24465 LAKELAND BLVD. EUCLID.OHIO 23
OGLAŠAJTE V NAJBOLJŠEM SLOVENSKEM
ČASOPBU V OHIJU ★
Izvršujemo vsakovrstne tiskovine
equality
NEODVISEN DNEVNIK ZA SLOVENSKE DELAVCE,V AMERIK!
Vol. хххп. — leto xxxil
ADVERTISE IN THE BEST SLOVENE NEWSPAPER
OF OHIO ★
Commercial Printing of All Kinds
CLEVELAND, OHIO, TUESDAY (TOREK), MAY 10, 1949
ŠTEVILKA (NUMBER) 92

Novi grobovi
john sajn
Kot smo včeraj poročali, je Umrl v Pittsburghu John Sajn (Sain), star 70 let Živel je v Veroni, Pa., ter je bil član druživa št. 216 SNPJ. Doma je bil iz Knežaka," kjer zapušča sestro ^ancesT V Ameriki se je nahajal 51 let.
Tukaj zapušča soprogo Mary, rojeno Grahor, sina Rudolpha, hčeri Mrs. Jennie Slavec in Mrs. Anna Komick, tri vnuke in brata Franka ter več sorodnikov. Truplo je bilo prepeljano v Cleveland. Pogreb se bo vršil v sredo zjutraj ob 8:45 uri iz Že-letovega pogrebnega zavoda, 458 E. 152 St. v cerkev Marije Vnebovzete ob 9:30 uri in nato Ha pokopališče Calvary.
john medves
Po kratki bolezni je preminil Ra svojemu domu poznani John Medveš, star 57 let, stanujoč fta 1121 E. 66 St. Doma je bil iz vasi Strmica v Slavonijić kjer Zapušča tri sestre: Felicijo, Pi-jo in Marijo ter brata Jožefa. V Ameriki se je nahajal 30 let in je bil veteran prve svetovne vojne.
Tukaj zapušča soprogo Fran-ces, rojeno Meden, sina Johna % ml, in več sorodnikov. Pogreb iljiBe bo vršil v četidtek zjutraj_.olj, , ®:45 uri iz Zeletovega pogrebnega zavoda, 6502 St. Clair Ave., v cerkev sv. Vida ob 9:30 Uri in nato na pokopališče Calvary.
Henry otterstedt
Preminil je Henry Otterstedt, star 81 let, rodom Nemec. Stanoval je na 1881 E. 59 St. ter Je bil po poklicu mornar. Tukaj Aima bližnjih sorodnikov. Po-g^eb se bo vršil danes popoldne 1. uri iz želetovega pogrebnega zavoda, 6502 St. Clair Ave., na Hillcrest pokopališče.
Smrt v domovini
V Grahovem pri Cerknici je 29. aprila umrl France Baraga, P- d. Benčina. Rojen je bil 21. oktobra 1858, Bil je vseskozi naprednega mišljenja ter se je ^nnogo zabaval tudi z lovom na "divjačino in z ribolovom. V sta-^em kraju zapušča sina Matijo,
gospodari na posestvu, hčer šarijo, poročeno Žnidaršič v ^odcerkvi pri Ložu, in več sorodnikov, tu v Clevelandu pa opušča sinove: BYanka, Anto-^a, Matevža in Jakoba ter več Vnukov, Bodi pokojniku rahla ^Ottiača gruda!
^ati umrla
Mr. Jerry Bohinc, lastnik Northeast Appliance & Furni-^Ure Co., je prejel iz rodne vasi ^ilje na CJorenjskem, fara Sen-Žalostno vest, da mu je tam-^^j 25. aprila umrla ljubljena ^8-ti Johana Bohinc. Pokojnica ^^pušča v domovini soproga Jer-^®ja, tri hčere in enega sina, tu ^ Clevelandu pa dva sinova, Jer-^ in Stanley ter dve sestri Mrs. ^nimo Savn i k in Mrs. Lojzo Hribar. Bodi ji lahka domača
Sruda!
^&dugnica
Jutri zjutraj ob 8. uri se bo zadušnica v cerkvi sv. Kri ®tine v spomin šeste obletnice ®®irti Andrew Gerl, Sorodniki in Prijatelji so vabljeni, da se opravila udeleže.
FbkWPREJEL REUTHEREYO VABILO ZA NOVA POGAJANJA
DETROIT, 9. maja—Predsednik CIO unije avtnih delavcev Walter Reuther je danes apeliral na Henry Forda II za obnovo pogajanj v stavki, ki je bila oklicana koncem zadnjega tedna.
Ford se je takoj odzval apelu, toda zavrgel je vabilo Reuther-ja, da osebno pride na konferenco predstavnikov družbe in unije.
Predsednik Ford Co. je svetoval, da se pogajanja obnovijo jutri popoldne.
Reuther je v svojem apelu med ostalim priporočil, da bi Ford in on imela javno debato v soboto ali pa nedeljo, če bi do petka ne prišlo do sporazuma. Toda Ford je tudi to sugestijo zavrgel in izjavil, da bi takšna javna debata prav nič ne prispevala rešitvi spora.
Ford imenoval zastopnika za pogajanja z unijo
Ford je naznanil, da je imenoval podpredsednika družbe John S. Bugasa za predstavnika družbe na pogajanjih z unijo. Izjavil je, da je Bugas seznanjen s stališčem družbe in uživa polno podporo uprave.
Glede obtožbe unije, da se je v dveh Fordovih tovarnah pretirano pospeševalo produkcijo, je Ford svetoval, da se pozove kakšnega industrijskega inženirja. ki bi podal svoje mnenje, če se v tovarnah sili delavce na preveč naporno delo.
%edt^m j§ Ford Qq. naznanila, da bo do konca tekočega tedna zaprla skoro vse tovarne, če ne bo prišlo do sporazuma z unijo. Objavila je že seznam tovarn, ki bodo v raznih industrijskih mestih zaprte in napovedala, da bo direktno prizadetih 106,000 delavcev vposlenih v 49 tovarnah. Mnoge Fordove tovarne so začele odšla vi jati delavce že drugi dan po izbruhu stavke.
češka posreduje za grške partizane
PRAGA, 7. maja — Češkoslovaško zunanje ministrstvo je danes naznanilo, da je oi-ganiza-ciji Združenih narodov poslalo apel grških partizanov, ki želijo, da se civilna vojna v Grčiji preneha.
poljska bo dobila sovjetske avte
PRAGA, 7, maja. — Poljska informacijska, služba je danes naznanila, da bo v okviru nedavno sklenjenega trgovinskega sporazuma Poljske dobila 2,000 sovjetskih avtov, več kot 200 traktorjev in 53,200 pneumati-kov (tires).
španija je verjetno dobila posojilo
WASHINGTON, 9. maja-^ir plomatični opazovalci menijo, da bo v najkrajšem času fašistična Španija dobila posojilo v Zedinjenih državah in da bo še pred koncem leta Amerika poslala ambasadorja v Madrid.
Pozdravi
Pozdrave iz Californije pošilja bivša Clevelandčanka Julia Pezdirtz. Prijateljice ji lahko pišejo na sledeči naslov: 281 W. Arrow St., Fontana, Cal.
Zopet doma
Poznana Mrs. Antonia Mack se je v drugič vrnila iz Polyclinic bolnišnice na svoj dom na 16717 Waterloo Rd., kjer jo prijateljice sedaj lahko obiščejo. Zahvaljuje se vsem za obiske in voščilne kartice.
Krvavi prepir se končal tragično;
trije so mrtvi
Vojni veteran John Hrehov, star 26 let, je včeraj na policiji priznal, da je v ulični borbi na Portage Ave., koncem zadnjega tedna ubil tri mladeniče, četrtega P9, težko ranil.
Hrehov je izjavil, da ni vedel, da je izvršil trojni umor, dokler tega ni čital v časopisu. Povedal je, da je z njim v pretepu bil tudi neki Joseph Pesek, katerega je policija našla na njegovem domu in obenem tudi vojaški nož, s katerim je Hrehov izvršil umore.
V krvavem pretepu sta bila žrtvi brata Clarence in William Kress, prvi star 24 let, drugi pa 22. Tretja žrtev je bil 18 let star Robert Hrdy. V kritičnem položaju v bolnišnici pa se nahaja Joseph Vales, star 18 let.
Brata Kress sta nameravala skupaj proslaviti svoje rojstne dneve. Začela sta proslavljati v soboto na svojem domu, potem pa s skupino prijateljev odšla v Vanis Cafe na 70 St., kjer so popivali, dokler se kavarna ni zaprla. Zatem ^o se odpeljali z avtom Roberta Hrdya v kavarno na vog£|.lu E. 55 St. in Broadway na kavo. Poleg omenjenih sta bila navzoča tudi neki Elmer Tomazin in Richard Kowalski.
Skupina je obiskala še druge točilnice in se nato vrnila v restavracijo R & H na 5645 na Broadwayu. Spotoma so pobrali še nekega Edwarda Kwiatow-skega, starega 18 let.
Tomazin je izjavil, da je bil preveč pijan in je ostal v avtu, toda ostala šestorica je stala pred vratmi restavracije, ko sta prišla Hrehov in Pesek. Stopila sta mimo skupine mladeničev v restavracijo, nakar sta jima sledila Hrady in William Krese. Vnel se je pretep, toda gostje so mladeniče razdvojili.
Krese in Hrdy sta pred odhodom izzivalno opomnila, da bosta čakala zunaj in končala pretep.
Ko sta Hrehov in Pesek prir šla iz kavarne in se napotila proti avtu, jih je šestorica mladeničev napadla. Kwiatovski je izjavil, da ne ve, kaj se je zgodilo. Rekel je, da je enega podrl na tla in ga začel pretepati, da pa je drugi očitno z nožem zabodel četvorico njegovih tovarišev.
Hrehov je izjavil, da sta s Pe-sekom skušala priti do avta.
"Jaz sem zbežal, toda on ne. Vpil je na pomoč in tako sem iz avta vzel vojaški nož in začel z njim mahati."
Pretep se je naglo končal. Hrehov in Pesek sta odšla z avtom, štirje mladeniči pa so v potoku krvi obležali na ulici.
Prvi je umrl William Krese, kratko zatem je umrl še Hrdy in nato Clarence Krese. Joseph Vales, ki je v kritičnem stanju, je bil dvakrat zaboden, enkrat verjetno v pljuča.
Hrehov je bil pridržan v zapo-ru in bo verjetno odgovarjal za trojni umor v samoobrambi.
Papež Pij ХП. je obsodil socializem
Katoliškim kapitalistom je povedal, da cerkev odobrava le omejeno podržavljanje imovine
. RIM, 9. maja-y-Papež Pij XII. je danes obsodi|. socializem, ko je izjavil, da cerkev sicer odobrava omejeno podržavljanje, toda takšno podržavljanje bi ne smelo iti predaleč.
