........ -45 Trije moški zbori. (Patčlč) Izdata Glasitena Matica ...................40 DVOGLAS NO Nali himni .................................. JO MLADINI Osem mladinskih pesmi ob 100 letnici rojstva Fr. Levstika s klavirjem ali harmonijem. Uglasil Krnil Adamič ................Oena J.— MEŠANI ZBORI Trije mefianl zbori. Izdala Glasbena Matica .. .45 RAZNE PESMI S SPREMLJEVANJRM: Domovini. (Foester) Izdala Glasbena feauca .. .40 Gorske cvetlice. (Lahamar) Četvero in petero raznih glasov ........ .40 V pepelnltnl noči. (Sattner) Kantanta za soli, zbor in orkester. Izdala Giasbena Matica .........................70 Dve pesmi. (Prelovec). Za moSki zbor in bariton solo ................................ JO MALE PESMARICE ŠL 1. Srbske narodne himne .................15 St. la. Sto tutiš, Srbine tuini.................15 St. 11. Zvečer ...............................10 St. 13. Podokniea ...........................10 Slavtek, zbirka šolskih pesmi. (Medved) ...... J5 Lira. Srednješolska, ....... ^0 MEŠANI IN MOŠKI ZBORI. (Aljri' - 3. zvezek. Psalm 118; Ti veselo poj; Na dan; Divna noč ...............................40 6. zvezek. Opomin k veselju; Sveta noč, Stražniki; Hvalite Gospoda: Občutki; Ge-«lo ........................... ..........40 CERKVEKE PESMI Domači glasovi. Cerkvene pesmi za meSan zbor L— Tantum Ergo (Premrl) ................♦..... JO Maine pesmi za mešan zbor (Sattner) ........ JO Pange Lingua Tantum Ergo Geni tori (Foerster) JO K svetemu Rein Jem u telesu (Foerster).........40 8v. Nikolaj .................................. 00 10 EVHARISTIČNIH PESMI Za meSanl zbor .................. '''•na L— MISSA in Honorem St. Joseph!, Kyrie Cena L— HVALITE GOSPODA Pesmi v čast svetnikom, meSan zDor....Cena 1,_ PRILOŽNOSTNE PESMI za izrran cerkvene in društvene slavnostl, sestavu A. G rum. MeSanl in moški zbori.. .Cena L— NOTE ZA CITRE RoSeljski. Poduk v Igranje na dtrah, 4 Tez k! 3J0 Bori pridejo, koračnica ...................... Jt NOTE ZA TAMBURICE jicvenske narodne pehal za tamburaikl zbor in pelje (Bajuk) ............................1J0 Bom Šel na planince. Podpuri slov. narodnih peslnl (Bajuk) ..........................L— N» Gorenjskem Je fletoo ......................L— RAZGLEDNICE Ne«ry«rifce. Različne, ducat .................- .40 II nunib ilorensUh krajev, ducat .......... .It Narodna noSn, ducat ••••••••*••............. JO POSAMEZNI KOMADI po .......... I i.ent>v Naročilom je priložiti denarr bodisi v gotovini, Money Order ali poštne znamke po 1 ali 2 r.enta. Če pošljete gotovino, reko-mandirajte pismo. KNJIGE POŠILJAMO POŠTNINE PROSTO Naslovite na; — i SLOVENK: PUBLISHING COMPANY ^16 WEST 18tb STREET NEW YOBK, N. Y. ! jeci-m iz Antonia, Octava in Le. pida. Med mnogimi takratnimi okrepi je bil naložen Visok davek približno 1400 najbogatejšim matronam in nihče se ni upal nastopiti proti njemu. Te-4aj so se žene same združile v samoobrambi in vodila jih je Hortensie. Privedla jih je Ma dwr k 4rinmvirom, kgar jo^o*' vzela