GLASILO DELOVNE ORGANIZACIJE „NOVOLES" r n ^ Ltm AAl Številka 15 I«l lovoles novoles v J 28. oktobra 1983 LESNI KOMBINAT NOVO MESTO - STRAŽA Poslovali smo dobro ISKRA ŽUŽEMBERK — Nova hala je pomembna pridobitev ob občinskem prazniku. 29. oktober — praznik občine Novo mesto V DEVETIH MESECIH LETOŠNJEGA LETA SMO POSLOVALI DOBRO To številko našega glasila namenjamo predvsem poročilom o gospodarjenju v devetmesečnem obdobju. Nismo pa pozabili tudi na delegatske vesti, novosti in tudi na kulturo in razvedrilo. Letno obdobje z dolgimi večeri, v katerem se sedaj nahajamo, nam namreč narekuje, da v našem glasilu namenimo prostor tudi tistim rubrikam, ki nam krajšajo čas. Prosimo tudi vas, da sodelujete s svojimi prispevki, tako da bo glasilo NOVOLES postalo res naše glasilo, ki ga bomo vsi radi prebirali. Če se povrnemo k naslovu, zadovoljni ugotavljamo, da smo vkljub zaostrenim razmeram, ki pestijo naše gospodarstvo, poslovali dobro. S kritičnim rezultatom sta poslovni uspeh zaključili le dve temeljni organizaciji, od katerih je IGK, kronični bolnik, ki smo ga podedovali že ob pripojitvi. Druge temeljne organizacije pa so beležile dober ekonomski uspeh. Zastavljene cilje v ekonomskem smislu smo v Novolesu torej dosegli. V primerjavi s planom smo: celotni prihodek presegli za 11%, dohodek za 7% in čisti dohodek za 9%. Ti podatki nam dajejo upravičeno upanje, da bomo tudi poslovno leto zaključili uspešno. Vkljub izboljšanju položaja v primerjavi z lanskim letom na področju problematike surovin in materialov nismo izkoristili vseh možnosti, da bi bili rezultati boljši. V nelesnih temeljnih organizacijah nas terejo problemi kvalitete in cen (IGK), premalo so obdelana tržišča (SIGMAT, TAP. LIPA) in ponekod nedorečena organiziranost. V lesnih temeljnih organizacijeh se ohranjajo kronični problemi z interno in eksterno kooperacijo, problemi s sušenjem, nedoseganje fizičnih planov ipd. Poseben problem pa predstavlja izvozna dejavnost, ki jo v posebnem članku temeljiteje prikazujemo in bo objavljena v prihodnji številki. Kot vidimo so rezerve še velike in treba jih bo postopno odpravljati, kajti velika škoda je, da se izvoz za nekatere izdelke odpre, vendar jih nismo v stanju zagotoviti v ustrezni količini. Občani, delovni ljudje in delovne organizacije v novomeški občini bodo 29. oktobra zopet proslavili dan, ko je bila pred 42 leti ustanovljena prva novomeška partizanska četa. Že v navadi je, da novomeški občinski praznik praznujemo z novimi delovnimi zmagami, z odpiranjem novih industrijskih objektov, šol, stanovanjskih zgradb, s kulturnimi in športnimi prireditvami in razstavami, ki naj bi prikazale vzpon kulturnega in družbenega življenja v občini. Tudi letos bo tako, nekatere prireditve so že za nami ali pa so prav sedaj v polnem teku. Neizpodbitno dejstvo namreč je, da je novomeška občina po vojni dosegla nesluten razvoj na vseh področjih industrijskega in družbenega udejstvovanja in na ta razvoj smo lahko ponosni, čeprav ga sedanja splošna gospodarska kriza nekoliko slabi. Prav ta kriza, čeprav prinaša mnoge negativne posle- dice, pa nam je tudi potrebna, saj je v hitrem razvoju prihajalo tudi do napak, prenagljenih investicij, napačnih ocen in podcenjevanja domačega znanja in resničnih zmožnosti. Zato v zadnjih letih že beležimo pomemben zasuk k spodbujanju takih investicij, ki bodo občini, njenim prebivalcem in vsej skupnosti dale kar največ. To pa dajo lahko le izvozno usmerjena industrija in tiste dejavnosti, ki izhajajo iz dosežkov lastnega znanja, iz inovacij in racionalizacij pa tudi iz izkoriščanja tistih dobrin, ki jih je v novomeški občini še vedno dovolj, pa smo se morda preveč mačehovsko vedli do njih: plodne zemlje in gozdov. Praznovanje novomeškega občinskega- praznika bo zato posvečeno novim delovnim uspehom, rezultatom novih usmeritev, ki bodo ustvarjalna spodbuda delovnim ljudem ob njihovem delu in ki bodo prinesli sveže krvi novomeškemu gospodarstvu. Pred nami je dan mrtvih. Na ta praznik se spominjamo preminulih in obiskujemo njihove grobove. Z vsem spoštovanjem se spominjamo padlih za svobodo, katerih grobovi so posejani povsod po naSi NOVOSTI IZ TOZDA LIPA: S sušenjem in gretjem ne bo več težav Že dlje časa ugotavljamo, da predstavlja velik izdatek oz. strošek sušenje lesa in ogrevanje proizvodne hale. Poleg velikih stroškov so bile v preteklem letu in v prvi polovici letošnjega težave z nabavo kurilnega olja. Večkrat se je zgodilo, da smo bili v mrzlih prostorih, prav tako smo morali ustaviti sušilnico. Leta 1973, ko je bila končana investicija proizvodne hale in sušilnice je bilo kurilno olje še relativno poceni in ni nihče razm-ošljal o možnosti nabave kotla za centralno kurjavo na lesne odpadke, ki jih je v tozdu veliko. Tako smo zaradi večkratnih podražitev začeli resno razmišljati o izdelavi kotlovnice na trda goriva. V začetku leta smo od besed prešli k dejanjem in naročili izdelavo lokacijske