Svoje mnenje je sv. Oče podal skupini katoliških industrijalcev in businessmenov. Rekel je, da je misija javnih pravic, da dejansko služijo: privatnim pravicam, ne pa, da jih vsrk9,vajo.
"Državna ekonomija, kot vsaka druga veja človeških aktivnosti, ni po svoji naravi državna ustanova," je rekel Pij XII.
Papež je dalje zagotovil, da si kapitalizem in delavci niso "nepomirljivi nasprotniki," pač pa sodelovale! pri skupni nalogi. Rekel je, da delodajalci in delavci takorekoč jedo z iste mize.
"Eni in drugi', vlečejo svoje plače in zato bi njihovi medsebojni odnošaji ne smeli iz enih ustvarjati sluge drugih," je povedal sv. Oče.
Papeževe izjave so bile posebno značilne, ker je podal stališče rimske katoliške cerkve v zvezi s socialistično ekonomijo, ki hoče odpraviti privatni kapitalizem. Industrijalci in business-meni, ki so ga obiskali, so prišli na svojo konvencijo. Zastopali so poleg Kanade Čilea tudi evropske države, v katerih-še ni bil uveden socializem.
Jutri bodo obnovljene prometne zveze med Berlinom in tremi zonanu Nemčije
Prepir radi bivših kolonij Italije
LAKE SUCCESS, N. Y., 9. maja—Zedinjene države so danes zopet sprožile vprašanje tikajoče se usode bivših italijanskih kolonij, za katere se posebno vneto poteguje Anglija.
Ameriški delegat John Foster Dulles je priporočil, da posebni pododbor za vprašanja afriških področij začne raemotrivati o kolonijah in pripravi svoja poročila za Politični odbor Združenih narodov.
Zapadne sile, ki pri vprašanju razdelitve italijanskih kolonij medsebojno ne soglašajo, se bodo oprle na sporazum, ki ga bosta menda sklenila angleški zunanji minister Ernest Bevin in italijanski zunanji minister grof Carlo Sforza. Baje je Anglija pripravljena, da se Tripolitanijo izroči pod upravo Italije, toda šele koncem leta 1951. Po istem načrtu bi Anglija predlagala, da se upostavi upravo Tripolitani-je, v kateri bi bile zastopane Zedinjene države, Anglija, Francija, Italija, Egipt.
v	ameriki je vedno več mladinskih zločinov
OKLAHOMA CITY, 7. maja Justični tajnik Tom Clark je včeraj izjavil, da se je število zločinov v Zedinjenih državah zvišalo za 1.3 odstotke nad številom v letu 1947. Rekel je, da se je posebno vznemirjajoče dvignilo število mladinskih zločinov.
Na osnovi statistik FBI je Clark izjavil, da je leta 1948 bilo v Zedinjenih državah storjenih 1,686,670 večjih zločinov. Vkupno je bilo aretiranih 759,-698 zločincev, od teh 115,940 fantov in deklet pod 21 let starosti,
Clark je dalje povedal, da je kar se zločinov tiče, leto 1948 bilo rekordno. Povprečno je vsakih 18.7 sekund bil storjen po en zločin.
duhovnik s puško strelja golobe
INDIANAPOLIS, 9. maja. — Neki Rev. William Morley, rim-sko-katoliški duhovnik, je danes izjavil, da se golobe mora po-streljati, ker je to edini način, da se jih človek iznebi.
Father Morley je dobil dovoljenje, da lahko nosi puško. Odslej bo golobe, ki so simbol miru in jih je Jezus posebno ljubil, streljal kar na debelo.
v	italiji hočejo zatreti komunistični tisk
RIM, 9. maja, —- Italijanska vlada krščanskega premierja de Gasperija pripravlja načrt, da bi Komunistični stranki odvzela veliko tiskarno, v kateri tiska jo štiri dnevnike in večje število komunističnih publikacij, Via da namerava podvzeti ukrepe, da bi lahko zaplenila vso imo vino,^ ki je pripadala pod fašističnim režimom delavskim organizacijam. Tiskarna, ki jo la-stujo komunisti, velja več kot $2,000^00.
sovjetski časnikar obtožuje ambkiške
MOSKVA, 9, maja, — Sovjetski časnikarski komentator David Zaslavsky je danes obtožil ameriške časnikarje, posebno zunanje poročevalce, da so agen-tje obveščevalne službe, vohuni in da vdano služijo kapitalizmu.
V tedniku "Ogenek" je Zaslavsky opozoril na istočasno odobritev sklada za vohune v ameriškem kongresu in zahtevo ameriških urednikov za svobodo obveščanja,
"Za njih je svoboda tiska isto kot svoboda vohunstva in svoboda, da se organizira proti-vladne zarote v vzhodni Evropi," je med ostalim izjavil Za-slansky,
nemiri radi ženskih nogavic v londonu
' LONDON, 9, maja —Policija je danes morala posredovati v nemirih, ki so izbruhnili, ko so velike skupine Londončanov, tako ženskih kot. moških, čakale pred trgovinami, ki so oglašale prodajo ženskih "nylon" nogavic. Na tisoče moških in žensk je vdrlo v enajst trgovin.
Vsled oglašanja v nedeljskih časopisih so se zgodaj zjutraj zbrale pred trgovinami velike množice ljudi. Samo pred eno trgovino je čakalo v vrsti nad 2,000 oseb. Neki moški je čakal že od nedelje zvečer, da bi se trgovina odprla.
vatikanski film prepovedan v avstriji "
ST, POELTEN, 9, maja—Sovjetske oblasti so danes prepovedale kazanje propagandnega filma, ki je bil izdan v Vatikanu in ki baje agitira za "vojno proti vojni."
Ali ste naročnik "Enakopravnost?" če ste, ali so Vaši prijatelji in znanci? "Enakopravnost" je potrebna vsaki druHni zaradi vaSnih vesti in vedno aktualnih člankov! Širite "Enakopravnost!"
Sovjetski vojaški poveljnik objavil ukaz, s katerim bo blokada ukinjena
BERLIN, 9. maja—Danes je bilo uradno naznanjeno, da bodo v četrtek eno minuto po polnoči obnovljene prometne zveze med Berlinom in tremi zapadnimi okupacijskimi zonami Nemčije.
Sovjetski vojaški poveljnik v Nemčiji gen. V, I. Cinikov je potom radia objavil ukaz, da se upostavijo transportacijske, trgovinske in prometne zveze, kakor so se sporazumeli predstavniki štirih sil v New Yorku.
Pri Helmstadtu, na meji med angleško in sovjetsko okupacijsko zono, so delavci in vojaki že upostavi li zveze potom radia in telefona ter prebarvali vse svarilne napise na meji. V Berlin bo najprvo prišel neki angleški vojaški potniški vlak, sledila pa bosta dva nemška potniška vlaka.
Zapadne sile bodo tudi dvignile svojo blokado
konec vojne skromno proslavljen v evropi
Istočasno bodo iz sovjetske okupacijske zone začeli prihajati v zone zapadnih sil prvi vlaki. Na osnovi sporazuma so zapadne sile pristale, da bodo ukinile blokado sovjetske zone, ki 80 jo podvzele po blokadi Berlina kot prpti*potezo.
Po ukazu gen. -Ciukova dnevno vozilo v Berlin 16 potnf- јТЧЧбтб^о. kih vlakov, obnovljen bo cestni pomet in ukinjene mejne preiskave kovčekov s strani sovjetskih oblasti.
V Berlinu pa medtem Nemci slavijo dvig blokade. Dve ločeni demonstraciji sta bili prirejeni v sovjetskem sektorju in v zapadnih.
Svet ministrov se bo sestal v Parizu
LONDON, 9. maja — Včeraj so v zapadni Evropi skromno proslavili četrto obletnico, odkar se je vojna končala. V Sovjetski zvezi pa so slavili danes, ker je pred štirimi leti sovjetski premier Stalin naznanil, da je vojna v Evropi končana.
V Moskvi je zastopnik ministra za obrambo maršal Vasilij Sokolovski objavil članek v "Pravdi," v katerem med ostalim pravi, da so Rusi bili v stanju zoperstaviti se Hitlerjevi vojni mašini, ko so se zapadni zavezniki tresli. Sokolovski je napadel zapadne zaveznike, češ da so za časa vojne vodili le omejene vojaške operacije proti Nemčiji, očividno, da oslabijo Rusijo. To stališče pa je postalo celo bolj jasno, ko so zapadne sile začele sabotirati sporazume, ki ao bili sklenjeni v Jalti in Potsdamu in da vsled tega bofte До (Wa# ni mirovne-pogodbe
PARIZ, 9. maja—Svet zunanjih ministrov štirih velikih sil se bo v Parizu sestal 23. maja in sicer bo zborovanje v prostorih, ki so za časa vojne bili sedež nacističnega vojaškega guvernerja v Parizu.
Zunanji ministri se bodo ponovno skušali sporazumeti glede mirovne pogodbe za Nemčijo. Doslej so vse njihove konference končale s polomom.
Ameriški, francoski in angleški uradniki se bodo sestali že koncem tekočega tedna. Njihov namen je, da se posvetujejo o vseh važnejših vprašanjih Nemčije, ki bodo predmet konference, in da zavzamejo napram sovjetskemu zunanjemu ministru skupno stališče.
priporoča, da amerika zavrže jaltski pakt
Predvčerajšnjem je v Clevelandu na proslavi 158-letnice poljske ustave govoril bivši ameriški ambasador v Varšavi Arthur Bliss Lane, ki je dejal, da bi Amerika kot svarilo Rusiji morala, zavreči Potsdamski in Jaltski sporazum.
Istočasno je skupina cleve-landskih Slovakov priredila spominsko svečanost za bivšega lutkarskega predsednika Slovaške dr. Jožefa Tiso. Ameriški Slovaki so Tisota, ki je med ostalim napovedal vojno Ziedinjenih državam in je bil radi številnih zločinov obsojen na smrt, proglasili za "žrtev komunističnega terorja."
avstralec hvali svobodo sovjetskih unij
MOSKVA, 9. maja — Delegat avstralskih strokovnih unij Ernest Thornton je danes izjavil, da so zunanji gostje na kongresu sovjetskih strokovnih unij veseli, ker so se prepričali, da v Sovjetski zvezi obtoja resnično svobodno strokovno unijsko gibanje.
