Sg. 160 l*h»}a. izvsemil pondelj AsiSkega It 20, L nadstro pisat se ae sprejemajo, r Anton Oerbcc. — Lastnih zrata ca mese: L 7.—, 1 m Za Inozemstvo atesetno 4 ltre natega ([satu temafi csa la posta) Uredništvo: ulica sv. Fran&ika "'Ijajo uredništvu. Neffankirš-tatejo. Izdajater > ^d^ovr-V v "tlnost Ti > t' pol le' ' i » > , t uprav« it 11-57- *tu, v soboto 7, lullla 1923. Po»am^zna številka 20 cent Letni k KLVSB! £DINO Posamezne številke v Trstu in okolici po 20 cenL — Oglasi se lačunaje v iirokosti ene kolone (72 ntm.) — Ogf33l trgovcev ln obrtnikov mm po 40 cent osmrtnice *shval-, poslanice fa vabila po L 1.—, oglasi densrnih zavodov mm po L 2. — Mali oglasi po 20 cent. beseda, najmanj pa L 2. — Oglasi, naročnina In rek'amaclje se po&ljajo izključno upravi Edinosti, v Trstu, ulica FrančiSka AsiSkega štev. 20, L nadstropje. — Telefon arednlitva ta oprava 11-57. Onorevole Acerbo Je rekel... Ko je naš poslanec dr/ Stanger imel v rimski zbornici svoj znani govor in je navajal, kaj vse se dela proti našem« narodu v Istri, mu je ministrski predsednik Mussolini posegel v besedo: Ali se dogaja to, ali se je dogodilo? Ko je naš poslanec potrdil, da se dogaja sleherni dan, ga je minister prekinil, veleč: Povejte podrobneje, ker doslej nisem se prejel nikakega poročila o tem. Na to se je oglasil onorevole Acerbo, državni podtajnik, desna roka ministra Mussolinija:. Predsednik ministrskega sveta vam je odgovoril pred dvemi tremi dnevi in to ravno glede predmeta vašega dhevnega reda. To je bilo dne 30. maja Lega leta. Pred dvemi tremi dnevi! — je rekel onorevole Acerbo. Potemtakem je 'moral g, Mussolini odgovoriti našemu poslancu dne 28. ali najkasneje 27. maja. Danes je 5. julija — tega dne je bil namreč objavljen v e. Istarski Riječi» članek, ki ga tu po-snemljcmO — to se pravi, da je od; dne, ko je g. Mussolini izročil pošti tisti svoj odgovor, naslovljen na našega poslanca, preteklo kakih 38 ali 39 dni! ~ Ah — te pošte! Da je bil odgovor g. Mussolinija res oddan na pošto, o tem ne smemo dvomiti. Saj je tako izjavil javno v parlamentu sam onorevole Acerbo. Ta pa ni kdosibodi, da bi s tako važnega mesta govoril neresnico. Danes je onorevole Acerbo za Mussolini-jem prva osebnost v Italiji- Onorevcie Acerbo je poleg tega član vlade, o kateri je rekel sam g. Mussolini — in mi verjamemo — zakaj naj bi ne verjeli? — da< je to najmočnejša, najiskrenejša in vsled tega seveda tudi najčestitljivejša vlada odf vseh, ki so se vrstile do sedaj. Vsi so torej čestiti, le škoda, da naš poslanec še ni prejel tistega famoznega odgovora! Mi se obračamo do našega poslanca pismeno in ustmeno: Kaj je s tistim odgovor oim? Zakaj nam ga ne dopošljete? Naš poslanec pa odgovarja: Ni še prišel. Kdor zna potrpeti, bo rešen... Bog je velik! Ni torej drugega, nego da potrpimo in čakamo. Odgovor pride! Kako naj bi ne prišel, ko je onorevole Acerbo rekel... Samo ob sebi je razumljivo, da se pri tem čakanju med ljudstvom ugiblje to in ono. Vsi vedo, da je naš poslanec predložil v Rimu celo vrsto interpelacij, prigovorov in pritožb. Z ozirom na to, da se našemu narodu v Istri in drugod v Julijski Krajini delajo krivce na vseh granah njegovega javnega življenja: v šolstvu, v gospodarstvu, v cerkvi, na sodiščih, v občinah itd., je jasno, da se tudi tisie interpelacije tičejo v prvi vrsti postopanja vladnih organov v omenjenih pogledih. In tu se samo po sebi narinja vprašanje: ali g. Mussolini z onim svcjim odgovorom (ki pa, kakor rečeno, še ni prišel) odgovarja, ah ne odgovarja?! - -. Počakajte! To, kar je tu rečeno, ni ravno tako neumno, kakor bi se zdelo v prvem hipu. Je namreč razlika med nami navadnimi ljudmi in gospodo ministri. Če vprašate o čem navadnega človeka, vam odgovarja: d« ali ne, dočim minister le redko pravi: da ali ne! Tako je tudi z interpelacijami, ki jih naslovljajo poslanci na razne ministre. Dogaja se, da ministri tu pa tam tudi odgovarjajo na take interpelacije, toda, njihov odgovor