besedo. Poskus triumvi-rov prepoditi ženske se je izjalovil, kajti Hortensie je zna-la tako navdušiti množico, da je potegnila z njimi in naslednjega dne je bilo število obdavčenih žen znižano na 400. Manj zaslužna je bila Atra-nic. Ljulbila je spletke in vedno je zagovarjala samo sebe. Utrujala je tribunal e svojimi hreščecimi medklici in nenaravnimi kretnjami. To je farri vzrok, da so ženskam zopet vzeli pravico javne obrambe. UlpiamK je izdal edikt, v katerem pravi, da ta poklid ne odguvarjp ženski sramežljivosti in oato bo Dolje prepustiti pravico obrambe samo moškim. ■ il --•L.,,., G L1 S V 'A R % " New York, Wednesday, September i2, 1937, TEE LARGEST■ BWVENE DAILY IN U332. i ■■ • K I \ Rl MOREM TI RAZODETI III Smrt v klobuku. ROMAN IZ 2IVLJENJA O (O ZA "GLAS NARODA" PRIREDIL: I.N. n42==i o V New Yurku je nedavno,Ker ni-imel nikoli nobenih ču- Toda obvlada se in umrl naravne smrti. newyorski policijski (lardine ustnice se zategnejo. Pomisli, kako nepopolno je teta pri njej nadomestovala mater, odgovori mimo: "Ravno zato, kar si me ti vzgojila, mislim, da sem popolnoma gotova v vseli vprašanjih olike in ti si se samo zato spo-yaibila, kar nisi vedela, v kakih odnošajih jt* z menoj gt>spiea Holl. Je dama iz zelo dobre družine in moja prijateljica. Prosim te, da to vj>oštevaš in da to takoj danes dokažeš, da se gospica Holl ne bo še kdaj podala v nevarnost, da ž njo tako zanimal no postopaš." Baronica ttanek zamišljeno zmaje z glavo. "Moja draga (iarda, odkar smo zapustili Ranek, si postala previ-č samostojna in obžalujem, da iščeš prijateljstvo med tujimi ljudmi, ker imaš vendar svoje sorodnike v neposredni bližini. Lenta ti je tako prijateljsko vdana, ne da omenim strica in Hansa. Zelo sem žalostna." Rena je stopila k oknu, ker ji je bil ta prepir meti teto :n nečakinjo mučen, posebno še, ker je sama dala zanj povod. Garda se ozre proti njej ter pravi mirno, pa odločno: "Pridite sem, Rena, samo mirno sedite zo|H»t poleg naju; s teto se bom dalje ra/.govarjala, o čemur s in IIan> no — o njun pa mi menda ni treba izgubiti nobene besede. Prosim, oprosti, ako sem nekoliko odločno govorila, toda bilo je potrebno, da sem pojasnila stališče gospice Holl pri meni. Sedaj pa te prosim, da mirno ]H»sluša>, kako sem si uredila življenje na Raneku in boš popolnoma zadovoljna in mi boš v vsem pritrdila." Kena zopet sede, toda baronica Ranek ova z veliko težavo požira sline in je to storila samo zato, ker je vedela, da njena družina ni bila nič manj odvisna od Rt«ne„ kot "tajnica." Toda I mi očmi in tega ne mara priznati. Sama pri sebi je bila tajno še vednoJk.KT je ležal mrtvec, mišljenja, da bi njen mož moral biti pravi lastnik Raneka. dviiniil s svojega mesta bra-Ker pa se je njen mož natančno prepričal, da do Raneka nima Mat mož se godmjavo pred-nikake pravice, so se morali slednjič vdati in z Gardo niso1 stavil za dr Rostocka, pokojni-.