dokumentacije. Takoj po pridobitvi soglasij in izdelav i lokacijske dokumentacije in izdaje gradbenega dovoljenja, so si predstavniki iz tozda ogledali kotlovnico na lesne odpadke v Slovenskih Konjicah in bili so zelo navdušeni nad rezultati te kotlovnice. Nadalje smo sklenili pogodbo s SGP Pionir, tozd Krško, in v začetku oktobra so pričeli z deli. Dela so potekala po planu in danes je kotlovnica nared oz. priprav ljena za kurjenje. Kurili bomo z lesnimi odpadki, ki smo jih do sedaj za simbilično v rednost oddajali delavcem v tozdu. Ostanke lesa bomo pripravili na dolžino enega metra in dodajali hoblanje. Del lesne mase bomo dobili tudi v tozdu Žaga, to so bukovi odpadki. Menimo, da bo lesnih odpadkov za kurjenje dovolj, še več, po naših izračunih jih niti ne bomo porabili. Trenutno še razmišljamo o delavcih, ki bodo skrbeli za kurjenje. Verjetno bomo za to delo zadolžili čuvaje, ki bodo prejeli dodaten stimulans za nalaganje in skrb za delovanje kotla. Torej pozimi nas ne bo zeblo, izognili se bomo težavam s suho lesno maso in, ne nazadnje, imeli manj stroškov (FIS). Oktobra seje pričel študij prve generacije lesarskih inženirjev na Dolenjskem. Sla pobudo DO Novolcs in IM V seje pričel študij ob delu, ki ga izvaja biotehniška fakulteta, tozd Lesarstvo iz Ljubljane za skoraj štirideset slušateljev, delavcev obeh DO. Iz naše DO seje odločilo za to zahtevno pot do novega znanja 25 delavcev, kar ponovno potrjuje, da je bližina šole med najpomembnejšimi elementi, ki vplivajo na odločitev o šolanju. V tem primeru je na drugem mestu želja po novem znanju oz. izpopojnje-vanju strokovnega znanja, izražena s strani posameznikov. Želja delavcev je postala istočasno tudi kadrovski interes v tozdih TPI\ Bor, Lipa in TDP, manj v ostalih, čeprav se noben ne more pohvaliti s kadrovsko urejenimi zadevami. Bojazen, da dela za strokovnjake lesarstva ne bo, je popolnoma odveč, prav tako ne bo potrebno odpiranje novih delokrogov, saj nekateri obstoječi naravnost kličejo po večji strokovnosti. Kljub temu da smo si prizadevali, da bi delavcem dali približno enake pogoje za šolanje, se z nekaterimi tozdi nismo uspeli uskladiti. Studij večji del poteka intenzivno izven delovnega časa in zato zahteva od slušatelja precej odrekanj, zato je prav, da jih pri njem podpremo in jim študij omogočimo, saj bomo le tako lahko zadostili lastnim kadrovskim potrebam. r DELEGATSKE VESTI - DELE( V___________________________ VESTI IZ TOZDOV TOZD TAP 22. septembra 1983 je bila redna seja izvršnega odbora sindikata, na kateri so obravnavali: — poročilo o nezgodah in bolezninah v letošnjem prvem polletju, — poročilo socialne službe o socialnem stanju delavca Franca Stariča, — nabava ozimnice, — o delavcih, ki so se prijavili za sindikalni izlet, pa se ga niso udeležili, — kriterije za UDU pri vzdrževalcih in strojnike v energetiki, — o delovnem času, — o alkoholikih, — druge zadeve. Pri poročilu o bolezninah so ugotovili, da imajo izredno visok bolniški stalež do 30 dni, zato so zahtevali od zdravstvenega doma Trebnje, naj določi pristojnega zdravnika za njihov tozd. TOZD TPP 21. oktobra 1983 je bila 6. redna seja DS tozda, na kateri so obravnavali pritožbo Staneta Kresala, devetmesečni obračun in plan za zadnji kvartal, dotacijo sindikatu iz sklada skupne porabe, sporazuma o dolgoročnem sodelovanju z GG Brežice, sporazum o usklajeni omejitvi porabe dizelskega goriva in motornega bencina na ravni DO, pravilnik o uporabi počitniških kapacitet, sporazum o realizaciji predsanacije tozda Bor, inovacije, spremembo delovnega časa ter prošnjo za brezobrestno posojilo Jožetu Krašovcu. 18. oktobra jc bil politični aktiv tozda in v času od 22. do 27. oktobra samoupravne delovne skupine, kjer so obravnavali periodični obračun za tričetrtletje in plan za zadnje četrtletje ter tekočo problematiko. TOZD TG DVOR 7. oktobra 1983 je bila izredna seja DS tozda, na kateri so obravnavali poškodbo zidu na poslopju, ki ga je z viličarjem poškodoval Andrejčič, in manjši karambol, ki ga je z renaultom (kombi) imela tov. Šoško v Straži. TOZD BLP 30. septembra je bila redna seja DS tozda, na kateri so obravnavali gospodarjenje v me- secu avgustu, zavrnili pritožbo Milana Sukunde na sklep disciplinske komisije, sprejeli samoupravni sporazum elektrogospodarstva, imenovali inventurne komisije, podaljšali depozit pri Ljubljanski banki Beograd v višini 2.000.000 din za 13 mesecev, imenovali komisijo za prehrano, obravnavali faktor težavnosti pri UDU, potrdili pogodbe o delu in nadure, sklenili podeliti posebno priznanje Francu Berliču za dolgoletno sodelovanje z našo DO, zlasti na področju izvoza v ZDA, imenovali novega člana v KDR, odobrili solidarnostno pomoč Tilki Te-kavec v višini 14.000 din, obravnavali priprave za izgradnjo oz. razširitev skladiščnih prostorov, 1. oktobra 1983 pa so prešli na izplačilo DO prek Jugobanke. TOZD TPI Izredna seja DS tozda je bila 4. oktobra 1983. Na njej so