Thornton je poročevalcem povedal, da so unije v angleško govorečih državah svobodne le po imenu, dejansko pa so vedno preganjane. Izjavil je, da je eden njegovih pomočnikov v Avstraliji bil aretiran, ko je on odpotoval na kongres v Moskvo.
avstrijski minister okrcal okupatorje
DUNAJ, 9. maja—Avstrijski zunanji minister Kari Gruber je danes v govoru, ki ga je imel v Salzburgu (ameriška okupacijska zona), izjavil, da so okupacijske sile završile svoje delo v Avstriji in da je njihovo priso-stvo na ozemlju Avstrije eedaj popolnoma odveč.
za zločine ni meje v starosti
PIERRE, S. D,, 9. maja—Tu ao zadnji mesec zaprli nekega sedem let starega otroka, ki je izvršil poneverbo s čekom. v istem mesecu pa so spravili pod ključ tudi nekega 81 let starega moža, ki je prispeval k nekemu mladinskemu zločinu.
Witt, HI. — Dne 1. maja je umrl Joseph Volčanšek, ki je bolehal že par let za jetiko. Eno leto se je zdravil v sanatoriju v Decaturju in bil je tudi v bolnišnici v Hillsboru, nazadnje pa na okrajni farmi. Bil je samski, star 60 let, rojen v Sromljah pri Brežicah, član SNPJ. Dali je imel v Ameriki kakega sorodnika, ni znano, v starem kraju pa zapušča brata in dve sestri.
STRAN 2
ENAKOPRAVNOST
"ENAKOPRAVNOST"
Owned and Published by THE AMERICAN JUGOSLAV PRINTING & PUBLISHING CO. 6231 ST. CLAIR AVENUE	CLEVELAND 3. OHIO
HENDERSON 5311-12
Issued Every Day Except Saturdays, Sundays and Holidays
SUBSCRIPTION RATES—(CENE NAROČNINI) By Carrier and Mail in Cleveland and Out of Town: (Po raznašalcu in po pošti v Clevelandu in izven mesta): For One Year—(Za eno leto)
For Six Months—(Za šest mesecev) For Three Months—(Za tri mesece)
-$8.50 _ 5.00 _ 3.00
For Canada, Europe and Other Foreign Countries: (Za Kanado, Evropo in druge inozemske države): For One Year—(Za eno leto)
For Six Months—(Za šest mesecev) For Three Months—(Za tri mesece)
.-$10.00 - 6.00 - 3.50
Entered as Second Class Matter April 26th, 1918 at the Post Office at Cleveland, Ohio, under the Act of Congress of March 3, 1879.
NEKAJ 0 ANONIMNIH DOPISNIKIH
Zadnje čase smo prejeli par dopisov in člankov, ki so podpisani samo z inicijalkami ali pa izmišljenim imenom. Gre za dopise prijateljev, ki se sicer z nami strinjajo, ne želijo pa prevzeti svoj del odgovornosti za dopis, ki so ga sami spisali. Dve pismi pa sta od naših nasprotnikov, ki nimata poguma, da bi nas kritizirala pod svojim pravim imenom. Eno pismo je posebno značilno, ker nam gaje poslal nasprotnik, ki se je celo z namenom, da še bolj skrije svojo pravo identiteto, podpisal z "Gorenjka," se sklical na "svoje žensko mnenje," v resnici pa je moškega spola!
Uporaba izmišljenega podpisa pod članki in dopisi je v nekaterih primerih upravičena. Kjer ni dovoljeno svobodno izražanje misli, ali pa se pošten in iskren dopisnik želi izogniti kakršnemu koli pritisku s strani svojih višjih na njegovo individualno mnenje, je razumljivo, da bđ svoja mnenja podal pod drugim imenom. To samo dokazuje, da "svobode izražanja" v širokem pomenu besede ni nikjer— vsak je lahko žrtev, če iskreno izpoveduje svoja mnenja!
Toda z druge strani so anonimni dopisniki in člankar-ji, ki izmišljena imena uporabljajo radi popolnoma drugih vzrokov. Bojijo se ne sodbe svojih "višjih," za katere interese prav za prav tudi pišejo, pač pa sodbe čitateljev. Poleg tega jim anonimnost omogoča dvoličnost. Z ene strani se predstavljajo za "naprednjake," z druge pa kot lakaji služijo svojim osebnim interesom ali pa interesom svojih gospodarjev. Večkrat jim uspeva, da po svetu lazijo kot hinavci. V temo anonimnosti odeti karakterji obreku-jejo one, katere so še dan poprej prijateljsko pozdravljali in jim s prijaznim nasmeškom pritrjevali.
Značilno je; da se najbolj vneto poslužujejo te anonimnosti prav karakterji,,-M najbolj goreče branijo "ameriške svobodščine," to je ameriško svobodo govora, tiska in misli. Zatrujejo nam, da se v Ameriki lahko svobodno izrazi misli brez strahu pred oblastjo, istočasno pa s svojim izmišljenim podpisom pod člankom ali dopisom dokazujejo, da prav za prav sami v to svobodo ne verujejo! Ce je svoboda izražanja misli za vsakega, čemu se te svobode ne poslužijo in neustrašeno, odprto ter pod svojim polnim imenom ne izrazijo svoje misli? Vzrok je—ker se bojijo izpostaviti se sodbi čitateljev! Ne želijo, da bi javnost vedela, kdo se skriva pod izmišljenim imenoni nadobudnega zagovornika "demokracije, svobode in pravde!"
Znano je na primer, da je nekdanji "nepomirljivi" nasprotnik "klerikalne reakcije," ali pa kot je to sam povedal, "naših fašistov," g. I. J., za katerega se omenjeni dopisnik "Gorenjka" posebno zavzema, postal sotrudnik A. D., se v kolonah A. D. parkrat javil pod svojim polnim imenom ter tako s svojim odprtim nastopom dokazal, da je v Ameriki res svoboda izražanja misli za vsakega. Toda kmalu je g. I. J. izginil, na mesto njega pa se je v A. D. pojavil neki Peter Korpiva,—temna, anonimna, v ta j in stvenost odeta oseba, ki meni, da nihče ne ve, kdo se skriva pod tem izmišljenim imenom.
Zadnji teden smo Petra Koprivo pogrešali v A. D Namesto tega se je v kolonah glasila ene naše ugledne organizacije pojavil neki Gašper Osat, ki "ima besedo" in jo bo prav gotovo imel, če člahi organizacije ne bodo pds-tali tako zvedavi in začeli zanimati se za pravo identiteto tega "Gašperja," ki mogoče niti član organizacije ni, je bil mogoče "prestavljen" iz kakega drugega uredništva ali pa celo namerava pod tem pseudonimom kandidirati za bodočega urednika! Ne, nimamo namen, da bi že sedaj kritizirali pisanje tega "Gašperja Osat," čeprav svoboda tiska v Ameriki vsebuje tudi svobodo kritike. Ugotavljamo le, da so takšne, z ničemur opravičene navade anonimnosti brez vsakega pomena, ker bi končno "Gašper Osat" lahko povedal svoje mnenje tudi pod svojim pravim imenom in— mirna Bosna. Sama organizacija pa bi se osvobodila tudi neprijetnega vtisa tajinstvenosti in potrdila, da res deluje v svobodni Ameriki, kjer se poštenemu in iskrenemu dopisniku ni treba skrivati, posebno če oznanja resnico! "Gašper Osat" se na primer ukvarja s "špijonskimi aferami," kljub temu pa smo pod vtisom, da s svojim izmišljenim imenom sam ustvarja vtis nekega mračnega, zakrinkanega tipa, kalibra "Agent X-2" v službi neke imenovane velesile.
Ko smo že pri temu in želimo, da se ta navada ne bi udomačila tudi pri našem listu, naj vzamemo še za primer nenavadno anonimnost dopisnikov novega slovenskega lista S. B., ki je glasilo treh desničarsko usmerjenih socialistov in se izključno ukvarja le s predvolilno kampanjo neke naše podporne organizacije. Cemu je potrebno, da se "somišljeniki" skrivajo pod raznimi inicijalkami, ^ pa že sam
10. maja, 1949.
UREDNIKOVA POSTA
SREBRNI JUBILEJ SLOV. NARODNEGA DOMA
Dne 2. marca je minilo 25 let odkar so si podjetni in narodno zavedni Slovenci v Clevelandu sezidali v osrčju naselbine na St. Clair Ave. ponosno stavbo, posvečeno našemu Kulturnemu in društvenemu življenju — Slovenski narodni dom. Zgodovina tega doma je zanimiva in pestra, zlasti ker se nanaša na priproste priseljence v tujini. In če bi se kdo potrudil, da bi jo ovekovečil v knjigi, bi s tem storil silno hvaležno delo; ne samo za naše potomce, temveč tudi za rojstno domovino. Odveč bi bilo povdarjati potežkoče, s katerimi so se borili, ustanovitelji SND, toda s trdno voljo in požrtvovalnostjo so premostili vse gmotne in druge težave ter postavili dom na) trdno gospodarsko podlago. Danes je četrtmili-jonska stavba ne samo plačana, ampak ima v blagajni še precejšen preostanek. Lansko leto so delničarji prejeli že obresti na svoje delnice, kar je znak vzornega gospodarstva. Poleg tega stanejo denar razne izboljšave in nujna popravila, katerih ni malo. Današnja vrednost SND je z ozirom na visoke cene posestev brezdvomno precej narasla.
25 let kulturnega ueia
Cilj in namen narodnih domov je predvsem širiti kulturne in prosvetne delavnosti. Toda nekateri domovi, zlasti po manjših naselbinah, so se vsled pomanjkanja kulturnih delavcev spremenili v navadne plesne dvorane in pivnice. Dasi tudi v našem domu ne vlada več tista kulturna živahnost kot nekdaj, vendar o otrplosti za enkrat niti govora ni. Temu se moramo zahvaliti naši turojeni mladini, katera je vsaj v Clevelandu toliko zavedna, da nam pomaga pri pevskih in dramskih zborih; in kar je najvažnejše, večina izmed njih obvladuje slovenščino. Med njimi se dobijo tudi izredno nadarjeni, ki se na odru kar odlikujejo.
Ako bi hoteli našteti po časovnem redu vse kulturne priredbe zadnjih petindvajsetih let, bi bili pač prijetno iznenadeni. Po zanesljivih podatkih nam je samo dramsko društvo "Ivan Cankar" med tem časom vpri-zorilo 114 predstav. Trdno smo
uverjeni, da so nam pevski zbori kot Zarja, Glasbena Matica, Loška dolina, Abraševič in Mladinski zbor podali prav toliko, če ne več koncertov in opernih predstav. Poleg tega smo imeli lepo število mešanih priredb za razne domače in tuje organizacije. Če vključimo še čitalnico, bivšo slovensko šolo, dramsko šolo, narodni muzej, slikarsko šolo pokojnega G. Peruška, razna predavanja in nešteto shodov, tedaj ,s ponosom lahko trdimo, da je SND v prvem če-trtstoletju častno služil svojemu namenu. Pravtako živahna razgibanost je vladala v družabnem oziru. Društvenih veselic je na pretek in zdi se, da vsaj zadnja leta gmotno dobro uspevajo. V SND se je vršilo že lepo število slavnostnih banketov, še več pa svatb naše mladine. Na tisoče in tisoče naših rojakov je imelo od SND neposreden duševni užitek. Zato lahko trdimo, da bi bila naša naselbina brez narodnega doma navadna zapuščena hribovska vas brez vsakih plemenskih ciljev.