je tak, da tudi tisti, ki je interpeliral, ve potem manje, nego je vedel poprej. Ali bo odgovor ministra Mussolinija tudi tak, da bomo potem, ko ga prečrtamo, vedeli manje nego smo vedeli poprej?! O tem bodo morali soditi potomci — to se pravi tisti, ki... dočakajo ta odgovor! Je pa med našimi ljudmi tudi takih, ki sodijo: G. Mussolini je izjavil nedavno, da je njegova vlada najčastljivejša od vseh, kar jih je imela Italija doslej. Mi verjamemo to — zakaj naj bi ne verjeli? Toda, ako je Mussolini jeva vlada najčastitljivejša, kakor v resnici tudi je, mora biti tudi najpravičnejša, kajti, kjer ni pravičnosti, ni tudi časti... A ker je v Mussolinijevi vladi časti, pomeni to, da je tudi pravičnosti. In ker je v tej sedanji vladi največ časti,; pomeni to, da je v nji največ pravičnosti, vsekako več, nego je bik) te divne kreposti na pr. v vladi g. Giolittija. Toda naj je bila Giolittijeva vlada taka ali taka, dejstvo je, da je v svečani seji rimskega parlamenta dne 28. novembra leta 1920. sprejela izjavo« poslanca poštenjaka, častnega g. Luzza.tti-ja, ki se je glasila: «Zbornica izraža željo, da se dobri odnošji, proglašeni v Rapallu, razvijejo v medsebojno korist vseh' pomirjenih narodov in Evrope, v veri, da bi etnični elementi, ki so ostali izven dotičnih mej, uživali, ob iskrenih -jamstvih, najsvobod-nejšo porabo jezika, kulture, vere, ob najglobljem spoštovanju vsega, kar zahteva njih posebni položaj!» Ta resolucija, s katero sta vlada in parlament zajamčila nam Slovanom vse naše narodne in kulturne pravice, ni prešla v življenje — menda zato ne, ker rrejšnje vlade niso bile dovolj močne in častitljive, in zato tudi ne dbvolj — pravične, da bi jo izvedle. Ker pa je — kakor že rečeno — sedanja vlada najenergičnejŠa, najčastitljivejša, in potemtakem tudi najpravičnejša, se sinemo nadejati, da bo g. Mussolini v tistem svojem odgovoru govoril po priliki tako-le: Res je, gospod poslanec, vašemu narodu so se godile velike krivice. Jaz pa vam v imenu svoje najmočnejše, najčastitljivejše, in zato tudi najpravičnejše vlade obljubljam, da se obveza, ki jo je italijanska vlada sprejela nase v seji rimskega parla-i menta dne 28. novembra 1920, izvrši najvestnejše, kakor zahtevajo to pravica, naš statut in naša čast! Kakor rečeno: so ljudje, ki se iskreno nadejajoi takega odgovora. Morda bo tudi tako... Ostaje še ena možnost. Minister Mussolini je rekel ob oni priliki našemu poslancu, da o stvari ni dofciL nikakega poročila. Nastaja vprašanje: kako je mogel gospod Mussolini odgovoriti na poročilo, ki ga — ni prejel, dasi mu je bilo doposlano? Politika! Politika — Ali so nedostopne tvoje poti! — --- vsebina tega sporazuma se navaja, da bi vlada v Sloveniji ne izvedla- oblastnih organizacij. Ponovna pogajanja, ki so se v tej smeri vršilp. med radikalci in SLS -dosedaj še niso vedla do nobene odločitve. Pred prelomom Halijansko-jngoslovenskih pogaM? BELGRAD, 6. Italijanski ministrski predsednik Mussolini je poslal jugosloven-ski vladi noto, v kateri prosi, naj bi se Italija Fašistovska vlada bo izvedla volilno preosnGvo za vsako ceno RIM, 6. Državni podtajnik Acerbo, ki večja odločnost, da se omeji Radičeva agitacija in da se razanere na Hrvatskem Čim prej sanirajo. Značilen za mišljenje v vladnih krogih je uvodnik vodilnega organa radikalne stranke «Samouprave», gotovo je izdelal načrt za volilno preosnovo in ga inspiriran od visokega vodilnega mesta, bo tudi branil pred poslansko zbornico, je j Uvodnik razmotriva Radičevo napoved podal sotmdniku lista «Messaggero» v za- bojkota proti Belgradu. Konstatira, da se devi neprestanih kritik vladnega načrta! —? —* 11 * —"-----J-1— naslednje izjave: «Polemike, razpravljanja in razna prorokovan ja po časopisih in v političnih krogih ne delajo niti vladi niti njenemu načelniku* nikakih preglavic in vlada se sploh ne briga zanje. Nasprotno ministrski predsednik je ponovno izrazil napram meni in drugim članom vlade odločno željo, naj