obravnavali varnostni načrt tozda in potrdili komite za SLO in DS ter načelnika narodne zaščite, obravnavali sporazum o usklajeni porabi goriva na nivoju DO, potrdili VZD za strojnega vzdrževalca II in elektrikarja II (v višini 36 točk) ter obravnavali norme v žagalnici. TOZD IGK 10. oktobra 1983 je bila seja izvršnega odbora sindikata, na kateri so obravnavali zaključke s posveta predsednikov OO ZSS, predlagali delavca za sindikalno politično šolo, obravnavali priprave za občni zbor in predloge za novi izvršni in nadzorni odbor, priprave na zaključek leta ter obravnavali delovno disciplino v tozdu. TOZD LIPA 5. oktobra je zasedala komisija za delovna razmerja. Sprejeli so dva delavca v delovno razmerje za določen čas, niso pa sprejeli na delo kvalificiranih mizarjev, ker jih trenutno ne potrebujejo. Obravnavali so tudi informacijo o pripravi oz. izgradnji nove kotlovnice. TOZD SIGMAT 27. septembra 1983 jc bila redna seja delavskega sveta tozda. Na njej so obravnavali plan zaposlovanja za leto 1983 (dopolnitev z enim tehnologom), sprejeli predlog novega ( TSKE VESTI - DELEGATSKE --------------------------J delovnega časa, potrdili sporazum o elektrogospodarstvu, imenovali inventurne komisije, odobrili 10.000 din športnemu društvu, potrdili nabavo osnovnih sredstev, obravnavali problematiko delovodij in druge tekoče zadeve. 18. oktobra 1983 je bil politični aktiv tozda, na katerem so obravnavali gospodarsko problematiko v tozdu. TOZD TES 29. septembra 1983 je bila seja DS tozda, na kateri so ob- ravnavali mesečni obračun za julij in avgust, poročilo o bolezninah in nezgodah v prvem polletju, sporazum o temeljih plana elektrogospodarstva SR Slovenije (spremembe in dopolnitve), imenovali inventur-nr komisije, sklepali o odprodaji osnovnih sredstev, zavrnili pritožbo na sklep komisije za delovna razmerja in na sklep o določitvi letnega dopusta ter sprejeli sporazum o usklajeni omejitvi porabe dizelskega goriva in motornega bencina na ravni delovne organizacije. VESTI IZ OBČINE SEJA OBČINSKE SKUPŠČINE V ponedeljek, 24. oktobra, je zasedal družbenopolitični zbor občinske skupščine, 26. oktobra zbor združenega dela in 27. oktobra zbor krajevnih skupnosti. Vsa gospodinjstva v občini Novo mesto so prejela glasilo Odločajmo (št. 3 z dne 14. oktobra 1983), v katerem so bile obrazložitve, kaj je bilo na seji. Ponovimo naj samo najpomembnejše točke, ki so: — problematika trgovine v občini, — poročilo o sanacijskem programu IMV, — sprememba odloka o pripravi dolgoročnega plana, — predlogi priznanj. V soboto, 29. oktobra 1983, bo v Žužemberku v Iskri slavnostna seja občinske skupščine in izvršnih organov DPO. Na njej bodo podeljena občinska priznanja in nagrade. SEJA SKUPŠČINE SOCIALNEGA SKRBSTVA Seja skupščine je bila 17. oktobra 1983. Na seji so obravnavali polletni obračun, analizo o vključevanju v •življenje in delo učencev, ki so zaključili šolanje na posebni osnovni šoli v Novem mestu v obdobju 1971-1981. V tej analizi so pohvaljene DO IMV in Novoles. Nadalje so obravnavali osnutek zakona o družbenem varstvu duševno in telesno prizadetih odraslih oseb, predlog rebalansa programa skupnosti in predlog zvišanja zneskov družbenih denarnih pomoči. Konferenca delegacij naše DO na svoji seji 14. oktobra 1983 pri obravnavi tega gradiva ni imela pripomb inje sklenila, da se seje udeležita Brane Skube iz TVP in Radojka Mi-lanovič iz Žage. SEJA OBČINSKE RAZISKOVALNE SKUPNOSTI JE BILA 19. OKTOBRA 1983 Seja skupščine je bila 19. oktobra 1983. Na njej so obravnavali finančni načrt od 1. januarja do 31. avgusta 1983, rebalans plana, razpis raziskovalnih nalog, dopolnitve pravilnika o podeljevanju nagrad in določili višino nagrad za leto 1983 in sklepali o povračilih stroškov delegatom. Konferenca delegacij naše DO je sklenila posredovati skupščini naslednja vprašanja: — kakšna bo prispevna stopnja v letu 1984, — kako je z raziskovalno nalogo, ki jo opravlja tov. Simončič za Novoles. Seje sta se udeležila Andrej Kosec iz DSSS in Jože Bartolj iz tozda BLP. SEJA SKUPŠČINE OTROŠKEGA VARSTVA 14. oktobra 1983 je bila seja skupščine otroškega varstva. Na njej so obravnavali polletni obračun, problematiko regresiranja prehrane za šolske in predšolske otroke, sklep o dodelitvi funkcionalnih pomoči, rebalans plana za 1983, poročilo o izvedbi male šole v letu 1982/83 in program male šole za leto 1983/84, vprašanje pravic do porodniškega dopusta, problematiko romskega oddelka v vrtcu Bršljin in druge tekoče zadeve. Konferenca delegacij DO Novoles je obravnavala to gradivo na seji 12. oktobra 1983 in na gradivo ni imela pripomb. NOVOSTI V soboto, 8. oktobra, je bila otvoritev večnamenske dvorane v razvojnem centru. S tem je bila zaključena druga faza izgradnje razvojnega centra. Z izgradnjo večnamenske dvorane se postopno uresničuje projekt izgradnje razvojnega centra. Dvorana je namenjena razstavnemu prostoru Novolesovih izdelkov in slikanju izdelkov za