-----    182   -----
Naši dopisi.
Iz SaTinske doline 20. maja.   (Žalostni Jtasko dr. «7. VoŠnjaka na Stajarskem.)  „Novice" so v zadnjem listu, ki so ga iz   „N. fr. Presse"   o Celjski   volilni  skupščini posnele, pač pravo zadele, reksi, da čakajo, kaj bode „Slov. Gospodar" o „Pressini" bahariji rekel; češ, da „Narodovcem"  in njihovim telegramom   ni besedice verjeti,   dokler  se   pravo  ne izv6 od druge strani.    In prav so imele.    Skoro vse,  od konca do kraja, kar je ovi telegram po svetu nesel in kar je „Narod   za njim kramljal, je laž.    S povekšalnim steklom je štel „glave svojih ljubljencev" in naštel jih je —  150, čeravno jih je komaj   tretjina  bila, — vsi  predlogi   Vošnjakovi so jetiko dobili, in pogumni in bistroumni kmet, župan Vivodaje   4 dohtarje   v žakelj   vteknil.    Tak   je   bil konec   dr.  Vošnjakovega in Zarnikovega izleta na Stajarsko   zemljo   25.  dne t. m.    Tolažite se drage „Novice",   da Slovenci  iz Savinske doline nismo se še izneverili Vam bratom na Kranjskem in spominu Slom-šekovemu;   vedite,   da   njihov   duh  še  zmirom med nami vlada in da le mala peščica je  tacih ljudi,  ki so se  liberaluhom,   bodisi   slovenskim,   bodisi nemškim, zaslepiti dali.    Vsi   mi   tudi   hočemo   napredek   naše narodne stvari, za kterega smo se borili, ko še mnozih dohtarjev ni bilo ; — al verni smo ostali našemu pregovoru: „stara vera, stara petica, staro vino". Stare petice so res že zginile, a ne po naši krivdi; vzeli so nam jih, pa bankovce dali; zdaj nam brezverci hočejo tudi sveto nam staro vero vzeti, — nak! te pa nam ne boste nikdar vzeli,   ako Bog da in poštenost slovenska!   —   Po tem mojem poročilu, ki se vpira na resnico, katero sem zvedel od častitega  moža,   po  zmoti povabljenega med „Narodove" mameluke,   po   dr. Zarnikovem  govoru pa prepričanega,   da   v  tej   skupščini  se ne da nič mirno govoriti, pa berite zdaj, kar „Slov. Gosp." o „volilnem shodu v Celji" piše, da vidite, ali je resnično to ali ne, kar se je meni poročalo iz onega Celjskega shoda, kjer je zbrano bilo 150 os6b — to je, minus 100!
„V nedeljo 25. dne t. m. *) je bil v Celji na poklic g. dr. Vošnjaka volilni shod, kterega se je — kakor se nam iz zanesljivega vira poroča — vdeiežilo kakih 40 oseb. Od duhovnikov bila sta le dva: preč. kanonik in dekan A. Žuža in župnik dr. J. Lipold. Gosp. kanonik Žuža je proti dr. Vošnjaku in dr. Zarniku stališče pravne stranke dobro in pogumno branil. Prav
*) Po obljubi   v zadnjih „Novicah" natisnemo celi popis onega shoda Celjskega.                                                Vred.
britke so pa morali slišati liberalni Mladoslovenci od vrlega posestnika in župana g. Jan. Vi vod a iz Do-liča, ki je našteval pogubne naprave, po katerih liberalizem ubogo ljudstvo muči in zatira. Nazoči pametni kmetje so V i vodu pritrjevali.
Sklepi pristranskega shoda merijo na to, da se v smislu slovenskih liberalcev dela za liberalne kandidate. Zatorajse je za Celjski okraj ponudil dr. Voš-njak, za Ptujski pa — če bi g. Herman ka&ditature ne prevzel — kako muhasto! — dr. Ploj, kateri je pa brez dvoma udeležil se shoda v Ptuji, ki je enoglasno gosp. Hermana za kandidata že postavil. — Za mesta in trge v Celjskem volilnem okraji se je postavil dr. Prus, kteri je na glasu, ua je mož zmernih načel.