radi predstoječe razprave v poslanski zbornici ne stopimo v nikaka pogajanja s kakimi strankami; kajti načrt v notranjepolitični borbi med Hrvatsko republikansko seljačko stranko in odgovorno vlado v Belgradu dosedaj še ni uporabljalo skrajno sredstvo bojkota. Bojkot v politični in gospodarski borbi se mora smatrati kot skrajno sredstvo, če so že vsa druga sredstva izčrpana. Dosedaj pa so, takoi naglasa «Samouprava», dana vodstvu RadLčeve stranke na razpolago vsa legalna sredlstva. Dana je bila možnost prihoda' v »parlament. «Samouprava» za- za volilno preosnovo sloni na načelih, ki i ključuje svoj uvcdnik: cNepremišljene smo jih mi razglasili mnogo časa pred po- j grožnje» s stavkom, da bo vlada na skrajna hodom na Rim in z udejstvitvijo istega mi sredstva odgovarjala vedno tudi s skrajni- samo izpolnimo svoje obveze, ta načrt je |mi sredstvi, oač logična posledica politične revolucije, " V1 « Iti jo je prestala država. Edino ta namen je imela vlada; kajti danes, ko se je fašistov-ska ideja razširila med ljudske mase, bi bil sicer bolj priporočljiv proporcionalen sistem. Vlada bo pustila glede odobritve popolno svobodno zbornici, ki ga bo lahko sprejela ali pa zavrnila. Nakar bo vlada že znala storiti primerne korake. J»gosfaviia Prot[državna Radičeva politika — Odločno stališče radikalne stranke BELGRAD, 6. Na zadnji seji je notranji minister ministrskemu svetu poročal tud? o notranjepolitični situaciji. V glavnih črtah je skiciral položaj na Hrvatskem. Po gotovih znamenjih sodeč, se je postavila vlada na stališče, da se proti Radiću postopa strogo po zakonu in da se ima Radičeva akcija, naperjena proti celoti države in narodnemu jedinstvu, parirati in braniti strogo z zakonitimi sredstvi, ki jih daje na razpolago zakon o zaščiti države. Z?lo važna je okolnost, da je v vladnih krogih prevladalo prepričanje, da vse to, kar se propagira in forsira od strani Radi-nosi izrazito protidržavni značaj. V radikalnih krogih je splošno razpoloženje, da vlada ne sme v svoji sedlanji poziciji proti Radiću ostati na pol pota in da je njena dolžnost pobijati Radičevo agitacijo na vsak način. Tama pogajanja med radikalci in SLS za separaten sporazum BELGRAD, 6. Dr. Korošec je odpotoval v Ljubljano. V nedeljo se udeleži zborovanja v Celju. Dr. Hohnjec, član Koroščeve-ga kluba, je izjavil uradniku belgrajskiK «Novosti», da se dr. Korošec ne ustavi v Zagrebu in da se ne sestane z Radićem. Zborovanju v Celju1 bodo prisostvovali vsi poslanci FCoroŠčevega kluba razen onih, ki so zadržani radi dela v zakonodajnem odb 5ru. Na zborovanju bo dir. Korošec poročal o politični situaciji. Dr. Hohnjec je omenil, da je med ljuskimi masami veliko nerazpoloženje. Med njimi se bore pristaši abstinence in aktivne opozicije. Zborovanje v Celju bo sklepalo, kdaj se sestanejo zaupniki SLS. ki bedo kot najvišja instanca sklepali o nadaljni taktiki stranke, zlasti o vprašanju zapustitve narodne skupščine. Od duge strani se javlja, da je dr. Korošec v stalnih stikih z radikalno stranko, katera mu baje ponuja separaten sporazum, V radikalnih krotfih vlada sedaj č*im naj-!ako zapusti Radića in špaho. Kot glavna sodnim dvorom, ker ga ne priznava za pristojnega. Zagovornik je izjavil: Državni sodni dvor je nepristojen. Obtoženec je dejanje izvršil preje, predno je stopil zakon v zaščito države, ki ustanavlja ta sodni dvor, v veljavo. Radi tega se obtoženca ne more klicati pred ta sodni dvor. Državni sodni dvor se je izjavil za pristojnega ter se je razprava nadaljevala. vprašanje Reke čimpeje" rešilo, da bi sel Mgikratka. Sodni dvor je prečita} tem odstranile težfeoče, ki se zopet po' nekatere sp.se. M , J Zagovornik obtoženca je predlagal, da se razprava preloži, ker je zdravniško mnenje sodnih zdravnikov Petrivalskega in Šejde v nasprotju z buletini, izdanimi o stanju ministra dr. Rašina. Buletini so med drugim naznanjali, da se ministru temperatura izboljšuje. Državni pravdiiik je ugovarjal temu