=me!i jwpolnoma prelomiti. In pri vsi svoji oholosti stralio- J kovega hišnega zdravnika. jK«tna, kot so vsi oholi ljudje, se premaguje in kaže prijazen obraz. "Torej, gospiea lfoll, kar moja nečakinja želi. da vas sfioštujemo kot njeno prijateljico, oprostite mi." Mirno in resno pogleda Rena v njen kislo smejoči se obraz. * tem prepirom za vedno postavljena na pravo stopinjo pri njenih sorodnikih. Kajti, tla bodo ostali sorodniki v vsake moziru odmev tete Ane, je bilo v tej hiši razumljivo. In teti mirno poroča, kako sedaj živi na Raneku, kako je z Reno uredila delovne ure in kako potrebna ji je Renina pomoč. Baronica Ranekova jo pazno posluša in ko Garda skonča, pravi samo: "Moj Bog, vsega tega ti ne bilo treba. Stric bi te mogel še najmanj deset let zastopati, pozneje pa bi bil Hans za to sposoben. In jaz bi še dalje kot doslej na Raneku vodila gospodinjstvih" Garda se zasmeje. "Jaz pa naj bi pasla lenobo! Xe, teta, to za mene ne bi bilo: pri tem bi |>o^tala popolnoma nesrečna. In jaz bi ti mogoče tudi dokazala, da je Lena sedaj na najboljši poti, da si bo sama sebi v napotje. Ne ve, zakaj je na svetu. Nastavi jo za kako stvar na Gosegu, odkaži ji delo! umrl industrijski magnat Albert Cartwriglit. V zadnjem času je tožil, da se ne počuti dobro, in nihče ni dvomil, da je Samo v centrali so o tem dvomili. Na večer istega dne, ko so listi pisali, da je milijonar umrl, se je oglasil namreč telefon v oddelku za umore in trepetajoč ženski glas je dejal: "Gotovo ste že slišali, da je Mr. Cartwriglit umrl. Samo, da so ga umorili s kakšnim počasnim strupom. Dobro bi bilo, če bi hoteli to stvar preiskati." Uradnik je hotel zvedeti ime ženske, ki je govorila, toda ta jc bila slušalko že odložila. Nekoliko minut pozneje je nadzornik Brandy zdrvel v avtomobilu proti pokojnikovi vili na Long Islandu. Spremljal ga je na njegovo prošnjo eden njegovih slovitih tovarišev F. M. Ca nI, ki je bil sicer kriminalno služI H) ostavil že pred letom dni in je prišel ta večer k Branil v ju samo za to, da bi skupaj odšla v klub. V pokojnikovi hiši je vladalo veliko razburjenje. Cartwrigh-tova nečakinja Lillian Parry je detektiva sprejela z objokani-ju povedla v sobo, Tam se V JUGOSLAVIJO "Ali nam lahko poveste, za čini je umrl Mr. Cartwriglit?" ga je vprašal Bramlv. "ITmrl je vsekako naravne smrti in mrtvaški preglednik je isto potrdil. Ne razumem, zakaj se policija vmeševa v to stvar," je dejal Bostock. Med tem se je v Cardu zbudila stara detektivska žilica. Stopil je k mrtvecu in ga začel preiskovati. Lasje so mrtvecu razmršeno padali preko čela. Card jih je pogladil nazaj in zamišljeno opazoval mrtvečev obraz. "Prosim te, v gospodinjstvu je komaj za mene dovolj dela." # "Pa tla j Leni saj polovico svojega dela. Sicer pa bi mogla kaj pomagati svojemu očetu; naj prevzame dopisovanje in knjigovodstvo, ali kaj sličega." 