reklame. Do sedaj seje slikalo po raznoraznih improviziranih prostorih, ki niso nudili zadovoljive kvalitete. Trenutno je v tem prostoru razstava dosedanjega dela razvojnega centra. Predstavljen je celotni projekt TOP, več načrtov iz kemijskega dela razvoja, nekateri prototipi kemičnih izdelkov ter del vzorcev vzorčne delavnice. Naj na kratko predstavimo še faze razvoja razvojnega centra. V prvi fazi so bili zgrajeni: mizarska delavnica, kemijska delavnica z laboratorijem in prostori za strokovni kader. V drugi fazi so bili zgrajeni prostori: učna delavnica s centrom usmerjenga izobraževanja, ročna delavnica za potrebe oblikovalcev in razstavni prostor. V tretji fazi bodo zgrajeni še naslednji prostori: kemijski laboratorij za potrebe vhodne kontrole materialov, lesarski laboratorij, večnamenska učilnica, knjižnica in prostor za delavce. S tem bo zaokrožen projekt razvojnega centra, ki naj bi postal „srce" proizvodnje naše DO. 15. in 16. oktobra je bilo v Titovem Velenju republiško tekmovanje pionirskih društev Mladi gasilec iz osnovnih šol. Tema tekmovanja je bila „Preprečujmo požare”. Mlada ekipa iz Vavte vasi, ki so jo sestavljali: Bernarda Baša, Marko Baša ter Robi Kren, je na tem tekmovanju med 63 udeleženci iz vse Slovenije osvojila odlično deveto mesto. Dobili so tudi prvo nagrado za na šoli izdelano maketo gasilske avtolestve. Likovnica, pionirka Barbara Blažič, je za ličen likovni izdelek na temo preprečujmo požare dobila zlato plaketo. Društvo Mladi gasilec, ki ga vodi in usmerja član našega kolektiva Janko kovačec, deluje komaj eno leto, vendar žanje že dobre uspehe. Mentor pravi, daje delo z mladimi na tej šoli zelo prijetho in plodno. V društvu zagnano deluje 22 pionirjev, mentor meni, da bi bilo koristno, če bi se v dejavnost mladih pionirjev vključili tudi njihovi starši, ker bi na ta način razširili in utrdili to dejavnost, kije še kako pomembna za vsako naselje, k uspehu mladih pionirjev so pripomogli seveda tudi druge tovarišice in tovariši iz osnovne šole Vavta vas. Čestitamo k uspehu! Minuli teden sem se pogovarjal z Bojanom Ver-nigom, članom KPO, ki po službeni dolžnosti pokriva problematiko proizvodnje v nelesnih tozdih. Namen razgovora je bil, da vam ga na kratko predstavimo in hkrati opišemo njegovo delo. Bojan Vernig, dipl. ing. strojništva, je prišel v Novo-les 1. septembra 1977. Ob prihodu je opravljal dela in naloge samostojnega sodelavca za vzdrževanje. „To je bilo v bistvu,” kot sam pravi, „koordiniranje dela pri uvedbi plansko preventivnega vzdrževanja.” Tovariš Vernig, nam lahko na kratko opišete vsa dela in naloge, ki ste jih opravljali od prvih začetkov do današnjih dni? „To sicer ni enostavno. Posebno še zaradi tega, ker vsega skupaj ni bilo malo. No, skušal bom opisati vsaj tiste pomembnejše. Kot sem že dejal, je bilo vzdrževanje in njegova organiziranost moje prvo delo. Prav to mi je omogočilo, da sem spoznal vse tozde. Delovno organizacijo kot celoto sem spoznal že prej, ker sem svojo diplomsko nalogo na fakulteti za strojništvo v Ljubljani pripravljal s področja energetske problematike DO Novoles. Leta 1978 sem po odhodu takratnega direktorja TOZD TES prevzel dolžnost oziroma pričel opravljati dela in naloge direktorja TOZD TES.” Prav je, da zapišemo, da se je TOZD TES razvil, kadrovsko okrepil in preselil v nove prostore v času, ko je bil direktor tozda tov. Vernig. Ko sem ga zaprosil, naj pove nekaj več o tem obod-bju je dejal: „Velika razlika oziroma velik napredek je bil storjen z uvedbo centralne priprave dela in s strokovnim vodenjem. Gotovo tudi novi prostori omogočajo boljše delovanje vseh oblik vzdrževanja. Posebno pomembno je preventivno vzdrževanje ter njegovo planiranje in izvajanje. Verjetno ni potrebno posebej poudarjati pomen pravočasnega in kvalitetnega vz-drževaja, ki zagotavlja nemoteno proizvodnjo. S tem v zvezi lahko rečem, da se organizacija vzdrževanja kaže skozi ekonomiko tozda. Iz zadnjega obdobja naj omenim še formiranje oddelka drobne avtomatiza- cije, za katerega menim, da ga je potrebno bistveno razširiti v smeri konstrukcije strojev in naprav za potrebe Novolesa, saj prav stroji, ki so bili do sedaj izdelani, uspešno delujejo TDP, v razvojnem oddelku in tozdu BOR. To vse dokazuje, da imamo ljudi, ki so sposobni narediti kakršen koli stroj za potrebe lesarstva. To sposobnost moramo negovati in razvijati. Lahko bi omenil še problematiko ostrenja, popravila in izdelave rezil, rezilnega orodja in še in še... Ob reorganizaciji KPO sem bil povabljen k sodelovanju in sedaj po svoji dolžnosti pokrivam področje proizvodnje nelesnih tozdov. Iz druge skupine, torej iz skupine lesnih tozdov, sodi na to področje še tozd LIPA. To pa zaradi specifike svoje proizvodnje." In kakšno je sedaj stanje v tozdih, ki sodijo pod vašo „komando”, če lahko tako vprašam? „O kakšnih konkretnih premikih je v tem kratkem času težko govoriti. Ugotovim pa lahko,da se nakazujejo. Ce