predlogu, izjavljajoč, da so zdravniki izdajali te buletine iz političnih razlogov, ker je s padanjem oz, dvganjem temperature rasla oz. padala čehoslovaška valuta. Državni pravdnik je v svojem zaključnem govoru kratko omenjal velike zasluge pok. dr. Rašina za konsolidacijo čeboslov. državnih financ. Med njegovim govorom je mnogoštevilno razpravi prisostvujoče občinstvo pokojniku prirejalo žalne ovacije in je bil predsednik primorci občinstvo ukoriti, češ le puhle fraze. — Usodna črka. Med balkansko vojno so dunajski listi prinesli vest, da je srbska vojska v Prizrenu dala kastrirati ondotnega avstro-ogrsk-ga konzula Prohasko. Zaradi tega bi ialirat malone prišlo že do vojne napovedi Avstro-Ogrske Srbiji. O tej stvari je napisal Egon Kiseli v < Prager Tagblattu» zanimivo zgodbo. \ Brnu je srečal g. Prohasko, bivšega avstro-ogiokega generalnega konzula v Prizrenu, o katerem se je I, 1913, pisalo, da so ga Srbi kastrirali. Prohaska mu je pripovedoval; * Bil sem v Prizrenu, ko je srbska vojska udria v mesto. Takoj so mi dovolili, da odpotovati v Skopije. Iz Prizrena je bila poslana v Belgrad brzojavka, da sem živ in da sem odpotoval v Skopije. Brzojavka se je enostavno gladila: «Kpnzul Prohaska u Skopih*. Bila je to kratica in izčrpna brzojavka, ki je povedala vse, da sem živ in da se nahajam v Skcplju, da so torej vse vesti o moji smrii in mučenju neresnične. Toda brzojavni škrat je brzojavki dostavil uscdepclnc črke -n in na brzojavni pa-sici na belgradski pošti se je glasila brzojavka takole: Konzul Prohaska uskoplj«n». Kako se je to tolmačilo? Drugi dan je bile že čitati v vseh dunajskih listih: «AvstrcK)grski generalni konzul Prohaska v Prizrenu js bil kastri-ran>. Brzojavni škrat j« torej povzročil, da bi bilo že med balkansko vejno skoraj prišlo do krvavega spopada med Avstro-Ogrsko in Srbijo in sicer zaradi črke *n», ki jo je brzojavni aparat samovoljno pristavil besedama «u Skopi je ». Astronomi, solnce in letošnje poletje. Astronomi so dognali, da ima letos solnčna obla takozvane *pege»f zato baje ne more priti solnčna toplota, dokler te «pege» ne zginejo, do svoje navadne moči. Te pege se pojavljajo na solncu vsako dvanajsto leto. Zadnjikrat so se pokazale I. 1912. V tem času je mnogo pa--dsvm, nobene vročine, nasprotno, še hladno poletje. Bandelli ali Bande!}? Italijanski listi poročajo da se je šolske slavnosti v Vipavi udeležil tudi • direktor *Nove dobe», g. Bandelli. Tu imamo sedaj! Ali je ta gospod Bandelj iz slovenskega Dcmberga ali je — -kdo drugi?! Za prvo domnevo govori dejstvo, da je ta gospod «di-rektor® slovenski pisanega in drugače nrejeva-nega lista. Proti nji pa govori — Bandelli v laških listih: Ali pa ni to vendar-Ie Bandelj in Bajtaelii vse vkup, kakor pač potreba nanese?! To pa bi bil znak, da je g. direktor kaj — mnogostranski! Teoretična in praktična hvaležnost. Češki listi ugolovijajo, da je Avstrijo faktično — mo-ralično, politično in finančno — rešila čeho-slovaška republika. Dr. Beneš je več storil za avstrijsko republiko nego vsi avstrijski državniki skupaj. On je bil, ki je pri Društvu narodov izposloval finančno rsšHev Avstrije in ki je dal denar še poprej, nego je bil dosežen ta cilj. In avstrijska vlada je kvitirala vse z zahvalo in toplimi besedami ter so pripozrali tudi razni dunajski listi. Ali od teoretične do praktične hvaležnosti je dolga pot. Ista avstrijska vlada dopušča, da nekateri listi, pa tudi bivši ministri in generali najnesramn^jŠe za-sramujejo češko* državo in češki narod in izvesini ^dobrodušni Dunaji.ani» kričijo z njimi proti tistim, ki se jim ima Avstrija za toliko zahvaliti. Kaj se hoče: tudi hvaležnost je stvar — značaja. Češki listi priznavajo sicer, da dc*-stojni elementi dunajskega prebivalstva obsojajo to gonjo, ta pojav najčmejše nehvaležnosti. Toda, šmsnt je v tem, da so nedostojni navad-io — najglasnejši. Seiplova vlada pa bi morala pokazati tudi svojo praktično hvaležnost s tem, da bi z vso svojo avtoriteto nastopila proti hujskačem in zasramovalcem — dobrotnikov! DruStvene vesti Javna knjižnica Šentjakobske «Čitalnice» posluje redno vsako nedeljo od 10.