44Za to je Hans." "Hans mora enkrat drugam, tla bo mogel porabiti svoje moči." "Toda tako lahko ne more dobiti službe!" "Samo, če resno hoče, bo že dobil. Začasno more iti kam tudi samo brezplačno. Učiti se mora povsod. Ali naj vprašam Sassenova brata, ako mu preskrbita kako mesto brez plače? Imata velike zveze. Seveda o Hansu ne moreta povedati mnogo dobrega, toda memi na ljubo bosta zastavila zanj kako dobro besedo. V ranici je nujno potrebno, da, pride enkrat v resno šolo; doma se bo jiojiolnoma zanemaril, ako bo še dalje tako taval okrog." Teta nejevoljno skomigne z ramoiii. "Garda, vse si tako lahko predstavljaš. Če pa hočeš z obema gospodoma — mogoče bosta mogla kaj napraviti." To pa zveni bolj, kot bi hotela reči: pusti nas pri miru. Ako nam nore* dati Raneka, je vse drugo brez vsake vred-, noati. lu teta ne sluti, kako dobro je mislila Garda, kako' rada bi vse svoje ljudi zbudila iz toposti in lenobe. Naj-' hujše je seveda bilo, ker niso hoteli, da bi jim kdo pomagal. Rajši so se vsi zanašali še na nadaljno Gardino pomoč, kakor pa da bi bili neodvisni. Baron Ranek se vrne z Wernerjem in prične se splošen razgovor. Nekaj minut zatem tudi Klaus z Leno m Haiisom.1 Proseč pogled pošlje h Gardi in Reni, toda še dalje spretno i-gra vlogo pridnega dečka. Kmalu nato se odpravijo proti domu in Garda povabi sorodnike, da bi prihodnjo nedeljo prišli na Ranek na ženi/to-1 v*nQe oskrbnika s pastorjevo hčerjo. Sorodniki ge ne morejo načuditi, da je Garda svojemu' uakitmiku hotela prirediti tako veliko ženitovanje. I "Nas drži tako kratko, tam pa meče denar skozi okno," Ta občutek je bik) mogoče brati na obraaih štnih Ranekovih.' "Saj smemo tudi kak prihodnji dan priti k tebi na čaj i Garda, kot Lena?" Garda ga pogini4 z velikimi očmi. "Ako imas Ča< jtfrfv gotovo." w0, časa mi ne manjka." . (Dalje pnkod^V "Gotovo ste poznali vse pokojnikove navade," se je obrnil k staremu Cartwrightove-mu služabniku Davidu. "Ali ste v zadnjem času v njegovem vedenju opazili kaj nenavadnega !'' "Pritoževal se je nad bolečinami v glavi," je odvrnil služabnik. "Dr. Bostock mu je I nekolikdkrat zapisal neke praš- ke. Drugače je bil mister Cart-wright takšen kakor običajno. daš te v, me je pa včeraj popoldne, preden je umrl, presenetilo, da se je vrnil z avta razo-glav. "To prekleto pokrivalo sem nekomu daroval, imel sem občutek, da 211 i je težilo glavo z vso silo," je dejal." "In kdo nosi sedaj ta klobuk?" je vprašal Cartl.- "Mislim, da ga je gospodar daroval našemu vrtnarju Billv-ju," je menil služabnik. Med tem ko se je Bramlv raz-govarjal z navzočimi, je Card stopil iz vile proti vrtnarjevi hišici Potrkal je in stopil v sobo. kjer je vrtnar sedel pri či-tanju nekega časnika. Vrtnar-jevo ogorčenje nad tujčevim vedenjem se je takoj poleglo, ko mu je Card povedal, kdo je. Tedaj je detektiv tudi že opazil črni klobuk, ki je visel na zidu. "Lep klobuk imate tu," jc dejal in ga vzel v roke. j za stvar. "(Sedaj začenjate tudi vi s tem klobukom." je dejal vrtnar nejevoljno. "Včeraj ga je hotel imeti na vsak način dr. j Bf*»tock. A ga ne dam, ker je spomin« k na irospoda Cart-wriirhta." Cardovi prsti so medtem previdno otipavali podlogo v klobuku. "In vendar mi boste morali ta