sedaj nanizam posamezne tozde, bi začel kar s TOZD IGK. Na proizvodnem področju smo, ali če hočete, so naredili red in tu ni več kaj dodati. Kot je splošno znano, je ta tozd v izgubi praktično samo zaradi neodgovarjajočih tržnih oziroma cenovnih razmer. Tozda TAP in TKO ekonomsko dobro stojita. Veljalo bi omeniti le, da se bo proizvodnja tuš-kabin preselila iz TVP v TKO, torej tja, kamqr sodi Delo v tozdu TES poteka normalno. Tozda z največjimi motnjami sta LIPA in SIGMAT. LIPA pa je na meji dohod-kovnosti. V Sigmatu je dohodkovni položaj sicer nekoliko boljši, a moram reči, da ne dosegajo proizvodnih planov. V obeh tozdih ni ustreznih operativnih planov. Za omenjena tozda so pripravljene spremembe organizacije, ki naj bi v praksi zaživele s 1.1. 1984. Poleg tega je potrebno čim prej razrešiti še vprašanja komercialnih planov in na njihovi osnovi izdelati proizvodne plane Vse to bo omogočilo pogoje za spremljanje dnevnega doseganja proizvodnih planov, kar bo istočasno pomenilo prehod obeh tozdov na višjo in kvalitetnejšo raven poslovanja. V skupino nelesnih tozdov sodi tudi nov oziroma že predvideni program kre-akrila, ki ga bomo, kot je znano, izdelovali v Radato-vičih. Tu gre, kot gotovo veste, za program kuhinjskih pomivalnih korit iz ke-rakrila. V zvezi s proizvodnjo v Sigmatu, ki izdeluje in razvija proizvodni program brizgalne tehnike, naj omenim še eno novost. To so zavetja za avtobuspa postajališča, ki so oblikovno moderno zasnovana in imajo po naši oceni dobro možnost plasmaja na tržišču. Prototip postajališčnega zavetja je sedaj na rastavi v Milanu. Vabilo na razstavo je prav gotovo veliko priznanje, če vemo, da so na tej rastavi zbrani izdelki stotih najboljših oblikovalcev z vsega sveta. To bi bilo na kratko vse o tozdih. Želel bi poudariti, da je osnova za njihovo dobro delovanje uspostavitev normalnega organizacijskega in proizvodnega stanja. Temu morajo slediti dobri prodajni plani, kajti ti so osnova za nabavo surovin (za proizvodnjo). Seveda je potrebno ustrezno uskaditi tudi kadrovsko matriko. Ob uresničitvi vseh teh pogojev bomo lahko prišli do dnevnega razpisa del oz. opravil v proizvodnji S tem bo dana možnost stalnega spremljanja dnevnega doseganja plana proizvodnje.” Tov. Vernig, če upoštevam vse, kar ste strnili v teh nekaj stavkov, je „recept" za uspešno poslovanje pravzaprav enostaven, mar ne? „Prepričan sem, da je tako. Res pa je, da bo potrebno za uresničitev vsega nekazanega še precej trdega dela. Zase osebno kot za ostale člane KPO lahko rečem, da smo trdno odločeni, da si bomo prizadevali za čim hitrejšo uresničitev vseh omenjenih rešitev. Prepričan sem, da tudi uspehi ne bodo izostali.” V. KASTELIC Devetmesečni obračun 83 Pred nami je obračun devetih mesecev letošnjega leta. Prav je, da pregledamo posamezna področja gospodarjenja v okviru DO NOVOLES. Nesporno je, da se dohodkovni položaj DO NOVOLES iz kvartala v kvartal izboljšuje. Tako smo v prvem kvartalu dosegli le 280.152.000,00 din dohodka, v drugem 474.249.000 din in v tretjem 476.637.000,00 din. Za četrti kvartal planiramo dohodek v višini 418.396.000,00 din, kar je sicer manj kot v tretjem kvartalu, vendar smo pri planu zadnjega kvartala upoštevali sezonska gibanja, ki so v tem kvartalu za DO NOVOLES značilna. Dohodek je sicer porasel na lansko obdobje za skoraj 47%, vendar njegova absolutna višina na zaposlenega (458.316,00 din) v devetih mesecih še vedno ni tolikšna, da bi omogočala v celoti vzdrževanje realno enakih osebnih dohodkov in normalne potrebe aku-mulativnosti delovne organizacije. 55% celotnega čistega dohodka smo že porabili s tekočimi akontacijami osebnih dohodkov, v istem obdobju lanskega leta pa je ta odstotek znašal 64%. Kljub temu, da so osebni dohodki v strukturi čistega dohodka padli, zmanjšala se je tudi njihova realna vrednost, saj so narasli glede na enako obdobje lani le za 27%, je rast usklajena z rastjo, ki jo je imelo celotno slovensko gospodarstvo. Razen dveh temeljnih organizacij, to je TOZD IGK in BOR, so vse temeljne organizacije devetmesečno poslovanje zaključile pozitivno. Iz priloženih tabel sta po temeljnih organizacijah razvidna doseganje plana in uspešnost poslovanja. Sam plan dohodka, ki smo ga planirali za letnim planom, je presežen tako pri DO (za 7%) kot pri veliki večini temeljnih organizacij. Poglavitni razlog za preseganje je dejstvo, da je domača inflacija krepko večja od tiste, ki smo jo upoštevali v planu, kar pa seveda pomeni, da je nominalno preseganje plana dohodka nujno, če hočemo obdržati realno kupno moč, ki smo jo planirali. TOZD IGK in BOR imata skupaj za 67.797.000,00 din izgube, kar je povečanje glede na lansko obdobje za skoraj dvainpolkrat. Razlogi za izgubo v TOZD IGK v višini 48.353.000,00 din so enaki kot v preteklem razdobju, medtem ko se mu je pridružil TOZD BOR z izgubo 19.444.000,00 din. Ta temeljna organizacija ima poleg cenovnih nesorazmerij predvsem težave v proizvodnji, ki so nastopile s preusmeritvijo iz naročilniške proizvodnje v industrijsko serijsko. Za ta TOZD je že formirana sanacijska komisija, ki bo skušala v čim krajšem času popraviti težko situacijo. V TOZD IGK se je upanje na bližnjo sanacijo zopet pomaknilo v prihodnost, ker se je sočasno z dolgo pričakovano podražitvijo ploščic za blizu 20%, kar bi nam omogočalo bistveno zmanjšanje oz. v Pregled doseganja celotnega prihodka TOZD Dej. I.