—11. ure predpoldne v navadnih prostorih (stara policija.) čian je lahko vsakdo. Vpisnina znaša 1 liro in odškodnina za uporabo 1 liro mesečno. Opozarjajo se vsi člani, da se strogo drže pravil. Kongres srednješolcev Julijske Krajine. Jutri v nedeljo ob 9 uri se bo vršil v Repentabru seja pripravljalnega odbora v že znanih prostorih. Prizadeti so naproseni, da se je udeležijo. Slovenski pravniki. Danes zvečer običajni sestanek v navadnih prostorih. Tržaško pogrebno društvo pri Sv. Jakobu ■ naznanja, da je danes zvečer odborova seja v navadnih prostorih« ter poživlja članstvo, da plača vse zastanke, ker bi se moralo sicer rav- j nati po pravilih. Vstopnina L 4, mesečnina L 2. — Odbor. * Zavarovalnica goveje živine v Lonjerju priredi v nedeljo dne 8. t. m. na vriu Konsumne^a društva v Lonjerju javno tombolo s sledečimi dobitki; Terno 2 kokoši, kvaterno domači zajci, činkvina jageje, I. tombola junica in II. tombola prašič. Ker je čisti dobiček namenjen izključno zavarovalnici, ki je imela v zadnjih poslovnih letih med svojimi člani precej nezgod, se pričakuje od občinstva predvsem pa od naših živinorejcev, mnogoštevilna udeležba. Začetek cb 16ih. Na policijskem komisariatu, kamor so ga odvedli, se je uzmovič legitimiral za 25 letnega Ferdinanda Marion, stanujočega v uKci S, Ser-volo št. 6. Po kratkem zaslišanju so Mariona spremili v zapor v ulici Corooeo. iz tržaškega isviienia Predrzen rop pri belem cžaeva v ulici de! j Bosco. Kakor navadno vsak petek, tako je tudi včeraj tvrdka z oljem Ignazio Notarangelo, ki ima svoje urade v ulici Rismondo št. 7, poslala svojo iztirjevalko računov 19-letruO' Olgo Zupane, stanu?c>gjc pri Sv. Marii Magdaleni št. 229, k raznim trgovcem pri Sv. Jakobu, da iz-tiria račune, kateri se, po tržaški trgovski navadi, plačujejo; ob petkih. Izvršujoč poverjeno ji nalogo je Olga Zupane poselila že vs> trgovce pri Sv. Jakobu, ki so imeli poravnati kak račun. Iztirjala je že znatno vsoto denarja ter se vračala proti mestu; med potom*a se je še tu pa tam ustavila pri kakem trgovcu ter inkasirala odnesne tirjetve. Okoli 1 lih Je šla po ulici del Bosco; pod pazduho je nosila usnjato rečno torbe z iztinjanim denarjem, katerega je bilo približno 10.000 lir v bankovcih in bančna nakaznica za znesek 3200 lir. V bližini trgovine, ki je Jasi trgovca Angela Visintin, se je Zupar.cevi približal od zadaj neki mladenič srednje postave ter iji z naglo- kertnjo šiloma iztrgal iz rek usnjato torbo z denarjem. Zupanceva je jela vpiti ter se spustila za predrznim lopovom. Njej so se pridružili tudi nekateri ljudie, ki so videli od daleč dogodek. Toda zasledovanje je ostalo brezuspešno, kajti ropar je imel dobre pete in. po kratkem beganju po raznih ulicah se je konč-( no v zagati del Falchi izgubil zasledovalcem! izpred oči. Po končanem brezuspešnem zasledovanju! lopova, sta dva mestna -stražnika spremila Zu-pancevo na policijski komisariat v ulici Ameri-go Vespucci, kjer je bila podrobno z&slišana. Takoj po dogodku so orožniki in policijski agenti obkrožili ves okraj, da izsiede predrznega roparja, toda dosedaj so ostala vsa teza-1 devna poizvedovanja brezuspešna. Vsekakor bo težko izslediti storilca, ker je bila Zupanceva, kakor rečeno napadena od zadaj in ni utegnila videti napadalca dobro v obraz. Nesreča pri delu. Mizar Anton Sedmak, star 62 let, stanuječ v ulici Cavana št. 14, je včeraj zjutraj pri delu v Llovdovi ladjedelnici prišel po nesreči z desno roko pod rezilo električnega obiiča, ki mu je odrezalo drugi, tretji in četrti prst na roki. Nesrečni mizar je dobil prvo pomoč od zdravnika rešilne postaje, nato so ga prepeljali v mestno bolnišnico. Dejanja običajnih neznancev. Pred sinoćnjim so običajni neznanci «posetili» kar dve stanovanji. V prvem, ki se nahaja v ulici L. Ghiber-ti št, 3, kjer