Odgovornost članov direktorija
SND je za naše razmere veliko podjetje z znatnim prometom. Poleg dvoran so tudi trgovine in pisarne in kajpada klu-bovi prostori kar vse zahteva izkušeno in previdno upravo. V ta namen ima dom 21. članov direktorija, 'kateri čuvajo upravljajo in izboljšujejo podjetje. Na svojih ramah nosijo ve liko odgovqrnost napram narodu, ki jih je izvolil. Delijo se v različne odbore, izmed katerih je .najvažnejši gospodarski od bor (House Committee.) Zanimivi so podatki o članstvu direktorija SND v teku 25 let 2ivih biv^k članov je 53., iz med katerih se jih je nekaj iz selilo v druge kraje in celo v Slovenijo. Umrlo jih je meč tem časom 22. Naj jim bo časten spomin! Članov sedanjega direktorija je 21. Skupno število torej 96. Vsi ti možje so po svoji moči pomagali k procvitu in uspehu naše ponosne stavbe. Za dom so delali ob času ko je bilo treba trkati na vrata in preslišati marsikatero pikro be sedo. Brez njih bi se še danes naša društva potikala po tujih
list zagovarja "ameriške svobodščine?" V četrti številki so na primer vsi štirje "somišljeniki" označeni kot sledi: Fr. R., Pueblo, Colo., J. L., Johnstown, Pa., J. S., James City, Pa., in Mary K., Calumet, Mich. Nikjer polnega ime na za dokaz, da v Ameriki ni nikakršne "diktature" in da se nobenemu ni treba skrivati v "temnih goščah anonimnosti" kot bi to pesniško povedal sotrudnik S. B., ki pa je obenem lahko tudi anonimni sotrudnik klerikalne A. D. in celo anonimni sotrudnik glasila ene naše liberalne organi zacije!
V tej omenjeni številki nam je oko posebno obtičalo na inicijalkah J. L. iz Johnstown, Pa. Tako imenovani "Odbor demokratične akcije," kljub temu, da je bil ustanovljen pred skoraj enim letom, še vedno vodijo le trije člani, med katerimi je eden John Langerholc iz Johnstowna, Pa. Res je, štirje somišljeniki, ki se javljajo v enem mesecu, ni prav veliko število za "demokratično akcijo," o kateri je njen "pesnik" povedal, da bo zajela ogromno število naših ljudi, ki pripadajo tako zvanemu tretjemu taboru! Toda z nam S. B. ustvarja še drugi vtis. Namreč, da je mož iz kolone "Glasovi naših somišljenikov," ki se je podpisal z J. L., Johnstown, Pa., lahko tudi sam "Executive Officer" te S. B. John Langerholc iz Johnstowna, Pa. To pa ne bi pomenilo nič drugega kot, da J. L. prav za prav izraža mnenje sam o sebi in da čestita na uspehu sam sebi!
Kot smo rekli, v nekaterih primerih smo tudi mi prisiljeni, da članke in dopise somišljenikov priobčamo pod izmišljenim imenom, če za to anonimnost obstojajo res tehtni vzroki. Toda naše stališče je, da se dopisnikom in člankarjem, ki se želijo boriti za svoje principe in ideale, v katere verujejo, ni treba skrivati. Pogumno naj zagovarjajo svoje ideje, odprto naj stopijo na plan, vsak naj jih vidi in sliši. Saj smo končno vendar v svobodni Ameriki!
Prosimo naše dopisnike, tako prijatelje kot nasprotnike, uvažujte to našo željo. S tem se bomo izognili neprijetnim vtisom, da se ukvarjamo z revolver-žurnalizmom in da so naši sotrudniki anonimni karakterji, ki streljajo iz zasede.
in neugodnih dvoranah. Z njimi je povezana vsa kulturna in družabna razgibanost tridesetih tisoč Slovencev St. clairskega okrožja.
Slavnostni banket
Vsi omikani narodi se spominjajo svojih pomembnih obletnic, da s tem oživijo spomin na velika dela posameznikov ali skupin. In tako je tudi direkto-rij sklenil, da se ta srebrni jubilej prislavi kolikor mogoče do-stono. V ta namen se bo vršil slavnostni banket v nedeljo popoldne 29. maja v zgornji dvorani SND na St. Clair Ave. Po večerji se bo vršil ples v prizidku. Na ta banket je bil povabljen governer F. J. Lausche, clevelandski župan T. Burke in mestni zastopnik 23. okraja Ed. Kovačič. Dalje so povabljeni zastopniki naših podpornih in drugih organizacij kojih članstvo zboruje v SND. Za duševno razvedrilo bodo pa skrbeli najboljši solisti od pevskih zborov: Glasbena Matica, Zarja in Loška dolina. Ob tej priliki bodo prejeli vsi bivši in sedanji člani direktorija lepe spominke. Vstopnice za ta banket so bile razposlane vsem 26 društvom, katera zborujejo v SND. Ako pa še kdo drugi želi vstopnice, naj se javi pri tajniku SND John Tavčarju EN 5115. Da ne bo zamere je priporočljivo, da si vstopnice takoj nabavite ker jih je le omejeno število na razpolago.
Naj živi Slovenski narodni dom — simbol naše kulturne in narodne zavesti! Naj še dolgo vladata muza in lira na odru slovenskega Clevelanda!
Frank Česen
Resna beseda
Cleveland, O.—Komur je kaj za našo okolico, da se ista sedaj v tem letu postavi na noge, in da se delo na pogorišču dovrši, ta naj stori nekaj v ta namen. Kdor se bo odzval temu klicti, ta je še lahko deležen tistega priznanja, ki ga bodo deležni vsi oni, ki so že od začetka v delu za izboljšanje.
Ne vem če greste kaj pogledati kako gradijo veliko igrišče ali park ob vznožju, kjer so nekdaj stali velikanski kotli polni plina, ki so eksplodirali. Tu sedaj že nekaj tednov delajo parne lopate in veliki bulldozarji, ki so že vso to okolicO spremenili v drugačno lice. Čudili se boste, ko boste videli vso to do sedaj spremenjeno okolico.
Dolgo niso ljudje verjeli, da je mogoče iz takih razvalin narediti vrtove in ceste, med njimi pa krasna stanovanja. Danes o tem ni več vprašanja. Danes je vse to že v delu. Šest krasnih hiš, ki so vse zidane in je vsaka vredna po današnjih cenah $3,000 več nego je stala. Te hiše odgovarjajo tem, ki so rekli: "Nikoli ne bo tukaj hiš".
Zakaj pišem sedaj? Zato, ker imamo na ponudbo kontraktor-ja, ki je pripravljen zidati hišo za primerno ceno, če bi zidali štiri hiše obenem. Te hiše bi bile duplikat teh hiš, ki so bile sezidane pred tremi leti.
Rojaki! Te prilike ne smemo zanemariti. Trgovci, te okolice! Sedaj je čas, da posežete vmes. To leto je naselbina lahko sezidana, dozidana. Za peto obletnico je lahko vse dodelano. Prosim, da se prijavite, ki imate dobro voljo za naselbino. Vsak trgovec je dolžan, da nekaj pripomore za naselbino, kjer je toliko let užival naklonjenost tukajšnjih odjemalcev. Vsak naj se potrudi, da prevzame enO parcelo (loto). Ako sam ne potrebuje hiše, jo bo lahko takoj prodal ko bo sezidana, ali pa jo bo dal v najem svojim odjemalcem. S tem bo pripomogel prvič sebi v kredit, drugič faranom te krasne farne cerkve, tretjič so tukaj mnoge, dragocene trgovine z Narodnim domom. Imamo gledališče v svoji sredi in športne ustanove, zato moramo imeti tudi lepih stanovanjskih hiš, s krasnimi vrtovi. Naredimo to okolico najlepšo! Mesto je z na-
mi in zato delajo tako krasen park, kamor bodo matere prihajale s svojimi malčki na razvedrilo. Rečem, da si še predoči-ti ne morete vrednost, ki jo bo ta okolica in pa 23. varda dosegla s tem, kar se sedaj dela, ko bodo na vseh parcelah postavljene nove hiše, katere bodo krasili gotovo najlepši vrtovi. To bo tako gotovo, kakor gotovo vam pišem teh par vrstic.
Dve družine začno takoj s zidanjem. To je družina Novakova iz Carry Ave., ki je prekupi-la parcelo od Mrs. Milavec poleg Mlakarjeve hiše; druga je pa družina Pucel, ki je poprej bivala na Lake Ct. ter je sedaj prekupila parcelo na E. 61 cesti, blizu vogala Grdinove ceste. Korporacija ima še dve parceli prazni, med Zakrajškovo in Trupiničevo hišo, potem pa še 12 drugih parcel. Kdor si želi dobiti priliko, da se naseli v bližini tega parka, naj se kar hitro prijavi. Parcele so po 45 x 150 in 40 X 140, kar je za vsako fino hišo in za vrt dovolj zemlje. In, ker ima okrožje (parcele) restrikcije, se ni bati, da bi sosedje kazili drugim hišam veljavo. Vsaka hiša naj ima tudi garažo in mora biti iz opeke zidana in biti v vrsti z drugimi, brez dodatnih poslopij. To pomeni, da se bo ohranila okolica in hiša v visoki vrednosti. Priglasite se, da kupite ali da zidate ali pa posodite denar kor-poraciji, da bo ista vse hiše na enkrat lahko zidala.
Anton Grdina, predsednik.
Predvajanje slovenskega filma "Na svoji zemlji"
Tukajšnja podružnica št. 48 SANSa se je zavzela in naredila pogodbo s poslovodjem gledališča "Abby" na Waterloo Rd., da se bo prvi slovenski film "Na svoji zemlji" predvajal v tem gledališču in sicer v torek 17. maja. Pričetek kazanja bo prvič ob 7. uri (vrata gledališča bodo odprta že ob 6.30 zvečer) in drugič ob 9. uri.
Vzrok, da smo šli in naprosili omenjeno gledališče je, ker želimo, da naše občinstvo dobi boljši in popolen užitek od tega prvega slovensko-govorečega filma, katerega je izdelala slovenska filmska družba "Tri-glav-film" v Ljubljani. V tem filmu nastopa tudi nam cleve-landskim Slovencem dobro poznana umetnica na odru ga. Augusta Danilova in veliko drugih dobrih slovenskih umetnikov.