Naj temu še pristavimo, da iz vse zgornje Sa-vinske doline ni bilo ne enega zastopnika, — da iz Maribora ni vabljen bil ne eden mož od pravne stranke, da sta pa dva nazoča odločno nasprotovala liberalnim besedam dr. Vošnjaka in dr. Zamika. — In pri takem stanji stvari drzne se „Narod" poročati, da se je sklenilo: 1. da se zbor popolnem vjema s slovenskim centralnim odborom v Ljubljani; 2. da štaja rs ki Slovenci ostanejo pri narodnem programu in se... ne morejo poprijeti programa tako zvane ,,Rechtspartei"! — Kdo neki so ovi „štajarski Slovenci", ktere ima centralni odbor v Ljubljani na vajetih? Razen liberalnih Mladoslovencev in onih, ktere ti ljudje slepijo, nihče drug na vsem Stajarskem Slovenskem!"
Iz Trst.l. (Vabilo k besedi), katero napravijo Tržaški dijaki v soboto 7. dne junija t. 1. v mestni čitalnici v Trstu. Program: 1. Pozdrav. 2. „Dijaška", napev Le-banov; poje zbor. 3. Govor. 4. „Nezvesti", samospev; 5. Kodoljubja zmaga, dvogovor iz „Vil jem Telia", po F. L. 6. „Domovina" Ipavčeva; poje zbor. 7. De-klamacija. 8. „Deklica", čveterospev; napev Hajdrihov. 9. „Strast in krepost", igra; spisal A. Kos. Začetek ob pol 8. zvečer.                                              Odbor.
Iz Gorice 31. maja. — Narodno-politiško društvo „Gorica" je imelo, kakor bralci „Novic" že ved6, 15. dne t. m. občni zbor, v kterem je pod predsedstvom dr. T o n k 1 i-a bil razgover o volitvi poslancev za državni zbor. Znamenito Vam bode, kaj je gosp. Stubelj govoril o nujni potrebi, da se voli odbor, ki vzame volilne zadeve za Goriško deželo v roke in o tem rekel takole: Osnoval se je sicer, kakor neki Časniki trdijo, v Ljubljani nekak „centaini volilni odbor", kojega skrb bi bila, kandidate za vso Slovenijo priporočati. Pa misel za tak centralni volilni odbor dozdeva se tudi meni ilusija. Da je temu tako, mislim, da nam je zadosten dokaz že to, da so ga že doma — Kranj ci — prav na lepem odpravili. Glasijo se sicer pri« veršenci onega odbora, da bodo v svojo skrb vzeli volitve po ostalih delih Slovenije zunaj Kranjske; ali, če se je centralni volilni odbor nepotreben pokazal že za Kranjsko, koliko bolj bi še le nepraktičen bil za druge slovenske pokrajine? Toraj tudi Goriški Slovenci se temu odboru nikakor podvreči ne moremo.
29. dne t m. popoldne ob dveh je tukaj strašna toča bila čez četrt ure; nasulo jo je toliko, da še drugi dan je je vse polno ležalo po vrtih in polji, kjer je vse uničila; sreča le, da ni daleč okoli segla.
Iz Krškega na Dolenskem 30 maja. — Kakor slišimo, je g. Hočevar, za binkoštno nedeljo povabil nad 100 ljudi na dolgo in široko iz vse okolice na gostje zato, da jih vname za ustavovernega poslanca na Dunaj. Ker vsak umen človek vč, da tisto ustavover-stvo, ki ga dandanes Dunajski judovski časniki in njim privrženi drugi ljudem pridigovajo,  druzega ni (kar so
ustavoverci še le unidan v Topliškem „Partheitag-u" in v druzih shodih brez ovinkov povedali) kakor le go-spodstvo nemčursko nad drugimi narodi, namesti sv. naše vere pa konfessionsloserija, poleg tega pa oni denarni ,,švindel" na Dunajski borsi, po kterem je na kant prišlo toliko ljudi in jih še bode, zato smo si trdao prepričani, dag. Hočevar nobenega previdnega domoljuba, če tudi jim mastne kopune peče in jim z najboljim dolencem napiva, ne bode preveril, da bi volil človeka, ki je navdahnjen onega ustavo verstva, kakor smo ga ravno popisali. Ker ima ona gostarija na binkoštno nedeljo biti, zato smo si tem bolj v svesti, da bode sv. Duh razsvetlil vse Hočevarjeve goste tako, da bodo jedli in pili po Hočevarje vi želji, al volili bodo —po svojem rodoljubnim prepričanji in da jih bodo pri volitvi vodile besede cesarjeve, ki jih je izrekel v prestolnem svojem govoru, da pričakuje in želi od prihodnjega državnega zbora, da zbornica bodo tla, na kterih naj vsi narodi in vse stranke v duhu pomirjenja delajo. Ako bode pa državni zbor zopet tak po Hočevarjevih mislih, da bodo vladali Hrbsti, Giskre, Fuxi in drugi enaki patroni, potem zopet Avstrija ne pride do miru in gorje jej, ako ustavnih razprtij še ne bode ne konca ne kraja! Narodi vsi hočejo s v o j e pravice imeti e na ko mer no, a ne, da bi jim ,,nemško-hberalna" stranka gospodovala! — Te besede veljajo gostom, če je res, da jih bode g. Hočevar povabil; če pa to ni res, naj jih bere vsak drug, ki poduka potrebuje.