klobuk izročiti, če vam je življenie drago," je menil resno. "To je namreč*čis sto navadno morilno orodje." Med tem ko je vrtnar z grozo gledal vanj, je Card |>oteg-nil izza usnjenega traka v klo-' buku majhno- kovinsko cevko. Položil jo je spet na njeno prvotno mesto in hitro odšel. Klobuk je vzel s seboj. Minuto pozneje je stal pred hišnim zdravnikom in ga vprašal s poudarkom: "Vi radi igrate, kaj ne, gospod doktor?" Dr. Bostock je vzkipel. "Kaj pa brigajo policijo moje zasebne strasti?" "Morda pa jo le brigajo," je rekel Card in mu pokazal klobuk, ki ga je držal dotlej skritega. Zdravnikov obraz je postal izmenoma bled in rdeč. "Ne razumem, kaj hočete povedati?" "Nu, potem vam pa jaz razložim," je odvrnil Card ostro, "prej bi pa prosil prijatelja Bramlyja, naj bi postavil svoje ljudi preti izhode, da nam resnica ne pobegne." "(Spominjali se boste gospodje," je-nadaljeval, "da je pred nekim časom iz neke veli- S A M O 7 DNI fe potujete na ekspresnih parnikih: BREMEN »« EUROPA Brzi vlak oh Bremen i k Europa v Bremm»«r-harcn zajamči utlohno potovanje tlo Ljubljane. Ali P"tujte s priljubljenimi ekspres. parni»r COLUMBUS HANSA »« DEUTSCHLAND HAMBURG »« NEW YORK l/.iiorn«> železniške zveze ok ali preselite* vaših evropskih sorodnikuir. Za joja-snila vprašajte lokalnega agenta ali HAMBURG-AMERICAN LINE IE troj NORTH GERMAN LLOTD 57 BROADWAY, NEW YORK NORTH I LIOVOJ ke naše bolnišnice izginila cevka z radijem. Takrat me je ravnateljstvo bolnišnice naprosilo, naj bi se zasebno zanimal Sumil sem, da tiči za to tatvino kakšna posebna lo-povska namera. Natančno sem se informiral o zasebnih zadevali vseh tam nastavljenih zdravnikov in strežnikov. 0 vas, tir. Bostock, ki tudi delujete v tej bolnišnici, sem zvedel, da ste strasten igralec in da ti rite hudo v dolgovih. Ko sem danes odkril, da ste obenem adravni'k pokojnega Mr. Cartvriglita, se mi je takoj zbudil neki sum. Posebno KRETANJE PARNIKOV SHIPPING NEWS mo to, gospod Card, tla nisem imel niti najmanjšega vzroka, da bi umoril svojega najboljšega pacienta in se oropal tako dragocenega vira dohodkov," je dejal z mirnim glasom. "Tudi to lahko razložim," je dejal Card. "Računali ste preprosto s tem, da se vas bo Cartwright, kakor je navada pri ljudeh- njegovega stanu, v oporoki kot svojega mnogoletnega zdravnika spomnil z več- oktobra: jim volilom. S tem denarjem bi se rešili najhujših dolgov. Drži!" Dr. Bostock se je dal odvesti 24. september: Lafayette v Havre De Grasse v ilavre 25. septembra: Cbamplaln v Ha vre Rex f Genoa 27. september: Paris v Havre 28. september: Europa v Bremen 23. september: Berengar^a v Cherbourg Xormantlie v Havra 2. oktobra: Koma v Genoa 6. oktobra: Sat uru ia v Trst Queen Mary v Cherbourg 7. oktobra: lie tie France v Havre S. oktobra: Bremen v Bremen 0. oktobra: Con te (11 Savoia v Genoa 13. oktobra : Xormantlie v Havre Aquitania v Cherbourg!! 