stanuje zasebnica Marija Casadio, so zlikovci vse prebrskali ter odnesli nemoten razne dragocenosti in .perilo v skupni vrednosti okoli 2500 lir. Iz drugega stanovanja, ki se nahaja v ulici Rossetti št. 2, kjer stanuje vdova Ana Franco-vich, so pa vetriharji odnesli za 1700 lir perila in zlatenine. Obe tatvini sta bili naznanjeni na kvesturi. Po stopnicah je padel- Trgovec Fran Ba-scliiera, star 70 let, stanujoč v ulici del Bosco | št. 18, je včera j zjutraj padel po stopnicah \ hiši, kjer stanuje ter si zlomil levo roko v za-j pestju; poleg tega se je tudi precej hudo pobil; po glavi. Zdravnik rešilne postaje je starca,' po prvi pomoči, dal prepeljati v mestno bol-1 nišnico, kjer so ga sprejeli v kirurgični oddelek. Okreval bo v 1 mesecu. Žepna tatvina. Pred včerajšnjim popoldne, ko je trgovec Fran Kuržovič, doma iz Zagreba, stopil iz hotela »D« la Ville» na ulico, se mu je približal neki neznanec ter mu spretno ukradel Kstnico iz notranjega žepa suknje. Toda žepar je imel smolo, kajti Kuržovič je jel vpiti za tatom ter s tem vzbudil pozornost dveh orožnikov; ko so užmoviča po kratkem zasledovanju. aretirali ter izročili listnico v kateri, se je nahajalo 600 lir, lOCO ceh o slovaških in 1300 avstrijskih kroti, lastniku. Vesti x GorBkssa Slavnostni koncert ob priliki petdesetletnice goriškega društva, ki se bo vršil v nedeljo, bo za Gorico res nekaj posebnega. Na koncertu sodelujejo: pevski zbor Zveze, ga. Pavla Lov-šetova, operna pevka Gita Bortclottijeva, pianistka, in violinista Karlo Pahor id Mirko Logar. — Govoriti o zboru Zveze je odveč; zbor ni znan samo pri Slovencih, z zadnjimi svojimi koncerti si je napravil ime tudi pri Italijanih. Najboljši italijanski strokovnjaki so se izredno ugodno izrazili o uspehu tržaškega koncerta. Program je za Gorico popolnoma nov. — Sopranistinja Lovšetova je najboljša slovenska operna pevka. Kdor jo je slišal pred leti v Trstu, je gotovo ni pozabil. Zdaj sodeluje s programom, ki se posebno prilega njenemu glasu. — Poleg tega je na programu še trio za klavir, violin in violo. — Komur .je za umatniški užitek, ta ve kje bo v nedeljo. Idrija. Na kr. rudniških ljudskih in meščanskih šolah v Idrrpi bodo razstavljena v šolskih prostorih ročna dela ttčencev in učenk ter njihovi pismeni in risarski izdelki dne 8. in 9. julija t. ). od 9.—12. in cd 14,—18. ure. K obilnemu oblaku vabita ravnateljstvi. Iz Ajdovščine. Kakor nam javljajo iz Ajdovščine, bo v nedeljo, dne 8. t. m., ob 15. in ob 20. uri, predstavljal kino g. Bratine znameniti film italijanskega rdečega križa: «Jetrka». Film je povsod, kjer se je dosedaij predstavljal, zbudil vsled svoje pedučne in poljudne vsebine vs2občo pozornost in žel splošno hvalo. Ob tej priliki bo v Ajdovščini predaval g. Dr. Pertot o boju proti jetiki. TOMAŽEVO ŽLINDRO in kalijevo sol je naročilo več vagonov Kmetijsko društvo v Vipavi za letošnje gnojenje, ki se bo oddajalo tistim, ki se bodo pravočasno prijavili s primernim predplačilom. Priglasiti se je torej takoj, ker glasom poročil utegne blaga zmanjkati, kar bi povzročilo povišanje cene. 953 ZLAT, srebrn In papirnat denar a« tenpef« C* ŽABNICE, angleške ključavnice, ključi, mizarske klopi, obliČi, pile, vijaki, žeblji itd. Skladišče železa, via FiLri 17. 938 TOČAJA išče «Gospodarsko društvo pri Sv. M. M. zg.» št. 77 «Pri Tirolcu». Pismene prošnje sprejema do 23. t. m. Ivan Štekar, Sv. M. M. zg. 78. Pojasnila sie dobijo istotam. 941 ZA PRVE VKNJIŽBE v mestu ali okolici na razpolago katerikoli znesek. Za kupo-pro-dajo hiš, posebno v Jugoslaviji, pisati na Enrico Caucich, Caffe Centrale. 945 Srodaja po zmernih cenah. Mcejalnica vtii riacintc Gallina 2, (nasproti hotel* Moa* cenisio). Telefon 31-27. Govori se slovenak^ KRONE 1.75, goldinarji 4.66 20 kronski zlati 85.50 Pondares 6-1. 