Iz Kostanjevice 1. junija. — Popolnoma resnično je to, kar je v zadnjih ,,Novicih" pisal dopisnik o pasjih mrhah županovih, ki ljudi napadajo in strašijo zarad stekline; da bi ne bil g. kaplan nagloma rok odtegnil, vgriznila bi bila tudi njega pasja pošast. Tak župan je res prava nadloga občini! Velika dobrota bi nam bil pasji davek, da se ž^njim plača, kar konjač občini stroškov prizadene. Ce pa mislite, da se bo župan za vpeljavo tacega davka potegnil, motite se, vsaj ima 3 pse, za ktere bi moral davek plačevati.
Meščan.
Moravče 1. junija. — 29. maja kmalu popoldne se je pripodil črni oblak čez Limbarsko goro, in treslo je pod goro v Selcih v hlev, kteri je bil pri ti priči v plamenu. Urna pomoč od vseh strani prihitelega ljudstva in iz Moravč pripeljana gasilnica ste otele komaj 2 sežnja oddaljeno hišo in svinjak, kteri je tudi že gorel, in tako celo vas. V hlevu je strela vbiia kravo, ktero je domačo dekle ravno molzlo, al njemu se ni nič zalega zgodilo. Omenite ljube „Novice" s pohvalo Martina Oblaka iz Moravč, kteri je hitro prihitel z ga-silnico na pomoč, in je v sili vselej prvi pripravljen napreči, ako ga gospod dekan ne prehite. Zapišite pa tudi v črne bukve grdo baburo, ktera, dasiravno je bilo tudi njeno pohištvo v nevarnosti, je celo branila vodo iz svojega vodnjaka zajemati na pomoč prihitelim!
Iz Kamnika 30. maja. — „Slov. Narod", se čedalje bolj bliža „Tagblattu". 16. dne t. m. je oznanoval po svetu tudi iz Kamnika prav debelo laž, na ktero odgovoriti in jo pojasniti mi je dolžnost, ker mene zadeva, a ne gosp. dekana, na kterega dopisnik meri. Kritiko pisanega laži-stavka prepušam bralcem samim, samo to naj omenim, da vsak se je jezil nad tako neolikano pisarijo. — Kar od cerkve in Smarnic govori dopisnik, vse je grdo zlagano. Smrek in zastavic na njih niso dekan odpravili iz cerkve, ampak jaz, ker sem, kakor poprejšnja leta, pri ranjemu dekanu, tako tudi letos oskrboval cerkveno lepšanje pri Smarnicah. Smreke pa sem iz cerkve odpravil: 1) zato, ker so se ljudje pritožili, da ne vidijo niti na prižnico niti pred oltar; 2) zato,  ker se gozdom po nepotrebnem prevelika škodil
-----    183    -----
godi, in so zavoljo te škode že nekteri godrnjali in morebiti tudi dopisnik sam. *) Ko bi bil dopisnik hodil druga leta k Smarnicam in tudi letos, gotovo bi ne bil smrek pogrešil, kakor jih tudi drugi pametni ljudje niso. Kar pa se zastavic tiče, opomnim dopisnika, da vsaka reč je prava na pravem mestu; cerkev je katoliška, to je, za vse kraje, za vse čase in za vse ljudi; z narodnimi barvami je dopisnik ne bode poveličal!