Po vojni so se zavzeli, da bodo doma na Slovenskem razvili svojo domačo filmsko industrijo. To je menda prvič v zgodovini, da imamo oziroma bomo imeli priliko videti predvajanje slovenskega filma, ali "movie" kot že imenujemo tukaj.
Vsebina filma je bila že velikokrat opisana, torej bi bilo le samo ponavljanje, če bi jo tu hotel opisovati. Prepričan sem, da ste deloma vsi, kateri se zanimate za vse naše med nami, dovolj poučeni o tem prvem slovenskem filmu. O tem je obširno pisal že glavni tajnik SANSa Mirko G. Kuhel
Ponovno opozarjam vse v našem Collinwoodu in Euclidu, da imate priliko videti- ta umetni film iz Slovenije v torek 17. maja v Abby gledališču na Waterloo Rd. Pričetek točno ob 7. uri. Abby gledališče je malo naprej od Slovenskega delavskega doma, na vogalu E. 156 St. in Waterloo Rd.
Ker je namen, da bo preostanek ^el v sklad za zdravila, smo prepričani, da se boste tudi odzvali in imeli dve polni uri užitka.	Joseph F. Durn.
ca Mary Zaman, zapisnikarica Louise Cebron, vodja kuhinje Urška Mulej in Josephine Su* starsič.
Članice, katere se niste mogle udeležiti seje, ste prošene, da pridete na prihodnjo sejo, ko bo sklicana.
Ženski odsek bo skrbel, da bo* do naši fantje, ki hodijO' delati na farmo, postreženi, ker prej so si morali skoro vedno sa®' pripravljati kosilo. Ravno tako bodo imela ta naša dekleta ^ oskrbi kuhinjo na otvoritvi sezone 29. maja kot tudi na proslavi 10-letnice obstoja farme 3. julija. Kaj vse bodo pa imele v nedeljo 18. sept., ko bodo priredile same svoj piknik, vam bo že pravočasno poročano.
Torej, na 29. maja gremo vsi na farmo na otvoritev sezone! Theresa Gorjanc, tajnica farme.
NOVI SVET
Mesečnik za slovenske druži* ne, maj 1949 ima sledečo vsebi* no:
1.	Spomin na mater, peseio posvečena našim materam, Go* steški.
2.	Družinski dan, članek. P"' svečen naši družini za Materin dan.
3.	Slovenski mučenec Frančel' Pen, zgodovinski spis zadnj® vojne, s slikami, dr. FerdinaH"^ Kolednik.
4.	V maju, pesem, Marinka Severjeva.
5.	Poročila iz raznih naselbi^'
6.	Iz srca do srca.
7.	Dom in zdravje: ZobozdraV* niški kotiček, dr. Jos. Tavca^ Previdnost ob nevihti. Kako s® na priprost način napravi fem? Otroška omara. Kuljinja-
8.	Za smeh. Izbrane šaljivke-
9.	Višarska polena, nadalj®' vanje redne povesti.
Naročnina $3 letno. NasM' Novi Svet, 1845 West Сегдаа" Rd., Chicago 8, 111.
TABORIŠČE FRASCATI
To, kar se je pred časom dal*^ le slutiti, postaja vedno boU očitno. Zahodna Nemčija — ^ njo v zvezi tudi Avstrija — bi po zamisli zahodnih imperii' listov ne postale samo amerišk" vojaško oporišče v Evropi, več delajo vodilni krogi sveto^' ne reakcije velike načrte, kak^ bi na najkrajši in najprikl®*!' nejši način obnovili nemški voj ni stroj. S tega stališča je zumljivo "velikodušno" аШ^®' stiranje takšnih vojnih zlo^^ cev, kakršna sta nacistična nerala Haider in Guderian, kor tudi nešteti napori, ki J' vlagajo anglo-ameriške okup*' cijske oblasti v Nemčiji in striji, da zavarujejo vodilni cirski kader Hitlerjeve vojsk^'
Še pred letom so na in v Monakovem pot, po kat^^ so "bežali" nacistični oficirji strokovnjaki iz zahodnih pr^d® lov Nemčije in Avstrije v jo, imenovali "nacistični podt^ ni vlak". Danes ga že vsi jo kot "nacistični brzovlak' > . katerim se hitlerjevski vojas^ strokovnjaki vozijo na boji''
Џ'
Ustanovitev Ženskega odseka izletniških prostorov SNPJ
Cleveland, O. — Minuli teden je bil ustanovljen ženski odsek izletniških prostorov SNPJ. Izvoljene so so bile sledeče uradnice: Predsednica Mary Vidrich, podpredsnica Rose Slejko, tajni-
na Srednjem in Daljnem du. Zbirališče teh nacisti^'^^ potnikov, kakor poroča ageP'" ja "Telepress", je v Insbruck'^^
Od tod potujejo do Brennersk® ga prelaza, kjer jih prevzema] italijanske obmejne oblasti- S®
veda nimajo to potniki nika potnih listov in uporabljajo^
kib k" 01"
pridejo v stik z obmejni«ii gani posebna gesla. Po navo lih italijanskega ministrstva ^ notranje zadeve obmejne obla^ te potnike "aretirajo" in jib P najkrajši ^oti pošljejo v tabof^ sče Frascati pri Rimu.
Taborišče v Francati je dežno pod upravo italijanske^ ministrstva za notranje zodev^ dejansko pa ga upravlja kat® ^ ški duhovnik, ki ima čudno i"^^ —; pater Bibliotekar. Prej j® človek imel ime Friedrich ner in je bil SS-ovski oficir vizije "Mrtvaška glava". џ\ po koncu vojne Buchner
(Dalje na 4. strani)
10, maja, 1949.
ENAKOPRAVNOST
STRAN 3
Lavo СегтеЈЦ:
ANTARTIKA
(Nadaljevanje in konec) \ Druga skupina, ki je razpolagala s tenderjem za vodna letala, z bencinsko ladjo in rušilnem, je imela izhodišče pri Bal-lenyjevem otočju. Njena naloga je bila pluti proti zahodu in proučevati obalo do poldnevnika O stopinj. Pot te skupine je držala mimo zaliva Commonwealth Bay, kjer divjajo najhujši vetrovi in kjer so opazili prave "leteče reke". Močno ohlajeni zrak se spušča z visoke ravni okoli tečaja podobno kakor burja s kraške planote preko grebenov na obalo. Pri tem dviga silno droben sneg do 300 metrov visoko in ga nosi s hitrostjo 80 do 150 kilometrov na uro '^aleč na plavajoče ledene plošče in v morjć. Ker so ti vetrovi (^okaj stanovitni, lahko govori-%o o pravih "letečih snežnih re-' kah".
Nedvomno najbolj presenetljivo odkritje te skupine in celotne ekspedicije je bila kakih 700 kvadratnih kilometrov ob-sežna brezledna oaza, ki so jo našli na poldnevniku 90 stopinj Vzh. od Gr. ne daleč od Obale kraljice Mary ob Shackletonovi ^Gdeni ploščadi. Na njej so opazili tri večja in kakih 20 manjših modrih in zelenih jezer, ki Jih ločijo drugo od drugega rdečkaste skale, И se močno odražajo od bele okolice. Eno iz-teh jezer je tako veliko, da J® lahko na njem pristalo vod-^0 letalo. Voda je bila za kakih 15 stopinj toplejša od bližnjega morja. Jezero je slano, dasi manj nego morje. Barva je-^r je odvisna od alg, ki so mo-drozelene, zelene, rdeče in rjave. ^ bližini so opaziti tudi neznane Vrste ptic. Podobne brezledne Oaze sredi leda in snega je odkrila tudi glavna skupina, toda te niso bile tako obsežne in iz-^Izite. 2e leta 1938—39 je he-ka nemška ekspedicija odkrila tanjša nezamrznjena jezera južno od gorovja Aleksandra ^umboldta ob 15. vzhodnem poldnevniku.
Tretja skupina,, ki je bila enako opremljena, kot druga, se je obrala ob otoku Petra I. v Bel-jinghausenovem morju, ki nosi po ruskem mornariškem cestniku in raziskovalcu. Ta skupina bi morala proučevati v Vzhodni smeri vso obalo do pol-"^nevnika O stopinj, kjer naj bi srečala z drugo skupino. Iz-'^edno hudi viharji, ki skoraj stalno razsajajo v predelu Bel-•nghausenovega morja do skrajnega rta Palmerjevega poloto-pa so močno ovirali njeno ^elo. Zato je po načrtu proučila ^^■Шо del obale do Charcotove-gO' otoka in je odtod po odprtem n^orju okoli Palmerjevega pol-'^toka zaplula v Weddellovo ^orje, kjer se je sestala z dru-go skupino. Edino ta skupina je ^niela tudi smrtne žrtve. Eno njenih letal je podleglo pojavu, i ga morda najbolje lahko označimo kot "antitezo teme". Ce-®tokrat ob dnevih, ko je nebo ^'okrito z ovčicami, izginejo vse ®ецсе. Svetloba se očitno odbi-ob snežni odeji in ob oblakih,, ^^ko da prihaja od vseh strani
in je orientacija silno otežkoče-na ali celo onemogočena. Leta lo je zašlo v tak začaran pas in se je razbilo ob skali, ki je prav zaradi svetlobe ni moglo videti. Trije člani posadke so se pri tem ubili, a šest jih je ostalo še živih.
Od odkritij te skupine naj omenimo samo "ledene vulkane", ki so jih izsledili na ledeni ploščadi zahodno od Palmerjevega polotoka. Odkrili so namreč velikanske ledene kotline s premerom do poldrugega kilometra, ki so bile obdane s 30 metrov visokimi nasipi. Na njihovem dnu so nakopičene ledene kepe. Verjetno so ob nastanku ledu v njem ostali zaprti plini, ki so pozneje predrli ledeno skorjo, tako da se je ta usula in je nastalo vulkansko žrelo.
Kljub vsem presenetljivim uspehom pa ni bil Byrd povsem zadovoljen, kajti ni se mu posrečilo razrešiti eno največjih geografskih ugank, namreč vprašanja, ali je Antarktika ena sama celina ali pa je morda razdeljena v dva dela po zledene-lem prelivu od Rossovega do Weddellovega morja. Rešitev tega vprašanja je bila pridržana drugemu raziskovalcu, Finnu Ronneju, ki je Norvežan po poreklu, a je služil v ameriški mornarici. Z denarno pomočjo zasebnikov in znanstvenih družb je pripravil ekspedicijo, ki se je odpravila na pot skoraj istočasno z Byrdovo. Bila pa je neprimerno skromnejša, kajti razpolagala je z enim samim, toda na oceanu preizkušenim lesenim vlačilcem, s tremi letali, s parom motornih sani in večjim številom psov. Značilno za sedanji čas je, da sta se te ekspedicije udeležili tudi dve ženski.