15. oktobra: Europa v Bremen 10. oktobra : Rex v Genoa 20. oktobra: Queen Mary v Cherbourg ru brez odpora. Pozneje se je iz-zgodba s klobukom je zbudila kazalo, da je bila Cartwrighto-moje zanimanje. Zakaj je po-|va nečakinja Lillian tista, ki stal lastniku nenadoma nadle-j je biia policijo opozorila na žen ? Zakaj ste ga, dr. Bostock skrivnostno ozadje Cartwrigh-na vsak način hoteli imeti od tove smrti. V svojem ženskem vrtnarja? In odkod izvirajo(i^tinkftu je že nekaj časa ču-neznane, toda zame pomembne tila, da med dr. Bostockom in maroge na čelu mistra Cart- njegovim pacientom ni vse v wnghta ? redu. Ni si pa upala izreči na- ravnost svoje sumnje, da je Vulcania v Trst Cliamplain v Havre 26. oktobra : Bremen v Bremen 27. oktobra: Aquitania v Cherbourg 28. oktobra: lie de Kranre v Havre oktobra: Conte (ki Savoia v Genoa faEOOOOOOOOOOOPOOOOOOOOOOO^ Tu je odgovor na ta vpraša- nja," je nadaljeval Card trdo zdravnik tisti, ki je milijonarja in izvlekel malo cevko iz klo-' namenoma spravil na oni svet. buka. "V tej cevki je zaprta Cardov kriminalistični smrt, ki je pobrala mistra Cart-wrighta. Tu je ukradeni "radij! Vi, dr. Bostock, ste sirili cevko sem. Vi ste sami poznali smrtni učinek tega neznatnega orožja. Tn vi ste Cartwrightov morilec!" Zdravnik,, ki je dotlej mrtvaško bled poslušal detektivo-ve besede, se je ta trenutek navidezno zbral: "Pozabljate sa- geni.i pa je v kratkem času razvozljal vso afero in potrdil, da je imela slutnja mlade ženske prav. ^dv^rtise in GLAS NARODA" Poleg poučnih knjig, muzikalij, iger, pesmi itd., imamo v zalogi precej nabožnih knjig, predvsem Molitvenike v krasni vezi, importiranih iz starega kraja. Slovenski molitveniki: SVETA URA r platno vex..............JO v fino usnje ves..........1.50 ▼ najfinejfie usnje vex ....1.80 v najfinejfie usnje trda ves 1.80 SKRBI ZA DUŠO v platno ves.............. JO v fino asnje ves..........1.50 v najfinejše usnje vea ....L80 KVI&tfi; SRCA v imltlrano usnje ves.......60 r usnje ves ..............JO ▼ fino usnje \es..........L— v najfinejše nanje ves ....L20 ▼ najfinejše usnje trda ves 1 JO ▼ bel ceUulold ves.........1J0 NEBESA NAS DOM v ponarejeno .............1.— ▼ najfinejše usnje res. ....LN v najfinejfie nanje trda ves. LM Hrvatski molitveniki: CtJehaJ starosti, fina ves. ....L— Slavs Bscs, a mir Unseat fina vea. ................LM najfinejša ves.............1.60 Zvonfoe nebeški, ▼ platno......JO fina ves. .................L— Vleoae, najfinejša vea.........l.M Angleški molitveniki: (ZA MLADINO) Child's Prayerfaook: v barvaste platnice vesano JO v belo kost ves^po........1.10 Cone Unto Me v platnice vesano ........JO v belo kost vesano........J5 K ey of Heaves fino vesano ..............J5 v usnje vesano.............70 v najfinejše nanj« vesano 1J0 Angleški molitveniki: (ZA ODRAoLE) Key of Heaven v celluloid rezano.........U0 T celluloid najfinejša ves. ..130 V fino usnje vesano.......LM CjptMIc Pocket Manual: v fino usnje vesano......L30 Ave Maria: t fino nanjo vesano......LM KNJIGARNA "GLAS NARODA" VAŽNO ZA NAROČNIKE Pnlpg naslova Je nevidno do kdaj Imate plasano