4| SREBRO, zlato in briljante plača rti kot drog Pertot, via S. Francesco 15. II. 45 ■sr ir ti »r -sr Okrajna hranilnica in posojilnica v Mm vpisana zadruga z neomejeno zavezo vabi na XX redni o PRODAJALKO, starejšo, dobro izvežbano manu fakturistinjo, katera je že več let v večjih trgovinah servirala, zmožna slovenskega in italijanskega jezika, z dobrimi referencami sprejme takoj aH za mesec avgust V. Šket, manusakturna trgovina, II. Bistrica, (949) ŠIVALNI STROJ «Singer:> zajamčeno se proda se oroda pp zmerni ceni. Acquedotto 25, 950 POLURADNIK, zmožen manjših pisarniških del, pošten in zanesljiv, išče službe. Ponudbe pod «ZnnesljiY» na upravništvo (950) POZOR! Krone, korale, 2iato, platin in zobovje p« najvišjih cenah edini grosisl Belleli Vita, via Madocnina 10, L 32 ki se bo vršil dne 15« julija 1.1. ob 10. uri predp. v društvenih prostorih. DNEVNI RED : * 1. Pregled in odobritev letnega računa za leto 1922. 2. Poročilo o reviziji. 3. Volitev načelnlštva in nadzorništva. 4. Predlogi. AUo ne bo ob določeni uri dovolj nega števila udov, se vrši občei zb'r pol ure pozneje z istim dnevnim redom in bo sklepčen ne glede na žtevilo navzočih. Mednarodna plavalna tekma v Kopenhagenu. | Na tej tekmi, ki se je vršila dne 3. julija, so cd-1 nesli skoraj vse zmage Jujgosloveni in Ogri. Pri prsnem- plavanju na 100 m je bil prvi Jugo-sloven Turnovski, drugi Oger Gaborfy. Plavanje po sirani na 100 m 1. Oger Kanyery. Sta-fetno plavanje štirikrat po 50 m: 1. ogersko moživo, 2. jugoslovensko moštvo. Borzna Tečaj*; Trst, 6. julija 1923 CoSUlIcff . • 9 9 • • • • m 9 • • Palmati« • CeroMra'cb Lieera Triestink l Ioyd ••••««•*••••» I tr sino ••••••••«*•• Mcrtinolidl ••>»•••••** Oceani* ..«•••*•..*• Prem uda Iripcovich Air. pele a . Cement Dalmatii Cement Spalat«......... Vahta na tržaikenr egtsVe krsne » • •••••••• avstrijske krone - . čeikoalcvaike krene «•«••• dinarji • • le j! »•«••••••••*** marke dolarji «•••••••»••• f rancoskl franki ivkaraki franki angleški fanti papirnati • . • • • • 9 ■ • • • • • « • • • • • • • • t » • • * • • • • • • • • » « t i t • • • • • * * • • • • • • • • • • • • • tf . OjEtoU . 0-0322.r;0 . 71»).— • 24.50.— . 11.50.— . 0.0110 • 23.36 . 156.25 • 401.—.— . 10«i^5 . 311 . 308 . 11 "3 . 416 . 1406 . 65 > . 152 . 125 . 677 # 279 . 500 . 226 0.30 0.0335 72.40 24.80 12.— 0.0130 23 50 136:75 405.— 106.»0 Poslanog Ker je pribodn^ občni zbor «JadCranskc Beake t Trstu» izrednega pomena, poziv-ljemo delničarje, da polože svoje delnice pri banki l& zahtevaj izkaznico t svrho izvrševanja in varovanja svojih pravic na občnem zboru NAJKASNEJE DANES ALI JUTRI. ! Več starih delničarjev. *) Za Članke pod tem naslovom odgovarja uredništvo 1« toliko kolikor mu zakon veleva. Županstvo v Cerknem naznanja žalostno vest, da je gospod dr. ludolff drurslfir bivši župan in odvetnik v Cerknem dne 5. t. m., ob 3. uri zjutraj v Bovcu izdihnil svojo blago dušo. Velezasiužnemu pokojniku časten spomin. 356 (DELAVSKE ZADRUGE) 42.080 flanon 163 zafesa Gli milijonov pročsjg Nadaljuje se Izredna prodala Maii ©glasi fic računajo po 26 »iot. beseda. — Najmanjša pristojbina L 2.—. Debele črke 40 rtol. beseda. — Naimaniša pristojbiaa L 1—• Kdor išče službo, plača polovično ceaa GOSPODIČNA z lastnim opremljenim stanovanjem bi poročila izobraženega gospoda sreetraje starosti m čedne zunanjosti. Ponudbe pod «Rezeda» na upravni&tvo. (954) OSMICO «pri Piščancih* je odprl Anton Pi- ščanc in se priporoča slavnemu občinstvu za obilen obisk. 9J55 PARNI STROJČEK, nov ali rabljen, cilinder 30 mm v premeru, kupi Ani. Cernigdj, Gorica, Via Trieste 18. ^56 IŠČE se hlapec ca vsa dela, doma m na polju. Plača po dogovoru. Gositiina Spetič, Kati-nara. 957 PODLISTEK WILKIE COLLINS: Clospa v belem m PreAno pozovem Pe&co na pomoč, se mi je zdelo potrebno, da se sam prepričam, s kom imam pravzaprav opraviti. Do tega trenutka nisem, videl še nikoli grofa. Te dni po našem povratku v London, sem se odpravil zjutraj med de&eto in enajsto uro sam proti Forest Roađ, St. Johs Wooi Bil je Jep dan, zato sem domneval, đa bo grofa izvabilo lepo vreme iz hiše. Treba mi je bilo samo