-IX 1983 Plan 1983 Dej.I.-IX 1982 TVP 412,494 336,72o 287,555 Žaga 389,434 3o5,922 224,159 BOR 67,o73 91,3o5 78,16o Sig. 175,644 151,617 Ho,557 IGK 175,87o 175,434 121,976 TDP 523,491 388,o71 251,9oo TSP 581,758 382,9o5 266,555 TPP 277,615 236,19o 159,365 Lipa 95,715 78,75o 64,753 TAP 285,698 3H,94o 192,342 TKO 197,761 187,o74 124,216 TES 151,148 147,108 113,943 TGD 145 ?4o 138,126 82,416 BLP 127,897 117,880 lo3,449 DSSS 89,5^1 96, 0 66,193 Z 3.711,569 3-353,937 0.417,784 Pregled doseganja dohodka TOZD Dej. I.-IX 1983 Plan 1983 Dej.I.-IX. 1982 TVP 1o2,798 lo6,926 89,615 Žaga 1o4,853 9o,429 72,275 TPI 43,977 43,488 32,32o BOR 5,927 31,989 29,673 Sig. 5o,67o 36,87o 35,426 IGK -6,167 15,561 13,841 TDP 292,743 222,18o 13o,93o TSP loo,271 108,498 82,825 TPP 87,749 67,839 48,982 Lipa 27,773 25,692 29,lo9 TAP lo4,342 84,264 67,377 TKO 79,672 75,315 4o,158 TES 51,531 58,458 39,669 TGD 78,441 67,455 43,329 BLP 46,811 45,831 38,177 DSSS 59,647 65,oo4 45,83o Z 1.231,o38 1.145,799 839,535 četrtem kvartalu celo poslovanje brez izgube, podražil plin, tako da smo v bistvu v enakem ekonomskem položaju kot pred podražitvijo ploščic. Od proizvodnih tozdov posluje s težavami, to je na robu izgube, še TOZD LIPA. Če odštejemo te temeljne organizacije, smo v DO končno uspeli zaustaviti razkorak med rastjo prodajnih in nabavnih cen, ki nam je v preteklosti realno zmanjševal dohodkov-nost našega vloženega dela. Pozitivni premik je prav gotovo nastal s politiko realnega tečaja dinarja, ki je povzročil, da je izvoz končno postal dohodkovno zanimiv, kar je razvidno tudi iz tabele o doseganju dohodka na delavca v pretežno izvoznih temeljnih organizacijah. Na domačem trgu hitra inflacija vhodnih surovin pomeni, da moramo sproti spremljati donosnost artiklov, ki se lahko s podražitvijo posameznega materiala tako rekoč preko noči spremeni. Zaskrbljujoča je rast cen materialov predvsem v zadnjem kvartalu, saj so se cene na domačem trgu od meseca avgusta do septembra povečale za 8%, kar pomeni letno stopnjo naraščanja okoli 100%. Če se bodo takšni trendi kazali tudi v bodoče, potem bo izredno težko obdržati naš trenutni ekonomski položaj. V devetih mesecih niso redno upadli le osebni dohodki, še veliko večji padec so doživele investicije v okviru DO NO-VOLES. Poglavitna ovira za investicije je praktična zapora uvoza opreme, ki je za naše planirane investicije povečini ni na domačem trgu. V letu 1984 investicije ne bodo smele več realno upadati, če bomo hoteli še naprej ostati močan izvoznik na zahodnem trgu. Kot posledico zaostajanja osebnih dohodkov in investicij smo predvsem okrepili obratna sredstva delovne organizacije tako, da se letos manj srečujemo s problemi pri zagotavljanju likvidnih sredstev za plačevanje dobaviteljem. Fizično smo povečali v DO NOVOLES skupne zaloge glede na začetek leta za 5,6%, kar je še vedno veliko, vendar je v razmerah, ko na trgu primanjkuje vseh vrst materialov, takšna rast v celoti opravičljiva. nom, z indeksom 97%, kar je veliko izboljšanje, saj je ta indeks znašal ob polletju le 94%. Realizacija proizvodnje tretjega kvartala je bila nadvse ugodna. Če ne bi bil močan izpad proizvodnje v mesecu juliju zaradi letnih dopustov, potem bi s*- še bolj približali realizaciji letnega plana. Pohvalno je, da letos večjih zastojev v proizvodnji ni bilo, vendar je proizvodnja še vedno nižja od možnosti, za kar je predvsem krivo to, da še vedno nismo ustrezno organizirani. Na tem subjektivnem področju je še vedno dovolj rezerv, ki jih moramo v naslednjih letih začeti izkoriščati. V letošnjih devetih mesecih je bilo v DO NOVOLES povp-(Nadaljevanje na 6. strani) Fizično dosegamo proizvod-), planirano z letnim pla- Devetmesečni obračun 83 (Nadaljevanje s 5. strani) Pregled doseganja čistega dohodka TOZD Dej. I.-IX 1983 Plan 1983 Dej.I.