naročnino. Prvr Wuf'.lka pomeni mesec, druga dan ln tretja pa .eto. Da nam urihr* nke nrpotrebnega dela ln strofikov, Vas prosimo, da skušate naroCnl-au ptavočasne poravnati Pošljite naročnino naravnost nam ali Jo pa plačajte našemu zastopniku v Vasem kraju ali pa kateremu izmed zastoplkuv, kojih Imena su tiskana z debelimi Črkami, ker so upravičeni obiskati tudi druge naselbine, kjer je kaj naSib rojakov naseljenih. VEČINA TEH ZASTOPNIKOV IMA V ZALOGI TUDI KOLEDARJE IN t>RATIKE; ČE NE JIH PA ZA VAS NAROČE. — ZATO OBIŠČETE ZASTOPNIKA, ČE KAJ POTREBUJETE kMSlte nam za cene vosnlb U-rtov, reservacljo kabin ln po> jasnlla sa potovanje. SLOVENIC PUBLISHING COMPANY (Travel Bureau) 210 W. 18th St., New ¥ork z EMLJEVIDI CALIFOKN J 4: San Francisco, Jacob Lanshla COLORADO: • Pueblo, Peter Cullg, A. SaftM Walsenburg, M. J. Barak INDIANA: Indianapolia, Ft. Znpaoili, ILLINOIS: Chicago, J. Bevčlč, J. Lukanicb Cicero, J. Fabian (Chicago, Ck In Illinois) Joliet, Mary Bambleh U Salle, J. Spellch Mascoutah, Frank Augustln % North Chicago In Waukega«, thias Warfiek Maryland: Kitxmiller. Fr. Vodopivee MICHIGAN: • Detroit, L. MINNESOTA: Chlshoim, Frank Goule Ely. Jos. J. Peahel Eveleth, Louis Goule Gilbert, Louis Vessel Hibblng, JoLn Povie Virgins, Frank Hrvatlch LONTANA:' Roundup, M. M. Panlan Washoe, L. Champa NEBRASKA: Omaha, P. Broderlck NEW YORK: Gowsnds, Karl Uttia rails. 5 OHIO: Barbertoa, Fraak Clovslaad. Anton Botek, linen*, Jacob Resnlk John Slapnlk Glrard, Anton Nagode Lorain, Lords Balant, John Knm* loangstown, Anton Kikelj OREGON: Oregon dty, Ore* J. Koblar PENNSYLVANIA: Bessemer, John Jevniktt B rough ton, Anton Ipaveo Conemaugb, J. Bresovec Coverdale in okolica, Mrs. Ivana Rupnik Export, Louis SupaniU Farrel, Jerry Okorn Forest City, Math Kamin ' Greensburg, Frank Novak Homer City, Fr. Ferench'"\k Johnstown, John Polants Krayn, Ant. Taulelj Luserne, Frank BaUoch Midway, John 2ust Pittsburgh in okolica, Philip Proyw Philip Progar A Steelton, A. Hren Turtle Creek, Fr. Seklfrer West Newton. Joseph Jovaa WISCONSIN: Milwaukee. West AUls, Fr. S»*k Sheboygan, Joseph KakeT WYOMING: » Rock Springs, Louis Tanehar Diamond vUle, Joe Rollch Vsak wstspnlk Isda potrdOo sa n» to, katers Je preJeL Zaaiwpnlks topU Mi? J "9L&I STENSKI ZEMLJEVIDI JUGOSLAVUE Na močnem papirju ■ platnenimi pregibi ............7 50 POKRAJNI ROČNI ZEMLJEVIDI: Jugoslavija_ Drpvska Banovina CANADA 30 .30 .40 ZDRUŽENIH DRŽAV VELIKI .................40 MALI ...................J6 NOVA EVROPA .00 ZEMLJEVIDI POSAMEZNIH DRŽAV: Alabama, Arkansas, Arizona, Colorado, Kansas, Kentucky, Tennessee, Oklahoma, Indiana, Montana, Misslppi, Washington, Wyoming .............25 minols, Pennsylvania, Minnesota, Michigan, Wisconsin, West Virginia, Ohio, New York, Virginia ............ .40 Naročilom Jo prlleiitl denar, hodi si v gotovini. Money Order all poštno znamke po 1 all 2 centa. Co pošljete gotovino, rekomandl-raj te pismo. KNJIGARNA *GLAS NARODA" 21t W. 18 Street New York, H. T.