potrpežljivo čakati. Ni me akrbelo, da bi me utegnil prepoznati po dnevu, zakaj videl me je samo enkrat in sicer -tisti večer, ko mi \e sledil od kolodvora do doma. Na pročeLnih oknih se ni nihče pokazal. Zavil sem v majhno stransko ulico ob strani hiše ter sem pogledal črez nizki vrtni zid. Eno okno v pritličju je bilo odprto, odprtina pa je bila zakrita z mrežo. Videl nisem nikogar; slišal pa sem iz sobe žvrgolenje in pesje ptičev, nato nizek, presunljiv glas, ki sem ga spoznal po Marijaiiinem opisu. »Pridite veni Skcči ven! Eden — dva — tri — gori Tri — dva — eden — pa spet doli! Eden — dva — tri — cip — cjp — cip — cinipb Grol je vadil svoie kanarčke, kakor jih j« vadil v Blaokwater Parku jnroi čas. Ca.J.«:al sem nekoliko, dokler je ponehalo petje in čivkanje, «= Pridite in poljub(» je rekel nizki glas. Slišal sem odgovarjajoče čvrčanje in Čivkanje — pritajen, tih smeh — nato je nastopila tišina, ki je trajala dve ali tri minute, potem pa so se odprla hišna vrata. Obrnil 6em se in Šel nazaj. Veličastna melodija v Molitvi iz Rossinije-vega «Mojzesa» v lepem, donečem basu se je razlegala skozi *išmo predmestja. Vratca vrta so se odprla in zaprla. Grol je stopil na piano. Sel je črez cesto in se napotil proti zapadni strani Regent Parka, Jaz sem ostal aa tej strani ceste ter sem mu sledil v majhni razdalji. Marijana me je pripravila na njegovo visoko postavo, ogromno telo in na njegovo kričečo žalno obleko — ne pa na njegovo svežost, živahnost in iivljensko silo. Nosil je svojih šest križev, kakor da bi Štel še-le štirideset let. Drobil je dalje, » klobukom nekoliko postrani, vihteč svojo veliko palico in polglasno žvižga-zdaj je joč predse. Zdajpa - premeril od tal do z ošabnim pogledom vrha hiše in vrtove na obeh straneh ulice. Če bi kdo kakšnemu rekel, i da je vsa soseščina last tega moža, tedaj se ne bi niti najmanje začudil. Niti enkrat se ni ozrt; ni me zapazil, niti se ni brigal za nikogar, ki je šel mimo njega po ulicL Le včasih se je j nasmehnil a tisto brezbrižno očetovsko pri-! jazoostjo kaki pestunji ali otroku. Na ta način me je zapeljal vedno dalje, dokler sva pri spe-'la do iepih izložb New-Road in Okslordove ulice. Grol je prekinil pot in stopil v majhno optično prodajalno. V oknu je videl oglas, da se tu izvršujejo popravila. Prišel je zopet ven in v rokah je imel gledališki daljnogled, nato je šel zopet dalje nekaj korakov in se zopet ustavil pred prodajalno muzikalij, kjer je čita! gledališki list. Pozorno je Črtal, nekoliko tuhtal, nato je poklical lahek koleselj, ki je ravnokar mimo privozfl. «K opernemu gledališču, kfer se izdajajo vstopniceje rekel koči-jažu in se odpeljal. Stopil sem na ono stran ter » ogledal gledališki list. Naznanjena opera je bila «Lucrezia Borgia*, ki «e je imela predstavljati ta večer. Dovolj sem vedel. Obrnil sem se do nekega gledališkega dekoraterja, ki mi je bil znan Se iz prejšnjih časov, ter sem kupil parterae vstopnice zase in xa prijatelja- Tako sem mogel vsaj pričakovali, da bova s prijateljem lahko zagledala grofa. Na »a način sem mogel še ta večer zvedeti, če pozna Pešca svojega rojaka ali ne. Uspeh tega gledališk ega pose ta se da v kratkih besedah povedati. , Pešca ni prepoznal grofa, pač pa se je Foeco prestrašil do mozga m takoj zapodil predstavo. Ne smem peta biti povedati, da je neki mlad gospod z brazgotino si levem licu, bržkone inozemcc, z oči vidnim zanimanjem opazoval ta dogodchL Opazil sem to ter opozoril Pesco. Midi profesor pa ni pripisoval tej okolnosti nobene važnosti. poznanih snairk, Poizkusile trpožttos* in elegantnost! Velikanski uspeh. 20-40°|» popust Velika izbera, različne vrste In cene. za kopeli in obreiie Piozzo deliti Boru 6 Vin Rafffneria 3 pritličje 1. in II. nadstr. L in II. nadstr. Oglejte si naša Izložbena okna I Nobene obveznosti za nakup aSMHNtMSSSB Za pojasnila glede vrste in cen našega obuvala, oglejte si uzorce, razstavljene v naših skladiščih živila v mestu in na deželi.