Ronne je ostal v Antarktiki več kot 15 mesecev, vse od začetka pomladi 1948. Njegova glavna baza je bila na otoku Stonington, severno od otoka Aleksandra I., zahodno od Palmerjevega polotoka, pomožna pa na nasprotni obali tega polotoka. V času, ki ga je prebil v Antaktiki, je Ronne opravil ogromno delo. S trimetrogonom je posnel površino skoraj 1,200,-vsem neraziskana. Poleg tega 80 se člani njegove ekspedicije intenzivno bavili z geološkimi in meteorološkimi študijami, s e posebno pa so proučevali koz-mične žarke, sončno in površinsko sevanje, plimovanje in zemeljski magnetizem. Nad vse važne pa go bile seizmografske raziskave. Po ponovnih višinskih meritvah z radarjem iz letala je Ronne prišel do zaključka, da domnevana zaledenela morska zareza od Rossovega do Weddellovega morja ne obstoji, temveč da je Antarktika ena sama celota.
Ronne je zapustil Antarktiko letos meseca februarja, ko sta mu odprla pot iz ledenega obroča močna ledolomilca Edisto in Burton Island, ki sta bila na poti proti toplim jezerom. Ta ledolomilca sta nosila večje število vijakarjev, zato so to ekspedicijo šaljivo imenovali "ekspedici-
jo mlinov na veter". Z vijakar ji so pristali na raznih krajih tople oaze v Antarktiki in nabrali veliko geološkega materiala. Podrobnejših podatkov o uspehih te najnovejše polarne ekspedicije pa še nimamo.
Po izjavi samega Byrda je Antarktika pravi eldorado za znanstvenike. Tu si je narava postavila titanske fizikalne, kemijske in biološke laboratorije. Tu je najugodnejše polje za proučevanje zemeljskega magnetizma, kozmičnih žarkov in še posebno doslej premalo znanih korpuskularnih žarkov, ki izvirajo od Sonca in izvabljajo v zemeljski atmosferi čarobne pojave polarnega sija. Pelaške rastline in živali — plankton —, ki živijo in razmnožujejo v neposrednem stiku z večnim ledom, so osnova, na kateri stoji piramida vsega antarktiškega živ-Ija. Nedvomno pa lahko pride v Antarktiki na svoj račun zlasti geolog. Kajti več kot kilometer debel led, ki pokriva vso Antarktiko, se obnaša povsem ka-_ kor kamenine, iz katerih so zgrajena gorovja. Kakor te se nagubajo in ustvarjajo grebene, le da se pri ledu vrši vse to pred našimi očmi, tako da more geolog iz tega sklepati, kako so nastale gube v kameninah pred davnimi, davnimi časi.
Byrd vidi v Antarktiki najveličastnejši umotvor narave. To je poezija, muzika, slikarstvo, arhitektura in filozofija, vse v enem.' Tu so od^a vrata, koder lahko uideš za kratek čas iz našega ozkega sveta, iz nemira in kaosa civilizacije v tišino in harmonijo kozmosa in se vsaj

Zastopniki
^Enakopravnosti "k
Za St. clairsko okrožje:
JOHN RENKO 1016 E. 76th St.
UT 1-6888 *
Za collinwoodsko in euclidsko okrožje:
JOHN STEBLAJ 775 East 236 St. REdwood 4457
Ф
Za newbursko okrožje:
FRANK RENKO 11101 Revere Ave. Diamond 8029
TEKOM ČASA.
ko se zobozdravnik Dr. J. V. Župnik nahaia na St. Clair Ave. in E. 62 St., je okrog 25 drugih zobozdravnikov v tej naselbini prakticiralo in se Izselilo, dočim se dr. Župnik še vedno nahaja na svojem mestu.
Ako vam je nemogoče priti v dotiko z vašim zobozdravnikom, vam bo Dr. Župnik izvršil vsa morebitna popravila na njih delu in ga nadomestil г novim. Vam ni treba imeti določenega dogovora.
Njegov naslov je
DR. J. V. ŽUPNIK
6131 ST. CLAIR AVE. vogal E. 62nd St.; vhod samo na E. 62 Si.
Urad je odprt od 9.30 zj. do 8. zv.
Tel.: EN 5013
za trenutek počutiš kot njegov del.
V resnici pa je stvar manj rožnata in poetična. Kajti tudi od Byrda so zahtevali predvsem podatke o praktični vrednosti njegove ekspedicije. Za javnost je priznal, da ima Antarktika ogromne zaloge premoga, ki jih sedaj ni mogoče niti preceniti. Gotovo bodo našli pod ledeno skorjo tudi kameno olje in čudno bi bilo, da ne bi tako ogromen kontinent v svojem osrčju hranil izdatnega rudnega bogat-stva. Časnikarji pa so zlasti ob odkritju brezlednih oaz znali pripovedovati o velikih ležiščih bakra, srebra, zlata in, kar je danes posebno zaželeno, urana.
Gospodarstvo izkoriščanje Antarktike razen morda lova na kite in na druge morske živali danes ni še na dnevnem redu, toda izključeno ni, da ne postane že jutri aktualno. Zato se ne smemo čuditi, da je v zadnjem času posebno močno stopilo v ospredje vprašanje politične pripadnosti Antarktike. Že pred drugo svetovno vojno si je Anglija prisvajala pravico do največjega dela tega kontinenta, bodisi neposredno ali po svojih kolonijah in dominionih. Neposredno za angleško je veljalo ozemlje med poldnevnikom 20 in 80 zah. od Gr. (Falkland I. Dependency), posredno pa kot ozemlje, kontrolirano od New Zealanda, pas med 160 vzh. in 150 zah. od Gr. (Ross Depen-
dency), dalje kot "dependency" Avstralije ogromni pas med 45 in 160 vzh, od Gr. Izvzet je samo ožji pas ob Adelijini obali, nad katerim ima kontrolo Francija. Za ozemlje med angleškim in avstralskim pasom je resen kompetent Norveška, ki je imela pred vojno v tem pogledu močnega tekmeca v tedanji Nemčiji. Združene države Amerike so že pred vojno aspirirale na ozemlju med "Falkland I. Dependency" in "Ross Dependency". Spričo vneme pa, ki jo kaže v zadnjem času za Antarktiko, moramo sklepati, da so njene aspiracije danes mnogo večje.
Medtem pa sta s hudo ofenzivo proti Angliji nastopili južnoameriški republiki Čile in Argentina, ki skušata obe uveljaviti svoje pravice do ozemlja
ZAVAROVALNINO
proti
ognju, tatvini, avtomobilskim
nesrečam, itd.
preskrbi
Janko N. Rogelj
6208 SCHADE AVE.
Pokličite:
ENdicott07l8
OBLAK MOVER
Se priporoča, da ga pokličete vsak čas, podnevi ali ponoči. Delo garantirano in hitra postrežba. Obrnite se z vsem zaupanjem na vašega starega
znanca
JOHN
1146 East 61st St.
OBLAKA
od Palmerjevega polotoka, znanega tudi pod imenom Grahamo-va zemlja in v teku sedanjega spora prekrščenega v Tierra de 0'Higgins, do južnega tečaja. Na tem ozemlju je Anglija za časa druge svetovne vojne postavila razne meteorološke" (!) postaje. Februarja meseca so se pojavile v Antarktiki čudne ekspedicije: predsednik čilske in predsednik argetinske republike sta se pripeljala z velikim spremstvom in ustanovila na raznih otokih vojaške baze. Kot odgovor je v zaščito svojih pravic Anglija poslala v ta morja svoje vojne ladje. Spor je še
vedno odprt. Medtem pa že pošiljajo razne države nove ekspedicije v Antarktiko. Doslej ne-obljudeni in povsem pozabljeni otoki že v območju plavajočega ledu, kakor otok Heard, ki se dviga na tisoče kilometrov daleč od Afrike in Avstralije kot črn, z ledom pokrit školj iz morja južno od otočja Kerguelen, ali otok Maquerie, ki leži dva tisoč kilometrov južno od Mel-bourna na južnem koncu Avstralije in kjer le redkokdaj pristane kak lovec na tulenje in pingvine, so preko noči postali sila važni, za enkrat seveda samo v 'Meteorološke" namene.
(ANO FOR YEARS AfTER)





HE 2730
WHEN baby's on his (or her) way—dent let tibe flurry of tiny garments distract you from some mighty important considerations.
For instance: What's the best way to save now so you'll be able to meet the increased езфепвев (like school bills) that will be yours within a few, oh-so-short years?
Fortunately, 100% eafe U.S. Savings Bonds offer you a foolproof way to save through two ail-automatic Plans:
1; Payroll Savings Plan—the only installment
buying plan.
2; Bond-A-Month 'Plan, for those not eligible for Payroll Savings.
Either Plan helps you build a cushion of money that grows. For you get $40 back for every $30 you put in Savings Bonds, after only ten yeaxel
Before baby (supposing iifs twine!) comes, get started on your Saviags Bonds program. Toć&or/
AUTOMATIC SAVING IS
SURE SAVING— U.S. SAVINGS BONDS
ENAKOPRAVNOST
Prežihov Voranc
SKRIVNA BRALNICA
(Nadaljevanje) "Ali sodiš?"
„ "Sodim," je menil Strahun, Po deželi se zadnji čas mnogo Sovori in vse je pokonci. Ljudje Zelo radovedni."
^ "Da bi ljudje le kmalu pri-2^^'" je bolj zase rekel gospodar, da bi ga nekaj no tihem skr-oelo.
^i pa še pridno tega izrekel, 1^0 so se zunaj v veži že zasliša-^ težki, moški koraki, nakar vstopila v dimnico dva mo-®ka v resnatih oblekah, pozdra
Poglavje iz romana "Pristrah"
vila družino in se usedla na klop ob steni.
"Mislila sva, da bova zamudila, pa sva še prva," sta rekla, ko da bi se opravičevala.
Gospodar ju je pogledal po strani, potem se je zamislil in rekel:
"Vaju pa ne poznam. Odkod pa sta?"
"Iz Golavebuke sva." "Jejhata!" je vzkliknila gospodinja in tlesknila z rokami, kakor bi se prestrašila. Mož pa je obmolknil.