M u h o v e c. Iz IjubJjane.   —   „Wanderer"  je   unidan   prinesel Članek pod naslovom ,,vlada in volitve v državni zbor", ki ima tudi za nas toliko resnice v sebi, da povzamemo iz njega glavniše točke.   ,,Naša — federalistična — stranka je   vedela   in to še   bolje   izvedela   iz   govorov v poslednjem državnem zboru,   da   direktne  volitve so udarec   na   našo stranko.   Presvitli   cesar je   sicer v prestolnem  govoru blago   željo   izrekel,   naj   prihodnja zbornica bode sprava med vsemi narodi in strankami Ali pa bodo   vladni   gospodje   nad   strankami   stali in n e še vtikali v volitve,   to  je   vprašanje,   na ktero nikakor ne moremo   kar   naravnost   odgovoriti   z:   da! Skušnje poslednih časov so učile,   da  brez vladine pomoči je vstanoverska stranka pri volitvah vselej propadla, in ker je zato zveza med vlado in to stranko jima silna potreba, ni misliti, da bi zdaj vlada zoperstala skušnjavi in ne storila tega, kar je bila vajena   dozdaj.    Ako pa to stori,   kazala bi očitno pred svetom ne samo to, da je iz te stranke se rodila,  temveč tudi to, da je sama pristranska.    Potem pa bi tudi ne bilo mogoče,  da Be želje cesarjeve spolnijo, ki hoče, naj zastopniki vseh narodov in vseh strank —   centralističnih in  federalističnih — pridejo v državni   zbor,   da   tam po vstavni pravici svobodno poved6,   kaj narodi  zahtevajo,   in se na tamošnjem bojišču merijo med seboj. Ce vlada tak zastop ubraniti hoče po svojih agitacijah, potem zbor ne bode podoba mnogonsrodne Avstrije, ampak podoba bode le sebične nemške klike; in gorje državi, ako  bi namesti ravnopravnosti vladala še naprej eno str a-nost.    Taka  politika bila bi prva hazard-politika!" — Naj se te besede  tudi   naši  volilci   zapomnijo  in   brez strahii volijo po svojem prepričanji,   kajti   pri volitvah ne sme in ne more po ustavnih pravilih   vlada   nič za-povedati: volitev je prosta, nikomur vkljub, a tudi nikomur ne ljubo!
— (Iz seje deželnega odbora 28. maja.) Zastopnika deželnega odbora v komitetu za napravo potrebnega hišnega orodja za realko v novem hranilničnem poslopji bodeta deželni glavar vitez dr. Kaltenegger in dr. Bleiweis. — Izpraznjeno štipendijo žl. Jakoba Schellenburga za revne hčere žlahtnega rodu z letnim zneskom 137 gld. 55 kr. je deželni odbor podelil Emi pl. Neugebauer-jevi. — Novomeškemu županstvu se je dovolilo, da sme po sklepu občinskega odbora na p6sodo vzeti 1200 gld. za popravljanje bram-bovske vojašnice. — Županstvu Kočevskega mesta se je dovolilo, da sme po sklepu občinskega odbora za zidanje gimnazije obrniti Kočevski občini pripadajoči kapital in narastle obresti v skupnem znesku 1771 gld. 54 kr. iz skupne obligacije bivših Kočevskih podlož-nikov proti temu, da se pravice posameznikov do tega denarja zavarujejo na realno posestvo Kočevskega mesta. — Pritožbo z mnogimi podpisi zoper zadnjo volitev občinskega zastopa Trnovske občine je vsled dotične postave deželni odbor izročil v obravnavo deželni vladi. —
*) Dr. Orel je nedavno družbi kmetijski priporočal, naj pripomore, da se odvrne škodljiva razvada sekati mlado drevje.
Vred.
-----    184  -----
—   C. kr. ministerstvo je po željah deželnega za~ stopa dovolilo, da se za 5 let en del posilne delalnice porabi za norišnico mirnih blaznih. S tem je vlada vstregla nujnim potrebam.
—   (Naznanilo prijatlom umetnosti in slovanskega narodnega življenja). Gospodična Matilda Esch iz Prage, umetnica v slikarstvu, ki je obhodila več slovenskih dežel, posebno Moravsko, Hrvaško in Srbijo, da je po naravi teh narodov slikala običaje, obraze in noše, bode kakih 25 etnografičnih načrtov (typen), ki jih je naslikala na svojem potovanji, razstavila v dvorani čitalnični na ogled brezplačno. Prihodnjo nedeljo, 8. dne t. m., bo razstava ta odprta od 10. do 1. ure dopoldne, potem pa vsak četrtek in vsako nedeljo o teh urah do konca tega meseca, Gosp. Esch je res umetnica in njeni načrti ogleda vredni.
—  (Postojnska jama na binkostni pondeljek) je bila vsa polna ogledovalcev, ki pa so morali z razpetimi dežobrani potovati po deževni in mokri jami.
— Nemila smrt nam je 30. dne t. m. vzela nade-polnega mladenea gosp. Franceta Cimperman-a, kije, kakor njegov brat Josip, že marsiktero pesniška cvetličico podal slovenskemu svetu. Bodi mu žemljica lahka!