-IX 1982 TVP 71,o52 74,253 64,853 Žaga 74,776 6o,411 51,894 TPI 28,371 27,732 19,826 BOR -4,o34 22,113 21,342 Sig. 52,649 24,288 24,647 IGK -25,721 -57o -877 TDP 249,33o 182,961 lol,617 TSP 67,575 73,572 62,oo9 TPP 64,65o 45,888 34,12o Lipa 16,959 17,874 21,546 TAP 77,354 59,316 5o,463 TKO 61,365 56,394 27,819 TES 36,144 42,144 28,oo9 TGD 62,597 53,385 32,94o BLP 34,972 3o,435 27,7o4 DSSS 49,7o6 54,375 37,467 Z 897,745 824,571 605,38o rečno zaposlenih 2736 de- manjšega zaposlovanja in izra-lavcev, kar je le 0,7% več kot v bljanja rezerv je garancija za istem obdobju lani. Trend čim hitrejšo rast produktiv- -----------------------\ OBVESTILO V soboto, 29. oktobra, organizira športno društvo Novoles v sodelovanju z Mercatorjem iz Trebnjega PRODAJO SMUČARSKE OPREME IN ZIMSKE ŠPORTNE KONFEKCIJE s pričetkom ob 9. uri v sejni sobi delovne skupnosti strokovnih služb Nudimo naslednje ugodnosti: — za manj izbirčne kroje in smuči iz lanske sezone po lanskih cenah, — plačilo v treh zaporednih mesečnih obrokih od osebnega dohodka delavca, — nakup z nasvetom učitelja smučanja, — možnost strokovne montaže okovja. PRIDITE — IZBERITE — SMUČAJTE! ŠD NOVOLES V________________________________________________J Kazalci od 1.1. - 3o.9.1983 NOVOLES 1. Dohodek na delavca (v din) 458.316 2. Dohodek v prim. povpr.uporab, sred. (v %) 37 3. Čisti dohodek na delavca (v din) 334.229 4. Akumulacija v primz (v %) doh. 34 5. Akumulacija v prim. doh. (V %) s čistim 47 6. Akumulacija v prim. uporabi-jenimi sred s povpr. . (v %) 13 7. Osebni doh. in sred. za skup. por. na del. mesečno (v din) 22.540 8. Čisti osebni doh. na del. mesečno ( v din) 14.328 9. Povpr.upor.poslov.sred. na del. (v din) 1.245.443 lo.Celotni prihod.glede na porab, sred. (v %) 150 11. Akumulacija 420.667 nosti dela. Praktično se vsi parametri poslovanja delovne organizacije bolj ali manj ugodno odvijajo, izjema je le izvoz na konvertibilno področje, ki ga dosegamo le 79% glede na plan. Ker je trenutno izvoznih naročil dovolj, je edino ozko grlo proizvodnja. V DO NOVOLES detaljno proučujemo razloge za zaostajanja izvoza, vendar je jasno, da leto 1984 ne more biti že tretje zapored, ko ne bi beležili nobene rasti. Če izvzamemo izvoz, smo z doseženimi rezultati lahko zadovoljni, zato ni nobenega dvoma, da takšne oz. boljše rezultate ne bi mogli doseči tudi v letu 1984, za katero so praktično osnutki planov že pripravljeni. ANALITSKO-PLANSKA SLUŽBA OBJAVA Komisija za delovna razmerja tozda Žaga objavlja prosta dela in naloge • • KONTROLOR KVALITETE Delovno razmerje bomo sklenili za nedoločen čas (s polnim delovnim časom). Delo je v dveh izmenah. Delo je vrednoteno z 32 točk zahtevnosti. Za opravljanje teh del in nalog se zahteva popolna osnovna šola, končano priučevanje ter do enega leta delovnih izkušenj. Prijave pošljite vodji splošnega oddelka tozda Žaga s pripisom: komisija za delovna razmerja tozd Žaga, v roku 8 dni po objavi v glasilu Novoles. KDR tozda Žaga ZAHVALA Ob prerani izgubi dragega moža Franca Kulovca se iskreno zahvaljujem sodelavcem tozda TSP za izrečeno sožalje ter denarno pomoč in sindikalnima organizacijama tozdov TSP in TVP za venca. ZVONKA KULOVEC ZAHVALA Ob smrti moje drage tete se iskreno zahvaljujem sodelavcem in sindikalni organizaciji tozda TVP za venca. Hvala tudi vsem, ki so nam v najtežjih trenutkih izrekli sožalje. ALOJZ JORDAN tozd TVP POPESTRITE VSEBINO GLASILA S SVOJIM PRISPEVKOM—POPESTRITE VSEBINO GLASILA S SVOJIM ___________________ \ Pesniška delavnica V tej številki vam predstavljamo dva naša pesnika: Marino Jakše in Jožeta Gutmana. Sodelujte tudi vi! Marina Jakše DOMOTOŽJE Sreča tu pred monoj stoji, svetloba njena mila kot tvoje so oči: vendar nima smisla, ker te ni. Mnogo prečula sem noči. občutja gluha... Vse že tiho spi. le enoglasna melodija— saj te ni. Če krila bi imela, včasih domov bi priletela, vse svoje bi objela in tvojo roko bi sprejela. Le v sanajah se mi zdi. da gledam ti v oči. a se spet vse stemni in meni zaprejo se oči. Jože Gutman PIJANEC Pijanec zvrnil se je tja za plot. to noč predstavlja si. da je gospod. da vreden ni. da pri kurbah spi, da sneg kopni, ker on. da on hladu si želi. Kozla vso pot. preklinjajoč boga. državo in gospodo. ker vzeli so mu to. kar še ima — svobodo. Stokal dolgo je v noč preklinjajoč, ker vino mu zaprto in odprto je oči. da ve le to. da glava ga boli. da spat bo moral v smeli, to ga boli... Tolaži misel pa ga ta. da drug morda spanca ne pozna. ko za golo se bori — življenje. ne ve. če jutri lačen bo. mar sil. če tekla kri morda mu bo prek lic. kol teče tebi. ker nos imaš razbil. \_________________S Pepe ima zopet besedo Tovarišija, kar je prav, je prav! Da sta se toliko zagnali vame zaradi onega delovnega časa ob sedmih, pa ni prav. Le kaj vam je padlo v glavo, da me zmerjate in psujete, kot da bi bil jaz kriv za vaše reve in težave? Jaz sem vam oni dan le svetoval, kaj bi bilo po moji skromni pameti prav in v korist naših zanamcev. Vi pa seveda — saj ste vendar samoupravljala — odločate po svoje in (kot sem slišal) ste se odločili tako, kot vam je narekovalo kratkotrajno in samozadovoljno gledanje. Bodite torej zdravi, nosite otroke v vrtec sredi noči, šušmarite popoldne ... in bog vas živi in o tem niti besede več! Kdo bi si mislil, da je današnji čas tako zmešan! A ne, ljubi novolesovci? Tudi ste začudeni! Delate in garate, vsaj tako pravite, uspehi so nekako tu — vendar vse ni kronano tako, kot si zamišljate in želite. Zaboga, ljudje, ali ste se kdaj vprašali, če ste zares in vselej naredili to, kar bi lahko, ali vsaj to, kar ste bili dolžni? Slišal