^edaj se je začelo. Zunaj je
bila noč tako temna, da sam sebe nisi videl. Skoraj ni bilo mogoče misliti, da bi kdor koli ho-^dil po taki temi naokrog in vendar je veliki Vohneči pes Tiraš, ki je bil privezan pri hlevu, neprestano lajal na vse štiri lese, ki so venomer škripale, ker jih je nekdo odpiral in zapiral. Lese so bile takrat v velikih časteh in vsak jih je skrbno zapiral za seboj. V dimnico so prihajali moški, stari in mladi in kmalu jih je bila že polna dim niča. Nekatere so domači poznali in jih veselo pozdravljali mnogih pa ni nihče poznal. Z obrazov vseh prišlecev pa je odsevalo nekaj veselega, pričakovanja polnega, skoraj bi rekel nekaj velikega. Dimnica je bila
že polna in iz sosednjih prostorov so domači prinesli že vse stole in klopi, da so se čudni nočni gostje mogli usedati, toda prihajali so še vedno novi moški. Morali so že stati po veži, kolikor je bilo tam prostora, in še vedno so novi rinili iz noči skozi vhod. Bili so iz vseh krajev bližnje in daljne okolice in sicer razdeljeni tako, da sta iz vsakega kraja bila vsaj dva zastopnika. Zaradi gneče in zaradi tobaka, ki so ga nočni gostje spuščali iz raznih čeder, je luč, pri kateri je sedel Zeleni lajbič, komaj žmirila. Veliki hlapec je že parkrat grozeče za vpil:
"Kaj pa delaš. Zelen lajbič! Jutri bo morala pa koza pomagati." Koza je bila tisti tesar-
ski stol v drvarnici, kamor so včasih natezali neposlušne posle in jih kaznovali.
Pastir se je trudil, da je znoj curkoma tekel po njemu, toda treske niso dale nobene svetlobe od sebe, pa naj si jih je otiral, kolikor je hotel. Tedaj se je nekemu gostu pastir zasmilil, da je dejal:
"Nič ne stori, da se le brati vidi, mi pa lahko v temi sedimo."
Po teh besedah se je vsa družba nekako zamajala. Nekdo je na glas zavpil:
"Strgan dohtar, kaj pa čakaš, začni!"
Strahun je sedel poleg pastir ja in zvedavo strmel po zbranih
ljudeh. Očividno mu je bilo všeč, da se jih je toliko zbralo.
Zunaj je pes še vedno razsajal, neki ljudje so še vedno prihajali.
Kaj se je godilo nocoj to temno noč pri Vohnetu na Vrheh? Nič drugega se ni godilo kakor to, da je Strahun zadnje dni razglasil po okolici in to po naročilu samo nekim ljudem, da bo te sobote večer pri Vohnetu zopet bralni večer. Pri Vohnetu, je bila že par let skrivna čitalnica, kamor so hodili ljudje poslušat branje iz mislinjske in mežiške doline od blizu in od daleč. Pri Vohnetu so gospodarji že od nekdaj znali brati in pisati in je zato bilo pri ;hiši veliko knjig, starih in novih. Zad-
nje čase ISO imeli pri hiši naročene tudi neke časopise, ne le v nemškem, ampak tudi na slovenskem jeziku. Ti časniki so prihajali iz Ljubljane ter iz Celovca, kjer so vanje pisali učeni ljudje.
(Dalje prihodnjič)
DVA BATALJONA KO ISEJCANOV DEZEBIIRALA
SEOUL, 6. maja—Dva bataljona južno- korejske armade sta danes v teku mejnega spopada s severno-korejskimi silami dezertirala na stran ljudske (komunistične) armade, ki je bila ustanovljena na severni Koreji, katero so začetkom leta sovjetske sile zapustile.
MIHAIL ŠOLOHOV
TIHI DON
TRETJA KNJIGA
(Nadaljevanje)
—	Nu-nu! Pa se je le dopolnilo! Saj je v bukvah preroka Izaija tako tudi zapisano: "In stopili bodo ven in zagledali bodo trupla ljudi, ki so se pregrešili zoper mene. In njihov črv ne bo preminil in njihov ogenj ne ugasnil in bodo v osramoče-nje vseh čihrnih živih stvari."
—	No, prav nič me ne mika, da bi se tule s teboj pogajal! — je z mrzlo besnostjo dejal Miška. — Ali pojdeš?
—	Ne! Poberi se, tudi duh!
—	Samo zavoljo vas, tškihle zakrknjencev, je tudi vojska! Samo vi tudi begate in zoper revolucijo hujskate ... — Miška je začel hlastno snemati kara-binko.
Po strelu se je ded Griša zvrnil v nic In razločno dejal:
—	Akoravno ... ne po lastnem zasluženju . . . vendar sem prišel po volji našega Boga . . Gospod, sprejmi hlapca svojega ... v miru ... — in zahro-pel je in pod belimi mustačami mu je pocurnila sokrvca.
—	Saj te bo! Že zdavnaj bi te bilo treba, zlomka starega, spraviti na oni svet!
Miška je pazno napravil ovinek mimo starca, ki se je stegnil pod stopničkami, in stekel v vežo.
Suho skobljanje, ki ga je bil
nanesel veter na pristen je, so obliznili rožnati plameni, leseni prepaž, ki je ločU kaščo od veže, se je hitro vnel. Dim se je potegnil pod strop, zagrabil ga je prepih in šinil je v izbe.
Do somraka je Miška spal na sosedovem vrtu v senci trnovih grmov, opletenih z divjim hmeljem. Ravno tam je lenobno hrustal sočnate steblike žilnja-ka njegov razsedlani in skobča-ni konj in se pasel. Na večer je konja zmagala žeja, da je zahr-zal in prebudil gospodarja.
Miška je vstal, povezal plašč v svitek in napojil konja kar tam na vrtu z vodo iz vodnjaka, potlej pa ga zasedlal in zajezdil na ulico.
Na pogoreli Koršunovlji domačiji so se še kadili črni zogleneli trami, hudo grenoben čad je lezel na vse strani. Od mogočne hiše je ostala samo še visoka kamnita vklada in na pol podrta peč, ki je molila proti nebu sajasti dimnik.
Koševoj je zavil naravnost proti Melehovlji hiši.
Iljinična je pod kolnico nabirala v predpasnik podnet, ko je Miška, ne da bi zlezel iz sedla, zajahal na dvorišče.
— Pozdravljeni, tetka! — je ljubkujoče pozdravil starko.
Ta pa se je ustraSila, niti be-
Planning for o Landing

RPlWMA-eer
Aviation Cadets study a miniature relief mop of their landing field to acquaint themselves with the terrain and its features. They are members of on Aviation Cadet class, one of which opens for qualified men every six weeks. Married or single men, 20 to WVi years of age, with two years of college or its equivalent, moy apply now for Aviation Cadet training.
New Cook Book Helps Home Cook's Repertoire of Quick-Frozen Fish
Quick-freezing has made it possible to serve eurfline delicacies, no matter where you live. And a knowledM of how to cook quick-frozen, fish is now a part of every homemakers culinary equipment
A new cook book, "The Art of Fish Cookery," draws attention to the fact that quick-frozen fish "may be used and prepared in the same manner as fresh fish". It cautions the cook not to refreeze the fish, as do the cooking and keeping directions that come with each package of quick-froz6n fillets of cod or ocean perch or haddock and the rest. And it stresses another common sense point — to cook the fish until it is done. "Additional cooking time should be allowed," says "The Art of Food Cookery", "unless the fish have been thoroughly thawed immediately prior to cooking." ■ ^ j These are really the basic facts about cooking quick-frozen fish. It is ocean-fresh when it comes to you, with its goodness sealed in by quick-freezing, waiting to be released by proper cooking. This new cook book contains many reci-I pes that can be used with quick-{frozen fish fillets. 1 One for fish baked with cucumbers is
unusually delicious and refreshing and is especially suitable for quick-frozen mlets of cod or had-dock.' .
Fish Baked with Cucomben
2 lbs. quick-frozen fillets of cod i 1 small onion, minced % cup chicken broth j ? 2 cucumbers, cub^J H teaspoon dill W Salt and peppcJ^_
1 6 stuffed olives, chopped v
» - 4. — . Wipe.fillets with damp cloth. Peel and mince onion; cube cucumbers; chop olives.
Place fillets in shallow fireproof baking dish; sprinkle lightly with salt and pepper to taete; cover with onion and cucumber; sprinkle with dill; pour chicken broth over top; bake in preheated oven (360°F.) 20 minutes. Serve pipi^ hot in o*em dish, v Gemish witi^' chopped otiveg. Sgrves 4 to 6.f
sedice ni crhnila v odgovor, ampak spustila roke in iz predpasnika se ji je usulo iverje . . .
—	Dober večer, tetica!
—	Bog . . . Bog daj, — je neodločno, odgovorila Iljinična.
—	Živi, zdravi?
—	Živa, ampak po zdravju nikar nič ne sprašuj.
—	Kje so pa vaši kozaki? Miška je razjahal in stopil h
kolnici.
—	Za Donom ...
—	Kadetov čakajo?
—	Meni je mar ženskih reči. V tem se pa ne spoznam ...
—	Pa Jevdokeja Pantelevna, je doma?
—	Tudi ta je za Donom.
—	Odnesla jih je tjakaj peklenska sila! — Mišku je glas zadrhtel in se v jezi ojačil, — Takole vam povem, tetica: Gri-gorij, vaš sinko, se je pokazal za najhujšega sovražnika sovjetske oblasti. Ko bomo prišli na ono plat, bomo njemu prvemu vrgli zanko za vrat. Pante-lej Prokofjevič pa je brez potrebe pobegnil. Star in kruljav dedec je, sedeti doma bi bila edina njegova dolžnost . . .
—	In čakati smrti? — je osor-no vprašala-Iljinična in spet začela nabirati v predpasnik treske.
—	E, do smrti ima še daleč. Z bikovko bi jih nemara nekaj zaslužil, pobiti fa ga ne mislimo. Sicer pa tiisem zato prijahal k vam. — Miška je popraril na prsih verižico od ure in zlezel vase. — Zategadelj sem prijahal, da bi povasoval pri Jevdo-keji Pantelevni. Strašansko mi je žal, da je tudi ona zbežala, ampak tudi vam, tetka, ki ste njena rodna mama, povem. Povem pa tole: zavoljo nje že dolgo nimam miru, ali zdaj se nam bo moralo še lep čas tožiti po dekletih, vojskujemo se s kon-tro in jo uničujemo brez usmiljenja. Kakor hitro pa jo bomo do kraja zatrli, se bo po vsem svetu osnovala mirna sovjetska oblast, tedaj pa bora jaz, tetica, poslal k vam snubače za vašo Jevdokejo.
, — Zdaj ni čas govoriti o tem!
—	Ne, čas je! — Miška se je pomračil, navpična gubica se mu je začrtala med obrvmi. — Za ženitev ni čas, govorimo pa lahko o tem. Jaz tudi ne morem izbrati drugega časa za to. Zdajle sem tukaj, jutri pa me bodo mogoče poslali k Doncu. Zatorej vam naprej povem: Jev-dokeje za nalašč ne dajajte komur si bodi, če ne, vam bo slaba pela. Če pa bo iz moje edinice prišlo pismo, da sem padel, potlej le posvatujte, prej pa ni mogoče, ker je med nama dvema — ljubezen. Odpustka ji nisem nič prinesel, kje naj ga vzamem odpustka, če pa vam je treba kaj buržujskega, če bi radi kaj štacunskega imetka —
samo recite: precej pojdem in vam ga privlečem.
—	Bog ne zadeni! Menda se ne bomo s tujim opomogli!
—	No, kakor hočete. Izročite moj spoštljiv pozdrav Jevdoke-ji Pantelevni, če jo boste pred menoj zagledali, potlej pa se dobro imejte in prosim, tetica, ne pozabite na moje besede.
Iljinična je odšla v hišo, ne da bi odgovorila. Miška pa je sedel na konja in zajezdil na vaški trg.
Na noč so s hriba prišli v vas rdečearmejci. Njihovi razigrani glasovi so se razlegnili po cestah. Trojica, ki se je odpravljala z ročno strojnico v zasedo k Donu, je zaustavila Miška in pregledala listine. V bližini kaj-žice Semjona čuguna je srečal še štiri. Dva izmed njih sta peljala na kolcah oves, dva pa sta skupaj s padavično čugunovo ženico nesla mlin na nožni pogon in vrečo moke.
Čugunka je spoznala Miška in ga pozdravila.
—	Kaj pa vlečeš, teta? — se je pozanimal Miška,	'
—	Vidiš, ženski bajtarskega sloja bomo balo napravili: n^se-mo ji buržujski stroj in moko, — je gostobesedno zaropotal v odgovor eden izmed rdečearmej-cev.
Miška je zapored zažgal sedem hiš, ki so bile last trgovca Mohova in Atjopina Cace, popa Visarijona, čednostnega očeta Pankratija in še treh imovitih kozakov, ki so bili pobegnili za Doneč, in se šele potlej odpravil iz vasi.
Ko je prijahal vrh klanca, je zasukal konja. Zdolaj, v Tatarskem, so se na ozadju škrilasto-čmega neba z iskrečim se lisičjim repom'Tazbruhnili rdečkasti plameni. Ogenj se je zdaj tako visoko zaganjal, da so njegovi odsevi premrežili tekočo brzico Dona, zdaj padal k tlom, se nagibal proti zahodu in lačno goltal poslopja.
Od vzhoda je pihal rahel step-ni vetrič. Razpihoval je plamene in nesel daleč s požarišča črne, žerjavkasto se svetlikajoče cunje ...
Коћес tretje knjige
TABORIŠČE FRASCATI
, (Nadaljevanje z 2. strani)
svojo zaposlitev v diviziji "Mrtvaška glava", je vstopil kot "duhovnik" v "Collegium Ger-manicum".
"Collegium Germanicum" ne poučuje samo nemških duhovnikov v rodnem jeziku, marveč jih vzgaja tudi v "pravem nemškem duhu". Poleg tega je ta samostan dobil ukaz od svojih predstojnikov — od Kongrega-cije za propagando vere, ki deluje pod npeosrednim vodstvom vatikanskega državnega tajnika — kardinala Montinija, da omogoči nacističnim militari-
CLEVELAND
JE SLOVENSKA METROPOLA V AMERIKII
V Clevelandu so naseljeni Slovenci, oziroma Jugoslovani iz vseh delov Slovenije in sploh Jugoslavije. V Clevelandu izhaja slovenski list
ENAKOPRAVNOST
ki prinaša dnevno zanimive novice iz vseh delov sveta.
Enakopravnost
6231 St. Clair Ave.
Cleveland 3, Ohio
stom nemoten odhod v armado, ki se bojujejo na Srednjem in Daljnem vzhodu. Pomočnik ministra za notranje zadeve v italijanski vladi Marazza ima nalogo, da vzdržuje neposreden stik s "patrom Bibliotekarjem" in da izdaja "internacionalizira-nim nacistom" potne dovolilnice za odhod iz Italije na službena mesta, ki so jim bila določena že v Nemčijo, oziroma Avstrijo,
Do konca meseca novembra leta 1948 je skozi taborišče Fra-scati šlo kakih 3,000 nemških oficirjev in strokovnjakov, ki so bili v glavnem poslani v Sirijo, kjer jih je sprejel polkovnik von Dautel in razmestil za poveljnike in inštruktorje pri angleškem poveljstvu "Arabske legije". Sedanji polkovnik von Dautel se je prej imenoval Schoef-fer in je v Hitlerjevi armadi nosil čin majorja. Pred odhodom v Sirijo je delal v štabu generala Guderiana pri ameriško-nemški vohunski organizacij i '' Ab-wehr".
Vohunska organizacija "Ab-wehr" deluje pod ameriškim nadzorstvom in ima svoj glavni stan v Allendorfu na Bavarskem. Generala Guderiana, k j je za vojne poveljeval Hitlerjevim tankovskim divizijam na vzhodni fronti, so ameriške okupacijske oblasti — ne glede na to, da je Guderian na spisku mlajših vojnih zločincev — pomilostile in sedaj se je ta general začel p^ati celo s političnimi vprašanji. Nekim francoskim novinarjem je pred časom izjavil, da predlaga Francozom, "naj pozabijo preteklost in naj se skupno pripravijo na obrambo evropske zahodne-krščanske civilizacije."
Druga oseba, na katero zahodni imperialisti polagajo po-
sebno pažnjo, je general Haider, bivši načelnik Hitlerjevega generalnega štaba. Anglo-Ame-riške oblasti v zahodni Nemčiji ne samo, da so poteptale sporazume, sklenjene o bodočem razvoju Nemčije v Jalti in Pots-damu, marveč pozivajo "na delo" nemško generaliteto, (Jene-ralu Halderju, ki nastopa v javnosti pod imenom Schmidt, so Američani poverili važno nalogo, da organizira zahodno-nem-ško armado.
S tem, da so jih zahodni gospodarji "velikodušno pomilo-stili" in jim dali nove uniforme, se nemški vojni zločinci počutijo danes kot "ljudje jutrišnjega dne". Njihova samozavest grec elo tako daleč, da sklicujejo posebne tiskovne konference. Tako je n. pr. tudi general Haider imel pred kratkim tiskovno konferenco v svoji hiši v okolici Frankfurta, kjer je med drugim dal tudi naslednjo hujskaško izjavo; "Zahodne države morajo napasti — to je najboljša obramba". Hkrati je novinarjem razložil svoje strateške na-
STREŽNICA
dobi delo v gostilni ob večerih.
7 ur vsak večer. Za podrobnosti se vpraša na 747 E. 185 ST.
FARMA 30 AKROV
samo 14 milj iz Euclid, O., blizu Chardona. Moderna hiša s 7 sobami in "cottage" na prostoru; 100 sadnih dreves in vinograd; 5 akrov obdelujoče zemlje, ostalo gozdno drevje. Farmska in zunanja poslopja so v izvrstnem stanju. Vzame se posestvo v zameno. Pokličite lastnika na
IV 7646
STOKER-HERCULES
z NARAVNANO KONTROLO IN TERMOSTATOM, SE PRODA ZA $85. V prvovrstnem stanju. Pokličite PO 5738
ARY A. SVETEK
LICENCIRANA POGREBNICA 478 E. 152 ST__KE 3177
AmbulanCni voz na razpolago podnevi in ponoči—Notarska posluga Pogreb oskrbimo kjerkoli in po vsaki ceni.
Črte, kako je z ameriških op"" rišč v Evropi možno nemudoma "začeti pohod" proti Vzhodu.
Iz razdobja med prvo in drugo svetovno vojno so nam zoi' ni načrti "koncentričnega napa' da na Sovjetsko zvezo", ki jf' je izdelal nemški general man in ki so postali načrti sv«" tovne reakcije. Danes nastopa* ta v enaki vlogi general rian in Haider in svetovna akcija, v prvi vrsti ameriški monopolistični mogotci, se ok'®" pajo njihovih strateških naćr* tov prav z isto vnemo, kot s" svoje čase podpirali pustolovsk® zamisli avstrijskega "kaplarja •
(P. D.)
LEPA ZIDANA HIŠA
za eno družino, 8 sob, se radi ureditve zapuščine. Nahaja s na 17618 Grovewood Ave. Cep $15,000. Za podrobnosti se zgla®' na
747 E. 185 ST.
JOHN ZULICH INSURANCE AGENCY Frances Zulich 18115 Neff Rd„ IV 4221
Se priporočamo rojakom ^ naklonjenost za vsakovrstno varovalnino.
VAŠI ČEVLJI
BODO ZGLEDALI KOT NOVl-ako jih oddaste ▼ popravilo sljivemu čevljarju, ki vedno prvovrstno delo.
Frank M ar zlikal
16131 ST. CLAIR AVE. _
Christiana Lodge . . . and Cottage^
Edwardsburg, Michigs*
The Lodge has 30 rooms with cojj necting shower and toilet. There 8 17 cottages each with private er and toliet. Central dining ro® with American-European cookiw' ALL SPORTS; Golf, dancing, % nis and shuffleboard, horseback ^ ing, private beach, boating and ing, indoor games. Cater to ov® night guests.	,
Located in Chriftiana Lake grove of large trees, 100 acres private playground on U. S. 112.
Write for folder
Christiana Lodge-
DOMINIK KHASOVEC. PrOJ* Phone: 9126 F 5 P. O. Edwardsburg, Miclw^

m

Suddenly the King realized
he was going to starve
You отмимвви
he. hlid Ж thort cut to flnatwtiil,
When granted one wish, he ■■V'H that everything he touched be turned to gold. It wae Am until he tried to eat, and all hia food turned to molid gold. He niddenly realised that he warn going to starve to death;
Midaa warn glad to cancel hi# wish; and look for m better way to provide for his old age. What he discovered remains true today.
The only sure way to financial security is systematic saving. And the be$t method is buying U. S. Security Bonds, automatically!
If you work for wages or salary, you can sign up for the Payroll Savings Plan. If you are in business or a profession, and have a checking account, you can sign up
for the	Pba «# yw* biriH
Stari now—during A# Seottsft^ LpM Drive. The money saves Itself, and tfw х6 years you have $4 for every $8 you
And your Security Bond dollar# do part to Insure • itabM MQootajr; itvlnf means lest momaar In the markrt i* Ш
up prices ofgoooMi
It's too bad that мм«« had м им* trouble because he oouIda'iaavttfakMqririj^j ^ But isn't 11 lucky yov etal	y

WISB DEBT UANAOBHlMT-l bond dollar that Is built «p la уоф Ooreromtnt'š Treasury Is used te ie>
tire a dollar of the national deM vhUli
la potentially inflatlonafy.
SKUKITY AMERICA'S SECURITY IS YOUR SECURITY
-
ENAKOPRAVNOST
Шш It ta вШеШ U. S. Tteuury tdrirth*m*nt—prtptrtđ ипЛфг tutpiett ol Tttttaif Dtptrtmtai tmt AđrtitMat