sem, da bi bil odgovor (če bi bili seveda pošteni) marsikdaj negativen. Samo vaš izvoz poglejte! Saj tod vendar ni nobenega napredka, čeprav je povečanje izvoza družbena zahteva! Nasprotno: izvažate celo manj, kot ste lani. Pri tem pa se nekaj hvalite in šopirite ... Le dinarček in njegovo nenehno drsenje vas rešujeta, se mi zdi ... In kaj zdaj? Ničesar drugega, dragi moji, ko da zavihate rokave in do konca leta dosežete tak izvoz, kot ste se s svojimi plani in pred družbo zavezali. Saj poznate znano parolo: vse za izvoz!? In zakaj bi bili vi izjema? Dotjro, dobro — pravice — bo že bolje! Vem, da bo, tovarišija... samo kdaj? In kdo nam bo pomagal? Čas namreč teče in konec leta je pred durmi. Dobro pa tudi vemo, da nam ne bo nihče pomagal... Torej? Zavihajte rokave, ljubi moji, in izpolnite zastavljene cilje! Oprostite, če sem malce piker, toda vselej vas le ne morem hvaliti in se vam dobrikati kot kuža, ki maha z repkom, da bi dobil željeno klobaso. Jaz nimam kaj dobiti in vam zato le prijateljsko svetujem. Pač, všeč ste mi... Je to kaj narobe? Pa brez zamere! Prisrčne pozdrave vaš PEPE LESOREZNIK Šahovska novica 10. oktobra 1983 je bil drugi del tekmovanja v šahu v okviru 22. delavskih športnih iger. Ekipa Novolesa je to leto spet igrala v najkvalitetnejši skupini, osvojila peto mesto in s tem obdržala status prvoligaša. Resje temu botroval tudi splet okoliščin, kajti dejanska kvaliteta ekipe je takšna, da bi lahko igrala tako v 2. kvalitetni skupini. Očitno pri nas ni zanimanja za šah, saj težko zbereš štiričlansko ekipo za tekmovanje, kar je po eni strani sila slabo. Nekatere partije in celo zmage z nasprotnimi igralci, ki se sicer aktivno ukvarjajo z šahom, so pokazale, da so sposobnosti naših igralcev večje, kot pa jih izkazujejo na tekmovanjih, seveda ob pravem pristopu do šaha in rednem igranju in nastopanju. Res pa tudi je, da glavno breme sloni na 5 — 6 igralcih, ki se tudi edini udeležujejo turnirjev, katere pripravimo v enem letu v delovni organizaciji. Objektivne težave pa so tudi, da nekateri šahisti živijo v Novem mestu in drugi v Straži. To je resna ovira, da se Anekdote in humor TRISTAN BERNARD 1 K francoskemu humoristu Tristanu Bernardu je prišel nadobuden pesnik in mu dal prebrati eno svojih pesmi, potem pa ga je vprašal: „Kaj mislite o moji pesmi?” Bernard je odgovoril: „Tako je lepa, kot da ste že umrli: ELDON Lord Eldon, znameniti odvetnik, je v oporoki vse svoje premoženje zapustil veliki umobolnici z besedami: „S tem vračam norcem vse, kar sem jim vzel v svoji dolgoletni praksi." DOBER VIC NE ZASTARA (paberki iz tujih logov) ZAMENJAVA Sef: Vi ste edini delavec, ki ga ne bomo mogli zamenjati s strojem. Uradnik: Kaj res?! Sef: Seveda... Doslej namreč še niso iznašli stroja, ki ne bi nič delal. ZAKONSKI PROBLEM — Moj mož ne mara, da nosim črno perilo. Pravi, daje to svinjarija. Kaj naj storim? — Perilo večkrat operite! šah ne igra večkrat, kot samo na tekmovanjih. Mogoče bo v prihodnje boljše, čeprav stabilizacijski časi niso najbolj naklonjeni. Upam in želim, da bo pozimi več časa za to igro, ki jo imenujejo tudi „raljevska”. Na koncu še rezultati naše ekipe in sestava ekipe: porazi z ekimapi Krke (0:4), Pionirja (1:3), in Iskro Žužemberk (1:3) remi z DU (2:2) in zmaga z IMV (4:ob.b.). Igrali pa so: Cigler, Medved, Kosec, Davidovič in Majster. MLADEN MAJSTER V ŠOU Tinček, čigav si ti? — Tršica... veste... oče ne ve, mama pa noče povedati. VPRAŠANJE ZA POLETJE Ali se sme na nudistični plači ležati na trebuhu? Na čigavem?! NASVET — Moj mož je kupil psa in me zdaj komaj še pogleda. Ali lahko zaradi tega vložim tožbo za ločitev? — Rekli bi: da. Vendar pa nam prej pošljite vašo sliko! Nagradna križanka št. 2 _ I / BTA GO IS.TA SAM06L Zvem SuJUi- IZ-ATOV / AliASTEK NA fei-AVI ROŠKA R.FL4 iež.v JUŽNI /VM6RI. ST4£o ŽičoV. R<2AW / t t I »T/cA P£l/L/\ Bo6 voj«j£ SMMOf I.S/tMO Sriiopp«) ME6I^ VAS MAjvEC Pozorok i ■p \W~ a / Wl~: {ji 1 1 ki Kr * * ir ji . ' T r? lllM^ NOVI vrsta ŽC4UJ/) VRSTA J^VTOMO, 2«U.lE- SAMOfci / OtBSki POfciAV. (MVSLl) ?o cev* A&ece. ElEIc /N£) VS. Ribje JAjče- ce vAteJe U OBESKA (OV-ICj) R.lMS“4 PCAS^\ TV tisti VEliMŠ OTOs„ -DV.Z Z ATriiiv ▼ -'APo jošići OTOR «As To tD kEKRC C-ADonj M IME Jdies VERNOV junar / MOŠti Poto- mec. & 0£Vnj\ SkOPUOJi l/METVa &T MT. 't-iAMOC Sl&iASk CLfiM Slov. po Iz £4 JIH* TRTA SoŠic Žime 0(0)0 3.S4M0- Elasuik felBNIG« l-IMb PgosTotf, v Hec eosp oo S PAN. OfbJ JAD&OIU otok UoH.fOL- Uteisko. ITAE-PoPEV-RAv.1 C4 OT°W Nose CEtA v ifobioi 60£5r, °SEBni MiMElc, Kastelic. Izdaja delovna i i ]| organizacija „NOVOLES",!! j ' lesni kombinat: Novo mesto] ] i i — Straža. Naklada 29501 > ]! izvodov. Stavek, filmi in |) ] 1 montaža: DITC, TOZD Gra ' 1 iifika. Tisk: DITC, TOZDI ! ! Tiskarna. ] J j Glasilo je oproščeno temelj-j i nega prometnega davka na < ! i podlagi mnenja' Sekretariata ] ] ! za informacije pri IS SR ] ii Slovenije št. 421/72 z dnei !! 31. januarja 1978. ]